0 it, 201
(15.303) leto Ll.

m m m m m m m
mm
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
sužnjeni Evropi.__________________________
UST-UL Mortecchl 6-Tel. 040/7796600___________
GORICA - Drevored 24 magglo 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristorl 28 - Tel. 0432/731190_____
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE •1 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
BČlKB
Nove kartice (MMEmM? s plačilnim servisom JP i- IS'
1500 UR	ČETRTEK, 27. JULIJA 1995
K sreči imamo ustavne sodnike
Bojan Brezigar
Utvare so seveda odveč: zaradi včerajšnje razsodbe Ustavnega sodišča se število slovenskih svetovalcev v tržaškem pokrajinskem svetu ne bo bistveno spremenilo. Zakon o pokrajinskih volitvah sicer določa, da potekajo volitve po enoman-datnih okrožjih, vendar se Število svetovalcev, ki pripadajo vsaki posamezni stranki, vedno izračunava po proporčnem ključu. Zato oo tudi po včerajšnji razsodbi ustavnega sodišča sestava tržaškega pokrajinskega sveta natanko taka, kot bi bila sicer.
Nekaj se bo spremenilo Pri posameznih strankah, ki bodo morale z večjo pazljivostjo računati, katera so »zanesljiva« okrožja in katera ne, vendar tudi to dejstvo ne bo povzročilo večjih preglavic
Ce je torej v praksi tako, pa ima včerajšnja razsodba Vsekakor velik politični pomen. Odločitev ustavnega sodišča namreč dokazuje, da so tržaške oblasti takoj po vrnitvi Italije v Trst pri vseh odločitvah privilegirale mesto pred podeželjem, v brk zakonskim določilom. Okoliške občine so združili v tri okrožja, kjer so bili koncentrirani slovenski in le-
vičarski glasovi, medtem ko je v večini ostalih okrožij prevladala italijanska desnica: zunanji videz tržaške Pokrajine je bil tako izkrivljen in nekateri predstavniki tržaške meščanske desnice so se lahko bahali, da so najmočnejša stranka v »skoraj vseh okrožjih.« Sedaj bo slika drugačna.
Politično je zelo pomembno tudi dejstvo, da je to že tretje vprašanje, o katerem se je ustavno sodišče izreklo v prid slovenski manjšini. Znana je razsodba v zvezi s pravico do rabe slovenskega jezika v odnosu z oblastmi, nekoliko bolj pozabljena pa je razsodba v zvezi s pravico do izobešanja slovenske zastave. Ce verjamemo pregovora, ki pravi, da »v tretje gre rado,« Potem se včerajšnji razsodbi ne gre čuditi. Tudi zato ne, ker je tedanji komisar Pala-mara očitno kršil zakon, a toga tedaj »nihče ni opazil«.
Pa še eno zaslugo gre pripisati Slovenski skupnosti, ki je vložila priziv: da je namreč »spodnesla« Paola Sardosa Albertinija s stolčka Predsednika pokrajine. Res )b, da komisarska uprava nikoli ne more blesteti po svoji učinkovitosti, prav zagotovo pa nam je v dobrih dveh letih prihranila marsikaj grenkega, za kar bi demokratično izvoljeni predsednik zgotovo poskrbel. Res je sicer, da moramo spoštovati demokracijo Vendar je prav ustavno so dišče inštitucija, ki mora jamčiti nemoteno delovanje demokratičnih inštitucij. In včeraj je to sodišče ugotovilo, da takega nemotenega delovanja že vse od leta 1956 ni bilo!
| Ustavno sodišče razveljavilo "odlok I Palamara” o volitvah tržaške pokrajine
RIM - Ustavno sodišče je razveljavilo dekret, s katerim je tedanji tržaški prefekt in vladni komisar Giovanni Palamara zarisal okrožja za izvolitev pokrajinskega sveta. Ustavni sodniki so sprejeli priziv stranke Slovenske skupnosti, ki je bila mnenja, da je Pala-marov odlok iz leta 1956 neusta-
ven in v nasprotju z državnimi volilnimi zakoni.
Ustavno sodišče je s to razsodbo odprlo pot pokrajinskim volitvam, ki bodo morda jeseni, tudi zato, ker je menda tržaška Prefektura, sporazumno z vsemi župani, že zarisala nova volilna okrožja. Pokrajinsko vodstvo SSk pravi, da
Na 5. strani
gre za zgodovinsko razsodbo, ki, čeprav z veliko zamudo, popravlja dolgoletne krivice na račun volil-cev slovenske narodnosti in vseh volilcev okoliških občin, ki so bile ta čas dikriminirane.
Povsem nasprotnega mnenja pa je poslanec NZ Menia, ki napada ustavne sodnike.
I Sestanek o paketu | za Trst in Gorico
RIM - Skupina tržaških in goriških parlamentarce (med njimi je bil tudi senator Bratina) se je včeraj srečala s podtajnikom pri predsedstvu vlade Cardii. Na sestanku je tekla beseda o negotovi usodi tako imenovanega paketa za Trst in Gorico, ki zapade konec leta. Vlada se je obvezala, da bo podaljšala veljavnost teh ukrepov. Poslance in senatorje iz Trsta in Gorice je spremljal podtajnik na kmetijskem ministrstvu Prestamburgo.
BOSNA IN HERCEGOVINA / DOLGO PRIČAKOVANA ODLOČITEV BUTROSA GALIJA
0 letalskih napadih bodo odločali vojaki Srbi stopnjujejo ofenzivo na bihaško enklavo
Ameriški senat preklical embargo na prodajanje orožja Bosni - Etnično čiščenje v Žepi
UDER LIGE PA VZTRAJA
Scalfaro Bossiju: Grožnja s secesijo je lahko kazniva
RIM - Grožnja s secesijo je lahko tudi kazniva. To je ostri opomin, ki ga je predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro naslovil voditelju Severne lige Um-bertu Bossiju. Toda li-der Lige se zaenkrat noče umakniti. Na novinarski konferenci, ki jo je sklical včeraj popoldne, je dejal, da je »Scalfarova naloga ščititi ustavo, moja pa, da jo spremenim«. Bossi je v bistvu ponovil to, kar je že rekel v Mantovi in s čimer je izzval obsodbo vseh političnih sil in včerajšnji Scalfarov opomin.
Predsednik republike je označil kot legitimno zavzemanje za federalno ureditev Italiji, ven-
dar spremembe so možne samo v mejah, ki jih določa ustava. Pozval je k spoštovanju temeljne listine in k umirjenosti, ki jo Italija potrebuje.
Nastop predsednika republike so pohvalili predstavniki vseh strank.
Na 2. strani
NEW YORK, SARAJEVO - Medtem ko je generalni tajnik OZN Butros Gali končno izključil iz komandnega ključa za letalske napade na srbske položaje Jakušija Akašija in odločitev poveril francoskemu generalu Ber-trandu Janvierju. Ameriški senat pa je z veliko večino (69 za, 29 proti) sklenil, da prekliče embargo na prodajo orožja Muslimanom. Clinton je napovedal veto, vendar mu izid glasovanja tega ne dopušča.
Srbski vojaški stroj nadaljuje z ofenzivo predvsem v bihaškem žepu, kjer se je že začel pravi eksodu nesrbskega prebivalstva. Položaj je dramatičen, ker bi se lahko v bihaško dramo vsak trenutek vpletla Hrvaška. Opazovalci OZN poročajo o premikih hrvaške vojske, pri Livnem pa je hrvaški HVO že začel ofenzivo, da bi vsaj nekoliko razbremenil srbski pritisk na vladne enote 5. korpusa pri Bihaču. Srbi medtem ob nemoči mednarodnih organizacij nadaljujejo z etničnim čiščenjem Žepe.
Na 15. strani
ITALIJA / V 200 MESTIH DAN SOLIDARNOSTI Z
Bosanska tragedija
RIM - V 200 mestih, od Trenta do Na trgu pred milansko Scalo so se Milana in Bologne, od Benetk in Bo- telefonsko povezali z županom Tu-cna do Rima, pa tudi v Trstu (foto zle Selimom Bezlagidem, ki je prosil BalbiKROMA) so bile včeraj množi- Italijo za pomoč pri oskrbi beguncev čne manifestacije za ustavitev spo- iz Žepe. padov v Bosni in sploh na Balkanu.	Na 3. strani
FRANCIJA / STRAH
Večja budnost zaradi torkovega atentata v Parizu
PARIZ - Zaradi torkovega atentat v pariški podzemni železnici sta včeraj v bolnišnici umrla dva težka ranjenca, tako da se je število žrtev povzpelo na sedem. Po vsej Franciji so medtem povečali varnostne ukrepe. Preiskovalci so zaslišali več oseb, se vedno pa jim ni jasno ozadje atentata.	Na 14. strani
Zbornik
Primorski dnevnik 1945 -1995
/Primorski dimiš
:,v3*
tj
je naprodaj v uredništvih Primorskega dnevnika, ob delavnikih:
v Trstu od 10. do 14. ure v Gorici od 9. do 12. ure
Danes v Primorskem dnevniku
Senator se je spečal z mafijo
Neapeljsko protimafijsko tožilstvo je izdalo priporni nalog za sen. Carmineja Mensoria (CCD) pod obtožbo, da je sodeloval s kamoristi.
Stran 2
Na krovu letalonosilke Roosevelt
Ameriška letalonosilka Roosevelt, ki je v zasidrana v Tržaškem zalivu, je pravo vojaško mesto na vodi.
Stran 6
Nov podvig Fincantierija
Tovarna velikih motorjev pri Boljuncu bo dobavila Ameriki štiri elektrodizelske ladijske motorje v vrednosti 8,5 milijona dolarjev.	Stran 6
V Gorici novi odbornik
Predsednica goriške pokrajine ie imenovala Federica Razzuiija za odbornika za mlaclinsko problematiko
Stran 8
Šola Trinko: grešnega kozla še iščejo
Se ni jasno, kdo je na goriški občini zakuhal zadevo z ukazom o izpraznitvi šole Ivan Trinko stran 8
Odlični dosežki v Montecariu
Na mednarodnem atletskem mitingu v Montecariu so dosegli šest najboljših letošnjih izidov na svetu.
Stran 18
RIM / OSTER SCALFAROV OPOMIN UMBERTU BOSSIJU
»Grožnja s secesijo je lahko kaznivo dejanje«
Predsedniku republike ploskajo predstavniki vseh strank
Bossi ne sprejema etikete prevratnika
MILAN - »Scalfaro mora bdeti nad izvajanjem sedanje ustave, moja volga pa je drugačna. Jaz moram delati za spremembo ustavne listine,« je vCeraj izjavil vodja severne lige Umberto Bossi v odgovor na opozorilo predsednika republike, da imajo lahko grožnje s secesijo tudi kazenske posledice. V ta namen je »senatur« sklical v Milanu tiskovno konferenco, na kateri je na vprašanje, ali namerava spoštovati pravila demokracije, odgovoril: »V Mantovi smo jasno povedali, da želimo z referendumom izvedeti za mnejnje ljudi. Bolj demokratično kot tako...«
Nobenega umika torej glede na tisto, kar je bil Bossi dejal v Mantovi, paC pa zagotovilo, da ni bilo prav nic nezakonitega. Kar pa zadeva izrazitejšo težnjo Lige k indi-pendentizmu, je njen li-der takole pojasnil svojo linijo: »Kot vodja Severne lige mislim, da moramo cimprej priti do revizije 1. Člena ligaškega statuta, v katrem je federalizem cilj delovanja Lige. Menim, da mora gibanje revidirati svoj načrt in namene, in pojasniti, da njen cilj ni samo federalizem, ampak svoboda prebivalcev severa. V težnji po svobodi pa ni prav nic protizakonitega.«
S tem je Bossi posredno odgovoril Scalfaru, saj je dodal, da demokratične odločitve niso ni-
koli v nasprotju z zakonom in da so vedno dobrodošle. V dokaz je navedel tudi Helsinško listino, ki predvideva sa-moodločanje narodov in za katero bi bilo težko reci, da je protidemokratična. Bossijeva stališča sta vCeraj v celoti podprla tajnik Severne lige za Piemont Gipo Farassino in milanski župan Marco Formentini, medtem ko je donedavni predsednik poslanske skupine SL Pierlu-igi Petrini izjavil, da je zaskrbljenost predsednika republike sicer upravičena, a da Ligin statut predvideva demokratične metode za reformo države.
RIM - »Grožnja s secesijo ali namigovanje na to možnost je lahko tudi kaznivo dejanje.« To je jasni opomin, ki ga je predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro včeraj naslovil voditelju Severne lige Umbertu Bossiju, ki je med zasedanjem takoimenovanega »severnega parlamenta« v Mantovi govoril tudi o možnosti odcepitve Severa od Italije.
Scalfaro, ki je doslej molčal, je vCeraj objavil kratko sporočilo, v katerem poudarja, da njegov dosedanji molk ni bil odraz nepozornosti do tega vprašanja. Po njegovem mnenju je zavzemanje za federativno urejeno Italijo »legitimno«, prav tako legitimno pa je tudi nasprotno mnenje. »V demokraciji,« podčrtuje Scalfaro, »se vsakdo bori za svoje ideje, vendar manjšina sprejema zmago večine. Zaradi tega ni sprejemljivo in ni demokratično, da bi kdo grozil s potezami, ki jih ustava ne predvideva, samo za uveljavitev lastne manjšinske teze.«. Scalfaro izraža upanje, da so Bossijeve besede presegle dejanski namen liderja Severne lige,
kljub temu pa ga opominja, da je grožnja s secesijo lahko tudi kazniva.
Sporočilo je Scalfaro končal s pozivom vsem strankam, naj dialog ne prestopa ustavnih meja, ker bo samo na ta naCin »jasnejši in razumljivejši«. Politika ni več taka, ko prestopa meje ustavnosti, je menil Scalfaro, ki je ob koncu podčrtal, da »Italija potrebuje umirjenosti in treznosti in vsakdo je dolžan k temu prispevati«.
Izjavi predsednika republike so zaploskali predstavniki vseh'strank, ki so že v prejšnjih dneh zahtevali, naj Scalfaro ne molči. Vsi soglašajo s predsednikom republike in menijo, da je predsednik republike oster ter liderja Severne lige krepko udaril po prstih. Predsedniku republike so zaploskali tudi predstavniki strank, ki podpirajo Dinijevo vlado in so skupno z Ligo v večini. Predsednik pro-gresistiCnih poslancev Luigi Berlin-guer je tako Bossija pozval, naj ne »strelja veC izjav,« ampak naj konkretno pove s kom namerava spremeniti Italijo v federativno državo.
NEAPELJ / PRIPOR ZA SENATORJA KDC
Carmine Mensorio naj bi sodeloval s klanom Alfieri
Obtožen je izsiljevanja Stranka ga je suspendirala
NEAPELJ - Sodnik za predhodne preiskave Antonio Sensale je vCeraj odredil varnostni pripor za senatorja KršCansko-demokratskega centra Carmineja Mensoria pod obtožbo združevanja v kamoristicne namene in izsiljevanja. Nalog o priporu so podpisali trije javni tožilci protimafijskega pokrajinskega tožilstva v Neaplju, in to v okviru preiskave o nepravilnostih pri izdajanju obratnih dovoljenj privatnim zavodom, ki nudijo zaprisežene stražnike trgovcem, bankam in drugim ustanovam. Priprli so tudi policijskega inšpektorja Stefana Gentileja ter brata Antonia in Carla Buglioneja, ki upravljata zavod La Vigilante 2.
Senator C CD Carmine Mensorio naj bi po obtožnici prevzel 50 odstotkov delnic tega zavoda, o katerem je bivši prefekt Umberto Improta, ki so mu poslali jamstveno obvestilo v okviru iste preiskave, zatrdil, da je oborožena roka kamoristiCnega klana Carmineja Alfierija. Klanu naj bi pripadala tudi brata Buglione, o katerih menijo, da sta z Alfierijevo pomočjo in ob Mensoriovi zaslombi vsiljevala trgovcem svoje zaprisežene straže. Da bi dosegla ta cilj, sta menda zažgala marsikatero trgovino, ki jo je stražila konkurenca, in trgovcem ponudila svoje vigilantese.
Senator Mensorio je izjavil novinarjem, da ni imel nikdar opraviti s kamoristi, da ne ve, Česa ga obtožujejo, in da ima Cisto vest. Vodstvo KDC pa je senatorja preventivno suspendiralo.
RIM / TEŽAVNI ODNOSI V KARTELU
»Grmiči« vztrajno zahtevajo ustavodajno skupščino
RIM - Silvio Berlusconi nasprotuje načrtu o izvohtvi ustavodajne skupščine, toda manjše stranke v Kartelu svoboščin se mu ne odpovedujejo. Tako so povedali včeraj predstavniki KDC na novinarski konferenci, na kateri so napovedali, da bodo tudi v poslanski zbornici začeli zbirati podpise za predlog o izvolitvi ustavodajne skupščine.
Po tem načrtu naj bi po postopku, ki ga predvideva 138. Člen ustave, spremenili ustavo in omogočili rojstvo ustavodajne skupščine, ki bi jo izvolili istočasno z novim parlamentom. Predlog so podprli Segnijevi Demokrati in nekateri predstavniki manjših levičarskih sil. Za ustavodajno skupščino se je zavzel tudi bivši minister za prevoze Publio Fiori, medtem ko so predstvani-ki Forza Italia ostro polemizirali z zavezniki in zagovarjali usmeritev svojega predsednika Silvia Berlusconija, ki o možnosti ustavodajne skupščine noče niti slišati.
Nadaljuje se merjenje moCi, v katerem je Berlusconi znotraj Kartela dejansko osamljen, saj se je za možnost ustavodajne skupščine ogrel tudi predsednik NZ Gianfranco Fini.
RIM / KER VZTRAJA PRI INŠPEKCIJI V MILANU
Mancuso povzroča težave vladi
Salamone namerava zaslišati Craxija in soočiti Di Pietra z Berlusconijem
MILAN - Odnos do milanskega državnega tožilstva povzroča napetosti v vladi in težavne odnose vlade z večino, ki jo podpira. Po reakcijah, ki so jih vzbudile novice o domnevni zopetni ministrski inšpekciji na milanskem tožilstvu, je podtajnik pri predsedstvu vlade Guglielmo Negri včeraj na seji predsednikov poslanskih skupin v senatu zagotovil, da ne bo nobene inšpekcije. Negri je dejal, da to izjavlja s pooblastilom premiera, ki se je o vprašanju pogovoril s pravosodnim ministrom.
Agencije še niso odtipkale izjave, ko se je pravosodni minister Fi-lippo Mancuso že oglasil s svojim sporočilom, s katerim je demantiral, da bi se o vprašanju pogovarjal s predsednikom vlade, v isti sapi
pa podčrtal, da ministrski inšpektorji še niso bili v Milanu, toda inšpekcija se nadaljuje. Edina točna informacija v izjavi podtajnika Ne-grija naj bi bila po Mancusovem sporočilu zagotovilo, da bo osebno odgovarjal na nekatere senatorske interpelacije o tem problemu,
Minister Mancuso trmoglavo vztraja pri svojem odnosu do milanskega tožilstva in možno je, da se bo polemika z vladno koalicijo spet vnela, Čeprav je očitno, da ministrske inšpekcije še ni pričakovati.
Medtem povzroča se precej polemik novica, da naj bi bil Silvio Berlusconi obljubil Antoniu Di Pi-etru vodstvo italijanskih obveščevalnih služb v zameno za njegovo javno podporo Forza Italia. Berlu-
sconi je demantiral novico in bre-scianski tožilec Fabio Salamone, ki vodi preiskavo o zadevi Di Pietro, demantija ni hotel komentirati. Potrdil pa je, da je do srečanja med Di Pietrom in voditeljem Forza Italia prišlo februarja letos in da sta se sodnik in milanski medijski magnat »pogovorila o svojih potrebah«. Problem je po Salamoneje-vem mnenju v dejstvu, da je nek sodnik (Di Pietro je bil tedaj še elan sodstva, pa čeprav na dopustu) dovolil, da se veliko govori o njegovi politični prihodnosti.
Salamone nadaljuje z delom. Predem konca preiskavo želi zaslišati še Bettina Craxija, nato pa (kar naj bi bilo v načrtu za oktober) soočiti Di Pietra in Berlusconija, ker se njuni »resnici« ne ujemata.
PREDVIDEVANJA / PO OCENAH ZAVODA CER ZA TRILETJE 1995-98
V naslednjih treh letih se bo Italija popolnoma izvila iz primeža krize
Tečaj lire z marko naj se bi leta 1997 vrnil na 1000 lin inflacija pa pod 5 odstotkov
RIM - V naslednjem triletju bi moral Italiji uspeti preklop v četrto prestavo in se oddaljiti od Ceri inflacije ter izviti iz negativne spirale javnih računov. Tako vsaj napoveduje raziskovalni zavod CER (Centro Europa Ricerche), ki v obdobju 1995-98 predvideva »opogumljajoče perspektive« za ves gospodarski sistem. »Zmerni optimizem« preveva ves polletni raport, v katerem CER napoveduje, da se bo inflacijska stopnja znižala že prihodnje leto, ko naj bi zdrsnila na 5, 1 odstotka (leta 1998 naj bi pristala pri 4,1 odstotka), da bo gospodarska rast neprekinjena (vse triletje nad 3 odstotki), računi s tujino visoko aktivni, zaposlenost povečana, javne finance pa strukturno sanirane. Prihodnje leto naj bi tako zadostoval že finančni manever v vrednosti 27 tisoč milijard lir, v letih 1997 in 1998 pa ne bi smel preseči 30 tisoč milijard lir.
Za liro CER prepredvideva, da
bo prihodnje leto še »vroCe«, nato pa se bo njen teCaj bistveno okrepil in se v dveletju 1997-98 v razmerju do marke ustalil pri tisoC lirah. Gospodarska rast naj bi bila, kot rečeno, konstantna: predvidevanje o 3, 1-odsotni stopnji za letošnje leto je za CER »previdno«, v obdobju 1996-98 pa naj bi bilo le za spoznanje nižje. Vzporedno se bo višala široka poraba, ki naj bi v triletju rasla s skoraj 3-odsto-tno stopnjo, posebno pa vlaganja (za 4, 5% prihodnje leto in za 5, 3% leta 1997), medtem ko naj bi zunanjetrgovinska bilanca leta 1998 dosegla presežek za približno 90 tisoC milijard lir (4, 2% bruto domačega proizvoda).
Dobre so tudi perspektive za javne finance, kar naj bi prispevalo k manj bolečim manevrom, posebno »pohvalo« pa CER namenja pokojninski reformi in zavrača kot neutemeljene kritike na nov sistem v njegovem polnem učinkovanju.
Predvidevanja zavoda CER o gibanjih ekonomskih kazalcev v triletju 1995-98:
	1995	1996	1997	1998
BDP (v %)	+3,1	+2,8	+3,0	+2,8
inflacija (v %)	+5,5	+5,1	+4,6	+4,1
družinska poraba	+1,7	+2,3	+2,9	+2,4
investicije	+7,0	+4,5	+5,3	+3,7
izvoz	+9,3	+7,8	+6,9	+7,0
skupna zaposlenost	+0,4	+0,7	+0,7	+1,0
javna poraba				
(v tisočih milijard)	130,5	130,7	141,1	154,3
razmerje med BDP				
in javnim dolgom	123,0	120,9	119,5	119,7
povprečna obrestna				
mera na BOT	11,0	9,6	8,9	8,6
ADRIA AIRVVAVS
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH
Informacije in rezervacije:
V
ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512
ZA REŠITEV BOSANSKE KRIZE
Manifestacije v vseh večjih italijanskih mestih
Zbirali so pomoč za benunce V Sedilisu trije dnevi solidarnosti
RIM - Italija se je včeraj mobilizirala, da bi zahtevala mir v Bosni in obsodila agresorje. V vseh večjih italijanskih mestih so priredili manifestacije, ki so bile obenem tudi priložnost za zbiranje pomoti za bosanske begunce. Od Milana do Bologne, od Rima do Benetk so ljudje manifestirali s transparenti, ki so zahtevah mir v Bosni. Povsod so bili v sprevodih tudi občinski prapori, ob katerih so bili predstavniki strank in mirovniških gibanj.
Italija se je zdrznila in je obsodila vojno, ki divja le nekaj sto kilometrov od njenih meja. Udeležba je bila ponekod zadovoljiva, drugod bolj skromna, a kljub temu odraz zavesti, da bosanske tragedije ni mogoče več ignorirati in da je treba nekaj ukreniti.
V	Milanu je telefonska povezava s Tuzlo omogočila županu bosanskega mesta Selimu Bezlagidu, da je naslovil svoj poziv manifestan-tom. Dejal je, da se v mestu zbirajo begunci iz napadenih bosanskih mest in prosil, naj bi Ita-lia pomagala pri gradnji naselja, ki bi bil namenjen prav njim.
V	Rimu pa so se pred županstvom zbrali predstavniki sindikatov (prisotni so bili vsedržavni tajniki treh konfederacij), politikov (med njimi predsednik dežele Lacij Piero Badaloni, VValter Veltroni, Romano prodi, Fausto berti-notti in drugi), ob njih pa tudi navadni ljudje.
Vsi so šli v sprevodu do Trga Navona, kjer je župan Francesco Rutelli izrekel solidarnost Rima bosanskim beguncem.
Podobne so bile manifestacije tudi po drugih italijanskih mestih, na primer v Vidmu,
kjer se širi krog tistih, ki so prepričani, da v zvezi s tragedijo v Bosni besede in protesti ne služijo veC in da je potrebna široka mobilizacija javnosti. EgositiCne poteze morajo prepustiti mesto aktivizmu. Naj javnost s svojo mobilizacijo prisih odgovorne dejavnike, da se stvarno zavzame za rešitev bosanske krize.
V	tem smislu je treba razumeti tudi pobudo, ki jo je dala videmska škofija, in ki bo od jutri do nedelje v kraju Sedi-lis v Občini Centa.Videmski nadškof Alfredo Battisti je novinarjem objasnil pobudo, ki se bo zaCela v jutri v večernih urah s pohodom miru, ki ga bo vodil pomožni škof Pietro Brollo.
V	soboto popoldne bo srečanje humanitarnih organizacij Caritasa iz severo-vzhodnega območja Italije, ki se ga bosta udeležila tudi sarajevski pomožni škof Pero Sudar in videmski nadškof Battisti zveCer pa bodo nastopili ženska pevska skupina iz Mostarja, folklorna skupina iz Zagreba, pevci zbora Beneški puobje in mešani pevski zbor s Trbiža. V nedeljo pa bodo furlanski gospodarstveniki sprejeli delegacijo gospodarstvenikov iz Bosne.
Z VČERAJŠNJEGA SHODA V PODKREPITEV ZAHTEVE PO MIRU NA BALKANU
»Vsak ima drobec krivde, tudi tisti, ki dobro mislimo«
Prireditelji izročili lllyjevemu glasniku peticijo za vstop BiH v EU
TRST - »Nismo se zbrali na tem trgu zaman, ker je vsak klic po miru zagovor človeškosti in Človeka. Imeti pa mora v sebi dostojanstvo priznanja. Nevarno smo izpostavljeni glasu krutosti in zločina, bežijo nam vrednote in življenje. Vsak nosi v sebi drobec tragedije in krivde, tudi tisti, ki dobro mislimo. Kot v ogromnem mravljišču soustvarjamo to Evropo in ta svet in se nam kritični duh zasveti preveč priložnostno in - kot vidimo danes - premaloštevil-no.«
Pesimizem predsednika ZSKD Aceta Mermo-Ije, ki je takole sklenil svoj govor na včerajšnjem javnem shodu v podkrepitev zahteve po miru na Balkanu, je upravičen. Na Trgu Unita se je zbralo samo nekaj sto oseb, čeprav je pobudo podprl širok spekter demokratičnih družbenih sil, od naravovarstvenih in sindikalnih organizacij ter kulturnih ustanov, slovenskih in italijanskih, pa do političnih strank. Je bila temu kriva vročina? Pokrajinski tajnik ACLI Franco Purini je v imenu organizacijskega odbora to izključil in nizko udeležbo pripisal egoističnemu zasledovanju drobcenih lokalnih interesov. Rimski vladi je očital pasivnost v zunanji politiki, mestno upravo pa pozval, naj s sprejetjem peticije za pomiritev v Bosni in za vstop le-te v Evropsko unijo pritisne na osrednjo izvršno oblast.
Peticijo je z drugimi Člani organizacijskega
Pogled na Trg Unita med protestnim shodom zaradi nadaljevanja vojne na bosanskih tleh (Foto Balb/KROMAi)
odbora izročil odborniku Pecol-Cominottu, ki je zagotovil, da bo zadevo proti koncu avgusta obravnavala občinska skupščina, se obvezal, da bo odbor skušal doseči širše pristojnosti na področju zaščite vojnih beguncev ter obsodil dejstvo, da žal ne obstaja takšna mednarodnopravna ureditev, ki bi preprečevala kršenje človeških pravic.
Spregovorila sta tudi škofov vikar Piergiorgio Ragazzoni, ki je poudaril papeževa prizadevanja za ustavitev balkanskih grozot, in pastor Renato Coisson v zastopstvu
evangelijskih cerkva.
Otroci so pod vodstvom animatorjev dvignili raznobarven totem, ki ponazarja prijateljstvo med vsemi ljudmi, udeleženci manifestacije pa so se na kraju s pomočjo pisanih rut povezali v krog miru.
Med značilnostmi prireditve so bila nasprotujoča si gesla tistih, ki so za oboroženi poseg proti bosanskim Srbom, in onih, ki temu nasprotujejo. Torej besede. Gostobesednost pa je za Mermoljo »znak impotence, slabe vesti, površnosti«. (dg)
Jože Pirjevec
3.
Vidov dan
Odlomek iz knjige »Jugoslavija 1918-1992<
Nemci so v največji tajnosti pripravili operacijo, imenovano Rosselsprung (žrebičev skok), s katero so sklenili obkoliti Drvar in ga s padalskim desantom zavzeti. Napad so namenoma uresničili 25. maja, na Titov rojstni dan, in to tako nepričakovano, da bi bil skoraj kronan z uspehom. Maršal in njegovi spremljevalci so se rešili le z vratolomnim begom, ki se je posrečil, ker so jih Sovjeti z letalom prepeljali v Bari, potem pa na otok Vis, kjer je bila močna angleška posadka.
Vendar britansko gostoljubje ni zmanjšalo Titovega nezaupanja do zahodnih zaveznikov: dejstvo, da sta angleška in ameriška misija dan pred napadom prenesli svoj sedež iz Drvarja v okolico mesta in se tako oddaljili od vrhovnega štaba, je dalo misliti na tajen dogovor med "imperialisti" in Nemci. Nič hudega sluteč, so se Angleži medtem odločili, da je treba izkoristiti "zlato priložnost", ki se jim je ponudila s Titovim prihodom na njihovo ozemlje, ter pripravili sestanek med njim in Aubaši-čem. Čeprav je bila invazija v Norman-
diji pred vrati, Chrurchill in Eden nista štedila ne časa ne energije za dosego tega cilja. Samo njuni vztrajnosti gre zasluga, da je Aubašič 14. junija prišel na Vis, kjer je predstavil politbiroju svoje optimistične in naivne predloge: narodnoosvobodilno gibanje naj prizna kraljevo vlado in z nekaj člani vstopi vanjo, v prvi vrsti s Titom, ki naj bi kot vojni minister zamenjal Mihailoviča.
Izid pogovorov je bil seveda popolnoma drugačen od tistega, ki so ga pričakovali Aubašič in njegovi britanski zaščitniki. Ubežni premier je bil namreč prisiljen priznati Avnoj in narodnoosvobodilno gibanje kot izraz volje jugoslovanskih narodov ter se zadovoljiti s povsem postransko vlogo. Tito mu je bil pripravljen le obljubiti, kar je sicer mogoče najti že v avnojskih sklepih, da bo šele po vojni sprejeta končna odločitev glede monarhije. Churchill s takšnim rezultatom ni mogel biti zadovoljen, zato se je odločil, da bo osebno interveniral. V noti, ki jo je julija 1944 poslal Ednu, je zapisal, da ne namerava spremeniti svoje politike do Mihailoviča in Tita, vendar
mora za pomoč, ki jo nudi slednjemu, tudi nekaj dobiti: »Zdaj, ko je na varnem pod našo zaščito na Visu, je najboljša priložnost, da mu to dopovemo.« Maršal je seveda dobro razumel, kaj Churchill pričakuje od njega. Na sestanek, ki so ga Angleži organizirali 12. in 13. avgusta v Caserti, je prišel pripravljen, da ga vsaj z besedami zadovolji in kolikor mogoče zakrije revolucionarno vsebino narodnoosvobodilnega boja. Pri tem je pazil tudi na podrobnosti: svojim generalom v Italiji je celo prepovedal nositi rdeče našitke na hlačah, ker so s to barvo očitno preveč spominjali na revolucijo.
Srečanje v Caserti med Churchillom v ohlapni poletni srajci in maršalom v bleščeči novi uniformi, ki mu jo je poslal Stalin, ni obrodilo sadov. Britanski premier, kljub sporazumom vojaškega značaja ni mogel spregledati dejstva, da se je Tito odtegnil njegovemu vplivu, in to kljub zagotavljanju, da po vojni nima namena uvesti v Jugoslaviji komunističnega režima.
(Se nadaljuje)
Sonce za mir v Bosni
TRSTZ - Preskromna udeležba. S tema dvema besedama so malodane vsi prisotni ocenili včerajšnjo manifestacijo za mir v Bosni. Organizatorji niso (simbolično?) vključili v program nobenega govora ali petja, niti ne koncerta (kot v Gorici) in verjetno tak neorganizirani »stand-in« ni bil najbolj posrečen. Slovenska Zupana Boris Pangerc in Tamara Blažina sta si bila složna. Oba sta kritično ocenila potek in organizacijo te manifestacije. »Posameznik stoji na tem trgu, pričakuje si vsaj kako petje, kak govor.“Goriška rešitev” je bila nedvomno veliko bolj posrečena. Poleg tega je nujen tudi bolj uraden, institucionalni peCat.«
MogoCe najbolje so se odrezali prav tisti, ki bodo ustvarjali jutrišnjo Evropo - otroci. Na desetine jih je prišlo, skupaj z mamicami. Animatorji in animatorke združenja Arci ragazzi so izdelali velike pisane panoje, risali z otroki velika sonca, drevesa, ptice, mir. Glavna zamisel je bil velikanski totem, sestavljen iz neštetih malih delov, ki so otroci skupno sestavili. Totem naj bi torej simboliziral doprinos vsakega posameznika, vsakega izmed nas, h gradnji nekega večjega projekta, neke boljše bodočnosti. Otroci so pretreseni. Nočejo veC gledati po televiziji krvavih, nečloveških vojnih prizorov. »Po televiziji vidimo vsak dan take grozote, da o njih potem še ponoči sanjamo, v šoli pa nam učiteljice o tem skoraj nic ne govorijo. Zakaj?« Malo Caterino pa niso pretresli samo vojni prizori:»Ti ameriški vojaki naj bi nas branili, včeraj pa sem z mamico videla, kako so bili pijani po cestah.«
Nekaj deklic z napisom Slomšek na majčkah vneto opazuje mladega mirna, ki z rokama nemo »riše« ptice, galebe, slone, veverice. Otroci ga opazujejo, smejejo se.»Jaz bi otrokom v Bosni poslal celo sonce. V šotorih ga sigurno nimajo.« Res je. Niti v srcih ga veC ni.
Petru, Četudi je bivši oporečnik, je jasno (kot malodane vsem udeležencem), da je vojaški poseg nujen. »V primerjavi s kasnejšo nujno akcijo, ki naj bi ljudem spet dala vsaj bilko upanja v nov začetek, je vojaška akcija smešno lahka. Med ljudmi ni veC občutka za civilno družbo, njihovi pogledi so votli, ker so bili priCa prevelikim grozotam. Kako spet sestaviti neki občutek upanja, občutek neke družbe?«
Paolo Evangelisti, svetovalec Zelenih v občinskem svetu, je tudi bivši oporečnik. Ostro je pa poudaril, da je vojaški poseg edina pot, s katero lahko dosežemo mir v Bosni. »Ne moremo prekrižati rok in biti na veke nevtralni, ko pa smo priCa ti novi Shoah!«
Vida Valentič
MAGDA ŠTURMAN
Obisk pri rojakih v daljni Avstraliji (15)
Sveto gora staroselcev Uluru - Sanjski čas - Noč pod Južnim križem
Kakih 500 km daleč od Aliče Springsa se nahaja Uluru National park, v katerem kraljuje svetovno znana skala Uluru. Iz tal se dviga za kakih 400 m.
Uluru sem prvič zagledala z neke vzpetine na cesti, ob kateri je naš mali avtobus ustavil. Sem sem se podala namreč na tridnevni izlet z ostalimi 20 potniki. Slika pred nami je bila naravnost očarljiva: veličastni monolit živo oranžne barve se je dvigal nad neskončno peščeno ravnino, prav tako oranžne, skoraj rdeče barve. Na njej so rasla redka drevesa in šopi spinifex trave. Brez besed smo str-meli v naravo.
Le 30 km od skale Uluru se nahaja druga naravna zanimivost, kamor smo se podali tisto popoldne. Kata Tjuta je skupina 36 velikih okrogla-stih skal. V jeziku tamkajšnjih staroselcev Kata Tjuta pomeni »veliko glav«, Angleži pa so to naravno lepoto preimenovali v Mt.Olgas. Proti večeru smo se odplejali do razgledne točke, kjer smo se lahko prvič od blizu zazrli v vso mogočnost sklade Uluru. Na stotine turistov se vsaki večer pripelje na razgledno -točko in občuduje spreminjanje barve skale ob sončnem zahodu. Podnevi ima Uluru oranžno barvo. Poseben čar skala zadobi prav ob sončnem zahodu, ko se barva postopno spremeni v rdečo, nato v vijoličasto, plavo, ob tem pa v črno barvo. Ob zelo redkih dnevih, ko je oblačno, zadobi pa skala izrazito sivo barvo. Medtem ko sem občudovala Uluru, mi je bilo ma-
lo bolj jasno, zakaj so jo staroselci imeli za sveto goro. Njena značilna menjava barve, njena mogočna lega sredi puste in ravne pokrajine posebno ob sončnem zatonu človeka popolnoma očara.
Kljub enostavnemu in primitivnemu življenju so staroselci razvili zelo bogato versko življenje. O nastanku sveta so imeli svojo razlago. Na začetku je bila zemlja neoblikovana, gola planjava. Nato je nastopil Sanjski čas, ko naj bi številna nadnaravna bitja ali predniki potovali po zemlji in oblikovali hribe, reke, pozneje pa ustvarili živa bitja, tudi človeka. Kraju, kjer naj bi se predniki pojavili, so staroselcem postali sveti. Nato naj bi se predniki pogreznili pod zemljo ali se spremenili v skale in drevesa, ki naj bi postali sveti. Predniki naj bi še vedno vplivali na zemljo.
Za plemena staroselcev osrednje Avstrije, kot so Anangu, Vakuntja-tjara, Mantuntjara in Pi-tjantjatjara pomeni Uluru sveti kraj že vsaj 10.000 let. Uluru pomeni v njihovem jeziku »Mati Zemlja«. Skala ima številne jame in izdolbine, ki spominjajo na dejanja prednikov iz Sanjskega časa. Številne luknje pod vrhom skale naj bi jih povzročili sovražniki njihovih prendikov, ko naj bi jih hoteli pokončati s sulicami.
Svoje prednike staroselci še vedno častijo v .jamah ob vznožju skale. Večina jam je poslikana s približno 10.000 let starimi risbami in ponazarjajo dogodke iz Sanjskega ča-
sa. Ena najvažnejših jam je Djudajabbi, kar pomeni Jama žensk. V tej jami se dekleta še vedno s posebnimi obredi pripravljajo, da postanejo odrasle ženske. Staroselci še danes verjamejo, da se lahko izbirše vse življenje na zemlji, če se ne časti prednikov.
Ko so Evropejci prodrli tudi v te kraje, so si zemljo polastili. Staroselcem so odvzeli tisto, ki jim je v življenju pomenilo največ. Kot pri vseh ljudstvih, ki so živela strogo v sožitju z naravo, je tudi avstralskim plemenom narava bila sveta. Dokaz stvarnosti so staroselci videli v vsaki stvari. Nikakor niso morali doumeti, da bi oni bili lastniki zemlje, verovali so nasprotno: da so le del narave in da si narava lasti njih. Ob takih, za evropske pojme, popolnoma tujih prepričanjih je staroselcem odvzem zemlje pomenil pravo katastrofo. Avstralska vlada je leta 1958 ustanovila Uluru National Park. V zadnjih desetletjih so morali prvotni prebivalci-starosel-ci od daleč opazovati, kako na tisoče turistov mrgoli okrog skale, jo množično fotografira in nanjo pleza. Za večino turistov je pač najvažnejše, da skalo prepleza. Staroselci sicer plezanje do vrha Uluru dovolijo, nikakor pa niso zadovoljni. To je tudi mogoče prebrati ob vznožju skale pred plezalno stezo. Opozorilo je dvojezično: v angleščini in v jeziku plemena Pi-tjantjatjara. Po njihovem prepričanju lahko plezajo le predniki iz Sanjskega časa. Angleški priseljenci so skalo poimenovali v Ayers Rock, večina ljudi pa ji danes enostavno reče The rock - Skala.
Daleč okrog Uluru ni nobenega naselja. Zato je turistična industrija poskrbela za številne turiste, ki se sem pripeljejo iz različnih koncev sveta. V ta namen so leta 1984 zgradili turistično naselje Yulara, polno hotelov, restavracij itd. Ker je v Yulari vse bolj drago kot drugod po Avstraliji, smo se zvečer s skupino zatekli na prostor za kampiranje. Vodič nam je na ognju skuhal odlično obaro na avstralski način. V Avstraliji je značilno, da ima vodič izleta razne naloge; istočasno je tudi voznik, kuhar, snemalec spominske videokasete in še marsikaj. Po večerji smo sedeli okrog ognja in se prijetno pogovarjali. Spali smo pod milim nebom, v posebno odpornih spalnih vrečah, ki se imenujejo swags. Vsi smo bili mnenja, da bi tisto ležišče ne zamenjali za najbolj luksuzni hotel na svetu. Noč je bila mirna, nad nami se je lesketalo več milijonov svetlih zvezd. Se enkrat sem pogledala proti ozvedju Južnega križa in zaspala.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 UT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 . Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Deželni svet: maraton o bilanci za 1995
TRST - V deželnem svetu se je tudi včeraj ves dan nadaljevala razprava o zakonu za spremembo proračuna za tekoče leto, ki predstavlja važno, če že ne bistveno politično preizkušnjo za sredinski odbor predsednice Alessandre Guerre. V primerjavi s prejšnjimi dnevi, je bilo soočenje v skupščini nekoliko manj napeto, čeprav se je koalicija, ki podpira vlado, tudi včeraj nekajkrat znašla v precejšnjih težavah.
Nekateri znaki vsekakor kažejo, da bo jeseni ali najkasneje pozimi morda prišlo do velikih sprememb pri vodenju deželnega odbora. Nekatere stranke (v prvi vrsti Ljudska stranka) namreč na tihem že pripravljajo jesensko politično "ofenzivo”, tudi v Severni ligi pa so nekateri predstavniki, kot kaže, precej nezadovoljni z delom sedanjega odbora. Naravni mandat deželne skupščine zapade junija leta 1998.
GLOSA
Bol) kot enotnost sto pomembni resnica in pravica
Jože Pirjevec
Konec zadnjega tedna je papež Janez Pavel H. v zvezi z vojno v Bosni izrekel nenavadno usodne besede. »Problem je vedno isti,« je dejal, »problem pravične vojne, obrambne vojne. Obstoja pravica do obrambe. Tudi obrambna vojna je grda, toda če nekdo napade in hoče poteptati pravico do obstoja drugih, v tem primem je tudi pravica do obrambe.«
S to preprosto in samo po sebi umevno ugotovitvijo, ki prihaja z višine Petrovega sedeža, je Janez Pavel H. storil korak, kakršnega še ni nihče od njegovih predhodnikov. Poskušajmo razložiti zakaj in razčleniti problem v njegovi dvojni razsežnosti. Na eni strani je papež prelomil s tradicijo, ki se je uveljavila v našem stoletju, in po kateri je skušal Vatikan ohraniti nevtralno stališče do spopadov, ki so ga tako tragično zaznamovali. Na začetku stoletja je Benedikt XV. označil prvo svetovno vojno kot nepotrebni masaker in se povsem jasno opredelil proti nasilju, ki so ga v svoji sli po moči sprožile velike sile. Dvajset let pozneje je Pij XII. ohranil isto previdnost, kljub temu, da je bilo v drugi svetovni vojni dosti bolj očitno, na kateri strani sta pravičnost in morala in na kateri zlo in poguba. Čeprav pri preučevanju njegovega pontifikata ni mogoče spregledati, da je podprl nastanek anti-hftlerjanske koalicije med Zahodom in Vzhodom, je vendar to storil tako previdno, da so mu pozneje dokaj upravičeno očitah prevelik obzir do naci-fašisti-čnih sil. Po letu 1945 se je odklonilni odnos katoliške Cerkve do vsake vrste vojnega nasilja še stopnjeval in doživel svojo potrditev tako v tekstih drugega vatikanskega koncila, kot v encikliki papeža Janeza XXIII. Pacem in terris, češ »v našem času zatekanje k vojni za ponovno vzpostavitev kršenih pravic nasprotuje razumu«. To, kar se dogaja v
Bosni, pa je očitno tako vnebopijoče, da se je papež moral odločiti za odstop od viskoga nauka svojih neposrednih prednikov in se povrniti k bolj tradicionalnemu nauku sv. Auguština o pravični vojni, s katerim so se papeži istovetili vse do začetka našega stoletja. Vendar se je tudi s to odločitvijo podal na pot, ki je še nihče ni raziskal in ki ima lahko daljnosežne posledice.	x
Janez Pavel H. je namreč sklenil, da se v obrambo nedolžnih ljudi postavi na stran muslimanskih Bošnjakov in s tem ožigosal pravoslavne Srbe kot morilce in napadalce. Če pomislimo, da prihajajo njegove besede komaj dober mesec po pastirskem pismu, ki ga je poslal vzhodnim cerkvam, zato da bi jih povabil k enotnosti, ne bo težko razumeti, kakšno osebno žrtev si je naložil s temi besedami. Svoj pontifikat je Janez Pavel H. ob koncu tisočletja skušal kronati s spravo znotraj krščanske družine, toda ta načrt se je po vsej verjetnosti sedaj izjalovil, saj si ni težko predstavljati, kako bo pravoslavni svet sprejel njegovo izjavo. Tudi če ne vzamemo preveč resno protivatikanske histerije, prisotne v srbskem javnem mnenju, ne moremo spregledati dejstva, da so leta 1992 celo zmerni in trezni srbski intelektualci oceniti zgodnje papeževo priznanje neodvisnosti Slovenije in Hrvaške kot očitno sovražno dejanje (toliko bolj, ker je bilo povsem v navskrižju z običajno previdnostjo Sv. Sedeža v podobnih primerih). Zadnje besede Janeza Pavla D. pa so najbrž ne samo med Srbi, temveč v vsem pravoslavju vzbudile val ogorčenja, na katerega bo težko pozabiti in ga premositi. Nemogoče je, da bi papež na vse to ne pomislil, preden je rekel to, kar je. Toda še bolj kot iskanje enotnosti mu je pomembno iskanje resnice in pravice. »Dud, et salvavi animam meam«.
BUONI DEL TESORO POLIENNALI S TRILETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTJO
■	Triletne in petletne obveznice BTP se koristijo od 15. julijem 1995 in zapadejo 15. julija 1998 triletne in 15. julija 2000 petletne.
■	Bodisi triletne kot petletne obveznice dajejo letno 10,50% bruto obresti, izplačljive po davčnih odbitkih v dveh obrokih: 15. januarja in 15. julija za vsako leto trajanja posojila.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene.
■	Dejanska čista donosnost prejšnje izdaje triletnih in petletnih BTP je znašala 10,30% oziroma 10,40% letno.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 28. julija.
■	Obveznice BTP se koristijo s 15. julijem 1995 ob vplačilu (2. avgusta) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
USTAVNO SODIŠČE SPREJELO VOLILNI PRIZIV STRANKE SLOVENSKE SKUPNOSTI
Volilna okrožja Pokrajine Trst: dekret Palamara je neustaven!
"Odlok Palamara" o razdelitvi volilnih okrožij tržaške pokrajine je neustaven. Tako je razsodilo Ustavno sodišče, ki je sprejelo priziv stranke Slovenske skupnosti, po katerem je Deželno upravno sodišče (TAR) lanskega oktobra odložilo že napovedane pokrajinske volitve. Ustavni sodniki so ugotovili, da je bil dekret takratnega tržaškega prefekta nezakonit takoj ob podpisu, to se pravi že leta 1956, kar pomeni, da so bile vse dosedanje pokrajinske volitve nezakonite. To pa je le teoretična ugotovitev, ki ne bo imela nobenih pravnih in praktičnih posledic za dosedanje izvoljene pokrajinske svete in uprave, razsodba pa ima vseeno pomembne politične in tudi zgodovinske razsežnosti.
Prefekt in vladni komisar Giovanni Palamara je svoj dekret (nosi Številko 81) o razdelitvi volilnih okrožij izdal 24. marca 1956. Odlok je razdelil pokrajinsko ozemlje na 24 volilnih okrožij, od katerih je 21 pripadalo ozemlju tržaške uprave, tri okrožja pa okoliškim občinam. Prefektov sklep je bil izrazito politične narave, sad tedanje uradne politike in strahu pred Slovenci in levičarskimi strankami, ki so vodile okoliške uprave.
Palamara s tem svojim odlokom popolnoma spregledal in grobo kršil državni zakon št. 122 iz leta 1951, ki v devetem členu izrecno določa, da nobena občina ne more
ozemljsko "pokrivati" več kot polovice volilnih okrožij za izvolitev pokrajinskega sveta. Tedanji tržaški prefekt pa je, kot rečeno, dodelil tržaški mestni upravi kar 21 okrožij, Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina in Milje pa so se morali zadovoljiti š tremi okrožji. Ko je parlament leta 1951 odobril volilni zakon, je bil Trst še vključen v Svobodno tržaško ozemlje, po letu 1954 bi morali ta zakon raztegniti tudi za tržaško pokrajino. To pa se ni zgodilo, saj je Palamara dve leti pozneje odločil drugače.
Priziv na TAR je vložil odvetnik Peter Močnik, podpisali pa so ga tedanji tajniki okoliških sekcij SSk Pavel
Vidoni (Nabrežina), Andrej Gruden (Zgonik), Milko Guštin (Repen), Sergij Mahnič (Dolina) in Danilo Savron (Milje). Močnik in predstavniki SSk so izhajali iz pravnih utemeljitev (Palamara je kršil državno volilno zakonodajo), a tudi iz čisto političnih, po katerih je omenjeni odlok, če je kdaj sploh seveda bil, sedaj tudi politično gledano popolnoma neumesten.
Deželni sodniki so izdali razsodbo 14.oktobra 1993 in ukazali prefektu Lucianu Cannarozzu, da odloži že sklicane pokrajinske volitve novembra oziroma decembra (drugi krog) istega leta. Hkrati s to odredbo, ki jo je prefekt takoj podpisal in izvedel, je TAR vso
dokumentacijo izročil ustavnemu sodišču, ki je po osmih mesecih izdalo razsodbo.
S sprejetjem priziva Slovenske skupnosti je TAR tudi podaljšal mandat vladnemu komisarju Domenicu Mazzurcu, ki je Pokrajino prevzel že leto dni prej. Takrat so namreč deželni upravni sodniki ugotovili nepravilnost na pokrajinskih volitvah leta 1992, na katerih je sodelovalo tudi Furlansko gibanje. Slednje je predložilo kandidatno listo, ne da bi zanjo zbralo po zakonu nujno potrebnih podpisov z utemeljitvijo, da je gibanje zastopano v deželnem svetu in da zaradi tega lahko predloži listo brez dodatnih podpisov volilcev.
Tudi s to zadevo se je ukvarjalo ustavno sodišče, ki je razsodilo, da je deželni zakon (stranke, ki so zastopane v deželni skupščini, je oproščal zbiranja podpisov za vložitev pokrajinskih list) neustaven. TAR je z razveljavitvijo pokrajinskih volitev iz leta 1992 (potekale so po novem volilnem zakonu) odstavil Paola Sar-dosa Albertinija, prvega od volilcev neposredno izvoljenega pokrajinskega predsednika. Da je bila mera polna, so kasneje pristojna telesa ugotovila še nekatere nepravilnosti pri štetju glasov. Tokrat so priziv vložili neofašisti, Pokrajino pa je že vodil Mazzurco.
Ali bodo pokrajinske volitve že jeseni? Prefektura mora zarisati nova okrožja
Vladni komisar Domenico Mazzurco, ki že od leta 1992 vodi pokrajinsko upravo, se je morda res oddahnil. Razsodba ustavnega sodiSča namreč odpira pot volitvam in torej demokratično izvoljeni pokrajinski upravi. Kdaj in kako se bo to zgodilo, pa je v tem trenutku zelo težko napovedati.
S praktično ukinitvijo "odloka Palamara" so ustavni sodniki razsodili, da so tudi na Tržaškem pravnomočni državni zakoni, po katerih ima ena občinska uprava pravico do največ polovice okrožij za izvolitev pokrajinskega sveta. Pokrajinske volitve bodo oziroma bi morale biti najkasneje jeseni.
Pogojnik je obvezen, saj je deželni svet pred kratkim poveril Deželi Furlaniji-Julijski krajini
primarne pristojnosti na področju volilne zakonodaje za občine in pokrajine. Nekateri so bili mnenja, da bo Rim takoj zavrnil ta deželni zakon, češ da krši državne pristojnosti na področju volilne zakonodaje. To pa se ni zgodilo, vlada je ta deželni zakon formalno potrdila, tako da so zadnje občinske volitve v naši deželi (drugih krog za vse občine nad pet tisoč prebivalcev) potekale že na osnovi nove deželne zakonodaje.
Dežela torej lahko poseže tudi v zakonodajo za izvolitev pokrajinskih svetov. Ce se bo to zgodilo bo na čelu Pokrajine Trst morda še nekaj mesecev ostal dr. Mazzurco. To pa je v tem trenutku, kot reCeno, zelo težko ali nemogoče napovedati.
Če deželna uprava ne bo pra-
vočasno posegla, bo treba za izpeljavo pokrajinskih volitev le začrtati nova volilna okrožja v skladu z zakonom, ki ga je ustavno sodišče včeraj potrdilo. Zvedeli smo, da je prefekt Cannarozzo pred odhodom iz Trsta sklical župane oziroma upravitelje vseh šestih občin ter jih zaprosil za sodelovanje pri teritorialni razmejitvi novih volilnih okrožij.
Ozemlju mestne uprave bo pripadalo največ dvanajst okrožij, ostalo polovico pa si bodo ozemeljsko "razdelile" okoliške uprave, Čeprav je treba povedati, da to potem ne bo praktično vplivalo na izvolitev pokrajinskih svetovalcev. Tudi nova volilna zakonodaja (neposredna izvolitev predsednika) se namreč delno opira na proporcni delitvi mandatov v pokrajinski skupščini.
Zadovoljstvo vodstva SSk
Zgodovinska zmaga.
Tako je pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Peter Močnik (na sliki), ki je kot odvetnik vložil strankin priziv na Deželno upravno sodišče, ocenil včerajšnjo razsodbo ustavnega sodišča o razdelitvi volilnih okrožij za izvolitev tržaškega pokrajinskega sveta. Gre za razsodbo - nam je dejal Močnik - ki, čeprav z zamudo, popravlja štiridesetletne krivice na račun slovenske manjšine in volilcev vseh petih okoliških občin.
Ustavno sodišče je neizpodbitno dokazalo - piše v tiskovni noti pokrajinskega vodstva SSk - da je bil tržaški pokrajinski svet dolga desetletja v glavnem le politični dvojnik tržaškega občinskega sveta ter da je šlo za grobo diskriminacijo manjših občin in njihovih volilcev. Po mnenju SSk so bili z odlokom vladnega komisarja in prefekta Giovannija Palamare oškodovani predvsem občani in volilci slovenske narodnosti.
Pokrajinsko vodstvo stranke se iskreno zahvaljuje vsem, ki so bili soudeleženi pri tej pravni, a hkrati tudi zelo pomembni politični in narodnostni
bitki ter tudi vsem tistim, ki so od vsega začetka trdno verjeli v pravilnost in v umestnost te nelahke bitke. Ustavno sodišče je sedaj končno poplačalo njihov trud. Slovenska skupnost sedaj pričakuje, da bo razsodba ustavnega sodišča brez nadaljnjega odprla pot čimprejšnjim pokrajinskim volitvam, ki naj bi bile torej že jeseni.
Skrajno nezadovoljen z razsodbo ustavnega sodišča pa je poslanec NZ Roberto Me-nia. Gre za hudo napako, za neke vrste av-^ togol, se pritožuje Me-nia, ki je prepričan, da bo glas Kraševca in Slovenca sedaj veljal desetkrat več od volilnega konsenza navadnega tržaškega občana...
NA MIRAMARSKEM DREVOREDU
Vzela denar in dokumente ter denarnico vrgla v smeti
V rokah je imela denarnico, iz nje je potegnila dokumente in papirje, nakar je denarnico vrgla v posodo za smeti. Neobičajno početje dekleta je pritegnilo pozornost dveh oseb, ki sta obvestili so agente. Zensko so kmalu zatem ustavili in ugotovili so, da gre za 21-letno Lua-no Kevin iz Ul. Čampi Flisi 32, ki je že imela opravka s policijo, in sicer zaradi kraje.
Dogodek se je pripetil na Miramarskem drevoredu, v višini hišne številke 271. Policija je kaj kmalu izsledila lastnico denarnice, ki je povedala, da je v njej poleg dokumentov hranila tudi 310 tisoč lir. Kevinova je pri sebi imela okrog pol milijona lir, vendar ni vedela pojasniti, odkod je denar, zato so ji ga zaplenili.
Kot počnejo v podobnih primerih, so policaji odšli še do stanovanja Kevinove in ga temeljito pregledali. Sum je bil tudi
tokrat upravičen, našli so številne avtomobilske ter stanovanjske ključe, ki so jih prav tako zaplenili. V rokah so agenti imeli dovolj oprijemljivih dokazov in so jo zaradi kraje areti-rali ter odpeljali v Videm, kjer je ženski zapor (v Trstu so trenutno samo moški zapori).
Prijeli sedem tujcev
Agenti finančne straže s Fernetičev so v prejšnjih dneh blizu državne ceste 14, na avtocestnem odcepu za mejni prehod, odkrili tri romunske in tri turške državljane (4 moški med 22 in 47 letom ter dve okrog 22 let stari ženski), ki so ilegalni prišli v Italijo (skriti so bili v prikolicah in kabinah tovornjakov, ki so prišli z Vzhoda). Šesterico so odpeljali do obmejne policije, ki bo poskrbela za izgon iz države. V pristanišču pa so odkrili neko 18-letno Albanko, ki jo čaka enaka usoda.
PROMETNA NESREČA / V UL. ROMA
Zbil na tla totetno ženico, ki je prečkala cesto
Včeraj bi se prečkanje ceste v Ul. Roma lahko tragično končalo za 92-letno Francesco Colonna iz Trsta. Priletna gospa je prečkala cesto, ko je promet v Ul. Roma zastal zaradi rdečega semaforja. V tistem trenutku je po cesti pridrvel mopedist, ki je prepozno ugledal peša-kinjo. Da bi se ji izognil, je začel silovito zavirati in zavijati na desno, vendar je vseeno podrl
starko na tla, nakar je skupaj z mopedom zgrmel na ustavljenega motorista Roberta Sincovi-cha iz Opčin. Mimoidoči so nato poklicali rešilca in cestno policijo. Reševalci, ki so kmalu prispeli na kraj nezgode, so krvavečo Francesco Colonna odpeljali v katinarsko bolnišnico. Tam so ji povezali rane in jo napotili domov z 30-dnevno prognozo.
Priznanje veslačem za udeležbo na majski štafeti Trst - Benetke
Včemj je bila v dvorani občinskega sveta slavnostna podelitev priznanj osmim deželnim veslaškim ekipam, ki so sodelovale na majski štafeti Trst- Benetke. Veslaška štafeta je potekala v sklopu manifestacije "Jadmnsko pobratenje 1995“. Veslači so skupno preveslali 143 km, hk-mti pa so Benetkam vrnili dožev prstan, ki ga je hranila več mesecev Občina Trst. Zupan Riccardo Illy, ki je podelil priznanja, je poudaril, da je bil namen manifestacije pobmtenje med Trstom in Benetkami, v prvi vrsti na kulturnem, pa tudi na gospodarskem področju. Da pa bi se Občina Trst čimboljše povezala tudi z dmgimi jadranskimi mesti, bo Illy povabil septembm župane iz Kopm, Benetk, Milj in Reke na okroglo mizo o mzličnih oblikah sodelovanja med obalnimi jadranskimi mesti, (hm)
SODIŠČE / UMOR V INDUSTRIJSKI CONI
Poklicali znanega izvedenca
Massimo Cristina se je ukvarjal tudi s primerom pevke Mie Martini
Stefana Polverini bo šele 4. decembra izvedel, kaj ga čaka. Zaenkrat bo ostal v zaporu, ki ga je v letu dni precej zdelal, saj ga je bilo včeraj skoraj težko prepoznati. Pred enim letom je umoril svojo bivšo zaročenko Cristino Mosca, v začetku leta je bil dogovorno obsojen na dve leti ječe zaradi posilstva neke druge svoje bivše zaročenke, a včeraj so znanemu izvedencu Massimu Cristini iz Busto Arsizia (ukvarjal se je tudi s primerom nedavno umrle pevke Mie Martini) poverili nalogo, da prouči vso razpoložljivo dokumentacijo v zvezi z lanskim umorom. Cristina, ki mu bo pomagal Giovanni Pierucci iz Pavie, mora svoje delo dokončati do 4. decembra, ko bo nova obravnava pred sodnico za predhodne preiskave Bot-tanovo: tedaj bodo odločali, če Polveriniju sodijo po skrajšanem postopku, če ga bodo obtožili namernega ali nenamernega umora ali
celo, če je bil umor naklepen. Cristina mora odgovoriti na vrsto vprašanj v zvezi z dinamiko dogodka (če se je pripetil v skladu s tem, kar je doslej prišlo na dan, kakšno težo imajo trditve obrambe in tožilstva, kaj je bilo z ugrizom, ki ga je Polverini imel na rami, če je umorjeno dekle imelo mestruacijo itd.)
Včerajšnja obravnava (sicer za zaprtimi vrati) naj bi bila dokaj razgibana. Polverinijev oče, ki je čakal na hodniku, pa je nekemu
novinarju očital, da je pristranski, celo pokleknil je pred njim, naj vendar neha s takim poročanjem, ki je dobesedno poteptalo njihovo družino.
Primer je vsekakor zelo zapleten. Polverini je po umoru truplo obtežil z železnim predmetom in ga vrgel v kanal v industrijski coni, zabrisal pa je vsako sled: obleke je odvrgel v smeti in avto temeljito počistil. Najprej je prijavil dekletovo izginotje, zatem pa je priznal, da jo je bil kriv tragedije, vendar naj bi šlo za nesrečo, v ljubezenski igri naj bi dekletu stisnil vrvico okrog vratu. Izvedenci bodo imeli verjetno precej dela, saj na primer obramba trdi, da umora ni zagrešil sam, pomagala naj bi mu neka druga oseba. Tudi tehten razlog naj bi bil imel: Marina Mosca naj bi bila namreč zavrnila zahtevo, da v njegovo korist priča na procesu, na katerem so mu sodili zaradi posilstva.

