^gglg m Poštnina plačana v gotovini _ ^ Slovenski Cena Din !■- itev. 23. V Ljubljani, sobota 29. januarja 1938. Leto III Kljub govorjenju o mirovnih predlogih izjavlja japonski notranji minister: Japonska se pripravlja na neizprosno vojno Tokio, 29. jan. o. Veliko pozornost je vzbudila izjava, ki jo je včeraj dal tokijskim listom notranji minister admiral Sugijama. Ta je svet razburil pred nekaj tedni, ko je napovedal boj rumenega plemena proti belemu in osvoboditev Azije izpod jarma tujcev, za kar je prvi korak kitajsko-japonska vojna. V včerajšnji izjavi pa pravi notranji minister, da vlada v vodstvu japonske vojske in v cesarskem kronskem svetu popolno soglasje glede tega, da mora japonska vojska napeti vse sile. da zaduši kitajski odpor in tako pomaga Japoncem, da dosežejo svoj politični cilj v tej vojni. Zato je treba v kratkem računati z novo silovito akcijo japonske armade na vseh kitajskih bojiščih. Vojna zahteva od japonskega naroda, da sc z vsemi silami •n možnostmi pripravi na dolgo vojno, ker se gospodarski in splošni položaj slabša tembolj, čimdalj vojna traja. Vojno vodstvo bo moralo japonsko vojsko izpopolniti tako, da bo sposobna za daljše vojskovanje. Začelo bo tudi v kratkem ustanavljati važna svoja vojaška središča in oporišča na Kitajskem. ... Poučeni krogi menijo, da je hotel minister i admiral Sugijama s to izjavo odstraniti vse tiste ■ vplive, ki zagovarjajo misel,_ da naj se sovražnosti na Kitajskem ustavijo in da naj se začno pogajanja med Japonsko in generalom Cangkaj-škom. To mnenje se širi posebno med vojaštvom, ki se bori na Srednjem Kitajskem. Ti poudarjajo, da bo dolga vojna s Kitajsko gotovo imela izredne mednarodne posledice in da ni izključeno, da bo vmes posegla tudi Sovjetska Rusija, ki je moderneje oborožena kakor Japonska. Zato Japonska ne bi smela to svojo armado razpršiti po ogromni Kitajski. Toda večina ministrov, okolica mikada in generalna štaba vojske in mornarice so proti popuščanju na Kitajskem in dokazuje ta izjava notranjega ministra samo to, da žele ti krogi, da naj se japonska vojska reorganizira, da bo lahko vzdržala dolgo vojno. Zato bodo Japonci v zavzetih pokrajinah organizirali v raznih mestih močne japonske posadke. Posebno mlajši japonski poveljniki pa so pristaši premirja na Kitajskem in žele, da naj sedaj japonske upravne oblasti prevzamejo zavzete kitajske pokrajine. Predsednik vlade princ Konoje bo skušal braniti to njihovo stališče, ki ga zagovarja tudi težka industrija z bančniki. To bi lahko povzročilo krizo japonske vlade, vendar pa še ni jasno, kdo bo zmagal. Sovjetska voiska na pohodu Pejping, 29. januarja. AA. (Reuter.) Po zanesljivih vesteh iz Hankova se ogromna ruska armada pomika proti Kitajski. Ruska armada prihaja s severa in je večinoma sestavljena iz motoriziranih oddelkov. Po izjavah očividcev je do sedaj kitajsko mejo prekoračilo 600 oklopnih avtomobilov. Iz Rusije je dosedaj prišlo že tudi nad 200 letal najnovejšega tipa. Boikot Japoncev London, 29. januarja. AA. (Havas.) Pristaniški delavci v Nidlordu so že pretekli teden odklonili, da bi naložili na japonski parnik »Haru-na Maru« železo in svinec. Parnik je moral brez tovora odpluti iz Anglije. Včeraj pa so odklonili nalaganje istega tovora na angleški parnik »Butan« Marseille, 29. januarja. AA. (Reuter.) Včeraj bi moral iz marsejskega pristanišča odpluti japonski parnik »Hakusamaru« s tovorom 500 ton cinka in aluminija. Pristaniški delavci pa so odklonili, da