OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
Ljubljana, 24. januarja 1956
LETO lil., ŠTEV. 6
rajni ljudski odbor
3. SEJA MESTNEGA SVETA
{Nadaljevonje zapisnika)
UPRAVA NEPREMIČNIN REORGANIZACIJA OZ. PRENOS POSLOV NA OBČINE
Predlog o prenosu poslov na ootine, odnosno o reorganizaciji Uprave nepremičnin je obra-zložil Marjan Jenko, predsednik “veta za notranje zadeve in splošno upravo OLO. Obsežno Poročilo je bilo že priobčeno v •Ulasniku« št. 1 z dne 7. janu-6Tja. Tovariš Jetiko je še dodal: »S formiranjem občin na ob-*®°cju mesta Ljubljane morajo Preiti pristojnosti glede eviden-oe in upravljanja s SLP na ob-T16- Po Zakonu o pristojnostih "finskih in okrajnih ljudskih odborov spadajo v pristojnost Okraja s področja SLP le neka-*ere zadeve, tako n. pr. zadeve v zvezi z Zakonom o agrarni reformi in še nekatere druge zadeve. Posle s področja SLP ®a področju bivšega MLO Ljub-lana je doslej opravljala Upra-ja nepremičnin bivšega MLO dubljana, Ker pa združuje 1X3 Ljubljana teritorij bivše-Sa MLO Ljubljana in bivšega '-'LO Ljubijana-okolica je tre-?a v tem smislu reorganizirati rPravo nepremičnin bivšega "LO Ljubljana, kajti po Zako-nu o pristojnostih občinskih in ^rajnih ljudskih odborov spa-alo te zadeve v pristojnost Tinskih in okrajnih ljudskih borov spadajo te zadeve v Pnstojnost občin.
Uprava nepremičnin bivšega LO Ljubljana je imela v glav-m tc-le naloge:
L upravljanje in splošno nad-ZOr$tvo nad SLP,
vodstvo evidence nad SLP, ba Pravi nad zemljišči in zgraditi last SLP, uprava nad pot-' lavnimi parki itd.,
■ ter v zvezi s prvo in drugo ^bgo vse naloge s tern v
*v^alere 80 le druKe naloge v „ ** s 1. in 2. nalogo, ne bi p0našteval, ker je to v tiik llu' “bjavljcnem v »Glas-19S(.U<‘ čt- L z dne 7. januarja prel^r knterega ste gotovo vsi
biy5*nulno Uprava nepremičnin da ,ega MLO Ljubljana, gospo-tihl . z M2 zgradbami, od kate-iih Jitl je 55 poslovnih, 72 manj-vk], k^novanjskih hiš, ki niso bo«! enc v stanovanjsko skup-8ckt' 37 zgradbe socialističnega k»*eh^a v Pestim upravi in 8 'h zgradb pod prisilno v , Vo; Naloge, oziroma posle h-. Czi z SLP so občine opravke doslej, zato ne pred-
v zvezi novega. Novo je to
z za občine delo de, Lp nič
ite °.Sarno za ljubljanske obči-IjaL 1 Pa so kot veste v Ljub-br,.,, sami tudi nove, ker Jih 5)v *• septembrom 1955 ni bilo. *Plo*.1 za notranje zadeve in ”° upravo OLO je o pre-
nosu poslov Uprave nepremičnin bivšega MLO Ljubljana na občine razpravljal in bil mnenja, da:
1.	o pristojnostih Uprave nepremičnin bivšega MLO Ljubljana in o njihovem prenosu na občine ni veliko razpravljati, ker Uprava nepremičnin bivšega MLO Ljubljana vrši naloge, katere so z Zakonom o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov prenešene na občine, to se pravi, da morajo voditi evidenco nad zgradbami in zemljišči last SLP, občine;
2.	ker pa je treba sedanjo Upravo, nepremičnin OLO Ljubljana reorganizirati in upoštevati mnenje občin, je v zvezi s tem Svet za notranje zadeve in splošno upravo OLO zavzel naslednje stališče, katerega predlaga Mestnemu svetu:
Uprava nepremičnin bivšega MIZ) odnosno sedanjega OLO Ljubljana naj sc v celoti decentralizira na posamezne občine. Občine naj same nalože evidenco nad zemljišči in zgradbami, ki so last SLP. Prenos poslov naj se izvrši čim prej, pri tem pa je treba paziti na to, da se prenos evidence izvrši tako, da ta evidenca ne bo prizadeta. Prenos poslov je treba opraviti s primopredajnim zapisnikom. Tehnična izvedba prenosa poslov se poveri Upravi nepremičnin in posameznim občinam, ki to evidenco sprejmejo. Kader, ki bo za to delo potreben, naj se razdeli v sporazumu z OLO Ljubljana in prizadetimi občinami. Poslovanje s SLP naj se uredi čim bolj enotno, vendar ne tako, da bi se določene stvari prepustile Upravam za stanovanjske zadeve, ker jim teh dolžnosti ne moremo dati. Za decentralizacijo Uprave nepremičnin govore sledeča dejstva: držati se moramo načela, da občine svoje pristojnosti izvršujejo same, prav tako je tudi stvar občin, da same organizirajo posamezne službe. Organizacija teh posameznih služb je njihova stvar. Tega načela se je držal Svet za notranje zadeve in splošno upravo OLO pri predlogu reorganizacije Uprave nepremičnin na občine. Občine same bodo te posle lahko boljše opravljale kot jih je opravljala doslej Uprava nepremičnin. Na ta način bo to poslovanje bliže občinfrm in bodo prav zaradi tega tudi lahko vršile boljšo evidenco in spremembe v zvezi s SLP. Organizacijsko tehnični moment ne more biti odločilen glede odločitev, ali naj Upravo nepremičnin decentraliziramo ali ne. Trditev, da decentralizacije ni možno Izvesti zaradi razdelitve območja bivšega MLO Ljubljana na katastrske občine ne drži, ker so meje občin določene ta-
ko, da k. o. kot take v glavnem spadajo, kot celota v eno ali drugo občino. Važno je omeniti še to, da nima smisla imet] za območje bivšega MLO Ljubljana za nove občine skupno Upravo nepremičnin, ker bi njeno delo in naloge, kakor tudi navodila, morali deliti na več občin, kar bi predstavljalo večjo ali manjšo oviro za pravilno in dobro poslovanje Uprave nepremičnin.
O zadevi so razpravljali: Sitar Franc, Šoba dr. Stefan in Dermastia dr. Marijan.
Franc Šilar je v razpravi omenil, da nas je v pogledu evidence In prave ureditve zemljišč stalo precej truda in neprijetnosti glede na to, da so bile razne reorganizacije. Uprava nepremičnin je končno vzpostavila dober pregled nad zemljišči in zgradbami, ki so last splošnega Ljudskega imetja. Izrazil je bojazen, da bi občine v sedanjem stanju ne bile sposobne vaditi te evidence tako kot bi se morala voditi in da se ne bi izgubil točen pregled nad splošnim ljudskim imetjem, k! Je sedaj ustvarjen. Tovariš Sitar je nato še omenil nekaj konkretnih primerov, kjer se je na Igu ugotovilo, da so privatniki pobirali najemnino za zemlišče, ki je bilo razlaščeno. To se je lahko zgodilo zaradi tega, ker niso bili izvedeni zemljiškoknjižni predpisi Zato bo potrebo na občinah določiti in postaviti kader, ki bo sposoben, da bo to evidenco lahko vodil. Na Upravi nepremičnin so se uslužbenci lotili reševanja teh vprašanj z veliko vnemo in so dobro poslovali. Zato je za mestno območje ta stvar precej dobro urejena. Tovariš Sitar je izrazil mnenje, da bi se morda ta zedeva dala rešiti na ta način, da bi Uprava nepremičnin še nadalje delala, in sicer za račun im v imenu občin in da bi evidenca morda Se nadalje ostala centralizirana.