NOV VELIK USPEH ZA HOLDING FINCANTIERI
Z OBISKA NA AMERIŠKI LETALONOSILKI THEODORE ROOSEVELT
Dizelski motorji iz Boljunca v ZDA
Poganjali bodo ledolomilec, njihova vrednost pa znaša 8,5 milijona dolarjev
Vojaško mesto na vodi s 5500 prebivalci
V Trstu bo ladja ostala nekaj dni za obnovitev zalog
Holding Fincantieri, ki deluje v sklopu državne grupe IRI, se po zaslugi oddelka za dizelske motorje v Tovarni velikih motorjev pri Boljuncu lahko že spet ponaša z zavidljivim uspehom: Združenim državam Amerike bo dobavil štiri elektrodi-zelske motorje GMT/Sul-zer tipa 12 ZA V40Š za skupnih približno 32.000 kilovatov, ki jih bodo vgradili v podpalubje ledolomilca obalne straže »Michael A. Helay«.
To nam je včeraj sporočil tiskovni urad tržaškega sedeža Fincantierija, ki pojasnjuje, da se je ravnokar povoljno zaključil cikel poskusov, s katerimi so preverili čas trajanja motorjev. Poskusi so trajah vsega skupaj 160 ur, razdeljeni so bili na 20 ciklov
po osem ur vsak, med katerimi so motorji mirovab samo po kakšnih deset minut, odvijali pa so se natanko po navodilih generalnega štaba ameriške obalne straže ter ob navzočnosti inšpektorjev le-te, ameriške vojne mornarice, organizma ABS (American Bureau of Shipping), ladjedelnice Avondale Industries, ki gradi omenjeni ledolomilec, znamenitega kolosa VVestinghouse in družbe New Sulzer Diesel.
Vrednost dobave se suče okrog 8,5 milijona dolarjev, kar zares ni malo.
Ledolomilec »Michael A. Helay« bo dolg nekako 128 metrov, imel bo 16.700 bruto registrskih ton, plul pa bo s hitrostjo več kot 20 vozlov na uro. Sulzerjevi motorji mu bodo omogočiti kar 12-dnev-
NOVICE
Jutri na miljskem glavnem trgu »Banco del mutuo soccorso«
Miljski glavni trg bo spet v kratkem prizorišče zanimive glasbene poslastice. Novoustanovljena družba za organizacijo koncertov in drugih večjih prireditev‘Music Line’ je namreč privabila v Milje skupino‘Banco del mutuo soccorso’, ki se bo predstavila jutri ob 21.uri na miljskem trgu Marconi, kjer bo tudi proslavila petindvajsetletnico prisotnosti na italijanski glasbeni sceni.
Glasba, ki jo skupina izvaja, vključuje prave poezije v glasbi, ki nas popeljejo v svet globoke čustvenosti, notranjega raziskovanja in nam prikličejo pred oči prenekatere aktualne dogodke.
Poleg že znanih uspešnic iz prvih glasbenih zbirk, kot so‘Sound 70’,‘Darwin’ bo skupina očarala poslušalce z izrednim čustvenim doživetjem zadnje LP plošče‘1113’.
Likovniki s prvih beneških bienalov drevi v Revoltelli
Muzej Revoltella vabi danes ob 20. 30 vse ljubitelje glasbe in likovnih umetnosti, da preživijo večer v avditoriju muzeja. Predstavjena bodo dela nekaterih likovnikov, ki so sodelovati na prvih beneških bienalih (med temi Balestrieri, Rietti, Griinhut, Trentacoste in Benvenuti), projekcije pa bodo spremljale izvedbe Beethovnove, Martuccijeve in Debussyjeve glasbe. Večer z naslovom Con la testa tra le mani bo vodil muzikolog Fabio Nesbeda.
Skupina »The House band« jutri na Gradu sv. Justa
Keltska razigranost je spet na programu v našem mestu. Jutri ob 21. uri bo v sugestivnem večernem okolju na gradu sv. Justa osvežilni in razposajeni nastop znane skupine‘The house band’, ki izvaja akustične folk viže iz irske, škotske in bretonske glasbene zakladnice ter originalne moderne pesmi, ki se pa stalno opirajo na tradicionalno bogastvo keltskih glasbenih instrumentov. Glasba, ki jo‘House band’ izvaja, je izredno sočen folk, njihova uspešnica‘Stone-town’ pa si je zaslužila priznanje britanske‘Mu-sic Retailers Association’ kot najboljša folk plošča v letu ’92.
Koncert je organizirala zelo aktivna zadruga Bo-navventura, ki si stalno prizadeva, da bi privabila v naše mesto čimveč dobrih svetovnih glasbenikov in glasbenih skupin, ki se ukvarjajo pretežno s čistim folkom ati folk-rock glasbo. Vstopnina znaša 15.000 tir. (vvj.
Fotografi v občinski galeriji
Občinska razstavna dvorana bo od sobote vse do 15. avgusta gostila fotografsko razstavo Soba in zavest. Dela znanih fotografov je zbral Adriano Perini, namen pobude pa je ovrednotenje umetnosti, ki po krivici velja za drugorazredno. Razstavo bodo otvorili ob 11. uri, med tednom bo odprta od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure, v prazničnih dneh pa samo zjutraj.
:
i
ii
11
I

