Občina nosilcev  obrambnih priprav
Razgovor z nacelnikom oddelka za ljudsko obrambo Branetom Bertoncljem — Vsi smo aktivni dejavniki
Z usJdajevanjem statutov eb6ta in rnesia LJubljane z ustavo in zakonom o ljudski ©brambi je obcina postala te-meljnl nosilec obrambnib. pri prav. Ob&oa Je slcer po nast cakonodaji temeljnl nosilec obrambnih priprav fie od leta 1968, vendor Je zaradi speci-tifcnosti Ljubljane doseda] ve-6ino pristojnosti a tega pod-roftja opravljaJa uprava za ljud&ko obrambo skupsiine mesta LJubljane. 2 ustanovit-vijo oddelkov za ljudsko obrambo pri obCinskih ekupfifii-Mh (zh Be&tgradain je bil ta oddelek ustanovljen ob koo-ou lanskega lets), bo veCina nalog in pristojnosti prone-Sena na ob&ne, razen tistth, ki so vitalnega pomena za mesto.
OddeJek z» ljudsko obrambo Je upravni organ obiine za IJudsfco obrambo in oprav-Ija upravne in strokovne za-deve. Naloge tega organa so predvsem, da skupaj x dru-glnB upravniml organi, Sta-bom za terUorialno obrambo In otoinfiltim stabom za ci-vilno zs&uto, pripravlja osnu-tek srednjeroCnega ta dolgo-roCnega naLrta raovoja na po-drofiju ljudske obrambe, da skrbi za usklajenost obrambnih nafirtov krajevnlh skup-noeti, temeljnih ta drugih orgsntxacdj zdruiemega dela z otorambnim nafcrtom obCine ozdroma vojnlmi naCrti obo-roZenih stt, da prlpravlja or-ganizacijo oboinskega staba Jk   enot   civilne   za&Mte   ter
¦    skrbi za njihovo uspcsablja-:   oje in opremljaaje itd.
I      Na januarski sejl skup&Cine
.   ob&ne je bil za nafielnifcs od-d&lka   za   ljudsko   obrambo
I   lmenovan   Rrsaie   Bertoncelj,
:   kd   nam   je   v   razgovoru   o
;   problematiki   Ijudske   obram-
¦    be med drugim povedal: »Po-
¦    vsem Jasno je, da brez obo-
rozenega boja Hi uftinkovite-ga odpora, zavedati pa se moramo tudi, da ne more biti uClnkovitega oboroienega boja brez dobre pripravljenosti celotaega druzbenopclitiCnega to gospodarskega sistema zs
delo v vojnih rasanerah in brez dobro organizirane za-Kite ljudd in materialnih do-brin pred mnoiWnira un&e-njem. Naia obramba ni splo-Sna Ijudska obramba zato, ker jo tako imenujemo, tem-vefi zato, ker so deiovni Ijud-Je in obfiand v njo vkljudeni kot atettvni dejavniki. Veliko govorimo o splosni ljudski obrainbi in o podiugbljanju obrambnih priprav, oziroma o vkijtidevaiiju delovaih ljudi in obfianov v obrambne pri-prave, rnislim pa, da bi mo-rali vee sloriti, da Ijudska obramba res postnne sesLav-ni del celotnega druzbenega dogajanja. Dogaja se namrefi, da obrambne priprave pogo-sto potekajo v preozkih kro-gih in da nekatere ttruzbene structure prenos obrambne funkoije v praksi pt>jmuje]o in iavajajo tako, da se le vkJjuejejo v dejavnost stro-kovnih organov. Prav tern problemom bomo morali v naSem nadaljnjem delu po-svetiti najvefl po2»rnosti.«
V.L    .