Stel). 217 17 Clubllonl, tcteh 23. novembra 1931 feto II. Konferenca 9 držav v Bruselju bo odgodila svoje seje za zmeraj Slab konec novega poskusa za ohranitev miru Bruselj, ‘23. nov. o. Včerajšnja seja konference devetih držav je prinesla veliko razočaranje še tistim poslednjim, ki so upali, da bo konferenca sposobna vsaj malo zavreti japonski naval na Kitajskem. Seje sc ni udeležil ne angleški zun. minister Eden, ki jo je sklical, ne francoski zun. minister Delbos, ne sovjetski zastopnik Litvinov. Edini dogodek je bil govor kitajskega zastopnika Welingtona Kooja, ki je ugotovil, da se je konferenca izgubljala v praznih besedah in da ni po treh tednih razpravljanja rodila prav nobenega uspeha. Ni se ji posrečilo niti, da bi prisilila Japonsko na kake razgovore. Konferenca bo zdaj izdala poročilo o svojih neuspehih, potem pa jo bodo odgodili. Japonski napad na Kitajsko pa traja dalje in zdi se, da nima nihče volje, da bi ga ustavil. Svoj govor jo kitajski zastopnik končal z besedami: Kitajska delegaeija sicer ceni delo vseh delegacij, vendar pa obžaluje tako majhen uspeh ne samo iz lastnih interesov, ampak iz interesov svetovnega miru. Zato si kitajska delegacija pridržuje pravico, da doda poročilu svoje odstavke potem, ko bo od svoje vlade prejela končna navodila. Po njegovem govoru ni bilo nič debate. Nihče se ni oglasil, da bi žalostnim ugotovitvam kitajskega zastopnika ugovarjal. Nato so se pričeli razgovarjati o osnutku poročila o konferenci, ki so ga sestavila zastopstva Anglije, Amerike in Francije. Poročilo vsebuje popis dela v Bruselju in pa izjavo. Poročilo o delu ima 11 točk in se nanaša povečini na okoliščine, v kateri so sestanek devetih držav sklicali in pa na delo, ki naj bi ga sestanek dovršil. Po- ročilo ugotavlja dalje, da zaradi različnega mišljenja ni bilo mogoče priti do soglasja z Japonsko in da zaradi njenega nasprotovanja ni mogoče nadaljevati dela. Poročilu bodo dodali tudi vse japonske odgovore na številna povabila. S sprejetjem poročila bodo seje odgodili za nedoločen čas in bodo sklieali nov sestanek šele na izrečno zahtevo dveh udeležencev te konference. S tem so se izjalovila vsa upanja, ki jih je svetovna javnost stavila v bruseljski sestanek, ki naj bi bil mirno rešil spor na Daljnem vzhodu in utrdil ogroženi svetovni mir. Seja je bila zaključena ob 19.50 zvečer in se bo sestala zopet v sredo ob 15. Verjetno bo dotlej kitajska delegacija že dobila navodila od svoje vlade. V Londonu zanikajo, da bi Eden šel v sredo v Bruselj. Vesti 23. novembra Pariški dopisnik rimske »Tribune« se je moral nenadno vrniti v Italijo, ker je bilo njegovo poročanje preveč prijazno za Francoze. Med Turčijo in Bolgarijo so se začela pogajanja za preselitev večjega števila Turkov iz Bolgarije. Veliki nemiri so bili zadnje dni po vsej Siriji, zlasti pa v večjih mestih, ker so Francozi razpustili več sirskih mladinskih udarniških organizacij. b Naše vojaško odposlanstvo, ki se je skoraj mesec dni mudilo v Italiji, se je včeraj vrnilo iz Kima v Belgrad. _ Nemški prometni minister Dorjmiiller se je včeraj pripeljal v Na poli na evropsko konferenco za določitev voznega reda. Mussolinijev sin Bruno in njegov letalski tovariš polkovnik Biseo sta popravila lastni hitrostni rekord za trimotorno letalo z 2000 kg tovora Dosegla sta povprečno hitrost 330 km in 022 m na’ uro. Skrivno središče hitlerjanskih napadalnih oddelkov v Avstriji je odkrila dunajska policija v mestecu Steinu na Štajerskem ter zaprla več članov teh organizacij, samih učiteljev in uradnikov. odtajniška mesta v turških ministrstvih bodo odpravili, ker so odveč in predraga. To je sklenila vlada na pobudo predsednika republike Ataturka. Obisk angleškega sredozemskega brodovja v bgiptu so določili za december. Do obiska bi moralo priti že oktobra, pa so ga morali odložili zaradi položaja v Španiji. Samo 10 katoliških duhovnikov sme še izvrševati svojo službo v Sovjetski Rusiji in še ti samo med tujimi državljani. Teh 10 duhovnikov je ostalo v svobodi od 8 katoliških škofov in 810 duhovnikov, ki jih je včasih Busija imela. Tak« je v dejanju verska »svoboda«, ki jo uradno razglasa nova boljševiška ustava. Propagadni polet francoskega vojaškega letal-slvn po afriških kolonijah sp je izvršil brez ne-sreče. Skupna pot vseh letal znaša skoraj pol milijona km. Ameriška vlada zanika vesti evropskega tiska da bi bil njen pariški poslanik Bullitt potoval v Bukarešto zato, da bi odvrnil poljsko vlado od pi istopa k nemško-italijansko-japonski protikomunistični zvezi. Italija bo zmanjšala število konzulatov v Soc-}ct?ki Rusiji, Rusija pa v Italiji, če? da je njlftovo vzdreevanje predrago. Slikar vladarjev Madžar Laszlo de Lombos je umrl v starosti 68 let v Londonu. Lombos je slikal med drugimi bivšega nemškega cesarja Viljema, Mussolinija, ameriška predsednika Ilardinga in Roossevelta, angleškega kralja in kraljico, bivšega abesinskega cesarja itd. Silne poplave divjajo na Portugalskem in je prestolnica Lizbona odrezana od ostale države. Izgnani zastopnik francoske agencije llavas je včeraj odpotoval iz Berlina. Od njega so se poslovili vsi tuji dopisniki. 80 drobcev ,bombe so odstranili zdravniki bivšemu abesinskemu podkralju Grazianiju iz telesa. Drobce je dobil ob atentatu februarja meseca. Gospodarski sporazum za izkoriščanje kolonij bosta v kratkem sklenili Francija in Nemčija. Avtobus se je zaletel v okno kavarne v Chan-tillyu pri Parizu in ubil enega gosta v kavarni, šest pa jih je bilo ranjenih. Madžarski državni tajnik za kmetijstvo je odpotoval v Berlin na gospodarska pogajanja med Nemčijo in svojo državo. Slovesno sejo v spomin pokojnega izumitelja Marconija je imela v nedeljo italijanska akademija znanosti in umetnosti. Seje se je udeležil tudi zastopnik papeške znanstvene akademije. Italijanske vojne ladjedelnice v Livornu so dovršile za sovjetsko vlado križarko najmodernejše vrste »Taškent«. Protikomunistična zveza se torej v Italiji dejansko še ne uveljavlja... Z a odpravo blokade pred Španijo se je zavzel s posebno spomenico mednarodni odbor za španske otroke in begunce, ki misli, da bo s prostim uvozom orožja in bomb v Španijo lačnim otrokom najbolj pomagano Tajfun na Filipinih je zahteval nad 300 smrtnih žrtev, bivališča pa je porušil 180.000 ljudem. Holandskega misijonskega škofa Ravena, ki je bil apostolski vikar v Čengtinfuju, so z osmimi misijonarji vred odvedli kitajski roparji in ga ubili, tik preden so jih zajele japonske čete. Seja angleškega kronskega sveta bo danes. Na njej bo lord Halifax poročal o uspehu svoje poti v Nemčijo in o razgovorih s Hitlerjem. Poljski narod se mora obdali s oklepom in združiti vse sile za varstvo države, da bo mogla Poljska zmagati v vsakem boju, ki ji ga bodo vsilili. To je govoril maršal Ridz Smigly v nedelj* po radiu ob kongresu neke ' poljske oboroženi* organizacije. Teden proti narodnemu socializmu se je začel včeraj v Newyorku. Prirejajo ga številne tamošnje judovske organizacije. Na zborovanjih pozivajo Jude vsega sveta, naj ne kupujejo nemškega blaga. Izvoz letal iz Amerike je od lanskega leta poskočil za 69%. Letala so prodali v Španijo in na Kitajsko ter dobili zanje čez 80 milijonov dolarjev. 25 letnico Otona Habsburškega so legitimi-sti praznovali na Madžarskem z velikimi svečanostmi. Slovesnosti so se udeleževali različni zastopniki habsburške rodbine. Francoska vlada je kljub burnim sejam na sedanjem zasedanju dobila zaupnico s 399 proti 160 glasovom. 