bi nalagali ta tovor, ker menijo, da ga bodo Japonci porabili za vojno proti Kitajski. Pred koncem bo*ev za Teruef Henday, 29. jan. AA. (Reuter) Zdi se, da so l»oji na teruelski fronti popolnoma popustili. Po vesteh iz Španije že tedne in tedne odlagajo odločilno nacionalistično ofenzivo na tej fronti. To tolmačijo tako, da se je general Franco prepričal, da je bila bitka za Teruel samo vprašanje Ugleda in zato bo najbrž bojo v tem odseku popolnoma ustavil. Vrhovno poveljstvo nacionalistične vojske je izdalo komunike, v katerem pravi, da so republikanci na teruelski fronti s pomočjo 20 tankov dvakrat udarili na nacionalistične postojanke jugovzhodno od Celadasa. Ob napada sta bila odbita in so imeli republikanci velike izgube. Dva velika tanka sta bila uničena. Tudi pri Singri je bil odbit večji republikanski napad. Ob petletnici Hitlerjevega nastopa Berlin, 29. januarja. Jutri bodo velike eve-Jjanosti v proslavo pete obletnice narodnosocia-'hstične vlade v Nemčiji. Progam za te proslave Je naslednji: Zjutraj ob 8 bo velik sprevod po berlinskih ulicah z godbami, ob 9 bo minister za propagando dr. Gobbels govoril nemški mla-j* 10 bo telesna straža državnega vodje defihrala pred Hitlerjem. Ob 11 bo vodja izročil častne znake onim osebnostim, ki so bile prejele nemške narodne nagrade, zvečer ob 20 bo običajna bakljada. Narodni socializem maje Avstrijo Dunaj, 29. jan. m. V zvezi z odkritjem obsežne nacionalno-socialistične akcije na Dunaju politični krogi mislijo, da je precej oslabljen položaj notranjega ministra Horstenaua in da je treba v kratkem pričakovati njegovega odstopa, ker ga dolže. da je s svojim popuščanjem omogočil narodno socialistične zarote. Horstenau na tihem simpatizira s hitlerjevci. Tukajšnji nemški poslanik von Papen je odpotoval v Berlin in se bo jutri udeležil zasedanja nemškega Reichstaga. Nemški vladi bo ob tej Priliki poročal o aretacijah, ki jih je izvršila dunajska policija v zvezi z odkritjem narodno-Socialističnega zarotniškega gnezda na Dunaju. Konec vladne krize v Bolgariji Sofija, 29. jan. m. Kriza bolgarske vlade je bila snoči končnoveljavno rešena. Skupno s trgovinskim ministrom Barovom je odstopil tudi pravosodni minister Ognjanov. Predsednik vlade in Zunanji minister Kjoseivanov je imel včeraj popoldne več sestankov z vodilnimi politiki novejše bolgarske politične smeri. Zvečer se je odpeljal v dvor, kjer je bil takoj sprejet v avdijenci pri kralju Borisu. Ob tej priliki je kralj Boris podpisal ukaz, s katerim sta sprejeta odstopa, ki sta jih podala trgovinski in pravosodni minister ter Sta bila postavljena za novega trgovinskega ministra ravnatelj prvenske oblasti Nikiforov in za pravosodnega ministra generalni tajnik v notranjem ministrstvu Kožuharov. Poglavar Španske falange, nacionalistične mladinske organizacije, je prišel v Nurnberg in je gost tamošnjih narodno socialističnih oblasti. Zaradi prevratnih poskusov bivših politikov: Začetek odkrite diktature v Grčiji Atene, 29. jan. o. Izredni ukrepi grške vlade po odkritju zarote bivših nezadovoljnih politikov pomenijo dejansko uvedbo diktature, katero potrjuje tudi uradno poročilo vlade, ki svoje odredbe utemeljuje s tem, da so bivši politiki pripravljali v zvezi s komunisti oborožen upor. Zaradi tega je vlada primorana, da spremeni notranjepolitični red in da nastopi z vso strogostjo proti vsem, ki skušajo motiti red in mirni razvoj grškega naroda. Grški narod enodušno odobrava, tako pišejo atenski