Dr. Stefan Soba pa se je pridružil predlogu, ki ga je podal tovariš Marjam Jenko. Povedal Je, da so na občimi razpravljali o reorganizaciji Uprave nepremičnin in so ugotovili, da imamo v območju okraja, kakor tudi na območju posameznih občin, kar se tiče evidence nad SLP zelo nenormalno stanje, predvsem glede zernljišč. Navedeš je primer občine Vič. ki Ima okoli 400 ha zemlje, ki je last SLP. To so zemljišča, ki se dajejo v zakup, nihče pa o teh zakupih ne vodi evidence. To evidenco pa je treba ure-
diti tako, da bodo tz nj,e razvidni odnosi, ki se s tem ustvarjajo. Na teh zemljiščih je treba namreč tudi ustvariti socialistične odnose. To pa bo možno le na ta način, da se ustvari evidenca nad SLP pri občinah, ki so za to evidenco odgovorne.
Prenos poslov, ki Jih je doslej izvrševala Uprava nepremičnin, je načelna stvar, ki se je ne da opravičevati s trenutnimi težavami. Razumljivo pa je, da je treba na občinah poskrbeti za ljudi, ki bodo vodili evidenco nad SLP z največjo resnostjo in vestnostjo, predvsem pa je treba poskrbeti, da se bo vodila pravilna politika dajanja te zemlje v zakup.
Drugo je še vprašanje zgradb. Mislim, da mora imeti občina
prevzamejo. Občine same morajo biti zainteresirane na tem, da se te stvari v redu opravijo!
Nato je predsednik Mestnega sveta dal na glasovanje predlog Sveta za notranje zadeve in splošno upravo o prenosu poslov bivše Uprave nepremičnin na občine in predlagal Mestnemu svetu, da priporoči občinskim ljudskim odborom, da cimprej formirajo organ za prevzem teh poslov.
Mestni svet je predlog soglasno sprejel.
III.
OKRAJNI ZAVOD ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO
Vloga oz. delo zavoda.
O vlogi in delu okrajnega Zavoda za stanovanjsko izgard-njo je podal poročilo Frano Drobež, predsednik Sveta za stanovanjske zadeve OLO, kakor sledi:
Zaradi pospeševanja načrtnd
pregled tudi nad temi zgradba- | *n ekonomične izgradnje stanovanjskih hiš za zadovoljitev: splošnih po-treb prebivalstva mesta Ljubljane po sodobnih stanovanjih kot javne službe iz področja stanovanjske-komunal-ne dejavnosti je bivši Mestni ljudski odbor Ljubljana ustanovil dne 18. marca 1955 z Odločbo Tajn. št. 209-1-55 Zavod za stanc>va*nJsko izgradnjo. Na-‘nepremičnfn 1 ustanovljenega zavoda so študijskega in operativnega značaja, ter so po ustanovitveni odločbi naslednje:
1.	Proučuje pogoje sodobne stanovanjske Izgradnje.
2.	Sestavlja ekonomske analize, projekte stanovanjskih naselij, hiš, komunalnih in drugih, hišnih naprav.
3.	Usmerja in koordinira delo
mi. Popolnoma naravno bo, če bo vsaka občina, ki ima svojo Stanovanjsko upravo, vodila tudi evidenco nad zgradbami, ki so last SLP. V organizacijskem pogledu to ne "bo delalo težav.
Po tem, ko je podpri predlog tovariša Jenka je dr. Soba še poudaril, da je treba prevzem teh poslov po občinah in likvidacijo Uprave opraviti z veliko previdnstjo In natančnostjo. Treba je poskrbeti za tak prenos, da ne bo ustvarjena evidenca SLP v ničemer prizadeta. Dr. Stefan Soba je predlagal za prenos poslov posebno komisijo.
Ob zaključku je razpravljal o tej zadevi še dr. Marijan Dermastia, ki se je izrazil, da je
OBVESTILO
ObveSčarao vse bralce, da bo »Glasnik« odslej zopet redno izlmjal v torek In potek.
načelno in praktično pravilno, I vseh investitorjev in izvajal-da se vse te zadeve prenese na cev gradbenih del v zvezi z občine. Strinjal pa se je z miš- j gradnjo stanovanjskih hiš p>»
' spodarskih, zadružnih in družbenih organizacij, uradov, zavodov in ustanov ter zasebnikov.
4. Usmerja načrtno gradnjo stanovanjskih naseMJ.
3. Vodi evidenco o zazidljivosti zemljišč, ter predlaga <to-J delitev stavblšča, last splošnega bila, da to, j ljudskega premoženja, v brez-pristojnost plačno uživanje za stanovanjsko Izgradnjo,
8 Pospešuje praktično uvajanje sodobnih metod, gradbenih elementov in delovnih metod.
7. Za Izvrševanje svojih nalog hna zavod komisije, prostore za preizkušnje, biroje in razne oblike organizirane pomoči.
Njegovo operativno delo zajema točka 6. navedenih nalog, ki jo izvaja tako. da pospešuje parktično uvajanje sodobnih gradbenih elementov in delovnih metod s prevzemom poedi-nib ali vseh del v zvezi s stanovanjsko izgradnjo.
Glede na povečan obseg stanovanjske izgradnje in na doseženo pocenitev te izgradnje je Svet za stanovanjske zadevo OLO Ljubljana mnenja, da je Zavod za stanovanjsko izgrail-njo doslej opravičil svoj obstoj. Nastane le vprašanje,
ljenjem tov. Sitarja, ki je izrazil bojazen, da ne bi ob prenosu evidence nad SLP zašli na krivo pot. To pa seveda ni razlog, da ne bi stvar načelno uredili. Prenos zavisi od konkretne organizacije in pametnega načina prenosa poslov na občine. Nemogoča stvar pa bi kar zakon daje v občin, ne bi dali. Po drugi strani pa je tudi že skrajni čas, da napravimo v pogledu gospodarjenja s SLP korak naprej. V tej zadevi bi bilo potrebno napraviti komasacijo zemljišč in ustvariti na teh zemljiščih nove socialistične pozicije v kmetijstvu. 2e s tega vidika Je treba prenos poslov, ki jih Je doslej Izvrševala Uprava nepremičnin, na občine, izvršiti čimpre).
Tovairiš dr. Dermastia Je končno še Izrazil svoje mišljenje, da za prevzem poslov od bivše Uprave nepremičnin ne bi bita potrebna posebna komisija. Ta prenos postov na) Izvrši Uprava nepremičnin sama s sodelovanjem občin, ki to evidenco
obliko na] Zavod obdrži v bodoče in kakšne na) bodo njegove naloge potem, ko je Izvedena reorganizacija a formiranjem novega komunalnega sistema in občin.
O obliki in nalogah Zavoda eo razpravljali tudi nekateri občinski ljudski odbori. Občinski ljudski odbori, ki so Svetu za tetenovanjeke zadeve OLO Ljubljana glede na razpravljanje o oblikah in nalogah zavoda podali pismeno mnenje, go v glavnem zavzeli enotno stališče, de naj bi bile naloge zavoda studijskega in operativnega značaja. Zaradi razprave o vprašanju navajamo značilnosti posameznih mnenj:
a)	Po mnenju občine Center Baj bi zavod posloval kot finančno samostojen zavod, naj bi razširil svoje delovanje, naj bi nastopal kot posredni investitor za vse iz sklada za stanovanjsko izgradnjo na področju mesta finansiranje gradnje, skrbel za vse predpriprave, programsko in tehnično dokumentacijo. nadzorstvo in obračunavanje do kolavdacije; usluge na.i bi zaračunaval po pogodbi Iz investicijske kvote, za ostale gradnje na nai bi dobil na vpogled programsko dokumentacijo.
b)	Po mnenju občine Bežigrad bi bilo delo zavoda študijskega in operativnega značaja, pri čemer bi se en del nalog finansiral iz okrajnega proračuna, drugi operativni del' pa na temelju zaračunavanja uslug po tarifi glede na 43. člen Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih, torej zavod s samostojnim finansiranjem bi dotacijo.
c)	Po mnenju občine Moste naj bi zavod posloval tako kot je navedeno pod točko b), le da bi bilo morda dobro, da bi posloval celo v republiškem merilu, namesto v okrajnem.
d)	Občina Šiška je enakega mnenja kot Bežigrad in Moste glede dela le. da naj bi bil Iz-kliučno zavod s samostojnim finansiranjem.