|||
II
!
H
i
H

no neprekinjeno lomljenje ledu ob največjem možnem izkoriščanju zmogljivosti pogonskega aparata. Kakor že rečeno, bodo ladjo zgraditi v ladjedelnici Avondale Industries v Avondaleu.
Naročilo samo še utrjuje tesno sodelovanje med Fincantierijem oziroma tržaško tovarno dizelskih motorjev TVM in družbo New Sulzer Diesel, ki že več let skupaj dobavljajo tretjim naročnikom vsevprek po svetu bodisi ladijske bodisi kopne motorje. Kot primer tega navedimo dizelsko-električne motorne aparate za slovite shut-tle tankerje, ki so jih zgradile španske ladjedelnice za ladjarsko družbo Knut-sen, in na ducate agregatov za elektrarne na vseh petih celinah.
Vojna letala na krovu ameriške letalonosilke Theodore Roosevelt (foto KROMA)
_______MELARA / SENSIB1LIZAC1JA______
»Hočemo mladinski center«
Med pobudniki melarskega turnirja in praznika tudi ZSKDI
Ce vprašate kateregakoli Tržačana, kje bi zagotovo ne želel stanovati, potem vam bo po vsej verjetnosti odgovoril: »V Melari.« In med razlogi za sovraštvo do velikega, železobeton-skega bloka med Lonjerjem in Kati-naro, igra pomembno vlogo dejstvo, da se stanovalci v njem počutijo kot zajci, strpani v veliki, neprijazni kletki. »Socializacija je na psu,« nam je v telegrafski obliki opisala stanje Damjana Ota, ki je včeraj predstavljala ZSKD na tiskovni konferenci, v teku katere so predstaviti praznik ob zaključku... melarskega turnirja v malem nogometu.
Tako praznik kot turnir nista samo priložnost za zabavo in oddih, pač pa predvsem izziv za občane in krajevno upravo. Združenja, ki sodelujejo pri projektu PAG (Progetto aggrega-
zione giovanile), želijo s tovrstnimi pobudami potrkati na vrata tistih, ki so zadolženi, da poskrbijo za prostore in shajališča, namenjena mladim in njihovim dejavnostim. Trst še ne razpolaga s takimi centri, čeprav je tudi občinska uprava priznala, da mesto, še posebno pa razčlovečeni predeti, kakršna je Melara, nujno potrebujejo mladinsko središče. V projekt PAG je vključena tudi Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji.
Petkov žur, ki ga prirejata zadruga La quercia in kolektiv mladih iz Melare, bo potekal v anfiteatru štirioglatega bloka; ob 18. uri se bo ekipa, ki je zmagala na turnirju, pomerila z neznanim nasprotnikom, sledila bodo nagrajevanja, nato pa zabavni del večera z nastopom dveh glasbenih skupin.
Pravo mesto na vodi, ki velja dve in pol milijardi dolarjev. Letalonosilka Theodore Roosevelt se na obzorju tržaškega zaliva zdi le majhna barčica, črna igračka. Potem se ji približaš in se počasi dviga in skoraj iznenada zraste v ogromno vojno napravo. S čolna stopiš na krov in če ne bi bilo tu in tam mrežastega poda in lin, skozi katere vidiš morje, bi ti vse cevi, ki prepletajo strop in zidove ozkih hodnikov, skorajda dale občutek, da se sprehajaš po neki čudni tovarni.
Na letalonosilki TR živi preko 5500 mož, marincev, mornarjev, oficirjev in podoficirjev. 2000 jih pripada zračnemu oddelku, 200 je avia-torjev in samo dve ati tri ženske. Ladje namreč še niso priredili za žensko
posadko. Vsi ti pomorski popotniki spijo v velikih dvoranah na tronadstro-pnih pogradih, le oficirji, piloti in višji častniki imajo svoje kabine. Potem imajo na ladji še dobro založeno trgovino, menzo, katere vonj spominja na ameriške šolske »cafeterije«, v kateri vsak dan pripravijo več kot 18.600 obrokov in ogromni hangar, kjer skrbijo za vzdrževanje helikopterjev in letal. V hangarju in na palubi so razvrščena vojna letala. Skupaj jih je kar 72. Nekaj Tomcatov (F-14A), ki so posebno primerni za prevažanje težkih bombnih tovorov, nekaj izredno hitrih Kornetov (F/A-18), pet Hawkeyev (E-2C), ki so koordinatorji katerekoli letalske vojne akcije ter nekaj helikopterjev. Na krovu je 345 metrov dolga in 81 metrov široka letalska steza, ob njej pa se dviga »island«, tro-nadstropna centrala, kjer so admiral, kapetan ladje in »zračni boss«.
Letalonosilka TR je že od maja letos izvidnica Nato na Jadranskem morju. Kopilot z bojnim imenom Troll, ki nas je spremljal na ogledu ladje, je že večkrat letel v zračnem prostoru bivše Jugoslavije. Na vprašanje, če ga kdaj prevzame strah, je odgovoril, da je njihova vojna priprava izredno dobra. Morda so vojne akcije res podobne običajni praksi, za nekpga, ki ti Bosno označi tiot na videz zelo mirno deželo. Na videz, se pravi, z več tisoč metrov višine!
Asja Jur kič
SPORAZUM ZA ZASEBNE DOMOVE
TREBČE / BIL JE ZVEST PEVEC PARTIZANSKEGA ZBORA
Ostareli bodo z novo pogodbo bolj zaščiteni pred špekulanti
Problem ostarelih postaja v Trstu (kot sicer tudi drugod po Italiji) vedno bolj pereč. Fizična nezmogljivost vse prepogosto pomeni totalno emarginacijo v današnjem družbenem okolju, na žalost pa tržaške javne strukture, ne nudijo zadostnih mest v domovih za ostarele, privatni sektor pa večkrat špekulira na koži svojcev ostarelih ljudi, ki potrebujejo stalno nego, ter navija izredno visoke cene za oskrbo. V našem mestu je že 85 privatnih struktur (take-ga‘booma’ ni zaslediti nikjer drugod po državi), ki skupno nudijo dnevno in nočno nego za kar 1500 ljudi (ogromni javni zavod ITIS pa jih lahko sprejme borih 500). Le 40 privatnih domov je včlanjenih v pokrajinsko Združenje podjetnikov na področju socialne oskrbe (FISA), to pa zato, ker so v
Združenju zbrani le tisti privatni domovi, ki se lahko ponašajo z določenim kvalitetnim nivojem in spoštujejo specifična pravila, ki si jih je samo Združenje postavilo iz čiste profesionalne etike. Regulacijska džungla na tem področju je namreč tako gosta, da nima privatnik nobene garancije, za osebje domov pa ni specifične profesionalne etikete, ki bi točno označevala funkcije.
To do pred kratkim. V prejšnjih dneh je namreč Fisa podpisala važno skupinsko delovno pogodbo s sindikati CGIL, CISL in UIL, ki naj bi pomenila nekako prehodni kamen v normalizaciji področja privatnih socialnih struktur, obenem pa naj bi to bil le prvi korak k sodelovanju med združenjem in deželno upravo FJK, kateri pri-tiče osnovanje specifičnega zakonskega načrta.
(vv)
Umri je Slano Kralj
Danes dopoldne bodo v Trebčah pokopali domačina Stana Kralja, od katerega se bo s pesmijo poslovil tudi Tržaški partizanski pevski zbor Finko Tomažič.
Ce je kdo užival v Trebčah spoštovanje in priljubljenost, je bil to prav pokojni Stano, zaveden Slovenec, dosleden antifašist, prizadeven kulturni, športni in politični delavec v svoji vasi in pevec partizanskega zbora vse od njegove ustanovitve.
»Tako zvestega pevca je težko najti,« nam je povedal dirigent Oskar Kjuder, ki je Stanota zelo cenil kot pevca, pa tudi kot človeka, ki je bil vedno pripravljen pomagati drugim, zboru in raznim našim organizacijam in ustanovam. Nikoli ni pokazal utrujenosti, vedno je bil vestno na vajah, dolgo let je pel v domačem zboru Primorec, potem pa vse
od 1972 v partizanskem zboru, kjer ni nikoli manjkal na vajah, kot tudi na drugih prireditvah.
Se v zadnjem času, ko je bil že močno bolan, je sodeloval na spominski svečanosti v Lonjerju, pa Se na koncertu Revije Primorska poje v Sežani.
In ko že ni mogel več na vaje in nastope, se je vedno po telefonu pozanimal, kako gredo vaje in kako gre življenje v zboru.
Življenje mu ni teklo brez težav. Ko so nemške vojaške sile zasedle naše kraje, so napravile racijo tudi v Trebčah in od tu odpeljale večjo skupino domačinov, med temi tudi Stanota v Nemčijo na prisilno delo.
Povojno življenje je Stano preživljal v raznih dejavnostih, od športne, politične, predvsem pa pevske, saj mu je bilo petje zelo pri srcu. V zboru je imel same prijatelje, ki so cenili njegovo vestnost, poštenost in predanost zborovski dejavnosti.
Takega bosta vas, pa tudi Tržaški partizanski zbor, ohranila v spominu. Njegovi družini pa tudi naše sožalje.
Neva Lukeš
RAZSTAVA / V GALERIJI KRAŠKE HIŠE
Izvirni lesni reliefi repentabiskega umetnika M. Guština
Kdor si je prejšnji teden ogledal v galeriji Kraške hiše v Repnu zelo bogato lesno razstavo že dobro uveljavljenega repentabrskega ustvarjalca Mirka Guština (njegov domači atelier je v Repnu na hišni številki 54), je lahko z velikim zadoščenjem in kulturnim užitkom ugotovil, kako se razvojna pot tega vse bolj plodnega, izvirnega in spretnega lesnega oblikovalca nenehno kakovostno vzpenja in izkazuje zavidljivo raven umetniškega zorenja.
Ce izvzamemo tri izdelke, ki Časovno segajo nekaj let nazaj, je Mirko Guštin na tej svoji sedmi samostojni razstavi predstavil svoje najnovejše lesne stvaritve, od skrbno dekoriranih praktičnih predmetov in stenskih obeskov večjega formata pa do prikaza najzanimivejših kotičkov kraškega okolja, Se zlasti arhitektonskih značilnosti tipičnih kraških domačij, bo-
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK, 27. julija
GORAZD
Sonce vzide ob 5.42 in zatone ob 20.40 - Dolžina dneva 15.07 - Luna vzide ob 5.39 in zatone ob 20.11.
Jutri, PETEK, 28. julija VIKTOR
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 27,1 stopinje, zračni tlak 1016,4 mb raste, veter 10,1 km na uro severo-zahod-nik, vlaga 60-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,8 stopinje.
/ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Axel Gulin, Giovanni Boschin, Stefano Simeoni, Massimo fagot.
UMRLI SO: 80-letni Ro-
rjaCev in kalon. Pri tem se je ustvarjalec uspešno preizkusil z umetniško zahtevnejšo tehniko oblikovanja lesnega reliefa.
Guštin se je v svojem kreativnem iskanju novih izzivov preizkusil s težavnejšo tehniko upodabljanja človeka, ki veličastno stopa v prvi plan ustvarjalčeve pozornosti. »Iskanje naravne človeške razsežnosti simbolizira Guštinovo rojstvo kot oblikovalca človeške figure,« je ob predstavitvi naglasil umetnostni kritik Sergij Cesar. V tem sklopu izstopata dve deli večjega formata. Kot pravo mojstrovino lahko označimo reliefno oblikovanje (reliefna izboklina sega do 12 cm) materinski utrinek, ki živo prikazuje na pol. razgaljeno mater med dojenjem sinčka (na sliki - foto Križman-CiC/KROMA).
Mogočen peCat celotni razstavi pa je vtisnila do potankosti izdelana in
dolfo Brizzi, 53-letna Franca Fabian, 74-letni Stanislav Kralj, 65-letni Giorgio margon, 28-letni David Tomšič, 88-letni Dante Bolsi, 97-letna Carmen Vi-dulich.
d LEKARNE
Od PONEDELJKA, 24., do NEDELJE, 30. julija 1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. Giulia 14 (tel. 572015), Ul. Costalunga 318/A (tel. 813268), Milje -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
PROSEK (tel. 225141-225340) - samo po telefonu za nujne primere.
pobarvana ženska narodna noša v naravni velikosti, ki jo je Guštin upodobil iz debla divjega kostanja (zrastel je na Socerbu) in skrbno dodelal v namanjših detajlih in estetskih finesah.
»Oblikovanje lesne surovine in upodabljanje predvsem domačih motivov me je tako zasvojilo in prevzelo, da si enostavno ne morem zamišljati svojega vsakdana brez te dejavnosti. Napolni mi dan, skratka, ročno oblikovanje mi daje veliko zadoščenje. To velja še zlasti za obdobje od oktobra do marca, ko ni dela na polju in tako si krajšam Cas,« pravi Mirko Guštin. Če sodimo po njegovem zanesenjaškem pristopu in taCas neusahljivi umetniški žilici oziroma navdihu, lahko pričakujemo, da nas bo že v bližnji bodočnosti spet presenetil s še bolj prefinjenimi in umetniško dodelanimi lesnimi stvaritvami. (ma)
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, UL Dante 7, Milje - Mazzinijev drevored 1.
PROSEK (tel. 225141-225340) - samo po telefonu za nujne primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7 (tel. 630213).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel.'573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraz-
DAR0VE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
Naročnikom in Bralcem
Primorskega Dnevnika
ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj Štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko
7796600 - vsak dan od 12. do 18. ure
PARK
GLOBOJNER
Padriče
danes, 27. t.m.
ob 21. uri
igra skupina
ra^imir
Iskreno se zahvaljujem sorodnikom, prijateljem, znancem in »pupam« od Stu ledi
za lepo nedeljsko presenečenje in doživetje v prijetni družbi
Sonja
Odbojkarice Sokola
se zahvaljujejo za pomoč pri organizaciji
TURNIRJA 24 UR ODBOJKE
družinama Venier in Hmeljak, Valentini, Mateju in Markotu, tvrdki Vidoni šport, Zadružni kraški banki, trgovini Papi šport in vsem prijateljem, ki so pripomogli k uspehu manifestacije
nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-
USL: 399-1111.
KINO
priznani	ansambel
”HAPPY DAV”.
KD PRIMORSKO vabi na tradicionalno S AGRO, ki bo od 28. do 31. julija v Mačkoljah. Jutri in v ponedeljek vas bo zabaval ansambel Long žlunk. V soboto in nedeljo pa ansambel Krt. V nedeljo, ob 19. uri bo koncert Godbe na pihala s Proseka. Kioski bodo odprti od 17. ure dalje. Vabljeni.
ŠZ JADRAN in ostala matična društva prirejajo 28., 29., 30. in 31. julija na Proseku (na Balancu) »Košarkarsko šagro«, gurmanske vrtne specialitete (na žaru in v ponvi), pestra paleta pijač! Za glasbeno razvedrilo bodo poskrbeli ansambli: Happy day, Status Symbol in Adria Kvintet.
BAZOVICA seznanja, da prireja 29. in 30. julija vsakoletni vaški praznik na vrtu Gospodarske zadruge sredi vasi. Od 17. ure bodo delovali dobro založeni kioski. Zabavala vas bosta ansambla Keydea in Zvezde.
SD VESNA priredi v Križu ( Ljudski dom) 29. in 30. t. m. ŠPORTNI PRAZNIK. V soboto ob 16. in v nedeljo ob 10. uri odprtje kioskov. Oba večera vas bo zabaval ansambel Ever-green, Delovali bodo dobro založeni kioski z mesom na žaru, ribami in domačim vinom. V slučaju slabega vremena se bo praznik nadaljeval v ponedeljek.
IZLETI
ARISTON - 21.30 »A proposito di donne«, r. Herbert Ross, i. VVhoopi Goldberg, Drew Barrymo-re, Mary Luoise Parker.
GRAD SV. JUST - Zaprto.
EKCELSIOR - Zaprto zaradi počitnic do 24.8.
EKCELSIOR AZZUR-RA- 18.40, 20.20, 22.00 »Rasoi«, r. Mario Martone.
AMBASCIATORI - Zaprto zaradi počitnic.
NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi počitnic do 18. avgusta.
NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi počitnic.
NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi počitnic.
NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi počitnic.
MIGNON - Zaprto zaradi počitnic.
CAPITOL - Zaprto zaradi počitnic.
ALCIONE - 19.45, 22.00 »Naked«, r. Mike Leighi. Zadnji dan.
I.UMTERE - 20.20, 22.15 »II delta di Venere«, r. Zal-man King, i. Roy Campbell, Audie England, Co-stas Mandylor.
HI PRIREDITVE
SZ SLOGA priredi ŠPORTNI PRAZNIK v
Trebčah, na prireditvenem prostoru ob nogometnem igrišču v soboto, 29. in v nedeljo, 30. julija. V hladni senci pod borovci bodo od 18. ure dalje na razpolago jedi na žaru, briška vina in osvežilne pijače. Ob večernih urah, pozno v noč bo za prijetno vzdušje igral
KMETIJSKA ZADRUGA in Kmečka Zveza iz Trsta obveščata, da organizirata tridnevni izlet - 30. in 31. avgusta ter 1. septembra na Radgonski sejem ter ogled okolice in zanimivosti avstrijske Koroške. Informacije in vpisovanje pri Kmetijski zadrugi v Trstu - tel. 382555 ali pa na Kmečki zvezi - tel. 362941
□ OBVESTILA
SKD TABOR - Opčine vabi Opence da posodijo društvu za razstavo Tabor 95 kmečko orodje, gospodinjske in hišne predmete iz starih časov. Sprejemali jih bodo v Prosvetnem domu 1., 2. in 3. avgusta, od 16. do 18. ure. Informacije tel. 213578 v večernih urah.
POLETNO SREDISCE
Sklada M. Cuk - julij-avgu-st, ponedeljek-petek, od 8. do 13. ure brez kosila. Vpisovanje in informacije med 13. in 15. uro v uradih na Narodni ul. 126.
SK BRDINA vabi vse člane in simpatizerje na sestanek v okviru Kraške ohceti, ki bo v ponedeljek, 31. t.m., ob 21. uri na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah.
SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA obvešča, da je pisarna odprta do 31. avgusta t.l. le v dopoldanskih urah.
SKUPINA SONČNI ŽAREK Zadružnega centra za socialno dejavnost organizira od 28.8 do 8.9. tradi-
Largo Barriera Vecchia 15
tel. (040) 636757 - 636800 umik 6.30/12.30 15.30/18.30 sobota 8.30-12.00
.MENJALNICA
NAŠA SKUPINSKA POTOVANJA S SPREMLJEVALCEM:
Zadnje razpoložljivosti
v avgustu:
PRAGA
od 16. do 20. avgusta,
cena 790.000,- lir
TURA PO ROMUNIJI
od 7. do 19. avgusta
cena 1.690.000.- lir
RIM
od 25. do 28. avgusta
cena 550.000. - lir
LONDON
od 28. avgusta do 1. septembra
cena 1.400.000. - lir
cionalni poletni center v Brojnici pod Križem. Vabljeni so vsi otroci, ki si želijo sonca, morja in ve-
sedežu centra v Ul. Cicerone 8, tel. št. 360072 vsak dan, razen sobot od 9. do 13. ure ter od 14. do 17. ure.
KMEČKA ZVEZA obvešča, da bosta svoji podružnici v Nabrežini in na Opčinah v avgustu zaprti.
liko novih prijateljev. Vpi sovanje in informacije n;
H ŠOLSKE VESTI
DTTZG "Žiga Zois” obvešča, da bo do 26.8.95 tajništvo odprto z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka 9.00 do 12.00; ponedeljek in četrtek 15.00 do 16.00; sobota zaprto.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča člane, da bo od 1. do 20.8.1995 zaradi poletnih počitnic urad zaprt.
MALI OGLASI
POTUJETE v Rim? Ne pozabite, da imate v Rimu slovenski hotel Emona z zelo dobrim zračnim hlajenjem. Za rojake popust. Informacije na tel. št. 06/7027911. Pričakujemo Vas!
GOSPA z izkušnjami išče delo v gospodinjstvu. Tel. št. 0038667/31261.
PRODAM taunus 1600 Gl, letnik ’80, svetloplave barve, garažiran, 72.000 km. Cena po dogovoru. Tel. št. 228519.
STANOVANJE 130 kvm, garažo 25 kvm na Opčinah prodajamo. Telefon 213860.
PRODAM nerabljene knjige za prvi letnik pedagoškega	liceja
A.M.Slomšek. Tel. 232535.
PRODAM dvosedežni Fiat X19, 1500, sive barve, letnik 1980, v odličnem stanju. Tel. 220804.
IZGUBILA sem pozlačeno žensko uro, znamke Casio v nedeljo, 16. t. m. na šagri v Trebčah. Tel. št. 300286.
OSMICO je odprl v Ko-ludrovci Janko Budin.
OSMICO je odprl Mario Milič, Repnic 39.
OSMICO je odprl Stu-belj, Salež 49.
NA NOVO odprt kmečki turizem v Tomaju se priporoča. Nudi domačo brano in domače vino. Odprt ob koncu tedna, Za večje skupine tudi druge dni, a po vnaprejšnjem naročilu. Tel. št. 0038667/65271.
PRISPEVKI
V	spomin gospe Pine Brecelj daruje Pina Godnič
10.000	lir za Stadion 1. maj.
V	spomin na Pino Brecelj daruje Laura Žagar
20.000	lir za ASTAD -Opčine.
Namesto cvetja na grob Marije Gulič vd. Lavrenčič daruje družina Stefančič
50.000	lir za Marjanišče na Opčinah.
Ob smrti dragega očeta izreka Damiani globoko sožalje
Farco Srl
Težko prizadetim svojcem tov. Stana Kralja izreka globoko sožalje
družina Gašperlin
Ob smrti člana in odbornika Stana Kralja izrekajo iskreno sožalje prizadeti družini SKD Primorec, ŠD Primorec, sekcija VZPI-ANPI, sekcija DSL-PDS, sekcija SKP, Zveza žensk Trebče, Godbeno društvo Trebče, Pogrebno društvo Trebče
t
Zapustil nas je naš dragi
Jožef Sardoč
Pogreb bo danes, 27. t. m., ob 13.30 iz tržiške bolnišnice v šempolajsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo otroci Jelka, Ferdinand, Luciano in Anica z družinami
Prečnik, Devin, 27.7.1995
Zbogom dragi pranono! Kristjan, Sara, Matej, Martina, Andrej, Nikolas, Alessia, Francesca, Nikol, Sebastjan, Veronika
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama in nona
Ivana Kuret vd. Žafran
Pogreb bo jutri, 28. t.m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Ul. Pieta v ricmanjsko cerkev.
Žalujoči sin Oskar, snaha Zdenka ter vnuk Boris in Vesna
Ricmanje, 27.7.1995
t
Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš predragi
Rudolf Brizzi
Pogreb bo jutri, 28. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev na Opčinah.
Žalujoča hčerka Damiana in ostalo sorodstvo
Ferlugi, 27.7.1995
Ob boleči izgubi dragega oCeta izrekajo občuteno sožalje Damiani
direkcija in uslužbenci Založništva tržaškega tiska
Ob izgubi dragega oCe-ta sočustvujejo z Damia-no
kolegi in uprava T.C.T. Srl
PO VROČITVI ODREDBE O IZPRAZNITVI SOLE
SKUPŠČINA ZUPANOV NA OBČINI
Na Občini še iščejo grešnega kozla
Začudenje na šolskem skrbništvu - Mencanje župana in odbornika na interpelacijo
Značilnost prejšnjih občinskih uprav v Gorici je bila prevelika aktivnost posameznih upraviteljev. Kaj takega ne moremo trditi za sedanjo upravo. Prej bi rekli, da so zdaj bolj aktivni občinski funkcionarji. To se je pokazalo tudi ob zadnjem primeru, odredbi o neprimernosti bivanja v prostorih stavbe v Kapucinski ulici 10 (da ne bo nesporazumov v poslopju kjer je še zmeraj nižja srednja šola Ivan Trinkoj in potrebi po izpraznitvi omenjenega poslopja z motivacijo, da je treba opraviti vzdrževalna dela. O zadevi smo v strnjeni obliki poročali že v včerajšnji številki dnevnika. Na seji občinskega sveta sta svetovalca Spazzapan in Komel naslovila županu pisno vprašanje in zahtevala jasen odgovor, kako je do
sklepa o izpraznitvi šolskega poslopja prišlo in predvsem, kam namerava Občina preseliti šolo Ivan Trinko. Možne rešitve so bile nakazane že ob različnih priložnostih, nazadnje na srečanju, ki ga je sklical Prefekt v sredo, 19. julija. Optimalna bi bila preselitev šole v poslopje kjer je zdaj sedež mestnih redarjev.
Žal župan ni bil seznanjen s tako pomembnim aktom kakor je ukaz o izpraznitvi poslopja. Prav tako ni vedel nic točnega niti odbornik. Zadevo bosta preverila in Cimprej posredovala odgovor. Seveda si ob tem lahko mislimo marsikaj.
Postavlja se vprašanje kdo je sprožil pobudo, da se tak akt, Čeprav v marsičem pomanjkljiv, ker ne navaja niti roka selitve, niti
NOVI POKRAJINSKI ODBORNIK
Federico Razzini
Publicist in glasnik Severne Lige na Deželi
Federico Razzini (S.R.)
Goriška pokrajinska uprava ima enega odbornika veC, v kratkem pa naj bi dobila še drugega. Predsednica Monica Marcolini je namreC zod-lokom imenovala Federi-ca Razzinija za odbornika za mladinsko in socialno problematiko. Pokrajinska uprava se je tako poslužila možnosti, da ima šest odbornikov. Manjkajočega bodo, kakor je slišati, imenovali v kratkem. Razzini je zunanji sodelavec raznih Časopisov in je doslej opravljal nalogo poverjenika za stike z javnostjo za Severno Ligo.
prostorov, kam naj se šola preseli, sploh sprejme. Postavlja se vprašanje koordinacije med občinskimi uradi, funkcionarji in upravitelji, ki so politično odgovorni za upravo.
Pred dnevi (v petek, 21. t.m.) smo poročali o srečanju na Prefekturi, kjer so razpravljali prav o prostorskem vprašanju ki zadeva šolo Ivan Trinko. Za Občino se je srečanja, ki je bilo dva dni prej, udeležil odbornik Roselli. Zdrava pamet pravi, da bi moral biti vsaj seznanjen, kaj se okrog vprašanja sploh plete. Na županovi odredbi jasno piše, da je bila sestavljena že 18. julija, torej dan pred sestankom.
Včeraj smo skušali priti do popolnejše informacije o ozadju zadeve. Ravnateljica šole gospa Lojkova je imela včeraj daljši pogovor s Skrbnikom, ki do tistega trenutka še ni bil uradno obveščen o zadevi. Na Občini menda išCejo odgovornega, ki naj bi to zakuhal. Zadeva pa se utegne v prihodnjih dneh presneto zaplesti. Sole namreC ni mogoče enostavno zapreti, ker bi lahko pomenilo prekinitev javne službe. Take odgovornosti si menda nihče noče prevzeti. Tudi zaradi tega ne, ker ni jasno, kam naj bi se šola preselila. Akt pa je prišel, takorekoč, kot strela z jasnega. Nihče z Občine, ki je v prvi osebi dolžna poskrbeti za šolske prostore, ni pred tem vprašal za naše mnenje, nakazal možne rešitve ali kaj drugega, ogorčeno ugotavlja ravnateljica.
Sinoči je o Čudnem in samosvojem početju Občine razpravljal Šolski odbor.
Konkretna in trajna solidarnost s trpečim narodom v Bosni
Resolucija Pokrajinskega sveta
Zavestno moramo delati, da današnja manifestacija ne bo ostala muha enodnevnica. Razmere na tleh nekdanje Jugoslavije so takšne, da terjajo zavestno in predvsem trajno angažiranje in to na različnih ravneh. To so posebej poudarili na včerajšnji javni skupščini Zupanov goriške pokrajine, sindikatov, predstavnikov humanitarnih združenj ob Vsedržavnem dnevu solidarnosti z Bosno. Srečanje na goriškem županstvu, ki ga je vodil goriški župan dr. Gaetano Valenti, ni bilo edina pobuda. SoCasno je namreC bil sklican tudi goriški pokrajinski svet, ki je po nekajurni razpravi sprejel načelen pristop v koordinacijski odbor, ki naj bi se ustanovil ter odobril resolucijo. V poznih večernih urah pa je bila po go-riških ulicah baklada za katero so dali pobudo Zeleni.
Zborovanja na Občini
so se udeležili župani oziroma predstavniki vseh občin v Pokrajini. Govorila sta Valenti in Persi ter, v imenu sindikalnih zvez CGIL/CI-SL/UIL, Vittorio Brenčati ter nekateri drugi župani in javni upravitelji. Občinski svetovalec Igor Komel je izrazil vso podporo pobudi s strani Solidarnostnega odbora za pomoč beguncem iz BiH in SKGZ in p očrtal pomen enotnega nastopanja.
Zupan Valenti je v uvodnem posegu dejal, da ima pobuda dva cilja: prvi in neposredni je zagotoviti oblike materialne pomoči trpečemu prebivalstvu, drugi cilj pa je skušati vplivati na miselnost ljudi. Nasilje, etnično CišCenje, pobijanje, iztrebljenje šibkejših morajo za vedno prenehati, ne samo v Bosni, ampak povsod.
Povedati velja, da so se srečanja županov in predstavnikov sindikatov ter humanitarnih
ustanov udeležili tudi predstavniki vseh treh slovenskih občin na Goriškem.
Na srečanju je bil soglasno sprejet predlog pristopa k manifestu, ki je bil pripravljen na vsedržavni ravni in ki navaja osnovne pogoje in stališča do vojnega žarišča na Balkanu. Da bi od besedne solidarnosti prešli k dejanski, so na skupščini tudi imenovali dva koordinacijska odbora. V širšem so predstavniki vseh občin in združenj, ožjega pa sestavlja sedem elanov in sicer župana Gorice in Tržiča, po en predstavnik vsake od treh sindikalnih organizacij, nadškofijska Caritas, k sodelovanju pa so povabili tudi predsednico Pokrajine, Čeprav se zdi, da namerava ta ustanova ubirati svojo pot.
Na sliki - Foto Studio Reportage - med včerajšnjo skupščino v sejni dvorani goriškega občinskega sveta.
VOJAŠNICA NA LETALIŠČU
Odbor pripravlja priziv na TAR
V prihodnjih dneh tudi drugi koraki za preprečitev gradnje
Odbor za ovrednotenje goriškega letališča, ki je že pred meseci napovedal, da se bo poslužil vseh možnosti, da se prepreči vsiljena gradnja šole - vojašnice za finančne stražnike, je včeraj v daljšem poročilu potrdil, da je že stopil v stik s skupino odvetnikov da se vloži priziv na Deželno upravno sodišče. Pred kakšnim tednom je namreC Deželni urad za javna dela dal soglasje za načrt in s tem, vsaj formal-
no, prižgal luC za začetek del. Odbor ugotavlja, da je sklep omenjenega urad pravzaprav nekaj povsem avtomatičnega, potem ko je Berlusconijeva vlada, en dan pred odstopom sprejela sklep o začetku gradnje omenjenega objekta. Glavni krivec pa je pravzaprav goriški Zupan, ki ostaja gluh na vse predloge, ugotavlja Odbor, ki napoveduje v prihodnjih dneh še nove korake.
POBUDA NOVINARJEV PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Vrnite nam IViarodni dom!
Peticijo za vrnitev Narodnega doma je mogoče podpisati vsak dan na uredništvu Primorskega dnevnika v Gorici.
DANES ZVEČER bomo zbirali podpise tudi v Standrežu, pol ure pred pričetkom gledališke predstave SREČAM JE, ob 21. uri na dvorišču Kulturnega doma A. Budal.
DREVI V ŠTANDREŽU
"Srečanje” ali zgodba dveh osamljenih oseb
Tradicija poletnih gledaliških prireditev na odprtem bo letos precej okrnjena, razlog je menda predvsem huda finančna stiska, vendar pa ne bo povsem prekinjena. Kulturno društvo Oton Župančič in Kulturni dom vabita drevi na Srečanje. Seveda gre za gledališko predstavo, v kateri nastopata Miranda Caharija in Livio Bogateč, avtor in režiser pa je Mario Uršič. "Srečanje” je prepletajoče se zgodba dveh osamelih oseb, ki se sreCata in izpovesta drug drugemu. Ona je kuharica, z nekdaj slavno in vabljivo vlogo varietejske plesalke, on je bil od vedno samo natakar, a je še zmeraj tudi politični aktivist. Skozi njuno pripoved se razodenenjo krhkosti, bojazni in upi, nekakšne skrite tajne njunih osamelosti. Ko pripovedujeta svoji zgodbi v resnici odkrivata tudi našo polpreteklost, leta ki so moCno zaznamovala kar nekaj generacij. Predstava je lani požela velik uspeh na Tržaškem. Prav gotovo jo bodo toplo sprejeli tudi ljubitelji gledališča na Goriškem.
Povedati velja tudi, da bo nocojšnja edina predstava na odprtem v tej sezoni. Vstopnice stanejo 10 tisoC oziroma (znižano) 5 tisoC in bodo na razpolago pol ure pred predstavo. Ljubitelje gledališča pa še posebej obveščamo, da bodo pred predstavo lahko podpisali tudi peticijo za vrnite Narodnega doma.
FESTIVAL
Meščanski junak za uvodna 14. festivalu
Nocoj ob 20.45 se na gradu začenja 14. filmski festival za nagrado Sergio Amidei. V ožji izbor za nagrado je prišlo deset filmov. Prvi bo na vrsti nocoj in sicer film Micheleja Placida Un eroe borghese (Meščanski junak), jutri pa bodo vrteli delo francoskega režiserja Bertran-da Tavemiera L’esca (Vaba). Predstave bodo ob 20.45 v velikem prireditvenem šotoru. Naj ob tem omenimo, da bo Občina, vse dni festivala, poskrbela tudi za avtobusni prevoz in sicer med 20. in 21. uro. Avtobusi bodo vozili s Travnika s postankom v Crispijevi ulici (pri Črpalki) in na Cavour j e vem trgu. Poskrbeli bodo tudi za prevoz ob koncu predstav in sicer na isti progi. Prevoz bo brezplačen.
KRONIKA
Po trčenju v smo je avtomobil odbilo v drevo
Goriški gasilci so se v torek ponoči trudili približno eno uro, preden so iz razbitin avtomobila rešili 31-letnega Giordana Munafoja ter ga "prepustili” ekipi za hitro pomoč. Zaradi zlomov in drugih poškodb na nogah, se bo v goriški splošni bolnišnici zdravil dva meseca. Nesreča se je zgodila v torek, nekaj po polnoči na državni cesti pri Rupi.
Po do zdaj znanih podatkih je Munafb z avtomobilom ford escort silovito trčil v drevo ob cesti. Vozil je v smeri proti Gorici, nesrečo pa je povzročila sma, ki je nenadoma skočila na cesto. Po trku je izgubil nadzorstvo nad avtomobilom. VeC kakor eno uro je ostal vk-lešCen v razbitinah vozila.
!Si ŠOLSKE VESTI
GLASBENA MATICA - GORICA sporoča, da je v teku vpisovanje v šolsko leto 1995/96. Sprejemajo prijave za: klavir, harmoniko, violino, violončelo, violo, kontrabas, kitaro, blok flavto, flavto, klarinet, trobento, rog, pozavno, tolkala, so-lopetje in predšolsko glasbeno vzgojo. Informacije na tajništvu šole v Ul. della Croce 3 (tel. 531508) od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro do 28. julija.
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
PROVVEDENTI, Travnik 34, tel. 531972.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. ANTONIO (Vittori), Ul. Romana 147, tel. 40497.
POGREBI
Danes, ob 9.30, Dona-to Maccagnan, iz splošne bolnišnice v LoCnik; ob 10.15, Mercede Catta-rin vdova Daita, iz splošne bolnišnice v Krmin.
t
Zapustil nas je naš dragi in ljubljeni
David
Pogreb bo jutri, 28. julija ob 10. uri iz mrliške veže glavne bolnišnice v Trstu in ob 11. uri v cerkvi v Sovodnjah.
Žalostno vest sporočajo starši, brata Egon in Igor, babica Jerica, zaročenka Daniela z družino in vsi sorodniki.
Vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki se bodo udeležili žalnega obreda.
Sovodnje - Standrež, 27. julija 1995
(Pogrebno podjetje Prescheren)
Bivši sošolci na osnovni šoli izrekajo občuteno sožalje družini Tomšič ob izgubi dragega sina Davida
SZ Soča izreka globoko sožalje Igorju in družini ob tragični smrti brata Davida
Ob boleči izgubi dragega Davida izrekajo družini Tomšič ter Danieli iskreno sožalje
Lara in Edi
Ob težki izgubi dragega Davida izrekajo Danieli, Egonu in Igorju ter družini iskreno sožalje sovodenjski prijatelji
MENJALNIŠKI TEČAJI
26. julij 1995
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	81,70	82,10	11,48	11,67	6,90	7,31
A banka Koper	81,55	82,05	11,44	11,67	6,87	7,29
A banka Nova Gorica	81,65	82,00	11,47	11,66	6,89	7,29
Banka Celje d.d., t: 063/431-000	81,20	81,90	11,40	11,65	6,80	7,20
Banka Noricum d.d., t: 133-40-55	81,60	82,10	11,45	11,65	6,90	7,20
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	81,76	82,00	11,50	11,64	7,02	7,11
Come 2 us Tel: 061/ /5-92-635, od 8- /5, sob od 9-12	81,60	82,10	11,45	11,64	7.00	7,20
Creditanstalt d. d.	81,70	82,10	11,55	11,70	6,80	7,20
Hirika Ljubljana, t: 12-51-095	81,92	81,99	11,58	11,59	7,15	7,18
Kompas Hertz Celje _ Tel: 063/26615, od 1-19, sob od 7-13	81,70	81,95	11,51	11,65	7,00	7,20
Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13	81,80	82,10	11,51	11,62	7,00	7,20
Kompas Hertz Idrija Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13	81,80	82,10	11,51	11,62	7,00	7,20
Kompas Hertz Tolmin Tel: 065/81-707, od 7-15, sob od 7-13	81,80	82,10	11,51	11,62	- 7,00	7,20
Kompas Hertz Bled Tel: 064/ 741519, od 7-19, sob od 7-13	81,80	82,10	11,51	11,62	7,00	7,20
Kompas Hertz Nova Gorica Tel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13	81,80	82,10	11,51	11,62	7,00	7,20
Kompas Hertz Maribor Tel: 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13	81,70	82,00	11,55	11,62	7,00	7,20
Nova kreditna banka Maribor d.d.*	81,00	82,10	11,35	11,70	6,80	7,30
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	81,85	82,15	11,50	11,65	6,95	7,20
Poštna banka Slovenije*	80,25	81,95	10,60	11,60	6,35	7,17
Publikum Ljubljana, t: 312-57	81,91	81,95	11,59	11,61	7,11	7,14
Publikum Piran, t: 066/ 747-370	81,80	81,90	11,53	11,59	7,10	7,14
Publikum Celje, t: 063/ 441-485	81,80	81,95	11,55	11,65	7,05	7,14
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	81,85	81,90	11,58	11,60	6,95	7,25
^Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	81,00	82,15	11,35	11,70	6,85	7,28
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	81,81	81,98	11,54	11,61	7,04	7,09
Publikum NM, t: 068/ 322-490	81,65	82,00	11,53	11,65	7,00	7,19
^Publikum Kamnik, t: 061/832-914	81,90	82,19	11,54	11,69	7,05	7,40
Publikum Portorož, t: 066/	81,75	81,89	11,50	11,59	7,10	7,14
SKB d.d.,***	81,30	82,05	11,35	11,70	6,80	7,20
JHP Kranj, t: 064/331-741*	-	-	-	-	-	-
SZKB d.d. Ljubljana	81,88	82,15	11,55	11,67	6,99	7,28
UBK Ljubljana, 1:061/444-358	81,40	82,15	11,52	11,70	6,90	7,30
Upimo Ljubljana, t: 212-073	81,90	81,95	11,58	11,60	7,13	7,16
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*" Včerajšnji tečaji *
BČlKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Sedet: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131
26. JUUJ 1995 _valuta	v LIRAH nakupni	prodajni
ameriški dolar	1572,00	1637,00
nemška marka	1128,00	1175,00
francoski frank	325,00	338,00
holandski gulden	1006,00	1047,00
belgijski frank	54,80	57,10
funt šterling	2501,00	2603,00
irski šterling	2576,00	2681,00
danska krona	289,00	301,00
grška drahma	6,90	7,30
kanadski dolar	1157,00	1204,00
japonski jen	17,80	18,60
švicarski frank	1355,00	1410,00
avstrijski šiling	160,20	166,70
norveška krona	254,00	264,00
švedska krona	220,00	229,00
Portugalski escudo	10,80	11,20
španska pezeta	13,10	13,70
avstralski dolar	1163,00	1210,00
madžarski florint	11,00	14,00
slovenski tolar	13,50	14,00
_ hrvaška kuna	300,00	320,00
KMEČKA BANKA-GORICA
J26. JULIJ 1995	v LIRAH	
__valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1580,00	1625,00
nemška marka	1140,00	1160,00
francoski frank	327,00	337,00
holandski gulden	1011,00	1034,00
belgijski frank	55,10	56,30
funt šterling	2514,00	2584,00
irski šterling	2589,00	2679,00
danska krona	291,00	299,00
grška drahma	7,00	7,60
kanadski dolar	1163,00	1198,00
švicarski frank	1370,00	1400,00
avstrijski šiling	161,00	165,00
slovenski tolar	13,40	14,20
		
			
24,JULU1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,60	8,90
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,50	9,20
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,60	9,00
Avstrija	Posojilnica LoCilo	8,50	9,00
			