19 letnico francoske osvojitve Strassburga praznujejo danes. Slovesnosti se bosta udeležila vojni minister Daladier in načelnik generalnega štaba Gamelin. Amerika naj odpokliče svojega zastopnika na bruseljski konferenci, ker se posredovalno delo za pomiritev kitajsko-japonskega spora ni posrečilo. To zahtevajo nekateri ameriški senatorji od vlade. Nacionalisti in odpoklic prostovoljcev London, 23. nov. A A. Havas: V Londonu so snoči govorili o spomenici nacionalistične vlade v Burgosu, ki je bila uročena angleškemu veleposlaniku v Henda.vu in ki se tiče umika prostovoljcev iz Španije. Nacionalistična spomenica je zelo dolga, v načelu sprejema angleški predlog, vendar pa dodaja vse polno pridržkov. Vlada v Bur-gosu odgovarja v glavnem tole: 1. Sporazumno morajo biti določene dolžnosti komisije, ki bo šla v Španijo nadzirat odhod prostovoljcev; ta komisija lahko določi samo število prostovoljcev, nima pa pravice vplivati na odhfcd prostovoljev in tudi ne sme določevati pogojev za odhod. Torej je glavno, da se določi delovno področje te komisije; 2. vlada v Burgosn zahteva pravico nadzorstva nad osebnostmi, ki bodo v tej komisiji, prav tako pa tudi nad osebami, ki bodo nadzirale v območju valcncijske vlade. Zato zahteva nacionalistična vlada, da naj ji poprej dostavijo imena članov komisij. Ton spomenice je vljuden, vendar odločen. Vesti Iz Salamance London, 23. novembra. AA. (Havas) Po neki brzojavki, ki jo je Reuter dobil iz Salamance, bo japonski cesar v kratkem podpisal akt o priznanju ^Lade generala Franca. Brzojavka pravi dalje, da je dosegel popoln sporazum pri pogajanjih, ki jih je vodil v Tokiu odpravnik poslov nacionalistične Španije s Hiroto. Pariz, 23. novembra. AA .{Havas) »Figaro« objavlja tole vest: Filozofskega dekana na vseučilišču ▼ Grenoblu Jacquesa Chevalierja, je general Franco povabil v Španijo, naj tamkaj reorganizira šolstvo. Naš odlični rojak je sestavil načrt o preureditvi šolstva s pomočnikom ravnatelja Zavoda Casa Velasquez in drugimi strokovnjaki. K e je resnica o pogajanjih za mir Barcelona, 23. novembra. Včeraj ob 13.45 je prispel v Barcelono g. Companis, predsednik kata- Pariz - Buenos Aires : 52 ur Buenos Aires, 23. nov. o. Poskus rekordnega poleta iz Pariza v Južno Ameriko, na katerega 6e je dvignil francoski letalski mojster Codos, se je posrečil. Letalec je dosegel svoj cilj v rekordnem času in po načrtu, ki si ga je zasnoval, namreč, da bo vso pot preletel na enem samem letalu, ne da bi ga premenjal, kakor to delajo pri poštnem prometu. V Buenos Airesu so Codos in njegovi spremljevalci doživeli pri izstopu iz letala navdušen sprejem ogromne množice ljudi. Pozdravili so jih tudi zastopniki oblastev. Letalo so takoj oskrbeli z bencinom, ker je Codos nadaljeval svoj polet v Santiago de Chile. Polet iz Bourgeta pri Parizu do Buenos Airesa je trajal 52 ur in 50 minut, to je za celih 16 ur manj, kakor je znašal prejšnji rekord. Letalo se je takoj nato dvignilo in odletelo čez južno ameriško celino proti Čileju. Kljub silovitim snežnim viharjem, ki so divjali nad Kordiljerami, je brez nesreče pristalo v Santiagu, kjer so mu priredili navdušen sprejem. Združile« romunske opozfre Bukarešta, 23. novembra m. Včeraj je po daljšem času spet prišel v Bukarešto bivši predsednik romunske vlade in predsednik caranistične etrankc Julij Maniu. Na železniški postaji ga je pričakovala desettisočglava množica ter mu priredila viharne ovacije. Maniu, ki bo na kongresu narodne caranistične stranke po ostavki Mihalakea postal predsednik te stranke, bo vodil ostre boje proti sedanji vladi. Tudi vse ostale opozicionalne stranke se med seboj podpirajo in ib od o pri prihodnjih volitvah nastopile enotno. Malo svobode v Bolgariji Sofija, 23. nov. m. Bolgarska vlada je zopet dovolila delovanje nekaterim narodno obrambnim organizacijam, kakor Rodni zaščiti in Nacionalnim legionarjem, ki jih je razpustila Gorgijeva vlada. Članstvo teh organizacij v vsem podpira težje vlade za ureditev notranjih političnih razmer v Bolgariji. Bolgarska kraljica Joana je iz Zuricba prispela v Italijo na obisk k staršem. Pevski zbor bolgarskih ielezničarjev bo imel v kratkem vei koncertov v Jugoslaviji. „ Ionskega generalidada Pri tej priložnosti je Com-panys izjavil, da je s svojim potovanjem zelo zadovoljen, druge izjave pa ni maral dati. Dejal je, da je njegovo potovanje popolnoma zasebnega značaja. Iz tega sklepajo, da se je v Parizu in Bruslju pogajal proti volji sedanje vlade za ločen mir med Katalonijo in Francom. Tiskovni urad osrednje španske vlade pa je izdal sporočilo, v katerem pravi, da nekateri tuji listi zadnje čase vrše veliko kampanjo, da bi svetovno javnost zmedli zastran vojne na Španskem. V listih se širijo glasovi o posredovanju in premirju. Pred kratkim je predsednik vlade zavrnil te glasove. Sporočilo tiskovnega urada pravi dalje, da je resnica samo v Negrinovi izjavi in da gre samo njej verjeti. Prijateljstvo med Anglijo in Francom London, 23. nov. o. Trgovina med Anglijo in med nacionalistično Španijo vsak dan bolj narašča. Odkar so konzularni agenti prevzeli svoje posle, prihaja vse več angleških ladij v Bilbao in v vsa pristanišča ob severni obali, kjer nakladajo rude, zlasti železo. Iz Anglije pa privažajo živež in veliko drugega blaga, ki ga potrebujejo nacionalisti v osvobojenih krajih. San Sebastian, 22. novembra. AA. (DNB) V Palmo na Majorci sta prispeli angleški križarki London in Devonshite. Angleški oficirji so nato obiskali nacionalistične vojaške oblasti. Španske oblasti so jim obisk kmalu nato vrnile. Britanska vlada je izplačala 5000 funtov šter-lingov mednarodnemu odboru Rdečega križa za Žrtve španske državljanske vojne. Ne megla, marveč bližajoče se rojstvo Pravi vzrok letalske nesreče pri Ostendeu Bruselj, 23 nov. o. »Midi Journal«• poroča o preiskavi, ki jo vodijo belgijske oblasti zaradi letalske nesreče pri Ostendeu, kjer je našla smrt v plamenih vsa hessenska rodbina. Preiskava je zdaj ugotovila, da prvi vzrok za nesrečo ni bila megla. Letalu ni treba bilo zasilno pristati in bi bilo lahko nadaljevalo pot proti Londonu. Pilot se je hotel spustiti na prošnjo vojvodinje Hessenske, ki je bila že precej proti koncu nosečnosti in je začutila, da se bliža porod. Zaradi megle pa pilot kljub vsemu iskanju ni mogel najti letališča in se je spustil prenizko, preden je dobil kaj odgovora »a Beg iz Nankinga se je začel Prošnja za rusko pomoč Nanking, 23. nov. AA. (DNB) Izseljevanje civilnega prebivalstva iz Nankinga in iz območja 20 km okoli Nankinga se je že začelo. V Nankingu je zaprtih okoli 80% vseh trgovin. Kitajci so zbrali več ko 12 divizij okoli Nankinga za obrambo prestolnice. List »Takung-Pao« poroča, da so kitajske čete v pokrajini Šantung prekoračile Rumeno reko in da prodirajo proti severu ter da so ponovno zavzele mesto Čijang, pri čemer »o jim bile v pomoč čete kitajskih tamkajšnjih kitajskih krajevnih oblasti. Osebje britanskega poslaništva bo danes zapustilo Nanking in odpotovalo v Hankov in ne šele jutri, kakor je bilo prvotno nameravano. Na ta sklep je uplival odhod kitajskega zunanjega ministra Vančunguja, ki se je takisto odpeljal iz Nankinga. Tudi ostala nankinš':a poslaništva razen nemškega so pripravljena za odhod. Tokio, 23. nov. AA. (Stefani) List »Niši Niši« piše, da je kitajski vrhovni poveljnik maršal Čang-kajšek preko nekega tujega vojaškega odposlanca poskušal pregovoriti maršala Bliicherja, da prihiti Molk o angleškem obisku pri Hitlerju London, 23. novembra. AA. (Havas) Predsednik vlade je danes izjavil v spodnji zbornici, da ne more za zdaj dati nobene izjave v zvezi z obiskom lorda Halifaxa v Berlinu, ker lorda Halifaxa po njegovi vrnitvi iz Nemčije niti še videl ni. Nato je prosil Attleeja, naj odloži na jutri svoje vprašanje o tem, kdaj bo vlada na to odgovorila. Dopisnik /Manchester Guardiana« iz Berlina poroča svojemu listu, da imajo v nemških krogih vtis, da se je razgovor med Lordom Halifaxom in Hitlerjem bolj nanašal na evropska vprašanja, kakor na nemške zahteve zastran kolonij. Kaže, da se je lord Halifax mogel prepričati, da nista os Berlin-Rim in tako imenovani pakt proti koimn-terni prav nič naperjena proti koristim Velike Britanije, in da trikotniku Berlin-Rim-Tokio tudi m namen preprečiti sklenitev nemško-britanskega dogovora, ne skaliti sedanje razmerje med Parizom, Londonom in Washingtonom.__________________________ Svetovnega evharističnega kongresa v Budimpešti se bo po dosedanjih prijavah udeležilo nad 200.000 udeležencev iz tujine. 