Na temelju rezultatov razpravljanja je Svet za stanovanjske zadeve OLO Ljubljana po presoji mnenj posameznih občin in po temeljiti anallzil ukrepov za pospeševanje stanovanjske izgradnje v cilju kar najhitrejše Im racionalnejše Izgradnje zavzel stališče, da naj bi bil Zavod za stanovanjsko izgradnjo zavod okrajnega znača->a, njegove naloge pa naj bi bile — upoštevajoč prednje ugotovitve — še nadalje študijskega in operativnega značaja In naj bi se formulirale takole:
1.	Proučuje pogoje sodobne Stanovanjske Izgradnje In sestavlja ekonomske analize;
2.	koordinira gradnjo stamo-vanjskih naselij vseh investitorjev po smernicah Okrajnega ljudskega odbora in občinskih ljudskih odborov;
3.	zbira znanstvene Izsledke tn rezultate s področja stanovanjske Izgradnje in skrbi za njih praktično uvedbo;
4.	vodi evidenco tistih zemljišč, ki jih občinski ljudski odbori določijo za zazidljiva v stanovanjske namene;
5 pospešuje praktično uvajanje sodobnih metod, sodobnih gradbenih elementov in sodobnih delovnih metod;
6.	pogodbeno prevzema za ljudske odibore, zavode, gospodarske organizacije, ustanove, zadruge in droge pravne osebe izdelavo programov ter oskrbo
ali izdelavo načrtov stanovanjskih hiš in tudi vse posle investitorja.
j Sredstva za izvrševanje na-; log po točki 6. je po mnenju Sveta za stanovanjske zadeve OLO Ljubljana nesporno dobiti z zaračunavanjem uslug naročnikom po tarifi na temelju člena 43 Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih. Teže pa je določiti tarife za izvrševanje nalog po točkah 1. do 5. prt sedanji stopnji razvoja zavoda in glede na njegov še neutrjeni položaj. Iz tega razloga je morda potrebno pozitivno mnenje občine Šiška proučiti s posebno pozornostjo, ugotavlja-! joč, če ni v letu 1956 prezgodaj govoriti o Zavodu za stanovanjsko Izgradnjo kot zavodu s po-1 polnočna samostojnim finansiranjem, ker svoj položaj Sele 1 utrjuje In bi po mnenju Sveta j pri sedanjem stanju njegovega razvoja utegnila nastati nevar-| nost. da bi zavod na račun for-siranja Izvrševanja uslug iz točke 6., ki bi bilo najdonosnejše. zanemaril ostale usluge.
Po poročilu je predsednik i mestnega sveta pojasnil odbornikom, da je bila ta točka dnev-j nega reda postavljena na sejo I mestnega sveta zaradi tega. ker ' so bile na predzadnji seji Okrajnega ljudskega odbora dane pripombe glede pravil Za-! voda za stanovanjsko izgradnjo.
KREDITNI SKLAD ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO Razdelitev sklada oz. prenos poslov na občine
j O zadevi so razpravljali Marjan Jenko, dr. Marijan Derma-I stla in Alojz Matelič.
Marjan Jenko se je strinjaj z : nalogami, ki naj bi jih izvrševal i Zavod za stanovanjsko iegrad-i njo. tako kot so na novo po-I stavljene. Zastopal pa je stališče. da Zavod za stanovanjsko j Izgradnjo ne bi smel dobivati dotacij kot finančno samostojni zavod. Le če zavod Se ni dovolj utrjen, bi se mogoče dala dotacija za leto 1956. v bodoče pa bi se moral finansirati sam.
O prenosu oziroma razdelitvi »Kreditnega »klada za stanovanjsko izgradnjo«, na občine, je podal poročilo Franc Drobeš: Mestni svet je na prvi seji dal priporočilo Svetu za stanovanjske zavede OLO, da izvrši priprave za prenos kreditnega sklada na občine. Vse priprave za ukinitev obstoječih skladov in njih prenos na občine so izvršene. Izvršen je pregled danih kreditov za gradnjo stanovanjskih objektov po posameznih občinah, v katerih se kreditirani objekti gradijo tn to ločeno za kredite gospodarskim organizacijam, stanovanjskim zadrugam, hišnim svetom in maUogradlteljem. S Taintštvom za gospodarstvo OLO, Zavodom za pianiiranie in odsekom za proračun OLO so se razgovar-jali. da se napravi tudi pregled dotekajočih sredstev, predvidenih po družbenem planu za leto 1955, po občinah. Iz katerih izvirajo. Teh podatkov nismo dobili. ker po ugotovitvah nave-dersih organov predstavlja to dolgotrajno delo. trenutno pa so zavzeti z delom na planu. Iz navedenega razloga <o se priprave za razdeHtev Kreditnega sklada nd občine Izvršile po principu gradnje po občinah.
izvršni svet za izdajo natančnejših predpisov o zavezancih stanovanjskega prispevka, o osnovi za obračunavanje prispevka, ter o načinu njegovega zaračunavanja in pobiranja, o mestu plačevanja prispevka, o postopku za Imenovanje upravnih organov, ter o gospodarjenju in razpolaganju s sredstvi občnskih kreditnih skladov in pa predpise o pravicah in obveznostih in o pravnem položaju skladov za zidanje stanovanjskih hiš, ustanovljenih po določbah Zveznega družbenega plana za leto 1955. i K razpravi so se oglasili Alojz Matelič, ing. Ivo Klemenčič in dr. Marijan Dermastja.
Tovariš Aloj* Matelič je sprožil vprašanje, kako razdeliti ta | sklad med občine, ki Imajo svoje objekte v sedežih drugih | občin. Po predlogu, bi se sklad j razdelil med občine, kjer so | posamezne stanovanjske zgrad-i be, kljub temu, da so morda v j sklad vložile sredstva neke druge občine. Zato bo treba poskrbeti, da se sredstva kreditnega sklada, ki so nabrana v okviru celotnega bivšega MLO, pravilno razdelijo. Tovariš Matelič je bil mnenja, da bode po tem predlogu iz tega sklada dobila več finančnih sredstev na
razpolago tista občina, v katere
Dr. Marijan Dermaslla je v
i razpravi Iznesel svoje stališče, j da je proti temu da bi-se temu zavodu dala kakršna koli dota-1 cija, ampak naj sl zavod pomaga na ta način, da se mu dalo konkretna pogodbena naročila na osnovi katerih bi prišel zavod do denarnih sredstev. Na ta način bomo vedno lahko rekli zavodu to in to želimo Imeti v tem in tem času. plačamo pa toliko in toliko, tako bi prišel zavod do denarja na podlagi konkretnih pogodbenih naročil ne pa na osnov! nekih dotacij. Zavod naj živi od plačil za usluge ki jih bo nudil naročnikom, : ne pa na račun dotacij.
I Priporočam Svetu za stanovanjske zadeve, da da zavodu i konkretne naloge, ki naj se ugo-! lovijo pogodbeno In ki naj jih potem zavod Izvršuje Karkoli bo zavod pametnega napravil, bo vedno to lahko povsod prodal in s tem večal svojo materialno osnovo.