listi, politiko predsednika Metaxasa, nasprotujejo ji samo politični spletkarji, ki jih je sedanje stanje postavilo ob stran. Vlada namerava začeti neizprosen boj predvsem proti komunistom in levičarjem, hkratu pa tudi proti vsem bivšim stran-karjem. Komtir bodo dokazali, da je v zvezi s politično skupino, ki je pripravljala atentate in pozivala na upor, bo pregnana na otoke. Po poročilih, ki prihajajo iz vseh krajev Gr- Gospodarske rane za njihovo Pariz, 29. jan. c. Včeraj je bilo objavljeno poročilo bivšega belgijskega ministrskega predsednika Van Zeelanda o gospodarskem položaju v Evropi, kakor ga je spoznal van Zeeland pri svojih obiskih in razgovorih po raznih evropskih prestolnicah. Dvig gospodarstva v Evropi po njegovih ugotovitvah ovirajo stremljenja posameznih držav, da bi 6e čimbolj rešile uvoza in si same zadostovale. Huda ovira so carine, pretirano varstvo domače proizvodnje, kontingenti ter omejevanje svobodnega finančnega poslovanja in svobodnega urejevanja plačil. Edina rešitev za mednarodni denarni promet je v splošnem valutnem sporazumu. Treba je tudi urediti pretekle dolgove in odstraniti klirinške omejitve. Za izboljšanje gospodar-skga stanja v Evropi je treba preurediti razdelitev mandatov nad kolonijami in uvesti svobodno trgovino s kolonijami. Vse to delo pa mora biti zmerno in neprenagljeno. čije, vlada v Atenah in v vsej Grčiji red in mir. Demonstracij proti vladi m bilo nikjer. Na več krajih pa so bile manifestacije za sedanjo vlado. Do aretacij in pregona voditeljev bivših političnih strank na otoke je prišlo zaradi tega, ker so ti začeli preveč odločno nastopati proti sedanji vladavini. V ta namen so voditelji bivših strank izdajali dan za dnem nove letake, v katerih so pozivali svoje pristaše n? upor proti zakonitim oblastem. Včeraj je vodja novega gibanja in nosi-. lec sedanjega režima v Grčiji, general Metaxas, obiskal več polkov atenske garnizije ter je ob tej priliki imel tudi nekaj govorov zbranemu vojaštvu, ki ga je pozival, naj zvesto služi v obrambo domovine. Ministrski svet je sprejel novi tiskovni zakon. Posebna komisija bo določila, kateri poklicni novinarji smejo opravljati svoj poklic. Fsi časnikarji bodo vpisani v poseben seznam. Evrope in predlogi ozdravitev Ker pa je danes po vsem svetu strah pred vojno, in noče nobena država drugi dati večjih gospodarskih ugodnosti brez političnih jamstev, je najprej potrebno, da 6e sporazumejo med seboj velike države, od katerih sta odvisna mir in vojna. V ta namen predlaga van Zeeland naslednje: 1. Vzjiostavi naj 6e čim ožje sodelovanje med Francijo, Veliko Britanijo, USA, Nemčijo in Italijo. 2. Vse države naj pojasnijo težave svojih go-sjx>danskih zvez in naj tudi predlagajo, kako bi bilo mogoče zboljšati te zveze. 3. Po diplomatski poti se naj doseže, da vse te države pristanejo na to, da se skliče svetovna konferenca. Vse svetovno časopisje se bavi e tem poročilom in pravi, da so predlogi v njem dobri, vendar je še preveč težkoč, da bi jih bilo mogoče uresničiti v kratkem. Led je podrl most nad niagarskimi slapovi Newyork, 29. januarja, o. V noči od četrtka na petek se je podrl veliki most nad Niagarskimi slapovi. Kakor vsako zimo so Niagarski slapovi tudi letos zamrznili. Nad slapovi se je nabralo toliko ledu, da se je nazadnje pod njihovim pritiskom sesul most čez reko, ki je bil zgrajen tik nad slajKivi. Sedaj se zbira ob slapovih na de-settisoče ljudi, ki si ogledujejo ruševine mostu. Posebna komisija je