504 km na uro je doseglo novo nemško dvomotorno letalo tovarne Heinkex s tovorom 1000 kg. V Braziliji bo dovoljena samo ena ideologija in samo en vodja, predsednik osrednje vlade. Tako je izjavil novi delovni minister, svoje signale. Pri tem je letalo udarilo ob dimnik opekarne in se zrušilo na tla, na tleh pa je pričelo goreti. Med lem ko je letalo padalo, je mater prevzel smrtni strah, kar je pospešilo porod. Otrok se je moral roditi tedaj, ko je letalo drvelo v pogubo, zakaj med zoglenelimi ostanki potnikov so v ruševinah letala našli tudi trupelce novorojenčka. Tako je prišlo na svet in se poslovilo od njega deleče, ki mu ni bilo usojeno, da bi bilo postalo prestolonaslednik odstavljene nemške vladarske rodbine. kitajski vojski s svojim nasvetom na pomoč. Poročilo pravi dalje, da je maršal predlagal Bliicherju, da naj ne prosi o tej stvari Staljinovc odobritve. Ce bi maršal Bliicher na Čangkajškov predlog pristal, bi postal stalni svetovalec kitajske armade. »DNB) Pravijo, da je neko japonsko letalo med bojem nad Nankingom vrglo na tla pismo vrhovnega japonskega poveljnika generala Ma-cuna za maršala Čangkajška. Japonski poveljnik zahteva v pismu, naj Kitajski ustavijo vsak na-daljni odpor. Druge podrobnosti tega pisma pa niso znane. Pismo je osebnega značaja. Ali je maršal Čangkanjšek pismo dobil, tudi ni znano. Letalski boji, ki so se dane$ dopoldne razvili nad Nankingom, so bili silno ogorčeni. Verodostojni opazovalci v Nankingu trde, da so se danes prvič pojavila sovjetska letala. Po njihovem je bilo kitajsko letalo, ki je sestrelilo neki japonski bombnik v današnjem boju, istega tipa, kakor sovjetsko letalo, ki ga kitajsko letalstvo doslej še ni uporabljalo. Iz verodostojnega vira se je zvedelo, da je kitajska vlada kupila v Sovjetski Rusiji mnogo letal. Drobne vesti Pes je preprečil velik požar v Derventi, kjer se je sredi noči vnelo poslopje gimnazije. Goreti je začelo pri strehi, vendar ni nihče nevarnosti opazil, dokler ni začel na vso moč lajati pes ravnatelja gimnazije. Z lajanjem je zbudil ravnatelja in slugo, ki so hiteli poklicat gasilce in druge ljudi, da so požar pogasili. Po uradnih statističnih podatkih ravnateljstva pomorskega prometa v Splitu se je v trimesečju julij-avgust-september izvozilo iz Dalmacije v razne kraje v Jugoslaviji vsega skupaj 97.285 svežih morskih rib, in sicer v navadnih zabojih 40.502, v posebnih zabojih pa 56.783 kg S sušaške postaje so v teh treh mesecih odpremili v Jugoslavijo 28 747 kg morskih rib, s splitske postaje 43.922 kg in s Siljen iške 24,616 kg. Brezhibno funkcioniranje vračila državnih dolgov v državi. Izplačilo kupona št. 13 7-odstot-nega mednarodnega stabilizacijskega posojila iz leta 1931. DHB obvešča lastnike obveznic 7-odstotnega mednarodnega stabilizacijskega posojila kraljevine Jugoslavije v zlatu iz leta 1931, obveznic, ki so v seznamu svobodnega obtoka v kraljevini in preluknjane z označbo »Plačljivo v dinarjihc, da je 13. kupon plačljiv 1. decembra t. 1. in da se lahko izterja počenši z 2. decembrom pri bačni . centrali v Belgradu in pri vseh podružnicah DHB i v kraljevini. Za nov družabni red Predavani« prof. dr. Gosaria pod okriljem katoliških akademskih društev Danica, Zarja, Savica Ljubljana, 23. novembra. Kako plodna jo bila zamisel tedenskih predavanj, ki «o jih zamislila katoliška akademska društva »Danica*, >Zarja«, »Savica«, nam čedalje bolj dokazuje veliko zanimanje za ta predavanja. Katoliška akademska mladina je pokazala živo zanimanje za vse pereče in težke sodobne probleme, ki tarejo svet, katoliški akademik je začel spet čutiti odgovorno dolžnost, da sani poseže dejavno v dogajanje okoli sebo. Pod okriljem imenovanih društev smo culi že več tehtnih predavanj, ki so prav živo posegala v problematiko današnjih dni in vesel mora biti človek, ko vidi, kako do dna so čuti naša katoliška mladina odgovorna, da da na vsa vprašanja današnje družbe, vere, književnosti in vsega današnjega življenja dolžni odgovor. Suoči je v beli dvorani Uniona predaval prof. dr. A. G o s a r o vprašanju novega družabnega reda. Dvorana je bila spet nabito polna. Na vsakem predavanju je opaziti zmerom več zastopnikov našega kulturnega življenja, predavanja pa hodijo poslušat celo kmetje. Potreba po novem družabnem redu Da je nov boljši družabni red res potreben, to nam dokazuje zavest, ki se je naselila v širokih ljudskih plasteh. O potrebi novega družabnega reda pa so razpravljali že številni sodobni filozofi, moralisti, sociologi in narodni gospodarji. Kako je s cilji iD pogledi na nov družbani red, pa vidimo, kako so široki ljudski sloji razdeljeni na stanove in stranke. Za katoličane ima reforma današnje družbe še poseben pomen! Pri reformi družbe gre za boljši položaj in za usodo moderne družbe in modernega človeštva! Od reševanja tega vprašanja je odvisno, ali se bodo ljudske množice oklenile katoliškega nazora, ali pa se bodo oklepale materialističnega življenja. Zato se stavlja vprašanje, ali bodo kristjani sami rešili to vprašanje, ali pa se bodo množice zgrinjale v komunistični tabor. G. predavatelj je pri tem poudaril, da njegovo predavanje ne more obseči niti najvažnejših problemov, ker je zato potrebna dolga vrsta razprav, zasnovanih z občestvenega vidika. Ko pa že govorimo o novem družabnem redu, je važno vedeti, kaj pomeni geslo 2>za nov družabni redk in za kaj pri njem gre. Ali naj bo nov družabni red bistveno drugačen, ali pa gre morda samo za globljo preureditev na dosedanjih temeljih In osnovah. Osnove današnje družbe Današnja družba je zasnovana na demokratičnih osnovah, ki imajo svoj izvor v francoski revoluciji. Človeku so bile dane temeljne pravice in dolžnosti in * njimi svoboda. Pojem svobode pa je zelo omejen. Popolna svoboda bi bila možna samo tedaj, če hi imeli ljudje enake sposobnosti. Vidimo pa, kolikor bolj sc družba in ljudje razvijajo, toliko bolj individualno različni postajajo. Za današnjo družbo je značilno načelno priznavanje svobodne izbire dela in poklica, svoboden konzum, svobodno pridobivanje imetja. Pri vsem tem se javlja vprašanje, ali je zaželjena kakšna druga osnova, ali pa so današnji temelji nujni in neovrgljivi. Težko si moremo misliti, da bi ljudstvo v francoski revoluciji pridobljene in osnovane svoboščine lahko pogrešilo. Odprava teh svoboščin bi pomenila kolektivizem in komunizem. Popolen kolektivizem pa je izvedljiv v malem obsegu in se ne da organizirati v okviru velikih narodnih gospodarstev. To potrjuje ruski vzgled. Rešitev je v sredi med neovirano svobodo in med popolno odpravo teh svoboščin. Pri reševanju socialnega vprašanja gre za pravo mero svobode in vezanosti na vseh področjih javnega življenja. Liberalno načelo obstoji v neovirani skrbi za lastno blagostanje, danes pa gre za to. da se tok življenja naravna k ciljem obče blaginje. V današnji družbi so potrebne globoko segajoče in tudi temeljite reforme. Dokler bodo množice tonile v proletarski bedi, ne more biti govora o novem redu. Množice je treba dvigniti iz proletarstva, da bodo aktivno zmožne sodelovati v razvoju družbe. Zato je nujno, da se sedanja gospodarska velesila kapitalističnih krogov stre. Pri vprašanju novega družabnega reda gro predvsem za to, da se izdatno omeji premoč kapitala in njegovo izrabljanje v zasebne sebične namene. To naj bi rešili s kolektivizacijo pridobitnih sredstev, 6 katerimi je zvezana moč, ki se zasebnikom ne sme prepustiti. Praktična izvedba pa zavisi od stvarnih, osebnih in krajevnih okol-nosti. Stavlja se zato problem podržavljenja in podruženja, tako n. pr. podržavljenje kredita, da se onemogoči gospodarsko samosilje in izrabljanje tistih, ki so prisiljeni jemati na posodo. Kakšen naj bo novi družabni red Pri vprašanju, kako naj stvarno uredimo socialne gospodarske probleme, vidimo, da bi pri lem mogla koristili že primerna ureditev in omejitev veleposestev in omejevanje njihovega novega nastajanja ter raznih kapitalističnih združb in ureditev zaščite izposojonega kapitala. Danes posega država čedalje bolj v socialno življenje naroda. Delovno množice potrebujejo državne podpore. Tudi v novem redu bi ostali problemi družabne zaščite delavstva povsod isti kot danes. Tudi tu bi bilo potrebno skrbeti za socialno šibke stanove s socialnim, bolniškim, bolezenskim, starostnim, onemoglostnim in celo brezposelnim zavarovanjem. Vzgled nam nudi ruski boljševizem. Ker tvori vse družabno življenje posebno zaokroženo celoto, je smotrna narodno gospodarska politika možna samo na podlagi enotnega gospodarskega in socialnega programa. S tem so obvarujemo enostranskega razvoja, n. pr, samo v in- dustrijski smeri. Samo z intenzivnim vodstvom, oprtim na vse občestvo obsegajoče politično, kulturno in socialno stanje, bi bilo mogoče uresničiti narodno gospodarstvo, ki predstavlja skrb za socialne, kulturne in tudi politične dobrine. Za te cilje pa skrbimo, če imamo popoln pregled nalog in problemov po njihovem obsegu in važnosti. Prav tako pa se mora dobra in uspešna socialna politika tesno oslanjati na narodno gospodarsko politiko, v kolikor omogoča zaslužek in veča kupno moč delovnih množic. Zato je nov družabni red mogoč le kot posledica smotrno urejenega gospodarskega razvoja. Ne more nastati čez noč s pomočjo revolucije, ki odstrani le ovire razvoja, kajti šele po revoluciji se začne pravo reševanje novega reda. Vse zavisi od cvolucije, ki je bistveno potrebna, revolucija pa je samo dokaz prepočasne evolucije. Tudi v novi družbi bo še nadalje obstojal neke vrste socialni boj in sicer boj za pravico, ki se ne končuje z diktaturo in vodi do kompromisne rešitve. Novi red ne bo euovit, temveč bo sestavljen in slikovit, red se bo razvijal in spreminjal. Problem novega reda je problem volje in organizacije vseh potrebnih in koristnih stanov, ki so vključeni v sestav monjalnega mehanizma. Da se bo novi red skladal s krščanskimi načeli in zamislimi, pa bo potrebno ta novi red tudi idejno in praktično uveljaviti. Zmotno bi bilo. če bi sc kristjani omejevali samo na filozofsko plat tega vprašanja. Pri tem vprašanju sama gola načela malo koristijo. Nove papeške okrožnice dajejo navodila in nauke katoličanom in svobodno pot do najradikalnejših reform. V, prvi vrsti je potrebna preusmeritev dela. Predavanje prof. Gosarja je vzbudilo med mladino marsikatero misel, ki je bila doslej še nejasna. Debata je bila prav plodna in je pokazala, da so predavanja, ki so jih jela prirejati katoliška akademska društva, prav plodni debatni večeri. Živo zanimanje je vzbudil kmečki fant, ki sc je opravičil, da je prišel na predavanje akademskih društev, češ da tudi njega zelo zanima rešitev raznih problemov. Prof. dr. Gosar je dajal na vsa vprašanja potrebna pojasnila. Raznoterosti iz zemljiške knjige Ljubljana, 23. novembra. Kaj nam v«e lahko pove zemljiška knjiga okrajnega sodišča? Mnogo gospodarskih podatkov in zanimivosti o dviganju in padanju gospodarstev, o propadanju poprej lepo cvetočih posestev in močno 6e razvijajočih podjetjih In v zemljiški knjigi je zaznamovana z največjo skrbnostjo vsaka malenkostna sprememba pri paircelah in hišah, če je kdo zapisan kot lastnik — nedoletnik, to lahko takoj izbrišejo, kakor hitro doseže lastnik polnoletnost. Jasno, da mora tak izbris sam predlagati, kajti zemljiška knjiga 6araa ne more voditi tako podrobne evidence o lastnikovih osebnostih in lastnostih. Dostikrat je tudi važna hišna številka. Kakšen vihar je nastal pretekli mcsec? Na 6odni oglasni deski je bila razpisana javna dražba neke hiše na Sv. Petira cesti. V zemljiški knjigi je ta hiša nosila točno zapisano številko 47, ki je bila stara. Po zemljiški knjigi je ta hiša dobila v draž-beni oklic tudi številka 47. In kaj je bilo? Interesenti so prišli ogledovat povsem drugo hišo in lastnik, pošten mož, bi bil skoraj skočil iz kože. Zato naj hišni lastniki natančno zasledujejo razvoj zemljiške knjige in naj se zanimajo za vsako malenkost glede njim lastnih hiš, parcel in posestev. Dotična hiša je dobila pred leti novo številko 43, Velika in dolga je dvorana, kjer je nameščen zemljiškoknjižni urad v Ljubljani z vsemi listinami, dokumenti in debelimi knjigami. Po zimi je to dvorano težko kuriti, kajti ogreva jo centralna kurjava. V njej je sedaj precej hladno. Pa tudi drugod tožijo, da jc centralna kurjava na sodnike, uradništvo in stranke pozabila. Mnogi so si nakopali hud prehlad. Nad 118 millfonov dolgov vkn|iženih Zemljiška knjiga kot nekak gospodarski barometer nam med drugim pokaže, da je sedaj na denarnem trgu precej likvidnosti in mnogo gotovine na razpolago. To povedo tudi mnogoštevilni hipotečni krediti in hipotečna posojila, Vknjižujejo se na razne realitete, velike in male, ogromne svote, ki se vknjižujejo vsak mesec. Oktober je bil v pogledu posojil prav značilen. Pri 112 re-alitetah, spadajajočih pod okoliš ljubljanskega okrajnega sodišča in ležečih ali y mestu ali v okolici, je bilo oktobra vknjiženo 14,572.429 din raznih večjidel od denarnih zavodov dovoljenih posojil in kreditov. Najvišja kredita sta bila vknji-žena po 1,800,000 din in drugi po 2,200.000 din. Intabulirana so bila manjša posojila od 5000 naprej, mnogo jih je po 50.000, 100.000 din in še višjih. Septembra je bilo nasprotno pri 76 posestvih vknjiženo 12,162.000 din. Letos do konca oktobra pa je bilo pri 1017 posestvih v mestu in okolici vknjiženo že 118,176.511 din posojil in kreditov. Kakor se močno dvigajo posojila, tako so v zemljiški knjigi prav redki izbrisi posojil in kreditov. Oktobra je bilo pri 37 posestvih izbrisano 1,103.064 din posojil, pri nekem posestvu staro posojilo 400 avstrijskih goldinarjev in pri 3 posestvih kronska posojila po 11,626 K, 160 in celo 14.50 K, Ali cene realitetam padalo? Zanimivo vprašanje o cenah hišam, posestvom in rajnim parcelam nam tudi v marsičem lahko pojasni zemljiška knjiga. V zadnjih letih so se močno dvigal« cene posameznim zemljiščem, hišam, vilam in zlasti stavbnim parcelam. Barjanski svet je običajno na prodaj od 1 do 35 din m’ in to legi. Pusta barjanska zemlja je zelo ccnena. Boljša pa doseže tudi 50 din m5, Različne 60 cene mestnim stavbnim parcelam. V središču 60 normalno vedno nad 100 din m*. Nedavno je bil prodan ko« parcele po 1000 din m*. Splošno pa je svet ob prometnih žilah vedno nad 50 din m'-'. Zadnji čas pa je opažati nenavaden pojav, ki ga mnogi poznavalci razmer različno tolmačijo. Med špekulante se širi govorica, da padajo cene starim in tudi novim hišam, zlasti vilam. Baje je bila neka lepa vila prodana sedaj za skoraj 100,000 din cenejc, kakor je bila kupljena lani aprila. Kdo naj verjame, da so cene vilam tako nizko padle? Brlgrad, 23. novembra, m. Med tukajšnjimi športnimi krogi se je razširila vest, da misli najboljši igralec BSK-a Moša Marjanovič prestopiti v drugi prestolniški nogometni klub vlugoslavijec, kjer je bil včlanjen pred 13 leti. Odbor ^Jugoslavije« baje ponuja Moši 80.000 dinarjev, poleg tega pa še nekatere druge beneficije, ki bi jih pozneje redno vsak mesec užival. Poper so tihotapili v Avstrijo Pod premogom v tenderju avstrijske lokomotive 350 kg popra Maribor, 22. nov. Avstrijci nam pošiljajo s tihotapci saharin in vžigalnike, mi pa sc jim revanžiramo s poprom. V Avstriji je namreč poper monopol, kilogram stane v trgovini na veliko 5 šilingov. Pri naa pa se dobi poper v trgovini po 29 din kg, pri kupovanju na veliko še ceneje. Ni čuda, da se pri teh razlikah cen izplača tihotapstvo popra v Avstrijo. Avstrijci pobijajo tihotapstvo s poprom na vse načine, pa vendar se zdi, da imajo pri terti malo uspeha. V Avstriji je čimdalje več popra iz naše države. Zaradi tega so začeli prav ostro paziti zlasti na železničarje ter preiskujejo V6c vlake, ki pripeljejo iz Maribora. Že na mariborskem obmejnem kolodvoru pazijo avstrijski financarji na svoje tovariše-železničarje. Dane« zjutraj 6C jim je posrečilo prav dober lov. Na tenderju lokomotive, ki je bila namenjena za Avstrijo, so začeli premetavati premog in kmalu so odkrili celo skladišče tihotapskega blaga. Bilo je pod premogom skritih več vreč popra, skupaj 350 kg ter 30 kg vežega mesa. Aretirali so strojevodjo Leona Tan-zerja in kurjača Roberta Sindlerja ter ju s prihodnjim vlakom spravili v Gradec, kjer se bosta pokorila v zaporih. Vrednost zaplenjenega popra in mesa sc ceni ua 20.000 din. V naslednjem podajamo nekatere kupčije z zemljišči in hišami, Trgovec Josip Snoj je prodal tovarnarju Franju Mediču dva travnika v izmeri 36.404 m5 ležeča v k. o. Vič, za 82.500 din, — Ob Savi okoli Pirnič in Tacna Ljubljančani kaj radi nakupujejo manjše parcele, da si tam gradijo svoje letne hišice z vrtovi. Nastala je tam pod Šmarno goro, kjeT je zrak izredno zdrav in čist, že pravcata letoviška kolonija. Svet je drugače razmeroma še po ceni. Lega je merodajna za ceno. Zdravnik dr. Miro Jamšek je kupil od Marije Ota roj. Mihalič, posestnice v Krogljah, občina Dolina pri Trstu v k, o. Spodnje Pirniče 4084 m2 sveta za. 18.000 din. — Brata Ipavec Maks, mizarski pomočnik v Vel. Megšu in Anton Ipavec, drž. puškarski mojster v Slav. Brodu, sta kupila na Ježici 1000 m5 obsegajočo parcelo za 16.500 din. Kv. meter torej po 16.50 din. Galle Ernest, veleposestnik v Zgornji Šiški je prodal inž. Hriberniku Engelbertu in soprogi Mari roj. Ložar, sedaj cementarna