14. MAREC 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1.4098	
francoski frank		28.0770	
nizozemski gulden		89.1430	
belgijski frank		4.8360	
španska peseta		1.0907	
danska krona		24.8600	
kanadski dolar		0.9945	
japonski jen		1.5464	
švicarski Irank		20.0700	
avstrijski šiling		14.2070	
italijanska lira		0.8365	
švedska krona		19.4450	
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 27.7.95
Nakupni Prodajni
1.	REDNI tečaj m DEM 81.44	81.66
2.	Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz ta tolarje.
v	Podrobnejše informacije: td 17-18-452,302-326 in 302-315
MENJALNICA HIDA 061/ 1-333 333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 142 z dne 26. 7. 1995 - Tečaji veljajo od 27. 7. 1995 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država
šifra
valuta
enota
nakupni
srednji
prodajni
Avstralija"
Avstrija
Belgija
Kanada
Danska
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Irska
Italija
Rep. Hrvaška
Japonska
Nizozemska
Norveška
Portugalska
Portugc
Švedske
Švica
Velika Britanija
ZDA
Evropska unija
Španija
036
040
056
124
208
246
250
280
300
372
380
385
392
528
578
620
752
756
826
840
955
995
avstr, dolar
šiling
frank
dolar
krona
marka
frank
marka
grd
funt
lira
hrv. kuna
jen
gulden
krona
escudo
krona
frank
funt šterling
dolar
ECU
peseta
1
100
100
1
100
100
100
100
100
1
100
100
100
100
100
100
100
100
1
1
1
100
83,4324
1154,3560
394,8942
83,2579
2086,3988
2681,9675
2341,5149
8119,5468
7,0819
128,2320
7246,2895
1829,1715
77,6797
1589,4012
9764,5670
180,2539
113,1053
150,9383
94,6496
83,6835
1157,8295
396,0824
83,5084
2092,6768
2690,0376
2348,5606
8143,9787
50,3135
186,4564
7,1032
2256,4835
128,6179
7268,0938
1834,6755
77,9134
1594,1838
9793,9488
180,7963
113,4456
151,3925
94,9344
83,9346
1161,3030
397,2706
83,7589
2098,9548
2698,1077
2355,6063
8168,4106
50,4644
187,1058
7,1245
129,0038
7289,8981
1840,1795
78,1471
1598,9664
9823,3306
181,3387
113,7859
151,8467
95,2192
Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo,
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 27.7.1995
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
skupaj
APOEN
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. 10. 1995:
1,700,000
852,620
807,552
1,660,172
100.3082% 75.0061%
97,6572%
170,000
85,262
80,755
166,017
'ljubljanska Tečajnica borznega trga
št.: 139 Datum: 26. 7. 1995
UtBUANJL STOCT UCHANČt, r*c.
Vrednost. papir	obr. ex kupon m.div. Stdat(3)		enotni tečaj	% sprem	datum povpraS pudba			Max.	Min.	m s it
	Tvm	SEBI	iiritrilfi	trtum-					■	
LEE	800	(11.5.95)	11.100		24.7.	11.200	11.700			
JRB	665	(13.6.95)	13.127	,52-	26.7.	12.920	13,200	13.200	13.01	3.216
iAL	1700	(7)19.5.95)	19.136	,85-	26.7.	19.100	19.300	19,670	18.920	2.679
MR	1000	(24.2.95.)	26.816	1,05-	26.7.	26.000	27.100	27.240	26.500	4.800
	3HE	tl 1 F;W;W								
1CE1			98,0		24.7.	98,0	100,0			
1S01	8,0	5.(30.6.95)	100,3		26.7,	100,2	100,4	100,3	100,2	8.066
1S02	0,5	9.(1,4.95)	106,3	,32	26.7,	105,9	106.4	106,4	106,9	10.429
iS08	5,0	4.(31.5.95)	86,5		21.7.	86,8	89.1			
(Sil	7,0	4.(15,1.95)	93,6		21.7.	92,5				
(SL1D	8,0	5.(30.6.95)	99,8	,15	26.7.	99,8	100,0	99,9	99,7	423
1SL2D	9,5	9.(1.4.951	104,2		21.7.	103,2	106,0			
Ml	10,0	4.(1.11.94)	97,8		21.7.	98,0	98,9			
Ml	10,0	4.(1.11.94)	70.0		26.7.	64,0	80,0	70,0	70,0	344
	as£			ISEBi						
BTBR	300	7.(20.4.95.)	11.265		24.7.	11.020	11.190			
)AD	10.000	(1.6.94.)	71,746	1,78-	26.7.	72.750	73.200	74,100	69.41	17.721
M)	1715	(24.5.95.)	13.290		24.7.	13.310	13.500			
m		(101	23.300		20.7.		23.390			
MR		(101	16.765		6.7.	13.700	16.000			
m	218	(30.3.93.)	9.310	,43	26.7.	9.000	9.340	9.310	9.310	279
m	200 (	0)(26.6.95.)	2.910	4,76-	26.7.	2.909	2.989	3.000	2.810	367
im	W	(5)	719,0	,14-	26.7.	717,0	730,0	720,0	717,0	749
				sttrr	ritflffil					
(BTP	2750	(22.6.95)	25,700		24.7.	24.550	25.000			
>FNP		(10)	25.056		24.7.	25.100	26.000			
JBKP	720	125.5.95.)	9.200A		26.7.	8.300	9.300	9.21	9.21	55
WP		(10)	41.256	,23-	26.7.	41.600	41.700	41,650	40,01	330
	2ŽIE									
JK2	12,0	4.(1.11.94)	99,2A		26.7.	96,2		99,2	99,2	26
IZG	11,0	4.(1.1.95)	98,OA	,14	26.7.	97,0	99,0	98,0	98,0	3,972
tt	12,0	7.(1.6.95)	101,1		24.7.	99,0	102,9			
ra	10,0	2.(1.6.95)	99,8		24.7.	98,0	100,5			
iZBl	10,0	1.(15.3.95)	96,0		21.07	94,1	99,9			
Tečajnica izvenborznega trga
				
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 27. julija 1995 od CD. 00 ure dalje				
			ZA Dl	SVIZE
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA ■ Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar <vimi. Pri kor ru deviz oz. r	100 100 100 100 1 1 ikretnih r »seben	1158,4012 2349,7202 8148,0000 7,1067 180,8856 113,5016 joslih je možno ods dodovor.	1161,2446 2355,4878 8168,0000 7,1241 181,3296 113,7802 topanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	81,43 81,30 panje.	81,63 81,66
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz pc Tečaj velja dne 27. julija 1995 od 00.00 do 24.			>djetij jre
banka	valuta	nakupni	prodajni
Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni teCaji za USD, ATS, UT in CHF so doh veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih va oziroma zmanjšano za 025odstotne točke. T do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih in nak * Banke, Id objavljamo tečaje, se zavezujemo nem tečaju in v skladu s teksfom, ki dopolnjuje	DEM DEM DEM DEM DEM 'eni na podle utah pa je razi Bčaii veljajo zc upih se tečaj kupovati in Dogoje nakup	81,35 81,50 81,40 81,35 81,45 gi srednjih teča merje Banke Slov odkup prilivov i jdočivsporazurr rodajati tujo vali a ali prodaje.	81,63 81,65 81,65 81,65 81,65 ev po trenutno 3nije povečano prodajo deviz u. jto po objavfje-
/O ljubljanska banka
NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
P 0 D R U 2 N I C A MILANO
ŠT. 138/95-25. 7. 1995												
Vrednost. papir		obr. n.div.	ex kupon šLda[(3)	enotni % leča) sprem		datum	povpraS	ponudba	Max.	Min.	lodosrr	
		iTO	pmtrr						■			
GEAR GRDO HBR0 m SDR0 (GSR		200 55	(7)(30,6.95.| (1.6.951 (15.6.95)	2.250A 5.200 3.499A 1.900A 14.200 340,0	,83- 10,50- 7,41- 7,40	26.7, 26.7, 26.7, 26.7. 14.6. 21.7.	2,260 4.950 2.720 1.690 8.500 321,0	2.500 10.000 3.500 1.900 12.400 385,0	2,250 5.200 3.499 1.900	2.250 5.200 3.499 1,000	23 104 3 380	
		aas										
A1DP GBPO KRPI BPP (GP0 upe		320 360	(1.6.95) (6) (25.5.95)	2.800 2.999A 64.550 700,0 4.120	,03- 18,60- ,77-	21.7. 26.7. 20.7. 26.7. 26.7.	2.659 2.669 19,900 16.009 631,0 3.009	2.850 3.100 30.000 700.0 4.600	2.999 700,0 4.200	2.999 700,0 4.100	3 8 193	
				m								
LOK ML]0 OSMO 3LS0 3NM OPO IM VPI0		10,0 10,0 10,0 10,0 11,0. 10,0 8,50 10,0	6.(1.4.94) 6,	(1.4.94) 3.	(1.9.94) 4.	(1.10.94) 4.(1.9.94) 7.	(1.0.95) 2.	(15.4.95) 3.	(1.4.95)	94.4 97.9 95.0 98.5 98,2 98.1 100,0 99.9	,41- 2,54	26.7. 21.7. 24.7. 26.7. 25.7. 24.7. 19.6. 5.7.	95.0 96,6 94.0 96,3 97.5 95.1 25.5 98,0	99,8 99,0 99.0 99,5 99,5 98,2 100.0	94,7 98,5	94,1 98,5	159 4.350	
												
60 dnevni (v SlTj 90 dnemi |v SIT) 120 dnevni (v SITj				94,1		19.4.						
			FTTn:<inn		gae							
BSB3breznak.bona(1.12.95) delnak.bona(vSrr)NBS2 del nak. bona (v SIT) NBS3				95,6 13.876 1.995	,13 ,79- 3,34-	26.7. 26.7. 26.7.	95,4 13.800 1.991	95,5 14.200 2,135	95,7 14.000 2.001	95,5 13.700 1.980	71.708 402 108	
HI7iTiBnTi.lMJ,ll,IW5SEr				RTfil								
170.000 SITskupaj oktober tolarski deloktooer devizni del oktober 170.000 SITskupaj oktober tolarski del oktober devizni del oktober				94,6 99,2		30.6. 30.6.						
SBI	26.7.95				prejšnji			d T		d%		
	1.031,40				1.037,32			-5,92		-0,57		
ne aritmetične sredine; (0) - izkoriščena dav. olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena lOodstotna dnevna sprememba tečaja; ** - dosežena SOodstotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplaCi-
H
- obrestna mera (obveznice); div. -ločenega vrednostnega papirja; min. - najnižji teCaj določenega vrednostnega papirja.
			
26. JUUJ 1995	V LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	— .	1598,950	—
ECU	—	2134,120	—
nemška marka	—	1148,010	—
francoski frank	—	331,050	—
funt šterling	—	2549,530	—
holandski gulden	—	1024,570	—
belgijski frank		55,829	—
španska pezeta		13,370	—
danska krona		294,980	—
irski funt	—	2627,070	—
grška drahma	—	7,091	—
portugalski escudo	—	10,989	—
kanadski dolar	—	1178,120	—
japonski jen	—	18,129	—
švicarski frank	—	1380,430	—
avstrijski Šiling	—	163,190	—
norveška krona	—	258,580	—
švedska krona		224,810	
finska marka		379,260	
avstralski dolar	—	1181,300	—
		
