Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
n
Velja za vse leto • Za pol leta ... Ne«
•	$6.00 „
-	$3.00 0
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
n
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Tac largest Slovenian Daily in ? I	ike United States.
□ Issued every day accept Sundays t and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: C0BTLANDT 2876
Entered aa Second Class Matter, September 21, 1903, at the PostOffice at Hew York, N. Y.t wider Act of Coagresa of March 3,1879
TELEFON: C0RTLANDT 2876
NO. 92. — ŠTEV. 92.
NEW YORK, THURSDAY, APRIL.19, 1928. — ČETRTEK, 19. APRI^. 1928.
VOLUME XXXVL — LETNIK XXXVI
Razkol v United Mine Workers.
NAPREDNJAKI ZAHTEVAJO
ODSTRANJENJE J. LEW1SA
V Illinoisu je prišlo do odločilnega be ja med naprednimi in reakcijonarnimi elementi v 'premo-
gar&ki organizaciji. — Piketiranje ,pri rovih. —
Spopad med štrajkarji in «kebi.	'
SPRINGFIELD, 111., 18. aprila. — Boj med na-prednimi in reakcijonarnimi elementi v organizaciji United Mine Workers of America postaja v pre-mogarskem ozemlju Illino isu vedno hujši in ostrejši. Birokracija organizacije in rovski lastniki so se sestali tukaj, da uveljavijo skupno stvar proti onim elementom v organizaciji, ki so mnenja, da je dozorel čas, ko je treba pomesti z John Lewis-om in tovariši, ter staviti na njih mesto resnično razredno-zavedno bojijo organizacijo.
Na zborovanju Save the Union komiteja v Springfield, 111., ki se je vršilo v nedeljo, so sprejeli sklep, da se postavi od ponedeljka naprej pikete pred Old West rov. Ta rov je zopet pričel z o-bratovanjem in sicer z organiziranimi delavci. — Sklenjena fronta delavstva, ki je bilo prvotno iz-prto od podjetnikov, a v položaju, da vztraja za boljše mezdne in delavske pogoje, je bila seveda predrta vsled tega obnovljen j a dela.
Soglasno z dogovorom se je zbralo v ponedeljek večje število piketov ob rovu, da opozore premolar je na njih dolžnosti solidarnosti. Številni so se dali pregovoriti ter se vrnili, vendar pa so bili tudi raki, ki so ostali gluhi napram argumentom tova-lišev ter se vendar odpeljali v rov.
i
Kljub temu pa je bil uspeh piketiranja tak, da to postavili od včeraj naprej pikete tudi ob* ostalih rovih okraja.
Po drugih krajih je zavzel boj med obema elementoma organizacije resnejše in ostrejše oblike.
V Belleville, III. so v ponedeljek zjutraj ustavili piketi 1 50 skebov na poti v rov. Več sto mož se je zbralo pod vodstvom članov dotičnega komiteja pred rovom. Njih opomini pa niso imeli nobenega uspeha, in skebi, ki so prišli k rovu v 30 avtomobilih, so se odpeljali enostavno skozi množico demonstrantov ,pri čemur je bilo vec slednjih ranjenih, a so se mogli rešiti na ta način, da so hitro tkočili na stran.
Veliko razburjenje se je polastilo nato piketov. Par posebno razburjenih je pobralo nato par kamnov ter jih vrglo proti vozovom.
Za kapitalistično časopisje je bilo to kot nalašč :n časnikarske agenture so 'pričele razširjati vsakovrstna pretiravanja in laži glede teh dogodkov v
bližini rova.
SKUPEN POLET V NEW YORK
Transatlantiiki letalci bodo nadaljevali vožnjo brez "Bremena". ,— Najbrž se bodo poslužili poses trimskega aeroplana tvrdke Junkers. — Raz-svetljevalni [aparat "Bremena" je bil icdpovedal.
Poročila, ki so dospela včeraj z Greenly otoka v zunanji svet, si deloma nasprotujejo glede namenov transatlantiških letalcev. Neko poročilo pravi, da bodo letalci kmalu obnovili svoj polet v New York, a ne z "Bremenom", ker bo vzelo š<* več dni predno bo aeroplan popravljen.
BOJI NA DALJNEM IZTOKU
Japonska je poslala svoje čete v Šantung ob priliki obnovljen ja Vojevanja med Severom in Jugom. Nacijonaliati fuspešno prodirajo.
TQKIO, Japonska, 18. aprila. — Japonski kabinet je sklenil včeraj izkrcati mornariške čete v! Tsingtao. Kot vzrok so navedli prodiranje nacionalističnih čet v provinci Santung. Ce bodo poslane še druge čete, bo odločeno jutri. Medtem pa imajo pripravljene v Tiensinu nahajajoče s e čete, da jih pošljejo v Šantung.
BISHOP §E NE BOJI STOLA
Ubijalec nima nobenega strahu pred električnim stolom. — Poljubil je ženo, radi katere je u-moril soseda. — Rekel je, da bo povedal vse, če ga bodo hoteli poslušati.
WATEIiTOWX. X. Y.. 18. apr. Brez najmanjšega znaka kesa je nastopil Howard Bishop, 4."> let stari farmer iz Hammonila. X. Y. pri zaključnem zaslišanju v Og.lensbnrpr, poslušal državnega pravilnika Infrrama ter >♦> odrekel nato preiskavi na teipelju umora po prvem redu. Mestni -odnik Coreoran jr;» je pridržai nato do majske velike porote brez jam-ščln«*.
Bishop, obdolžen umora M err h Manninjra. soso-Ja. katerega j«' našel skupaj v Mrs. Bishop, je stopil v sodno dvorano h meje. Med vrati je srečal Mrs. Bishop. Objel jo jf\ ji (pritisnil vroč ipoljub na nsia ter rekel: — Xe vznemirjaj .se. Vse je a liri gli t.
Xato je odšfl na svoj določeni sedež ter prijateljski pomignil moškim in ženskam, katere poznal. Poslušal je mirno priče državnega pravdništva. ki so izpovedale o njegovem priznanju glede umora.
Zena, o kateri je rekeL da ga je izdala, ^o je vidno tresla, ko je državni pravdnik razvil njegov slučaj. Dva prijatelja Bishopa sta nato zasedla prieevalni stol ter opisala ples. na domu Ilunterja, ka-vega je zapustil Bishop, do se v temi prikrade domov.
Odvetnik George Bowers i/. Can t ona. zaposlen kot zagovornik, ni hotel . komentirati o poročilih da je sklenil Bi>hop poklicati na pomoč "nepisano postavo". Bishop sam je malo pred vstopom v sodišče izjavil, da hoče povedati vse. "če mu bodo pustili".
— Jaz mislim, da je vse končano z menoj. — je rekel. — Mislim, da bom dobil električni stol".
ZADNJE PRIPRAVE ZA POLET
General Nobile je reke\ d a je vodljiva zračna ladja pripravljena za polet na Severni tečaj. — Nikakih nadaljnih pre-iskušenj ni treba po boju z viharjem.
STOLP. Nemčija. 1*. aprila. — Ko bo letel vo lljivi zrakoplov "Italia" z gneralom 1'mberto Xo-bile na krovu preko divjin Arktika proti Severnem tečaju, bo bovola kabina zračne ladje velik lesen križ. Madono. vazo z umetnimi cvetkami in v.-č drugih talismanov. podeljenih italijanski ]»■.-sadki.
Ko je povedel {nnočevalea A--. Press skozi notranj Mtali«-". katero so popravljali za polet \ King's Bay. na Spiebergih. je o kazal general Xobiie različne jired-mete.
Kabina vsebuje Madono v <>-kvirju. ki je spremljala generala Xobiie na njegovem prvem potovanju preko Severnega tečaja v vodljivi zračni ladji "Xortre". P< i Madono se nahaja vaza, polna u-metnih cvetk.
— Moja žena je postavila ,ev*>r-
jke tjakaj, cla pričara vizijo cvetoče Italije nad puščavo ledu. — je pripomnil Xobiie.
Sest čevljev velik križ. katerega je podaril papež Pij in katerega bodo spustili na Severni tečaj, je spravljen v prostoru nad kabino. Križ vsebuje odprtino na vrhu. v katero je opravil papež la>?-noročno pisan perganm^nt.
V 'kabini so tudi slike žei^e in hčerke Xebila, fotografija kralja Viktorja Emanuel a. kraljiee Helene in sevala tudi Mnssolinija. Ko sta šla skozi "Italio" je rekel general Xobiie. da je njegova zbirka znanstvenih inštrumentov in kart najbolj popolna, kar se jih je kdaj sestavilo za polarno ek^pe-dicijo.
Močan kontrast pro'i zmeli inštrumentov na krovu je predstavljala špartau.ska priprost akoino-dacij za osebni komfort onih. ki >e nahajajo na krovu. Xikj r ni bi!o nikakih sedežev ali ^rolor. — Boljše je namreč imeti ekvivalent v teži v dola t nem kurivu kot tla bi zmanjkalo kuriva na vožnji. — j»-pojasnil kmiandant Zappi.
Tako popolnoma " j" prepričan general Xobiie o zmožnosti 'Italic.. <ia •prenese bližajoči se polf-t. da ne bo nikakih poskusnih pob-tov pred odhodom v Kings Bay. ki bo služil kot severna postopanka.
Zena, nesrečna v zakonu, SC JC obesila.
PACHOGUE, L. 1.. april-. Obupana, ker je bil nj^n pred desetimi leti sklenjen zakon s Harry Jonesom tako nesrečen, da jo je mož zapstil. se je obesila M'->. Jones v .skednju poleg hiše neke Mrs. Dom in v v South Haven. ki< r se je mudila na obisku. Xa listini je navedla razlosre za svoje nbnuni) dejanje. Ženo so pogrešali, ko ni prišla k zajtrku. Xeki farm-Vi delavec jo je našel obešeno v »k* 1-nju, oblečeno le v nočno obleko.
Kongres kmečke stranke.
BUKAREŠTA. Rcuiun^ka. 1-aprila. — List', k: v »vrne tr žira jn < narodno kmečko stranko, -o obelodanili včeraj objavo strankarskega voditelja Julio Maniu m pršenjih senatorjev, da se bo vršil dne 6. maja velik kmečki kon gres v Alba Julia.
KAPITAN USTRELIL VSILJIVCA
Sumljiv človek se je splazil v kabino W. C. En-righta na parniku Port Curtis. — Kapitan ga je nato ustrelil.
Xezosn moški, po mnenju policije vlomilce. bil ustreljen <h1 kapitana William* En right a na parniku Port Curtis. Parnik. ki pripada Commonwealth Dominion črti; lež< ob vznožju Congress St. v Brooklynu. Kapitan Enright bo danes zaslišan radi obtožbe, da je i bil tujca. Uokel j<\ da se je prebudil od Suma in da je videl stati nekega moža v bližini svoje postelje. Brez obotavljanja je prijel zu revolver ter oddal tri strele na vlomilca, ki je nato pohitel na
Hindenburg navzoč pri poroki Bismarcka.
BERLIN. Xemeija. It5. afhriia. — V veliki cerkvi nasproti berlinskemu gradu. ,se je poročil včeraj knez Otto von Bismarck, vnuk železnega kanclerja in sin kneza Herbert a von Bismarck z gospodično Anoinarijo Tengboin. hčerko švedskega arhitekta, profesorja Ivana Tengboma.
Pr» d sedn i k von Hindenburg. zunanji minister dr. Stresemann in številni zastopniki nemške iti švedske družbe so bili navzoči v ccrkvi. ko je brla završeua poroka. Slovesno »iejanje je .bilo izvr-šeno po sveii^kem običaju, da je čakal ženin nevesto ob bogato o-krašenem altarju in da jo je pribijal njen oče. >—_____ _____________
krov ter se tam mrtev zgrudil na tla. Ambulanti ni zdravnik je ugotovil neznaneevo smrt. Bil je star kakih 25 let.
KAXCIIA-J. Kitajska. 18. apr. Japonci so oči vid no prepričani, da se nevarno maje "pozicija maršala Cang Tsolina. vladarja Mandžurije in diktatorja j»ekin.ške vlade. Ze so otvorili pogajanja s "krščanskim" generalom Fengom v namenu. -da ga pridobe za zavarovanje japonskih interesov v Mandžuripi.
Xeki zaupnik Japoncev je imel pogovor s Fengom ter ga skušal sondirati glede njegove politike, če bi zavzel Peking. Feng je baje izjavil, da so Japonci in Kitajci lahko prijatelji, a le na temelju enakosti.
XAXK1XG. Kitajska. 18. apr. Ofieijelna objava glavnega stanu I nae.ijonalistov v Ilsučovfu javlja, da je bil zaseden od nacijonalistov Jenčovfu ob Tiensin-Pukov železnici. To mesto leži kakih sedemdeset milj severno od bojne črte ob početku ofenzive dne 7. aprila.
Tri glavne ofenzive so bile o-tvorjene od nacijonalistov. Prva naprrtiuje neprestano v Šantungu in druga je d o vedla, do zavzetja [I/mčenga. kateri kraj pa je bil medtem zopet zavzel nazaj kot trdijo severni. V tretji ofenzivi pod Fengom je bil sedaj zavzet Jcn-'čorvfu.
I LOXDOX. Anglija. IS. aprila. IVrse se boji cb celi 400 milj dolgi kitajski fronti, kot je javilo neko poročilo iz Tokija. Xacijonalisti prodirajo na celi črti. posebno v Šantungn. kjer se umikajo severne armadi e v velikem nere<lu.
i
I Stavka indijskih tekstilnih delavcev.
BOMBAY, Indija. 18. aprila. — Rastoče uezaidovoljstvo indijskih tekstilnih delavcev v Bombayu o-■beta najti izraza v generalni stavki. ker je. to edina uspešna pot, da demonstrira opozicijo delavcev proti dvošiftnenni sistemu delovnega časa.
j \ elika Jkvpina ^ta v kar je v je demonstrirata .včeraj pred številnimi tvornieami. in iposrečilo se je napotiti delavce v desetih tvorni-cah. da so se pridružili gibanju, vsled česar stavka sedaj 32.000 delavcev v devetnajstih tvornicab. Xeglede na majhne spopade, j«* . bilo stavkarsko ozemlje v splošnem mirno.
HENRY FORD PRI LLOYD GE0RGU
Henry Ford ni mogel sproti odgovarjati na vprašanja Angleža. — Nikdar ni imel prilike vprašati kaj o angleški politiki.. ,
LrOXDOX. Anglija, 18. aprila. Henry Ford je videl včeraj Davida Lloyd Georga z njegove najboljše strani. Vojno-časui ministrski predsednik, ki se je ravno vrnil z velikonočnih počitnic, je bil zelo Čil in tako radoveden glede1 Združenih držav, da je skoro pozabil zavžiti svoj "chop".
Mr. Ford je sprejel od Idoyd Georga povabilo na luuč ter je domneval. -da bo cul dosti o angleški poltikii. »Sestal se je že s kraljem in princem iz Walesa, a no-1 ben inozemec ne misli se v o >a nato. da bi govoril s kraljevskimi o-sebami o politiki. Vsled tega je mislil ameriški avtomobilski tvor-ničar, da je prišla konečno prilika. da bo izvedel nekaj o angleški politiki.
Mr. Ford je imel več vprašanj, na katera je hotel odgovora, a Mr. Llovd George ga je pričel izpraše-vati o predsedniški kampanji in o tem. kakšne so prilike za Hoover-ja ali governerja Sinitlia?
Xato je Idobil Fordove nazore o prohibiciji, industriji, eksportih in poljedelskih inrportih. — IJojtd G«»orge se je prav posebno zanimal za ameriške fanuerje. Vpraševal | je glede traktorjev, se zanimal za Wall Street in za ameriške nazore glede Lige narodov, — z eno besedo za vse i>od • ameriškim soln-cem.
Obed je bil kina 16 končan, in Mr. LloyH i i eorge j" odhitel. da prisostvuje »dvorjenju poslanske zbornice.
— Moj Bo«! — je vzkliknil Mr. Ford pozneje. — ta človek pa res zna vpraševati.
Xujbrž .se bodo poslužili nadalj-'' nega Uunkersovega aeroplana F—13.
Xeko drugo poročilo je javljalo. da so letalci že odleteli proti Murray Bay. To poročilo, ki je prišlo preko Quebcca in Seven Islands v Ottawo, je javljalo, da bodo vsi trije letalci odleteli proti Xew Vorku v nekem drugem Jun-kersovem aeroplanu.
Junkersov aeroplan je c-dletel predvčerajšnjim v Montreal z Miss Ilerto Junkers in Fred Melehior-jem na krovu. Parnik Moncalm je laJolomee, ki je najiravil že poskus, da prodre skozi leti do majhnega otoka med Labradorjem in Novo Fund land i jo.
V nekem drugem poročilu, ki je bilo sporočeno v Montreal, se glasi, da .so prišli letalci do sklepa. da ni mogoče reparirati "Bremena'' na Greenclv otoku.
Vse te informacije kažejo, da bodo Jetalci kmalu dospeli v Xew, York. Xeko poročilo, da se že na-j hajajo *na Sehillesrjevem aeropla-mi. ni posebne, vrjetno, k«-r se ni dosedaj še ničesar čulo o tem, da je o Metel Schiller zopet nazaj pro-to severu. Predvčerajšnjim je od-letel s Fitzmauriconi z Greenelv otoka. Fitzmauriee je imel od barona Ilucnefelda naročila, naj nujno preskrbi nadomestne dele, do-čiiu sta astala oba Xemca na otoku.
QUEBEC. Canada. 18. arorila. — Mis*s Herta Junkers je odpotovala včeraj zutraj z žcleznieo iz Mon-treala v Quebee. V Quebeeu bo čakala Fitzmaurica, da se ž njim pogovori, kakšni uaiimestni deli so potrebni za "Bremen".
POINT AMOUR. Quebec. 18. aprila. — Odpoved razsvetilnega aparata "Bremena" ki je onemo-j cročila letalcem čitanje inštrumentov. je bila soglasno z izjavo barona Iluenefclda kriva, da so prišli letalci konečno nn Greenelv o-jtok. na stotine niilj proč od njih j smeri. Huenefeld cen il, da so [preleteli v temi kakih 400 milj ter J ne napotili tekom tega časa iz juz-. nn-zapadne smeri v severno. I Polet se je \*ršil iz Dnblina ves (lan v četrtek zelo.gladko, a ponoči se ie dvignil snežni vihar. V i viharni je aeroplan letel "zelo nizko". Čeprav je dala jutranja zora | letalcem priliko, da korigirajo jSmer poleta, je postajalo vreme (vedno slabše in aeroplan je bilo mogoče le z največ.vm naporom i ohraniti v teku. Letel je zelo niz-|ko. ko so prišli na obal Xove jFundlandije in kmalu nato so vi-■ deli letalci svetilnik Greenelv otoka.
Jimmy An^el v Mexicali.
ME KIGALI. Mehka. 18. apr. Jimmy Angel, ameriški letalski veteran, je dospel včeraj semkaj s svojim dvokrilnikom. Mexicali je prva etapa nameravanega }>oleta 25.000 milj krog Južne Amerike.