Kaštel Sučurac, Dalmacija pare. št. 17-12 k. o. Zgornja Šiška razmeroma drag, v tem primeru nad 94 din kvadratni meter! — Katinka Ribnikarjeva, soproga načelnika v pokoju, stanujoča Gajcva ulica št. 5 je prodala Janku Lajovicu, zasebnemu uradniku v Kocytkovi ulici št. 7 vi, št. 1418 k. o. Karlovško predmestje, vilo št. 11 na Prulah za 280.000 din. — V Einspielerjevi ulici stanujoči zasebnik Gorjanc Alojzij jc kupil od Ivana Jernejca, posestnika Stožice, dve parceli v k. o. Kapucinsko predmestje s površino 482 m3 za 30.550 din. Meter kv. je bil torej za 63 din, — Gdč. Setnikar Alojzija, za sebna uradnica Ljubljana-Vič je kupila od Frana in Angele Kokol hišo št. V-18 z vrtom na Glincah za 100.000 din. In bilo je še mnogo drugih kupčij! Izpred obrtnega sodišča (Jaz se požvižgam na njega.) Po § 239 št. 6 obrt. zakona snie mojster brez odpovedi odpustiti pomočnika, če je ta mojstra ali njegovega namestnika ali njiju rodbinske člane telesno napadel ali če se zoper nje pregreši 7. znatno žalitvijo časti. Kaj je znati) a žalitev, tega postava ne pove, zato mora sodnik, ko je ugotovil vse okoliščine, pod katerimi se je žalitev izvršila, po svojem prostem prevdarku odločiti, ali je bila žalitev znatna ali ne. Primer: Dne 1. septembra 1937 je mojster brez predhodne 14 dnevne odpovedi odpustil pomočnika, češ da ga je la ponovnokrat znatno žalil. Pomočnik je tožil pri obrtnem sodišču odškodnino za 14 dnevno odpovedno dobo. Pri razpravi je mojster navajal, da je imel dovolj tehtnih razlogov za takojšnji odpust: pomočnik da ni bil dovolj iz-vežban za to obrt, da je bil v službi nezvest in da je gospodarja znatno žalil z bosedami: »Če dobim službo pri Janezi), potem se pa požvižgam na .sedanjega mojstra.« V teh besedah pa ni zavzeti samo znatne žalitve časti, temveč mojster je vsled takega obnašanja zgubil tudi zaupanje v pomočnika, kar utemeljuje tudi pravico k takojšnjemu odpustu. Mojster je bil obsojen v plačilo odškodnine za 14 dnevni odpovedni rok, oziroma za 11 delavnih dni, ker sta bili v odpovednem roku dve nedelji in en praznik, dnevi, v katerih se ni delalo Glede nezvestobe ni mojster navedel uikakih či-njenic; po priči Francetu se jc dokazalo, da je pomočnik enkrat izgovoril gori navedene besede. Sodišče je bilo mnenja, da te besede ne vsebujejo znatne žalitve in zasramovanja mojstra, marveč so bile le nedostojen izraz pomočnikove nejevolje, ker se je izkazalo, da je mojster neopravičeno grajal in šikaniral pomočnika, vsled česar je leta začel iskati drugo delo; le v tej zvezi, če bo dobil delo drugje, je izustil navedene besede, pri tem pa še zdaleč ni imel namena, da bi mojstra žalil in to še colo zuatno žalil. Pozdrav na dvojjni naslov Belgrad, 23. novembra, m. Današnje »Vremec poroča iz Banjaluke, da se je na tamkajšnji železniški postaji zbrala v ponedeljek večja množica ljudstva, ki je pričakovala prihod ministra za gozdove in rudnike Bogoljuba Kujundžiča. Istočasno pa, ko je ta množica pozdravljala ministra Kujundžiča, so se vračali iz Banjaluke tudi voditelji JNS Pera Živkovič, Boško Jevtič, Banjanin in še nekaj drugih. Bili so menda prepričani, da je množica ljudstva prišla pozdravit nje, ne pa ministra Kujundžiča. Kakor hitro pa so se pojavili ob oknu železniškega voza, je ljudstvo začelo klicati proti njim: «Dol Živkovič!« in temu slično. V tem trenutku pa so tudi visoki potniki JNS spoznali, da se je moralo ljudstvo zbrati najbrž zaradi nekega drugega, in so se umaknili od okna na mehke sedeže, kamor se divji klici množice več tako močno ne slišijo. Vsaj ob takšnih prilikah imajo tudi ti veljaki radi mir in se ne puste kar tako »pozdravljati«. Nogometno tekmovanje za zimski pokal Belgrad, 23. novembra, m. Odbor BSK-a je poslal vsem nogometnim klubom, ki tekmujejo za državno prvenstvo, predlog, po katerem naj bi ti klubi odigrali tudi nekaj zimskih tekem za tako-imenovani >zimski pokal«. Po tem načrtu naj bi se tekme za zimski pokal začele 12. decembra, zadnje finalne tekme pa bi bile 30. januarja 1938. Vsa kola bi se odigrala po dvojnem kub-sistemu. Igrali bi 12. in 19. decembra BSK: Bask, Jugoslavija : Jedinstvo, Hašk : Ljubljana, Concordia : Gradjanski. Slavija in Hajduk tokrat ne bi nastopila. II. kolo 25. decembra in 2. januarja 1938: Zmagovalec v tekmi me dBSK-om in Baskom proti zmagovalcu v tekmi med Jugoslavija : Jedinstvo, nadalje zmagovalec v tekmi med Concordio in Gra-djanskim z zmagovalcem v tekmi Hašk : Ljubljana. III. kolo 9. in 16. janaurja 1938: Zmagovalec iz belgrajske skupine proti Slaviji, ter zmagovalec iz zagrebške skupine proti Hajduku. Finalna tekma bi se odigrala 30. januarja. — Vse te tekme bi imele značaj prijateljskega tekmovanja. Vesti iz Belgrada Belgrad, 23. novembra, m. Senator Šefedim Mahmud Bogovič, ki je prej pripadal Delovnemu klubu senatorjev, se je vpisal v JRZ. Belgrad, 23. novembra, m. Narodna skupščina, se bo danes dopoldne spet sestala. Preden bodo poslanci prešli na dnevni red, bo prečilanih veG interpelacij, sporočeno pa bo tudi, da je finančni minister predložil narodni skupščini proračun za leto 1938/39. Ta proračun bo skupščina takoj odstopila v razpravo svojemu finančnemu odboru. Belgrad, 23. novembra, m. Sodniški odbor belgrajske nogometne podzveze je obvestil svoje člane, da v bodoče zaradi izgredov, ki so se dogajali na prvenstvenih nogometnih tekmah, ne bo tja več delegiral svojih sodnikov. Celjske novice c »Seviljski briTecc v mestnem gledališču. V, petek bo ljubljanska drama uprizorila v mestnem ffledališču Rossinijevo slovito delo »Seviljski brivec«. Predstava je izven abonma. Abonenti, ki reflektirajo na svoje prostore, naj se oglase v Slomškovi tiskovni zadrugi, da si eventuelno pri-drže svoje stalne sedeže. Oglase naj so še danes. c Prntiplinska razstava v Celjn. Banska uprava je organizirala po vseh večjih krajih Slovenije protiplinsko razstavo. V nedeljo je prispela tudi v Celje in .je nameščena v treh železniških vozovih na progi poleg Javnega skladišča. Dohod k razstavi je z Masarykovega obrežja. Lepo urejeno in zelo zanimivo razstavo obiskuje vsak dan mnogo občinstva; razstavo so obiskale tudi vse šole. Otroci in občinstvo je skoraj s strahom poslušalo vso grozoto zračnih napadov in obramb proti njim, ki jim jo tolmači neutrudljivi in ves dan službujoči g. Bedrač iz Ljubljane. Razstava bo še odprta jutri in v četrtek, vsak dan od 8—12 in od 2—6 zvečer. Ker je vstop prost, je vsakomur mogoče, da si ogleda to tako zelo potrebno in poučno razstavo. c Karani bol na cesti pri Žalcu. V noči od 21. na 22. novembra se je peljal po cesti proti Žalcu s svojim kolesom 23 letni mesarski pomočnik Ga-lof Mihael iz Žalca. Vanj je treščil neznan kolesar in ga podrl s tako silo na tla, da je Galof nezavesten obležal na tleh. Pri padcu si je pretresel možgane. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. c Neznanec ga je obstrelil. V Trličnem pri Rogatcu je šel pozno v noč na nedeljo skoz gozd 37 lelni delavec Bole Jože. Nenadoma ga je presenetil neki moški, ki je tekel za njim in oddal strel. Naboj je zadel Beleta v levo ramo. Aii ste že poravnali naročnino? Človek, ki je zaradi gladu jedel človeško meso Strahote lakote 1. 1933 v Ukrajini - Pripovedovanje bivšega vojnega ujetnika Maribor, 22. novembra. Danes je prispel iz Avstrije v Maribor na povratku iz Sovjetske Rusije bivši vojni ujetnik Marjan Starčevič iz Djakova. Po 22 letih sc vrača zopet v domovino, kjec nima niti sorodnikov, niti premoženja, pa je vseeno srečen in vesel, saj so mu bila vsa ta leta, ki jih je preživel v tujini, pravi pekel. Starčevič je služil pri ulanskem polku v Osjeku, ko je izbruhnila vojna. Odšel je s polkom v Galicijo, kjer jc bil v prvem boju ranjen in ujet. V ujetništvu se je prijavil v dobroveljski polk ter se je boril potem v Dobrudži, kjer je bil nevarno ranjen. Več let je trajalo zdravljenje v vojaSki bolnišnici v Nikolajevsku. Ko je ozdravel, so že nemške čete zasedle Ukrajino in Starčevič ni mogel več k svojemu dobroveljskemu polku, ki je medtem časom bil že na poti čez Sibirijo na solunsko fronto. Iz Nikolajeveka je odšel v Kijev, kjer se je preživljal kot delavec. V Kijevu se jc oženil ter je priženil hišo in nekaj premoženja. Začel je s prevozništvom in kmalu je bil lastnik lepega, dobro idočega podjetja, ki se je vedno bolj razvijalo. Prva leta po boljševiškem prevratu se fe še nekam živelo, polagoma pa so komunisti začeli posegali tudi v obrtniško življenje. Naenkrat eo vzeli Starčeviču njegove konje in vozove, za katere ni dobil nobene odškodnine. Leta 1930. so mu vzeli še njegovo hišo, za katero so mu izplačali 7000 rubljev. Kot inozcmca ga niso dali v kolhoz, temveč so ga namestili kot navadnega de-lavca-nosača v nekem mlinu. Tam je moral delati za 500 rubljev na mesec od zore do mraka. Osem urnika v Rusiji ne poznajo. Dela se od rafie zore do pozne noči, praznikov in nedelj ni, le vsak šesti dan je prost. 500 rubljev jc v Rusiji pri sedanji draginji tako nizka mezda, da je jedva imel za življenje za sebe, ženo in otroka. Potem je prišlo leto strahote 1933., ko je nastal po vsej Ukrajini strašen glad- 12 milijonov žrtev je zahtevala lakota; ljudje so se ponekod preživljali s človeškim mesom. Tudi Starčevič jc s svojo družino jedel človeško meso. 2e več let si, je prizadeval, da bi se lahko povrnil v domovino. Niso ga pustili, šele letos je dobil potni list. Njegovo ženo pa «o agenti GPU »strašili, da vlada v Jugoslaviji še večje po-manjkaje, kakor v Rusiji, da je pri aa» še večja beda in še večja brezpravnost in da Aaša država zapira vse povratnike, ki prihajajo iz Rusije ter jih vtakne v prisilna taborišča. Zena se je take usode ustrašila ter je ostala v Rusiji. Pripovedoval je, da je v Rusiji še zelo veliko naših ljudi, ki eo vsi tam oženjeni in ee samo zaradi tega ne upajo vrniti v domvino, ker verujejo agentom GPU ter se boje pomanjkanja in temne bodočnosti v Jugoslaviji, — Starčevič nima nobenega premoženja, ker so mu na meji Rusi vzeli celo kovček z bornimi prihranki in boljšo obleko. Pogrešil pa je vse rad, samo da so ga pustili čez mejo. Seda; upa, da bo dobil v naši državi kot bivši dobro-voljec kos zemlje, da si bo lahko osnoval svojo eksistenco. Upa tudi, da se mu bo posrečilo dobiti tudi ženo in otroka iz Rusije v domovino. Vremensko poročilo »Slovenskima doma« Po stanju danes ob 7 zjutraj Težave in težnje profesorjev Profesorsko društvo ;e vzročdo prosv. ministru posebno spomenico Era: k .Ji o c ©S S * 2 © S" Tempe- raturi * r X > - z 5 s X » » e Z Veter (smer. :akoKt l Rada vine X ■r/. 3 = a c S a aj veA.i« ui/ra n t Ljubtiana 7H4-8 ‘2-6 3*5 97 10 0 5*5 dež Maribor 764‘t 3-0 9-0 90 10 NW» — — Zagreb 763-4 4-0 7-0 93 3 0 — — Belgrad 763-2 6-0 7-0 95 10 0 2-0 dež Sarajevo 763-4 3-0 5-0 90 10 0 Skoplje — — 10-0 — — — — Split 761-8 8*0 16-0 80 5 NE, — « Kumbor 760-4 11*0 — 85 10 N, — — Rab 7604 7-0 — 90 7 E, — Pripomba. Vremenska poročila od Bel-grade naprei ae nanašam na prejšnji dan Vremenska napoved: Oblačno in megleno vrema. Splošno pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Ves dan megleno in oblačno vreme. Ob 13.15 je pričelo rahlo deževati in je deževalo v presledkih ves popoldan in zvečer. Ljubljana danes Koledar Danes, torek, 23. novembra: Klemen-Sreda, 24. novembra: Ivan od Križa. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta. TEI. ' 27-30 SLOGA VeietUm ls nizkega emigrantskega življenja Potemkin V glavni vlogi Karm Hardt in Peter Vose TEI. 21-24 MATICA nimsao remek-delo tisočerih zgodovinskih, pustolovskih in ljubezenskih zgodb Antonio Adverso Pridrle Marcu Olivia de Havillana Kadi Izredne dolžino Sima predstave danes ob 16.. 18*30 in 21-13 url Kezervlrajte vstopnice: Hsjnovejll turnall Izredno napeti film Trojka V krasni zimski naravi se odigra borba dveh trojk. V .glavni vlogi Jean Murat, Charl Va.net Predstave danes v umonu m Slogi od 16., 19*16 In 21*16 uri Predstave danes v Matici od 16, 18-30 m 31-16 Namesto venca na grob pokojne ge. Hedvike Sturmove je daroval g. Rojina Anton iz Ljubljane 100 diu za mestne reveže. Za plemeniti dar se mu jnestno poglavarstvo najtopleje zahvaljuje. Filozofsko društvo v Ljubljani priredi v soboto, dne ‘37. novembra 1937 svoje prvo letošnje predavanje. Predaval bo g. univ. prof. dr. Evgen Spcktorski: sBadcnska šola in sodobna filozofija*. Predavanje »c bo vršilo v mineraloškem institutu na univerzi ob IS. Vstop prost. Vodstvo v razstavi bratov Šubicev bo danes, v torek, 23. novembra ob treh popoldne v Narodni galeriji: vodi g. prof. Sašu San tol. Nadaljnje vodstvo v s rod o ob troh popoldne; vodi g. A. Stupica. Pevski zbor Glasbene Matice ima ta teden izjemoma vaje mešanega zbora v četrtek iu petek ob 20. Naslednji teden bodo zopet redne vaje ob torkih in čotrtkih. Rolgarskc narodne prsmi bo pel bolgarski pevec g. Ivanov na koncertu, ki bo v četrtek, dne 24. t. m. v veliki filharmonični dvorani, Koucort se bo vršil pod okriljem Hubadove župc ter je n&mcnjeu v prvi vrsti našemu dijaštvu. Zato je vstopnina izredno niz-ka 3 din. Gospod Ivanov jo pretekli teden nastopil tndi v uačom Radiu in pokazal vso lepoto izredno zanimive bolgarske narodno pesmi. Začetek točno ob pol 3 popoldne. Prosvetno društvo Trnovo. Tretji prosvotni večer, ki ga prirodi društvo v sredo. 24. novombra ob 8. uri zvečer v društveni dvorani, bo posvečen goričkemu slavčku Simonu Gregorčiču ob 31 letnici njegove »mr-ti, ki jo obhajamo prav ta dan. Na sporedu bodo deklamacijo, pevske točke in predavanje dr Antona Breclja o Matošič znašel v škripcih ter bo vse njegovo vpitje v »Danici« proti dr. Mačku in hrvaškemu gibanju postalo popolnoma jasno in razumljivo. Javno dražbo nepremičnin šibeniške občine so za nekaj časa odložili, ker jc mestna občina plačala en obrok svojega dolga pri Državni hipotekami banki. Občini se je namreč posrečilo iztisniti iz podjetja »La Dalmatieuec 90 jurjev kot del neporavnanih dajatev, ki jih je tovarna dolžna plačevati občini po pogodbi. Banka jc licitacijo začasno odgodila. Na zverinski način je ubil svojo ženo krnel Vlado MoljeTič iz Stare Gore blizu Sarajeva. Vlado, ki je bil nmogo starejši kakor njegova žena, jc bil od sile ljubosumen. Za vsako malenkost je bil ogenj v strehi. Predvčerajšnjim pa je brez slehernega povoda pritekel za ženo, ki jo šla k vodnjaku po vodo. Ko se je žena nagnila nad vodnjak, jo je Vlado prijel zn luse in začel mesariti z nožem. Ko jo je že vso razmesaril, so prileteli bližnji ljudje in divjaka nagnali. Vendar je mlada žena zadobiln tako težke poškodbe, da je bolnišnici umrla. Dedič« bogatega Prekmurca, ki je brez otrok umrl v Ameriki, iščejo. Pred dolgimi leti se je iz vasi Mlajtiuec izselil v Ameriko Ljudevit Seljan. postal tam trgovec in si nabral veliko bogastvo. Nedavno je pa umrl in zapustil svoje premoženje sorodnikom, ki bivajo v Prekmurju. Oblasti so jiozvale njegove sorodnike, naj se javijo in poskrbe za vse dokumente, ki bi potrdili, da so dejansko v sorodu s pokojnim Seljauom. še veduo narašča Sava, pa tako naglo, da je včeraj v okolici Slavonskega broda preplavila nove komplekse plodne zemlje. Enako je tudi v okolici Sremske Mitroviče. Ljudje beže pred poplavo, ki se čezdalje bolj približuje naselbinam v višje ležeče kraje. Voda je prodrla tudi v predmestje Mitroviče prav na tistem mestu, kjer so vse leto gradili nasip. Voda se je dvignila tako visoko, da je prestopila ogrndo nasipa, ki je bil dograjen komaj do dobre j>olovke. Edinstvene vrste rekorder hoče postati Sve-tislav Romanov iz Uiir. Mož je z domačim odvetnikom sklenil stavo, da bo prepotoval 18.000 km molče in s tem potolkel rekord nekega Ameri-kanca. Na svoji rekorderski poti je Romanov prišel v Mitrovico in se naselil za tri dni, da se odpočije. pri nekem hotelirju. Vsak »lan bi moral jdačati 25 din, vendar se jo plačilu izognil s tem, da jc natilto in ne da bi poravnal račune, jiobeg-itil naprej. Da bi hotelir imel svojevrstnega rekorderja še bolj v spominu, mu je Romanov odnesel tudi lepo zimsko suknjo in nekaj obleki*. Hotelir je rekorderja naznanil oblastem, vendar ga do sedaj še niso našli. Več smrtnih žrtev so zahtevale zadnje popla- ve v Bosni in Hrvaški. Tri Okučanih so utonile štiri osebe. Kmetje so imeli v bližnjem gozdu na paši večje število svinj. Ko so ojiazili, da naraščajoča voda naglo zaliva tudi ta gozd, je odšlo tjakaj nekaj kmetov, da bi svinje prepeljali na čolnih domov. Ko so pobrali nekako polovico svinj in jih natovorili na čolne, so štirje kmetje odpluli, v pastirski koči pa so pustili mladega dečka. Drugo jutro jo je deček kar sam s čolnom mahnil proti domu, vendar tamkaj svojega očeta in treh njegovih tovarišev ni našel. Preiskali so preplavljeni teren in našli čoln, na katerem jo ležal dečkov oče mrtev, vseh ostalih pa nikjer. Domnevajo, da so se svinje na čolnih začele prerivati iu zagugalo čoln trt ko, da se je nagnil in zajel vodo. Trije kmetje, ki so popadali v vodo, so utonili, dečkovega očeta pa je zadela kup. Utonile so tudi vse svinje. — Enaka nesreča se je pripetila tudi v bližnji vas Oovac, pri kateri so našli smrt trije kmetje. pgjgMpgt s*-*” flilHU Slavni angleški mislec, ki je le spoznal, da je nad njim Bog: Od atomov do Boga Velikanski spomenik, ki ga r Nieuwpoortu t Zahodnji Flandriji postavljajo belgij. kralju Albertu, ki se je ponesrečil v hribih. Prisega mladih brazilijanskih častnikov na braziljsko zastavo. naše zemlje in ko vodna sila ne bo več zadostovala. Zdi se mi, da ne bi prišli do bogve kakšnega uspeha, če bi se poslužili tako imenovanih sončnih zrcal, s katerimi bi lovili sončno energijo. Nekaj bi je res ujeli, toda šlo bi je še mnogo več v izgubo. Dosti boljše bi bile fotoelektrične priprave. Koliko je rešljivo vprašanje izkoriščanja zračne elektrike, bodo pokazali morda že prihodnji poskusi. Ni več dvoma ,da je te električne energije v zraku silno mnogo, toda, kako naj to energijo lovimo in prenesemo na stroje, ki bi nam z njeno pomočjo opravljali najraznovrstnejša dela? Spoznal je svoišo malenkost Lord Rutherford se je v svojem življenju predvsem lotil naloge, kako bi razbil obstoječe atome in kako bi ustvarjal nove. Bil je od sile ponosen, ko se mu je posrečil prvi takšen poskus. Priznal je tedaj, da se mu je zazdelo, kakor da leži ves svet pred njegovimi nogam, da je tako cez noč posta! gospodar nad snovjo. Toda, kmalu zatem je prišlo zanj še hujše spoznanje, kakor ga je imel kdaj prej, namreč spoznanje, da je ravno on tisti nesrečnež, ki je tako neizprosno dokazal, da je človek le neskončno majhen drobec v ogromnem stvarstvu, in da je njegova sila silno majhna v primeri e tisto, ki vlada svet. Ko je to spoznal, je vzkliknil: »Tudi še tako strogi znanstvenik, ki se mu je posrečilo prodreti v tajne človekove življenjske sile, ne sme podvomiti, da Bog je! Zmota je to, da v ljudeh prevladuje prepričanje, da učenjak, ki o življenju ve mnogo več kot navaden človek, ne more verjeti v čudeže in da mora zato postati brezbožnež. Ravno nasprotno: Pri tem svojem raziskovanju stvarstva ©e približujemo vedno bliže Bogu. To naše delo nam prinaša vedno večji obzir pred njegovo gigantsiko močjo, nasproti kateri mora naše revno početje odpovedati.« Na vprašanje, če on verjame v to, da se bo nekoč biologom le posrečilo ustvariti življenje v poskusni cevi, je Rutherford odgovoril, da se mu ne zdi tako neverjetno, da bi se posrečilo učenjakom sestaviti tak organizem, ki bi sam zase živel. Je samo vprašanje, če se bo z ustvaritvijo teh mi-kroskopično majhnih živih organizmov posrečilo najti že tudi pot k umetnemu spočetju in rojstvu. Mogoče je n. pr. umetno valiti piščance, toda nemogoče je umetno napraviti jajce. V svojih najdrznejših zamislih si morem predstavljati, da bomo nekoč mogli e.pomočjo elektrike in kemičnih procesov napraviti živ organizem, ne morem pa si predstavljati, kako bi bilo mogoče dati temu bitju duha in sposobnosti duhovnega iivlfenja ir, udejstvovanja. Prepričan sem, da ni mogoče umetno ustvariti niti najnižje organiziranega živega bitja, še toliko manj pa najrazumnejšega bitja ' na zemlji, človeka.« Zapravlianie Povprečen človek denarja ne more videti, zato je povprečen človek tudi vedno brez denarja. Mečejo pa ljudje denar na dva načina: vedoma ali ne-vedoma. Vedoma ga seveda samo taki, ki ga imajo, nevedoma pa vsi. Koliko bi se dalo nabrati iz tega, kar človek vrže proč kot neuporabljivo ali nadležno in brez vrednosti, nam kažejo naslednje številke. V mestu Birminghamu v Angliji je mestna občina v enem samem letu dobila samo za raznovrstne odpadke 14,000.000 din, in sicer: za stare cunje, kosti in steklenice ter razne črepinje 6 milijonov; za konzervne škatle in podobno pločevino o milijonov; za razne pokvarjene maščobe, masti in podobno 3 milijone. Vse, kar so ljudje pometali kot neuporabno in odveč, se je spremenilo v denar. Seveda je treba zato tudi najti odjemalcev in imeti velike količine, da se res kaj pozna. Treba je odvažanje smeti smotreno urediti, »smeti čistiti« in jih razporejati po njihovi vsebini: kosti skupaj, cunje skupaj, steklenice skupaj itd., da lahko prodaš vsako skupino določeni tovarni: Star papir in cunje papirnicam, odpadke mesa, jedil, zelenjave tovarnam za umetna gnojila, črepine steklarnam itd. itd. Neka tovarna steklenic v Londonu pokupi letno za čez 100.000 šterlingov črepinj; neki trgovec s kovinami nabere do 9000 ton starih pločevinastih škatelj na leto; neka tvrdka živi samo od cunj ki jih proda za 300.000 šterlingov (X 240 pa dobimo dinarje) letno ter zaposluje čez 300 ljudi. Tako delajo tudi^ v Nemčiji, Skandinaviji in dragih kulturnih državah, pa 6e čudimo, odkod njihovo bo£iisfvo;, sp.veda so to v prvi vrsti industrijske države, ki morajo uvažati razne surovine. Na Tirolskem vsakogar tikajo. Ko je bil neki »Honzi« poklican na orožne vaje in so se v odmoru vojaki poskrili v senco, je Honzi potrepal poročnika po rami, ko je ta baš hotel sesti na tla. »Ti poročnik.« — »Kolikokrat sem vam že pravil, da, prvič se častnika ne sme tikati, niti se ga dotakniti,« je poučeval poročnik. »Vi, gospod poročnik,« je hotel nadaljevati Honza. »Tudi tako ni prav. Reči je treba: Gospod poročnik, pokorno javljam itd.«, nakar je poročnik 6edel na tla. Honza na to: »Gospod poročnik, pokorno javljam, zdaj si se pa že vsedel v kravjek.« Z lordom Rutherfordom je legel v grob mož, ki ni bil samo eden najduhovitejših mislecev, učenjak, ki 6e je v kratki dobi svoje življenjske poti povzpel na čelo velikim znanstvenikom, pač pa tudi človek, ki je po9ku6il s človeškim orožjem ločiti, kar je združenega, in združili, kar je ločenega, pa je pri tem 6poznal, da je 6amo — človek. veliko vlogo igra v človeškem življenju elektrika. Postavil sem si vprašanje, če bi bilo mogoče z električnim tokom nadomestiti življen sko silo ki jo imajo v sebi živa bitja. To je vprašanje, na katero še do danes nisem mogel zadovoljivo odgovoriti, čeprav so slavni biologi postavili že teorijo, da je to prav gotovo nemogoče. Moja odkritja na polju radioaktivnosti, zgrajenosti atomov in elektriške narave tvarine, so mi uresničila mnogo mojih prejšnjih domnev. Prepričan sem, da se utegne mojim naslednikom nekoč le posrečiti, kar meni ni bilo dano. Kar je meni danes v prav majhni meri že mogoče, namreč da pretvarjam razne elemente v drugačne, to bodo fiziki 21. stoletja zmogli v tolikšni meri, da bodo lahko pretvarjali tiste prvine, ki jih je na svetu ogromno in so na videz celo odveč, v najdragocenejše snovi, oziroma bodo z njimi lahko nadomestili one kovine, ki so dosedaj bile za človeka najvažnejši vir, pa jih je zmanjkalo. Do danes se mi je posrečilo pretvoriti le prav neznatno množino prvin. Da bi mogel svoje uspehe praktično ceniti, to se pravi, ceniti po tem, koliko imajo praktične vrednosti, bi morale biti te količine, ki sem jih pretvoril, najmanj milijonkrat tolikšne. V veliki meri 60 mi postavile meje tudi tehniške ovire. V bodočnosti ne bo treba več računati s takšnimi zaprekami. V velikih množinah bo mogoče pridelovati iz man j vrednih rudnin zlato in platino. Pa morda v bodoče tudi ne bodo toliko računali na to predelovanje manjvrednih v drage rudnine, pač pa bodo to pretvarjanje hoteli še mnogo bolj izkoristiti. Pri tem spreminjanju snovi bo človek moral res porabljati velikanske sile, toda pri tem ne bo šlo samo za porabo sile, pač pa bo morda še v veliko večji meri postajala prosta drugovrstna sila, ki je skrita v snovi sami. To prosto silo pa bo mogoče spet koristno uporabljati. Neverjetno velika je sila. ki drži skupaj atomsko jedro, Pred nami je torej vprašanje, kako bi bilo mogoče to skrito energijo odvesti it atomov in jo s pridom izkoristiti. To pa je vprašanje, ki ga bo rešila zadovoljivo šele bodočnost.« Drugo vprašanje, čigar rešitev je tudi prepuščena bodočnosti in nad katerim si je lord Rutherford tudi precej belil glavo, pa je to, kako bi se dalo pridobivati uporabljivo energijo od sonca in iz vira atmosferske elektrike. Glede tega je dejal: »Spoznal sem, da bo v bodoče vse človekovo dejanje in nehanje usmerjala elektrika, in da bo zanj ta sila življenjskega pomena. Stojimo le pred vprašanjem, na kak način bi bilo mogoče pridobivati elektriko najbolj poceni in v zadostnih inno^ žinah, vsaj v tolikšnih, da ne bi bili v strahu, kaj bo potem, ko bodo izčrpani vsi premogovi zakladi Med največje može, ki so se kdaj pečali s tem, če je mogoče človeku napraviti tako popolnega človeka, kakor ga je ustvaril Bog, človeka s telesom in dušo, spada prav gotovo angleški učenjak lord Rutherford, profesor na univerzi v Cambridgeu, ki ga sedaj ni več med živimi. V razgovoru z nekim drugim Angležem, ki 6e tudi neutrudljivo bavi s tem vprašanjem, je Rutherford dejal tole: „Sto imo šele na začetku nove dobe" Bodočnost, ki je seveda ne bomo več doživeli, bo označena po sili, ki jo hranijo v sebi atomi, najmanjši delci tvarine, ki so jih prav do zadnjega smatrali za nedeljive, a se je končno posrečilo razbiti tudi te. Če bi vam hotel dane9 naštevati vse — tako je dejal Rutherford 6vojemu tovarišu — kar mislim, da utegne prinesti bodočnost novega, bi me morda smatrali za fantasta ali sanjača. Mi učenjaki moramo ostati stvarni, če hočemo, da ljudje no bodo smatrali naše modrosti za fantazijo.« Lord Rutherford ni spadal med tiste učenjake, ki na koncu svojih neuspelih računov vselej pokličejo na pomoč »višjo silo«, da s tem opravičijo svoj neuspeh, ali pa med tiste, ki tam, kjer neizprosni računi vendarle odpovedo, postanejo le še nekakšni pesniki, ki e pesniškim proroštvom oblečejo to, ob čemer so obtičali njihovi računi. Ruthe-ford je hotel vselej do konca, čeprav pri tem le ni pomislil na to, da čisto do konca človek ne more. »Ko sem bil poklican v naš zgornji dom kot narodni zastopnik in sem si smel nadeti svoje bodoče ime, sem se odločil za ime »Rutherford of Nelson and Cambridge«, ker sta bila ta dva kraja odločilna za mojo življenjsko pot, ki je sedaj za menoj. Moja mlada leta so tekla na Nelsonu v Novi Zelandiji. Takrat, ko sem bil otrok, so v moji domovini imeli bore malo smisla za znanost. Predvsem so se ljudje zanimali, kako se najbolje obdeluje zemlja, kako je treba rediti ovce in koze in kako človek najlažje kaj zasluži. Nekoč sem bral neko knjigo o elektriki in takrat se je rodila v meni želja, da bi zvedel kaj več o tej, doslej nepoznani sili.« Ko je konec prejšnjega stoletja prišel Rutherford v Cambrigde, so ljudje še malo vedeli o odkritjih in iznajdbah, ki naj prerodijo svet. »Večkrat mislim — tako je nadaljeval — na svojega zvestega sodelavca Thomsona, na najine poskuse, kako bi električne učinke sprovajala skozi različne pline. Takrat sem se prvič zavedel, kako M. Jacoby - R. Leigh: 53 Poročnik indijske brigade Po lunchu je Perry odšel s sirom Warrentonom v njegovo sobo. Tam se je čez nekaj časa zbralo še več častnikov iz lo-harske garnizije. Vsi ti, ki so prišli, so bili iz tajne poročevalske službe glavnega poveljstva. Poveljnik sir Benjamin Warrenton je častnikom naročal kakor vedno, naj bodo kar se da oprezni in naj pošiljajo čez mejo v Suratovo deželo le najzvestejše Indijce, na katere se morejo docela zanesti in katerim lahko vse zaupajo. Meja je postala zelo nevarna in varnost tam kaj dvomljiva. Vsepovsod so se gibali Suratovi ljudje, ki jih je kar mrgolelo. Iz njihovega vedenja in živahnosti, s katero so izvrševali svoje naloge, je bilo razvidno za vsakega poznavalca razmer, da Surat kan pripravlja napad na angleške obmejne trdnjave. Sir Benjamin je častnikom razlagal, da bo Surat kan po njegovem mišljenju najprej poskušal napasti in osvojiti Hoharo, potem pa bo obkolil trdnjavo Chukoti. Perry Vickers pa je z drugimi častniki vred bil prepričan, da pripravljajo Indijci najprej napad na Chukoti, ki ga bodo skušali za vsako ceno najprej osvojiti, ker vedo, da je ta trdnjava ključ do vse pokrajine, ki meji na Suratovo deželo. Medtem časom, ko so se častniki razgovarjali v Warrento-novi sobi, sta Elizabeta in lady Warrentonova sedeli v malem salonu ter se pogovarjale v vsem mogočem. Skrbno pa sta se izogibali, da bi katera le z besedo omenila Geoffrey ali Perrya Vickersa. Po vsem, kar je videla in slutila, je lady Oktavija zdaj že vesela za skrivnost o Perryu in o Elizabeti. Toda ni se ji zdelo prav in potrebno, da bi začenjala z Elizabeto pogovor o tem zdaj, ko se je Elizabeta sama tako previdno izogibala tej stvari. Edino, kar ji je v zvezi s to stvarjo rekla, so bila zagotovila, da Elizabeta lahko vselej in ob vsaki priliki lahko računa na njeno pomoč in na pomoč njenega moža. Pogovarjali sta se tudi o nevarnosti, ki grozi Lohari in Chukotiju od indijskih oddelkov. Toda obe sta bili Angležinji in preveč ponosni, da bi z najmanjšo besedico pokazali, da se bojita ena zaradi moža, druga pa zaradi očeta, ki sta poveljevala vsak eni trdnjavi. Bilo je tako, ponavadi v trenutkih, ko je neposredna nevarnost čisto blizu, toda nihče noče, da bi ji pogledal naravnost v oči, ker misli, da bo tako morda vse spet samo od sebe postalo bolje. Ves ta dan je trajala silna vročina, tako da si niso upali poslati Elizabete nazaj v Chukoti. Šele pod večer, ko se je ozračje malo ohladilo, je Elizabeta krenila na pot proti domu. Pridružila se je s svojo kočijo oddelku konjenikov, ki jih je sir Warrenton poslal polkovniku Campbellu, da bi z njimi ojačil njegove precej šibke čete. Ves čas pred odhodom ni več dobila prilike, da bi bila mogla govoriti s Perryjem ali se vsaj posloviti od njega. Njena kočija je okoli devetih zvečer dospela v Chukoti. Elizabeta ni dobila očeta doma. To ji je bilo prav za prav še ljubše, kakor če bi ga bila srečala pri prvem koraku. Ko je izpraševala, kje je, so ji dejali, da je v vojašnici. Čakala ga je doma dolgo, skoraj do pol enajstih, čeprav je bila od poti zelo trudna. Ker ga pa le ni bilo, je odšla k počitku. Vso noč so jo prebujali iz spanja in jo motili signali trobentačev. Njihovi rogovi so se oglašali zdaj blizu, zdaj spet daleč. Glasovi rogov so bili zdaj glasni, zdaj spet pritajeni. To trobljenje se ji je zdelo kakor opomin ... kakor oddaljena grožnja, ki je napovedovala za bodoče težke dni in temne ure ... Pred bitko... Elizabeta je spet videla očeta šele drugi dan, ne zjutraj, marveč komaj pred kosilom, ko se je vrnil iz vojašnice. Polkovnik Campbell je gledal hčerko nekaj časa tuje in nerazumljivo, kakor da je ne pozna. Njej sami se je zdelo, da stoji pred njim kakor tuje dekle, ki nima tu kaj iskati, in to so ji govorili tudi njegovi pogledi. Bil je bled, mršil je obrvi in na njem je bilo videti tako silovito razburjenje, kakršnega Elizabeta ni poznala od prej. Ko ga je zagledala takega, se je v strahu za korak umaknila. Bila je v taki zadregi, da ni mogla spraviti iz sebe niti besede. Čez čas je vzkliknila: »Oče!...« Polkovnik Campbell se je zdrznil, kakor da bi ga bil kdo nenadno prebudil iz težkih sanj. Glas mu je drhtel, ko je začel govoriti. Njegove besede so bile tihe, žalostne, le počasi jih je stiskal iz sebe: «Mala moja, ti pojdeš v Kalkuto!« Elizabeta je spet pritajeno vzkliknila in v tem vzkliku je zvenela vsa tesnoba njene duše: »Oče!..,« »Da, morava se ločiti... Tu v Chukotiju ni ravno najbolj varno, zlasti ne za taka dekleta, kakor si ti...« »Kaj nam grozi kaka nevarnost?.., Povej, ali se pripravlja kaj hudega, ali nameravajo ... « Oče je ustavil tok njenih vprašanj in nadaljeval, ne da bi ji bil kaj odgovoril: »Vse ženske in vse otroke bomo še te dni poslali pod vojaškim varstvom nazaj v Kalkuto, ker v Chukotiju... saj veš, kje leži Chukoti... to je vendar že v vojnem področju ... in zaradi tega je bolje in varneje in zanesljiveje, da takoj poskrbimo za vas ...« Ta trenutek je Elizabeta pozabila na vse tisto, kar je mislila očetu ob prvem svitu povedati o svoji ljubezni do Perryja, Zdaj jo je vse to, kar ji je povedal oče, tako prevzelo, da ni mislila ne na Geoffreya, ne na Perrya. Pred sabo je videla samo svojega osivelega očeta, ki ga je imela tako rada... Šele zdaj je čutila, kako tega dobrega človeka ljubi, zdaj, ko je zaslutila nevarnost, ki se pripravlja ... »Surat kan pripravlja napad na trdnjavo!« ji je švignilo po glavi. Ona bo morala v Kalkuto, oče pa... »SloveualU dom« uhaja ftak delavnik it. !i M« a 2WU Upravai Kopitarjeva h, Telefon Z« Jagusluvaueko Utiaru« s Ljubljauii K, Ceč Izdajatelj} Ivaa ii&kovea Drednik; Juie JLeiitek.