26. JULIJ 1995	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	9,6000	10,1000
kanadski dolar	7,0500	7,4500
funt šterling	15,3000	16,1000
švicarski frank	830,0000	862,0000
belgijski frank	33,6000	34,9000
francoski frank	199,5000	207,5000
holandski gulden	616,500	640,5000
nemška marka	690,5000	716,5000
italijanska lira	0,5980	0,6320
danska krona	177,5000	185,5000
norveška krona	155,5000	162,5000
švedska krona	134,7000	141,3000
finska marka	226,5000	236,5000
portugalski escudo	6,6300	6,9700
španska peseta	8,0800	8,5200
japonski jen	• 11,7500	11,2500
slovenski tolar	8,60	9,00
hrvaška kuna	-	-
| Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za l enoto valute.		
NOVICE
RTV Slovenija krši pravice?
LENDAVA - Predsednik Pomurske madžarske narodnostne skupnosti Jože Balaško je svetnike seznanil s pogovori, ki jih je imel s programskim direktorjem RTV Slovenije, ki je z izklopitvijo radijskega oddajnika v PeCarovcih kršila posebne pravice madžarske narodnostne skupnosti. Z upravičenostjo zahtev Madžarske skupnosti se je po korespondenčni seji strinjalo 13 poslancev DZ. Ker pa je tudi vCeraj izostal jutranji radijski program za madžarsko manjšino, so o tem že obvestili madžarsko vlado in veleposlaništvo v Sloveniji ter Mednarodno združenje Madžarov. V primem, da sporeda, namenjenega narodnostni skupnosti Madžarov, ta teden znova ne začne oddajati, bodo svoje pravice iskali pri EU. (B. H.)
Župan je umaknil imenovanje
JESENICE - Župan občine Jesenice dr. Božidar Brodar je na zadnji seji občinskega sveta umaknil predlog za imenovanje sekretarja občinskega sveta občine, za direktorja Direkcije javnih služb pa so svetniki imenovali diplomiranega organizatorja dela Tomaža Vidmarja. (M. F.)
Sprejeli so dva predloga odloka
JESENICE - Svetniki občine Jesenice so na zadnji seji občinskega sveta sprejeli predlog odloka o opravljanju gospodarske javne službe s podelitvijo koncesije za gradnjo in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina in predlog odloka o določitvi predmeta in pogojev opravljanja gospodarske javne službe s podelitvijo koncesije na področju dimnikarske dejavnosti. (M. F.)
Končno so sprejeli proračun
JESENICE - Jeseniški proračun za letos obsega milijardo in 419 milijonov tolarjev. Čeprav je pol leta že minilo, so svetniki sprejeli predlog odloka o pro-raCunu šele zdaj, pa še to ne brez zapletov. Na odlok o proračunu so bile namreč v prvi obravnavi podane številne pripombe, zato je župan sklical sestanek z vsemi porabniki na področju družbenih dejavnosti, saj so morali uskladiti v proračunu predvidena sredstva za njihovo delo. (M. F.)
Del proračuna so že porabili
JESENICE - Med investicijskimi sredstvi je občina sprejela obveznost sofinanciranja smetarskega vozila, stanovanjskega programa z investicijami in vzdrževanjem, sofinanciranje telovadnice Gimnazije Jesenice in sanacijo odlagališča komunalnih odpadkov na Mah Mežaklji.
Dokončno pokritje gradnje phnovodnega omrežja Javomik-Koroška Bela pa naj bi iz sredstev razširjene reprodukcije in amortizacije financirah podjetji Komunala in Vodovod. (M. F.)
Nov način izkazovanja prihodkov in odhodkov
JESENICE - Prihodki in odhodki proračuna občine Jesenice se od letos izkazujejo na žiro računu proračuna in skladu stavbnih zemljišč. Tu pričakujejo, da se bo od plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča letos nabralo približno 53 milijonov tolarjev, nekaj je ostalo od lani, nekaj pa od obresti in deleža stroškov za opremljanje zemljišča. (M. F.)
Našli izvir pitne vode
ZAGORJE OB SAVI - Zagorska občina je skupaj s Hidroconsultingom opravila letošnjega aprila sedemdnevni črpalni preizkus na vodni vrtini pri Savi. Izčrpali so nekaj veC kot 19 kubikov vode in opravili vse potrebne analize. Te so pokazale, da gre za pitno vodo iz dolomitskih kamnin. Z deli pri vrtini Sava zagorski komunalci zdaj nadaljujejo, saj bi s to vrtino in morebitnim vodovodnim zajetjem v zagorski občini za veC desetletij reših težave z vodovodnim omrežjem. (2. K.)
Ljudska univerza v prijetnejših barvah
MARIBOR - Cas poletnih počitnic so pri Ljudski Univerzi Maribor izrabih za prenovo učilnic in pisarniških prostorov. Direktorica Mehta Cimerman nam je povedala, da so se odločili, da barvajo prostore v odtenkih, za katere so strokovnjaki ugotovi-li, da ugodno vplivajo na razpoloženje. Med prenovo prostorov bodo polakirah parket in opravili droga manjša popravila. V polepšanje prostorov bodo vložili približno pol milijona tolarjev. Dela bodo konCah do konca avgusta. (J. S.)
Dva javna natečaja
KOMEN - Na seji so občinski svetniki sklenih, da bodo razpisah dva javna natečaja: za asfaltiranje ceste Gabrovica-Kobjeglava in za ureditev občinskih prostorov. Medtem ko za prva dela že imajo denarna sredstva, za drog projekt še ni narejena finančna konstrukcija. Trdno so odločeni, da mora biti cesta med Gabrovico in Kobjeglavo asfaltirana do 1. septembra. V tako imenovani komunalni sklop sodijo še naslednja dela: gradnja vodovoda v Rubije, prenova in asfaltiranje kilometer dolgega cestnega odseka ceste Komen-Krajna vas in asfaltiranje ulic v starem delu Štanjela. (V. C.)
m
m
mm
■
;
CELJE / BOLNIŠNIČNI ODPADKI
Okužba še ne grozi
Stoosemdeset nepravilno skladiščenih sodov kužnih odpadkov bodo kmalu odpeljali najverjetneje v Škofjo vas in tam uničili
V ponedeljek je celjski zavod za zdravstveno varstvo opravil preglede ravnanja z odpadki v celjski bolnišnici in ugotovil, da je v 180 več mesecev nepravilno skladiščenih sodov kužnih odpadkov vdrla meteorna voda. Ker zaradi nekajmesečnega zastoja razkuževalne naprave odpadkov niso mogli pravočasno uničiti, se je ob poletnih temperaturah iz njih začel širiti neznosen smrad. Da ob odpiranju sodov smrad ne bi še bolj motil okoli- -ških prebivalcev, jih bodo najverjetneje prepeljali do Čistilne naprave v Škofji vasi, tam pa tekočine lotili od trdnih odpadkov in nato vsake posebej razkužili.
Takšna so seveda le navodila omenjenega zavoda. Največ težav bo namreč z ločevanjem tekočin od odpadkov, saj razkuževalna naprava ne more razkužiti odpadkov, v katerih je veC kot 30 odstotkov vlage. Direktor zavoda Ivan Eržen je vCeraj dejal, da se ponujata dve možnosti za izvedbo najtežavnejšega dela tega opravila.
Odpadke bodo morda sti-snili z napravo iz tujine ali pa s posebnim zabojnikom, ki ga izdeluje celjski Emo. Težava je v tem, da zabojnik stane 1, 7 milijona tolarjev. Toda direktor celjske bolnišnice Aleš Demšar je včeraj zagotovil, da bodo odpadki iz sodov razkuženi do konca tega tedna. Pojasnil je še, da so morali v bolnišnici po-
tem, ko je prenehala delovati razkuževalna naprava, odpadke odlagati najprej v klet, nato pa na dvorišče. Spravljali so jih v kovinske sode, pokrove pa so zalih s silikonskim kitom. Ta je pod vplivom temperaturnih sprememb, snega in dežja razpokal in v sode je vdrla meteorna voda.
Ivan Eržen je prepričan, da bi to lahko prepretih, Ce bi sode pokrih s ponjavami. Toda zdaj je, kar je in delavci zavoda za zdravstveno varstvo so že opravili tudi mikrobiološko in kemično analizo tekočin v sodih. Izidi so v mejah pričakovanega, saj gre vendarle za kužne odpadke, k sreči pa v njih ni zaslediti sledov patogenih bakterij. Kljub vsemu bo tre-
ba zdaj najprej poskrbeti za peljati na odlagališče komu-varen prevoz v Škofjo vas, nalnih odpadkov v Bukov-nato pa tam sode odpreti, iz- žlak, tekočine pa še enkrat suti vsebino, ločiti tekočine pregledati, nato pa spustiti od odpadkov, odpadke ra- skozi Čistilno napravo, zkužiti in kot običajno pre-	Brane Piano
Do zastoja pri razkuževanju odpadkov celjske bolnišnice je prišlo potem, ko je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zasebnemu podjetju Eko Plus iz Celja prepovedal uporabo razkuževalne naprave, s katero je Eko Plus v Celju in drugod po Sloveniji skoraj dve leti razkuževal bolnišnične odpadke. Eko Plus je svoj Cas ustanovil direktor javnega podjetja Komunala Celje Jože Gabršček, ZZZS pa mu je za nakup naprave odobril skoraj milijon mark posojila. Ker Gabršček ni redno odpalCeval posojila, so mu napravo prepovedati uporabljati. Od začetka prejšnjega meseca imata koncesijo za uporabo naprave v Celju zasebni podjetji Moliere iz Celja in Eko iz Domžal, ki pa glede na zmogljivosti naprave utegneta sproti uničevati le dnevno količino odpadkov iz bolnišnice.
DOBOVA / PO ŠTEVILNIH ZAPLETIH PETROLOV SERVIS KONČNO DELUJE
Bencinski servis je kar tri mesece čakal na odprtje
Podjetje Petrol, ki ima v brežiški občini poleg velikega skladišča goriv in motela ob magistralni cesti Ljubljana-Obrežje tudi pet bencinskih Črpalk, je v torek odprlo še šesto.
Prebivalcem Dobove z okoliškimi naselji se je tako uresničila 30-letna želja, saj so morali doslej hoditi napajati svoje jeklene konjičke v šest kilometrov oddaljene Brežice. Nov, moderno in ekološko urejen bencinski servis so zaceli v Dobovi graditi že lansko zimo, vendar je gradnjo spremljala vrsta zapletov, o katerih danes pri Petrolu kar nekako neradi govorijo. Ze na začetku zemeljskih del je prišlo do prve ustavitve, saj so gradbinci naleteli na posodico iz rimske dobe. Ko so od Zavoda za spomeniško varstvo Novo mesto Cez Cas le dobili zeleno luc za nadaljevanje gradnje, se je zataknilo
zaradi pritožbe skupine krajanov. Te so menili, da je lokacija Črpalke povsem neprimerna, saj je namesto na obrobje kraja postavljena v njegovo središče, in to celo v križišče ulic. Ko je bil bencinski servis letos aprila vendarle nared za tehnični prevzem, so imele različne inšpekcije vrsto pripomb, pa tudi spor s krajani še ni bil dokončno rešen. Tako je do otvoritve prišlo s trimesečno zamudo. Sicer pa pri Petrolu načrtujejo, da bodo v 70 milijonov tolarjev vredni naložbi prodali 150 ton goriva mesečno, pri Čemer računajo tudi na številne kupce iz streljaj oddaljene Hrvaške, kjer je gorivo v primerjavi s Slovenijo dražje za 20 do 30 odstotkov. V novem objektu so kupcem na voljo še prodajalna z avtomobilskimi deli, elektromaterial, živila in okrepčevalnica.
Ernest SeCen
ROGLA / ENOTEN NASTOP TURISTIČNIH KRAJEV
Pohorje, zeleni svet radosti
Prvi katalog turistične ponudbe od Maribora do Logarske doline
Z vožnjo na sedeženici od hotela Planja na Rogli do Mašinžage in s kosilom v Termah Zreče so vCeraj obisk vetine županov 49 občin, od predlani povezanih v projekt Pohorje, zeleni svet radosti, končati predstavniki ministrstva za gospodarske dejavnosti z ministrom Maksom Tajnikarjem. S tem se je začela tudi prva skupna turistična promocija tega dela Slovenije, za katero je mnogo posluha pokazalo tudi omenjeno ministrstvo.
Podjetje Pit Media iz Celja, ki ga vodi Jože Volfand, je vCeraj na Rogli predstavilo turistični katalog, ki je izšel v slovenščini v nakladi pet tisoč izvodov, do konca septembra pa bo natisnjen še v 45 tisoC izvodih v nemščini, angleščini, italijanščini in hrvaščini. Poleg tega, da so v katalogu prvič na enem mestu zbrani vsi za turiste pomembni podatki o ponudbi v mariborsko-podravski, celjski, koroški
ter savinjsko-šaleški regiji, je njegova posebnost tudi preglednica uslug in možnosti za počitnikovanje in izletnikovanje na tem območju. V barvnem katalogu Pohorje, zeleni svet radosti so na skoraj 60 straneh domači in tuji turisti dobili tudi sezname znamenitosti in posebnosti, možnosti športnega in rekreativnega udejstvovanja, opise smučišč in zimskošportnih središč, pregled ponudbe preventi-
vnih in zdravstvenih terapij v tukajšnjih naravnih zdraviliščih, ponudbe avtokampov, hotelov in penzionov, sezname planinskih poti, izletniških in turističnih kmetij, priporočljivih gosti-len in krajev, kjer si je možno izposojati konje, pa tudi prvi turistični zemljevid tega območja.
Zanimivo je, da štiri regije, ki doslej niso imele enotnega pristopa k promociji, veljajo za turistično najbolj razvito območje v državi. Tudi zato so se občine odločile za združitev moči v izdaji kataloga, za katerega so same zbrale 60 odstotkov potrebnega denarja, ostalo pa je prispevalo ministrstvo za gospodarske dejavnosti.
Brane Piano
Pristojbine tudi za avtobusarje
LENDAVA - Na osmi seji občinskega sveta Lendava so svetniki med drugim sprejeli predlog sprememb in dopolnitev odloka o plačilu komunalne pristojbine na mejnih prehodih v občini Lendava.
Tako bodo morali po novem pristojbino plačati vsi uporabniki komunalnih objektov na mejnih prehodih, ki vstopajo ah izstopajo iz države in imajo carinske, cestninske obveznosti ali opravljajo uvozne ali izvozne posle. Doslej so bili oproščeni plačila komunalne pristojbine avtobusni prevo-
zniki in prevozniki praznih tovornih vozil ter osebnih avtomobilov. Potnikom oziroma lastnikom osebnih avtomobilov tudi v prihodnje morebitne uporabe komunalnih objektov na meji ne bodo zaračunavali. Tako bodo že ta teden ob prehodu meje tudi lastniki avtobusov in praznih tovornjakov ob prestopu meje v obe smeri morali plačati 16 točk oziroma 800 tolarjev. Točka je namreC vredna 50 tolarjev, potem ko bo inflacija njeno vrednost izničila, pa jo bodo ustrezno podražili.
Boris Hegeduš
OZONSKA LUKNJA IN NJENE POSLEDICE
Vse več črnega raka zaradi pretiranega sončenja
Očitno se Slovenci na opozorila stroke še kar požvižgamo
LJUBLJANA - Sprehod po tistih nekaj kilometrih slovenskih plaž bo pokazal, da se Slovenci in Slovenke bolj kot ne požvižgajo na opozorila strokovnjakov in zdravnikov, Id odsvetujejo predolgo izpostavljanje močnemu soncu. Nobena redkost ni videti Cisto rdeče ljudi, Id se še kar sončijo in k temu spodbujajo tudi svoje otroke, ne meneC se za pojav, ki se mu reče ozonska luknja in ki označuje luknjo v ozonskem plašču, Id obdaja planet.
Direktor Hidrometeorološkega zavoda Slovenije Dušan Hrček zatrjuje, da v Sloveniji stanje na tem področju še ni alarmantno. Stanje je bistveno drugačno v krajih, ki so bližje obema poloma, s tem, da je bistveno bolj izpostavljeno območje, ki je bližje južnemu polu, torej Avstralija, Nova Zelandija in južni
Obolelost za to vrsto raka v zadnjih desetletjih zelo narašCa. Zmanjšanje ozona za deset odstotkov sicer samo po sebi ne pomeni večje škode za našo kožo, toda le v primeru, da se soncu izpostavljamo z neko pametno mero. To pa pomeni, da se sončimo postopoma in da smo zaščiteni z ustreznimi kremami, ki nas šdtijo pred UV žarki, ter da Cas med 11. in 16. uro preživimo v senci. Obraz pa je priporočljivo še posebej zaščititi s sončnimi očali in pokrivalom.
pol sam, kjer naj bi manjkalo tudi do petdeset odstotkov debeline ozonskega plašCa. Na severni hemisferi je ozonski plašč najtanjši nad Kanado, pa tudi nad Sibirijo ni bistveno bolje. Tanjšanje ozonskega plašCa predstavlja naj-veCji problem v poletnih mesecih, še posebej junija, ko sončni žarki padajo na ze-
mljino površino najbolj navpično. Tako imajo najkrajšo pot do nas, zaradi zmanjšanja našega naravnega filtra - ozona - pa zemljo dosežejo tudi UV-žarki dolžine B. Ti ultra-violični žarki spektra B pa -Ce smo jim pretirano izpostavljeni - povzročajo vnetje kože in sončne opekline ter sodelujejo tudi pri nastanku nekaterih vrst kožnega raka.
Kot pravi Hrček, je letošnje aprilsko merjenje debeline ozonske plasti pokazalo najslabše rezultate, odkar takšne meritve izvajajo. Debelina ozonskega plašCa je bila namreč kar za deset odstotkov manjša, kot je normalno. Hr-Cek pravi, da naj bi se vsako jesen luknja zapolnila, tako da je nevarnost potem manjša. Dejal je tudi, da je Slovenija opremo za meritve v atmosferi pred kratkim sicer dobila, vendar so sonde tako drage (vsaka naj bi stala tisoč dolarjev), da si jih ne moremo privoščiti. Zato smo še vedno odvisni od informacij, ki jih dobimo prek mednarodne izmenjave.
Glede nekaterih ugibanj, da so temperature tako visoke prav zaradi stanjšanega ozonskega plašCa, Hrček pravi, da so to le ugibanja, saj kljub naraščajočim vrednostim razlike še niso tolikšne, da bi lahko z gotovostjo sklepali na to vzročno povezanost. Vseka-
Brez pretiravanja, pa bo vse v redu (Foto: Bojan Velikonja)
Če se sončenju nikakor ne morete upreti ah izogniti, se je treba zaščititi z dobrimi kremami, ki imajo visok zaščitni faktor proti UVA in UVB žarkom in so vodoodpome; to je zlasti pomembno za svetlopolte in svetlooke ljudi.
kor pa, pravi, lahko z 90-od-stotno gotovostjo trdimo, da obstaja Človeški vpliv na podnebne spremembe.
Kot so povedali na ministrstvu za zdravstvo, v Sloveniji ne obstaja nacionalni program za proučevanje vplivov zmanjšanja plasti ozona na zdravje ljudi. Tako nobena inštitucija ni posebej zadolžena za to, da bi ljudi opozarjala na nevarnosti, ki jih povzroča propadanje ozonske plasti. To propadanje veCa vpliv sonca na našo kožo, kaj-
ti ozon deluje kot nekakšen varovalni filter pred UV-žar-ki. S posledicami izpostavljenosti kože soncu pa se srečujejo tudi na ljubljanski Dermatološki kliniki. Kot je povedal dr. Igor Bartenjev, so takojšnje reakcije na izpostavljenost soncu sonCne opekline, poznejše reakcije na koži pa se pokažejo tudi kot njeno hitrejše staranje in izsušitev, izguba kolagena, zaroženitev kože ter nekatere vrste kožnega raka. Ti so sicer večinoma že ozdravljivi, izjema je le tako imenovani Črni rak. Čeprav se, kot reCeno, ljudje pri nas požvižgajo na opozorila strokovnjakov glede nevarnosti predolgega sončenja, pa dokaj dobro poskrbijo vsaj za to, da so namazani. Iz leta v leto namreč pokupijo veC zaščitnih krem, tako tistih za pripavo kože na žarke kot tistih za po sončenju in kopa-
nju. Tudi domači trg ponuja vedno več. Tako je bilo na primer še lani samo šest do sedem dobaviteljev tovrstnih pripomočkov in preparatov, letos pa se je njihovo število
Za osvežitev spomina: pri zaščitnih kremah je v Evropi najvišji faktor 20, v Ameriki pa 30, vendar sta dejansko enaka - gre samo za drugačen sistem. Višina faktorja pove, kolikokrat dalj od »normalnega« Časa se lahko sončimo, seveda pa se je dobro po vsakem kopanju znova namazati.
več kot podvojilo in na prodajnih policah so tudi najnovejši izdelki ter najuglednejša imena svetovne kozmetične in farmacevtske industrije.
Mateja Bertoncelj, Katarina Novak, Antiša Korljan, foto: B. V.
KLUB PRIMORSKIH POSLANCEV
Na potezi je vlada
Razprava o off-shore centru in o oddajnikih
KOPER - V torek zvečer se je v prostorih Splošne banke Koper sešel Klub primorskih poslancev. Med obravnavanimi temami sta bili najpomembnejši pobuda za ustanovitev proste cone (Off-Shore) v Kopru ter izklop srednjevalovnega oddajnika na Belem križu.
Ker uresničevanje zamisli o ustanovitvi koprske proste cone zamuja kljub zagotovilom nekaterih predstavnikov vlade (med dragimi tudi predsednika Drnovška) o soglasju in podpori temu projektu, je poslanec Janez Jug skupaj s še nekaterimi poslanci vložil svoj predlog zakona o prostocarinskih conah. Z ustanovitvijo proste cone, Ce jo res hočemo imeti, je namreč treba pohiteti. Ker pričakujemo, da bo podpisan asociacijski sporazum z Evropsko unijo, moramo imeti off-shore center vzpostavljen že do konca leta, ker bo po 1. februarju prihodnje leto za ustanovitev take cone potrebno soglasje Evropske unije. Zaradi strogega nasprotovanja EU privilegijem za posamezne regije znotraj skupnosti takšnega soglasja zanesljivo ne bi dobili.
V razpravi poslancev se je pokazalo, da tudi nekaterim od njih še ni jasno, kaj off-shore center sploh je. Nekateri so zahtevali, da se prej pripravi izčrpen elaborat o tem. Direktor koprske Luke Bruno Korelič je pojasnil, da so pripravili in predložili nekaj kilogramov dokumentacije o tem, saj so skrbno prouCih delovanje več kot 30 takih centrov po svetu. Bistvo off-shore centra pa je na kratko v tem, da država gostiteljica daje nereziden-tnim podjetjem možnosti, da opravljajo posle (predvsem finančne) z drugimi državami pod ugodnejšimi pogoji kot sicer veljajo v državi. Odprto je bilo tudi vprašanje, ah ne bo izvedbe projekta onemogočila pregovorna slovenska zavist - lahko se pojavi tudi vprašanje: Zakaj ravno v Kopru, in ne pri nas v Spodnjem Kašlju? Razpravo je zaostrila predstavnica ministrstva za ekonomske odnose in razvoj Nada Starman, ki je izjavila: »Naše ministrstvo strokovno spremlja to področje in to je vse, kar lahko rečem...«
Po deloma polemični razpravi so primorski poslanci sprejeli sklep, da podpirajo projekt in pričakujejo, da bo vlada reagirala pozitivno in operativno. Poslanec Jug je namreč pripravljen umakniti predlog zakona, Ce bo vlada pravočasno predložila svojega.
Razprava o ukinitvi srednjevalovnih radijskih signalov pa je bila na trenutke kar vroča. Enotno pa je bilo mnenje prisotnih primorskih poslancev, da je vodstvo RTV Slovenija naredilo napako z odklopom radijskih signalov, ki omogočajo italijanski manjšini na obali in madžarski manjšini v Pomurju komunikacijo z matičnim narodom. Vsekakor gre za nerazumljiv ukrep vodstva RTV, saj je vprašljivo že njihovo temeljno pojasnilo, da gre za varčevalni ukrep. Prek signala z belokriškega oddajnika je namreč RTV z italijanskimi reklamami dobivala dosti več, kot stane elektrika za njegovo obratovanje in vsi ostah stroški. Bistveno pri tem pa je, da gre za kršitev temeljnih ustavnih pravic italijanske in madžarske narodnosti. Poslanka Breda Pečan je opozorila na povezavo, ki morda lahko pojasni ta nerazumljivi ukrep RTV. Po njenih navedbah je do izklopa belokriškega oddajnika prišlo prav v Času, ko je Danijel Starman iz Kopra vložil pri ustavnem sodišču pobudo za oceno ustavnosti tistih določil nekaterih zakonov in statuta mestne občine Koper, ki ščitijo pravice manjšin. »Danijel Starman pa je tudi osebni pravni zastopnik generalnega direktorja RTV,« je dejala Pečanova. Žarko Petan se bo danes vrnil z dopusta in bo moral pretehtati ta ukrep, ki je povzročil tolikšno razburjenje. Primorski poslanci so se dogovorili, da bo Janez Jug v njihovem imenu vložil delegatsko vprašanje, v katerem bodo od sveta RTV znova zahtevali, da preklice ta ukrep (skupina poslancev je to zahtevo že prej poslala svetu), od vlade pa to, da prouči zadevo in ugotovi odgovornost za ta zaplet. Nekaj navzočih poslancev je predlagalo tudi to, da bi neposredno zahtevah odpoklic vodstva RTV, kar pa ni bilo sprejeto.
Boris Vuk
ZDRUŽENJE MANAGER
Za objavo podjetij, ki kršijo zakon o plačah
LJUBLJANA - Novi predsednik Združenja Manager Jakob Piskernik, sicer direktor kranjskega Merkurja, je na včerajšnji tiskovni konferenci med drugim omenil tudi zakon o plačah, ki omejuje plače menedžerjev na 700 tisoč tolarjev bruto z vsemi bonitetami vred. Po mnenju združenja je to nesprejemljivo, še posebej v že olastninjenih in zasebnih podjetjih, zato so tudi sprožili ustavni spor.
Piskernik je dejal, da menedžerji zamerijo vladi in parlamentu, ker ne zaupata dogovoru o plaCah menedžerjev, ki sta ga sklenila GZS in Združenje Manager. Tam je ustrezno določeno, kolikšna je lahko plaCa menedžerjev glede na povprečno plaCo v podjetju in glede na njegovo velikost. Podatkov o tem, v koliko podjetjih bi morah menedžerji znižati plače v skladu z zakonom, združenje ne zbira, je dejal Piskernik. Iz razgovorov z direktorji pa ugotavlja, da večina meni, da bi bila lahko v najuspešnejših podjetjih maksimalna plaCa direktorjev do pet tisoč nemških mark; velika večina pa je precej pod tem zneskom. Na vprašanje, zakaj povprečne plače v Sloveniji kljub dogovoru in zakonu o plačah in kljub nizki inflaciji še vedno naraščajo, tudi Piskernik ni vedel odgovora. Verjetno gre za to, da dogovor o plačah tudi v preteklosti ni veljal za podjetja, ki so bila s plačami pod povprečjem, marsikatero podjetje pa je bilo tudi v izgubi, se nato pobralo in začelo izplačevati normalne plače. Vse to verjetno dviguje povprečno plačo. »Sem za poimensko objavo vseh podjetij, ki kršijo zakon o plaCah, saj bi tako hitro naredih red,« je dejal Piskernik
Združenje se precej ukvarja tudi z napetimi odnosi med zunanjimi institucionalnimi lastniki podjetij in menedžmentom, o čemer nameravajo septembra izpeljati tudi raziskavo. Do sporov prihaja zlasti v podjetjih, ki so uspešno poslovala in lani zadrževala plaCe, da ne bi bilo treba plačati davka na plače, ko pa so hotela zaposlenim poleg dividende izplačati še nagrado, so se zunanji lastniki, ki so zainteresirani za cimvečji dobiček, uprh. Menedžment se mora v prihodnje bolj potruditi in se z zunanjimi lastniki nenehno dogovarjati, menijo v združenju. Včeraj so še sporočili, da ob oktobrski podelitvi nagrade Manager leta načrtujejo tudi pogovor s predsednikom vlade o eko-nomsko-socialni pohtiki v prihodnjem letu. Sekretar združenja Tone Krašovec pa je predstavil publikacijo Management proti koncu stoletja, v kateri povzemajo britansko studijo o ppmenu izobraževanja menedžerjev.	Andreja Rednak
EKOLOŠKO - RAZVOJNI SKLAD / USTAVNA TOŽBA ZARADI PROTIPRAVNIH DEJANJ
Jazbinšek očita ministru Gantarju, da si išče Mientelo v industrijskih podjetjih
Razrešeni predsednik upravnega odbora si želi povrniti omajan politični ugled
LJUBLJANA - Ce bo prejšnji minister za okolje in pred dobrim mesecem dni razrešeni predsednik upravnega odbora EkoloSko-razvojnega sklada RS Miha Jazbinšek uspel s svojo ustavno pritožbo, bo ministru za okolje in prostor Pavletu Gantarju, posredno pa tudi predsedniku vlade Drnovšku, dodobra načel politični ugled.
Hkrati pa se bo zamajal položaj ene od struj znotraj vladajoče LDS (Jazbinšek je namreč še vedno njen elan), ki ga je z razrešitvijo z ministrskega položaja in s položaja predsednika upravnega odbora, proglasila za »politično mrtvega«. Včeraj je Jazbin-sek predstavil vsebino svoje ustavne pritožbe, ki je po pravni plati zgoščeno in jasno utemeljena. Jazbinšek meni, da je bil z vladno odločbo protipravno razrešen, s Čimer naj bi bile kršene njegove pravice sodelovanja pri upravljanju javnih zadev. Kot je znano, je bil povod za Jazbinškovo razrešitev posojilo podjetju Gorenje -
gospodinjski aparati v višini blizu 625 tisoč nemških mark za posodobitev tehnologije, ki ga je pred dvema letoma odobrilo ministrstvo za okolje in prostor. Z ustanovitvijo ekološko-ra-zvojnega sklada je bilo servisiranje Gorenjevega dolga preneseno na sklad. Letos bi moralo Gorenje - GA začeti z vračilom posojila, sklad je namreč vročil akceptni nalog. Toda na enem od* obiskov v Velenju je Gantar zagrozil, da bo razpustil Ekološko-ra-zvojni sklad, Ce le-ta Gorenju ne bo podaljšal dobe vračanja posojila. Jazbinšek je vCeraj dejal, da pogodba z Gorenjem - GA, ki jo je v njegovem
imenu podpisal nekdanji direktor direkcije za varstvo okolja Jorg Hodalič, ni v nobeni točki predvidela reprogramiranja dolga. Zato je bila Gantarjeva zahteva, tudi po mnenju Pravne fakultete, neutemeljena. Jazbinšek je včeraj predstavil dokumente, ki kažejo, da je njegovo razrešitev izposloval lobi industrijskih gigantov v gospodarski zbornici, ki ga predstavljajo predstavniki podjetij v njeni komisiji za varstvo okolja. Med temi je tudi nekaj najveCjih slovenskih onesnaževalcev. Jazbinšek v primeru Gorenjevega dolga oCita Gantarju, »da se gre klienteli-zma«, za ministrove pritiske na Ekološko-ra-zvojni sklad pa je menil, da je to podobno, kot Ce bi minister za gospodarstvo osebno ukazoval, kako naj posluje Korže-tov sklad.
Borut Meško
KIPARSTVO / LESNO BRDO
Sgmetci
kamna
LJUBLJANA - Pot je curkoma lil z njegovega čela in spiral prah iz gub izgubljenih v temni koži. Žareča krogla je visela globoko nad modrino neba. Mišice so trepetale v naporu dvigovanja in se radostno sproSCale v padanju. Znoj je puhtel in raznašal svojo sled globoko v gozd, ki je hrepeneče hladil v ozadju. Kladivo je težko omahovalo v njegovi roki in skozi dleto paralo trdno gmoto skale, ki je v strahu propada nemo trepetala. V ozadju so možje s težkimi pestmi in grčastimi rokami tiho kadili. Cigarete so dogorevale. Moški se je vzravnal in jih pogledal. Eden od njih je pokimal in vstal. Iz torbe je potegnil z vrvjo povezane palice in se približal...
Zapuščena ženska, zapuščen moški, zapuščeno mesto, zapuščen kamnolom...
Hrib, ki je dolga leta daroval svoj črni kamen, da so ljudje lahko umirali, da so prostori živeli in da so umetniki lahko ustvarjah, je ostal sam. Zabodli so tablo, nanjo napisali Zaščiteni narodni park in odšli. Potem pa so najprej prinesli vrečko smeti, nato še kupček in na koncu grmade odpadkov, ki so dušile zelenje in žalile veterana.
Toda! Nekega dne je človek, ki ima kamen rad in mu ni vseeno, prišel na dan z idejo, da bi prišli na pomoč in kamnolomu spet pustili dihati. Svoj glas je predal vetru in pri-šli so dijaki, šudentje, kiparji, kamnoseki in ljubezen je vzplamtela.
Dijaki in Ljubo Mohorič so zavihali rokave, odnesli smeti, posekali grmovje, naredili pot, eno od poti, njihovo.
Potem so prišli študentje. Zagrizli so se v zemljo, jo obrnili, prekopali, položili kamne in naredili Razgledni stolp, Samotno pot in Cmo luknjo.
In prišla sta Rene in Boštjan, Dimčo, Ana Claudi-na in Jiri. S seboj so prine-
sli kladiva in dleta, brusilne stroje, vrtalne stroje, polime stroje in svojo toploto. Kamni so strumno čakali in se podeseterih v svoji lepoti, v odtenkih rožnate, vijolične, zelene, črne in bele in čakali na odločitev. Nekateri so bili izbrani, da bodo podarili svoje telo in da bodo roke ljudi oblikovale novo podobo njihove preprostosti in da bo ljubezen teh ljudi njihovo kamnito razsežnost omehčala za prihodnost. Ostali so obstali v času, globoko zgrbančeni nad previsom samega sebe in se v plasteh, ki so zorele dolga leta, nastavljali soncu. Modrasi in gadi, katerih samotno življenje so ljudje napolnili z dvomom, so leno predli svoje sanje.
Svetišče spomina za prihodnost
Rene Rusjan: »Nekaj let nisem delala kipov. Zdaj sem spet začela, toda ne več kipov tako kot prej. Ko postavljam kipe v mestu, pripovedujem zgodbo. Tu pa je narava in ni poslušalcev. Delam funkcionalen kip. Stopnice in voda. Ni samo kip, uporabljam neobdelan kamen in gradim nekakšno prao-bliko. Piramido, svetišče. Moji kipi so bili prej zelo prazni, zračni. Tukaj bi rada naredila nekaj zelo gostega. Kamnolom je zelo gost in tudi skladovnice južnoameriških piramid, žrtveniki, pa keltski kamni tukaj. Popolnoma bazično. Kip, ki ga delam, še nima naslova, označuje začetek ene poti.«
Boštjan Potokar: »Kamen je najboljši material. Recimo, da je to materija, in ne material. Osnovno zamisel začneš uresničevati in jo potem sproti prilagajaš materialu. Kamen ima svoje zahteve, žile. Jaz kamen sekam, ga koljem in zato se moram približati naravnemu poteku. Delam v črnem marmorju. Zelo privlačno je delati v kamnolomu. Zamisli so se sproti prilagodile. Naslov
Rene Rusjan: Svetišče
je Spomin. Osnovni skupni spomin.«
Seme fragmenta za srečno pot
Višje, globoko v hribu svetli apnenec preživlja svoje zlato obdobje. Mladenič brsti in dviguje svoj polni sijaj. Visoko nad preteklostjo razkazuje soncu svoja bela, mlada prša in rožnato meso nima konca. Prevara.
Ana Claudina Bonan-sea: »S tem kamnom sem se prvič srečala tu. To je nenavaden kamen, prepreden je s fosilnimi ostanki polžkov, glist, nenavaden v svojih barvnih odtenkih. Ko ga poliram, pride do polnega sijaja. Moje delo ima naslov Seme in v končni obliki bo stalo v kotanji
z vodo. Je zametek novega.«
Dimče Pavlov skupaj s mladim kamnosekom Matjažem Kuncem oblikuje kip Pot sreče. Potna se sklanjata nad gmoto kamna in brusita, dolbeta rožnato površino.
»S kamnom sva prijatelja. Ta kamen je zelo zahteven, ima lep značaj, da se ga polirati. Temu kraju bomo dah energijo, da bo postal duhovni prostor. Pot sreče zato, ker vsi želimo, toda nikoli ne pridemo do konca.«
Jiri Bezlaj dela z rožnatim apnencem že več kot deset let.
»Zaljubljen v kamen ni prava beseda, ker je to drugačen, globji odnos, lahko se pogovarjam z njim, se z njim identifici-
Dimčo Pavlov: Pot sreče
ram. Do kamna je treba biti zelo zaupen, če želiš, da ti kaj vrne. Do tega kamna imam poseben odnos, namreč - v tem rožnatem kamnu sem prvi začel delati skulpture, ker velja za neprimernega. Značaja kamna se ne da spremeniti, lahko pa spremeniš sebe in s tem svoj koncept. Od kamna dobivaš in daješ. To ni enostranski odnos. Naslov je Fragmenti.«
Moški je v razpoko vmestil razstrelivo, nežno odvil vrvico in se ritensko pomikal proti zavetju. Možje so mu sledili. Sonce je strojilo gole hrbte. Prasnila je vžigalica, oblastna v suhi vročini, in vrvica je zagorela. Opazovali so potek njene poti. Tišina je ojeklenela v napetosti. Zvok razpada sveta. Delčki ogoleli v samoti so dobili novo bivališče...
Pri projektu »Ureditev kamnoloma Drenov grič -Lesno brdo«, Id je del širšega projekta celostne ureditve podobe Barja, so sodelovali: Društva Rosika, Meček, Sezam in gospa Nada Kirn, dijaki Srednje gradbene šole in gospod Ljubo Mohorič, študentje Sole za uporabne umetnosti Fanud Stuart. Kiparji Jiri Bezlaj, Dimčo Pavlov, Ana Claudina Bonansea, Rene Rusjan in Boštjan Potokar. Podjetje Mineral z gospodom Milanom Veselinovičem, Mestni sekretariat za kulturo Vrhnika, ZKO Vrhnika, Liko, Lek in še kdo. Vse to z namenom, da se rana v naravi, ki je nastala z izkoriščanjem kamnoloma, zaceli in uravna na bolj koristen način.
Lidija Bučar Foto: Barbara Beya
VVhite Palače V senci zločina
Erotična drama, Karantanija film d.o.o., Ljubljana, scenarij: Ted Tally in Al vin Saigent, režija: Lo-ius Mandoki, igrata: Su-san Sarandon in James Spader, 1990,100 minut Max (Spader) je uspešen, 27-letni poslovnež, ki mu je žena umrla pred dvema letoma v prometni nesreči in je ne more pozabiti. Nora (Sarandon) je 43-letna, rahlo zapita natakarica in dela v restavraciji s hitro hrano VVhite Palače, kjer se z Maxom prvič srečata. Nora je tudi izgubila ljubljeno osebo, sina Charlija. Ko preživita skupaj noč, odkrijeta, da se pravzaprav zelo dobro razumeta, saj erotična privlačnost kmalu preraste v globlje čustvo. A ključno težavo v njunem razmerju predstavlja Max, saj mu je pred sorodniki in znanci nelagodno predstaviti Noro kot svojo veliko ljubezen. Film je posnet po romanu Glenn Savant. Kot so ponosno razglašali ustvarjalci filma, naj bi se Sarandonova za VVhite Palače zredila za 10 kilogramov, da bi čimbolj ustrezala opisu lika iz romana. Verjemite, o pridobljenih kilogramih ni ne duha ne sluha. James Spader pa je v vseh svojih filmih, in VVhite palače pri tem ni izjema, dežuren za vloge juppi-jev. (I. P.)
Flesh and Bone, drama, Karantanija film d.o.o., Ljubljana, scenarij in režija: Steve Kloves, igrajo: Dennis Quaid, Meg Ryan, James Caan, 1994,121 minut Ar lin Sweeney (Quaid) je trgovec z avtomati. Nenehno je na poti od mesta do mesta po domačem zahodnem Texasu. Denar, ki ga služi, mu omogoča skromno, skoraj grozljivo mirno življenje. Tudi Kay Davies (Ryan) ima cesto za svoj drugi dom. Beži od propadlega zakona in ne ve, kje in kako se bo končala njena pot. V nekaj pa je le prepričana: kaj hujšega od tistega, kar se ji je že zgodilo, se ji več ne more zgoditi. Usoda združi Arlisa in Kay in jima podari vero v prihodnost, ki traja do trenutka, ko se v njuno življenje vrne oseba iz ne tako oddaljene preteklosti - Arlisov oče Rob Sweeney (Caan). Na dan prikliče temne, stare in globoke spomine, predolgo zakopane na dnu zavesti. Zakonca Quaid - Ryan sta si verjetno film izbrala, da bi lahko skupaj igrala. Vendar je Meg Ryan nekam negotova v vlogi teksaške, na trenutke malce grobe lepotice. (I. P.)
Najbolje prodajana tujejezična literatura v izbranih slovenskih knjigarnah (v preteklem mesecu)
Tokratni pregled najbolje prodajanih tujejezičnih naslovov kaže v primerjavi s tistim izpred meseca nekoliko manjše povpraševanje po jezikovnih učbenikih, slovarjih in turističnih vodičih. Na tokratnih lestvicah je v večji meri zastopano leposlovje, ob njem pa tudi uvožena literatura s področja umetnosti (glasbene in likovne) ter ezoterike.
Knjigama Založbe Obzorja, Gosposka 24, Maribor
1.	VVilliam Shakespeare: Shakespeares’ Stories, VVings Books, 1993
2.	Oscar VVilde: The picture of Dorian Gray, Penguin Books, 1994
3.	VVilliam Shakespeare: The Tempest, Gramersy Books, 1993
4.	Oxford Advanced Leameris Dictionary, Oxford University Press, 1995
5.	English Guides; Prepositions, Harper Collins Publi-shers, 1993
Knjigama Libris, Prešernov trg 1, Koper
1.	Mamo Piachiassi: Contesti italiani, Guerra, 1992
2.	Rajmond Murphy: English Grammaiy News, Cambridge, 1985
3.	VVolfgang Mankeller: 100 Briefe Deutsch, Lagensh-ceidt, 1983
4.	Katerin Katerinov: Bravo, Edizioni Mondadori, 1994
5.	Philippe Dominique in drugi: Le noveau sana fronti-eres, CLE International, 1988
Knjigama Kazina, Kongresni trg 1, Ljubljana
1.	Neil S. Michelsen: The American Ephemeris for the 20. Centuiy, ACS Publications, 1994
2.	Russel Johnson Kailas: The Sacred Mountain of Tibet, Thames and Hudson, 1989
3.	Ted Polhemus; Street Style, Thames and Hudson, 1995
4.	Official Musič Master: Compact Disk Catalog, Retail entertainment data, 1995
5.	Official Musič Master: Priče Guide for Record Colle-ctois, Retail entertainment data, 1995
Knjigama Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana
1.	A Child’s Book of Art; Dorling Kindersley, 1994
2.	John le Carre: Our Game; Alfred A. Knopf, 1995
3.	Stephen King: Rose Madder, Viking, 1995
4.	Robert D. Kaplan: Balkan Ghosts - A Joumey Trough Histoiy, Papermac, 1993
5.	Propylaen Kunstgeschichte 1-12; Propylaen Verlag Berlin, 1990
DZS - Plečnikova knjigama, Šubičeva 1, Ljubljana
1. Cicero: Libri Politici, Demetra, 1995 2.Nica Matijevič: Primijenjena astrologija, V.B.Z.,, 1994
3.	Jinarajadasa: U njegovo ime, CID, 1994
4.	The Špirit of Community (The Reinvention of American Society), Touchstone, 1993
5.	Seneka: Ideal i kult socializma, CID, 1995
Pripravil Vojko Urbančič
ARGENTINA / NA ITALIJANSKO ZAHTEVO
Avgusta bodo zaslišali Priebkeja
Zaslišanju bivšega esesovskega stotnika bo prisostvoval vojaški sodnik Intelisano
RIM - Italijanski vojaški sodniki bodo 8. avgusta v Argentini prisostvovali zaslišanju Ericha Priebkeja, nekdanjega esesovskega stotnika, ki je sodeloval pri pokolu v Ardeatin-skih jamah in je po dosedanjem dokaznem gradivu eden glavnih krivcev za ta vojni zločin. Kot predvideva dvostranski sporazum med Italijo in Argentino, bo Priebkeja zaslišal argentinski sodnik ob prisotnosti italijanskega. Italijansko vojaško sodstvo je argentinskemu že poslalo vprašanja, ki jih bodo zastavili Priebkeju in s katerimi bodo poskušali osvetliti Priebkejevo vlogo pri pokolu v Arde-atinskib jamah.
Kot je povedal rimski vojaški prav-dnik Antonino Intelisano, je to posredno zaslišanje le vzporedna pobuda v pričakovanju Priebkejeve izročitve italijanskim oblastem. Intelisano bo v prihodnjih dneh odpotoval v argentinski San Carlos de Bariloche, kjer je Priebke v hišnem priporu in kjer ga
bodo zaslišali. Italijani upajo, da bodo s tem pridobili na Času, tako da bodo proces po Priebkejevi izročitvi hitreje zaključili, saj je vsem jasno, da bi lahko ostareli in bolehni Priebke umrl pred koncem procesa.
Priebkejev odvetnik je že napovedal, da se bo z vsemi sredstvi uprl temu zaslišanju in da bo Priebke v skrajnem primeru uporabil tudi pravico, da ne odgovori na vprašanja, ki mu jih bo po nalogu italijanskih zastavljal argentinski sodnik. •
Položaj nekdanjega esesovskega stotnika se je vidno poslabšal, saj je argentinsko sodstvo okvirno pristalo na Priebkejevo izročitev Italiji. Odvetniki seveda poskušajo vso zadevo zavlačevati v upanju, da bo njihov varovanec pred tem umrl. Argentinsko sodstvo pa se je kot kaže temu uprlo, saj je po hitrem postopku zavrnilo prošnjo Zvezne republike Nemčije za izročitev Priebkeja, tako da ne bi oviralo italijanske zahteve.
IZRAEL / ZAGONETNA SMRT
V telavivskem lunaparku je poginil ruski demn Bobby
TEL AVIV - Bobby, 5-letni ruski delfin, ki je od lani zabaval otroke v telavivskem lunaparku, je poginil. Obdukcija je dokazala, da je imel v želodcu nekaj sto svinčenih šiber, takoj nato pa so truplo zažgali.
»Bobbyja je ubila človekova krutost in sla po denarju,« je povedal Benny Schlezinger, eden od voditeljev izraelske naravovarstvene organizacije »Živali pustite živeti«.
Pred dvema letoma se je ta organizacija celo z gladovno stavko zaman uprla premestitvi treh ruskih delfinov iz akvarija v lunapark, saj so bili naravovarstveniki prepričani, da bo zabavišče usodno za delfine.
Vsa zadeva pa ni tako naravovarstvena, kot to izgleda na prvi pogled. Izrael si je namreC priskrbel sedem delfinov, ki so bili last ruske akademije znanosti. Štirje delfini so skrivnostno poginili, dva pa so vrnili Rusom.
Lani pa je prav tako skrivnostno umrla v Dolfi-nariumu 54-letna Jennifer May, nekdanja dreserka delfinov za ameriško vojno mornarico. Policija je prepričana, da je ženska napravila samomor, njeni prijatelji pa so prepričani, da jo je nekdo ubil. Zakaj, pa bo verjetno ostala skrivnost.
VELIKA BRITANIJA / SMOLA
Kar sedemkrat se je zaman poskušal ubiti
Med zadnjim poskusom'je vzrok pogoni celo hišo
LONDON - Pogoltnil je škatle uspavalnih tablet, poskusil je z vrvjo, elektriko in s plinom, v zrak je pognal celo hišo, a 46-letnemu Alanu Unvinu iz Neivcastla ni uspelo umreti. Se ved, zaradi sedmega poskusa samomora, ko je v zrak pognal hišo, se je znašel na zatožni klopi. Sodnik se je »nerodneZa« lotil kar trdo, saj mu je zabrusil, naj v bodoče v trenutkih potrtosti ne stori ničesar, kar bi lahko škodovalo drugim ljudem.
Alan Urwin je zaradi nenehnih nesoglasij z ženo padal v depresije, tako da je večkrat poskušal napraviti samomor. Kot kaže, pa je bil pri tem do skrajnosti neroden, ali pa trdoživ. Uspavalna sredstva mu niso prišla do živega. Žica, s katero se je poskušal obesiti, se mu je utrgala. Ko se je poskušal ubiti z električnim tokom, so pregorele varovalke. Ko se je skušal zastrupiti s plinom, je ta uhajal skozi špranje. Nedvomno pa je dokazal svojo trdoživost pri zadnjem poskusu, zaradi katerega je bil pogojno obsojen na dve leti zapora. Ko je bila hiša nasičena s plinom, je namreC prižgal Zveplenko. Strahotna eksplozija je razdejala stanovanje, odkrila streho in sosedom razbila vse šipe, on pa je ostal skoraj nepoškodovan.
INDIJA / PRODOR CNN
Turner je dobil bitko za azijski televizijski trg
NEW DELHI - Na koncu hudih bitk, v katerih so uporabljali tudi metode »divjega zahoda«, je Tod Turner, zagrizen podjetnik in med drugim tudi idejni oce ameriške televizije CNN, le dobil boj z azijskim televizijskim trgom. Turner, ki mu pripisujejo pravo zmago v Zalivski vojni zaradi neposrednih posnetkov iz Bagdada, ki jih je prenašala njegova CNN, je podpisal zahteven osnutek sporazuma s televizijo indijske zvezne države Do-ordarshan (v hinduj-šcini »pogled na daljavo«), za prenos programov preko satelita in združitev oz. povezavo programov.
Podpis sporazuma je za Turnerjeve tekmece v Indiji (zlasti za Ruperta Murdocha) hud udarec. Doslej je bil avstralski mogotec s svojo Star TV neizpodbiten gospodar na indijskem televizijskem trgu.
Državna Doodarshan (Dd) je namreC politično nadzorovana in z birokratske strani zavrta televizija, katere programi so kljub najsodobnejši opremi slabe kvalitete in bistveno slabši kot programi konkurence.
Klub vsemu pa je Dd medijski gigant, saj ima po vsej Indiji kar 247 milijonov gledalcev. Poleg tega pomeni Turnerjev sporazum tudi sporazum z indijsko vlado. To pa je tudi razlog veC, da so se Turner s svojo CNN in mnogi drugi tako intenzivno potegovali za so-
delovanje z indijsko državno televizijo. Med temi je bil tudi Mur-doch, pa britanska BBC, ki trenutno predvaja svoje programe preko Murdochove Star TV, za kar pa poznavalci pravijo, da je to sodelovanje tik pred propadom.
V skladu s sporazumom bo Dd dala Turnerju v najem enega izmed svojih satelitov v zameno za milijon in pol dolarjev.
Dobiček, ki bo presegel to vsoto, si bosta enakovredno razdelila oba družabnika. CNN bo nekaj ur dnevno predvajala programe Dd oz. indijske programe.
Turnerjeve mreže, ki prenašajo Tv Tnt (filmi) in Cartoon Netvvork (risanke), že ustvarjajo dobiček, saj jih gleda preko kabelske povezave kar 16 milijonov indijskih družin, temu pa je treba tudi dodati še 4 do 5 milijonov gledalcev iz južnega dela Indije - računajoč, da ima vsaka indijska družina vsaj pet, praviloma tudi več elanov. To pomeni, da Turnerjeve televizije gleda okoli 100 milijonov ljudi.
Po zaslugi CNN in neposrednega predvajanja Zalivske vojne leta 1991 se je kabelska televizija uveljavila tudi v Indiji. To je spobdudilo Murdocha, da je ustanovil v Indiji Star TV. Doslej si še nihče ni drznil spodkopavati njegove televizije, vsekakor pa bo v prihodnje družabništvo CNN-Dd trd oreh tudi za prekaljenega avstralskega televizijskega mogotca
Lov na kite v Atlantiku
Lov na kite v severnem Atlantiku	1993- 1994	1994- 1995	Vrsta lova
Danska (Zah. Groenlandija) 107 (Vzh. Groenlandija) 9		104 8	Lov domačinov
Norveška	157	206	Kvota ulova
	69	74	Posebno dovoljenje
St. Vincent in Grenadine	-	-	Lov domačinov
V južnem oceanskem območju in Indijskem oceanu je že od leta 1994 prepovedan kitolov. Prepoved zadeva približno tretjino vseh morij.
Območje	Območje,	na
indijskega	katerem
oceana	živijo kiti
I Južno oceansko območje
AP/JK
Leto Območje	Skupno
1982-89 Južna polobla	760.000
1987-89 Severni Atlantik (razen 118.000
kanadske vzhodne obale)
1989-90
Severni Pacifik (Severovzhodni Pacifik in Ohotsko morje)
25.000
FRANCIJA / PO ATENTATU
V Parizu in okolici so poostrili nadzor
Ozadje napada je še vedno nejasno
PARIZ (dpa, Reuter) - Ozadje bombnega napada na vagon pariške podzemne železnice je Se vedno nejasno. »Imamo že nekaj sledi in preiskave teCejo v različnih smereh,« je izjavil francoski premier Alain Juppe po zasedanju vlade. Dejal je, da še niso izključili nobene možnosti.
Torkov atentat na vagon pariške podzemne železnice je včeraj zahteval še dve življenji. Tako se je število žrtev povzpelo na sedem. Zaradi strahu pred novimi napadi so po vsej Franciji povečali varnostne ukrepe, predvsem pa so poostrili nadzor v Parizu. V glavno mesto je prišlo tisoč dodatnih policistov, osemsto pa
jih je prišlo v ostala večja francoska mesta. Predstavnik francoske vlade Franco-is Baroin je sporočil, da je tudi dva tisoč policistov v nenehni pripravljenosti.
Poveljnik pariške policije Philippe Massoni se je včeraj sešel s predstavniki veleblagovnic, hotelov, restavracij in gledališč ter se z njimi pogovoril o poostritvi varnostnih
Ranjence so odpeljali v najbližje bolnišnice (Telefoto: AP)
NOVICI
Izraelski parlament zavrnil zakonski predlog opozicije
JERUZALEM (dpa) - Izraelska vlada se lahko tudi v prihodnje s Sirijo pogaja o izraelskem umiku s strateškega območja Golana. Zakonski predlog izraelske opozicije, ki bi izredno otežil dosego mirovnega sporazuma s Sirijo, je izraelski parlament včeraj po hudih razpravah zavrnil. Izid glasovanja je bil izredno tesen, saj je od 120 poslancev za predlog glasovalo 59, proti zakonskemu predlogu prav tako 59, dva poslanca pa sta se vzdržala glasovanja. Ce bi zakonski predlog sprejeti, bi bilo za ozemeljske koncesije Siriji odslej potrebno 70 glasov. Na ta način bi izraelska opozicija zelo otežila nadaljevanje mirovne politike. Z vidnim olajšanjem je zunanji minister Simon Perez po glasovanju dejal: »Zakonski predlog je propadel, mimo, pozabljen. Mirovna pogajanja s Sirijo se lahko nadaljujejo.« Pemier Rabin pa je dejal: »Ta zakon bi bil neumen zakon, ki bi vlado oviral pri pogajanjih.«
Sporni obisk srbske ministrice v Bolgariji
SOFIJA (dpa) - Ministrica za manjšinska vprašanja in predsednica organizacije za varstvo človekovih pravic na območju nekdanje Jugoslavije Margit Savovič je včeraj končala tridnevni obisk v Sofiji. Obe strani sta izraziti pripravljenost za nadaljnje sodelovanje na različnih področjih, je po pogovorih z bolgarskim premieram Svetosla-vom Sivarom izjavila Savovičeva. Protikomunistična opozicija je obisk že med pripravami označila za cinizem. Član parlamentarne komisije za zunanjo politiko in prejšnji predsedujoči stranke Zveze demokratičnih sil Filip Dimitrov pa se s SavoviCevo ni hotel sestati. Nekdanja Jugoslavija grobo krši človekove pravice in podpira agresijo v Bosni, je zavrnitev utemeljil Dimitrov. Po končanem srečanju s premieram Sivarovom se je Savovičeva z bolgarskim ministrom za šolstvo Ilcem Dimitrovom pogovarjala o obojestranskem sodelovanju na področjih izobraževanja, znanosti in kulture. Ministra sta se dogovarjala tudi o uvedbi pouka bolgarščine za bolgarsko manjšino v ZRJ. Bolgarija se zavzema za mimo rešitev bosanskega konflikta, vendar glede nove zaostritve v Bosni uradno še ni zavzela stališča.
ukrepov. Policija je prebivalce pozvala k večji pazljivosti in jih zaprosila, da prijavijo vse sumljive ljudi in nenavadne predmete. Phillipe Massoni pa je obenem posvaril pred pretiranim strahom: »-Kljub teži atentata ne smemo dopustiti, da bi se med prebivalstvom razširil splošen preplah,«
Ze v noCi na sredo so francoske oblasti začele z iskanjem napadalca ati napadalcev. Policija je zabeležila vsa pričevanja očividcev, na mestu napada so zavarovati vse morebitne sledi. Predstavnik francoske vlade Baroin je izjavil: »Eksplozivno telo je tehtalo od tri do pet kilogramov in bilo opremljeno s Časovnim vžigalnikom.« Francoski minister za notranje zadeve Jean-Louis Debre je govoril o možni povezavi atentata z alžirskimi teroristi ali skrajneži z območja nekdanje Jugoslavije. »Islamska sled je možna,« je dejal Debre. »Tudi srbska vpletenost ni izključena. Obstaja pa še veliko dragih hipotez.«
Libanonska organizacija Hesbolah je obsodila atentat. Njen duhovni vodja šejk Mohamed Husein Fadlalah je dejal, da je muslimane v Evropi, Kanadi in drugje po svetu pozval, naj spoštujejo zakone države gostiteljice. Tudi številne islamske organizacije v Franciji so izrazile ogorčenje nad tem dejanjem. Zidovski osrednji svet pa se je zavzel za enoten upor proti tem »zločinskim dejanjem«.
Od skupno 61 ljudi (nekateri viri govorijo o 84), ki so biti ranjeni v bombnem atentatu, je bilo včeraj še 35 v bolnišnici. Dve žrtvi pa sta še vedno v življenjski nevarnosti. Ker je bila bomba skrita pod nekim sedežem, so zlasti pogoste poškodbe nog in trebuha. Nekaj žrtvam je odtrgalo noge, nekaterim pa so jih morali pozneje amputirati.
Prizorišče atentata si je ogledal sam predsednik Jacgues Chirac (Telefoto: AP)
KRONOLOGIJA
Pariz je že od leta 1982 tarča atentatorjev
Večino napadov so izvedle teroristične organizacije z Bližnjega vzhoda in Carlos
PARIZ - V torkovi eksploziji bombe na postaji Saint-Michel pariškega metroja je umrlo sedem ljudi, šestdeset oseb pa je bilo ranjenih. Ob tem velja spomniti na vrsto atentatov v francoski prestolnici in njeni okolici, ki so se zgodili od leta 1982 do 1987.
29. marca 1982 je bila podtaknjena bomba na vlaku Capi-tole, na progi Toulouse-Paris, s katerim bi se moral peljati tedanji pariški župan Jacques Chirac. Med eksplozijo, do katere je prišlo dober mesec dni po ultimatu, ki ga je vladi dal Carlos in se je nanašal na aretacijo Švicarja Bruna Bregueta in Magdalene Kopp, je bilo ubitih pet ljudi.
22. aprila 1982 je eksplozija bombe v avtomobilu pred uredništvom revije Al VVatan Al Arabi zahtevala eno smrtno žrtev in 63 ranjenih. Atentat je sovpadel z začetkom sojenja Magdaleni Kopp in Brunu Bre-guetu, obtoženima za nelegalno posedovanje orožja brez ustreznih dokumentov.
9. avgusta 1982 je neki komandos streljal na restavracijo Goldberg v utici Rosiers v ži-
dovskem delu Pariza in ubil šest ljudi, 22 pa je bilo ranjenih.
31. decembra 1983 sta bila skoraj istočasno izvedena dva atentata: v eksploziji bombe na vlaku TGV Marseille-Pariz so bili v bližini kraja Valence ubiti trije ljudje, 19 je bilo ranjenih, v garderobi postaje Saint-Charles v Marseillu pa sta v eksploziji kovčka bombe umrla dva, ranjenih pa je bilo 34 potnikov.
V eksploziji bombe 7. decembra 1985 v veleblagovnicah Printemps in Galeries Lafayette je bilo ranjenih 43 ljudi.
3.	februarja 1986 je bilo med eksplozijo bombe v Galerie Cla-ridge na Champs Elysees ranjenih osem ljudi, od tega trije huje. Le tri ure pozneje so odkrili nastavljen eksploziv v tretjem nadstropju Eifflovega stolpa.
4.	februarja 1986 je v knjigami Gibert-Jeune na trgu Saint-
Michel eksplodirala bomba. Pet ljudi je bilo ranjenih.
5. februarja 1986 je bilo v eksploziiji v predelu Foruma des Halles ranjenih 22 ljudi.
17. marca 1986 je eksplodirala bomba v hitrem vlaku TGV v bližini Bmnoya. Lažje je bilo ranjenih 9 potnikov. Tri dni pozneje je prišlo do eksplozije v trgovskem centru Pobit Show na Champs Elysees. Le nekaj minut pozneje so varnostniki odkrili bombo v podzemski železnici med postajama Auber in Chatelet.
4. septembra 1986 je izbruhnil požar na Gare de Lyon; žrtev ni bilo. Štiri dni pozneje je eksplodirala bomba na postnem uradu v pariškem predelu Hotel de Ville: eden mrtev in 21 ranjenih.
12. septembra 1986 je spet prišlo do atentata: v kavarni nakupovalnega središča Quatre Temps je bilo 55 ranjenih. Dva dni pozneje je v kletnem delu Puba Renault na Champs Elysees razneslo na-
stavljen eksploziv, katerega žrtvi sta bila policista, tretji pa je bil huje ranjen.
15. septembra 1986 je v uradu za izdajo vozniških dovoljenj na pariški policiji v eksploziji bombe umrla ena oseba, 56 je bilo ranjenih.
17. septembra 1986 je bilo med eksplozijo bombe v trgovini Tati na ulici Rue de Rennes v Parizu ubitih sedem ljudi, 55 ranjenih. Atentat so izvedli pripadniki skupine Fouad Ali Saleh: v dvanajstih atentatih - načrtovali so jih petnajst, vendar sta bila dva preprečena - je bilo ubitih 13 ljudi, 303 so biti ranjeni.
7. decembra 1986, so člani bejrutske organizacije Zagovorniki pravice in svobode (PDL), ki po mnenju tajne francoske policije zastopa stališča odbora za podporo političnim arabskim zapornikom in Bližnjemu vzhodu (CSPPA), prevzeli odgovornost za večino atentatov ter spodletelega, ki naj bi bil izveden 4. septembra 1986 na Gare de Lyon.
FRANCOSKI JEDRSKI PROGRAM
Vlada vztrajno brani načrtovane poskuse na Mururoi
Pariz je sprožil obširno medijsko akcijo, s katero poskuša odgovoriti na očitke, v južni Pacifik pa je povabil 37 novinaijev
MURUROA - V torek je Francija sprožila odmevno medijsko akcijo, s katero poskuša odgovoriti na očitke in proteste zaradi svoje odločitve, da nadaljuje z jedrskimi poskusi. Novinarjem je izjemoma omogočila dostop na območje v južnem Pacifiku, kjer naj bi potekali poskusi.
Ime otoka, Mururoa, enega od 130 v Francoski Pohneziji, ki zavzema območje večje od zahodne Evrope, v jeziku domačinov pomeni »velika skrivnost«. Namen obiska 37 novinarjev v južnomor-skem raju je odstraniti skrivnostno ozračje, ki obdaja francoske namere. »Vse svoje moči bomo poskušati usmeriti v dialog,« je izjavil general Paul Verice), direktor jedrskega poskusnega centra na Mururoi. »Naše poskuse bomo opraviti brez kakršnegakoli prikrivanja.«
Predsednik Jacques Chirac je maja svetovno javnost obvestil, da bo Francija v času od septembra do maja naslednje leto, še
pred podpisom sporazuma o splošni prepovedi jedrskih poskusov konec letal 996 (Comprehensive Test Ban Treaty - CTBT), opravila osem testov na Mururoi in bližnjem atolu Fangataufe.
Zaradi te odločitve je Francija postala tarča prezira in številnih napadov ne le v državah južnega Pacifika, temveč -pod vodstvom gibanja Greenpeace - tudi po vsem svetu.
Da bi pomirilo razjarjene prebivalce južnega Pacifika, je francosko armadno vodstvo za skupino novinarjev iz Avstralije, Nove Zelandije in Japonske ter peščico novinarjev iz drugih južnopaci-
fiskih držav konec tega tedna organiziralo še en obisk na prizorišču jedrskih poskusov.
Prvi francoski jedrski poskusi so leta 1960 potekati v atmosferi nad Saharo, kjer so opravili sedemnajst poskusov, nato pa so jih leta 1966 preseliti na dva nenaseljena vulkanska grebena v južnem Pacifiku. Tukaj je Francija izvedla 175 nadzorovanih eksplozij - zadnjih 134 globoko pod atoli ati njihovimi koralnimi grebeni - nato pa je Francois Mitterrand leta 1992 razglasil moratorij. Nasprotniki ponovnih radioaktivnih testov trdijo, da so podmorske eksplozije za sabo pustile radioaktivne elemente, ki zdaj predstavljajo resno grožnjo okolju. Izjavili so tudi, da bi nadaljnji testi lahko oslabili krhko koralno zgradbo atolov in povzročili jedrsko onesnaženje, ki bi bilo
še veliko hujše, kot ga je povzročil ukrajinski Černobil leta 1986.
Toda njihova svarila so med obiskom novinarjev v južnem Pacifiku ignorirali. Namesto tega so novinarji morali slišati cel kup poučnih predavanj, obiskali so prizorišče poskusov in, Ce so si upali, so se lahko na hitro osvežili v modri vodi lagune.
Atol Mururoa je s svojimi palmami, ki se bohotijo vzdolž 63 kilometrov dolge lagune, predvsem pomemben kot rob pogreznjenega vulkana, ki je skupaj s plastmi zemlje vse od svojega izbruha pred sedemdesetimi milijoni let spreminjal svoj položaj. Strokovnjaki, ki so si ogledali prizorišče, trdijo, da je strah pred novim izbruhom vulkana, ki bi ga sprožili poskusi, odveč, saj je središče vulkana zdaj od atola odda-
ljeno 1200 kilometrov. Ge-rard Martin, ki mu je bila zaupana skrb za radioaktivno varnost na atolu, je dejal, da so obširni testi pokazati, da stopnja radioaktivnosti na otoku in okrog njega ni ni C večja kot v Parizu. To, razlagajo Martinovi kolegi, je predvsem posledica dejstva, da se pri eksploziji -ki jo opravijo tisoč metrov pod vodo, in ne kot prej šeststo - radioaktivni material varno shrani v vulkanski steni.
Vsem znanstvenim argumentom navkljub pa so strokovnjaki med obiskom novinarjev priznali, da jim do zdaj še ni uspelo prepričati ljudi o varnosti svojih poskusov.
»Ljudje nam ne verjamejo... ljudje nam enostavno nikoli ne bodo hoteli verjeti,« je izjavil eden od njih.
John Chahners, Reuter
O ODLOČITVI HAASKEGA SODIŠČA
Akaši bi se
raje pogajal bihaško enklavo
Bo Švica nadela Karadžiču lisice?
HAAG (dpa) - Medtem ko se posebni odposlanec ZN JasuSi AkaSi zavzema za pogajanja z voditeljem bosanskih Srbov Radovanom Karadžičem, je mednarodno sodisce za vojne zločine storjene na območju nekdanje Jugoslavije za slednjim razpisalo mednarodno tiralico. Tako jasno se kažejo nasprotja, ki v zadnjem času vladajo znotraj Združenih narodov.
»Zelo težko se bo s tem gospodom pogajati tudi v prihodnje, če ZN nočejo priti v nasprotje s svojimi osnovnimi načeli,« je včeraj izjavil strokovnjak za mednarodno pravo in nekdanji glavni tožilec mednarodnega sodišča v Haagu Theo yan Boven. Toda hkrati je Akaši poudaril, da »ne razpolaga z razkošjem, da bi lahko izbiral svoje sogovornike na pogajanjih«.
Po statutih mednarodnega sodišča v Haagu, ki ga je ustanovil Vamostni-svet ZN, bi moral biti Ka-radžič odslej ujetnik v lastni državi. V imenu Združenih narodov namreč haaško sodišče obvezuje-vse države, da Karadžiča aretirajo in izročijo ob prvi tovrstni priložnosti.
»Ce bo Karadžič jutri odpotoval v Ženevo, bomo švicarskim oblastem takoj poslali zaporni na-
log,« je predstavnik haa-škega sodišča zagotovil nemški tiskovni agenciji. Toda to, ah bi Švica Karadžiču dejansko nataknila lisice, je zelo vprašljivo. Švicarski zvezni predsednik Kaspar Villiger je v intervjuju za Sonntags Ze-itung v zvezi s tem vprašanjem dejal: »Ce pridejo vsi v Ženevo, da bi se pogajali o miru, potrebujejo tudi bosanski Srbi svojega predstavnika. To pa ne more biti kdorkoli. Potem se postavi vprašanje, ali bi bilo pravilno aretirati in obsoditi tega moža ter na ta način onemogočiti pogajanja. Morda ga je bolje imeti kot pogajalskega partnerja.«
Seveda se ne bi zgodilo prvič, da se mednarodno pravo podredi trenutni politični realnosti. Kratkoročno se Karadžič torej nima česa bati. Toda-vsaj do konca svojega življenja bo moral živeti z grožnjo iz Haaga. Ameriška vlada je pred kratkim sporočila, da ne bi sprejela razpustitve mednarodnega sodišča v Haagu v zameno za mir v Bosni.-John Shattuck, državni sekretar v ameriškem zunanjem ministrstvu, je-med svojim obiskom v Haagu poudaril: »Amnestija za zločince nikoli ne sme postati del mirovnega sporazuma.«
PORTRET
Radovan Karadžič je nočna mora za diplomate
BEOGRAD (Reuter) - Radovan Karadžič je za diplomate najhujsa nočna mora. Človek, Id že leto dni svetovno javnost vleče za nos, trdovratno razmišlja po svoje. Prepričan je, da si Zahod nikoli ni zares želel srbske vdaje in da njemu nikoli ne bo treba-pred vojno sodišče.
Karadžič je pred vojno v Sarajevu v neki bolnišnici delal kot psihiater, bil pa je znan tudi kot pesnik. Njegova družina izvira iz Cme gore. S pohtiko se je začel ukvarjati tik pred razpadom Jugoslavije; hitro se je znebil vseh tekmecev, ki bi lahko ogrozili njegov položaj voditelja bosanskih Srbov. K slednjemu je pripomoglo tudi njegovo znanje angleščine, zaradi katerega je že na začetku postal uradni zastopnik svojega ljudstva na pogajanjih, kjer je izstopal s svojo trmo in spretnostjo, s katero se mu je uspelo izogniti-vsem pogajalskim zankam.
Njegova desna roka je vojaški poveljnik Ratko Mladič, ki ga je sodišče za vojne zločine pri OZN skupaj s Karadžičem v torek uradno obtožilo zločinov proti človeštvu. Vendar pa mednarodna javnost še ni storila ničesar, s čimer bi Karadžiča omajala v njegovem prepričanju, da bo končni rezultat za Srbe kljub vsemu ugoden. Na dan, ko so ga ZN obtožili za vojne zločine, je Karadžič s svojo vojsko proslavljal zavzetje še enega varovanega muslimanskega območja.
BOSNA IN HERCEGOVINA
Šibi pritiskajo na
O uspehih poročajo tudi bosanski Hrvati
SARAJEVO, MOSKVA, NEVV YORK (Reuter, dpa) - Po torkovem zavzetju Žepe so bosanski Srbi ob podpori hrvaških Srbov in Abdičeve vojske včeraj vse sile osredotočili na bihaško enklavo. Kot so včeraj poročali predstavniki Unproforja, so uporniški Srbi iz Hrvaške silovito bombardirali položaje bosanskih vladnih sil vzdolž celotne severozahodne frontne črte.
Uporniški Musliman Fi-kret Abdič je včeraj, očitno prepričan v srbsko zmago, bihaško enklavo razglasil za »Republiko zahodno Bosno«. Polkovnik Jesper Helsoe, poveljnik 1350 pripadnikov mirovnih sil ZN v bihaški enklavi, je izjavil, da so Srbi včeraj opoldne zavzeli dva pomembna hriba in cestno križišče jugozahodno od Koraličev. Izstrelki iz srbskega težkega topništva in tankovski izstrelki-
naj bi padali tudi po središču Bihača, kar naj bi bil dokaz, da so zavzeli že tretjino enklave. Zaradi napredovanja srbskih sil na severozahodu enklave je proti Bihaču včeraj pobegnilo še osem tisoč civilistov. O vojaških uspehih so včeraj poročali tudi bosanski Hrvati, ki naj bi osvobodili-del jugozahodne Bosne, predvsem v okolici Bosanskega Grahova in kraja Glamoč.
Iz Moskve pa se je izvede-
lo, da je ruski zunanji minister Andrej Kozirjev med obiskom v Beogradu od predstavnikov bosanskih Srbov dobil zagotovilo, da ne bodo napadli Goražda. Rusija je tudi predlagala, naj ZN v to enka-vo na vzhodu BiH pošlje dodatne enote mirovnih sil.
Generalni sekretar ZN Bu-tros Gali pa se je včeraj v-New Yorku s svojimi svetovalci pogovarjal o morebitnih letalskih napadih zveze Nato na srbske položaje v Bosni in Hercegovini. O podrobnostih pogovorov ni poročil. Galijev tiskovni predstavnik je izjavil le, da je generalni sekretar zadovoljen z izidom posvetovanja.
Britanski pripadnik Unproforja pomaga ostareli begunki iz Žepe (Telefoto: AR)
V OZADJU
Nastanek sodišča ZN za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji
h
HAAG (Reuter) - Navajamo sosledje dejstev, ki opisujejo nastanek in razvoj mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na področju nekdanje Jugoslavije.
*	Mednarodno sodišče za vojne zločine na področju nekdanje Jugoslavije je bilo ustanovljeno maja 1993 z resolucijo št. 827 Varnostnega sveta.
*	Mednarodno sodišče za vojne zločine je prvo takšne vrste, odkar sta se končala niimberški in tokijski proces po drugi svetovni vojni.
*	Enajst sodnikov in glavni
tožilec so bili imenovani novembra 1993, tribunal pa je izvršil svojo prvo javno zaslišanje novembra 1994.
*	Tribunal se sestoji iz-dveh sodniških zbornic, s po tremi sodniki v vsaki, in ene prizivne zbornice s petimi člani.
*	Italjanski sodnik Antonio Cassese je predsednik tribunala in prizivne zbornice. Richard Goldstone iz Južne Afrike pa je glavni tožilec.
*	V pristojnosti sodišča so posamezniki, ki so izvajali genocid, vojne zločine in zločine proti človeštvu na ozemlju
nekdanje Jugoslavije od 1. januarja leta 1991 dalje.
*	Sodišče ne sme izreči obsodbe v primem odsotnosti in smrtne kazni. Najvišja možna kazen je doživljenjski pripor.
*	Do 25. julija 1995 je sodišče zabeležilo 46 osumljencev, vsi so Srbi, vendar je sodišču uspelo privesti na sojenje samo enega obtoženca, bosanskega Srba Dušana Tadiča.
*	Vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžič in njegov vojaški poveljnik general Ratko Mladič sta dva najbolj iskana osumljenca mednarodnega sodišča v Haagu.
BEGUNSKO TABORIŠČE KLADANJ
Trnova pot iz Žepe
Veliko ljudi se še skriva v gozdovih
KLADANJ - Včeraj ob zori je v Kladanj, ki je približno 50 kilometrov oddaljen od Tuzle, prispela prva skupina beguncev iz Žepe, ki je ponoči potovala čez ozemlja pod srbskim nadzorom. Po izjavi predstavnika Visokega komi-sarjata za begunce ZN Pano-sa Moumtzisa so morah ljudje del poti - kakih deset kilometrov - tudi prehoditi, zato so prihajah v skupinah.
Pripadniki bosanke vojske tujim novinarjem niso dovolili vstopa v begunsko sprejemno taborišče, saj je od njihove nadzorne točke oddaljeno le dobrih pet kilomterov. Šotore za begunce so postavili predstavniki Visokega komi-sarjata za begunce ZN in mednarodne človekoljubne organizacije.
»Begunci so bili izmučeni, sestradani in prestrašeni. Starejši ljudje so godrnjali,« je dejal tiskovni predstavnik ZN ter dodal, da je med prišleki največ žensk, otrok in ostarelih. »Med begunci ni niti enega za boj sposobnega moškega,« je poudaril.
Muslimasnko enklavo 2e-po je v torek zvečer zapustilo več kot tisoč ljudi, ki so jih po večdnevnih pogajanjih z bosanskimi Srbi z avtobusi odpeljali na ozemlje pod nadzorom vladnih sil. Prvi, ki je prišel čez »nikogaršnji koridor«, ki ločuje vojskujoči strani, je-bil neki dvanajstletni deček.
»Dejal je, da so se moški iz Žepe umaknili v hribovite de-
le,« je izjavil predstavnik ZN in dodal, da se v gozdovih skriva tudi veliko civilnega prebivalstva. Enklava Žepa, ki leži 90 kilometrov vzhodno od Sarajeva, meri približno 300 kvadratnih kilometrov, ljudje so odšli tudi v gorske vasi, nekatere so celo na nadmorski višini 1500 metrov.
Begunci so že pred Klan-djem opazili šotore ob cesti; organizacija Zdravniki brez meja je v enem od njim postavila ambulanto, v ostalih pa so si begunci lahko odpočili, dobili nekaj hrane in odeje, je še dejal Moumtzis in dodal, da je bil pakinstanski bataljon, ki ima svoj sedež v Kla-dnju, pripravljen beguncem odstopiti del svojega toplega obroka. Člani Mednarodnega rdečega križa in pakistanski vojaki Unproforja so se z vsemi razpoložljivimi prevoznimi sredstvi odpeljali proti nadzornim mestom bosanske vojske, da bi prepeljali otroke in starce, ker naj bi begunce-čim prej prepeljali do Zenice, metalurškega centra, ki je pod nadzorom vladnih sil. Po ocenah bosanskih oblasti je v Žepi živelo sedem tisoč ljudi, ZN pa menijo, da se je njihovo število gibalo med dvanajst in petnajst tisoč. Žepa je že druga muslimanska enklava, iz katere so Srbi v zadnjih-treh tednih evakuirali prebivalce: 11. julija je moralo zapustiti Srebrenico približno 44 tisoč Muslimanov.
Victoria Stegič, AFP
PORTRET
Rafko Mladič je za ZN sadistični psihopat
HAMBURG (dpa) - Poveljnika enot bosanskih Srbov Ratka Mladiča častniki mirovnih sil ZN imenujejo »sadističen psihopat«, njegovi rojaki pa ga označujejo za »najbolj genialnega srbskega generala vseh časov«. Njegovi tuji sogovorniki ga označujejo kot razmeroma prijetnega človeka, čigar obnašanje je primitivno, z občasnimi igranimi izbruhi besa, s katerimi skuša preusmeriti-tok pogajanj v svoj prid.
»Ne streljajte na stroje, streljajte na človeško meso,« je-eden redkih zabeleženih ukazov generala Mladiča. O svojih vojakih je Mladič nekoč dejal: »Moji možje so Mongoli 20. stoletja.« Mladič je eden glavnih krivcev za množična posilstva, pregone in razmere v koncentracijskih taboriščih. Toda Srbi se lahko prav njegovemu ciničnemu, izzivalnemu nastopu zahvalijo za vrsto vojaških uspehov, ki so razlog, da bosanski Srbi zdaj nadzirajo kar 70 odstotkov ozemlja BiH. Ratko (»rat« - vojna) Mladič, ki se je rodil v Kali-noviku v Hercegovini, je kot tankovski oficir služil v JLA in leta 1991 poveljeval enotam, ki so podprle krajinske Srbe-pri zavzetju tretjine hrvaškega ozemlja. Potem ko se je udeležil srbsko-tirvaške vojne v Krajini leta 1991, je stopil na Celo oboroženih bosansko-srbskih sil maja 1992. Njegov prihod na gričevje, Id obdaja Sarajevo, sovpada s strahotnimi bombardiranji, ki jih je bila deležna bosanska prestolnica. Kmalu se je proslavil tudi s silovitimi boji za preboj koridorja med vzhodom in zahodom Bosne ter Srbijo. 28. maja ni okleval z grožnjami ZN in represivnimi metodami nad pripadniki modrih čelad. Mladič verjame v svetovno zaroto proti Srbom pod vodstvom ZDA, Nemčije in Vatikana.
NOVICE
NEMČIJA / VAL NASILJA
ČEČENSKA MIROVNA POGAJANJA
Dvomi Evropske komisije glede združevanja podjetij
BRUSELJ (Reuter) - Predstavniki Evropske komisije so v dvomih glede združitve francoskega in ameriškega podjetja Camaud/Metalbox SA (CMB) in Crovm Cork, s Čimer bi nastalo največje podjetje za paketiranje na svetu. Predstavnik generalnega direktorata za konkurenco je v torkovi izjavi dejal, da so začeli s podrobno preiskavo, pred tem pa je že potekalo enomesečno poizvedovanje. To navadno pomeni, da do dogovora ne bo prišlo, dokler le-ta ne bo deloma spremenjen.
Preiskava, ki je bila izvedena v prvi fazi procesa združevanja, je pokazala, da bo načrtovana združitev lahko imela negativen vpliv na konkurenco na Številnih trgih. Novo podjetje bi lahko nadziralo več kot 60 odstotkov evropskega trga za proizvodnjo aerosolnih pločevink v primerjavi s 15 do 20 odstotki podjetja Schmal-bach Lubeca kot največjega konkurenta. Evropska komisija, ki mora pregledati vse združitve podjetij, ki zadevajo trg petnajstih držav, bo morala v roku petih mesecev glede te združitve podati končno odločitev. Predstavniki Evropske komisije pa niso povedati, ali se tudi drugi konkurenti, kot so francoski Pechiney, Švedski Tetra Pak in japonski Toyo Seikan pritožujejo nad vplivom na konkurenco, ki bi jo taksna združitev prinesla. Crovm Cork je že maja naznanil, da se strinja z združitvijo s Camaud Metalbox, ki velja za največje evropsko podjetje v tem sektorju, kar je nemudoma vplivalo na dvig vrednosti delnic CMB, kljub temu pa je vrednost delnic CMB v sredo na pariški borzi padla za 3,9 odstotka (na 213,6 franka).
Evropska komisija je Credit Lyonnais predpisala »shujševalno kuro«
BRUSELJ (dpa) - Evropska komisija je francoski banki Credit Lyonnais (CL), ki se je znašla v finančnih težavah, predpisala »obsežno shujševalno kuro«. Bruselj je CL sicer odobril podporo do višine 45 milijard francoskih frankov, v zameno pa se je banka obvezala, da se do leta 1998 odpove 35 odstotkom tujih vlaganj. To bo vplivalo predvsem na evropski bančni sektor. Banko CL, ki je pod državnim nadzorom, bo Evropska komisija privatizirala, ko bo sposobna sama preživeti. To pa naj se ne bi zgodilo pred letom 2000. V preteklem letu je CL zabeležila izgubo v višini 12 milijard frankov in primanjkljaj 50 milijard frankov. S strani države je CL leta 1994 prejela finančno podporo 23,3 milijarde frankov. Zato so se druge francoske banke konec marca pritožile Evropski komisiji zaradi neupoštevanja pravil konkurenčnosti.
Predsednica Bundestaga v Makedoniji
OHRID (AFP) - Predsednica Bundestaga Ritta Siessmuth se je v ponedeljek na povabilo makedonskega kolega Stojana Andova mudila na enodnevnem obisku v Makedoniji. Po pogovom s predsednikom Kirom Gligorovim je izjavila, da Nemčija »Makedonijo podpira«. Po srečanju z Andovim na Ohridu je poudarila, da je »treba državi pomagati pri ohranitvi njene neodvisnosti, ki jo je Makedonija dobila po mirni poti«. Siessmuthova je med drugim tudi izjavila, da je njen obisk znak »podpore pri reševanju težav, s katerimi se soočajo države, nastale po razpadu nekdanje Jugoslavije«. Poudarila je, da se je z makedonskimi voditelji pogovarjala o političnem in gospodarskem položaju v državi, ter ocenila, da grški embargo »povzroča Makedoniji velike gospodarske težave«
Novi napadi na turške priseljence
Policija obtožuje prepovedano kurdsko stranko
Ali Rusija popušča?
BONN (Reuter, AFP) - Po včerajšnjih napadih na Turke je tudi današnja noč minila v znamenju nasilnih akcij nad pripadniki turske narodnosti v jugozahodni Nemčiji. V napadih sicer ni bil nihče ranjen, po mnenju policije pa so zanje odgovorni predstavniki Kurdske delavske stranke (PKK).
V Stuttgartu je bila napadena turška prodajalna časopisov, v bližini Ludvigsburga pa je bila požgana turška trgovina, že včeraj pa je bilo napadenih sedem turskih trgovin in ura-
H VOZADJU~|—|
Boj Kurdov za neodvisno državo
HAMBURG (dpa) -Od leta 1994 vodi Kurdska delavska stranka (PKK) krvavi boj za ustanovitev kurdske države.
Težišče spopadov lezi na severovzhodu Turčije, kjer turški vojski kljub neusmiljenemu boju proti Kurdom še vedno ni uspelo zlomiti njihovega odpora. Neka ameriška raziskava o svetovnem terorizmu je število gverilcev PKK ocenila na 15 tisoč, približno 60 do 75 tisoč Kurdov pa občasno prime za orožje. V Turčiji in zahodni Evropi ima PKK na stotisoče privržencev. Dobro organizirane enote kurdskih upornikov dobivajo povelja od voditelja PKK Abdule Ocalana, ki se nahaja v sirskem glavnem mestu Damask. Po Ocalanovem mnenju je Nemčija takoj za Turčijo največja nasprotnica PKK, saj je nemško ustavno sodišče novembra 1993 prepovedalo delovanje PKK.
dov. Krajevni kriminalisti so mnenja, da so napadi PKK, ki je prepovedana tako v Nemčiji kot tudi v Turčiji, izraz protesta v zvezi z izročitvijo visokega predstavnika Kurdske delavske stranke, ki naj bi ga Velika Britanija izročila Nemčiji.
Po besedah pisarne nemškega državnega tožilca pogajanja o izročitvi Feysal Dunlayi-cija, znanega tudi pod imenom
Kani Vilmaz, Se potekajo. Dun-layici naj bi bil po mnenju nekaterih evropski vodja PKK V Nemčiji živi 1,8 milijona imigrantov iz Turčije, med njimi pa je po ocenah 400.000 Kurdov. Kurdi, katerih Število naj bi znašalo nekje med 15 in 20 milijoni, so pripadniki nearab-ske sunitsko muslimanske narodnosti, živijo pa v goratih predetih ria meji med Irakom, Turčijo, Iranom, Azerbejdža-nom in Sirijo. Kurdska delavska stranka se zavzema za ustanovitev lastne države na ozemlju jugovzhodne Turčije že od leta 1984.
MOSKVA (Reuter) -Uradna Moskva je včeraj spremenila stališče do reševanja čečenske krize. Vodja ruskih pogajalcev Vja-česlav Mihajlov je namreč po posvetovanju z ruskim premierom Viktorjem Cer-nomirdinom izjavil, da so pripravljeni podpisati dogovor glede vojaških vprašanj, še preden bi bil le-ta dosežen tudi na političnem področju.
Med Rusi in čečenskimi uporniki je v Groznem v torek zvečer po propadu zadnjih pogajanj prišlo do po-
novnih spopadov, pogajanja pa naj bi se nadaljevala v soboto. Mihajlov je dejal, da bodo nekatera politična vprašanja - skupaj z vprašanjem izvedbe svobodnih volitev v Čečeniji - zajeta v vojaškem dogovoru. Politični dogovor, ki je bil na začetku mišljen kot del celotnega sporazuma, skupaj z vojaškimi in gospodarskimi vprašanji, bo nedvomno najtrši oreh v pogajanjih med ruskimi in čečenskimi pogajalci. Največje jabolko spora predstavlja ustavni status Čečenije.
MOSKVA (Reuter, telefoto: AP) - Rusija, ki velja za eno največjih onesnaževak okolja, je opozorila, da bo za »popravljanje ekoloških napak iz sovjetskega obdobja« in za uvedbo okolju prijazne tehnologije rabila najmanj štiri leta in dodatno finančno pomoč.
Piše:
Barbara
Kramžar
Morilec počasi, neslišno odrine priprta kuhinjska vrata. Moški sedi v naslanjaču s hrbtom proti kuhinji in nič hudega sluteč bere časopis. Sedeži v parterju boleče zaškripljejo pod telesi, ki vedo, kaj se bo zgodilo. Moški ne ve in to je njegovo zadnje neznanje. Strel. Zatemnitev.
Newyorški Broadway, svetovna prestolnica gledališč, se predstavlja! Igra, ki sem si jo ogledala, se imenuje Popolni zločin in, resnici na ljubo, ni vredna petintridesetih dolarjev, pa čeprav jo glavna igralka pogumno igra že vrsto let. Toda v
bližini in v enem od prihodnjih poletnih večerov čakajo Hamlet z Ral-phom Fiennesom, Sunset Boule-vard z Betty Buckley, Mačke, Nesrečniki, Disneyeva Lepotica in zver... Gledališki Manhattan je večja turistična privlačnost od Kipa svobode. Ce niste videli vsaj kakšne cenejše igre, niste v resnici spoznali New Yorka. Broadway, široka cesta, nagajivo poševna črta, ki moti pravilno kockasto razdelitev Manhattna, ponuja zanesenjakom gledališč neskončne možnosti - in vse drugo, kar sodi zraven.
Odlične restavracije na 46. cesti, ki seka Broadway na zgornjem koncu Times Squara, sprejemajo rezervacije za večerje Sele po začetku prvih predstav, da lahko s šampanjcem ali konjakom pogostijo goste, ki odhajajo na predstave.
Ce bi radi večerjali, zato za predjed dobite gizdavi, ponarejeni in večni teatrski blišč. Celo v New Yorku, pa naj je videti se toliko večji od Ljubljane, si lahko zvečer zunaj samo zato, da vidiš in da te vi-
dijo. Dame se šibijo pod kilogrami večernega make-upa. Kdo ve, morda bodo med odmori predstave bliskali naokrog žarometi novinarskih fotoaparatov. Dame? Ko pijem kozarec peklensko dragega rdečega vina v pravljičnem vrtu žametaste, baročne restavracije Barbetta, se mi zazdi, da se nekatere lepotice preveč poslovno nagibajo z razgaljenimi dekolteji k svojim dobro oblečenim spremljevalcem.
Ne le igralke, tudi ljubiteljice noči so neizogibni del najslavnejše te-atrske četrti sveta. Malce zanikrno gledališče Duffy, kjer si lahko ogledate že omenjeno igro Popolni zločin (čeprav vam priporočam kaj boljšega), je bilo včasih pravi nezakoniti bordel, dokler ga niso odkrili inšpektorji in so ga lastniki prodali gledališki družbi.
Ce je gledališče Duffy - prelevitev iz bordela v gledališče - usoda spodnjega Broadwaya, potem bo Manhattan dobil Se veliko teatrski h biserov. Na južnem koncu najslavnejše gledališke četrti sveta kraljujejo
poceni neonske reklame z dvemi, tremi ali celo štirimi x, ameriškimi znamenji za vse v širokem polju od »mladini prepovedano« do trde pornografije.
Mestne oblasti so jim zdaj napovedale vojno - in dobile prvo bitko. Pred nekaj dnevi so slavnostno razglasili, da bodo korporacije Di-sney, Madame Tissaud in Se nekateri obnovili 42. ulico zahodno od Times Squara, prav tam, kjer sta pred sto leti gledališčna producenta Oscar Hammerstein in Florenz Zi-egfield začela graditi čarobno ulico sanjskih zgodb, ki je dobila ime Broadway.
Lauren Bacall je tam v štiridesetih letih kot biljeterka služila za učne me petja in igranja, Barbra Strai-sand je dvajset let pozneje začela svojo pevsko kariero v gledališču Shubert.
Na križišču devete avenije in 42. ulice leži stavba s stanovanji, ki so jih oddajali samo gledališčnikom za trideset odstotkov njihovega dohodka, ne glede na to, ali so zaslužili
deset ali tisoč dolarjev na teden. Toda saj v teatru ni bil denar nikoli najpomembnejša stvar! Velikani gledališča, ki so med 44. in 45. ulico parkirali svoje limuzine, bele in črne, obvezno dolge kot avtobus, so bili večinoma bogati producenti in najbolj sijoče zvezde. Druge teatr-ske metuljčke je privabila luč slave.
Elegantnih cestnih ladij je Se danes veliko v New Yorku, toda zlati časi Broadwaya so mimo - ali pa Sele prihajajo? Disney, ki potrebuje velikanski teater za svoje gledališke Pocahontas, in voščene lutke Madame Tissaud so največ, kar lahko prosite za uspešno prereditev malce umazane in malce nevarne četrti v bleščeče mestno središče.
Times Square so v pričakovanju novega broadvvavskega življenja že polepšali z novimi velikanskimi neonskimi in elektronskimi reklamami ter sporočili. Nedaleč, v bližini Rockefellerjevega centra in Radio Citvja, se bohotijo televizijske družbe. Toda New York danes spet prisega na večni Sarm gledališč.
Nekaterim stvarem se
v zamejstvu. ne znamo odpovedati.
se ne smemo
Primorski dnevnik
Moj dnevnik!
GRAFICENTER / FOTO: SERGIO FERRARI
NOVICE
ATLETIKA / NA VELIKEM MEDNARODNEM MITINGU V MONTECARLU
Miguel Indurain v Moskvi
PARIZ - Kralj Tour de Franca Miguel Indurain bo v soboto nastopil na dirki v središču Moskve. Indurain, ki je že petič zapored zmagal na dirki po Franciji, bo najveCja privlačnost dirke na 5,1 km dolgem krogu okrog Kremlja. Med udeleženci so tudi nekdanji svetovni prvak Američan Lance Armstrong, Francoz Richard Virenque, Italijan Claudio Chiappucci in domačin Vjačeslav Jeklinov.
Bracciju in Phippsovi odbojkarska oskarja
BOLOGNA - Marco Bracci (Daytona Las Modena) in Keba Phipps (Latte Rugiada matra) sta prejela letošnja oskraja kot najboljši odbojkar in odbojkarica italijanskega prvenstva. Ostali dobitniki priznanj so: najboljši tolkač Andrea Zorzi (Sisley Tre-viso), najboljši center Andrea Lucchetta (Alpitour Cuneo), najboljši podajač Fabio Vullo (Daytona), najboljši tujec Dmitrij Fomin (Edilcuoghi Raven-na), najboljši trener Daniele Bagnob (Daytona).
Haislettova se poslavlja
VVASHINGTON - Dvakratna olimpijska zmagovalka iz Barcelone Američanka Nicole Haislett se je odločila, da konča svojo uspešno plavalno kariero. Za razlog je navedla pomanjkanje motivacije. Haislettova je v Barceloni osvojila zlato kolajno na 100 metrov kravl, bila pa je tudi članica zmagovite štafete na 400 metrov mešano.
Francija-Svet 31:31 (15:13)
SAINT DENIS - V prijateljski rokometni tekmi sta se moštvi svetovnih prvakov Francozov in Selekcija sveta razšli neodločeno 31:31 (15:13). Pri gostiteljih je izstopal Volle z 11 goli, za izbrano moštvo sveta pa jih je največ dosegel VVislander (5).
Romario bi rad igral za reprezentanco
RIO DE JANEIRO - Brazilski nogometni zvezdnik Romario je izrazil željo, da bi spet igral v nacionalni selekciji, v kateri ni več od svetovnega prvenstva leta 1995. »Ko sem igral v Evropi, se nisem posebej rad odzival na pozive selektorjev. Zanimal me je samo nastop na OI v Atlanti. Zdaj pa igram v Flamengu in sem na voljo za vse reprezentančne nastope,« je po ogledu finala Pokala Amerike dejal 29-letni nogometaš, ki je s petimi goli obilno pomagal Braziliji k osvojitvi naslova svetovnih prvakov leta 1995.
Dvoboj Holyfield - Bowe
FRANKFURT- Nekdanja svetovna boksarska prvaka v težki kategoriji Američana Evander Holyfi-led in Reddick Bowe se bosta pomerila 4. novembra v Las Vegasu, zmagovalec pa naj bi dobil možnost, da prihodnjo pomlad boksa proti Miku Tyso-nu. Boksarja sta se srečala že dvakrat, izid v zmagah pa je neodločen 1:1.
Hill predlaga spravo
FRANKFURT - Najboljša voznika formule 1, Nemec Michael Schumacher in Anglež Damon Hill, že dalj časa nista v najboljših odnosih. Oba sta nekajkrat predlagala spravo, vendar do te še ni prišlo. Najnovejša pobuda pa je prišla od Hilla, ki je Schumacherju predlagal, da se pred veliko nagrado Nemčije v Hockenheimu sedeta v isti avtomobil in v častnem krogu skupaj pozdravita nemško občinstvo. Schumacher na ponudbo še ni odgovoril. Schumacherjevi navijači, že v torek jih je ob progi taborilo 2500, še niso pozabili Hillove napake na veliki nagradi Velike Britanije, ko je skušal prehiteti takrat vodilnega Schumacherja, pri tem pa se zaletel v njegov avtomobil, tako da sta morala oba odstopiti. Nemška policija se zato boji incidentov in bo na dirki poostrila nadzor nad gledalci. Tudi Schumacher svoje navijače poziva k poštenem navijanju. »Navijajte športno, tako kot so navijali angleški navijači v Silverstonu,« je dejal.
Kanadčani izžvižgali Grega Rusedskega
MONTREAL - Kanadčan Greg Rusedski, ki je pred kratkim dobil britansko državljanstvo, je izgubil že v 1. krogu teniškega turnirja v svojem rojstnem mestu - Montrealu. S 6:7 (2:7) in 3:6 je izgubil proti Američanu Michaelu Joycu. Hujši od poraza pa so bili za 21-letnega igralca verjetno žvižgi in nešportno vzklikanje gledalcev. »Gledalci imajo pravico do svojega mnenja, jaz pa se kljub temu odločam sam. Ponosen sem na britansko državljanstvo,« je po tekmi dejal malce razočaran Rusedski.
Izidi 1. kroga: Martin (ZDA, 13) - Delaitre (Fra) 6:4, 6:4, Stoltenberg (Avs, 15) - Roux (Fra) 6:4, 6:4, Boet-sch (Fra) - Volkov (Rus, 16) 6:1, 6:1, Joyce (ZDA) -Rusedki (VB) 7:6 (7:2), 6:3, Vacek (Ceš) - Sznajder (Kan) 6:7 (4:7), 6:2, 6:4, Korda (Češ) - P. McEnroe (ZDA) 6:3, 7:6 (9:7), Krajicek (Niz) - Bates (VB) 7:5, 6:2, Rafter (Avs) - Tebbutt (Avs) 6:3, 6:4, Morgan (Avs) - Damm (Češ) 7:5, 6:1, By. Black (Zim) - Bu-rillo (Spa) 7:5, 6:1, Hadad (Kol) - Reneberg (ZDA) 7:5, 6:3, Philippoudssis (Avs) - Herdoiza (ZDA) 6:3, 6:2, Tarango (ZDA) - VVekesa (Ken) 6:1, 7:6 (7:2), Bruguera (Spa, 9) - Caratti (Ita) 6:1, 6:7 (2:7), 6:4, Stark (ZDA) - Klasek (Svi) 7:6 (7:4), 3:6, 6:3.
MM

■

Sest najboljših izidov na svetu, Bukovčeva druga
Odličen nastop Alžirca Noureddinea Morcelija na 1500 m
MONTE CARLO - Na mednarodnem atletskem mitingu za veliko nagrado Monte Carla je bilo v torek zvečer doseženih kar šest letošnjih najboljših izidov na svetu, dobri rezultati pa so pred bližnjim svetovnim prvenstvom (od 4. do 13. avgusta) v švedskem G6-teborgu skoraj pričakovani. Nastopila je tudi slovenska atletinja Brigita Bukovec. Ljubljančanka je 100 metrov z ovirami pretekla v 12.87 sekunde in zaostala le za Rusinjo Olgo Sišigino, ki je bila za 26 stotink sekunde hitrejša.
Najboljše letošnje izide na svetu so dosegli: Američanka Gwen Torrence na 200 metrov v 21.87 sekunde, Mozambičanka Maria Mutola z izidom 1:57.40 in Danec VVilson Kipketer s časom 1:42.87 na 800 metrov, Sprinterska štafeta (4 x 100 m) ZDA - 38.26 sekunde in Irka Sonja 0’Sullivan z izidom 3:58.85 na 1.500 metrov. Svojo letos najboljšo znamko je izenačil tudi Nemec Lars Riedel, ki je orodje zalučal 69.08 metra daleč, pri tem pa imel odlično serijo šritih metov preko 68 metrov. Riedel je s formo opozoril, da je najresnejši kandidat, da po prvenstvih leta 1991 in 1993 še tretjič zapored osvoji naslov svetovnega prvaka.
Odlično je nastopil tudi alžirski svetovni prvak Noureddine Morceli, ki je 1.500 metrov pretekel v 3:27.52 in za vsega 15 stotink sekunde zgrešil lasten svetovni rekord. Kenijec Eliud Bamegtuny pa je 3.000 metrov z zaprekami pretekel v 8:05.01
sekunde in se uvrstil na 2. mesto večne lestvice najboljših. Doslej je bil od njega hitrejši le rojak Mo-ses Kiptanui in to kar trikrat v karieri. Barnegtuny se na kenijskem prvenstvu žal ni uspel uvrstiti v moštvo za svetovno prvenstvo.
Največ zanimanja na tekmovanju je bilo za ženski tek na 200 in 800 metrov. V teku na 200 metrov, najbolje zaseden v letošnji sezoni, je prvič letos na prostem nastopila Rusinja trina Privalova, ki je vodila do 150 metrov, nato pa morala prepustiti vodstvo Američanki Torrencovi (21.81), kljub temu pa je Rusinja dosegla odličen čas -21.87 sekunde. Na tretje mesto se je uvrstila svetovna prvakinja Jamajčanka Marlene Ottey. V teku na 800 metrov pa je nastopila 32-letna Kubanka Anna Fidelia Qui-rot, ki je zadnji dve sezoni po nesreči, v kateri se je komaj izognila naj hujšemu, izpustila. Kubanka se je odlično kosala z Mario Mutolo, na koncu pa je imela tekmovalka iz Mozambika 29 stotink sekunde prednosti.
Prišlo je tudi do kar nekaj presenečenj. Francozinja Marie Jose Pereč je v teku na 400 metrov s časom 50.88 sekunde osvojila le 6. mesto, Ukrajinec Sergej Bubka pa je v skoku ob palici uspel preskočiti vsega 570 centimetrov in osvojil 4. mesto. Tudi 26-letni Francoz Stephane Diagana, ki je v začetku julija izboljšal evropski rekord v teku na 400 metrov z ovirami, je z izidom 48.36 sekunde zasedel le tretje mesto.
Noureddine Morceli je le za 15 stotink sekunde zgrešil lasten svetovni rekord (AP)
NBA / DOSEDANJE NOVOSTI
Največ sprememb v Miamiju in Seattlu Gre Tim Hardaway v New York?
Seznam NBA košarkarjev, ki bodo v prihodnji sezoni zamenjali dres, se iz tedna v teden daljša. V Miami je poleg Predraga Daniloviča (Buckler Bologna) in Rexa Chapmana (VVashington) prišel tudi Terrence Rencher (VVashington). Tretje novo ime ima tudi Seattle: Davidu VVingatu in Herseyu Hatvkmsu (oba Charlotte) se je pridružil Erič Snow (Mihvaukee). Nova obraza imajo Clippersi, saj sta v Los Angeles dospela Rodney Rogers in Brent Beny (oba Denver). Denver se je okrepil z nakupoma Randya VVoodsa in Antonia McDyessa (oba Clippers), v Portlandu pa bodo podrobneje spoznali Arvidasa Sabonisa (Real Madrid) in Gaiya Trenta (Mihvaukee). Spud We-bb (Sacramento) je odšel v Atlanto, njegovo mesto pri Kingsih pa bo prevzel Tyrone Corbin (Atlanta). V Charlot-
tu nestrpno pričakujejo nemirnega, a talentiranega Kendalla Gilla, medtem ko se bo Stefano Rusconi (Benetton Treviso) preizkusil v Phoenbcu. Po razočaranju v zvezi z Magic Johnsonom, ki si je spet premislil in nima več namena igrati, so si Lakersi zagotovili mladega Coria Blounta (Chicago). Bul-Isi so ostali tudi brez BJ Armstronga, ki je odšel v Toronto, od tod pa v Golden State. Andy Toolson je iz Andorre odpotoval v Utah, Shawn Respert (Portland) pa je prestopil k Mihvaukeeju.
Govori se, da bo do zanimivih novosti prišlo v Golden Statu, kjer imajo preveč playmakerjev, zato bi lahko Tim Hardaway, bleščeča zvezda War-riorsev v zadnjih letih, odpotoval celo v New York, kjer pa bi se moral sporazumeti nič manj kot z »vročekrvnim« Johnom Starksem. (VJ)
_______NOGOMET / PRIPRAVE IN PRIJATELJSKE TEKME_______
Lippi (Juventus) zadovoljen s svojimi fanti
Slovenski nogometaš Matjaž Florjančič najboljši pri Cremoenseju - Stolčkov ni igrali
Srečanje med Moniko in Martino pod vprašajem
Stolčkov je gledal soigralce z roba igrišča (Arhiv AP)
RIM - Juventusov trener Marcello Lippi je bil precej zadovoljen po končanem troboju v Saint Vincentu, kjer je njegova ekipa zanesljivo osvojila prvo mesto. Po zmagi nad Aosto s 3:0 so državni prvaki z lahkoto odpravili še Saint Vincent, in sicer kar s 5:0, in tako s 6 točkami osvojili končno zmago pred Aosto (3 točke) in Saint Vincentom (brez točk).
Bolj kot s prvim mestom na tem turnirju (nasprotnika gotovo nista bila enakovredna državnim prvakom) pa je bil Lippi zadovoljen s formo svojih fantov: »Ekipa hitro napreduje in je že v zadovoljivi formi. Zadovoljen sem tudi, ker to moštvo razpolaga s takimi igralci, s katerimi bom lahko preizkusil razne taktične variante. Lombardo in Del Piero bosta lahko igrala v isti postavi, tako da se bosta lahko menjavala v konici
napada. Tu je še Padova-no, ki je na tem turnirju igral odlično (dosegel je tudi tri zadetke). Prepričan sem, da bo ta nogometaš za našo ekipo zelo koristen. Odlično se je odrezal tudi Vialli, ki je pravi lider tega moštva.«
Juventus nadaljuje priprave v Chatillonu, jutri
pa ga čaka v Turinu »pravi test«, ko se bo na prijateljskem srečanju pomeril s Sportingom iz Lizbone.
»Pravo« prijateljsko tekmo pa je v torek zvečer igral Cagliari, ki je doma izgubil s Hetlio iz Berlina z 0:1. Zmagoviti zadetek je za nemško ekipo dal A. Schmidt v
18. minuti. Na tem srečanju je bilo jasno videti, da Cagliari še išče najboljšo formo. Novega trenerja Trapattonija čaka še veliko dela.
Parma je v Folgarii visoko premagala Rovereto (7:0), s tremi goli Mellija in z dvema zadetkoma Inzaghija. Zola in novi nakup Stolčkov nista igrala in sta tekmi sledila ob robu igrišča.
Junak srečanja v Spi-azzu med domačo selekcijo Val Rendene in Cre-monesejem je bil slovenski nogometaš Matjaž Florjančič, ki je dal dva gola in imel tudi tri »asistence«. Dobro se je odrezal tudi Tentoni, ki je dosegel dva zadetka. Cremonese je po pričakovanju premagal domače amaterje z 11:0. V vrstah lombardskega prvoligaša ni igral novi nakup Marko Perovič, ki pa bo na igrišču danes, ko bo Cremonese igral na turnirju za Trofejo Brera.
PRINCETON -Nekdanja prva dama svetovnega ženskega tenisa Monika Seleš se je po dveletni odsotnosti nameravala vrniti na teniška igrišča v eksibicijskem srečanju proti Martini Navratilovi. To pa je zdaj pod vprašajem, saj je Američanka na srečanju svetovne teniške lige (VVTTL) začutila bolečino v dimljah in mora nekaj časa mirovati. Navratilova, ki v ligi igra za New Jersey Starše, je prvič začutila bolečino na srečanju prejšnji petek proti Sacra-mentu. »Za zdaj ne vem, ali bom lahko igrala proti Seleševi. Tega si močno želim, vendar v to nisem prepričana,« je izjavila Navratilova.
Danes in jutri balinarji spet na stezah
Danes in jutri se bo s tekmovanjem četverk nadaljevalo zamejsko balinarsko prvenstvo, ki ga prireja balinarska sekcija pri ZSSDI.
Za tekmovanje se je prijavilo 20 ekip devetih naših balinarskih društev. Igrali bodo na petih igriščih (Kraški dom, Kras, Primorje, Polet in Zarja), finalni del pa bo v organizaciji Kraškega doma v Repnu.
Po štirih tekmah balinarskega prvenstva je ekipni vrstni red naslednji: Polet 65, Sokol 36, Zarja 33, Danica in Primorje 8, Kraški dom 7, Mak 5, Nabrežina-Aurisina 2, Gaja, Kras in So-vodnje 0.
JADRANJE / »G1RO D' ITAUA«
Trieste-Generali prvi skozi cilj na včerajšnji etapi
Na skupni lestvici je četrti
TARANTO - Posadka Trieste-Generali je na včerajšnji najdaljši etapi jadralnega »Gira d’ Italia« (235 milj) zanesljivo zmagala, se povzpela na 4. mesto skupne lestvice in je tako spet v boju za končno zmago.
Ekipa Vasca Vascotta se je tako včeraj oddolžila po treh zares »nesrečnih« etapah, ko je imela zvrhano mero smole. Neposredni tekmeci za končno zmago, predvsem Mauro Pelaschier na Bologni-Telethon, pa ne popuščajo. Včeraj je Pelaschierjeva jadrnica osvojila drugo mesto in je tako še naprej v vodstvu.
VRSTNI RED: 1. Trieste-Generali, 2. Bologna-Telethon, 3. Quartu SE-Sardinija, 4. Sevastovol-Universum Trost, 5. Palermo, 6. Petersburg-Moskva, 7. Catania, 8. Fiamme Gialle, 9. San Benedetto del Tronto, 10. Vigih del Fuoco.
SKUPNI VRSTNI RED: 1. Bologna-Telethon (180, 563 točk); 2. Catania (177, 625); 3. Quartu SE-Sardinija (157, 938); 4. Trieste-Generali (153, 938); 5. Petersburg-Moskva (145, 750); 6. San Benedetto del Tronto (12, 250); 7. Sevastopol (121, 000); 8. Fiamme-Gialle (116, 000), 10. Taranto (103, 75).
AdmiraTs Cup: na Startu Otudi italijanska ekipa
RIM - Danes bo Start tradicionalne oceanske regate AdmiraTs Cup, ki je dejansko pravo ekipno svetovno prvenstvo za te jadrnice. Na Startu bo tudi italijanska ekipa s tremi jadrnicami, ki ima možnost, da poseže celo v boj za prvo mesto.
TENIS / ZA TROFEJO FINSTRAL
Kljub mladim-zmagal veteran
Nobili je v finalu tega turnirja gladko premagal Sossola s 6:1,6:7
.
v	•	#*»«**» »»*****'•
I lili h lili
Pri teniškem krožku Corallo v Ločniku se je pred kratkim končal turnir za trofejo Finstral, ki se ga je udeležilo približno 50 tenisačev. Čeprav je nastopilo več mladih talentov (Spano in drugi), sta se v finale uvrstila dva starejša igralca (»over 35«), in sicer Sossol in Nobili (na posnetku - foto KROMA). Zmago si je zanesljivo zagotovil Nobili s 6:1, 6:1. Odlično se je obnesel tudi Ezio Makuc, ki je osvojil 4. mesto.
Po koncu turnirja je udeležence nagradil predsednik krožka Piero Mo-settig.
PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET
Na dolomitski vrh Civetta
V nedeljo in ponedeljek, 30. in 31. julija gredo tržaški planinci na dvodnevni izlet z vzponom na tri-tisočak Civetto v Dolomitih. O programu izleta smo že obširno poročali pred dvema tednoma, za pozabljivce pa naj ponovimo, kako bo potekal izlet.
Planinci SPDT bodo odpotovali v nedeljo ob 7. uri po avtocesti do Pordenona in naprej do Belluna. Tam se bodo usmerili proti Agor-du in prispeli do kraja Listolade. Se nekaj kilometrov in bodo pustili avtomobile pri koči Trieste. Tam se bo začela hoja proti koči Vazzo-ler in potem pod severozahodnimi ostenji Civette, od koče Tissi do koče Coldai, do koder bo približno 6 m hoje. Naslednjega dne se bodo planinci navsezgodaj odpravili po stezi Tivan in se po zavarovani poti Alleghesi povzpeli na vrh Civette. Vrnitev je predvidena do koče Tomani in po zavarovani poti Tissi navzdol do izhodiščne koče Trieste. Tega dne bo za približno deset ur hoje, kar pomeni, da morajo biti udeleženci trenirani in izkušeni, zlasti za plezanje po zavarovanih poteh. S seboj morajo imeti popolno opremo: čelado, varnostni pas, vponke, vrv, palice in po možnosti tudi cepin.
Vse torej kot napovedano, le ena sprememba: zbirno mesto ne bo na trgu Oberdan, temveč na Opčinah, na trgu pri končni postaji openskega tramvaja. Torej na Opčinah v nedeljo, 30. julija, ob 7. uri.
Sestanek udeležencev
pohoda v Kamijo
Gez mesec bo na vrsti tedenski pohod v zahodne Karnijske planine, ki ga prireja SPDT. Prireditelji vabijo tiste, ki so se odločili, da se »sprehodijo« po prelepih karnijskih vrhovih, da se udeležijo informativnega sestanka drevi ob 19. uri na sedežu društva. Prejeli bodo vse potrebne informacije, podroben program pohoda in navodila o potovanju in 6-dnevni hoji, ki jih bo nakazal voj a izleta Stojan Bolčina. Doplačati bo treba še preostali znesek, saj je cena 250.000 lir, vanjo pa so vračunane nočitve in polpenzioni v kočah.
Vzpon na Storžič
SPDT pripravlja za nedeljo, 6. avgusta, izlet na Storžič, ki ga bo vodil Fran Armani. Tisti, ki se ga nameravajo udeležiti, bodo vsa pojasnila dobili prihodnji četrtek v tej rubriki. Izlet je primeren za trenirane planince, saj bo okrog 8 ur hoje. Prijave sprejemata ZSSDI in vodja izlezta (tel. 51360). (L.A.)
Tridnevni pohod
po Kočevskem Rogu
Prejšnji teden so se člani dolinskega KD Valentin Vodnik, v okviru katerega vztrajno deluje tudi planinsko-rekreacijski odsek, podali v Kočevski Rog po pešpoti, ki iz bližine Kočevja pelje do koče na Luži, odtod v zmernejših višinskih razlikah do koče na Podstenah in nato nazaj na kraj izhodišča. Pohoda se je udeležilo 17 mlajših članov dolinskega društva, pot pa so opravili v predvidenih treh dneh in v tem času prehodili približno 55 kilometov.
Roška pešpot vodi popotnika skozi tiho in skrivnostno gozdnato krajino Kočevske v spoznavanje razgibanega kraškega sveta in pestrosti pokrajine z izjemno ohranjenimi gozdovi, v odkrivanje ostankov zapuščenih roških vasi. Spodbuja pa ga tudi v popolno neodvisnost, saj je prenočevanje predvideno v dveh sicer opremljenih, a ne oskrbovanih gozdnih kočah. Kot rečeno, ne gre za zahtevne vzpone, niti ne za posebne planinske podvige: čar te poti je namreč hoja v naravnem okolju, ki se iz gozdov različne sestave odpira tu pa tam v zeleno planoto, bujno zaraščene travnike, delno pa se vije tudi po gozdarskih poteh. Na nekaterih točkah se ponujajo čudoviti razgledi, predvsem pa te spremlja poseben občutek, da hodiš sam, čeprav v stalnem spremstvu mnogijh in raznovrstnih živali. Med njimi je seveda prvi medved, ki se previdno umika še tako umirjenim popotnikom. Ni redkost srečati na stezi odtis njegove šape, vidne pa so tudi stopinje jelenov, volkov, merjascev in drugih živali. Sploh je vsa roška pešpot v znamenju medveda, saj je prav njegova šapa v rdečem odtisu tista, ki te poleg izletniške karte vodi po krožni stezi.
Skupina Dolinčanov je pot začela v petek zgodaj dopoldne v Zeljnah, vasi v bližini Kočevja, odkoder vodi prva rdeča medvedja šapa. V smeri proti severu so po približno 15 km popoldne prispeli v gozdno kočo na Luži in tu prespali prvo noč. Drugi dan je bila pot daljša (okrog 22 km), zahtevala je hojo po nekoliko zaznavnejsih višinskih razlikah, bila pa je obenem za oko najbolj privlačna. V smeri proti jugovzhodu se je vila po gozdovih in travnikih, že na začetku šla skozi zapuščeno vas Rdečega kamna, se pod Velikom Rogom vzpela do skoraj 100 m, ob robu znamenitega pragozda Rajhe-nava nudila pogled nekaterih naravnih znamenitosti, kot je rajhe-navska jelka, poleg sosednje čr-
nošnjiške pravi velikan Kočevskega Roga, saj meri skoraj 5 m v obsegu in 49 m v višino. Drogo noč je skupina prespala v gozdni koči na Podstenah, ki stoji na temeljih istoimenske bivše vasice. Zadnji dan je pot šla od Podsten, delno v smeri proti severozahodu, nato v milejšem ovinku spet južneje proti izhodiščni točki ob Prelesnikov! koliševki in skozi Medvedji gozd do zadnjega vzpona na Lovski vrh (829 m), odkoder se je pot strmo spustila v dolino.
Izkušnja v Kočevskem Rogu je bila med najlepšimi, ki jih je opravil planinski odsek KD Vodnik, zanjo pa se gre zahvaliti tudi upravi gozdnega gospodarstva v Kočevju, ki je v osebi inženirjev Prelesnika in Kocjana omogočila njeno uresničitev, (dam)
Iz Lepene čez Komno
na Lepo Spičje in v Trento
- SPD Gorica je v nedeljo in ponedeljek priredilo izlet čez Komno v Dolino Triglavskih jezer in na Lepo Spičje. Spust je bil v Trento. Na pot so se odpravili iz Lepene. Za ogrevanje je bil vzpon do Doma pri krnskih jezerih, kjer smo se odpočili in odžejali s čajem. Nadaljevali smo nato pot čez Bogatinsko sedlo do doma pod Bogatinom, kjer smo si nabrali novih moči za preostali del poti, do Doma pri Triglavskih jezerih. Na cilj smo prispeli po 8 urah hoje. Prenočili smo v planinski postojanki in se naslednjega dne zgodaj zjutraj odpravili proti dolgemu hrbtu Lepega Spičja, ki je nazobčan z dolgim številom vrhov. Vzpon je bil kar strm in zahteven, zanimiv pa predvsem zaradi lepega cvetja (kranjska lilija, triglavska roža, mak, planike). Premerili smo greben po dolgem in se po nekaj urah hoje spustili proti Zasavski koči na Prehodavcih. Čakal nas je še spust v dolino. Izbrali smo pot preko Lepoča v Trento. Tudi v ponedeljek smo bili na poti kakih 8 ur. Kljub naporni in dolgi turi je bilo lepo.
Na programu je Ortler
V prvi polovici avgusta prireja SPD Gorica izlet na Ortler. Vzpon je primeren le za bolj utrjene planince. Priporoča se primerna oprema in obutev za hojo po ledeniku. Informacije: Vlado Klemše.
Planinski koledar za 1996
Pri odbornikih SPD Gorica lahko naročite (in vplačate) planinski stenski koledar za leto 1996. Prednaročila sprejemajo do konca avgusta. V prednaročilu bo koledar po znatno nižji ceni.
V NABREŽINI / «24 UR ODBOJKE« V ORGANIZACIJI ŠPORTNEGA DRUŠTVA SOKOL
Obvestila
Z udeležbo kar dvanajstih ekip z Goriškega in Tržaškega je prireditev povsem uspela
Na igrišču SD Sokol v Nabrežini se je v nedeljo z nagrajevanjem najboljših ekip končal turnir »24 ur odbojke«.
Manifestacija je popolnoma uspela, saj se je vabilu odzvalo dvanajst mešanih ekip s Tržaškega in Goriškega, med katerimi je bilo tudi nekaj italijanskih. Ekipe so štele od šest do deset igralcev, tako da se je v soboto ob začetku turnirja zbralo na igrišču približno sto mladih.
Ekipe so bile razdeljene v dve skupini, plavo in rdečo, ki sta tekmovali med seboj. Vsaka ekipa je odigrala v teku 24 ur tekme po eno uro s stiriurno pavzo med enim in drugim srečanjem. Točkovanje je bilo »progresivno«, ta pomeni, da je vsaka ekipa skušala narediti v eni uri čim več točk.
Turnir je potekal brez zapletov, saj so se igralci držali pravil in sami pazili, da so pravočasno prišli na igrišče, ki je bilo 24 ur res stalno zasedeno. Med pavzami so imeli čas za počitek: v ta namen so si nekateri postavili šotor, drugi pa so spali kar pod zvezdami. Poskrbljeno je bilo tudi za hrano: odbojkarice so skuhale večerjo, ob zori razdeljevale zajtrk, naslednjega dne pa kosilo. Za konec pa so nekatere mame pripravile še sladkarije.
Tudi veselega razpoloženja ni manjkalo. Igralke in igralci, tudi tisti, ki se
sicer ne ukvarjajo z odbojko, so prišli na turnih kot na nekakšen praznik mladih. To je bil tudi cilj organizatorjev, katerim je bilo navdušenje udeležencev v veliko zadoščenje. Tudi gledalcev in radovednežev je bilo kar precej.
Turnir se je končal z zmago »rdečih«, ki so z 235 točkami premagali plave (800 točk).
Ekipni vrstni red je bil naslednji: Juha (186 točk), Special Drink Volley Team (173), Volley Crazy Mind (166), Pallavolo TS (158), Astemio Team (148), Tex Volley (139), Team (132), Soppe’s Band (128), Bingo Bane (108), Le Volpi (104), Kontovel (101), Mighty Team (92).
Nagrado za največje število zbranih točk je prejela ekipa Julia, posebne nagrade, ki so jih prispevali sponzorji turnirja, pa so prejele ekipe Pallavolo TS in Special Drink Volley team, kot ekipi, ki sta turnir sklenili s samimi zmagami, ter ekipa Mighty Team, ki je prejela nagrado za simpatijo.
Sokolovke upajo, da so s tem turnirjem urenisnicile namen pritegniti pozornost za odbojko v Nabrežini, ki je trenutno v težavah zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, trenerja in ljudi, ki bi ekipi sledili in ji tehničnio pomagali. (M.B.)
Zgoraj posnetek z ene od tekem, spodaj pa udeleženci med počitkom (F. KROMA)
SD KONTOVEL odbojkarski odsek
organizira tečaj odbojke za deklice letnika 1983 in mlajše. Tečaj bo od 3. do 11. avgusta na igrišču na Kontovelu. Od ponedeljka do petka bo vadba od 9. ure do 16.30, v soboto od 9. do 13. ure, nedelja pa bo prosta. Za kosilo bo poskrbljeno. Prijave pri prof. Dragici Hrovatin, telefon 213783, ali pri odbornicah društva.
SIVfUCARSKI KLUB BRDINA
sporoča, da se suhi treningi nadaljujejo vsak torek in četrtek z začetkom ob 18. uri. Zbirališče na Br-dini.
ZSSD
obvešča, da bosta njena urada v Trstu in Gorici v juliju in avgustu odprta od 8. do 14. ure.
® RAI 1
6.45
9.30
9.55
11.55
12.25
12.35
13.30
14.00
16.00
17.55
18.00
18.10
18.50
19.35
20.40
23.10
23.15
24.00
0.40
1.10
1.25
2.45
Jutranja odd. Unomatti-na, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik Nan.: Očetov pes Film: Kim (pust, VB '52, t. E. Flynn, D, Stockwell) vmes (11.00) dnevnik Poletna oddaja Verde mattina estate Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik
Film: Vedovo, aitante, bi-sognoso affetto offresi anche baby sitter (kom., ZDA ’71, r. Jack Lem-mon, i. W. Matthau) Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Danes v Parlamentu Dnevnik Nan.: Alf
Variete: Poletje v Luna Parku
Vreme, dnevnik in šport Variete: Beato tra le don-j ne (vodi Paolo Bonolis) j Dnevnik
| Dok.: Velike bitke - Ma-rianne (3. del)
Dnevnik, horoskop, vre-I me, 0.30 V Parlamentu Dok. Videosapere: SNe-poznane Benetke Aktualno: Sottovoce Variete: Canzonisima ’69 Variete: Troppo forti
I RAI 2
Dok.: V kraljestvu narave, 7.00 Tisoč mojstrovin Otroški variete, vmes nan. in risanke Nan.: Lassie, 9.55 Saran-no famosi, 10.45 Faber 1’ investigatore TG2 33,11.45 dnevnik Nad.: Quando si ama Dnevnik in vreme Otroški variete: Quante storie Disney!, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.45 Santa Barbara Dnevnik
Nan.: La grande vallata Dnevnik
Nan.: Zdravnik med medvedi Šport in vreme Sereno variabile Nan.: Hunter Dnevnik in šport Risanke: Go-Cart Film: Brama di vivere
22.40
23.30
0.05
1.05
(biog., ZDA ’56, r. V. Minnelli, i. K. Douglas, A . Quinn, J. Donald) Nan.: Star Trek Dnevnik in vreme Variete: Tenera e la notte Šport: jadranje, 1.25 SP v kolesarstvu
^ RAI 3
6.00
8.30
11.20
12.00
12.05
14.00
14.40
16.30 17.00
18.50
19.50
20.30
22.30
22.55
23.50
0.30
8.30 Jutranji dnevnik Oddaje Videosapere: Turčija, 9.00 BIS, 11.00 Potovanje po Italiji Dok.: Divja narava Dnevnik
Film: Dodge city (vestem, ZDA ’39)
Deželne vesti, dnevnik Šport: motonavtika off shore, atletika, triatlon, kolesarstvo Dok: Garda
Film: in viaggio con la zia (kom., ZDA ’72) Vreme, dnevnik, deželne vesti
Variete: BlobSoup Film: lo, Chiara e lo Scu-ro (kom., It. ’82, i. F. Nu-ti), vmes sketch E vissero felici e contenti Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Linea 3 Operne arije in zgodbe: L’ amore e un dardo Pregled tiska, noCna kultura in vreme
RETE 4
7.20
7.45
14.00
15.00
17.00
20.30
22.30
0.50
Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo Nad.: Manuela, 8.30 II di-sprezzo, 9.45 Rubi, 10.30 La donna del mistero 2,
11.00	Senza peccato, 12.20 nan. La casa nella prateria, vmes (11.25, 13.30) dnevnik
Nad.: Sentieri Film: Veneri al sole (kom., It. ’62, i. W. Chia-ri, R. Vianello)
Nan.: Donne pericolose,
18.00	A cuore aperto, 19.30 Moonlighting, vmes (19.00) dnevnik Film: Giorno e notte con 1’ assassino (krim., ZDA ’90, i. J. Seymour)
Film: Per grazia ricevuta (kom., It. ’71, i. N. Manfredi, D. Boccardo), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska
20.25
20.30
RAI 3
slovenski
program
Risanka: Filip Dnevnik
{T SLOVENIJA 1
10.55
10.55
11.10
11.30
12.00
Tedenski izbor B. Žužek: O fantu, ki je po suhem jadral SnorCki, ameriška risana nanizanka
Odkrivanje zemlje, ponovitev 11/26 dela ameriške izobraževalne serije Po domače, ponovitev
CANALE 5
	Na prvi strani	
	Film: Vacanze ad Ischia	
	(kom.. It. ’57)	
	Una bionda per papš	
	Aktualno: Forum	
	Dnevnik TG 5	
m	Sgarbi quotidiani	
	Nad.: Beautiful, 14.10 Amarsi	
	Nan.: Pappa e... ciccia,	
	15.30 La tata	
	Otroški variete	
	Kviza: OK, il prezzo e giustol, 19.00 La ruota	
	della fortuna	
	Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Paperissima sprint	
	Film: Gane & Gatto (kom., It. ’82, i. B. Spencer, T. Milian)	
	Večerni dnevnik TG 5	
	Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) dnevnik	e
	Sgarbi quotidiani	
Poročila
J. Clair- L. Bassers: Počitnice brez vrnitve, ponovitev brazilske drame
TV dnevnik 1
Otroški program: Ziv žav
Fallerjevi,
28. del nemške serije Risanka
TV dnevnik 2, vreme šport Strta srca II,
lO.del francoske nadaljevanke Tednik
TV dnevnik 3, vreme, šport ZarišCe
Poslovna borza
Sova
Alfred Hitchcock vam predstavlja, ameriška nanizanka, 1/22 del Gangster, 22., zadnji del ameriške nanizanke
SLOVENIJA 2
ITALIA 1
6.30
11.30
12.25
13.00
15.00
17.00
18.20
18.30
19.30
20.00 20.40
22.40
23.40
0.45
Otroški variete
Nan.: Le strade di San
Francisco
Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Šport studio Variete za najmlajše Film: La fine della bella stagione (pust., N. Zel. ’91, i. S. Fulford)
Nan.: Magnum P.L, 18.00 Tarzan
Variete: Bravissima Nan.: Baywatch Odprti studio, vreme, 19.50 Šport studio Variete: Nati per vincere Film: Ricomincio da po-vero (kom., ZDA ’92, i. J. Lemmon, T. Shire)
Film: Sweet Justice - Cin-que donne per una ven-detta (pust., ZDA '90, i. M. Singer, F. Gorshin) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport
15.00
16.45
Videostrani Sova, ponovitev Princ z Bel-Aira ameriška nanizanka, 16/24 del
17.10
18.00
18.05
Gangster,
21/22 del ameriške nanizanke
TV dnevnik 1 Regionalni studio Maribor
18.45
19.15
20.05
21.05
21.55
Ze veste Korziški škof švedska nadaljevanka,
4., zadnji del Intervju
Umetniški veCer:
Kratek film o ljubezni, angleška dokum. oddaja Ciklus filmov A. Tarkovskega:
Žrtvovanje, švedsko-francoski film
KANAL A
# TELE 4
13.30
20.40
21.40
17.45, 19.30, 22.05, 0.15 Dogodki in odmevi Din don campanon Nan.: Maguy
® MONTECARLO
14.00
14.10
19.45
20.35
18.45, 20.25, 22.50, 0.20 Dnevnik, 13.30 Šport Film: Professione mam-ma (kom., Fr. ’77)
Variete: Sole!
Variete: Zvezde Sredozemlja
10.15
11.05
Luč svetlobe, ponovitev Sedem veličastnih
A-shop, Spot tedna,
Q Spot tedna, A-shop
17.10
18.15
18.45
19.00 19.10
20.00
20.30 20.55 21.00
22.30 23.20 00.05
Dance Session,
ponovitev
Karma, ponovitev
Generacija transformer-
jev n,
ponovitev
A-shop
Vreme, risanka LuC svetlobe, 477. del Magnetoskop Pred poroto, 54. del Vreme
Pustolovščine Viljema Tella, ameriški film Pariš, ponovitev Kino, kino, kino Spot tedna
IB Koper
16.00
18.00
18.20
18.45
19.00 19.25
20.00
20.30
21.30
21.55
22.15
22.30
Euronews Slovenski program: Zverinice iz Rezije Zamejski portreti Primorska kronika TV dnevnik Vesolje je...
Sprehodi po stari Ljubljani
Atelier,
5/8 del nanizanke,
Igrajo: Elsa Martinelli, Paola Pitagora, Lino Ca-policchio
Režija: Vito Molinari Odprte strani, oddajo pripravlja Rosanna Giuricin Stanje stvari - kultura, oddajo pripravlja Nataša Melon TV dnevnik Slovenski program Karaoke - dobra volja je najbolj a, zabavno-glasbe-na oddaja
E6MF Avstrija 1
B	Otroški program
	Umor, je napisala
	MacGyver
	Vesoljska ladja Enterprise ponovitev
	Nesreča letala KAL 007
	Otroški program
	Vesoljska ladja Enterprise - nova generacija
	MacGyver, Nauki zla
	Strašno prijazna družina Na jeziku imam...
	Zlata dekleta Mešana čustva
	Prijetna trojica. Starost te ne varuje pred ljubeznijo
	Pri Huxtablovih, Doma in vendar nikoli doma
	Čas v sliki, kultura
	Vreme
	Pogledi od strani
	Bavarec na otoku Riigen Nevarnost plazov
	Detektivki iz Hamburga Krvavi sneg
	NYDP - Newyorški policisti
	Znamenje, ameriška grozljivka, 1980 Režija: Graham Baker
m*	Cas v sliki
	Strašno prijazna družina
uTE	Vsak dan s Schiejokom
	Dobrodošli v Avstriji
SR	Barbarin otrok, film
dHIF Avstrija 2 '
10.05
11.40
12.05 12.10
13.00
13.10
14.00 14.25
15.10
16.00
17.00
17.05
19.00
19.30
20.00 20.15 20.35
21.00
21.10 22.00
22.30
23.00 00.00
01.00
Večerja z zajtrkom Raji živali
Novo življenje na visokem severu Vreme
Dokumentarna oddaja Cas v sliki
Reportaža, ponovitev Zemlja in ljudje Dr. Trapper John Umor, je napisala Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki
Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Šport
Pri gledališkem krčmarju
Zagnanec
Rekorder
Kuharski mojstri
Nori par
Cas v sliki 2
Šiling
Išče se: Demokracija Korenine demokracije v Avstriji
Ameriška državljanska vojna


■■
imm©
Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregeld tiska;
12.05	Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti;
13.20	Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer;
21.05	Literarni večer;
22.30	Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.30, 7.30, 8.00, 8.30,
9.30,	10.30, 11.30, 12.30,
14.30.16.30.17.30	Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Kulturne prireditve; 8.45 Radio most; 11.15 Izjava tedna;
11.35 Obvestila; 12,05 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldne; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Kdove; 17.50 Šport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Rizi-Bizi-Jazz; 21.00 Proti etru;
22.20	Mala nočna.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00.	22.00,Poročila; 8.05 Z glasbo v dober dan;
10.05	Igra za otroke;
13.05	Počitniško popotovanje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Izvirniki in priredbe; 16.45 Tretja stopnica; 17.00 Glasbena umetnost; 17.40 Svetovna reportaža; 18.05 ljubljanski poletni koncerti;
20.00	Iz arhiva simf. RTVS; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	10.30, 13.30, 14.30,
19.00	Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Koledar;
6.30	Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen;
8.00	Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Servisne informacije; 9.10 Od vrha do dnai; 10.00 Utrinki, zanimivosti; 11.00 Aktualno in zanimivo;
12.30	Opoldnevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...: 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Borza; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Vodine kontaktni pr.; 21.00 Večerni glasb, izbor.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30,-16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Kulturna odd.;H.30 Aktualnosti; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 The mušic bus;
16.00	Modri val ; 18.45 Jazz; 20.00 Prenos RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	8.15, 10.15, 13.15,
14.15,	17.15, 18.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; ll.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15.45 Av-tomarket;16.10 Spoznajmo Cankarjev dom; 18.15 Aktualna tema; 19,25 Vreme; 20.00 Poslovni radio; 22.00 Magic eye;l .00 Gromka glasba.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.20 Kdo bo koga; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Floy avtomobili; 14.30 Planinsko športni kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi; 18.20 Musič machine; 19.30-
24.00	Študentski progr.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7.15 Dobro jutro: 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 13.10 Cas je za...;
14.00	Osmrtnice, obvestila; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslušajte;
17.30	Osmrtnice, obvestila; 17.45 Prleški berlužjak;
18.00	Pokličite 101 555;
19.30	Mladi glasbeniki pred mikrofonom; 20.00 Kulturno-umetniški progr..
Radio Študent
8.00	RoboKaki; 11.00 Preklop; 12.00 Komu zvoni?; 14.00 Recenzije & Napovedi; 15.00 OF (24 ur-info, Joculator); 17.00 Borzni parket; 19.00 TB: American VVorks for Bali-nese Gamelan Orche-stra; 20.00 Črnecki večer nr. 2.
Radio Trst A
7.00,	13.00,19.00 Dnevnik,
8.00,	10.00, 14,00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar;
8.00	Deželna kronika;
8.10	Četrtkova srečanja: M. Magajna; 8.40 Potpuri, vmes Pravljični kotiček;
10.10	Koncert simf. glasbe; 11.30 Odprta knjiga: Moja Kitajska (K. Kjuder, 16.); 12.00 Po južnoameriških vrhovih; 12.30 Born in U.S.A.; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14,10 Literarne podobe: Prosojni kelih poezije; 14.35 Slov. lahka glasba; 15.00 Poletni mozaik;
17.00	Kulturna kronika:
17.10	Klasični labum: F. Chopin; 18.00 Portret B. Adamiča; 18.45. Orkestri; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30.15.30.17.30	Poropi-la; 10,00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost;
18.00	Mix Zoon; 20.00 Foyer (pon.).
Radio Koroška
18.10- 19.00 Rož - Podjuna - Žila.
	
SLOVENIJA	
LJUBLJANA
KRIŽANKE:
43. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL
Jutri, 28. julija, ob 21. uri, bo opera Gacoma Puccinia, TRANDOT. Opero izvaja Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca, Reka. Dirigent je Loris Voltolini, režiser pa Peter Selem. Zasedba: Maia Qing, Jože Koles, Dinko Lupi, Janez Lotrič, Natalija Bior-ro.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Do 30. 7. gledališče sodeluje na osmem mednarodnem lutkovnem festivalu FESTIVAL INTERNACIONAL DE TEATRO, MERICO 95' v Mehiki.
METLIKA
V soboto, 29. julija, bo v Metliškem gradu predstava NAROČENA RESNIČNOST, zagrebškega avtorja in izvajalca Željka Vuko-mirice. Željko Vukomirica je slovenskem občinstvu znan po loneskovih POZDRAVIH in njegovi monodrami ZGODOVINA MOJE NEUMNOSTI.
Methško kulturno poletje '95.Foto: Metlika.
CEUE
PROGRAM ABONMAJSKIH PREDSTAV
V	SEZONI 95/96:
VELIKI ODER:
1.	Drago Jančar: HALSTAT, režija Franci Križaj
2.	Jean Anouilh: SKUSNJA, režija Dušan Mlakar
3.	W. Shakespeare: OTHELLO, režija Vito Taufer
4.	Jean Genet: BALKON, režija Damir Zlatar - Fray
RADOVUICA
V	soboto, 29. julija, ob 20. uri, bo na odrih PR' SMENC, tragikomična monodrama ŽIVELO ŽIVLJENJE. Avtor: Pavle Lužan, nastopa Jože Sodja.
PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL IZOLA
V	ponedeljek, 31. julija, gostuje gledališče Ane Monro s pouličnim spektaklom TRU-PELLO BETA CENTAURI.
KORTE
V	Četrtek, 27. julija,ob 21. uri, bo predstava Dušan Mlakarja, SELITEV, gostovala s svojo tretjo reprizo.
NOVA GORICA
V	soboto, 29. julija, ob 21. uri, v klubu gori-ških študentov, bo predstava DON HUAN INTERNATIONAL FAKER. Nastopata Matjaž Javšnik in Drago Milinovic elana skupine Masa Kabinet iz Maribora.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
trst
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1995
Jutri, 28. t. m., ob 20.30 opereta »Sissi« Fritza Kreislerja. Dirigent Guerrino Gruber, režija Gino Landi.
Prodaja vstopnic za vse predstave pri blagajni Dvorane Tripcovich od 9.00-12.00 ter od 18.00-21.00.
Grad sv. Justa
Danes, 27. t. m., ob 21.30 koncert skupine Trafic Jam. Vstop prost.
V	torek, 1.8., ob 21.30 koncert skupine Leone di Lemia. Vstop prost.
V	primem slabega vremena bo koncert v gledališču Miela.
BENEČIJA
Postaja Topolove
V	soboto, 29. t. m., ob 21. uri Beneško gledališče: »Žensko roCno dielo«; ob 22. uri gledališka predstava Sandra Carpinija »In
lontananza un uccello«.
VIDEM
Poletne prireditve: Na gradu je do konca meseca na ogled razstava »Toto, dal varieta al cinema (1917-1945)«; na dvorišču Palače Morpurgo: danes, 27. t. m., ob 18.30 koncert Schubertovih in Mendelssohnovih skladb; Univerzitetni park: do 30. t.m. gledališka predstava »Verso Tebe«; Park del Torso: film »Prima della pioggia«.
ŠTANDREŽ
Na dvorišču Kulturnega doma »A. Budal« (Ul. Montello 9) bo danes, 27. t. m., ob 21. uri poletna gledališka predstava »Srečanje« tržaškega avtorja in režiserja Marija UrSiCa. Nastopata Miranda Caharija in Livio Bogateč. Za rezervacijo in informacije: Kulturni dom Gorica (Ul. Brass 20) - tel. (0481) 33288).
KOROŠKA
bilcovs
Pri Kosarju na Gori bo v soboto, 29. t. m., ob 20.30 koncert. Nastopili bodo »Klapa Trogir« iz Splita, »Willi-Agaton-Trio« in »VaSCani pojo«.
ŽELEZNA KAPLA
V Farni dvorani prireja SPD Zarja v soboto,
29. t. m., ob 20.30 mednarodni folklorni večer s skupinami iz Avstrije, Slovenije in Francije.
OBIRSKO
SPD Valentin Polansek prireja v nedeljo, 30. t. m., pohod na Obir. Zbirališče ob 11. uri na Ojstrcu (vrh Obirja); nazaj grede piknik na Marofu.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
NATEČAJ ZA ENOSTRANSKI ČRNO - BELI STRIP Zaželena oz. prednostna tematika je boj proti fašizmu, rasizmu, etnični nestrpnosti do »drugačnih« in podobno. Stripi naj bodo v izvirnem jeziku, s priloženim prevodom v angleščino ( za podnapise ). Avtorji dvanajstih izbranih stripov bodo prejeli nagrado v vrednosti 100 DEM, njihovi stripi pa bodo objavljeni v eni od naslednjih izdaj Stripburgerja. Avtorji, katerih dela bodo objavljena, bodo prejeli tri brezplačne izvode. Načrtujejo pa tudi razstavo vseh prispelih stripov, zato avtorje prosijo, da pošljejo originale, ki jih bodo po razstavi vrnili. Rok za oddajo je 1. oktober. Stripe pošljite na naslov Ljubljana, Kersnikova 4, soba 412, s pripisom »ZA ANTI NAZI NATEČAJ«, vsak torek in Četrtek od 12. do 14. ure, dobite vse ostale informacije na telefon 061/319 662.
Na Bledu danes, 26. julija:
RITHM
AND
BLUES
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TPST
»Musei di sera« (Večer v muzejih)
V torek, 1.8., ob 20. uri bosta v Rižarni predavala dr. Tullia Catalan in dr. Stefano Fat-torini. Sledila bosta filma »L’uomo del ban-co dei pegni« in »II Grande Dittatore«.
V torek, 8.8., ob 20. uri bo v Mestnem Muzeju Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII, 1) predaval dr. Lorenzo Resciniti o keramiki. V torek, 22.8., ob 20. uri pa bo dr. Lorenzo Resciniti predaval o zbirki Antonina Rusconija in Odinge Opuich, ki jo hranijo v muzeju.
Danes, 27. julija, ob 21. uri, v Križankah, nastopa
MILKO BIZJAK, Čembalo.
GLASBA
SLOVENIJA
MBDNARODMPOLEIMRESIIVAL
Danes, 27. julija ob 21. uri v Križankah: Milko Bizjak, Čembalo. Program: Steinbacher, Filippo, Ancoimus (dela iz ptr^ske in novomeške Atice iz prve oz. druge poL XVE stoletja), VanhaL
RADGONA-MEJA NA RBO
Danes, 27. julija, ob 22. uri nastopajo MUSIČ POR MEH z jazzovskimi standardi Sodelujeta: Doris AudetaL vokal in Vladimir Jevtič, kitara Kraj: Bad Radkasbuig
ZDRAVUSČEDOBRHA
Danes, 27. julija, ob 20. uri, nastopa folklorna skupina KUD DOBRNA
FESIIVAL MUSKA AE1H8NA
V petek, 28. julija, ob 20. uri, v Župnijski cerkvi Komenda, Kamnik nastopa Hubert Bergant, or-
gle. Program: Mendelssohn, Liszt, BosleL Bossi, R^er, Kari-Sleit, Vieme in Guilmant
URANSKI GIASBINVEČB8
V	p)etek, 28. julija, ob 21. uri, nastop® PRASKI KVARIEf KITAR Program Marek Veleminski, Martin Sauer in drugi
PEKOM VEČBBKOMORFE GLASBE NA BUDU
V	pietek, 28. julija, ob 20.30. uri, nastopalrenaKo-Uarjdavir. Program J. S. Bach, L van Beethoven, F. Chopin, S. Rahmaninov, F. LiszL
RAZSTAVE
SLOVENIJA
GLASBA
FJK
MODERNA GALERUA
Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 10. septembra v Modemi galeriji.
V	Mali galeriji je do 3. septembra na ogled razstava PETRE VARL SIMONČIČ z naslovom PITA MOJE MAME.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA. Dunajska 31
Razstava IZIDORJA URBANČIČA je na ogled do 14. avgusta.
MESTNA GALERUA. Mestni tm 5
Razstava avstrijske umetnice KUG KOGELNIK je na ogled do 14. avgusta
GALERUA IURUA. Tržaška 40
Danes, 27. julija, ob 18. uri, bo otvoritev razstave LEK (slike): Veliko Aleksič, Tatjana Arh, Igor Bo-ševski, Andrej Cvetko, Davorin Gros, Vincencija Končan, Frida Lah-Gros, Mojca Plestenjak, Alojz Popelar, JolandaVeršič-Zabjak.
MESTNI MUZEJ LJUBLJANA
V	Kulturno-informacijskem centru Križanke, Trg francoske revolucije 7, je na ogled razstava fotografij popotresne arhitekture Branke Lapajne - DETALJ IN CELOTA.
GALERUA EOURNA. Gregorčičeva 3 Razstava slik SILVESTRA PLOTAJSA - SICOEJA je na ogled do 29. julija.
NARODNA GALERUA. Prežihova 1
V	obeh zgradbah NARODNE GALERIJE je na ogled razstava GOTIKA V SLOVENIJI; slikarstvo in kiparstvo.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovška 23
Gotika v Sloveniji; razstavi arhitektura in nastanek, ogrožanje, reševanje likovne dediščine.
NARODNI MUZEJ. Prešernova 20
Gotika v Sloveniji; svet predmetov
MARIBOR
POKRAJINSKI MUZEJ MARIBOR
100-letnica filmske umetnosti: Filmska ustvarjalnost Milke in Metoda Badjura, 1926-1965.
GRAFIČNI MUZEJ. ROGAŠKA SLATINA
Na ogled so 90 grafičnih listov karikature Wil-liama Hogartha (1697-1764), londonskega slikarjain bakrorezca, do 9. 9.1995.
MESTNA GALERUA PIRAN
Razstava del avtorja CHRISTA je na ogled do 31. avgusta.
KOSOVA GRAŠČINA. JESENICE
Se juhi je na ogled razstava:
VARSTVO NARAVE NA SLOVENSKEM.
Foto F. K.: Rjavi medved v kočevskih gozdovih.
POKRAJINSKI MUZEJ LAPIDARIJ. KOPER
Danes, 27. julija, ob 21.uri: otvoritev multimedi-jalne razstave UMETNIK NA MEJI, ustvarjalca iz Izole LUCISNO KLEVA. Ideja in režija: Slobodan Stuhli, scenarij: Vesna Gomezel Mikolič. Otvoritveni program: Vlado Kreslin, Lado Jakša in Istrski mužikanti.
GORENJSKI MUZEJ. KRANJ
Na ogled je razstava MIR JE ZMAGA.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 10.9. razstavlja James
a »Carlo in Vera VVagner« (Ul. del Monte 5): Do 31. t.m., je na ogled razstava ob 50. obletnici smrti Ane Frank.
Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben.
Grad sv. Justa-Bastione fiorito: do 13.8. je na ogled razstava »Vu x 6: Sechs Kunsterleri-sche Positionen aus Wien«. Urnik: od torka do sobote 10.30-12.30, 16-19.
REPEN
V	Kraški hiši je na ogled razstava lesnih izdelkov Mirka Guština. Urnik: ob delavnikih 18-22, ob nedeljah in praznikih 11-12.30, ISIS.
GORICA
V	Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coro-ninijevem dvorcu je do 31.12 odprta razstava »Ottocento di frontiera«.
V	dvorani Deželnih stanov na gradu je do 17.9. odprta razstava Gotske cerkve v dolini SoCe in v Brdih.
Rosenquist.
Muzej judovske skupnosti iz Trst
ŠTANJEL
V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12,14-19.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem«.
Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra.
BELJAK
Galerija Holzer: do konca meseca razstavlja Peter Weihs.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K-k center, Stara Sola: Do 15.9. je na ogled razstava Zorke Loiskandl-Weiss z retrospektivo slikarskih del »Od začetka do sedaj«.
TINJE
Galerija Tinje: Stalna razstava lesorezov Wernerja Bergerja in sedemdelnega cikla Valentina Omana.
TRST
Avditorij Muzeja Revoltella
V	ponedeljek, 31. t. m., ob 21. uri »Ura z...« baritonom Alfonsom Antoniozzijem.
Grad sv. Justa
V	petek, 4.8., ob 21. uri koncert skupine The House Band.
Miramarski park LuCi in zvoki
Danes, 27. t.m., ob 21.30 in ob 22.45 »II sogno imperiale di Massimiliano«.
V	soboto, 29. t. m., ob 21.30 in ob 22.45 »Buona sera si-gnor Lebar e bentornato a Miramare«.
MIUE
Jutri, 28. t. m., ob 21. uri bo na Trgu Marconi nastopil ansambel Banco del mutuo soccorso. VeCer je organiziralo združenje Musič Line. FOLKEST 95
Mednarodni festival folk in moderne glasbe bo na sporedu do 30. t. m.
Danes, 27. t. m.: Manzano: Clar Bog Deil (Irska).
V	petek, 28. t. m.: Spilimber-go: Ogam (Italija), Los Lobos (ZDA).
V	soboto, 29. t. m.: Franco Morone (Italija), Donovan (Anglija), Perlinpinpin folc (Guaskonja).
V	nedeljo, 30. t. m. zaključni veCer: Spilimbergo: Clar Bog Deil (Irska), Rim Banna (Palestina), Nuova Compagnia di Ganto Popolare (Italija). MAJAMO
V	torek, 1.8., ob 21.30 bo na Športnem igrišču koncert kantavtorja Biagia Antonac-cija. Vstopnice dobite pri UT AT v Pasaži Protti.
JESOLO
V	petek, 4.8., ob 21.30 bo v Aqualandiji koncert rock skupine Litfiba.
ZA RAZVEDRILO - ZANIMIVOSTI
Četrtek, 27. julija 1995
Horoskop
zapisal B. R.K.
OVEN 21.3.-20.4: Nekomu boste po tehtnem premisleku odločno povedali, kar mu gre, čeprav vam bo pri tem silno razbijalo srce; učinek vaše odločnosti bo veliko večji, kot pričakujete.
BIK 21. 4 - 2). 5.: Od sopotnikov, M ste si jih izbrali za počitniške dni, pričakujete preveč - kar pa še zdaleč ne pomeni, da bodo ure z njimi dolgočasne. Manj pričakujete, lepše bodo.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Povabljeni boste na zabavo, vendar se ji boste trezno odrekli, saj se boste na vsak način Želeli izogniti srečanju z nekom, M bi vas spomnil na neprijetno plat preteklosti.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Med okvirji, la vam jih postavljajo družbene nonne, se boste počutili tako zelo utesnjeni, da se boste odločili za odločen preboj. Ne bojte se, da bi onkraj ostali sami.
IEV 23. 7. - 23. 8.: Ves ljubi dan boste preganjati dolgčas in loviti možnosti, ki naj bi vam pospešile pulz, zvečer pa boste nepričakovano naleteli na nekoga, ki vam bo zagrozil z inferktom.
DEVICA 24 8. - M. 9.: Čeprav boste finančno precej močni, denarja ne boste brezglavo trositi okoli. Najdražje Zelje boste trezno odpisati, druge pa boste zadovoljili zastonj.
TEHINICA 23.9. - 22.10.: Zaradi preobčutljivosti se boste raje povlekli vase in poskušali v miru najti najprimernejši položaj za rešitev težave, V razmišljanju o sebi boste nadvse iskreni.
ŠKORPIJON 23. 10. - Z2. 11.: Marsikdo vam bo odkrito nasprotoval, vendar si nihče ne bo upal prestopiti meje, preko katere si upajo le samomorilci A nikar ne pozabite: vsako orožje enkrat zarjavi
STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Vaše telo bo zahtevalo zmernost in občasne počitke, saj ne boste ravno v najboljši formi. Ce se ne boste naučili poslušati potreb svojega organizma, bo po njem in po vas.
KOZOROG 22.12. - 20.1.: Vaša zagnanost se bo po prvih neuspehih stopnjevala v nasilje. Nič čudnega torej, če boste prišli v konflikt s svojo okolico. Potrebujete ohladitev v zamrzovalniku.
VODNAR 21.1. -19. 2.: Znova vas ho prevzela potreba po iskreni izpovedi. Ce ne najdete primernega poslušalca, se izpovejte gluhi steni. Spoznali boste, da je manj gluha od vedne ljudi.
RIBI 20. 2. - 26. 3.: Od drugih boste pričakovali veliko mero strpnosti, medtem ko jih brste vi neusmiljeno obsipavali s svojo slabo voljo. Imeli boste srečo: mislili bodo, da jim tečnari muha.
KRIŽANKA
BRAZILIJA
Vodoravno: 1. nordijski izraz za smuči, 4. Noetova barka, 8. valjasta poslikana fajančna posoda perzijskega izvora, 11. ime pevca v skupini Pop Design Resnika, 12. izdelek, ki se pridobi z mletjem žita, 13. teliček (nar.), 14. pripadnik antičnega ljudstva v j. Rusiji, 15. pravokotna projekcija predmeta na vertikalno ravnino, 17. dalmatinsko žensko ime, 18. utemeljitelj pastirskega pesništva v grški mitologiji, 20. posamezna gospodarska dejavnost, znanstvena panoga, 23. palica pri biljardu, 24. vrtinčast tropski vihar, 28. republika v jugozahodni Aziji, 30. levi pritok Rena v Švici, 31. vrsta najnovejšega stila glasbe in plesa mladih, 32. muslim. moško ime (iz črk ROME), 33. denarna dajatev osebam, ki ostanejo začasno brez dohodkov, 35. holandski slikar Van der Neer, 36. perje pri repi.
Navpično: 1. slovenski skladatelj in dirigent s pravim imenom Friderik Sirca (Risto, 1859 - 1948), 2. mikrobi, klicni list, 3. hrvaški arhitekt (Drago 1894-1946), 4. površinska mera, 5. voditeljica oddaj na naši televiziji (Olga), 6. vrečar z dolgimi in skakalnimi zadnjimi nogami, 7. nenasičeni polarni ogljikovodiki, 9. japonska borilna veščina, umetnost samoobrambe, 10. ameriški filmski igralec (Warren), 16. kratek moški plašč, navadno črne barve, 18. naziv egiptovskih kraljev, 20. otroško vozilo, kolo, 21. odprt balkon, ploščad, 22. hruške z rjavo hrapavo lupino, 25. zidana peč z odprtim kuriščem, 26. prizorišče, borišče v amfiteatru, 27. organizator slovenskega učiteljstva (Miha, 1845-1922), 29. angleški fizik (John, 1824-1907), 34. različni črki.
(Marko Dresček)
1	2	3		4	5	6	7	
8			9					10
11				•	12			
13				•	14			
15				16	e	17		
			18		19			
20	21	22						
23			•	24		25	26	27
28			29	•	30			
31				•	32			
33				34				
	35					36		
•jen -gg ‘oiav -ge ‘uumqn[so '££ ‘ramo ■££ ‘8abj tE ‘aiev 0£ WI "82 ‘mqio >£ ‘te[ '£Z ‘B5[OJ}s 'oz ‘sngBQ m ‘auv "ZI ‘speu 'ci -fi ‘^aoi -£t 'eqom zi ‘HIA '11 ‘opaiccgu -g ‘tqiB > ‘p[s i :oiiABJopo/y
Amsara
Zaliv Guanabara bo spet ponos Ria
Najljubše kopališče kralja Joaa IV.
Plastične steklenice, pločevinke za pivo, stari čevlji in podobne smeti onesnažujejo plaže v Riu de Janeiru, kjer bi se pravzaprav morale poditi velemestne lepotice. Vso to nesnago je naplavilo iz svetovno znanega vodovja Baia de Guanabara, ki leži na vznožju Sladkorne gore. Slikoviti zaliv, ki so ga evropski popotniki ,18. stoletja slavili kot najlepšega na svetu, je ze zdavnaj zapravil svoj sloves in postal zaudarjajoča kloaka.
Po petnajstih letih načrtovanja namerava vlada zdaj s sanacijskim veleprojektom poskrbeti za to, da bi se pregnane ribe vanj spet vrnile. 412 kvadratnih kilometrov velik zaliv Guanabara milijonski metropoli že nekaj desetletij služi kot ogromni od-plakovalnik, v katerega vsako sekundo priteče dvajset tisoč litrov odvratne brozge - dovolj, da bi z njo vsak dan do vrha napolnili cel nogometni stadion Maraca-na. Od sedem tisoč tovarn okrog zaliva jih. le 37 premore čistilno na-
pravo. Dve rafineriji državne naftne družbe Pe-trobras in številne ladje v pristanišču vsak mesec v vodo spustijo sedem tisoč litrov nafte.
V vodah, kjer se je nekoč kar trlo rib, je do danes življenje zamrlo. Ribiči, kot je na primer Joao Gurgel iz predmestja Duque de Caxias, so se zato preusmerili na lov smeti. Joao v zalivu vsak mesec ujame dvesto kilogramov plastičnih vrečk, ki jih prodaja podjetjem za reciklažo. V prihodnosti pa bo Joao lahko iz vode spet lovil rake in
skuše, kajti že čez pet let naj bi zaliv Guanabara spet postal ponos Ria de Janeira. Čistilne naprave naj bi ujele vsaj del odpadnih vod dvanajstih milijonov prebivalcev Ria in okolice. Z gradnjo sistema za odstranjevanje odpadkov namerava vlada zagotoviti, da se v zalivu ne bi več vsak dan zbiralo 350 ton odpadkov. K vsoti osemsto milijonov ameriških dolarjev, kolikor naj bi stal projekt, so po tretjino prispevale Interameri-ška banka za razvoj, japonska vlada in zvezna država Rio de Janeiro.
Končno bo največji užitek vseh prebivalcev Ria spet to, kar je nekoč brazilski kralj Joao VI. proglasil za svoje najljubše početje - kopanje v zalivu Baia de Guanabara.
Peter Zottl, dpa
ŠAH
a b c d e f g h
Mazi - Draganič / Ljubljana 1995
Z zadnjo potezo l...fg4? je črni odprl f linjo in pričakoval zamenjavo na polju g4. Vendar mojster Mazi, ki je na potezi, prav zaradi odprte f linije odigra odločilno potezo in črni kralj se je znašel v matni mreži, brez dobre obrambe. Poiščite pot do zmage belega. Ni težko!
Rešitev naloge
Vse želje črnega po uspešni obrambi pozicije in nadaljevanju igre so se v trenutku razblinile po odigrani potezi belega 2.Ta7:+!
Črna trdnjava na f8 bi po jemanju bele trdnjave 2...Ta7: ostala nebranjena in beli s potezo 3.Df8: matira črnega kralja. Črni je še odigral 2...Tf7, vendar se je po 3.Tf7:+ vdal, saj je vsak odpor zaman!
Silvo Kovač
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
327	AKORD, IZ PRIME, TERCE, SEKSTE	ZENSKA, KI MORALNO KVARI	IRENA PO RUSKO	NATRIJEV KARBONAT	ALBERT PAPLER	ZNAMKA NEMŠKEGA MOTOCIKLA	CEPINOV OKEL	MESTO NA FLORIDI	LOJZE SLAK	SOTOCNICA TIGRISA	ZIDARSKA ŽLICA	PREBIVALKA KRAJA OTONICA	AVTOR: LUKA PIBER	RIBIŠKA MREŽA	TELO	ROLETA	ŠIITSKA MILICA V LIBANONU	ČRKI S KONCA ABECEDE	PRITIKLINA	GOLMAN DASAJEV
MLEKO, KI SE JE SKISALO													VOJAK, KI KAJ ČUVA							
ORGANIZ. VEC DRŽAV V EVROPI													DEL ROMUN. NARODA NAS OBMORSKI KRAJ							
PREDSTAVNIK SULTANA					URŠULA				GOVORNI OKRAS									EDEN		
									SMUČAR WFN7FI									DOJENJE		
PLAHA GOZDNA ŽIVAL					RAZIRANJE	SCIR NEM. PISEC ((THOMAS)								LEOPOLDINA MUSIČ						
POD				BRANKO MIKLAVC			KNJIZEV. SEIDEL AJGIST				MAVRAH (LJUDSKO)				JUDOV. MESEC	NAJDALJŠA FRANCOSKA REKA	KONICA ANDREJ HIENG			
ANTON JANŠA			ZRNAT SNEG	BRIT. RAZISKOVALEC				DRAGO TRŠAR			KITAJSKI DRŽAVNIK								BIBLIJSKA OSEBA	ALIFATSKI RADIKAL
				AMERIŠKI BIOLOG				KRAJ V BANATU												
AMER. POLITIK (HENRV)										KILOVOLT	RIMSKO MESTO V ANTIČNI SIRUI			-						
MANJŠI OVRATNIK											AFRIŠKO JEZERO MALAVI TERBU						IGRALEC CRUISE DOKTOR			
HLOD						GOZDOVNICA								HRIBOVJE V ZAH. EVROPI						
PREBIVALKE DANSKE						AVTOMOB. TOVARNA V SARAJEVU				UUBU. IGRALEC (IVO)				KIT ENOROZEC						
'IVAHVN
‘NV8
‘SV1
‘3>INVCI
‘INHCISV
‘VXLA\OiS
‘MOl ‘VSVlN ‘MHDIMLVSAO 'VfMOLLNV ‘HaONISSlM ‘IviNa no ‘10 ‘ava ‘iv
'ISO
‘sai
‘VNI
■m
‘vai
‘vaaiod
‘INViIVNV
‘vnus
‘N3
‘vamsoia ‘vin 'mva ‘iNmaoiiv '13AS DiSdOiIA3 ‘avzvais ‘oaaiN ONVSDIS
lOUABIOpOA
^ASLLISJH
■
FRANCIJA / EVRY
Prva katedrala po stopetdesetih letih
Vanjo bodo prenesli tudi muzej cerkvene umetnosti
Prebivalci Evryja, mesta na obrobju Pariza s ponosom obiskujejo svojo novo katedralo. Gre za po 150 letih prvo zgrajeno katedralo v Franciji. Katedrala ima obliko pokončnega valja iz rdeče opeke, Prepredenega z okni. Na vrhu je zasajenih 24 lip. Edini znak, ki nakazuje, čemu je zgradba namenjena, je križ na vrhu zvonika. Po besedah Švicarskega arhitekta, ki je katedralo oblikoval, le-ta zbuja vtis bizantinskega krščanstva. Neizurjenemu očesu, vajenemu gotskih oblik, pa katedrala zbuja vtis elektrarne ali ogromne čelade: čeprav ni ravno grda, je nekoliko čokata in funkcionalna.
Sredi trga, ki ga obkrožajo mestne zgradbe, trgovine in hotel, se zdi njena vloga v okolju zaznamovanem s stolpnicami, reklamnimi panoji, prazni-Uii gradbišči, cestami in železnicami, nekoliko ambivalentna. Toda bistvo je ravno v tem. Evry ima sinagogo, moSejo,
mormonsko kapelico in načrtuje celo pagodo, toda nobenega znaka krščanske skupnosti. Nova katedrala je obenem izpoved vere in poskus dati mestu dušo. Gradnja je zahtevala 13 milijonov ameriških dolarjev, od tega je deset milijonov prispevek kakih 200.000 in-
dividualnih dajalcev, večinoma iz Francije.
Na darovalce so apelirali leta 1990 z vpadljivim oglasom v pariški podzemni železnici: Kdo lahko zgradi katedralo? Vi!
Eden od prvih prispevkov je prišel iz Romunije po padcu Nicolaeja Ceau-sescua, z besedami: »To je moje prvo svobodno dejanje.« Naslednji milijon dolarjev je prispevala miinchenska škofija.
Novo mesto je za pa-trona izbralo svetega Cor-biniana, domačina iz bližnjega Arpajona, ki ga je papež Gregor II v 8. stoletju iz Francije poslal na Bavarsko oznanjat evangelij. Njegove posmrtne ostanke so prinesli iz Mii-
nchna in jih vgradili v marmorni oltar nove katedrale. Take podrobnosti združujejo zgodovino in arhitekturo. Marmorni oltar se nadaljuje v skriti prostor, v katerem je prostor za krste prvih 24 škofov katedrale.
Najbolj osupljiva je notranjost katedrale. Katedrala takoj vzbudi vtis miru in harmonije. Ukrivljeni zidovi se zdijo toplejši v polni, toda rahli dnevni svetlobi, ki lije skozi streho. Skupaj s stranskimi hodniki, sedeži za 800 obiskovalcev v ladji in brez prečnih ladij je v katedrali prostora za 1.440 vernikov. Kljub temu ohranja občutek intimnosti, pridih prvobitne cerkve, ki je sodobni au-diovizualni aparati niso pokvarili.
Katedrala ima svojo podobo Kristusa, lep lesorez iz 19. stoletja iz Tanzanije, ki pa ga bodo popolnoma razkrili Sele za naslednjo veliko noč, posvečen pa bo šele leta 1997. Medtem pa še vedno iščejo umetnika, ki bi oblikoval okna iz barvanega stekla, umetnik Ge-rard Garouste še ni končal del na dnevni kapelici, zgraditi in vgraditi pa morajo še 45-registrske orgle.
Poleg tega bodo na površino 1200 kvadratnih metrov, ki se skriva med notranjimi in zunanjimi zidovi, prenesli muzej cerkvene umetnosti. Zid, ki ta prostor obdaja, je iz notranjosti videti le kot obok iz rdeče opeke nad oltarjem. Ta neodvisni muzej je edini prispevek vlade k projektu, vreden pa je 3, 6 milijona ameriških dolarjev.
ODLOMEK IZ ROMANA, KI BO IZŠEL PRI ZALOŽBI DZS
Michael
Crichton
Konga
(71
Njegova edina tolažba je bila, da jim bo lahko morda čez nekaj tednov povedal kaj več. Nekaj je bilo gotovo: če bi moral strašno novico sporočiti nocoj, jim ne bi mogel povedati prav ničesar, kajti pri ERTS niso imeli pojma, kaj se je bilo zgodilo. Ob tem dejstvu se je Travis počutil še bolj izčrpanega. Imeli so le nekaj podrobnosti. Morris, uslužbenec, ki je bil odgovoren za zavarovalne police, je prišel k njemu in vprašal: "Kaj želiš, da napravim z zavarovanjem? " ERTS je plačeval življenjsko zavarovanje za vsakega člana odprave in tudi za domače nosače. Afriški nosači so bili zavarovani za 15.000 dolarjev vsak, kar se je zdelo malo, dokler ni človek izvedel, da je afriški povprečni zaslužek okrog 180 dolarjev letno. Toda Travis je vedno zatrjeval, da morajo biti tudi domačini, ki se udeležujejo ekspedicij, deležni primernih odškodnin v primeru nesreče, pa čeprav to pomeni, da bi njihovim družinam izplačali majhno premoženje, seveda v njihovih razmerah. In to kljub temu, da je tudi ERTS za to zavarovanje plačeval celo majhno premoženje.
"Obdrži ga," je rekel Travis.
'Te police nas na dan stanejo..."
"Obdrži ga," je ponovil Travis.
"Koliko časa še?"
"Trideset dni," je rekel Travis.
"Se nadaljnjih trideset dni? "
'Tako je."
"Saj vendar vemo, da so zavarovane osebe mrtve." Morris se nikakor ni znal sprijazniti z izgubljanjem denarja. Njegov blagajniški razum se je temu upiral.
'Tako je," je pokimal Travis. 'Najbolje pa bi bilo, da ženam nosačev pošlješ nekaj denarja, da bodo molčale."
'Jezus. Koliko denarja pa?"
"Vsaki po petsto dolarjev."
"Kako naj to knjižimo?"
"Kot upravne takse, " je rekel Travis.
"Kaj pa Američani, ki so bili v odpravi? "
'Ti so bili posebej zavarovani," je rekel Travis. 'Nehaj si beliti glavo."
V pisarno je prišel Roberts, v Angliji rojeni tiskovni predstavnik pri ERTS. "Želiš, da se zadeva razve?"
"Ne," je odkimal Travis. "Nasprotno, ne sme se razvedeti."
"Koliko časa? "
"Trideset dni."
"Prekleto! Tvojim lastnim ljudem bo novica ušla prej kot v tridesetih dneh," je rekel Roberts. 'To ti zagotavljam."
"Ge bo prišlo do tega, bo to tvoja skrb, " je rekel Travis. "Za to pogodbo potrebujem še trideset dni."
'Pa vemo, kaj se je tam zgodilo?"
'Ne, toda bomo izvedeh."
"Kako?"
"S posnetkov."
'Tisti posnetki so navadna godlja."
"Zaenkrat, " je pokimal Travis. In ukazal je posebnim skupinam računalniških operaterjev, naj se spravijo na delo. Travis je bil že pred dolgim časom ugotovil, da ERTS najhitreje pride do informacije kar doma, kljub temu, da ima po vsem svetu na voljo politične svetovalce. "Vse, kar vemo o kongoški odpravi," je rekel, "je na tem poslednjem videotraku. Opraviti je potrebno vse možne vizualne in avdio analize. Pričnite takoj. Kajti ta trak je vse, kar imamo."
Posebne ekipe so se vrgle na delo.
3
bčiščevanje
ERTS se je zanašal na proces, imenovan "izčiščevanje podatkov", včasih tudi "reševanje podatkov". Slednji izraz je neprijetno spominjal na globokomorsko reševalno operacijo in je bil prav neprijetno primeren.
Da bi izčistili oziroma rešili podatke, je bilo treba potegniti na površino jasen pomen, skrit v globinah velikanskih skladišč elektronskih podatkov. Tako kot reševanje z dna morja, je to počasen in delikaten postopek, pri katerem lahko en sam napačen korak pomeni nepovratno izgubo prav tistih elementov, ki bi jih radi spravih na površje. ERTS je imel cele ekipe, ki so bile izurjene v umetnosti reševanja podatkov. Ena ekipa se je takoj odpravila na delo z zvočnim zapisom, druga pa z videoposnetkom.
Toda Karen Ross je videoposnetek že obdelovala. Postopki, ki jih je uporabljala, so bili izjemno zapleteni in mogoči samo pri ERTS.
Earth Resources Technology Services je bilo relativno novo podjetje. Ustanovljeno je bilo leta 1975, kot odziv eksplozivnemu naraščanju informacij o Zemlji in njenih virih. Količina podatkov, s katerimi je upravljal ERTS, je bila osupljiva: samo Landsatovih posnetkov se je nabralo za več kot petsto tisoč slik, vsako uro pa je prišlo še novih šestnajst podob in to neprekinjeno po ves dan. Poleg konvencionalnih in
posebnih zračnih posnetkov, infrardečih fotografij in posnetkov s posebnim radarjem, je ERTS hranil več kot dva milijona posnetkov, vsako uro pa jih je prišlo še po trideset. Vse te informacije je bilo potrebno razvrstiti, shraniti in poskrbeti, da bi bile na voljo v vsakem trenutku. ERTS je bil podoben knjižnici, ki vsak dan dobi sedemsto novih knjig. Nič čudnega torej, če so bili knjižničarji nenehoma na delu.
Zdi se, da obiskovalci nikoli niso mogli dojeti, da bi bila taka zbirka podatkov še pred desetimi leti nekaj popolnoma nemogočega, saj tedaj še ni bilo na voljo računalnikov. Prav tako niso razumeh osnovne narave informacij, ki jih je imel ERTS; menili so, da so podobe na ekranih fotografske, pa ni bilo tako.
Fotografija je kemični sistem iz devetnajstega stoletja in služi za shranjevanje informacij s pomočjo srebrnih soli, ki so občutljive na svetlobo. ERTS pa je uporabljal elektronski sistem iz dvajsetega stoletja, ki je kemijskemu sistemu analogen, pa vendar zelo drugačen. Namesto kamer je ERTS uporabljal multispektralne skenerje, namesto filma pa računalniško kompatibilne trakove. Pravzaprav se ERTS za slike v smislu staromodne fotografske tehnologije ni menil. Kupoval je podatkovne posnetke, ki so jih, ko se je pokazala potreba, spreminjali v podatkovne di-spleje.
(Se nadaljuje)
r.. sredisce
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
, .. SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANT1-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzSlo ob 5.37 in zašlo ob 20.39. Dan bo dolg 15 ur in 2 minuti. Luna bo vzšla ob 5.35 in zašla ob 20.08.
	°c		°C
Portorož	25,0	Mura	19,4
Trst	25,0	Sava (Radovljica)	14,4
Malinska	27,0	Sora	16,5
PoreC	26,0	Ljubljanica	19,5
Split	27,0	SoCa	18,3
M. Lošinj	26,0	Vipava	12,9
Dubrovnik	27,0	Bohinjsko jezero	23,0
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.19 najnizje -60 cm, ob 10.55 najvisje 37 cm, ob 1624 najnizje -18 cm, ob 22.04 najvisje 44 cm.
Jutri: ob 4.44 najnizje -61 cm, ob 11.19 najvisje 41 cm, ob 16.56 najnizje -22 cm, ob 2236 najvisje 43 cm.
TEMPERATURE V GOR
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
°C
28
23
18
15
13
10
BI0PR0GN0ZA
Zjutraj in dopoldne bo vpliv vremena na počutje ljudi se ugoden, popoldne pa bodo vremensko občutljivi Ijudje-zaznali zmerno obremenilni vpliv bližajoče vremenske motnje.
V0X POPULI
iVo soncu toplo, sinu pri materi dobro.
15	8	8
Treba je veliko vedeti, da vemo, kako malo vemo.
KRANJSKA GORA _
,6„/26 TRae> 17/28
11
OVIDEM
GORICA
mto °20,31
O	ČRNOMELJ
o
I OPATIJA /27PAaN	O/
■
.A, ...——-
m
■
__
V Sloveniji: V petek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Tu in tam se bodo pojavile posamezne plohe ali nevihte.
Obeti: V soboto bo spet večinoma sončno.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Nagrada za Američanko, ki ima hišo polno ščurkov
JACKSONVILLE (ZDA) - Rebecca Lynn s Floride je porazila vse svoje tekmece, saj je posebna žirija ugotovila, da je med vsemi Američankami tista, ki ima največ Ščurkov v hiši. Za nagrado je prejela tisoč dolarjev, insekticidov za eno leto in obisk izvedenca za žuželke.
Neobičajne rekordne počitnice
LONDON - Simon Dyball, 29-letni podeželski Anglež, si je privoščil neobičajne počitnice in z njimi dosegel pravi rekord. V treh tednih je kar 80-krat vstopil v letalo in preletel po ravnem in po čez vso Kanado. Izkoristil je ugodno ponudbo kanadske letalske družbe Air Canada, ki mu je to omogočila za 360 ameriških dolarjev. Dyball je v glavnem spal v letaliških čakalnicah, ker se je le nekajkrat podal na krajši ogled mest. V 21 dneh si je ogledal 24 od 25 kanadskih civilnih letališč, kar dvaindvajsetkrat je bil na vancouverskem, Šestnajstkrat na calgaryjskem. Sam trdi. da je bilo prekrasno, ker je v kanadskih letalih vedno priložnost za klepet, ker so Kanadčani bolj družabni od hladnih in molčečih Britancev. Pred njim je nekaj podobnega uspelo nekemu mlademu nemškemu turistu, ki pa je »le« 70-krat vstopil v letalo.
Hubble je posnel prekrasne in precej razširjene galaksije
	
	
	
	
	
Fidel Ramos in seksi bari
SYDNEY - Filipinska policija je vdrla v seksi bare v Angelesu (nekdanje ameriško oporišče Clark), ki jih vodijo avstralski »poslovneži«, in aretirala 40 deklet. Vdor je ukazal sam predsednik Fidel Ramos v znak dobre volje do Avstralije, ki jo bo obiskal prihodnji mesec. Te bare so pred kratkim obiskale predstavnice avstralskih ženskih gibanj, ki so zahtevale sodelovanje filipinskih oblasti. Canberra je namreč osvojila zakon, ki bo kazensko preganjal vse Avstralce, ki imajo v tujini spolne odnose z mladoletnicami.
Visoka globa za dnevnik IHT
SINGAPUR - Že dovolj slabe ameriško-singapur-ske odnose bo nedvomno Se dodatno skalil sklep
Vesoljski teleskop Hubble je posnel galaksije, ki so od nas oddaljene od 3 do 11 svetlobnih let. (Jelefoto: AP)
national Herald Tribune obsodil na plačilo 678 tisoč dolarjev odškodnine trem singapurskim politikom, ki jih je lani dnevnik obtožil nepotizma.
Tožilka Clark »ženska leta«
VVASHNGTON : Bojevito javno tožilko Marcia Clark na procesu proti bivšemu prvaku ameriškega nogometa O. J. Simpsonu je revija Esqui-re proglasila za »žensko leta«. Clarkova se je znašla med bolj ah manj golimi ženskami, ker je po mnenju novinarjev dokazala, da hoče za vsako ceno zmagati in se ne zmeni za kritike Simpsonovih odvetnikov.
S takim modrčkom bi si le redke upale same na cesto
Tudi tiste redke, ki bi si lahko privoščile modrček japonskega modnega kreatorja Jukija Torija, si same brez oboroženega spremstva ne bi upale na cesto, saj je z diamanti (100 karatov) platino in zlatom pošit modrček vreden kar 100 milijonov jenov. (Telefoto: AP)