Z Angelom sta dospela Presho Stephenson, vprizoritelj poleta in William Benton. Odlet se je za vršil včeraj zjutraj iz Fresno, Cali-
ffirnnn
S ;!e znam.	g:
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati,	g 1 da poskrbimo v ,«tari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinferjih ali lirah. Po- •
datki so veljavni do pn klica, ki «e po potrebi objavi na tem mesta.	S !
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako bosta rpoitevali nafto sa-	W
nesljivo ter točno postrežbo.	--®
Dinarji	Lir«	P08™"__|
PODATKI	g
Din. 1000 ........$ 18.40 Lir 100 ............. 9 BN Pristojbina *a izpis	[§! ,
j Di* 2 500........S 45-7. Lir 200 ............. $11.50 f^TSSJS^	i
Din. 5.000 ..........$ 01.00 Lir 800 ............. $16.M	maša kakor	M
I	W	sledi: za $11, ali	»f
j Din. 10 000 ..........$181.00 Lir 800 ............. $17.7» matiji zne^k 75 ren.	g
I ^	..........$200,00 Lir 1000 ............. $MJ0 , ^^	g
i	od nakfsi dolarja.	Ep
\	Nakazila po brzojavnrm pisoiu izvršujemo ▼ najkraj^rm (asu ter ra- Za vetje srote po pi-	g
unamo za stroške $1.—	-nem dogovoru.	M
nR
|	SAKSER STATE BANK	1
I 82 Cortlandt Street. px»»: oobtlasdtww	New York. N. Y.	|
5UBELJNOV KONCERT V CHICAGU
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor Je namenim potovati ▼ stali kraj, je potrebno, da J® poučen o [Hitnili llstib, prtljagi in drugib itvareb. Vsled iiaJe dolgoletne iz. knSnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila In priporočamo, redno le prvoi-rstne brzoparulke.
Tudi ncdr/.avljanl za morejo potovati v stari traj, toda preskrbeti »I morajo dovoljenje ali permit iz SVasblnstuna. bodisi za eno leto ill J mesecev ln se mora delati pro-fnjo vsaj en mesec pred od|w>tova ijem in to naravnost v Washing *>nt D. C. na generalnega naselnl ttcega komisarja.
Glasom odredbe, ki Je stopila v pel Javo SI. julija 1926 se nikomur reč ne pošlje permit po poŠti, am rak ga mora iti Ifkat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji na-lelniSkl urad all pa go dobi v Vetr Torku pred od potov a njem, ka-tor kdo v prošnji zaprosi. Kdor po-:uje ven brez dovoljenja, potuje na ivojo lastno odgovornost.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnike ali irojee lz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo prlpusčenib ▼ tem letu 170 priseljencev, toda polovica le trote Je določena za ameriške državljane, ki 2ele dobiti sem »tarife In otroke od 18. do 21. leta ln ym. za poljedelske delavce.
Ameriški državljani pa zamore-|o dobiti Km JSene in otroke do IS. leta bres da bi bil i šteli ▼ kvoto, potrebno p*. Je delati proSnJn » Washington.
Predno pod vzamete kaki korak )l51te nam.
SAKSER
STATE BANK
82 Cortlandt Strmel NEW YORK
- ■ - ■■ ■ - - -g - . Peter Zgaga
O vojni in ofenzivah.
Kljub navidezaemit miru vrše vm*|)ovs<»ii vroči boji in ^po-|»a«lf. in kot k;iže. jih se tie bo tako zlcpji konec.
I nam •rurant ira jo diplomat je v Ženevi, ki lioeejo odpraviti ka-none in jrr«uate. vm- pušk-- iu i>a-'jonete. v>»» no/ičke i« vse pi{feo — češ. da !>o mir :po(em. Kojr ba li »zali val jen.
T<» nam na lalje garantira m-.stran oceana p<i.!jrtna m pov.rot-jiia Aut-i^alončka Li$ra. ki s synji-jiui leirijoni agentov. Snotačev. br-, skačev in podobnili izvedencev skuša po v<ej sili prisiliti »"loveka. po božji , ulobi ust varjenega, da tbi se od jutra do večera in ponovi nalival z votlo kot nevedno ži-jviin'e. ki ji- preueuuino in prene-srei'no. da bi razen vouc poznalo j kako drugo okre-prilo ter se krep-
lo ž njim.
Xa j pridigujejo iipl 'inatjo kar-(koli htnVjo. in naj r<-s odpra. ji r-rcižji' — narodi bodo Se doka i
I
desetletij mrk * obdali, drug dni-
i - . i ' . .. vega m se m In v na j>Kra |nejs»>iit
i
trcnirkn posluždi z« b. nohtov ali i '
pa brmovke in drenovke. "dr:k<*l-i *.....
■cev t!i vair |
| Proti zobem. nohtom, brinov-ikam in >irenovkam zaenkrat še nisi* najierjene <lo!oi-l>"' razorožitve-iio- konfreiico.lii <"••' Iti l,:l«-. i»i lin xab'jrlc d< s* i. kt-r v skrajnosti !u-<li bukovo polfiieo prav prnle. ali pa ročica pri vozu.
i i **- statistika m* lože. <ta pri sleliernem žejrnanju v starokrajski vasi riviiM in "drikelc" pre lila več slovenske krvi kot je je prelilo t<-kont svetovne vojne v marsikate-rem kraškem spopadu najbolj moderno laško vrož je).
M:-mogredo cmenjam. da gojim naiprnm gotovim italijanskim vražnikoni veliko ljubezen, obenem p:i tudi veliko sovraštvo. To morda v prvem hipu nekoliko čudno zveni, pa je resnične in utemeljeno s prastarim slovenskim prego v» rom. ki pravi: — Tako ga hna i-.iif. da bi ga najrajši požrl.
l'čene bukve označajo tako izražanje kot "paradoks". Beseda paradoks je grškega izvora in potb»-mače ipomeni "samega sebe po ustih lopntati". zato tudi ne bom izraza več nadalje razkladal, ker je prostor omejen in se radovednost čitateljev že zožuje v pretečo in pereče vprašanje: "No. Zgaga, no. Zgaga, kaj eineaš in -anjaš.' Z bost-ibr na diui!"
Počakajte, prijatelji, počakajte, .da s.. r> • labnem. kajti pov.-lal 'vom bom zgodbo o brezupnih napadih. o izrednem junaštvu -»vraž nika in o trenutkih, ko junaška slovenska kolena klecala pred njim in ]«xl nj::n.
Xadalje Vam bom ob i« vil vese-I >-ža!ostm povieo. da j" b<»rba — h kateri je v glavnem pripomogla Antisalonska I/iga — tloinaleira končana, da je pa v krvi še dosti bojji-željuosti — zakar zopet čast in hvala Antisalonski1 Ligi in vsem drugim pcilobnim organizacijam, ki so -nas v zadnjih petih ali šestih letih z vzgledi in nazornim poukom tako temeljito izvežbale v boju z mussolinijevo bližnjo in daljno žlahto, da se je skoro nihče več ne goji
Te besede naj bodo nekak uvod k razpravi, ki bo v soboto v tej koloni zaključena.
Sprva sem se hotel omejiti samo na fakta. na datume, zmage na tej ali eni strani, na število omaganeev ali premagancev — v hudem boju z Mussolini & Co. Ltd.
Toda tako poročilo bi bilo preveč suhoparno.
Povolal bom le tisto, kar *>i utegnilo čitatelje in prijatelje zanimati.
(Dalje prihodnjič.)
4. Parma : Poslednja noč.
o. Mitsorgski: Večerna molitev.
ti. Musorgski: Kikiriki.
'2. Del. — Slovenske narodne pesmi: 1. Pavči'"-: Zagorski zvonovi.
2.	Ravnik: Oj ta mlinar.
3.	Ravnik: Gor čez izaro.
4.	Pavi-ič: Megla u jezeri.
•"». Aadaiuič : Zasj>;inček.
G. Verdi: Arija iz opera "Tra-viata''.
7. Kossini: Arija iz opere "Se-! viljski brivec".	'
Katkor vidimo. - obeta čikaškim«
Slovencem > tem koncert«»nt dan.!
ki bo nudil obilo duševnega užitka'
.in tpravega srčnega razvedrila, za-'
(to naj ne bo nikogar me I nami. ki
se ne bi ltf l»*i»'/.;l te umetniške pri-1
redit ve! 1'deležiiuo se vsi. brez
j razlike nazorov, zakaj slovenska
ipesein je vzvišena nad strankamt.
Zlasti naj ne manjka nikogar, ko-1 i .
umi" je trtkla zibelka v Domžalah :ali bližnji ckoliei. kajti ta umetnik i je v ožjotn pojiienu besoib« — nji-j lic v o gi»re list.
Pevski zber "Savji*'. k; j»- zavrel iniciativo te ]»rir<d!tve. je povabil k sku-pnemu sodi lovanju vmi r-ika-;ška slov. pevska društva, ker mne:-!nik želi. da bi bila to -kupna prireditev nas vseh. ki ljubimo slovensko pest-ui in umetnost.
Vstopnice v pretlprodaji 1>" To-, .pri blairajni
Koncert se vrši v !?u!e!jo. dne aprila. Priček e-b treh popoldne.
pe\Vki zbor '"Sava": !	A. š.
Kobilice v Palestini.
•IKIiL ZALEM. Palestina. 18. i aprila. — Velikanski r<*ji kobiiie 'so se prikazali včeraj nad deri-jhom, a močni nasprotni veter jih je ustavil od nad al. j nega prodira-'uja.
Potniki, ki so prišli i/. Trans Jordanije. poročajo, da so hodili na po ipet milj dolgi' razdalje skozi roje kobilic med Manom in Ama-nom.
Agifirajte za "tJlas Saroda". t»<fj-»*ečji xlnrrnski dnevnih ff Ameriki.
Kot je našim rojakom znano časopisja, je prispel pred tedni v' Ameriko Anton Šubelj. bariton' tirž. opere v Ljubljani, ki je pri-' redil v New Yorku dobro uspeli na koncert, s katerim jie izzval laski;-! vo kritiko svoje umetnosti. Slovenski umetnik namerava prirediti umetniško turnejo ]>o Ameriki ; med drugimi večjimi naselbinami, ki jih bo obiskal, bo tudi t'hiea- v go, kjer se bo vršil njegov koncert v nedeljo. 23. aprila, ob 3. uri v popoldne, in *icer v dvorani S. X P. -T.. 2U57 So. Lawndale Ave. S
Rojaki, na"., narodna dolžnost k je. Ida -se v čim največjem številu ii udeležimo tega koncerta, da poka-'t< žemo. da nam tujina ni vzela sr-!s ca in ljlibezni do naše rodne grude'r ter do njene prekrasne pesmi, po-!r sobno če jo inteprotira resničen ji pevee-umet n i k!	; 5?
Xaj navedem nokaj podatkov iz'n njegovega življenja: — Anton Su-bel j je bil rojenim Iiodiei pri Dom-, j Žalah, v Sloveniji. Po vojni je vsto-.j; pil v ljubljanski konservatorij. Le-| ta 1022 je odšel v Berlin, kjer jeri študiral na "Visoki šoli glasbe in k lirdUstavljajoče umetnosti" flloeh- š sehnle KunstK Jeseni leta 1923 se |, je vrnil Šubelj v Ljubljan««. kjer je bil angažiran na ondotni drž. s operi, kjer je kmalu ufdejstvo-j val kot ena jirvilt moči. Kritiki ni , so Stedili s hvalo, kadar so pisj;i o njegovih nastopih: naj citiram 5 samo neka!ere:	,
Skladatelj Adamič je pisal * "Jutru" 7. dne 7. decembra 1027,1 ko je ocenjeval « epero "Miloševa' ženitevr\
"V .prvem aktu .sem videl izredno posrečenega in izvrstno ustvarjenega CJrabaueijaša. kojega je kreiral gosp. Šubelj".	|
"Slovenski Xarod". 8. novembra
11
1H2H, poroča o nilajiin«kem kon-i eertu v Ljubljani:	«J
"Xe.|>opisno pa je razveselil otro-J1 ke operni pevec gosp. Šubelj. ki je zapel otroške pesmi Adamiča in 1 Musgorskega in s svojim enostav- I nim, ali umetniškim -prednašanjem 1 v,p i'val na otroške duše tako moč- 1 no. da je bila vsa dvorana do skra i- • nosti navdušena. X.ieirov gla.s je čudovito -mehak in zadosti močan liričen bariton, ki je v vseh legah , popolnoma uglajen".
Take in q»oribne so vse kritike o njegovih nastopih.
Za čikaški koncert je določil umetnik pester in užitkapoln .sledeči sporei.l:
1.	Del. — 1. Pavčič: Padale so cvetne sanje...
2.	Loewe: Pevec Tom.
3.	Vilhar: Mornar.
SLON V KUHINJI
V Peckhamu na Angleškem je doživel to noč hišni gospodar Way čudno presenečenje. Zbudil «ra je nenavaiien trušč v kuhinji. Šel je gledat in v prvem hipu mislil, da se mu sanja — v kuhinji je našel slona! Xi se 11111 pa bilo treba šei-pati. da bi se zbudil, kajti že naslednji hip je začutil 11a obrazu nekaj vlažnega — bil je slonov rilce.
Mož je sedaj spoznal "Babe-ja". slona, ki je imel svoje stanovanpe v bližini. Slona so priklepali s težkimi verigami, da ne bi ušel; razen tega je neprestano bil v hlevn strežaj. ki je pazil nanj — saj je slon veliko vreden. Ono noč so strežaja bnzojavno poklicali k umirajočemu očetu in "Babe" je ostal sam. Kakor pravi nepridiprav je takoj izkoristil priliko, potrgal verige in se odpravil po mestu. Pot ga je najprej zanesla v sosedovo kuhinjo, kjer je našel na mizi vse $>ripravjeno za zajtrk. Lotil se je najprej namiznega prta, nato pa zmetal .]K> tleh in pohodil v prah vso kuhinjske posodo. S tem je zbudil gospodarja, ki ga je presenetil v trenot.ku. ko se je hotel lotiti šartla. Po mnogem lepem pri-govarjaiju in zvijačah se je posrečilo Babe-ja <prrpravrti do te ga .^d a se je brez večjega odpora vrnil v •roj hlev.	I
—■ __ i
! RESNICA IN DOMIŠLJIJA 0
ZEMLJI	^
<
--1
Angleški znanstvenik <lr. I. II. < Jeans je te dni v Royal Society of ] Arts v Londonu predaval o vesolj-st-vu in razvijal sledeče misli: 1
A ko računamo, da ji' naša zein- 1
lja stara 2(KM) milijonov let. po- ;
tem človeštvo ne bo dosti sta rej- |
še nego 300.000 let. Smo komaj 1
na začetku naše civilizacije in še i
strašno neizkušeni. Dolgo bi 1110-']
rali iskati tako mlad planetni 'i-'«
sitem kakor je ta. ki mu pripada,
naša zemlja. V miljardi zvezda, ki
obdajajo naše solnee. ni nič manj 1
nejr» 10.<tf)<> planetnih sestavov.'-'	•	I
Za več takih sestavov je nedosta-^«
jal čas. Vesoljstvo poraja samo ,
vsakih tisoč milijonov let po en .
planet. Postanek novega planeta jej
orlvisen od slučaja: dve zvezdi si(1
morata priti tako blizu, da nasta-j
nejo plinski repi, ki se potem zgo-J:
sto in stvorijo nove .j»lanete. Ta
slučaj s«» ne pripeti p<»gost<».
Mi Mini. kakor rečeno, mladi; . ■ toda samo mi. Planetni sistemi še vr I110 nastajajo, vendar je višek v{ tem razvoju že -davne prekora-j čeii> A'esoljstvo se vsled radioak- ' t i vnos-1 i topi. Vse zvezde so tope. Človeštvo se nahaja v podobnem 1 položaju kakor severni medved na ; lerleni gori, ki se je odtrgala od le-du na severnem tečaju in se na 1 I svojem potu v gorkejše pasove ne- ' (izbežiio taja in bliža svojemu 1 koncu.
[ Solnee izgublja po svoji radio- « aktivu« sti vsako minuto 2.V) mili- I ionov ton .svoje snovi. To st* pra- ] j vi. da tehta solnee v vsakem danem trenutku 300 milijard ton 1 manj nego pred 24 urami. Radio-|aktivnost zvezda učinkuje kakor ; oddaja premoženja.
i
Kljub temu pa ima človeštvo, zatrjuje dr. Jeans, pred seboj še ne primerno daljšo beiločnost netro je ' dosedanja kratka zgodovina človeštva. V bilijon teh letih bo solnee po vsej priliki precej isto. kakor je danes, in zemlja se bo še vedno vrtila okoli njega. Vrtenje bo pa nekoliko počasnejše in leto bo nekoliko daljše. Podnebje pa bo postalo v.sekakor 'znatno mrzlejše in vsi zakladi premoga, petroleja in , jlesa bodo popolnoma porabljeni. *
I	]
I Zaradi tega bodo na ljudje še ved-' ^ i
no lahko prebivali 11a zemlji. Mo- ' » „ . • . <
jgoee. .je. da zemlja potem ne bo I mogla več prehrar.iti toliko ljudi j in veselje do življenja se utegne 1 izelo zmanjšati. Xa drugi strani bo
j pa človeštvo potem toliko starejše 1 '. j
111 modrejše. da bo kos položaju.
Nenavaden samomor.
V Varšavi je.polk-aj Anton Spol- 1 nik videl, kako se je neko izgub- s |ljeno dekle na ulici zgrudilo. Pri- « i stopil je bližje in videl, da se je i nesreč ti iei drla kri. Takoj je po- 1 zval bližnji avto. ila bi dekleta od- j peljal v bolnico. Toda šofer se je t branil, češ, da se bo avto s krvjo. 1 zamazal. Prišlo je do ostrili be-'j sed. ki so privabile mnogo rado-|1 vednežev. Množica se je postavila za šoferja. V tonr je izgubljala bol- 1 niča vedno več krvi in -bati se je : bilo. da na mestu umrje. To je re- 1 darja tako razburilo, da je poteg-j3 nil revolver in se ustrelil z'beseda-p mi: "Se izplača se živeti 11a tako 1 hudobnem in sebičnem .svetu!" — j Ko je uvctfel za ta čin Spolnikov < tovariš in prijatelj. Ke je ustrelil s še on.	1
D o p i s.
Onoville, N. Y.
Veselega nimam nič kaj poročati. pač pa žalostno vest. Xesreča je zadela družino Matevža Ivanči-ča. oziroma njegovega sina Mike-a. starega 14 let.
Dne 15. marca prti 1; sedmo uro ^zjutraj je šel vrane streljat in 11a--aj grede je šel čez ograjo. Xajprej je postavil-puško čez ograjo in dr-^žal 2 desno roko 11a koncu cevi ter stopil čez ograjo. Ko je bil čez, je puška počila in strel mu je šel sko-!zi dlan. Težko se ji predstaviti nje-[govo rano in bolečine. Sedaj se nahaja v mestni brlniŠnici Salamanca. X ,Y. in mu gre na boljše. I Želimo mu skorajšnje okrevanje in povratek k sta rišem. N Po7i la-av!
^latija Hribar.
JU60SUYU IRREDFNTA
Jan Kubelik,
ki prebiva v Opatiji, kjer priredi priložnostno tudi kak koncert. s«> jo mudil te dni v Kimn. kjer je v spremstvu čelioslovaškega zastopnika pri Kvirinalu poselil ministrskega predsedmika Mussolini ja.
Združevanje občin.
Itenče in liilje .se združita v eno občino z imenom Renče (Ranzia-110). Občine Dornberg, Prvačina in Vogrsko se združijo v eno ob-^"ino z imenom Dornberg. Prvačina se je borila za to, da bi ostalo njeno ime na čelu združenih občni. teila Moutes'pino se glasi bolj italijansko kakor pa Probacina in tako so zmagali Dornberžani.
1
Roparski napad.
I Zidarski podjetnik Fran Tu-šar je bil napaden na eesti med Sv. Lucijo in Šentviško goro. Dva mlada človeka sta pritekla za njim in .zahtevala od njega denar. Dal jima je 30 lir. Napadalca sta zbežala. Orožniki so aretirali dva domačina. ki pa tajita na paid.
r	j
Za do vol j nil, da so jim znižali plače.
I Inšpektor sindikalne cone v Tr-žilču Pormisano je ]tf)slal generalnemu tajniku deželnih sindikatov Malehioriju 'brzojavno poročilo, da so kovinski dalavoi v Tržiču z dis-ciplino siprejeli na znanje 5 »nlst. znižanje svojih plae po rimskem sklopu. — Kompetentne oblasti vzpodbujajo, da naj nadaljujejo borbo proti draginji, to je. če treba. še lahko znižajo delavske plače! Xi treba dostavl jati, da je fa-, šistična brzojavka grtda potvora delavčevega mnenja o zuržani plači. Zadnje čase se je trgalo tržaškim ilelaveeni pri plači skoro teden za tednom, tako da trpijo danes veliko pomanjkanje.
V Materiji y Istri
jc tlal ta mošnji |>odeštat sklicati vse starše ter jih je začel zmerjati s ,prasci. ker nočejo vpisati svojih otrok med balile ter je grozil vsakemu začasno le z globo ."»0 lir. kdor lie <bo vpisal svojih otrok, za pozneje /pa si pridržuje še hujše kazni.
Kolera ob obali Venezuele« '
BOGOTA. Colombia. 18. apr. Atlantiška pristanišča Cclombije so ipod karanteno za ladje, ki prihajajo is Veneauele. da se .prepreči razširjanje kolere. Bolezen je naatopila na različnih ttočkah obali ▼ Venezueli.
IZ AMERIŠKE POLITIKE
Odbor demokratske -stranke v državi New York je na svoji seji v torek proglasil Al. Siiiitlia kot kandidata /u demokratsko predsedniško nominacijo.
Dasi je bilo splošno znano, da je Al Smith izbran kandidatom te stranke, je vendar manjkalo formalne izjave.
Že pred meseci je bilo jasno, da razen Sinit ha ne pride skoro iiiluV vpoštev. Izza Wilsonovega poraza se vprvie nudi demokratu nekaj prilike za zmago.
Republikam i se nahajajo v veliki zagati. Z najrazličnejšimi petrolejskimi mahinaeijami so izj^ubili skoro ves .svoj ugled.
Edinole Hoover ima kolikortoliko čiste roke, in zato bo najbrž tudi Iloover kandidiral na republikanskem tiketu.
Nekateri se zavzemajo za Lowdcna, ki je baje far-merjem precej priljubljen. Toda Lowden ni Wall Streets popolnoma pogodu, dasi je izrazit zastopnik velekapi-lalistienili interesov. Kar pa ni Wall Streetu pogodu, lie more igrati v politiki kake odločilne vloge.
Resnica je le to, da republikanci zaenkrat ne razpolago z možem, ki bi bil močnejši kot je Al Smith; ki bi ! il bolj popularen kot je Smith, kateri se je dovršeno izobrazil v najtemeljitejši politikanstki šoli na svetu — v Tammany Hall.
Smith je navidez velik prijatelj delavca, prijatelj vseh ponižanih in razžaljenih, v resnici pa ni nič drugega kot navaden oproda velekapitalističnih interesov.
Navzlic temu pa zna pri vsaki priliki izzvati vtis, da mu je demokracija dežele nekaj svetega, in da so mu istotako svete demokratične ustanove dežele.
Pri vsaki priliki se zavzema za svobodo govora, za pravico zborovanja in večkrat se je že pripetilo, da je pomilostil kakega delavca, ki je bil zaprt zastran preveč radikalnih besed ali dejanj.
V resnici pa ni storil ničesar za rešitev izgubljene demokracije.
Toda ljudje poslušajo in čitajo njegove govore, ploskajo jim ter so zadovoljni ž njimi.
Skoro podobno stališče zavzema napram najbolj perečem vprašanju, napram prohibiciji.
Priljubljen je postal kot izrazit nasprotnik prisilne suše. Postal je upanje vseh mokračev.
I11 se danes se navdušujejo stotisočeri zanj, misleč, du bo takoj, ko bo stopil v Belo hišo. odpravil prohibicijo.
Kaj jih briga pribito dejstvo, da Smith tega ne more storiti tudi če bi še tako iskreno želel.
Ako bi znal ameriški volilee trezno razsojati položaj, 1 i j»a moralo presenetiti navdušenje, ki neprestano narašča za Smitha po južnih, izrazito suhih državah.
Se pred par tedni je bilo 11a Jugu napram Smithovi kandidaturi jako ldadno razpoloženje.
Tedaj je pa odpotoval Smithov zaveznik, newyorski župan Jommy Walker na Jug.
Tamošnjih politikom je zatrdil, da se bo Smith boril le proti manj važnim prohibicijokim vprašanjem, pro-hibicije same se pa ne bo dotaknil.
Z drugimi besedami rečeno: probibicijski amendment bo owtal nedotakljiv in ga Smith v volilni kampanji niti o-i ne nil ue bo.
Južni politiki so se s tem zadovoljili in vsledtega se lahko le sedaj reče, da bo Smith noifciftifan, in bo jeseni tudi izvoljen, če republikanci pravočasno ne dobe pravega 3 noža.
(>•■	■B .-b 8r	K. a:	>
• . ■
- — - ■■- - ■_- ■ .... .. —
• ADVERTISE in GLAS NARODA"!
"" 1 - 1 - - -
^Ji . WBsm .1i .,«osi ^ ■ . m ^^»iSte^Mi
Ownsd and Publithed by fLOVBNIO PUBLISHING COKPA^X (A Corporation)
yrank Sakaer, pršHdoni__Lonia Benedlt, Ivommror
Haoe of bnaiacai of the corporation and addrewe* of abervs offteara
Ki Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y
w 0 L A 8 NABODA"
(Voice of the People)
luued Every Day Except 8unday» and HoUdalfL la eelo Uto volja lisi »a Ameriko | Za Now York on ooio loto-.$740
in Kanado_____$6.00 Za pol leta-------
Za pol Fffft -__i. 1.	finozemstvo ta eelo loto jPAO
Za četrt leta................... %lJO\Za pol leta-------
_Subscription Yearly $6.00.__.
Advertisement on "Plot Naroda*' iohajo vsaki dan ievnemii nedelj in praznikom.
Dophri trres podpiaa in osebnosti se ne frioUnjejo. Denar naj ee btegoToli pofcljati po Money Order. Pri spremembi krajs naročnikov, prosimo, da ss nam tudi prejftnjo birsliKe »mani, da hitreje _najdemo naslovnika.____
"GLAS NABODA", 82 Cortlandt Street, New York, K. If. Teloptione: Cortlandt »876.
GLAS NARODA
_(SLOVEN M PA1LXJ
FORDOV VSEKOVINSKI AEROPLAN
UNOUWOOO Vumomwood. n. v.
katerim bo skušal poleteti raziskovale« Bvrd na -Južni tečaj. Aere-plan ima tri motorje.
Gledališče-Glasba- Kino
GLAS NARODA. 19. APR. 1H28
Kako je umrl Razputim.
V "La Revue de Pari-." popisuje knez Feliks Jucopov njegov konec takole:
Rasputin, neizobražen kmet in konjski tat, je bil rojen v neki va.si v Sibiriji. Lepega dne je izginil; misticizmi pokvarjene verske sekte ga je privabil, da je be-gel s rn in tja po samostanih. Izrabljal je svoj vpliv, svojo čudovito moč nad ljudmi svoje okolice. k> ga je smatrala za svetnika. Pravoslavna duhovščina je bila nanj opozorjena in ga je povabila v Petrograd. En sam korak je zadostoval, da je bil na dvoru, kjer mu j* zlasti carica slepo zaupala. Znal je vzbuditi vero vase kot v svetnika, tako da raznim govoricam o njegovem razbrzdanem živ ljenju in divjih orgijah na dvoru niso verjeli.
Ruski pat riot je so poskušali izločiti Rasputina iz okolice caric«-, toda zastonj, Xjihov poraz s-- je smatral za nemško zmago. Ko je izbruhnila svetovna vojna, ji- bil Rasputin na višku svoje moči. Odstranjeval je uradnike iz carjeve okolice in jih nadomeMoval z lastnimi. Xu tn način je prišel veliki kn.*/. Xikolaj Xikolaj«'vič. Ua.spu-tinov nasprotnik, na kavkaško fronto :n jf prevzel ear savn poveljstvo nad četami. Pri v»eh najvažnejši!! in najtajnejših zadevali je 1 > i I Rasputin svetovalec. Radi tega ni čudno. e» je Xemetja vedela o vseli ruskih vojaških in političnih načrtih. Carica se 11 i dala pregovo-* riti in ■ :r 'no verjela v Rasput -nov.. )■ in -ravn v moč. Prepričana je bila. da more le čudež r« Siti bol. netra p ■--U donasl :,dka. da ga more tor> i o zdravit i le Rasputin. Duma 'ruski državni /.bor je de-batirala o Rasputinovem vplivu ori carju, vin gale so se peticije, to la R;> putin j■» ostal.
Meni oriiazna družina me je u-ved'a v Rasputinov krog. Xa ta način sem lahko spoznal njegove 'ntrige in rodil se je sklep odstraniti t ga 4,svetn'ka" iz Ri&ije. Nekega dne mi je Rasputin ponudil ministrstvo, a na njegovo največje začudenje sem ponudbo od-| klonil. Pripomnil je, da ga prosilci kar obl gajo. Vprašal sem ga: "Kako pa morete biti prav za prav pravični napram vsem prosilcem ?" "K temu ali onemu ministru pošljem svoje pismo ali pa vplivne osebnosti." — "Kaj .storijo ministri vse, kar zahtevate od njih?" "Da," je zaklical, "prav vsak. Zakaj pa ne ? Svoje položaje imajo itak meni zahvaliti. Dobro vedo. da, če hočejo križati moje načrte, je zanje usodno. Niti ministrski pred. sednik si mi ne upa nagajati. Pred kratkim mi je ponudil 50,000 rub-Ijev, če ostranim Protopopova iz urada. Carica sama mi je zelo u-dana. Kaj naj store lorej drugega, kot da me ubogajo ? Vsak se me boji."
Moja zarota je zavzemala ved po širši obseg. Zadela me je vloga, da hodim k Rasput inu. da ne izgubim njegovega županja, in izvem od njega kolikor največ mogoče. Določili smo, da pride -Rasputin lb. decembra 1U17 v mojo hišo. Zvečer naj bi ga bil pripeljal v avtomobila na dom, kjer je čakalo nanj zastrupljeno vino in pecivo. Ko sem prišel k njemu, mi je pokazal
v liko zbirko denarja, zbranega za "izkazane usluge" od strani pravoslavne cerkve, upihnil je svečo, prižgal drugo luč in se potisnil v kot. Naenkrat sem čutil sočutje; pred menoj j" stala žrtev in nisem se mogel odločiti izpeljati svoj načrt. Zaupal mi je. Pred menoj so se vrstili odlomki njegovega življenja in tedaj nisem, več odlašal. "Popeljem te sam." mi je dejal, ko me je vodil navzdol. Ilotfl sem odstraniti njegovo roko, a bil sem kakor trd. Ničesar drugega ne vem. kot da sem hotel le na prosto in ko sem bil zunaj, sem bil zopet hladno krven in zbran.
Medtem so se zbrali v moji hiši ostali zarotniki. Domov sem prišel okrog polnoči in peljal svojo žrtev v jedilnico. Rasputin je spil prvi kozarec, spil drugega, toda brez učinka. Smejal se mi je, kakor da bi hotel reči: "Poglej, kaj v»e poskušaš, a storiti me ne mo-r.-s ničesar." Navidezno se je upiralo močno truplo Rasputinovo. Oprostil sem se mu pod pretvezo, da moram k gostu in sem v hitri-ei izmenjal s prijatelji nekaj besed. Končno sem vz-d revolver velikega kneza in šel navzdol, ia dejanji' sam izvršim. Rasput m me je povabil. d:i «rr.-va k cigankam. Xi-ti najmanj-' ni slutil svoje tragedij-. ne dajal znakov zastruplje-nja. Obrnil sem se in zapazil nad mojo glavo razpel«. "K;.j ga tako opazuješ.'" je vprašal liasputin. "Ugaja mI. lep je." C >putin ine je prašal. ko!de stan<\ Xato sva »! • k la. .»pa va! j.n-mišljeva-T •	].': ■ ' n. Po-
a : - :*i pr mal za revolver. K a m	n- v . sem si mislil,
di v s ne ali na srce? Pretreslo me j- n i vsem životu, strel je pa-. '. V >■ bi je za grmelo kot da je zadeta divja zv r in Rasputin je nad I na medvedovo kožo. I>:1 je mrtev. Toda, ko >.-m ga potipal, je bilo njegovo truplo še gorko. Ne vem, kaj m« j«' prijelo; naenkrat ga zgrabim za roko, ga stresem. in •* Istem hipu skoči Rasputin na noge. Bil sem. kakor da me je zadel mrtvoud. V sobi je odmevalo divje rjovenje, pred menoj so se dvigale roke. Rasputin je planil name in i.skal grlo. da me zadavi. Iz njegovih ust se je vsipalo le moje ime. Le z največjim naporom seru se ga slednjič otresel. Končno se je zgrudil. Toda zopet me je presenetilo. Po vseh štirih je plezal do stopnic, divjal in se penil kot ranjena zver. Ze je zgrabil za kljuko in hotel ubežati na dvor. Sicer so bila vrata zaprta, toda udala so se navalu Rasputina, ki je izginil v temi. Planili smo za njim, za donel i so streli in po četrti krog!i je padel na kup snega. Streli so mu končno upilinili luč življenja.
Ve.st o njegovi smrti se je bliskoma razširila po Petrogradu. Mene in velikega kneza Dimitrija so na carjevo povelje zaprli. Carica je zahtevala najstrožje kaznovanje. Toda Petrograd je bil vesel in javno mnenje je bilo tako aliso-Intno na naši strani, da bi bilo u-sodno. če bi nas hotel kdo kaznovati. Izgnali so nas le iz države.
ADVERTISE in GLAS NAROD J
NAJVEČJI SUBMARIN NA SVETU

je V—4. katerega so pred kratkim dovršili v Portsmouth, X. II. Na njeni bo opravljalo službo 7 častnikov in 89 mož.
KONJSKE DIRKE V ANGLIJI
Slika je hila vzeta v Sandown Park, Anglija, Konj, ki je gledalcu najbližji, je "Clonlara". Odnesel je prvo nagrado,
Napetost med Anglijo in Egiptom.
Napetost med Anglijo in Egiptom se je zaradi ostrega nastopa novega egiptiskega ministrskega predsednika Naliasa paše proti zahtevam. izraženim v zadnji angleški "spomenici" zaostrila do skrajnosti. Londonska vlada ?e je sicer že posvetovala o nastalem položaju. vendar hoče pred odločilnim sklepom počakati še na nove informacije angleškega visokega komisarja v Egiptu lorda Llovda. Gotovo pa je, da bom morala pod vzeti energične in dalekosežne korake, ako se noče dati popolnoma iztisniti iz dežele Faraonov, ki danes glasneje kot kdaj zahteva zase absolutno neodvisnost,
28. oktobra 1922. je Anglija si-e-T priznala Egiptu samostojnost, toda stavila je novi svobodi omejitve. ki izvirajo iz skrbi za varnost prehoda skozi sueški kanal in za nadvlado na Sredozemskem in Iidečem morju. Anglija si je tedaj pridržala zaščito interesov tujcev in tudi manjšin v Egiptu, "obrambo Egipta proti slehenemu tujemu napadu ali intervencijiangleško nadohlast v Su lanu in varnost velikih komunikacijskih potov, ki vodijo skozi Egipt, zlasti pa okupacijo sueškega kanala.
Egiptski nacijonalisti niso nikdar hoteli priznati t"h omejitev, marveč so vedno zahtevali, da se morajo Angleži popolnoma umakniti iz Egipta in iz Sudana. Vsi egiptski kabineti zadnjih šestih let so se borili s problemom, kako najti kompromis med londonskim^sta-liščem in nepopustljivostjo vraf-distov, ki so obvladali parlament. Zaglul, Živet in Sarvat paša so drug za drugim podlegli nerešlji-vosti tega problema. Nobena britanska vlada ni hotela in ni mogla
ustreči zahtevi po popolni neodvisnosti Egipta.
Koncem lanske ga leta sta anorle-ški zunanji minister Chamberlain in egiptski ministrski predsednik Sarvat paša sestavila osnutke o-brambne in napadalne zveze med obema državama. Amrlija bi preskrbela Egiptu sprejem v Društvo narodov, tako da bi mogla dežela faraonov nastopati v Ženevi samostojno. Vendar bi njene zu-nenje zadeve nadzoroval London. Angleške čete bi ostale ob sueškem prekopu, a v Sudanu bi se obdržal kondominij. kakršen je bil določen 1. I s PO.
Egiptski nacijonalisti pa niso marali ničoar čuti o tem osnutku in so pr'silili vlado, .la je d. marca tudi ona odklenila načrt zvezne pogodl>e, češ, da nasprotuje načelu neodvisnosti Egipta in da prisotnost angleških čet krši suverenost egipt.ske države. Z vodstvom vlade je bil poverjen še nepopustljive jši Xahas paša.
Po I njim se kri:-.:- v angb-ško-egipt-kih odnosa jih ucvanvi p-»-ostrila. Londonska via la v skrbeh za svoj int: v • - v Egi tu izročila kairskemu kabinetu pr< ni memorandum pr« < i nekim zakonskim načrt' m. ki jih egiptski parlament namerava sprej -ti. D• >-čim je doslej n. pr. občinske pr- d-stojnike imenovala vlada, bi jih po novem zakonskem načrtu volilo ljudstvo. Drugi osnutek zakona raz širja in olajšuje možnost amnestije in nošenja orožja. Tretji zakonski projekt pa bi ukinil dose-daj veljavno prepoved demonstracij in omejitev zborovalne pravice. Anglija smatra, da bi sprejemi teh zakonov poslabšal jaVno varnost v Egiptu in bi bilo življe-
nje in premoženje tujcev v stalni nevarnosti. Pri utemeljitvi prote-.-ta se je londonska vlada sklicevala na pravice, ki si jih je izreeuo pridržala v svoji zgodovinski dek-
laraciji i z leta 1922.
Xahas paša pa v svojem odgo-
voru prav nič ne upošteva te deklaracije, marveč smatra angleški protest za ned .pustno vmešavanje
v egipt.ske notranje zadeve. X'ova egiptska vlada .sprejema v celoti wafdlstovski program in zahteva popolno in absolutno svobodo Egipta. Da ne bi bilo nobenega dvoma o njegovem stališču, je podal ministrski predsednik Xahas paša d p>niku "Daily Expressa" izjavo, v kateri pravi, da ne govori samo v svojem imenu in v imenu vlade, marveč v imenu celega egiptskega naroda. Egipt si Iskreno želi sporazuma in prijateljstva z Anglijo. Toda en smatra, da ni nikoli tvoril d-! britskega imperija. Angleški int-roi .-e dado prav !' po spraviti v sklad s popolno ne-»dvisnosT j'. Egipta. Korist Anglije zahteva, da je Egipt močan in ne-wiv:>en kot prijatelj jn zaveznik. Močan in neodvisen Egipt bo pri-rand Angl.ji ogromne izdatke za !-r!T.ž"ne kontingent.« v nilski de. V!;. Egipiska armada bo sama do-. ': ! '!..:. •1.'. bi'iiif >■!■ i prekop. Si'-T ji b., Anglija lahko po-i lagala 1-: r zaveznica. Angliji, ki! ima sv« tovno sunremacijo na mor-! ju. se ni bati. da bi jo izpodrinila kaka druga sila. če vrne Egiptu popolno svobodo. Šele tedaj ji bo ta pravi, i.-kreni prijat Ij.
Nobenega dvoma ni. da londonska vlada ne bo uslišaia lepih želja Naliasa paše. Niti soeijalistična delavska stranka ni hotela, ko je bila na vladi pod MacDonaldom, »dpoklicati angleških čet iz Egipta. Še manj bo kapitulirala konservativna vlada pred intransi-geneo egiptskegt nacijonalizma.
11
je pri Tokio na Japonskem. Spaja bregove reke Sinuida. Most je bil tekom potresa leta 1923 popolnoma porušen. Sedaj so ga nanovo zgradili.
Nekaj o koži.
Dr. ./. JAK S A* speciulisf :>i 'ku:/u in s poln t bohzm\
Kozji, ki pokriva naše . lo in ga varuje pred rasnimi škodljivimi zunanjimi vplivi, nima samo te Jočividne naloge, ampak še nešteto drugih, tak > da je /.a vsakega dobro. če upozna točnej.še njt sestavo in delovanje.
Noben Irng organ ne opravlja toliko različnih nalog kot koža. Predvsem varuje v s organizem pred vnanjimi ^-plivi n. pr. mehaničnimi. toplotnimi, električnimi :n svetlobnimi. Upravlja .s svojimi napravami telesna toploto, izločuje iz krvi gotove snovi in je radi t"ga važna pri presnovi. Predvsem pa j<* po svoj' ju ustroju varovalni 'organ. Sestavljena j.- iz treh plasti :
1. Povrhn ea ali kožni epitel, ki je zložen v več skladih. Spodnji >e trajno obnavljajo. na zgornjih, bolj p »vršnih pa celic odmirajo, izaroženijo in sčasoma odpadajo, i 2. I siijica je gnsto vezivo, v kateri se naba.jaj<» kožne žb-ze in .sicer znoj nice in lojniee. Ta pla>t je prepletena z gust > mrež ► krvnih žilie in živ'-.jih vbtken. 1'ri živalskih ko/a!r stroji i/, nje ;'>nj".
d. P xikožno vezivo, ki ga navadno sestavlja miščevje iti ki ima nalogo, da varuje \ saj deloma naše telo pred mrazom. • t» i ♦
' J rva pla.st. povrhu .* . \ ■/. ( . pi-o-puvta tekočine . i p':ne. \aru je i. -pred izsušen j.-m " j,- /»•!•■ « dp«e-i;.
pr »ti ek:!žitv; / bole	e
P vrb ni--a j" s'	-.
1 ■!■• in .•'••):! ri'. .	,... ■
; pred kemienii: i , ošk... i,::i! i.
I V svoj' - slavi ; k o/; j /..;.,
nn. razt '/nr. i u ela^' •"•! . X.
glavne na' ge s ; vsrkavandihanje. izločan; • /noj :,	'•<.':. •. uravnavanje i--'. -. ;- r >1«>t«>. < »b-enem pa je važno č:itiio.
Zdrava koža vsrkava razmeroma zelo malo. če j • pa drgnemo ali pritiskamo, pa mnogo v*č. T<-nam služi mnogokrat pri zdravljenju kožnih bolezni, ali pri obolenju vsega organizma. Včasih pa povrhnico na različne načine omehčamo, da dosežemo hitrejši in močnejši učinek zdravil n. pr. raznih solnih raztopin in snovi, ki so pomešane v maščobah. Pri mnogih kožnih boleznih je itak povrhnica več ali manj raztrgana in je zato koža bolj sprejemljiva za zdravila. pa tudi za škodljive snovi. Ce je pa koža v velikem obsegu obolela, obstoja nevarnost zastrnplje. nja za ves organizem.
Xaša koža stalno diha. Iz zraka vsrkava kisik in ga dovaja orga-fnizmu; vendar se te vrši v zelo j majhni meri. Radi tega dihanja | moramo paziti na snažnot. Pa no | samo radi t- ga. ampak tudi za to. ] ker oddajamo v zdravem stanju dnevno skozi kožo precejšnje množine vode potom izhlapevanja.
Iiazven tega .-o pa še zleze znoj-nice. ki izločujejo znoj. Potenje ni stalno, odvisno je od mnogih vplivov n. pr. od vr »čine. težkega tam. Posebno važno je pa to potenje za našo teb sno toj>loto. Pri izhlapevanju potu se namreč telo I ohlaja.
Zle/e lojniee izbčajo na površino svojevrstno maš"()!)o. ki napravlja i kožo mehko in voljno. Ce |>a lojniee odpovejo, postane pusta, trda
NAJVEČJI MOST V AZIJI
NAJNOVEJŠE SREDSTVO PROTI KAŠLJU
K(»t pri hudih katavib. jc sj>re-memba zraka tudi kašlju in hripa-. vosti dobre zdravilno sredstvo. . jiierCem z Iravmškem časojiisju po, . p is u je zdravnik skušnje, ki jih je pridobi! pri, dravljenju hripavih ;n kašijaj>.'čili otrok / zrakoplo-, vom. f>če treh *r«?le. ki so že več časa bolehali na kašlju. se je obrnil nanj z vprašanjem, če sme vz i-ti otroke .s -ebo;. ko bo po-oval z letalom, ne da bi obstojala nevar-, no-st. la bi se zilravje otrok poslal«- ! •». Zdravil "k je v to privolil i;i oče je vzel dva otroka s seboj. Polet je trajal 2 uri. leteli so pa v višini 3000 m. Podobne izlete >o napravili še večkrat. Zdravstveno ^ stanje otrok se je vidno boljšalo i in otroka sta brez zdravil tudi o-zdravila. Tretji na. ki je ostajal doma. je bolehal dalje. Po tem re-I centiu bi bilo proti kašlju in hripa-I vosti najboljše sredstvo — letanje i po zraku.
IŠČE SE ŠIVALKE
. izve/bane na moških slamnikih in , "milan".
Columbia Hat Manufacturing Company, Inc., 588 Broadway, New York, N. Y.
LOČITVE V ZAKONIH j;
j
_ !t
t
Menda ni boljšega znaka za razr-vanost in opešano.^t naš . do.be kot * so belezru vobče. bolezni ilružbr- ' Še ]>OSebej. V tem pogledu je zelo ' zanesljiv barometer število zakon- 1 škili ločitev. V h-tu T»-J;» j,- bilo v : Uerlinu S."»oo ločitev, leta 15)24 ž" »"<10. Xiijbolj khesi.'-na ib-ž "a b»..> "it ve zakonov j.- vsekakor K:isi.i;:. f
II .1 ro. kakor	, ;k. ■■ skb ne.	:
prav tako lahk . ra/ iruži. Zado- t š . u j'' le ],:• Mf-'-'a	•• . < t!,.,' . 1
f
sicer omejitev, da ^e ne -me ^kb-
i niti letno več- kot treh zakonov
!
(toda tudi to se večinoma ne prak-tieira. drugih (državah pride v
'Ameriki ena zaonska ločitev nn •1.7 zakonov v Švici na 1<>. v Kran .•i'i na 21. v X*".nči ji n i 24. v Xor v.'šk: na -50. v švedski na •">•"'►. v Angliji na tK> in v Kana.li na ltil '. V Neno-iji s,-	lop; t..čilo
/,. k'»n- .v.
1' • io::- ve	ili": j,- N*t»ni'"-i.i;i
i :g ,' ■ i ki «:..*>' •".< M >H pre bi vab-ev. N; t tn zmanjšaoe;n «tz«Miilju pa .je b
RAZSTAVA V SEVILji NA ŠPANSKEM
bo otvorjena meseca oktobra tekočega leta. V poslopju, ki ga vidite na sliki, bodo razstavile Združene države svoje izdelke.
f dela. pa tudi od živcev, strahu in bolečine, ato se pojavlja le tu in j in na površini razpokami. Taka ! koža oboli lažje, oziroma je p t ; raznim bolezenskim kalem odprta.
Lojniee niso bolj go-to posejane J se nahajajo v sredini obraza, i .i lasišču. na gornjem delu hrbta n : p rs. Xa ostalih dolih tel-sa so re i-I ke.;še in man.iš.'. <b-'im jih na dlani in stopalu sploh ni. V go' o, k slučaj h izločajo lojniee snovi. :i | a* nahajajo v preveliki meri v kr-j vi. kar koristi našemu t»desu.
Zdrav čl OA" e! e ima s.t;ii:j,, .... j rat uro. Pri uravnavi tehsne " »-i lote je udtdežena tu ii kozji in ■• r | kot h!a!» prevotlnik lojdot«-. Xe ..• j ruje ii:ls samo mraza. P-mveČ !• 1: prehude vročine. Pa še na ur g j način drži telesno tojiloto na i n | višini. \" mrazu se namreč -k -i i gladko misieevb- ju kr\"!ie /.":■ -•.
I koža s k : zg>>sti. I:ar oj»a. kot kurjo polt. Vsi "d .Toženih krvnih ždie kroži manj krvi na p ••. r-(šini telesa, zato je i. >/a bleda a [oddaja manj top! P- \* vrovi' <:i | gladko mišij.opusti. ! ne žile .se razširijo, napolnijo s . jo. ]{] s - ]-;i tega b' lj obla a P. i j budi vročini v>e to ne za d oš.'- i k i-| krat pa začnejo .vati žle/.e i ice.
' Koža .(■• je. s', rj.-m aiiatoms' -?n
sestav Ji j rav.i č šlo. \" li e
' .1 i i mnogi) ž.\"nih via'".* . ki
r::' i >!"«•>; ii'a !'■ prosto v pn\ : hni-■i. nekatera pa \odd.jo i/, po-. ■ 'k • k -e. porom teh telesc .-pp ; iia-
; o »loto. mraz in bolečine.	-ak
job • -ek ihi i pi -• lino telcsee. !'ako mi n. pr za dotik in pr t isk t 'na
I>• ..........
koncil pr.stMV. Koža ni j,nv, d lako občutljiva. Kjer je \ ■ y.':\ ja. tam je občutljivejša. Xa dlani in stopalu je najbolj, na hrbtu i aj-manj.
I/, tega kratkega popksa spoznajmo kako različne naprave in nalo-ge ima koža. tke oboli, se ne spremeni samo mi zunaj, t'*mv.s* rri-i v.m^ telo. ker je ogroženo v sv o ;em
retlnein delovanju.
-
Požar v kanalih.
V Wilhehnshavnu je iz nekega rezervoarja vdrla v kanale večja množina bencina. IDva delavca sta ravno popravljala vodovodne cevi in sta nehote zažgala nevarno :'v-i vo. Iz kanalov so naenkrat nn več ' mestih plaili mogoči ognjeni :r-bj ji in stebri gostega dima. P"/:-r se je z ne\*rjetno brzino in ni" ; silnimi eksplo/ijami razširil >> kalifi v dolžini dveh kilometrov. Mornariška poždrna hramba je ; ihi-tela takoj na |>oinoč in je v i male vbrizgala 50.000 litrov ogn.i -as^ ne peno ter ogenj urno v 1 v!a. jXesrečna delavca pa sta bi1 i že mrtva in z le velikim trudom - ■ ie posrečilo najti njih popolnoma ožgani trupli.
POTREBUJE SE 15 MOŽ
; /a delati bela drva: $4.00 ..-d 'dat'-tre; dober gez.I: prične se T koj z vrhovi. — Vprašajte pri: Fred Wihlny, 110 E. 3rd St., Ccnders-port, Pa.

GLAS X-iBODA. 13. APB. 192S
POUČNE KNJIGE MOLrryENiKi
KNJIGARNA GLA§ NARODA
SLQVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N. Y,
: i IGRE : s RAZNE POVESTI IN ROMANI
MOLIT VENIKI:
J>u£a popolna ..........«.....,.L—
Marij* Varhinja:
t platno vezano ..............M
T tla o platnu ..............1,04
» ccloJojd rezano............1J89
v usnje rezano..............1J9
v fino D!«nJ© vesano ........1.7»
Kajaki glasovi:
v platno vezano ............1.00
▼	fino platno vezano........1.19
▼	usnje vezano ............1JS4
v fino usnje vezano ........1.71
Slurbl z* dušo:
v piatno vezano .............89
v usnje vezano ..............1,63
r fino nanje vezano ........l.M
Sveta I ra (z debelimi črkami) :
v platno vezano ............J>0
v fino piatoo vezuno ........1.50
v fino usnje vez.......... ...1,69
Nebf-ss Naš Dom:
v platno vezan® •.......... 1.—
v usnje vf-zano ..............U|
v fino usnje vezano ......... .1.8®
Kvišku srra mala:
v usnje ve«, .............. 1 .JO
v fino usnje vi. .......... 1^0
PRI Jezusu: v ctlolojd vez. ......1.3®
liozločeno ...................1.50
Angleški molitvenlki:
(Za mladina)	f
Child's Prayerbook:
v ! arvaste plainlee vezano .....39 Child"« Prayerbook:
v belo kost vezano..........Lil
Fier of Heaven:
v u:»oJe vezano...............79
K«7 11 Heaven:
v najfinejše u«nje vezano 1.29 (Za odrasle.) Key of Heaven:
v fino usnje vezano .........1.59
Catholic Pocket Manual:
v fino usnju vezano..........1.59
Ave Marta:
v fino usnje vezano .........1.4t
POUČNE KNJIGE:
Angleško slovenska berilo ...... 3.60
(Dr. Korn) Amerika In Ameriksncl (Trunk) 5.— An£tljtika »služba ali nauk kako se
naj streže k sv. maši .........19
AagIe*ko-s!ov. ln slov. angl. slovar .90
Abecednik ...................... ,H0
Boj nalezljivim boleznim ........ .75
Dva sestavljena plena: četvt-rka tn beseda splseno ln
narisano .......................35
Cerkniško Jezero ................1.40
Domati živinozdravnik ..........1.25
Douiail zdravnik po Knaipu
trdo vezano ................1.60
broširano ...................1.55
Donu: tf vrt, t ril o vez.............1.—
Domačo in tuje živali v barvanih
slikali ..................... 1.—
Govedoreja ..................... 1.50
Gospodinjstvo ...................1.—
Jugoslavija, Mellk 1. zvezek .,...1.50
2. zvezek, 1—2 snopič ......1.80
K obilna računira, — po meterski
meri ............... ........75
Kletarstvo (Skallcky) .......... 2.00
Kratka srbska gramatika........ .30
Knjiga o lepem vedenja,
Trdo vezano ................1.00
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov ...............30
Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju .... .50
IJubavna in snnbilna .pisma......50
Mlekarstvo .................... 1,—
Mladeničem (Jeglič) I. tv........35
II. zv........35
Nemšknanglcški tolmač ........ 1.20
Največji bpisovntk Ijnbavnih pisem ,80
Nauk o čebelarstvu .............75
Nauk pomagati živini .......... .60
Najboljša »lov. Kuharica, 66S str. 5.— Naše gobe. s slikami. Navodila za spoznavanje užPnlb ln strupenih
»ob ...........................1.40
Nasveti ca hi£o in dom ...........75
Nemščina brez učitelja —
1. del ...................... .39
*■'• del ...................... .39
OjaČen beton .................. .56
O zemljiški knjigi, konverzijah in
testamentih .................. .75
Prakiicni sadjar, trd. vez. ......3.00
Perotninarstvo ................. 1*5
Prva čitanka, vez..............75
Pravila za olike ................JU
Prikrojevanja perila po životni meri s vzorci ................ 1_
Psihične motnje na alkofaotskl
podlagi ......................7»
Praktični računar.............. .75
Parni kotel, pouk za rabo pare ....L89 Radio, osnovni pojmi iz Radio tehnike. vezano .............. 2,—
broširano ..................1.75
Ročni spisov mk trgovskih, voščil-
nih in Ijnbavnih pisem ......... .65
Račnnar v kronski in dinarski
veljavi .......................75
Sadje v gospodinjstvu .........LM
Spolna nevarnost	....... ,25
Srbska začetnica ...... -.......40
Slike b živalstva, trdo vezana ....Ji Slovenska narodna mladina,
obsega 452 rtranl .........
Slov. italijanski In ItaSjanske slov.
slovar .....................JS
Spretna kuharica; trdo veaana . .1.45
brofilrana ...................121
8994« jpJam« stare in nave zaveze,
lepo trdo vezana	.S JO
O&adna visa #•••«•••••••«••••»• JO
iwanls slsrafea (Breznik)
trdo vem. * ......«•*.-« v« UM
Varčna knfesrirs* trdo vea, n«i<«lJI
Veliki vsevrdri................. JO
Zgodovina 8. H. 8., Melik
1.	zvezek.................... .49
2.	zrezek. 1. ln 2. enoplfi .....7•
Zdravilna zellgča................ .4«
Zel In plevel, slovar naravnega
zdravilstva .................. 1.3©
Zbirka domačih zdravil........... j99
RAZNE POVESTI IN ROMANI:
Amerika, povsod dobro, inma
DftjbOljC eoeoeeo»eoees*es*sea iN
Agitator (Kersnik) broS....... .80
Andrej Uofer ...................59
Beneška vedeževalka .............35
Btlgr&jski biser ................ JS
Beli me resen .. ................. .49
Bele noči (Dostojevski) trdo ves. .75
Bele noči, mali junak .......... .60
ttalkansko-Turška vojska .........89
Balkanska vojska, s slikami.....25
Berač s stopnjic pri sv. Roku .... .50
Boy, roman ..............................65
Barska vojska .................. .49
Bilke (Marija Kmetova) ........JS
Beatin dnevnik.................69
Božja kazen ....................-35
Boj in zmaga, povest............ .38
Cvetke ...........................25
Cvetina Borograjska .............50
Čarovnica ......................35
Četrtek, t- v......................90
Čebelice, 4 sv. skupaj ...........80
Črtice iz življenja na kmetih----.35
Drobiž, slabi ear ln razne povesti ■—
spisal Milčinski ..............60
darovana, zgodovinska povest.....50
Dalmatinske povesti .............35
Dolga roka ................... -50
Dobra hči Evstahija.............30
Deteljica ...................... -50
Doli z orožjem ...................59
Dve sliki — Njiva, Starka —
(Mesko) .......................60
Devica Orleanska ................50
Duhovni boj .....................50
Dedek je pravil; Marinka in &ra-tcijčki .......................40
Elizabeta.........................35
Fabijola ali cerkev v Katakombah .45
Fran Baron Trenk ...............35
Filozofska zgodba ................60
Fra I)ia\oIo .................... .50
Gad je gnezdo .................. .50
Gefcdovnlk <2 zvezka) ............1.20
Godčevski katekizem .............25
Grešnik Lenard ...................75
Gruda umira, trda vez...........1.20
Grška Mytolngija................1.00
Ilektorjev meč .................75
Hudi časi, Blage duše, veseloigra ....75
Hedvika ........................-35
Helena (Kmetova) .........4C
Humoreske, Groteske in Satire,
vezano ..............................80
broširano ................... «60
Itlet gospoda Broučlia ..........1.29
Iz tajnosti prirode .............56
Iz modernega sveta, tr«lo vez.....1.40
Igračke, trdo vez...............1.00
broširano ................... .80
Igralec .........................75
Jagnje ......................... -30
•Jernač Zmagovač, Med plazovi.... .59
Jutri (Strug) trd. v..............75
broš. ....................... .60
Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov,
lepo vezanih .................19.—
Sosedov sin, broš. .............. .49
6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer
trdo vezano ................1.29
broširano ...................75
Joan Miserja, povesti iz Španskega
življenja ...................JO
Kako sem se jaz likal.
(Alešovee) I. zvezek ........ .€9
Kako sem se jaz likal,
(Alešovee) II. zvezek ........60
Kako sem se jaz likal,
(Alešovee) II. zv. .......... .69
Korejska brata, povest Iz milijonov v KoreJU ..............JO
Karmen, trdo vez. .............. .49
broširano .................. J9
Krvna osveta ...................25
Kuhinja pri kraljici gosji nož id .50
Kaj se je Markaru sanjalo...... .25
Kralj zlate reke. Črna brata .. .50 Kratke povesti o Antekristn .... .25
Kazakl ........................ M
Kmetske povest, trda vez.......1.—
Krištof Kolumb ................40
Kraljevič berač................. J30
Levstikovi zbrani episl ..........JO
1.	zv. Pesmi — Ode in elegijo — Sonetje — Romance, balade ln legende — Tolmač (Levstik) ...99
2.	zv. Otročje igre v peseneah —» Različno poezije — Zabavijice ln pušlce — Jeza na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorskl rokopis — Tolmač (Levstik).. .7t
5. zv. Slika Levstika in njegove
kritike in polemike.............7«
Ljubljanske slike. —Hišni lastnik. Trgovec, Kupčijski stražnik, U-radnik, Jezični doktor. Gostilni« čar. Klepetulje, Natakarca, Duhovnik. itd.....................tO
Mladi gozdar, broS. ............ JO
MoJe življenje ..................75
Mali Lord ..................... J89
Mrtvo mesto .................. .75
Martin Krpan z Vrha.......... .80
Mali ljudje. Vsebuje 9. povesti
Trdo vezano ...............LN
Malo življenje ...................«9
Marijna otroka, povest la KavkaS-
kih ffora ......................JS
Mar on .krščanski deček la Libanona, .........................v..28
Mlada mornarja .............. -SO
Uma iirijeaja, trda ves. ......IN
broširano .......a...<H
tSPi9 tlKtlMMUlIHtI'lVu'tl' ,79
Zemljevidi:
Slovenija ...................25
Zemljevid Gorenjske.............25
Zemljepisni Atlas S.II.S.........l.KU
J ago sla vi j a..................25
Canada....................40
Združenih držav, veliki ...........
Mali .........................15
Nova Evropa ....................59
Alabama, Arkansas, Arizona,
Colorado. Kaiu*as, Kenturky in Tennessee. Oklahoma. Indiana. Montana, Mississippi, Washington. Wyoming, — vsaki po.....25
Zemljevidi: Illinois, Pennsylvania, Minnesota. Michigan, Wisconsin, West Virginia. Ohio, Se-x York— vsaki po ........................:o
Velika stenska mapa Kvrone -. 2.00
Naročilom je priložiti denar, bo* disi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni a ceniku.
Knjige pošiljamo poštnino prosto,
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt St., Hew York
f
RAZNE PESMI S SPREMLJEVA* NJEM:
Domovini. (Foester) .............40
Izdala GGlasbena Matica. Gorsko cvetlice (Laharnar) Četvero ln petero raznih glasov.....45
Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za
dvospev ......................JJ0
V popelnični noči (Sattner), kan-
tanta za soli, zbor in orkester,
Izdala Glasbena Matica .......75
Dve pesmi (Prelovec), za mo3ki
zbor ln bariton solo ...........20
Knpleti (Grum). Učeni Mihec. — Kranjske šege ln navade. Nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj ..1,00 Knpleta Kuza-Miea (Parma) .... .40 Naši himni <Marold), dvoglasno s spremljevanjem klavirja ...... .15
PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad ... .2JO 4. Koroške slovenske nar Ine pesmi (SvlkarSlč) 1., 2., In 3.
zv. skupaj ,.................. 1.—
Slovenske narodne pesmi Benečije
(Orel) .......................45
MALE PESMARICE:
Št. 1. Srbske narodne himne.....15
Št.la Sto čutiš, Srbine tužni .... .15 S
Št. 2. Zrinjski Frankopan.........15
>r. !'. Pogled v nedolžno oko.....15
Št. 10. Na planiue ...............15
Št. 11. Zvečer ...................15
Št. Vasovalec ...............15
Narodne pesmi za mladino (2i-....
rovnik), 3 zvezki skupaj .......50
Slavček, zbirka šolskih pesmi —
(Medved) .....................25
Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30
Narodne vojaške (Ferjančič) .....30
Lira, srednješolska, 2 zvezka skupaj ...........................2.—
Mešani in moški zbori. (Aljaš) —
з.	zvezek: Psalm 11S; Ti veselo poj ; Na dan; Divna noč.........40
и.	zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar: Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ........10
G. zvezek: Opoiuin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda ; Občutki: Geslo .........40
7.	zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica ; Pri svy.dbi ; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40
8.	zvezek: TI osrečiti jo hoti (me-6an zbor) ; Ti osrečiti Jo hoti (moški zbor) ; Prijatelji ln senca (mešan zbor) : Stoji, solučlce stoj; Kmetski hiši .............49
CERKVENE PESMI:
Domači glasi, Cerkevcne pesmi za
mešan zbor ...................1.—
12. Tantum Ergo. (Premrl) ____J>0
Maš ne pesmi za mešan zbor. —
(Sattner) .....................50
Slovenska Sv. Maša, za mešan
zbor, s spremljavo orgelj ......JO
12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni tori. (Foerster) ..............59
12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-
nitori, (Gerbič) ..............J50
Sree Jezusovo. 21 pesmi na čast
srcu Jezusovem. (F. Kimovee).. JO Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom, (Premrl) .................40
10 obhajilnih in 2 v čast presv. Sr.
cu Jezusovemu. (Grum) .......35
( Missa in honorem St. Joseph! —
(Pogachnik) ...................40
Litanije presv. Srca Jezusovega
(Foerster) ....................40
Oremus pro Pontifiee.............40
Kyrie ...........................60
, K svetemu Rešnjemu telesu ^
(Foerster) .....................40
Sv. Nikolaj ......................60
NOTE ZA CITRE:
Buri pridejo, koračnica..........
Slovenski citrar, (Wilfan> .......25
Sarafan. Ruska pesem. (Wilfan).. J25
NOTE ZA TAMBURICE:
Slovenske narodni pesmi za tambu-
raški zbor in petje. (Bajuk)____1.39
Bom čel na planince. Podpuri slov,
nar. pesmi. (Bajuk)............1.09
Na Gorenjskem je fletno........]__
NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-VANJEM KLAVIRJA;
Uspavanka.....................79
i
NOTE ZA KLAVIR:
Album evropskih in ameriških
plesov (Lisjak) ......... 1.00
Klavirski album za mladino —
(PavSč) .....................L—
Tri skladbe za klavir, (Premrl) .. .45 Ljubavno blebetanje. Polka mazurka, (Jaki) .................... .41
Primorski odmeri. Fantazija. ;
(Breznik) .....................50
MabeL Intermezzo. (Aletter) .... .20
At a Penguin's Picnic. Intermezzo. (Aletter) .....................JS9
RAZGLEDNICE: "i "
Zabavne. Različna, ducat ...... .49
New j acika. Različne, ducat .... .49
VsUfeamta* Irfliai ia Middm
ducat ........................ .49
I« nplk siavenskfli'krajev, ducat M Narodna aoia, ducat ............ .44,
POttUllUM pO	J
VELIKA
PRATIKA
9 kosci in mlatiči
CENA 25c
60 pratik . . . $1®.
Z naročilom pošljite znamke ali moneyorder na —
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt St., New Vork
KNJIGE
VODNIKOVE DRUŽBE
v LJUBLJANI
■ za leto 1927 so sledeče:
VODNIKOVA PRATIKA za leto 1928;
HIŠA V STRUGI, povest;
VLADKA IN M1TKA, opisi;
VODNIKI IN PREROKI, (zgodovinska razprava).
Člani so jih že prejeli.
V ZALOGI IMAMO ŠE NEKAJ IZVODOY
CENA VSEM ŠTIRIM
$1.50
Kdor hoče postati član te družbe za leto 1028 naj pošle naročnino že zdaj. Članaranina za člane je samo $1.00 na leto. — Mi sprejemamo naročnino do dne — 10. APRILA 1928,
NaroČila pošljite na: —>
"Glas Naroda"
82 Cortlandt Street, New Vork
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO
English-Slovene Reader
: f ' ' • » Sestavil 1
Dr. F. J. KERN
Cena s poštnino SAMO
$3.
■ * _ ! f
Knjiga vsebuje nauke o izgovarja vi angleških besed; vaje za učence angleščine; berila in članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed), f ■ - ■ r t
Naročila pošljite na:
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt St. New York
Materin« irtev ..................99
Mnsoline ........................
Mali filatci .*........>......'*....	.79
Mesija ..........................Ji
Malenkosti (Ivan Albrecht) ......J2S
Mladim srcem. Zbirka povesti aa
slovensko mladino ............ JSS
Na valovili jožnega morja...... Ji
Na različnih potita .............4#
Notarjev nos, humoreska ........ „35
Narod ki izmirm..................49
Naša vas, 1. del, 14 povesti...... Jt
Naša vas, II. del O povesti ....*. JI
Nova Erotika, trd. ves............Ti
Naša leta, trd, ves. .............. JI
broširano ................... JI
Na Indijskih otokih..............M
I Nekaj b ruske zgodovine........iS
. Nihilist
Narodne pripovedko za mladine.. .49 ! Na krvavita poljanah. Trpljenje ln sir&hote z bojnih pohodov birie-
ga slovenskega polka ....... .1.59
Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka 25
Pasti in zanki ......................J66
Prva ljubezen	.65
Pater Kajetan ..................1.09
Pravica kladiva ................
Pabirid iz Roža (Albrecht) ......JtS
Pariški zlatar ..................M
Pegam Lambergar, sreča v nesreči
ln druge povesti ................79
Petelinov Janez ................ 75
! Prihajat, povest .................99
I Pod krivo jelko. Povest Iz časov ro-
kovnjačev na Kranjskem......JtQ
Poslednji Mehikanec .............30
Pravljice H. Majar...............39
Povesti, Bera* s stopnjic pri sv.
Roku ........................ .50
Požiralec ....................... .29
Poljub ........................ .50
Pri strieu .......................60
Trst božji ..................... .30
Prapreianove zgodbe .............25
Pafria, i>ovcst iz irsko junaSke d«:be .30 Predtržani, Prešern in drugi svet.
niki v grsmofonn .............<23
Prigodbe Čebelice Maje. trda vez ..1.90
Ptice selivke, trda vez...........75
Pikova dama (Puškin) ..........JO
Pred nevihto .................... .35
Pravljice (Milčinski) ..........L—
Pravljice in pripovedke (KoSutnlk)
1.	zvezek ....................40
2.	svex»* ...................40
Popotniki ...................... .30
Poznava Boga................... -30
Pnlii ........................... J9
! Povoden j........................JO
Praški judek ....................JU
Prisega Horonskega glavarja .... JO
Prvič med Indijanci ............ JO
Preganjanje indijanskih misjonar-
jev ........................... .30
Rinaldo Rinaldini .............. JO
Rabi ji, trda ves ................ .75
Rdeča megla ...................75
Revolucija na Portugalskem.....JO
Romantične duše (Cankar) ......JO
Razkrinkani Habsburžani ....... JO
Roman zadnjega cesarja Habsbur-žana .........................1.50
Rdeča iu bela vrtnica, povest .... JO
Slovenski šaljivec ...............40
Slovenski Robinzon, trd. vez......75
Suneški invalid ................J5
Skozi širno Indije ..............JO
Sanjska knjiga, mala............JO
Sanjska knjiga, nova velika......JO
Sanjska knjiga Arabska......«..1.50
Spake, humoreske, trda ves.......JO
Strahote vojne ...••......**..... JO
Strup iz Jndeje .................. .75
Spomin znanega potovalca........1J0
Stritarjeva Anthologija, trda vez .. JO Stritarjeva Anthologija, broB. .. .80 Sisto Šesto, povest ls Abrucev .... JO Sin medvedjega lovca, Potopisni roman .......................... JH
Stric Tomova koča ............. JO
Sveta Nothnrga................. .35
Sredozimci, trd. ves. ............JO,
broS.........................40 j
Spis je, malo po v set 1 ............ J5
Svitanje (Govokar), ves. ........1.20
Stezosledec ..............................JO
Šopek Samotarke ............. - J5
Spomini jugoslovanskega dobra-
volca. 1914—1918 ............ 133
Slike, Mož s raztrgano duša .... L—
Sveta noč ....................
Svetlobe in sence ..............L20
SHAKESPEAREVA DELA:
Machbet, trda vez. ..............Ji
broširano .....................70
Othelo .......................... .70
Sen Kresne nsči................. .10
SPLOŠNA KNt*IŽNCA:
šl L (Ivan Albrecht) Kaajeaa gruda, izvirna povest, 104 str., broiirano .....................J9
Št 2. (Rado Murnik) Na Bledu, Izvirna povest, 181 -6tr^ broš.... JO
Št 3. (Ivan Rozman) Testaaseat, ljudska drama ▼ 4 dej„ broi, 105 strani .................... JS
Št 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, Izbrana pesmi, 184 atr., broSlrano ..................... JO
j St. 5. (Fran Milčinski) Gespad Fridolin Žolna In njegova drv* iina, vesolomodre črtice L, 72 strani. broHrano ..............JS
Št 6. (Ladislav Novak) Ljuba-snmnast, veseloigra v enem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 atranl.. broft. ..............JS
St 7. Andcrseoevo n|pmia
Za phmaisfeo mladino priredila
W atr, kN&	JH
St. 8. Akt H* 111 mm'ijt*t*«•¥• «19
I Št. O. (Univ. prof. dr. Franc I Weber.) Problemi sodobne files*. ' nje, 347 strani, broS. ...........70
1 St. 10. (Ivan Albreht). Aadrc; Temne, relljefna karikatura la
minulosti, 05 str., broi.........JS
: St 11. (Pavel GolU) Pctcrčkeve poslednjo sanjo, božična povest
1 ▼ 4. slikah. 84 str.. broS.......JS
Št. 12. (Fran Milčinski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4
dejanjih, 91 str., broi .........Ji
St 13. (V M. GarSin) Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil
U. Žun, 112 str, broi..........Ji
St 14. (Dr. Kari EngliS) Denar, narodno.gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str.,
brOfi« ooooooooas*ooo«aoooo«oo*o o8S
Št, L5. Edmond in Jules de Gon- i court, Renee Mauperin, p revel
i........................40
Št 10. (Janka Samec) 2ivljenje,
pesmi, 112 strM broS. ...........40
Št 17. (Prosper Marimee) Verno duše v vieah, povest prevel Mir-
ko Pretnar, 80 str. ............JO
Št 18. (Jarosl. Vrchlicky) Oporoka lukovškega grajŠČaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš. .. J5 Št 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek, 124 str., bro«. ........JO
Št. 20. (Jul. Zeyer) GompačI in KomurasakI, japonski roman, ls čeSIne prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš..............45
Št. 21. (Friilolin Žolna) Dvanajst kratkočasnih zgodbie, 11., 73 str.
bros............................25
Št. 22. (Tolstoj) Kreutzerjeva
soneta ....................... .41
Št. 23. (Sophokles) Antigone, žalna Igra. poslov C. Golaf, 60 str.,
broširano.......................39 >
Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str.,
broS. ......................................89
Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja,.... |
II. del.....-.................89 j
Št 26. (L. Andrejev) Črne ma -rite, poslov. Josip Vidmar, 82 st,
broS...........................JI
Št 27. (Fran Erjavec) Brezpo-i slenost ln problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš.......35
Št. 2). Tarzan sin opice........JO
1 Št. 31. Roka roko ............. .25
' Št 32. Živeti ..................J5
Št 35. (Gaj Salustlj Krlsp) Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 strani, broS...........JO
•t. :ia. (Ksaver Meško) Listki,
144 strani ...................63
Št 37. Domače iivall ..........JO
i št. 38. Tarzan ln svet1..........L—
Št 39. La Boheme ............L—
Št. 46. Magda ............... .40
) Št 47. Misterij duše............L—
Št. 48. Tarzanov« iivall ........JO
Št 50. Slika De Graye ........1.20
št 51. Slov. balade in romance JO
Št 52. Sanin ..................1.50
Št 54. V metein ..............L—
Št. 55. Namišljeni bolnik........JO
Št 56. To In onkraj Sotle.......30
Št 57. Tarzanova mladost .... JO
, Št. 53. Glad (Hamsun) ........JO
Št 59. (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma, I. del ........ L—
i Štev. 60. (Dostojevski) Zapiski iz
mrtvega doma, II. del.......L—
' Št 61. (Golar) Bratje in sestre.. .75
>	Št 62. Idi jot. L del. (Dostojevski) JO
I Št 63. Idijot, II. del ..........JO
i Št. 64. Idijot. IIL del ..........JO
Štev. 65. Idijot. IV. del .......JO
I Vsi 4 deU skupaj............S.2S
1 Štev. 66. Kamela, skozi uho
! šivanke, veseloigra........
' i
1 .Tisoč in ena noč .............. JO
; Tik sa fronto ...................70
i Tstič, Bevk. trd. vea............. .75
i Turki pred DuhJcb .. ........ JO
I TH indijanske povesti _________JO
Tunel, soc. roman ..............1.20
, V robstvu (Matlčlč) ............L2&
Velika pratika Vodnikove družbe za lete 1927 ................. .40
>	\ gorskem zakotju .............. .35
V oklopajake okrog vrela, 1 del... JO
2* del *oo«»***M
VelUu inkviaitar ................L—
>	Vera (Waldova), broš. ..........J5
M
I Vrtnar, (Rabindrath Tagore),
I trdo vezano ................. .79
broširano ................... .00
Vojska na Balkana, s slikami .... .25
Volk spokornik ia drage povesti. 1.—
Trdo vezano................ 1.25
\ Valetin Vodnika izbrani spisi .... JO
Vodnik svojemu narodu..........JS
Zmisel smrti .....................00
1 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. Ji
Za krahooi, povest.............. JS
Zadnja kmečka rajska...........79
j Zadaja pravda, trdo vea.........JS
Zadnja pravda, bral.............Ji
Z naših gara....................L—4
Zmaj iz Besna .................. .70
1 Zlatarjev« starte ...............- Ji
Za mlljonl ...................... JS
Življenje dar. trpina. Izbrani spisi
AleSovec, 3. sv. skupaj ........L50
i Zvesti sin, povest ................ JS
Zlatokepi .................»..a «
Ženini naše Koprnele .......... .45
Zmoto ia kaeee gdč. Pavla...... .45
Zlatp vas ...................... Ji
I Zbirka narodnih pripovedk ^L^dei^...^.^.	......- .00
ZaomemJe itirita (Doyle) ...... Ji
^	MSUdft riMt««»»if 41
ZBIRKA SLOVENSKIH FOHSSIU
L zv. Vojnomlr aU poganstvo .... J9
2.	sv. Hudo brezdno ... -......JS
3.	IV. Vesela pevesfi .. ■>■.,...,« JS
4.	zv. Povesti ln slike .. .«_».».... -. JS
5.	xv. Student naj bo. Nii vsakdanji krofa .......................IS
SPISI ZA MLADINO:
(GANGL)
2.	sv. trdo sreno. pripovedke ln
pCBDli
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 po-
T6Stl oooooooooooooooooa • • O O O O O
4.	sv. trdo vezano. Vsebu.-e 3. po-
V^Stl	> -o i * • o k •
5.	t v. ;rdo vxano. Vinski brat .... JO
6.	siv. trdo vezano. Vsebuje 10 po-vesi.1 ..........-....<-...........10
Umetniške knjige s slikami za mladina: Pepelka; pravljica s eliktibl ....1.60 Rdeča kapica; pravljica s slikami 1— Sneguljčica; pravljica S sllknml ..L—
Mlada	................L—
TrnoljČica. pravljica s slikami -...L—
KNJIGE ZA SLIKANJE;
MladT slikar .....................7*
Slike iz pravljic ...............-» .* 0
Knjige za t likanje dopisnic, popolna z barvami in navsJdur.:
Mladi umetnik ...................1.20
Otroški \:tec ......... ..........1.1,9
Zaklad za otroka...............1.20
IGRE :
Beneški trgovec. Igrokas t 5. dejanj JO Dnevnik. Veseloigra v 2. dejanjih JO Cj rano de Bergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.70
Mcrta, Semenj v Ktchmondu, 4
dejanja ......................JO
Ob vojski. Igroknz v štirih slikah.. .30 Tončkove sanje na Mtkiavšev večer, Mladinska igra s petjem v
3. dejanjih ....................JO
K. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro. (Čapek), vez............45
Revizor, 5. dejanj, trda vezana .. .75 Ujetnik ca rev i ne, veseloigra v 2
dejanjih ......................JO
Veronika Deseniška, trda vez ....1J0 Za križ in svobodo, lgrokaa v 5. dejanjih .........*...■..••••.. J3
Ljudski oder:
4.	zv. Tihotapec, 5. dejanj ...... .00
5.	zv. Po 12 letih, 4 dejanja.......60
Zbirka ljudskih iger: 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža,
13.	snopič. Ves talka. Smrt Marije device, Marijin otrok ........JO
14.	snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica, Materin blagoslov .. JO
15.	snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ..............JO
20. snopič. Sv. Just; Llubezen Marijinega otroka ..............JO
PESMI IN POEZIJE:
Akropolis in Piramide ...........80
broširano ....................80
Ara rej, trdo vez ................L—
Balade in romance, trda vez. 1.25
mehka vez. ................ 1.—
Bob za mladi zob, trda vez........40
Gregorčič, poezije, trd. vez. .....75
Gregorčičeve poezije ............ .60
Godec; Pored narodnih pravljiv • Vrbkem jezeru. (A. Funtek) -r
Trdo vezano .................79
Kettejeve poezije, trda ves.......1.10
Kraguljčki (Utva) ..............05
trdo vezano ..................80
Narcis (Gruden), broš. ..........JO
Primorske pesmi, (Gruden) ves... J5
Slutne (Albreht). broS...........JO
Pohorske poti (Glaser). broi. .... JO Pesmi Ivana Zonnana:
Originalne slovenske pesmi In prevodi znanih slovenskih pesmi
v angleščini ..................1-25
Prešernove poezije ............. .60
Oton Zupančič: —
Ciciban, trd. ves................ JO
Sto ugank ......................-50
V zarje Vidove, trd. ves. ........JO
Vijolica. Pesmi za mladost ...... JO
Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano.....JO
Zlatorog, pravljice, trda ves......JO
PESMI Z NOTAMI:
MEŠAM in MOŠKI ZBORI
Priložnostne pesmi (Gram) ......Hi
Slovenski akordi (Adamič):
la ST* ••oooooooooooooooooa*
II. zvezek .................. .79
Pomladanski odmevi, L in II sv„
vsak.........................49
Ameriška slovenska lira (Helmar) 1.—
Orlovske himno (Vadopivec) ----L20
10 moških in mečsnita zborov — (Adamič) .....................«9
MOŠKI ZBORI*
Trije omiki zbori (Pavčič) — Islala Glasbena Matica ...... .40
Naredoa nagrobnira (Pavčič) .... J9
Gorski odmevi (Laharnar) 2. ar.. JS
SAMOBPSVli .
Nočne pesmi, (Adnssii) ..........L25
Štirji samospevi. Mala fa»*im Matica .......................M
mkSani noui
mi IbHto •»••••titit*uu»iu JI
MAKSIM GORKI:
Že dragi dan sva h od Ha — dr. Poikanov in jaz — po vročem pesku ob bregu h-no tekoče Oke. Dolgočasna nam« je postalo preko r»-v-H:h poljan, nad katerimi je žarelo poznomajsko solnee posebno vroče in vztrajno ter grozilo zemlji s sušo.
Doktor in jaz sv« se bila včeraj o najvažnejših in na jzamotuejših vprašanih kulture in eivjlizacije že do konca pomenila. Ugotovila sva. da bo v -e prouikajoči človeški duh n>*il \m' zagate in vozijo socialne bede. razlož i vse skrivno*i življenj« in oprostil človeka iz kaosa ka-1a.str-jf ter iz teme nesporazumom*. S tem ga lw napravil Ilogu podobne jšega.
A ko sva bila spraznila nahrbtnika svojega znanja tn potrosila svojo modrost na dolgi pot pred sabo kakor cvetice, nama je bilo še težje in dolgočasne je.
Proti poldnevu sva trčila na pastirja, majhnega suhljatega člo. veka s ščetinnsto rdečo brado na o.sušeuem koščenem obrazu. Zbral je bil svojo čredo ob reki in nama zaklieal: "Iti bi nvoraii po -gozdu, potem bi vam bilo manj vroče. Ta gozd je že star in se imenuje .Muromski gozd. Ko ga prehodite, pridete v .Murom."
Gozd se je razprostiral ob ore- i gu reke knkor ne prodorna modri- , ku-,ta stena. Obsegal je približno tri vrst«*. Zahvalila sva se pastirju in šla po poljski stezi skozi žilo. Pastir je udaril z bičem in za-vpil za nama "Halo! Zgubila se bosta V gozdu! Pojdita v vas, tam je neki starec, ki se spozna — Peter. Za mal > denarja, za dvajset kopejk, va.s ho spremil!"
Sla sva v vas, ki je imela kakih petnajst hiš. lliše so bile stisnjene na ozkem pobočju, ki se je dvigalo nad majhno reko. Le-ta se je zdela kot igračka in ,>e je iztekala hitro, skoroda prestrašeno iz gi£da.
Sivobradnti, dobrohotno izgle-dajoei Peter, žalostno gledajoč s svojimi sivimi očmi. ravno popravlja sod. Brez besedi je poslušal naš predlog; debeli kmet pa, ki je o-pazoval Petrovo delo in mirno kadil svojo pipo. je pristavil. "On vas ho že dobro spravil tja. Je najboljši vodnik v vsem okraju. Pozna gozd. kakor svojo brado."
Petrovo brada ni bila niti gosta niti dolgu, on sam pa ni bil po NVojem čednem licu prav ni5 po-:iofoen kmetu, iiil je miren in preudaren. Njegov obraz je bil mehak in vdan.
"No, dobro." je dej«I in potisnil z nago sod vstran. "Lahko gremo. se prekrižamo :n gremo. Bom dobil petdeset kopejk f"
Debei i" kmet se je bi! očitno nečesa razveselil in začel je nenadoma živali no govoriti: "Petdeset kopejk! To je res poceni! Jaz bi za petdeset kopejk ne napravil te poti. In ta mož se spozna. Z njim boste že proti večeru Muroniu. Ali ju pelješ jk> stezi?"
"Dj. po stezi," odgovori Peter stokajoče.
Šli smo. Peter je bil velik in vzravnan, v roki je imel ogromlko palico. Počasi je stopal pred nama, molče, kot da bi ga sploh ne bilo. Xu vprašanja doktorjeva je odgovarjal kratko in mirno: "No. dobro in slabo. Smo že \-ajenj tega. Kako naj rečem ? Seveda živimo dobro."
Ko je dejal: "Tudi mravlja živi
Govoril je mirno in je Sel naprej, ne da bi obstal, izognil se je nekakšnim nrvidnim oviram, a v resnici obstoječih ovir ni videl. Napovedano pot se je zavlekla za celo uro. Kolovoz in kup s apelom sta bila očitno šla tudi "nekoliko v stran", kajti ostala sta nevidna. A zato smo prišli na majhen travnik ; srebrni mesee je visel nad njim in as vetu je val kup osmo jenih tramov, med katerimi je ležala črna. zdrobljena cev napol zbite peči. Vse to je bilo slično skrbno in marljivo izdelani risbi nenadarjenega umetnika.
"Jaz sem že bil tu," je dejal vodnik in se ozrl. "To je čuvajnica. — tu je bil gozdar. Pijane«!"
Doktor je rekel ne veselo, a odločno: "Zašli smo!*'
"Da. venda bo res," je previdno pritrdil starec. Sne! je čepico in se ozrl proti mesecu. "Zajec je križal našo pot in nas spravil na napačno smer." je tožil. "Držali smo >e preveč na levo. Po dnevi je to težko: ponoči nam bodo zvezde
kazale pot. Po dnevi je nebo pra-
. t? zno.
Sklenili smo, da se odpočijem o. Sedli smo na črne, od dežja sprain' tramove. Doktor je vzel iz nahrbtnika kruh, klobaso, jajcu, odvil precej obsežno čašo od vratu steklenice, nalil žg«nja in ga ponudil vodniku.
Starce se je prekrižal na ustnih, je pil in rekel začuden: "Močna pijača to! Iz česa je narejena?"
Nato je grizel dolgo, molče in pridno svoj kos klobase. Po tretji čaši pa nam je pripovedoval: "Ni mogoče utajiti, ljubeznivi gospodje, zgrešili smo pot. Kam naj daj gremo, ne vem. Sami vidite, kakšen je ta dolgočasni g07.d: — smreka stoji ob smreki, nič ni prostora vmes, nobenega znaka ni. da bi jih razločili. Da pa sem prišel na glas, da sem najboljši poznavalec gezda, to so si izmislili, da me zasmehujejo, iz brezsramnosdi in zlobe. Vse to je le slab namen. In začetek vsega Je bila opica. Tu, veste, pri Elatjimi, je stanovala poleti v ("lov a iz Moskve. Imela je opico in ta prokleta živalica ji je nekoč ušla. Razumete: ta gozdna žival je vid-da drevje in mislila je "Bože, tu so me spravili nazaj v Avstralijo. Brž ven skozi okno v gozd!" Ženska joče in vpije: — "Kdor jo ulovi, dobi deset rub-ljev!" Od tega je že dolgo in takrat je pomenilo deset rubljev — kravo, ne pa ene opice. Javil sem se z drugim, dajo poiščemo. Štiri dni in noči sem taval okrog radi te mrcine. Trmast sem bil, in tudi revščina me je k temu silila. Koliko sem takrat prehodil v tem gozdu.* sam ne vem več — gotovo sem napravil več kot sto vrst. Be-štijo. opico, sem kmalu našel, tekal za njo, ji klical: Ks. ks. Maska, Maska 1 A imela je svoj značaj, skakala je od drevesa do drevesa, me dražila, j>ačila obraz in bevskala kakor mlada lisica. Ptiči so zanimali njo, porednieo! Za ptiči je tekala, a seveda se naši ruski ptiči ne dajo vjeti. Kljub svj-ji trmi sem se stvar naveličal in tudi lakota me je mučila: od jagod človek ni sit. Ljubega Boga sem prosil, naj ji da smrt! No, končno se je »pehala, bil .sem na preži na to grdo stvar, in ko je sedela na
i PRAV VSAiČDO — i 1 kdor kaj 52e: kdoi 1 I kaj ponuja; kdor kaj I I kupuje; kdor kaj pro- i 1 daj a; prav vsakdo I S priznava« da imajo I i čudovit u*peh — i
i MALI OGLASI j | v*Ct». Efaf oŽfa" j
neki veji, sem jo dosegel s palico. Padla je na tla. lezla še kos dalje. Bal sem sc. vzeti jo v roke. mahnil š- enkrat p:> nji. zacvilila je —- in bila mrtva ! No dobro, vrag te vzemi sem si mislil.- jo pobral in o 1 nesel. Z žen ko stvar ni bila tako enostavna. Dala mi je mesto deset rubljev. sedemdeset kopejk. "Crknjene opice ne rabim**, je dejala. — V tem trenutku se je začelo moje trpljenje. ('e so v cerkvi kradli, precej so prišli k meni. precej so me prijeli: "Pojdi, Peter, ti' poznaš gozd. poišči tatove!" C'e komu 11-kradejo konje, m- napode. naj iščem; Ce pridejo lovci, jih moram spremiti. In tako se mi godi. pozimi in poleti. A imam vendar hišo in gospodinjstvo! In vedno pravijo, policijski pristav in drugi: "Ti poznaš gozd, ti neumnež!" Pripravili s-) me do t'ga. da sem sam verjel, samega sebe goljufal, sam nrslil: jaz poznam.gozd. Pogumno jo tudi mahnem v gozd. Ko pa pridem v gozd, vidim, da ničesar ne poznam. A ljudem pove lati. da ga ne poznam, bi bilo neprijetno. In koliko sem jih že vodil, sam ne vem števila. Pa je prišel učenjak iz Mcskve in določili so me. da mu pokažem gozd. Zame je bil učen jak, nekaj sličnega kot opica, kljub temu. da je bil re-en mož z brado. Hodil je in licflil, a kaj je pravzaprav hotel, nisem, mogel doumeti. Vohal je po travah in rjovel. S trudom sem ga spravil do vasi Karačove. kjer se je -rodil Ilja Muromee. Tri dni smo tavali o-krog. Zmerjal je in preklinjal. In usekal bi ga bil rad po glavi, tako sem ga bil že sit Ah. jaz sovražim ta gozd! Le same velike neprilike imam z njim...."
Naš vodnik je gl- dal sovražno proti črnemu krogu dreves, v katerem smo sedeli kakor na dnu globoke jame. Končal je svoje pripovedovanje :
"In jaz sem vrhutega že od mladosti daljnoviden. V daljavo vidim dobro — a v bližini je vse kot da bi bilo zavito v meglo. In ker me je sram. dam krivdo zajcu, kot da me je zajee spravil s poti!"
"In kasneje, ko je bi! že nekoliko vinjen, se je dobrohotno nasmeh, nil s svojimi sivimi očmi. olupil svoje jajce in rekel, kimajoč z glavo: "Pred zajcem seveda, se čutim krivega jaz!"
ADVERTISE in GLAS NARODA
BORZE ZA ČLOVEŠKO KRI
Odkar je zdravniška znanost od-jkrila, da se more v določenih slučajih človeško življenje rešiti ali vsaj podaljšati, ako se bolniku j vbrizga kri zdravega človeka, so j se po vsem svetu začele ustanav-jljati takoimenovanc Zveze krvnih I bratov, katerih člani so vedno pri-jpra vljeni, da dajo del svoje krvi j i za trpečega sub ruta. V Ameriki so ' pa zgrabili stvar čisto s trgovskega stališča in ustanovili krvno bor-
'	v. -
zo. na kateri se delajo kupe?je s človeško krvjo prav na isti način. : kakor na drugih borzah s petrolejem. Za 100 kub. centimetrov krivi se plača 10—!."> dolarjev, kakor-(šen je pač kur/.. Posebno dijaki, ki 1 prakticirajo v bolnicah, si morejo z oddajo svoje krvi zagotoviti znatne postranske dohodke. Kajti zdravemu človeku se more na leto brez škode 10—12-krat puščati kri. Toda tudi v Ameriki ne manjka idealnih ljudi, ki so vedno pripravije-!ni dati del svije krvi brezplačno bližnjemu v korist. Tako se je nedavno. ko je bilo treba rešiti življenje otroka nekega tovarniškega delavca, oglasilo vseh pet s* o delav-Jce.vih tovarišev in nad tisič delav-?cev iz dmtgih tovarn, da si dajo! vzeti kri — brezplačno seveda.
V New Ycrku je ne.ki 45-let ni delavec, ki si je da! v Zadnjih! 14 letih 71 krat vzeti kri za bolni-1 jke; vsega so mu vzeli 4-0 litrov kr-' vi. Nikdar pa ni hotel sprejeti za svojo žrtev niti vinarja odškodnine. — Y ljudskih slojih viteštvo še ni izumrlo.
PATENTI
PATENTNI ODVETNIKI: izvežba^il 2.U -nesljivi. točni in poStent. Iznaj.lUelji, pišite fca brezplačno knjižico in l>eii-z;aco.
BRYANT A LOWRY registered PATENT ATTORNEYS 320 Victor Bldg..	Washington, D. C.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA. "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH.
SEMENA
V zalogi imam najboljša POLJSKA. VRTNA in CVETLIČNA SEM ENA. j
Pišite takoj po brezplačni cenik.:
lilago pošiljam poštnine prosto.
MATH. PEZDIR
liov 772 ("rtv Hali Sta. New York. N. V.

HOČETE ZDRAVJA? IN SMEHA!
Neki znameniti zdravnik je izjavil: "Smejte s«- »lultM lis oil srca. ako hočete Uiti z»lrnvi." Kesniett je. tla smeh uhlažuje vsak organ v prsih in telesni, tc*la v vsakem slučaju je «lot»er želodec podla;st »lolirenm zdravju, in v t<» sv rta n je Triuerjevn grenko vino najlmljše sredstvo. To vino vzdrži t-Kti želodce, ter odpravlja slab tek do jedi, iieprelmvo in zajH'ko. Pišite na Jos. Triuer Co.. l^SEJ S. Ashland Ave.. Chicago. 111., po BREZPLAČNI VZOREC. j »ril« žit e lOe za i>o*iljatve<rie stroške.
KUPON ZA BREZFLAOU VZOREC
Naslov .............................
Mesto ..............................
* VI
AE1
S
JUGOSLOVANSKA KATOLIŠKA
JE»NOTA
' ''h.
fcly, Minnesota
- m
NOVE SLOVENSKE PLOŠČE
COLUMBIA
NOVE PLOSCE ZA MpSEC APRIL
10 inriics jkj #5e.
25077F Dolenjska polka Štajerski Lcmller
Vopjaška < iu'll';i "Krus"
25U78F Dunaj ostane Dunaj. Koračni*-a Neverna Anrka, Valček —
Vojaška »lodba *:Krug"
' 2."»071>F Danici, Narodna pcseiu Domače pesmi, Narodne
J. Lausclie in M. T'dovlcli, lun*t
2507CF En let in pol	Narodne i>esmi.
Ljnlica moja — J. Lausclie iu M. L'dovich, tluet
25075F V slovo
Slovenske pesmi
J. Lausclie in M. ("devlcli, duet
35074F S škotska koračnica	Godba
Kde je moja ljubica, ValCek — Hojer Trlo
1207W V finskih dolinah, .^otiiS	9
Na krovu ladije, Valcck
Jalirlov Novitelni Kvintet
J20C»F I.astovk valček
1 smili se me. Valček
Ruski Novitetui Orkestei
12U72F Spoinlauni \'a!črk
Sladke vijolčicr. VaUVk
Ruski Novitete! Orkester
2.7071F Šehelska Iioraf nira
Kesiment po eesti gre (s i>etjem> Hujer Trlo
2.">04:iF Polka štaparjev
Ti si moja. Valček	Iloyer Trio
25065F Samo še enkrat. Valček
Ven pa not, l-ulka	Iloyer Trio
23059F Jaka na St. C lairu, Polka
Clevelandski valček	Iloyer Trlo
23072F Štajerska
Moj prijatelj. Polka
Moški Kvartet "Jadran"
25973F Zakaj svet le be Zveličar se rodi
Moški Kvartet "Jadran"
250I7F En Htarček je živel Sijaj solncice
•	Moški Kvartet "Jadran"
230 IGF Ljubezen in pomlad Slovensko deklo
Moški Kvartet "Jadran"
25M9F Zadovoljni Kranjec '""Prišla bo pcmlad
Moški Kvartet "Jadran"
25#56F Dolenjska
O mraku	Moški Kvartet "Jadran"
VSAKI POŠILJATI! PRILOŽIMO 300 IGEL BREZPLAČNO -- Manj kot Šest plošč se ne pošlje. -
SL0VENIC PUBLISHING CO.
82 Corllandt Street	New York, N. Y.
VODNIK
po navadi." se je doktor ve> nav-dnšil. Sponuiil se je Wo>la, Lub-l>oeka in lirehnia in je govoril dolga in z občudovanjem o skrivnostnem življenju mravelj, o skromni modrosti ruskega ljudstva in o /govorni natančnosti njegovega jezika.
Ko smo prišli v gozd, je . vzel Peter čepico z glave, se prekrižal in dejal: "Tu se sedaj začne gozd!"
Xajpre.j sum šli jk> poti med debli ogromnih smrek. Njihove koren iii" .^o križale globoki pesek, v katerem so bile zarisane koloteči-ne, in so se fantastično zapletale kot mrtve sive kače ob poti. Ko smo prehodili pol vrste, se je naš vodnik ustavil, >e ozrl proti nebu, potrkal s svojo palico po deblu in stopil nato molče na stezo, k; je bila pod mahom in «"rsto majhnimi jelkami skoro nevidna. Pod nogami so pokali siihi smrečji storži in motili veličastni molk: lc-ta je zelo spominjal na tišino .starih eerkva, v katerih že dolgo ni bilo službe božje, a se vonj gork 'ga kadila iti voska še ni razblinil v noč. V zelenem mraku, ki so ga prešinili ostri solnčni žarki, so stali z zlatimi trakovi prevlečene sinreke, pura-šeeiie z zelenimi lišaji in .sivimi šopi mahu. Skozi njihove veje je svetlo sinje nebo.
Ko smo prodrli vedno globlje v gozd, se mi je zdelo, kot da je gozd nenadoma in čudovito oživel. Mesto slavčka so žvižgale taščice. Kilo je vse polno škrlatnih drozdov, ki so neumorno .stikali za smrečjimi storži. Kakor siva miška je tekal neulovljivi detelj pre-k> drevesnih debel, enakomerno je trkala žolna po skorji, živahne siniee so žvrgolele, rdeče veverice .iO skakale po zraku od drevesa do drevesa, pri tem pa iztezale svoje repe. In vendar je bilo tako tiho, da je eelo doktorju Polkonovu podalo jasno: v tem molčanju bi ne bil« namestil niti najmodrejše besede.
"Zajec," je rekel naš vodnik in zastokal: "Ali...."
Jaz nisem bil opazil zajca. Pot. — če je to sploh bila pot. — me je po svoji kaprieioznosti priklenila nas«. Tuintani, kjer je človek
i
pričakoval, da bn ravna, je napravila najčudovitejše ovinke in zavila okrog skupine dreves, tam pa. kjer so se ji postavila drevesa nasproti kot gosta .stena in so na njihovih koreninah rasti i eeli šopi črnih jagod, je šla premočrtno skozi smreke, da se mi je to zdelo kar odveč, in se zarila globoko v le*.
"Kmalu pride sedaj prepad", tako nas je polagoma zelo narahlo pripravljal Peter. Dve vrsti dalje sem ga vprašal. "Kje je prepad."' "Xajibrz .sem šel nekoliko bolj v stran," je rekel .starec, pogledal proti nebu in pristavil: "Da, ta zajec."
I>r. Polkanov je poizvedoval: — "Alt .sino zašli?" "Zakaj to mislite.1" vpraša vodnik.
Ko je začel prihajati mrak in smo bili zelo utrujeni, nam je postalo jasno: zašli smo. Doktor je to starcu zopet uljudno naznačil in dobil zanesljiv odgovor: "Bil sem že št tridesetkrat tu. Še eno vrsto, pa pridemo do kolovoza, ki vodi do kupa pepela. Ko ta kup ob:d'-mo in prMeino zapet v gozd,
bomo videli pred seboj že Murora."
6 tkiwe t'% a jLiH^t^tmwmm
no. staro lioiandsko domače zdra-■	jM^^^I^ vilo—ki je v rabi že >zza
V STARI KRAJ!	.Y_STARLKRAJ1
VELIKI POLETNI IZLET V DOMOVINO
z velikim parnikom
"Paris"
DNE 12. MAJA 1928. (I A. M.) Kabine prostorne in zračne. — Hrana izvrstm.
Najugodnejša prilika za vsakega, ki namerava obiskati stari kraj. Potnike bo spremljal naš uradnik prav v Jugoslavijo. Xikakega presedanja na železnici. Vlak vozi iz Pariza naravnost v Ljubljano in Zagreb. Z<i natančnejša pojasnila se obrnile na:
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	: New York, N. Y.
Prihodnji izlet s parnikom "Paris" priredimo dne 2. janija 1928.
Mina nepristranska slovenska pnip—ua jednota r Anerild. Noben« mešava*)« v verska aH politični vprašanja. Sto procentov BRATSKA orsanismeija z eno blacafrio h enim geslom: VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE. Nad sto odstotkov advento, Ima približno devet sto Um« dolarjev pumslnija m sedemnajst tiso« članov v »beta oddelkih. Zavaruje ca bolniško podporo, pofifcs^e In pa-snrtnino. Citajte njeno «thudlo "Novo Dobo**, širite pravo bratsvo fat piislapajli h pravi braiAl Himni orcaabacQI fil.
Osem flanov sadosfnjs sn dava drnitvo rišite po pojasnila afer linmpi tajnika: — Joseph Pishler. Ely, Mas.
, astanovitelja fraučiškansikega relht. Ivin ie postavljen v Milanu
KRATKA DNEVNA ZGODBA
. JP
OLAS XAROOA, 19. APR. 1928
""........ *
P Druga žena.—•
K ROMAN.	~ f j
M--- Za Glas Naroda priredil G. P.-
(Nadaljevanje.)
So tekom poroke je priletelo par kapljic dežja proti barvaniui oknom kapelice in nato je prodrlo tudi solnee skozi razcefrane oblake... Zajtrk so zavžili ttojc. Obe sestri in brat pa se niso dotaknili nobenega grižljaja ter se tudi ni>o udeleževali pogovora, katerega
sprožil duhovnik. Stali >0 tkupaj tri govorili napol šepetajo in grof Magnus jo držal Liano za roko .s solzavim pogledom. Šele v tem trenutku se je pričel mlaJi učenjak očividno zavedati tega, kar je izgubil,
—	Juliana, ali to smem prositi? — Cas je! — je rekel naenkrat baro;i Majnau sredi v mešanico glasov. Stopil je k nevesti ter ji po-knzal uro. ki je metala svoje mrzle brilantue bli-ke preko njene lilad-iio postave.
V-,i prestrašena se je stresla — kajti prvikrat je bila pozvana
<	»I tegi glasu pri tem imenu. Izgovoril je to ime s prijazno dvorlji-^ ostjo. a vendar, — kako trdo in tuje je zvenelo vse to! Niti stroga
brez ljubezni, ni je nikdar klicala na ta način...
Priklonila -n je nalahno proti njemu in navzočim ter zapustila salon \ spremstvu 1'lrike.
Liana, on je Ki raven. — je vzkliknila Ulrika, ko so se zaprla vrata za obema. Izbruhnila je v potok solza, se vrgla na zofo, ta ue-1 luajuo mirna deklica ter zakopala svoje lice v blazino.
Tibo, tiho. — ne delaj mi srca šo bolj težkega!. .. Ali >i pričakovala kaj drugega ? — Jaz tie. — jo je .pomirila Liana in trpek tisuiev je huškuil preko njenega globoko 'bledega obrazčkn. Prev; 1-110 je vzela lepo krono iz mirt iz svojih la» ter jo položila v predal, ki ..e hranil dosedaj vse male spomine iz pen zi j ona t sk e ga časa . .. V j ar minutah jo zna menjala svojo poročno obleko s sivo popotno ter *i nataknila na roki rokavice.
—	ln sedaj še enkrat k papanu! — je rekla Liana s .stisnjenim giuJtcni. ter posegla po soliičniku.
Le se en trenutek, — je prosila Clrik«.
N"«- zadržuj me. — jaz ne smem pustiti Majnau čakati. — je v Ivrnil« mlrda dama resno. Objela je svojo sestro krog ramen ter stopila ž njo vred krog praga.
Takozvana mramornata galerija je ležala v prvem nadstropju ter tekla v isti »mer kot spri .loj nahajajoča se terana, na .katero je izhiijal vrtni salon. Sestri sta .prekoračili celo galerijo ter obstala pred sliko častitljive postave starca, ki je seclel pred rjavo barži-nasto preprogo, Nelepi znak Draheubergov, rdeči lasje na glavi in bradi, .■•o se izpremenili v srebro.
Dragi, dragi pa pa. — j«- šepetala Liana ter d vi vrnil a skle-t ieiii roki k njemu navzgor. — Bila je njegov ponos, njegov ljubljenček, koje glava je pogosto -parajoče ležala na njegovih ln ki jo je še v težkem >mrtnem bo.pi gladil s svojo negotovo roko J
<	»d strani pa je blestela slika ženske, suha, dolga pc.stava. Njeno Wivko je obdajal hermelin. Tudi njena razgaljena ramena sta • -k dvigalu oastro in rmeno iz belega kožuha in na visoki frizuri je polivala fina kroniea. — liila je shira mati Liajie od očetove strani, I udi pnneoinja. a iz niaghne v h.! a joče knežje hiše. V tem stisnjc-rem tcleMi ni nikdar utripalo g< rko srce. kajti svetle, mrzle oči -o zrle neusmiljeno na unukmjo. ki je zapuščala s solzami v oče <]<>-1 niči grad, da gre bleskff in bogastvu nasproti. Slika je izgledy'a krt da hoče odpreti usta ter govoriti:
—	Same koneeneijolnalne poroke, izbrani rodovi, poklicani ne /a ljubezen, pač pa za vladanje iza vse vekov veke!...
Zunaj je bilo čuti ropot in >estri sta se ozrli pritajeno navzdol.
Huron Majnau je stal na terasi ter zrl ven na ipokraji.no, napol obrnjen proč. T J i I je povsem drugačen kot pa hladni, zmerni žen u. k i je storil pri slovesnem idejanju točno in brezhibno svojo dolžnost, a sedaj skušal z oči vidnim veseljem otresti s sebe vse. kar je iz. premen ilo njegovo ponosno a tudi ognjevito prikazen takorekoč v šablone. I»il je .popolnoma pripravljen na potovanje ter si je prižgal smo fko. kuje modrikasti oblački so segali prav gor do mramorua1o galerije.
Jaz ne pravim "lepota", moj I»og. kako nebmjen je ta poj m. — f nadaljeval prijatelj Ridiger. k"jega visoki glas je zadouel tlo u^e ravzgor. — No, da. ta majhna Liana nima niti rimskega, uiti gr skej.-a n< . a njen obrazek je nrskočno ljubek.
l-. ri n Majuau je skomignil z ramama.
No, da. — je rekel z očivklno porogljivim povdarkom. — te jr kri'pdstna in skromna deklica boječega značaja, s sanja joči m
<	hrn / jm ter modrimi očmi...
Takoj nato pa je prekinil svoj govor ter pokazal t živahno kretnjo rem na pokrajino.
Pcglrj semkaj. Ridiger. Človek, ki je napravil park v Rudis-Morl'u, je moral biti v resnici ženijalen mož. Bolj učinkovito bi ne mogel spraviti na površje te renesančne zgral-be kot s to čudovito skupino bukev.
A ka.i. — je odvrnil gospod Ridiger jezno. — za kaj takega 1'Uem imel nikdar oči, to je znano ... Lepe ženske oči in zenvki lasje. — kakšne kite >0 ti ležale daues zjutraj prod nogama!
Wkelilko <za bledelo šatiranje Dralienbergove družinske bar Ne, je rekel Majuau ualahko. — Pa radi mene. Tizianovi lasje ■c sedaj moderni. Vsi romani -o polni n let" ela s tli junakinj, ki -.0 vse neskončno ljubljene... a t«., je >tvar oku»a. Na ljubici bi si ne mo-g' 1 mi-liti kaj takega, a pri svoji ženi . . .
Otroci je ob ograjo teva>o pepel s svoje >inodke ter kadil na-p roj.
Lana je instinktivno potegnil« go*ti pajčolau preko svojega « l.raz1. Niti >estra. ki je zrla z brezimnim srdom in bolestjo na go-t omika navzdol, ni smela videti globoke rdečice sramu in ponižanja na njenih licih.
Xa drugi strani je obkrožila grofica Drahenberg ob stran; duhovnika vrtno gredico. Približala *e je hitro ter pohitela po stop-flr.ileah terase navzgor.
Se eno be*M o. najboljši Raoul. — je prosila ter položila svoja roko v njegovo. Počasi sta pričela hoditi gorindol ter kramljala e v-^-kc vrstnih stvareh, dokler »e nista dovolj odstranila od obeh g mpodOV. da nista mogla ujeti nobene besedice.
—	V splošnem. — pa je rekla ter obstala. — pa ne boš zameril i .o jem u skrwiemu materinskemu srcu, če sr> ►T-otaknem v zadnjem trenutku mučne /Jidcve. Ali smem izvedeti, koliko žepnega denarja bol dajal liani ?
Sestri sta lahko videli, kako amiziraiio je fiksiral žensko z "skrbnim materinskim srcem".
—	Ravno toliko kot sem dajel svoji pni ženi. — tri tisoč tolarjev.
Grofica je zadovoljno prikimala.
(Dalje prihodnji?.)
A<«tame oamiko* " ShlppiltK

VS. aprila:
Mu«nch«n. Ch«rb<nirg. Bremen
ti. aprila: Pari«. Havr« Macule, Cherbourg Albert Pallin. Cherbourg. Hamburg Con te fjrande. Napoti, Genova	i
New Amitcrdam, Houlocne tur lier,
*	Rotterdarr S«, aprila:
1	Reliance. Cberboura, Hamburg
1 tt. aprila:
Berengarla. Cherbourg Qaorg* WasblBgloo, Cherbourg. Bre men ! St. aprila:
Berlin. Cherbourg, Bremea : Sa aprila:
Ble de France, Havre 1 Olympic. Cherbourg
Arabic, Cherbourg, Antwerpen New York, Cherbourg, Hamburg Dullio, Napoti. Genova Rotterdam. Boulogne eur Mer. Rot i tarda«
America. Cherbourg, Bremea
•	2. maja:
Maurtuinia, Clverbourg.
I
3.	majaj
Irresd^n. Cherbourg. Bremen B*-leenlanJ, Cherbuurg, Antwerpei
4.	maja:
1 .a lica stri a. Havre n«.-pulilic, Cherbourg, Uremcn 9. maja:
Fraji.«-. Havre (1 A. M.) Satuniia, Trie^l«
I>eutso!iland. Ch»-rbf>trrB, Hunibun lli)int-ric_ Cherbourg Mii»n«'tonka. Cherbourg l.fvluttian, Cherbourg Volendim, Doulogne sur Mer, Hot Tff»l:i m 9. maja:
A'luitiinfa, Cherbourg P.-fs. Ilaiding. ^.'herbourp. Drome COlcmlro. Napoti, C<n>Ma j 11. maja: | Car«»n»a. Havre 12. maja:
Pari«, Havre iNaS l*let>
Columbus, Cherbourg, llremen C f'¥i»(iml. Cherbourg, Urernt n MaJ<*stic, Cherbourg Allunekahda, Roulogii^ sur Mpr Oonte Biancamoito. Napoti, Gt-novi
15.	maja:
J les. U'iJ.son. Triest" Ilerengaria, Cli. riuurg
16.	maja:
Pr» a. Uonjsevelt, Cherbourg. Bremen ■ 17. maja:
1 .Mu«-nchen, Cherbourg. Bremen 18. maja:
Tustania. Havre Olympic, Cherbourg 1® maja:
lie de France il A. M.j Hamburg Cherbourg. Hamburg tVr.Jilaii'l. Cherbourg. Antwerpen Minnewai>k:i, «.:ii<-rbt>urg George Washington, Cherbourg Bremen
V»-je:idam. I;->ulocne sur Mer, Hot letdam
r.uma. N'apoU, Genova, 23. maja:
Mauretania, Ciierl>ourg
25.	maja: Carman ia. Havre
26.	rrraja:
France Havre rl A.M.) Iterlln^ CherlHJtrnr,- Kremen Albert Bail in. Cherbourg, liainburj 1 lomčric, Cherb<»urg I^aplaml, Cherbourg Minhcsota, B».>ulogne sur Mer l-ovtathan, "Cherbourg New Amsterdam, . Boulogne su Mer ,
, <.r«_>ntc GranOc, Napoli, Genov-a
29.	maja:
Helfhiu-e. Cherbourg, Hamburg
30.	maja: AquitaJila, ClierboUrg
31.	maja:
Or I'Kflin, Cherbourg, Bremen
2. junija;
: New York, Cherbourg. Hamburg ! I'arls. Havre <1 .V M.J NaS izlet Majestic, Cherbourg Min ne tonka, Cherbourg America," Cherbourg, Bremen Rotterdam.' Boulogne sur Mer, Rotterdam _LMjIllo, Naj>o!l, GeHr.v-a
- !
S
I

!

6.	junija:
Ucft-iH« 1 la. Cherbourg
I'r«-«« llartUtig. Ch«-rL.>isrgt Ilmiirn
7.	junija:
U.*tgcfr;ind, Cherbourg, .\m w ••r|-eii
8.	junija: Caroliia Havre
Uepublic. Cbei bourg. ISreut« n
9.	jumja:
lie de France. Havre (1 A. M. Saturnln. Tricxt«-Ooluinbu*-. L'lii-i ln>ti! p. Bremen DeutNchland, Clrerbonrg, Hamburg 0!>Tiip»e. i*li. rl.iurg Minuekahda It, logne sur Mer Volendain. Boulogne aur M«-r, liol-terdam
13.	jumja:	*
Mauretitiiia. <"lt» rlnitirg
I*res. Bouscve't. Cberbcurg. l-.r>*-nien.
14.	Junija:
Mu*nch«-n. Cherbourg, Bremen
15.	junija: Tuanoiia. lla\re
18 Junija:
France. Havre <1 A. M > Resolute. Chebourg. Hamburg Homeric. Cherbourg I*eiin'«nd. Cherbourg. Antvv erju-n Minneivaska. Chcriji.urg I.t-v iatfiati. <'ti»rbotjrK Ve*'ndain, Bo u log j it .^ur Mer K.t-terdain
Conte Btancaniano, Nat^oli, Genova
18.	junija:
Cleveland, Cherbourg, Hamburg
19.	junija:
C*-orne Washington. Ch»-rl«>urg. Bremen
20.	Junija: Aquitania. Cherbourg
22.	junija: Carmania, Havre
23.	Junija:
Paris. Havr. <1 A. NJ ) I^eriin. Cherbourg, Bremen Hamburg. Clierliourg Hamburg MnJ.-stic, I'tsprtmnjc I .a plan J. <„"ii»-rl«-nri;, Antwerpcn Majestic, <rhert>ourg j_ap{an<J. Cliirlcmrtr. \ntwerj>en Minn<!«'>t.i, 1^-tjI-HTue sur M>r N>w Amsterdam, Br«ul<.:;:<v t ..r M«-r. tl'itlTjr.ui
Iloma, X:«i»»Ii. Cn.nva
26.	junija:
I're*ifb-Jite Wilwn, Trieste
27.	junija: *!ereiigar:n Cherbourg
29.	junija:
O'yinpii. CI.erbourg
30.	jumja:
de France, llavr* *l A M i Manr.'tiiiu.-i, Oln rl^.uiK AllM-rt Ji.iilm. Ciierbourg. Hambutg , Arabic, i'hcrbourjr, Antvv« i|«en Minnetouka, »"h«*rbourjr Amerira, Cherbourg. Br^nn-n liottTdam, Houlwgne >ui M«r. U<>t t.-rrluni Conle Grande Napoli, Genova
II.	gKUPNI 17LET a	. "Parlaf On« 12. maja. 1»«a
III.	»KUPNI IZLET • narniko» -••Parla" dne 2. Junija. 1928.
Ve«nr>m» para t k ot odpinjejo pono-Cl; potniki ae vkrcajo dan preJ.
6 DNI PREKO OCEANA
NajfcrajSa in najbolj ugodna pet z* potovanje na ogromnih parr.ikih:
lie de France 27. apr. - 18. maja France — 4. maja; 25. maja Paris — 11. maja; 1. junija
(Ob polnoči.)
Najkrajša pot jw» železnici. V.-nk<l<» je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti. — Tijaea in slavna francoska kuhinja.. Izredno nizke cene.
VpraAajte kateregakoli DOoblii*c«ti«» aftenta s>
FRENCH UNE
1» State Street. Itvw York, H Y
tORjstvo popolnoma degeucrirano. Tiidi domače živali; ovce, krave, konji, presiei, ki srno jih dobili iz inozemstva, so vsi degenerirani.
Z vsemi temi pojavi je en sam vzrok: napačna prebraua. I^ropri-čevalcn dokaz za oslabitev telesne odpornost-i proti boleznim je neki afriški rod. ki se je branil skoro izključno z ibanami. Ves rod so uničile -spolue bolezni, ki .so^jili zanesli Angleži.
Združene države Severne Amerike so sijajen zgled kako je treba skrbeti za telesno krepko in duševno zdravo ]>otomstvo. Xe poznam razen Amerike nobene druge (države. ki bi svojo narodno politiko gradila na zlatem pravilu: Predvsem zdravje!
NAROČAJTE SE NA "GLAS NAKOPA'M
EDINA DIREKTNA POT v •JUGOSLAVIJO
C0SUL1CH LINE
PARADIŽ MORJA!
NOV VELIKAN
SATURNIA
<35,»KK> ton deplacem^nta) 5. MAJA — 9. JUNIJA — 14. JULIJA
PRfSIDENTE WILSON
(Odpluje naravnost v Split !n Tr^t »' ! 15. MAJA—2S. JUNIJA—7. AVGUSTA ] Saturn ia je najfinejša m n:< jh»Xr<-jSs« | motorna ladja na sveti: ln i '"ja ! kar jih je bilo kdaj v kakem jtiK"->lo-I va.n»hom pri.»tanlš<*-U. 1're.lit«- si t:<k<. j fla boste 4><»tov:ili na |<riin*inji \u/.n_i ■ tei,a velikana.
PHELPS BROS. 4 CO.. C. A 12 WEST STREET,	NEW voni-
DOMAČA ZDKAVILA
V	calogl imam jedilne dltere, ICnaJpovo ječmenovo kavo ln t m • portirana domaČa tdravila, katera priporoča mgr. Knrjp v knjigi —
DOMAČI ZDRAVNIK
Pišite po brezplačni centk. r katerem 4e ' hakratko p^nlsana vaaka rastlina za kaj *« rs hi
V	ceniku bodete na AH Ar mnogi, drugih , koristnih stvari.
Math. P e z d i r
Box 772. City Hall Iti.
New York, N v
Pozo rlotatelji.
Opozorite trgovce nt obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglasu jejo v listu "Glas Na roda". S tem boste ustregli vsem. Unrava 'Gla* Naroda'.
Plačal je vs«- takoj. Prišel je šel »enkrat po in-irukeije k tvrdki ter je eeU> zahteval, da napravi v lo-kaiu poizkus. Xa splošno začudenje vseli uslužbencev tvrdke je .Se-lan s svojo žulja vo roko naraviMmt mojstrsko kopiral predloženi mil vzorec risbe ter ga nato aparatu razmnožil. Ko se je še informiral o najmanjših kapricah aparata, he* je poslovil in se ni vee vrnil. *|
Selan -sam pravi, da je izdelal o-J •koli 80 stota kov, od katerih jih je pa moral š« nekaj zavreči radi ne-j uspele produkcije. <V*-:m je o^taV razpeeal. V n«»le!jo 18. marca jih je prvič razpečaval v Kamniku, kjer mu je sel posel prav dobro. V torek 20. marca je nadaljeval razpW-avanje v Mostah pri Ljubljani. n.'ito pa v Spodnji Šiški in dalje po Celovški cesti pmti Št. Vidu. kjer je nazadnje padel orož-ništvu v roke.
OB RIŽU V SMRT
t
V tokijski reviji "Jit>ugyouo Xipjton" je koncem niinolega leta izšel članek Japonca Matsumura. v katerem pisec opozarja na pogubne posledice neprimerne prehrane vzhriTnili n'arodov ob samem rižii.	"
Propadanje azijskih plemen — pravi Matsumura — je velfkem delu pripustiti rižeAT lirana. Imlija, ki je nekoč slovela-'po svoii kulturi, je propadla sanio zaradi rižev« hrane. Ilbidujsko pleme je zgled propadle civilizacije. Pomanjkanje za možgane potrebnih vitaminov v bi-ani je vzrok temu dejstvu.
Kitajska je bila nekoč predhodnica kulture, toda rlanes ni več na prvem mestu. AH ni to pošlo lica riževe hrane? Ravno tako jc padlo s svoje višine javansko ljudstvo. Milijone bušlov riža prxlela x*s»ko leto, a to mu še ne zadostil je marveč uvaža še znatne množ ne riža. ^"zhodni in južno morski narodi, ki se hranijo z rižem. ne morejo kosati s civilizacijo Evrepejcev i:i Američanov. To so zapadni narodi že ugotovili in zato se oriental-eeV ne bo.ie več.
Barvo človeške polt.i so dolgo smatrali za uspeli pol nebnih razmer. Belci postanejo *pod afriškim solnee m črni. če pa se vrnejo v Ev-* ropo ali Ameriko, dobi njihova polt zopet prvotno belo barvo. (V pa Ev-ropejei ali pa Američani žive dalje časa na Japonskem, postane njihova koža rmenkasta. J
Podnebne razmere na Japonskem se od evropskih in ameriških ne raizlikujejo posebno. Nobenega dvoma ni. da je barva polti v zvezi s prehrano.	»	1
Evropejci iu Američani po svojem telesnem ustroju daleč nad-kriljujejo orientalee in južuo-mor-»ke otoeaiue; kako daleč jih preka-i šajo možgansko, kažejo njihove iznajdbe in njihove sposobnosti na. znanstvenem (polju. Xa»ši lastni pro lniki so biLi nekoč krepkega te-le-sa rn duha. Toda kakor v Indiji in na Kitajskem je z uvedbo budizma vživanje mesa 'prenehalo. Vsled pomanjkanja vitaminov sta propadla telo in duh. Vzrok, da danes Japonci po duhu uadkrilju-jejo Kitajce in InTijee. je v tem. da je Japonska na vseh straneh obdana od morja iu da imajo Japonci priliko, da love in jedo ribe hi raizne školjke.
Celo živali trpe vsled napačne prehrane.	(
Presl več rodovi so prinesli z Otoka Princa Edvarda na japonski otok Karafuto večje število srebrnih lisic. Danes je njihovo po-
Prijet ponarejevalec bankovcev.
V torek. 20. marca s>e je v večernih uraJi pojavil na Celovški cesti v Ljubljani mlati kmečki mož. po svoji zunanjosti, kakor bi .sodil površen opazovalec, neokreten in great. Mobreniu poznavalcu ljudi pa ne bi izostal lokav usmev. ki je za priproste toda prebrisane ljudi tako značilen. Naš znanec je hodil cd ge-tilne do gostilne, stopil zdaj v ta. zdaj v oni lokal, zdaj v krčmo. zdaj v trgovino in povsod kupil malenkost in vsako stvar pla-čul z eipini. popolnoma novim sto-dinarskim bankovcem novejše izdaje ter dobil povsod izplačan nazaj znesek v drobižu. Naš znanec je pričel na ta način izmenjavati bankovce kar v Spodnji Šiški ter nadaljeval s tem vse do St. Vida. Nihče ni prsvečal na videz nerodnemu kmetu kake večje pozornosti in tudi neznanec se najbrže ni mnogo brijral za Ijulli okoli sebe. V trgovinah, kjer je s kupovanjem malenkostnih stvari zmenjal nove bankovec, ni radi pozne ure in večernega mraku nihče natačuo pregledal bankovca, saj tudi nikomur ni prišlo na1 misel, da bi mogel ta kmet (plačevati s iponaretenim de-r.ariem. Povsod mu ni Šlo tako •rlpdko. Ivo je v nVki gostilni na Celovški• ee*--ti v bližini St. Vida l otel plačevati s stodinarskim ban-k»>vcem. <ra je jirodajalka zavrni* l-i. češ da -»e j\ zdi bankovec sumljiv. Neznan*c-se. za to ni zmenil. ! temveč ji» -Htovrtl kratkomalo v bliž-lijo trgovino, k.ier je zopet izme-n?al en bankovec. M^lt^ni se je /.mčelc po trsrovinah že šušljati o ••■kri v nosi nem možaikarju. ki v vsaki trgovini neka .i kupi in povsed T»lača z novim stodinarsklm ban-kivcem. N#ekdo je celo opozoril na «mmljh*ega neznanca oroznišlco po-
stajo v St. Vidu in izrazil pouii-slok. če neznanec ne razpečuje morda — ponarejenega denarja, t
Približno ob 6. zvečer, ko je možakar stopil v IV^-nikovo trgovino v St. Vitlu in hotel tam zopet izmenjati stodinarski bankovec, je vstopil v istem hipu v trgovino o-rožiuk, ki je neznanca legitimiral. Mož sc je or ožil ikovega prihoda tako ustrašil, da bi se kmaJu sesedel. Orožnik je odvdlel možakarja na orožniško'postajo, kjer so ga o«obuo preiskali*. Mož je povedal, da lim je ime Janez Selan. da je 26 let star, oženjen posestnik v Suha-j dolah pri Mengšu in da je rojen1 v Savlja.li pri Jožici.
Pri preiskavi se pri njem ni več dobilo kot en sam stotak. za kate-j rega so orožniki ugotovili, da je ponarejen, in sicer prav dobro ponarejen. !e barvo je imel nekoliko piekričečo. Orožniki so ugotovili < dalje, la ima pri sebi precej pristnega .denarja v drobižu in v bankovcih jw> 10 Din. Ta denar je Selan iz.mejal na svoje ponarejene! bankovce.
S. 1h» se je radi bankovca opra-j vičcval. češ. da mu jih je nekoliko j slič n i h po la r il n eznan i mi i IIrva t., ki je pred kratkim pri njem pre-| nočeval. Podrcbno.'ti o bankovcih : pa Selan za enkrat ui hotel izpove lati, Ker je imel Selan s seboj kolo, je poveljnik' orožniške ]>0sta-je Antoji Potočnik preiskal še ko-; lo. ter našel v votlini stojala ]>od ; kolesovim sedlom še 14 ponarejenih stotakov. kar je <eveila 7>ovzro čilo podlago za suni. la je Selan v: neposredni zvezi s ponarejevalci j denarja. Šolana je nato posebna j orožniška e-korta odgnala v dežel-! ne sodne zapore v Ljubljani.
Poveljnik orožniške postaje s,-je takoj nato podal na Selanovj dom v Suhadole ter tam izvršil temeljito in natančno preiskavo. Se-! km ima v Suhadolah obširno posestvo in je bil tamkaj spoštovan ket inteligenten in razsoden kmet. ki se zlasti mnogo bavi s kmetijsko literaturo. Pri hišni preiskavi .so orožniki našli razne izredno iaie-lane risbe, načrte in slike, ki jih je napravil Selan sam. Selan je imel v svojem domačem kraju že dalje časa sloves ne prek Osi j i ve ga risarja in slikarja.
Dalje so dobili pri preiskavo vc-Ifko množino raznih barv, specijal-nega papirja in čopičev ter raznega slikarskega oroda. iz česar so sklepali, da je moral Selan bankovce sam ponarejati.
Dne 22. marca je bil Selan ponovno iu temeljito zaslišan pred preiskovalnim sodiščem. Mož je končno spoznal, da bo vsako izbe- i ga vanje resnice lc njemu v škodo i ter je priznal, 1-1 a je bankovce res i ponarejal.
Selan je pred leti prevzel očetovo posestvo. Imel pa je za plačati bratu in sestri, vsakemu po 12,500 dinarjev odškodnine. Radi tega je bil prim oran posekati veliki <rozd. r/ikupiček za les v znesku 32,000 Diu. pa je hotel naložiti v Ljudski posojilnici. Padel pa je ponesreči v roke nekemu ljubljanskemu politiku in tedanjemu agentu Peskove Ljubljanske posojilnice. Ta ga je nagovoril, da je denar naložil pri Peskovem zavodu. Ko je Ljubljanska posojilnica propadla. je Selan izgubil ves denar. Iz-srube te«ra dnearja ni mogel Selan preboleti in je zato venomer premišljal, kako bi svoj izgubljeni denar nadomestil in kako bi se rešil iz zagate. Tedaj je -prišel na misel ponarejanja denarja, zlasti ker je čutil v sebi zolo razvit risarski talent.	1
Dne 2£. januarja tega je kupil pri tvrdki The Kex aparat "Vero-graph** opalografičnega sistema v velikosti 16X24 cm, ki je glede ve-kosti ravno pripraven za izdelovanje bankovcev. Ilkrati se je pustil temeljito in poonovno ilustrirati o vseh kapricah aparata ter o vseh malenkostnih podrobnostih, ki zahtevajo. da mora biti razmnoževa-lec poučen o njih. Selan pa je z redko vztrajnostjo premagal vso težkoče. Kupil si je 500 pol posebnega, za ta aparat primernega papirja in raznih 'kemičnih barv. Zahteval je še več barv. ki jih pa:
tvridka trenutno ni imela v zalogi. I -'i. > °
SLOVENSKO AMERIKANSKI
IfOLEDAR
M, mL za leto 1923
ima sledečo vsebino:
Blagohotna poslanica nckato-
n.m rojakom v domovini. Koledarski del in raznoterosti.
Postavni prazniki v različnih
državah. Slamnikarska obrt ta slj*e>
*ki slamnikarji. Hudičeva noga. Rojstni mesec ia značaj žen *ko.
K iglica v modernem pro.ne tu.
K nil3 Ferdinand. Cetanca C harlot a. r strel jeni vojak. Lindbergh — Chamberlain —
Byrd. Zgodba o ljubezni. Dežela 4'Suhe giljotine".
V	Idriji. Roka.
O tobaku To je Kismet. Kitajska. Rudar.
Iz Rock Springs, Wyo. Mora.
V	premogovniku.
Nate stare korenino. Usojeno je.
Tri črte o slovenski govrrici.
flacro in Tansetti.
Kokn itta umrla Sacco i« Vcn-
ertti.
K**nicr in rec*nice. Snf Hvke in nngajittkš. Določbe o dedščinah
KOLEDAR KRASI O^I^O LEPIH SLIK
Stane
50c
a poatnino vred.
S L O V E N I C PUBLISHING CO.
82 Cortlandt St., New York
.Znana igralca Fred Sladden in Johny Kaimondi se zabavata z I igranjem golfa pri Dunedin, fla,
* ; # . ,
NA FLORIDSK! OBALI