dognala, da znaša škoda milijon dolarjev Nad slapovi so ledene mase ponekod do 9 m visoke. Takoj ko se je porušil most nad Niagarskimi slapovi, so nemudoma izpraznili veliko električno centralo. Velike množine ledu so se pričele že rušiti na njeno streho. Nastala je nevarnost, da bo vsa centrala razdejana. Ljudje pripove- Zveza narodov proti sankcijam za Japonsko V Ženevi rešujejo volno na Vzhodu - z besedami Ženeva, 29 januarja. AA. (Havas.) Včeraj so v Ženevi bile večinoma samo uradne konference ined številnimi odposlanci. Posebno dolg je bil sestanek med Edenom, Delbosojn, Litvinovim in Wellingtonom Koojem. Kitajski zastopnik namreč zahteva, da nai se ZN ostro izreče proti Japonski kot napadalki, da naj začne izvajati gospodarske in finančne sankcije proti Japonski, bden in Delbos pa sta odgovorila kitajskemu zastopniku, da bi izvajanje sankcij povzročilo nude mednarodne spore, in zato bo najbrž sedaj sPrejeta glede Kitajske v Ženevi izjava, ki bo nekoliko ostrejša od one, ki je bila izglasovana v oktobru 1937. V tej resoluciji bo svet ZN zopet obsodil napadalca, ki se je dvignil proti neodvisnosti in zemeljski nedotakljivosti Kitajske in tako prekršil člen 10 pakta ZN. JCar pa se tiče sankeijskih določil, bo svet ZN najbrž samo povabil vse članice ZN, da naj na svoj način podpirajo Kitajsko. Če se bodo tudi USA izrekle v tem smislu, tedaj ni izključeno, da bodo sklicali drugo bruseljsko konferenco V tem smislu so sinoči že obvestili ameriško vlado v Washingtonu. če bo ameriška vlada sprejela ta postopek, tedaj bo najbrž naročila svojemu poslaniku, da naj se udeležuje pogajanj v Ženevi. Svet ZN je na včerajšnji seji obravnaval tudi možnost udeležbe ZN na mednarodni razstavi v Newyorku leta 1939 Ameriška vlada je že poslala vabilo tajništvu ZN. Svet je sklenil v ta namen določiti najprej vsoto 300.000 frankov, dajejo, da je oglušujoči ropot, ko se je most porušil, bil tako silen, da bi bil presegel grmenje slapov, če bi ne bili zamrznjeni. Most se je zrušil najprej na ameriški strani, nato se je udrl v sredini, končno pa se je prevrnila še jeklena konstrukcija na kanadski strani. Mogočni stebri, ki tehtajo po 220 ton, še stoje. Ni še znano, koliko delavcev je obležalo mrtvih pri reševanju mostu nad Niagaro. Delavci so razbijali led pod mostom. V Drulovki le vlak povozil 19 letnega Štefana Bohoriča V včerajšnjem »Slovenskem domu« smo poročali, da so našli zjutraj na železniški progi v Drulovki pri Kranju truplo mladega moškega, ki je umrl bržkone pod lokomotivo brzovlaka v četrtek zvečer Včeraj popoldne so se širile po Kranju vesti, da gre za nekega železničarja, a so te vesti kmalu j»otihnile, ker so se izkazale za neresnične. Zvečer so namreč ugotovili, da je vlak povozil 19 letnega delavca Štefana Bohoriča, ki je stanoval na Gorenji Savi 3. Brat nesrečnega Bohoriča ni mogel verjeti, da bi bila ta žalostna vest resnična, ker je vedel, da njegovega brata ni nikdar kakšna stvar toliko težila, da bi se zaradi tega odločil iti v smrt. Hitel je mrtvašnico v Stražišče, kjer pa je na hudo spačenem obrazu mrtveca spoznal, da je to vendar le njegov brat Štefan. Vse okoliščine sicer kažejo, da je fant storil samomor, vendar pa se tudi to zdi malo čudno, ker ni prav nekakega sledu za tem kaj je gnalo mladega fanta v smrt. Pokojni Štefan je bil mirne narave, vedno bolj zaprtega značaja, pa vseeno ne bi mogel nihče slutiti, da si bo sam poiskal pot v smrt. Verjetno je, da je to svoje dejanje napravil v duševni zmedenosti, izključeno pa ni, da je vzrok njegove smrti nesrečno naključje. Vesti 29. Januarja 23 milijonov pisem so v manj kakor enem letu odpravile pošte v Abesiniji. Nad polovico teh pisem je prišlo z zračno pošto. V zadnjih dveh mesecih ®° Italijani uredili 78 večjih poštnih uradov po važnejših mestih. Francoski frank je v zadnjih dveh dneh spet občutno padel in kaže, da se bo njegova vrednost še naprej zmanjševala. Padec pripisujejo primanjkljaju v zunanji trgovini Število žrtev e spiozije v Villeuifu pri Parizu se je zvečalo na 14. Do nesreče je prišlo zaradi v'dneža ravaaniaf ker 6o zložili na en kup 6000 granat, od katerih jih je nekaj padlo z visokega kupa na tla, nakar se je ta strašna množina razletela. Zaroko albanskega kralja z madžarsko grofico Apponijevo uradno potrjujejo. Grofica je stara nekaj nad 22 let. Novi egiptovski kralj je vrhovni zastopnik vsega mohamedanskega sveta. Tako je dejal venski poglavar kitajskih mohamedancev, ki je prinesel kralju poročna darila svojih rojakov. Potopljeno avstrijsko vojno ladjo »Sveti Štefan«, ki je spadala med največje in najmodernejše bojne ladje v bivši monarhiji, in katero so Italijani potopili ob dalmatinski obali, bodo skušali zdaj dvigniti. Delo bo začela neka dunajska družba, ki prodaja staro železo. Cene železu so zaradi vojnih priprav tako zrasle, da se splača dvigati celo potopljene ladje. Mednarodno nadzorstvo nad madžarskimi državnimi financami so na seji Sveta ZN odpravili. To nadzorstvo je bila ena izmed posledic bivših mirovnih pogodb. 80 hoteli poklicni igralci nogometa v r arizu. Njihova strokovna organizacija je zahtevala od klubov, naj igralce bolje plačujejo. Torej socialni spor svoje vrste. 10 ijndi je zgorelo v finski vasi Ilenu v nekem športem zavetišču. Vsi drugi pa so dobili hude opekline. Stranka za obrambo Palestine je priredila velik 6hod v Bagdadu. S 6hoda so poslali oetro brzojavko angleški vladi zaradi preganjanja Arabcev. 20 delavcev je ubila eksplozija v tovarni za rakete pr; Ranbangu v holandski Indiji. Mohamedanci vsega sveta romajo v Meko. General Franco je mohatnedancem iz Maroka dal na razpolago razkošen parnik, ki je svoje čase vozil iz Španije v Južno Ameriko. Tudi italijanske oblasti 60 dale romarjem iz Abesinije na razpolago veliko ladjo. Cenzuro nad trgovskimi brzojavkami so odpravile japonske oblasti v Šanghaju. Za časnikarske in druge brzojavke cenzura še velja. Zastopniki pariških prevoznih podjetij so imeli včeraj sestanek z zastopniki delavcev. Na sestanku so sklenili sporazum, s katerim se bo končala stavka, ki je trajala 36 dni in je Pariz zaradi nje zelo trpel. 1 Proizvodnja v italijanski kovinski industriji je v enem letu močno napredovala, v nekaterih panogah za 60%. Povečanje gre na račun oboroževanja in na račun potreb v Abesiniji. Predsednik socialistične internacionale Vander-velde je odpotoval v rdečo Španijo, kjer misli ostati mesec dni. Obiskal bo menda tudi bojišča, kar bo prvo bojevito dejanje v življenju tega socialističnega salonskega junaka, ki ga svet pozna predvsem po njegovih opolzkih pisarijah. Velike aretacije komunistov so bile zadnje dni P? «*ej Bolgariji v zvezi z odkritjem treh komunističnih tiskarn. Francoski poslanik na našem dvoru Rrogere se je včeraj mudil v Zagrebu in obiskal vse tamoš-nje oblasti. Abesinski podkralj, vojvoda Aosta si je zadnje dni ogledoval naselbine, ki so jih uredili - bivši italijanski bojevniki v Abesiniji, katerim je vlada dala zemljo. Komunistična agitacija v Palestini je spet zelo oživela, zlasti po večjih judovskih mestih. KomJerno2 ma]0 AnK,cži zdaj še boj s Ena največjih francoskih predilnic je zgorela v Lilleu v 6everm Franciji. Zaradi požara, ki še Sel S S, °blaeti izpraZ,li1i vcs mesh,i tvJ1°landslca, podnija ie oprostila voditelja ta-mosnjih narodnih socialistov. Musserta. ki se je pretepal 6 svojimi političnimi nasprotniki, češ da Je ravnal_ v samoobrambi. Madžarski kraljevi namestnik Horfhy se bo pri svojem Obisku na Poljskem udeležil tudi velikega lova v okolici Varšave Romunija je pripravljena pomagati svojim Judom, če se hočejo izseliti iz države, in jim bo šla pri tem, za Romunijo koristnem poskusu, v vsem na roko. Avstrijsko, češkoslovaško in madžarsko poslaništvo pa ne bodo več dajala Judom vizumov za prehod čez 6voje države. Nobelovo mirovno nagrado za prihodnje leto bo najbrž dobila svetovna medparlamentarna zveza, ki 6e uieno mirovno in drugo delovanje izživlja predvsem na raznih pojedinah. Izlet starih radikalov h dr. Pucu Belgrad, 29. januarja, m. Danes dopoldne so odpotovali iz Belgrada v Ljubljano staroradikali Laza Markovič, Miša Trifunovič, Krsta Miletič Ante Radojevič, bivši ministri in poslanec Špadi-jer. Kot izvidnik pa je že sinoči odpotoval iz Belgrada zdravnik dr. Milutin Kopša, V Ljubljani nameravajo imeti sestanek z odvetnikom Korunom in vsaj od petomajskih volitev najbolj priznanim »zagovornikom« slovenske samobitnosti bivšim banom dr. Pucem, izdajavcem »Slovenske besede«. Med potjo se bodo ustavili tudi v Zagrebu ter bodo tudi tam poskusili srečo pri svojih maloštevilnih somišljenikih. Tukajšnja politična javnost ne pripisuje aemu podvigu staro-radikalov nobene važnosti in ga smatra bolj za turistovski izlet, kakor pa za kakšen resen politični korak, kajti razen dveh užaljenih veličin staro-radikali sjiloh ne morjo računati na nikogar, ker tudi nikogar nimajo, Kako smo lani gasili in reševali Gasilci so gasili 58 kratf reševalci pa naredili z avtom 3889 vcienj Ljubljana, 29. januarja. Kako smo lani gasili in reševali? Ljubljana velja sicer za zaspano mesto, kar se pripisuje po navadi ljubljanski megli, vendar pa ne moremo reči tega o naših gasilcih in reševalcih, ki namesto zaspanih Ljubljančanov čujejo in pazijo nad mestom. Lani so naši poklicni gasilci in reševalci opravili tolikšno delo, da se jim mora dati vse priznanje za njihovo požrtvovalnost. V veliki Ljubljani je področje njihovega dela postalo precej večje, kakor je bilo prejšnja leta, zato pa terja od njih mnogo več truda kakor prej. Zato je brez dvoma umestno, da spregovorimo tudi o njihovem delu v preteklem letu. Gasilci so pogasili 58 požarov V letu 1937 so poklicni gasilci posredovali pri 58 požarih in dveh nezgodah. Gasili so štiri velike požare, pet srednjih, 37 malih požarov, poleg tega pa so bili poklicani gasit še 7 dimniških in 5 namišljenih požarov, pri katerih gasilska akcija ni bila več potrebna. Škoda, ki so jo povzročili požari in katere niso mogli gasilci več preprečiti, je znašala po uradni cenitvi 477.000 din, vendar pa tiste škode, ki bi nastala, če bi gasilska služba ne bila tako organizirana, kakor je, in če bi pomoč gasilcev le malo zakasnila, pa ni mogoče ceniti, brez dvoma pa bi ta škoda znašala težke milijone. Tudi reševalca so bili pridni O naših reševalcih se mora reči, da so v preteklem letu opravili nesorazmerno večje delo, kakor na primer leta 1936, saj so reševalci prevozili z reševalnimi avtomobili v letu 1987 38.333 km, to je za 6812 km več, kakor v letu 1936. Vseh voženj je bilo v letu 1937 z reševalnimi avtomobili in vozom na konjsko vprego 3889. Bolnikov je bilo prepeljanih 3914. Brez dvoma bo zanimiva statistika, ki nam pokaže, koliko je bilo prepeljanih bolnikov v bolnišnico in na posamezne oddelke. Največ je bilo prevozov bolnikov z notranjimi boleznimi, in sicer 1110 oseb. Dalje je bilo pre- peljanih 557 oseb zaradi poškodb, 374 oseb zaradi poroda, 147 oseb zaradi krvavljenja, 80 zaradi splavov, 115 zaradi davice, 115 oseb zaradi škrla-tinke, 24 oseb zaradi šena, 2 zaradi ošpic, 16 zaradi angine, 170 zaradi slepiča, 117 zaradi zlom-ljenja noge, 5 zaradi zvinjenja noge in 8 ponesrečencev,^ ki so si zlomili roko. Reševalni avto je dalje prepeljal v bolnišnico 30 ljudi, ki jih je zadela kap, 67 ljudi pa zaradi revme. Umobolnih je prepeljal 79. Lani 60 samomorov O izredno velikem številu samomorov priča 60 prevozov ljudi, ki so si hoteli končati življenje. Zanimivi so dalje naslednji prevozi v bolnišnico zaradi bolezni, od katerih je bilo 20 živčnih, 12 opeklin, 12 primerov kile, 19 zastrupljenj krvi. 3 zastrupljenja s plinom, 6 zastrupljenj od alkohola, 3 primeri božjastnih napadov, 5 primerov tetanusa, 6 nosnih krvavitev, 9 primerov tifusa in 2 primera zobne krvavitve. Iz bolnišnice na dom in na železniško postajo je bilo 734 prevozov Omenimo naj, da znaša za prevoz z reševalnim avtomobilom in vozovi pristojbina od vsake vožnje v mestu 50 din, od vsake vožnje izven mesta 50 din in za vsak novi pričeti kilometer 6 dinarjev. Služba v gasilskem in reševalnem uradu Poklicni gasilci in reševalci imajo na vsakih 48 ur 24 ur nepretrgane službe, 24 ur pa prosto. Podnevi in ponoči je v službi samo oddelek 14 mož, ki opravlja gasilsko in reševalno službo in ki je ob vsakem poklicu v primeru požara ali nezgode pripravljen Poleg omenjene službe pa so gasilci bili po možnosti zaposleni tudi pri delu v delavnicah. Šoferji so popravljali avtomobile, ključavničarji so delali ogrodje za železno streho v Mestnem domu iu druga manjša dela, mizarji razne omare, tržne klopi in pisarniški inventar za personalni, finančni in tržni oddelek. Krojač je izdelal uniforme za gasilce, čevljar pa škornje. Za izpopolnitev v službi so imeli gasilci v mi- nulem letu 90 gasilskih vaj. Vaje so imeli v službenem ali tudi v prostem času. Ob večernem času okrog osme ure boste pogosto opazili četico šestih ali več uniformiranih gasilcev v popolni gasilski, tako imenovani »bojni« opremi, ko gredo na delo. Malokdo niti ne pomisli, kam gredo ti možje, ki korakajo s strumnim korakom, kakor rimski vojaki s sekirico za pasom in s čelado na glavi. Na križišču se ta četica razcepi ter odidejo v dramo in opero, na veselično prireditev v kaki dvorani ali na to ali ono zborovanje, kjer ljudje navadno ne pazijo na svojo okolico. Medtem ko v operi brezskrbno uživajo arije ali poslušajo koncert, stojita moža-gasilca budno na straži, da ne izbruhne kje požar, ako pa se slučajno primeri kaj takega, ga skušata z vso spretnostjo zadušiti v kali. Stražo v gledališčih, veseličnih prostorih, na velesejmu in drugod opravljajo člani poklicne gasilske čete po navodilih in pod nadzorstvom gasilskega urada. Napredek našega gasilstva V pogledu organizacije more beležiti naše gasilstvo lep napredek, zlasti še, ko je lansko leto dobilo gasilsko telefonsko centralo, ki omogoča direktno telefonsko zvezo s prostovoljnimi gasilskimi četami. