Gospodarske stvari. S kmetskega vrta. (Konec.) Proti drugim bolezuim pa je to drevo trdno, ne škoduje mu lahko tudi najbolj na vetru ia solncu pereči ogenj, kateri poaebno nekatere vrste jako nadleguje Rodi pa zimski mašancelj menda najbolj zgodaj, brž, ko zraste v petih letib. nekaj uad moža viaoko, že pokaže prvič z par jabolki, pozneje čedalje več, kakšne vrate da je. Tudi ae v rodovitnosti ne utrudi, nekatera drevesa rodč z malimi izjemami vsako leto, le da tako polna niso, kakor una, ki rodijo vaako drugo leto, pa imajo zato debelejše sadje. Skrbeti je pač treba, da se drevje vsako spomlad iztrebi nepotrebnih vej in mladik, ter precej izredi. Zori namreč precej pozno, vsaj v hladnejših krajih je še le v Uršinem ali o vaeli svetnikih za obiranje. Velika rodovitnost drevesa pa je tudi kriva, da ne more toliko rasti na les in zato to drevo navadno bolj majhno ostane. Tudi ima navado rasti z vejami proti tlem, ne pa, da bi njih kviško precej poganjalo. Dobro je pa to pri obiranji sadja, na suha, s travo obraščena tla smeš brez akrbi trositi in pobirati, ni se bati, da bi se jabelka obtolkla, ako le zlo na kup ne padajo. Koliko je to vredno, ve vsak kmet, ker se spomni, koliko dela je v pozni jeaeni, da pri najboljši volji ne more se aadje z roko obirati z drevesa, ker ni časa toliko. Shraniti se ame na nizkih kupih v skrinjah. ali nalašč za to narejenem ,,odru" v kleti. Gnjije skoraj nič, če le ni mokro apravljeno, tudi od udarca navadno ne hitro. Ali če katero jabelko zgnJl)e- ne gre gnjiloba hitro na druga, kar je največ vreduo ondi, kjer sadje leži v velikih kupih in se skoraj nikoli ne prebira. Vredu shranjeno jabelko lahko počaka čez celo zimo, celo do binkoati ali še dalje. Sedaj še nekaj o okusu in barvi! Kje v adventu dobijo ta jabelka svoj pravi okus, kateri se sme po mojih mialib v prvo vrsto šteti. Ima skoraj toliko aroma, kakor zgodnji mašancelj, le nekoliko trje kože je in bolj rezkega, pa prijetnega okuaa. Kdor ob sedanjem casu prej dobro dorozela jabelka poak.uša, prepriCan sem, da bo poln bvale ujib, o.kvis?v Barye p tudi prav mičn*e, po enej strani rumeno rudečkaste, po drugej bledejše. Navadno ima tudi enako poati rudečkasta pike, kar je zelo lepo. Velikosti je srednje, deloma drobnejše, kar tudi povzroči, da ue lažje dalje obrani. Sklenem danes ta opia z željo, da bi se ta vsega priporočila vredna vrsta prav obilno razširila med pridnim našim narodom. Če bi kdo želel cepicev te vrste, dostavim, da jib podpiaani lahko mu nekaj pošlje, le v pravi ča3, kje v avečanu, naj se mu oglasi F. M. Pohoraki. Sejmovi. Dne 2. januvarija v Bučah in •pri sv. Juriji na južni železnici. Dne 5. januvarija v Celji in v Radgoni. Dne 7. januvarija v Lučanali in na Bregu v Ptuji.