Noto je predsednik Mestnega sveta dal na glasovanje predlog, kakor je bil stavljen v poročilu predsednika Sveta za stanovanjske zadeve s to pripombo, da se Zavodu za stanovanjsko izgradnjo ne bi dajala dotacija, pač pa konkretne naloge v izvršitev, katere mora zavod po naročilih pogodbeno Izvrševati.
Mostni svet je predlog sprejel kot priporočilo Okrajnemu ljudskemu odboru, ko bo ta sklepal o pravilniku Zavoda za stanovanjsko izgradnjo.
Za razdelitev sklada za sta-nova-njsko-komunalno graditev je pripravljen pregled stanja objektov, tol so finansirani iz tega sklada, po posameznih občinah in je pripravljena razdelitev z vso aktivo in pasivo posameznih obiektov. pa tudi z vso potrebno dokumentacijo. Pripravljen je predlog za prenos sredstev, ki so bila porabljena do 31. dec. 1955. računajoč pri tm plačilo decembrskih in za-kiliučnih situacij za leto 1955, na občine, kjer so bila investirana. Dotok sredstev se ni mogel zaključiti z 31. decembrom 1955. ker vsa sredstva, določena v družbenem planu za leto 1955, še niso dotekla in bodo še dotekala. Ker je Zvezna skupščina na zadniem zasedanju podaljšala veljavnost Instrumentov družbenega plana za leto 1955 na prvo četrtletja 1956. bodo sredstva še dotekala po dosedanjem načinu. Ta sredstva se bodo zbirala deljeno za občine In se bodo po zaključku prenesla na novo formirane občinske sklade, od koder so dotekala. Za vse občine okraja so pripravljena tudi vzorčna pravila sedanjega kreditnega sklada, ki bodo služila občinam pri formiranju kreditnih skladov kot gradivo, ki je bilo v letu 1955 z Izkušnjami uporabljeno. Zakon o stanovanjskem prispevku. ki je bil pred kratkim Izdan, uvaja stanovanjski prispevek ln tudi določa zbiranje namenskih sredstev po občinah. Svet za stanovanjske zadeve smatra, da je umestno dati priporočilo vsem občinam, da pospešijo predpriprave za ustanovitev kreditnih skladov, določenih po tem zakonu. Svet za stanovanjske zadeve je mnenja, da naj bi se v te sklade prenesli tudi sedaj obstoječi skladi. Prenos skladov bo pa možno Izvršit! šele, ko bo Zvezni izvršni svet Izdal izvršilne predpise k Zakonu o stanovanjskem prispevku. Člen 7 navedenega zakona namreč zadolžuje Zvezni
območju stoji stanovanjska zgradba, kot pa tiste, ki so v ta sklad sredstva dejansko vlagale.
Dr. Marijan Dermastla je v
razpravi iznesel, da še nobena občina nima formiranega kreditnega sklada in da je zato i potrebno, da občine takoj for-■ mirajo občinski kreditni sklad I In imenujejo upravni odbor te-1 ga sklada. Oči je treba imeti uperjene naprej ln ne nazaj, i Občinski upravni odbori pa naj začno razmišljati o tem, kako bodo kontrolirali vplačevanje prlspevko v ta skflad. Kako . bomo preostali del kreditnega sklada bivšega MLO razdelili ! na občine, bomo lahko še razpravljali, smatram pa, da je tudi to odveč, ker vem, da’ je Svet za stanovanjske zadeve 01,0 poskrbel za to, da je sredstva, ki so bila v kreditnem skladu nabrana, porabil. Zaradi tega je vsako razpravljanje okrog preostalih sredstev odveč. Ce Svet za stanovanjske zadeve ne bi pridno uporabljal tega sklada, ne bi bilo v Ljubljani v zidavi toliko zgradb, kolikor jih je. Zato je potrebno, da se nov upravni odbor teh kreditnih skladov, začne boriti za sredstva in pa za to, da se bodo ta sredstva tudi pravilno uporabila.
Predsednik Mestnega sveta je 'dal nato predlog o takojšnjem formiranju občinskih kreditnih skladov In upravnih odborov teh skladov ter končno predlog za razdelitev kreditnega sklada bivšega MLO in bivšega OLO Ljubljana okolica, na občine, na glasovanje.
Mestni svet je nato izglasoval priporočilo občinam v smislu prednjega predloga.
sta bila objavljena že v »Glasni ku« št. 2 dne 10. januarja 19* Zato je tov. Brumen obrazloži le razlike oziroma dopolnitvi k osnutku odloka ln pojasni nekatere momente, ki so bil objavljeni v osnutku v štev. i »Glasnika«. Pomotoma so izpadle iz odloka spremembe, k jih je sprejel Svet za gospe darstvo OLO na svoji seji:
1.	čl. 6 osnutka odloka se del polni z besedilom, ki naj pridi za besedico »pred 22. uro« in si glasi: »predlog, oz. sklep de lovnega kolektiva se lahko izvaja, ko ga potrdi oddelek i> gospodarstvo občinskega ljud-. skega odbora«;
2.	besedilo čl. 7, ki se glasi
»tl obrati prenehajo izdajati pl jačo in hrano 10 minut pred koncem potovalnega časa«, s' Izpusti, doda pa se besedilo, V ee glasi:	»restavracije, ki a<
združene e heteilom, »mejo v tž-Jemnih primerih goste, ki «• prispeM db allt po eaključkl predpisanega poslovnega čast postreči s hrano ln pijačo .< času pol ure po prihodu teh gostov. Ob takih primerih pa restavracija ne sme streči drugi«1 gostom«;
3.	čl. 9. osnutka odloka ee do da še odstavek, ki naj se glasi »l-n kjer taka prekinitev ne prizadene krajevnih turističnih po treh«.
Prav tako je v čl. 9 za besedico »urediti« pomotoma izpadi* besediva »de'a«, kaiteiro je treb* v osnutku odloka v čl. 6 vst<-
viti.
Po razpravi, v kateri eo so delovali odborniki:	Marija’
Jenko, Ing. Marijan Tepina, inf Ivo Klemenčič, Leo Kovačič i" Ostoj Tuma, ki eo predlagali $' gotove nove spremembe ln dopolnitve, Je dal predsednik Mestnega »veta predlog Gosti«' ; ske zbornice o o.braflova1•nell, času v gostinskih podjetjih * predlaganimi spremembami, 1* so bile Iznesene v razpravi, O1 glasovanje.
Mestni svet je predlog izgia' soval kot priporočilo občinski«' ljudskim odborom, da »prejm'-jo Odtok o obratovalnem čari tn ga prilagodijo svojim ral' meram.
OBRATOVALNI CA S V GOSTINSKIH PODJETJIH
ODLAGANJE IN ODVOZ < i SMETI TER ODPADKOV
Predlog Odloka o obvezne1* odlaganju in odvozu smeti i' odpadkov Iz gospodinjstev « območju mesta Ljubljane je j razložil OstoJ Tuma, predseduj ( Sveta za gradbene in komun«1' . ne zadeve 01,0. Predlog odlofc^ je bil objavljen v »Glasniki! štev. 2.	,
Tovariš Tuma Je dodal jj! ] pojasnilo k osnutku odloka 1 j opozoril na (Ive varianti glrij j plačevanja odvažanja smeti. P prvi varianti naj bi plnčev*f odvažanje smeti hišne upra^ o-.firoma hišni svet«, podjetjf ali ustanove ln zasebni lasto^ za zgradbe, ki niso vključe« v isipnoivanjJito skupnost. " drugi varianti pa b| nosile stri? ške za odvažanje smeti ln padkov pristojne občine.
! O obratovalnem času v gostinskih podjetjih na mestnem območjue je podal predlog in obrazložitev Ivan Pramen, tajnik Gostinske zbornico za oikn-aj Ljubljana. Osnutek odtoka o po-j- slovnem času gostinskih podlje-. tij in gostišč na območju mesta in obrazložitev k teinu odloku
Pri prvi varianti nastane
žava v tem, ker imajo nekat1"^ hišne uprave zaradi majhnih jernnin majhne dohodke In te pristojbine za odvoz s«'*j ležko plačate ali pa jih ne bi zmogle. Zaito je Svet
gardhcne In komunalne zad^,
se ostane P
stari praksi ln da »Snaga« **]
bil mnenja, da
■GLASNIK«
STRAN 23
računa odvažanje smeti občinam. Dejansko stane mesečno odvažanje smeti za en smetnjak okrog 400 din.
Marjan Jenko je v raepravi iznesel, da bi bilo potrebno, da bi ta odlok sprejele vse občine na območju Ljubljane in ne sa-mo občina Ljubljana Center, ker velja režim odlaganja smeti in odpadkov za vse občine.
Predsednik Mestnega sveta mi1 je pojasnil, da bo o tarifi •klepal občinski lj'ud.*ii odbor Ljubljana Center, ker leži zavod •Snaga« na njegovem teritoriju, medtem ko bodo odlok o obveznem odlaganju In odvozu •meti morale sprejeti vse občine.
Prane Drobe* se Je v razpravi zavzemal za osvojitev prve variante, in sicer zato, ker J* treba postaviti v enak polo-aJ Prebivalce mestnega in pe-Nfomega dela Ldubljane. Na Periferiji morajo namreč Ljub-jančami odvažati smeti sami,
, medtem ko v mestu opravlja to uslugo »Snaga«.
Dr. Marijan Dermastia je iznesel, da bi bilo treba zadevo preštudirati. Jasno je, da pridejo prebivalci občin, v katerih se pobirajo smeti in odpadki na moderen način, do večje ugodnosti kot pa oni, kjer takega pobiranja ni. Treba je, za tako pobiranje smeti jasno tudi plačati pristojbino. Pravilno je, da zavod »Snaga« najde tudi sredstva za pokritje stroškov za odvažanje smeti in vzdrževanje smetnjakov. Ce ima nekdo večje ugodnosti mora tudi računati s tem, da bo moral zato več doprinesti, kot pa če te ugodnosti ne bi imel.
Predsednik Mestnega sveita se je zavzel za to, da bi pristojbino za vzdrževanje smetnjakov In odvažanje smeti plačevali hišni sveti, ker Imajo le-ti prednost od takega načina odvažanja smeti. Ce to vprašanje
ne uredimo tako potem ustvarjamo neke nenormalne odnose. Seveda pa je v istem času treba razpravljati tudi o vprašanju, da se bodo iz skladov, s katerimi razpolagajo hišni sveti, lahko krili tudi stroški za vzdrževanje smetnjakov in odvažanje smeti. Ti smetnjaki predstavljajo pritiklino hiše. Zato je bil dr. Marijam Dermastja mnenja, da se iz amortizacijskih skladov hišnih svetov nabavijo smetnjaki, pristojbine za odvažanje smeti in vzdževa-nje smetnjakov pa iz stroškov hišne uprave.
Nato je predsednik Mestnega sveta dal na glasovanje predlog Odloka o obveznem odlaganju in odvozu smeti ter predlog, da naj hišni sveti plačajo smetnjake In pristojbine za njihovo vzdrževanje in odvažanje smeti.
Mestni svet je gornji predlog soglasno izglasoval kot priporočilo občinam za nijhovo realizacijo.
Občinski ljudski odbori
OBČINA BOROVNICA
5- redna seja Občinskega ljud-y.e.8a odbora je bila dne 23.
_./■ Vodil jo je predsed-°bLO tov. Čerin Janez. Seli J* Prisostvoval tudi odbornik 7° Ljubljana Kocjan Franček.
Prejet je bil naslednji dnev-81 red:
Citanje zapisnika zadnje
2.	Sprejetje odloka o začas-m, finansiranju" januar—znalec 195«.
3.	Sprejem odloka o razdelje-VanJU stanovanj, eti* **azširitev obrtne dejavno-T i v 8ostlnskega obrata »Pri Ljubljanici« v Podpeči.
5- Nakup stanovanjske hiše v arnniku pod Krimom.
”• Prošnje.
"• Razno
P	*•
zadn- Pre6itaniu J® bil zapisnik tovi,Je sej® sprejet in se je ugo-Vrč« °’ da 80 bili vsi sklepi iz-hih n* razen dveh. iz objektivni. ^azl(>80Vi V zadevi poslovanj ‘0V" ®len^e Slavka, upravni* vV 80stinskem podjetju Ugotp •, trla* v Borovnici se je in Vl1 naknadno primanjkljaj tožil6. zadeva odstopi Javnemu llstvu v postopek.
?	2.
lgjg ‘a razdobje januar—marec tun, r ie nl sprejet prora-flnski8,, lel° 1956, »Prejme Ob-t*,n 1 ijudski odbor odlok e za-
finansiranju.
Za	3
*ianovd' Pravilnega dodeljevanja korni, ?n' in da bl stanovanjska P°dla i Pns^vsla na pravni raanJv’ 3® bil sprejet odlok o Jevanjji stanovanj na po-
dlagi določila čl. 35 uredbe o razdeljevanju stanovanj.
4.
Gostinskemu obratu »Pri Ljubljanici« v Podpeči se soglasno odobri obrtna dejavnost s tem, da se dovoli prodaja kruha.
5.
Na prošnjo Intihar Ivane iz Kamnika pod Krimom, da bi se ji prodalo stanovanjsko hišo last SLP je Občinski ljudski odbor soglasno sklenil, da se hiša ne proda, ampak naj gradbena komisija do prihodnje seje poroča ali se zgradba, ki je v zelo slabem stanju tik občinske ceste, v prihodnjosti podre ali pa proda.
6.
Na prošnjo Kmetijske zadruge v Borovnici, da se ji dodelijo poslovni prostori Trgovskega podjetja Borovnica v likvidaciji, se po razpravi sklene, da ge je treba o tem še posvetovati z množičnimi organizacijami in na zborih volivcev, nakar se bo razpravljalo na prihodnji seji. Sklene se, da bodo zbori volivcev od 16. I. do 26.
II.	1956.
Kršič Franc iz Borovnice se razreši kot član cenilne komisije zaradi neobjektivnih črni-tev, namesto njega Je bil imenovan Jurček Jože iz Borovnice'.
Za šefa gospodarskega odseka se imenuje tov. Pavlovič Janez. V komisijo za potrjevanje štipendij so imenovani: Palič Polde, Zrimšek Pavel, Turšič Franc, Umek Anton in . Kaica Ivan.
OBČINA LJUBLJANA-VIČ
VABILO
ne 5. redno sejo ObLO Ljubljana - VIČ
obtian Pudlagi 38. člena Statuta SvgJ Ljubljana Vič dne 18. 6a Za.a l!*55. 21. člena Splošne-° ureditvi občin in 36-265,J (Ur. list FLRJ štev. hflstnjt „5 ’ člena Zakona o blh i:11?®1* občinskih in okraj-LRs	odborov (Ur. list
5t- 26-130-55)
°bčln!'l!‘,,Jem 5 redno sej°
r** ljudskega odbora
Ljubljana VIČ, ki bo v četrtek, 26. januarja 1956 ob 16. url v sejni dvorani Tržaška c. 3-1
v Ljubljani s predlaganim
dnevnim redom:
1.	Poroičlo o delu in nalogah sveta za socialno politiko in delovna razmerja;
2.	poročilo Sveta za zdravstvo o delu in bodočih nalogah;
3.	razprava In sklepanje o spremembah In dopolnitvah občinskega statuta;
4.	poročilo komisije o Izvedeni registraciji prebivalstva v občini;
5. imenovanje nekaterih ko-
.lisi.j;
6 personalne zadeve.
Vsak ljudski odbornik sme pismeno predlagati spremembo ah dopolnitev dnevnega reda.
Sejo se sklicuje za 16. uro iz razloga, da se omogoči udeležbo odbornikom iz območja Krajevnega urada Brezovica.
Prosim, da se udeležite zanesljivo razpisane seje, ker se po določilih Statuta sklepa o spremembah ln dopolnitvah Statuta le z večino glasov vseh odbornikov ljudskega* odbora,
Morebitno odsotnost prijavite tajništvu OBLO Ljubljana Vič, tel 22-455.
Dr. Stefan Soba. s. r., predsednik OBLO.
ODLOK
Na podlagi 1., 2., 3., 7. ln 70, člena Splošnega zakona v ureditvi občin in okrajev (Ur. 1. FLRJ "t. 26-269-55)., 24. tč. odloka o finansiranju In poslovanju zdravstvenih zavodov (Ur. V FLRJ št. 14-85-53) ln 2. točke 24. člena Statuta občine dne 18. avgusta 1955 Izdaja Občinski ljudski odbor Ljubljana Vič na 4. redni seji dne 23. dec. 1955 ODLOK
O oprostitvah in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene
storitve na območju Občine Ljubljana Vič.
. 1. člen
Popolnoma se oproščajo plačevanja stroškov za zdravstvene storitve:
a)	plačila nezmožni ne glede na bolezen, ako davčni predpis od premoženja ali dohodkov bolnikove družinske skupnosti ne presega 150 din letno na enega družinskega člana.
b)	šolska mladina osnovnih šot za Indlclrano preventivno zobno zdravljenje ln vse obvezne ambulantne preglede,
c)	bolniki z nalezljivimi boleznimi, ki se zdravijo v bolnišnici, pa brezplačnost n! odrejena .v predpisi višjih organov,
d)	bolnik! oib lokalnih epidemijah za zdravljenje v bolnišnici ln_ ambulanti, čeprav nl zdravljenje v bolnišnici aH ambulanti predpisano.
d) bolniki za zdravljenje v bolnišnici ali ambulanti, če ee
j. Je šele naknadno ugotovilo, da ne gre za nalezljivo bolezen, zaradi katere so bili napoteni v bolnišnico ali ambulanto.
e)	vsi tisti otroci, ki so v zdravstvenih ali počitniških kolonijah, ne glede na to, koliko so stari.
2.	člen
Tistim, ki Imajo premoženje ali dohodke, od katerih se plača : davek, se določi delno oprostl-i te v plačila za zdravstvene storitve po tej-le lestvici:
Bolnik plača od predpisane zdravstvene storitve:
če znaša davčni predpis od premoženja ali' dohodka družinskega člana letno:
25 */#	350 do 300 din
50 Vo	301 do 450 din
75 %	451 do 600 dim
Ce znaša davčni predpis od premoženja ali dohodka družinskega člana bolnika 601 din ati več. plača bolnik polni znesek za zdravstvene storitve.
3.	člen
Ne glede na davčni predpis se lahko popolnoma ali deloma oprostijo plačevanja zdravstvenih storitev tisti, ki b! bili zaradi trenutnih slabih socialnih, pridobitnih ali drugih razmer ' gospodarsko ogroženi, če bi mo-1 rali plačati stroške za zdravstvene storitve v delnem ali polnem obsegu.
4.	člen
Prevoznih stroškov za prevoze z reševalnim! vozili »o popolnoma oproščeni bolniki, za katere je odredil prevoz pristojni zdravnik, ne glede na davčni predpis:
a)	če so po 6. členu Uredbe o obračunavanju In zaračunavanju oskrbnine v državnih zdravstvenih ustanovah popolnoma oproščeni plačevanja oskrbnine.
b)	tisti bolniki, ki so navedeni v točkah a, c, č, d lo e
1.	člena tega odloka ln
delno tisti, ki so po 8 členu ; Uredbe o obračunavanju in za-j računavanlu oskrbnine v dr-! žavnih zdravstvenih ustanovah delno oproščeni plačanja oskrbnine.
5.	člen
Pod zdravstvene storitve • se po tem odloku štejejo tale zdravstvena opravila:
a)	zdravniška pomoč In oskrba v ambulanti ln na bolnikovem domu;
b)	zdravniška pomoč ln oskrba v bolnišnicah, sanatorijih in v vseh drugih zdravstvenih zavodih;
c)	prejemanje zdravil In sanitetnega materiala;
č) izjemoma in po prosti presoli Oddelka za zdravstvo In socialno politiko Občinskega ljudskega odbora Ljubljana - Vič v vsakem posameznem primeru: prejemanje ortopedskih in drugih zdravstvenih pripomočkov, zdraviliško In klimatsko zdravljenje ter specialni zdravniški pregledi.
8. člen
Bolniki, kt so po zvezni uredbi popolnoma a.ti delno oproščeni plačila oskrbnine v zdravstvenih zavodih, so tudi popolnoma ali delno opravičeni do prejemanja zdravil in sanitetnega materiala.
7.	člen
Olajšave In sprostitve po 1. , In 2. členu tega odloka se priznavajo upravičencem le na
podlagi potrdila o priznanju do
■ brezplačnih oz. znižanih zdravstvenih storitev, ki ga izda načelnik oddelka za zdravstvo in I socialno politiko Občinskega I ljudskega odbora Ljubljana — ! Vič. To potrdilo morajo predložiti upravičenci zdravstvenemu zavodu ob prvem 'skanju zdravstvene pomoči, razen v nujnih primerih, ko se lahko potrdilo predloži najkasneje v 8 dneh po prvem skanju zdravniške pomoči
Oddelek za zdravstvo in socialno politiko Izda bolnikom, po točki a) I. člena ln po 2. ■členu navedenega, odloka potrdilo na podlagi višine davčnega predpisa, po ostalih točkah 1. čl. pa na podlagi mnenja pristojnega zdravnika.
8.	člen
Odločba o popolni ali delni oprostitvi stroškov za opravljene zdravstvene storitve po 3. j členu tega odloka Izda v soglae-I Ju s komisijo za podeljevanje podpor načelnik oddelka za zdravstvo In socialno politiko.
9 člen
Proti odklonitvi zaprošenega potrdila po 7. členu tega odloka in prosti odločbi Izdani po 8. členu je dopustna, v 15 dneh po prejemu odločbe, pritožba na Tajništvo za zdravstvo pri Okrajnem ljudskem odboru Ljubljana.
16. člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku« OLO Ljubljana, uporabila pa se od 1. januarja 1956. kolikor v samem odloku ni drugače odločeno.
11. člen
7 dnem. ki le določen, da se začne uporabljat! ta odlok, nehata veljati odlok MLO gl. mesta Ljubljane n sprostitvah ki olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve na območ-bi mesta LbiHHane z dne 22. 3. 1954 — Tajništvo št 945-1—54 — Uradni list LRS št 12-156—54 In odlok OLO Ljubljana okolica o sprostitvi tn olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve na območju okraja Ljubljana - okolica z dne 22. 8 1954 — opr. št. 9512-1—54 Uradni list LRS št. 37-556-54.
Predsednik ObLO:
Soba dr. Stefan, 1. r.
ODREDBA
o zotiraniu ameriškega kaparja
Na podlagi 33 člena Temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi tn škodljivci (Uradni list FLRJ št. 26-292'54) v zvezi s določili zakona o pristojnosti občinskih In okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ štev. 34-37V55) Izdala Svet za gospodarstvo ObLO Ljubljana-Vič po sklepu svoje seje z dne 9. I. 195«
ODREDBO
o zatiranju ameriškega kaparja na sadnem drevju na območju Občine Ljubljana-Vič:
Vsak lastnik, zakupnik alt uživalec zasebnega ali družbenega zemljišča, na katerem je kakršenkoli nasad sadnega drevja (na vrtovih, njivah, travnikih, ozarah, ob cestah, železnici itd.) mora obvezno opraviti naslednje zatiralne ukrepe:
1. Odstraniti mora s svojega nasada vsa sadna drevesa, ki so popolnoma ali napol suha, nadalje drevesa, ki so močno rakava ali napadena od zalubnfkov, vrtnih zavrtačev, kaparjev — posebno ameriškega ali krvavih uši.
Prav tako mora odstraniti 1«
nasada vse suhe, na pol suhe in Odmirajoče veje in štrclje.
2.	S krošnje mora iztrebiti pregoste in križajoče veje, z debel In debelih vej pa odstraniti mah, lišaje, skorje in drevesne gobe,
3.	Odstraniti mora iz starikavih dreves prekomerno visoke vrhove, ki so za Izvajanje agrotehničnih ukrepov življenjsko nevarni.
n.
Ko je opravil delo, navedeno pod točko I, od 1. do 3., mora vse preostalo drevje poškropiti z enim izmed učinkovitih In predpisanih zimskih škropil (rume-san, rumesanovo olje, parapin).
ra.
Škropljenje se mora opraviti v tasu mirovanja vegetacije, po-
tem ko odpade listje. Do 15. marca 1956 pa mora biti vse drevje očiščeno in razkuženo.
IV.
Ako pod I. točko zavezanci ne izvršijo ukrepov, označenih pod točko I. in II. v času, ki je določen pod točko III. jih izvrši občina na njihov račun.
Lastniki sadnih dreves in ostali zavezanci, ki ne bi izvršili ukrepov pod točkami I., II. in III. te odredbe, bodo koznovani po določilih Temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci.
V.
Ta odredba stopi v veljavo takoj. Predsednik
Sveta za gospodarstvo ObLO: Plazar Franc L r.
OBČINA MORAVČE
,	VABILO
' na 5. sejo ObLo Moravče
Na podlagi 38. člena statuta Občinskega LO Moravče
sklicujem
5. sejo Občinskega ljudskega odbora Moravče, ki bo v sredo dne Z5. januarja 1056, v prostorih ljudske šole v Moravčah ob 15. uri.
Predlagam naslednji dnevni red:
1.	Sprejem statuta občine Moravče.
2.	Izvolitev raznih komisij.
3.	Poročilo predsednikov svetov o delu svetov.
4.	Razprava in sklepanje o odloku o dopolnilnih plačah osebja zdravstvene postaje.
5.	Razprava in sklepanje o sistemizaciji uslužbencev Uprave za dohodke obč. LO Moravče.
6.	Gospodarske zadeve.
7.	Personalne zadeve.
Vsak ljudski odbornik ima pravico pismeno predlagati spremembo dnevnega reda ali tozadevno dopolnitev.
Predsednik obč. LO Klopčič Martin 1. L
LJUBLJANA - BEŽIGRAD
statuta
odbora
OBČINA VABILO
no 5. redno sejo ObLO Ljubljana ■ Bežigrad
Na podlagi 39. člena Občinskega ljudskega Ljubljana-Bežigrad, v zvezi s 21. členom splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ, št. 26-269 55) ter 7. člena Zakona o pristojnost! občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS, štev.
26-13»‘55) sklicujem
5. redno sejo Občinskega ljudskega odbora odbora Ljubljana-Bežigrad, ki bo v sredo, dne 25. Januarja 1956, ob 17 url v dvorani Partijske šole v Ljubljani, Parmova ul. 37 :— II trakt.
Predlagam naslednji dnevni
red:
1.	Izvleček iz zapisnika IV. redne seje;
2.	predlog izpremembe in dopolnitve statuta občinskega ljudskega odbora;
3.	predlog Izpremembe in dopolnitve odloka o dopolnilnih plačah uslužbencev občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Bežigrad;
4.	predlog odločbe o ustanovitvi potrošniških svetov;
, 5. predlog odloka o obveznem
OBČINA KAMNIK
VABILO
no 6. redno sejo ObLO Kamnik
Na podlagi 38. člena statuta občinskega ljudskega odbora Kamnik sklicujem 6. redno sejo ObLO Kamnik, ki bo v sredo,
dne 25. januarja 1656. ob 8. url
ejutraj v sejni dvorani otičine.
Predlagan je naslednji dnevni red:
1.	Črtanje zapisnika to pregled »kiepov 5. redne seje.
2.	Razprava in sprejem statuta fca občino Kamnik.
3.	Razprava o ustanovitvi potrošniških svatov.
4.	Razprava o poslovanju Mestne ehrar inice v Kamniku in o potrditvi zaključne bilance.
5.	Razprava o predlogu odloka O poslovnlnem času v gostinskih podjetjih In gostiščih.
listu FLRJ, št. 37-55, Svet za go- i spodarstvo na podlagi 33. in 34. člena Temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in 1 škodljivci, Uradni list FLRJ št.
126-54 ter Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov, priloga 1-A, poglavje C-III, Uradni Ust FLRJ št. 34-55 Izdaja Svet za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Kamnik naslednjo
ODREDBO
o zatiranju ameriškega kaparja na območju občine Kamnik L
Vsak lastnik, zakupnik ali uživalec zasebnega ali družbenega ( zemljišča, na katerem je kakršenkoli nasad sadnega drevja (na vrtovih, njivah, travnikih, ozarah, ob cestah, železnicah itd.), mora obvezno opra-itl naslednje zatiralne ukrepe:
1.	Odstraniti mora s svojega nasada vsa sadna drevesa, ki so popolnoma ali na pol suha, nadalje drevesa, ki so močno rakava ali napadena od zalubnikov, vrtnih zavrtačev, kaparjev -— posebno ameriškega ali krvavih uši
Prav tako mora odstraniti iz nasadov vse suhe alt napol suhe ln odmirajoče veje in štrclje.
2.	S krošnje mora odstraniti — Iztrebiti pregoste in križajoče se veje, z debel in debelih vej pa
odstraniti mah, lišaje, staro skorjo in drevesne gobe.
3. Odstraniti mora iz starikavih dreves prekomerno visoke vrhove, ki so za izvajanje agrotehničnih ukrepov življenjsko nevarni.
II.
Ko je opravil dela, navedena v členu 1, točki 1—3, mora vse preostalo drevje poškropiti z enim izmed učinkovitih odnosno predpisanih zimskih škropil.
III.
Škropljenje mora opravit! v času mirovanja vegetacije, odnosno v času, ki ga predpiše za posamezni kraj Gospodarski svet občine.
IV.
Ce v točki I. navedni ne izvršijo ukrepov, naznačenih v I. in II. času, ki je za to določen (III), jih lahko občine na njihov račun.
V.
Kdor se ne bo ravnal po določbah te odredbe, bo kaznovan po Temeljnem zakonu o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list FLRJ št. 26-54).
VI.
Ta odredba velja takoj, objavi pa se v uradrtem glasilu OLO.
Štev. I'2-1220/l-55.
Kamnik, dne 25. 11. 1955.
Predsednik:
Občinskega ljudskega odbora: Alfred Janko 1. r.
OBČINA MEDVODE
5. sejo občinskega ljudskega |	5. Sprejem odloka o spremem-
odUutl^ 5!£8u smftr tooT = d seji" * obravnavala ‘ sledeč, |	'SSFl
padkov iz gospodinjstev In te,	o stanju proračuna	ln P° °bL° V
leto 1955 to sprejem odloka o
,____ D________r____„_HL in iz
drugih virov na področju občine; I
7.	odobritev menjalne pogodbe s Šimenc Anko;
8.	odobritev kupne pogodbe s Puh Josipom za nakup 26 m* zemljišča;
9.	odobritev dodelitve stavbne-da sveta Hrast Slavku;
10.	predlog odloka o ustanovitvi stanovanjskega kreditnega
sklada;
1L potrditev pravil gospodarske organizacije Avtomehanika;
12.	imenovanje davčne komisije;
13.	imenovanje komisije za potrjevanje tarifnih pravilnikov;
14.	Imenovanje komisije za odlikovanja;
15.	imenovanje upravnega odbora stanovanjskega kreditnega sklada.
Vsak ljudski odbornik ima pravico predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda.
Morebitno odsotnost javite tajništvu Obl,O Ljubljana-Bežigrad (telefon 32-994).
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Drobež Franc 1. r.
6.	Imenovanje občinske podkomisije za delovna odlikovanja.
7.	Imenovanje dveh članov v Svet za splošno upravo in proračun.
8.	Gospodarske zadeve.
9.	Personalne zadeve.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora: Alferd Janko I. r.
za
i dodatnem proračunu.
2.	Sprejem odloka o začasnem finansiranju za razdobje januar — marec 1956.
3.	Razprava in sklepanje o reorganizaciji otroškega vrtca v Medvodah.
4.	Potrditev predračuna dohodkov ln izdatkov Zdravstvenega
doma v Medvodah.
Poročilo o stanju proračuna za leto 1955 je podal predsednik proračunske komisije ObLO Klančar Andrej. Tabelarični pregled do sedaj ostvarjenih dohodkov in do sedaj izvršenih izdatkov nam kaže tole zanimivo sliko:
DOHODKI:	po planu:	dejansko ustvarjeni:
L Dohodki iz gospodarstva — del dobička gospod, organizacij 2.	Lokalni prometni davek 3.	Dohodki od prebivalstva 4.	Dohodki uradov ln ustanov 5.	Ostali dohodki 6.	Presežek iz leta 1954	3.524.000 3.500.000 8.059.000 40.000 95.000	3.178.872 5,401.563 8,211.660 1.500 3.463 29.899
SKUPAJ.	15,218.000	16,826.959
Odštevši od tega 6"/» obvezno rezervo	915.000	1,007.823
Skupni čisti dohodki:	14,305.00«	15,819.126
IZDATKI: Negospodarske Investicijo Prosveta ln kultura Socialno skrbstvo Državna uprava Proračunska rezerva Komunalna dejavnost	po planu: 2,000.000 9,033.800 506.000	dejansko ustvarjeni: 2,000.000 7,975.125 405.271 2,386.179 307.673 240.000
SKUPAJ:		13,314.248
V tej zvezi se ugotovi, da so I sprejme občinski ljudski odbor bili nekateri izdatki v proračunu j sklep, da se v celoti sprejme do-prenizko planirani, zaradi česar ; datnl proračun, kakor ga je pred-
Jih bo potreba sedaj nujno povečati. Prav tako terja povišanje izdatkov v septembru preteklega leta izvršena reorganizacija državne uprave, ker je bil občini Medvode priključen pretežni del prejšnje občine Smlednik. Na osnovi dodatnega plana,
lagal predsednik proračunske komisije ObLO tovariš Klančar Andrej.
Nato sprejme občinski ljudski odbor odlok o začasnem tlnansl-
ODREDBA
o zatiranju ameriškega kaparja
Da se sadno drevje obvaruje pred uničenjem po nevarnem
£° kMeV :Col?ueobčtoePaže j iTgT	\	Proračunskih Izdatkov za
razširi en do odredbi Državnega proračunske komisije ObLO, se j mesece januar marec 9.> , n »gorstvo, ‘o predvideva, da se bodo iz zgoraj to v »k.adu » Proračunmn za eto območlu ki je okuženo z nevar- navedenih razlogov	povečali | 10j5. Za čas od 1. I. do Ji. .i. iv 6
nlml rastlinskimi boleznimi in skupni izdatki občine za 1.287.000 «e tedaj predvklevajo ltdSHU v i škodljivci, objavljeni v Uradnem I dinarjev. Po krajši diskusiji nato . »kupnem zneeku din 8,232.000,-
III.
Tajništvo za prosveto OLl Ljubljana predlaga, naj se olrr ški vrtce v Medvodah kot zavd( s samostojnim	finansiranj e$
ukine ter naj se kot proračunski ustanova priključi tamkajšnji osnovni šoli. Odbornik 2ag* Jakob v tej zvezi pojasni, da j1 lak ukrep vsekakor pravile« kajti otroški vrtec v Medvodal že dalje časa ni nudil otrokoH predpisane hrane, niti ni razpe lagal s potrebnim strokovni! kadrom.
Po krajši diskusiji je sprejo občinski ljudski odbor sklep, d' sc otroški vrtec v Medvodah k® ustanova s samostojnim finamsij ranjem ukine ter se s 1. I. 1951 I priključi kot posebni oddelek 1 osnovni šoli v Preski.
IV.
Zdravstveni dom v Medvodal
je .predložil občinskemu ljudske! mu odboru v obravnavanje preš račun dohodkov In izdatke' zdravstvenega doma za leto 1955 Iz predloženega predračuna j; razvidno, da bodo po planu zn«’ šali dohodki 5,937.000 dinarjev] prav toliko pa bodo znašali tud Izdatki zdravstvenega doma. Plal izdatkov je nasproti planu izdatkov za leto 1955 nekoliko višji kar je utemeljeno s tem, da b! v letu 1956 imel enega dentisd — zobarja več.
Občinski ljudski odbor je nat' sprejel sklep, da se predračut Zdravstvenega doma v Medvd dah v celoti potrdi.
Proračun za preventivno delS zdravstvenega doma pa je j zneskom din 1,300.000.— vključe* v proračun ObLO Medvode. j
V.
Na podlagi 4. člena odi oV ObLO o tržnem redu z dne 5. M 1955 je med drugim tudi prepe* veda.no prodajati na tržnem pr0, ito.ru alkoholne pijače in velflfcj živali. Ker je ta predpis delofl,i prestrog, deloma pa tudi n*1 zakonit, je občinski ljudski odb»! sklenil, da se sme na tržne! prostoru pod Izvestniml pog”i tudi prodajati vino, žganje * velike živali.
VI.
Kot zadnjo točko dnevneč® reda je občinski ljudski odb°: sprejel odlok o Izenačenju pravnih predpisov ObLO Medvode i" ObLO Smlednik, ki se glasi:
Na podlagi 70. člena zakona l’ splošni ureditvi občin in okraj6' (Ur. 1. FLRJ št. 26-269'55) v zve* z 2. točko 50. člena zakona o o*' činskth ljudskih odborih (Ur. * LRS št. 19-88/52) izdaja Občin*1 ljudski odbor Medvode po skieP* seje z dne 23. XII. 1955
ODLOK
e Izenačenju pravnih predpis®' na območju občine Medvod®
1.	člen
Na območju nove občine vode se razširi veljavnost našle® njih pravnih predpisov bivšem ObLO Medvode:	,
a)	odlok o zatiranju kolora®! skega hrošča, ki ga je spreJ* ObLO Medvode na 4. seji d®| 17. aprila 1953, to
b)	odlok o upravljanju ln oskp bovanju spomenikov in grob**1 izza časa NOV št. 293/1-53. i
2.	člen
Razveljavi se odlok bivše čine Smlednik o upravljanju !, vzdrževanju pokopališč z & 29. V. 1965.
3.	člen	J
Ta odlok stopi v veljavo ,
dnem objave v »Glasniku« Ljubljana, uporablja pa se M 1. I. 1958.
Predsednik ObI-0'
Mravlja Franc 1. *' j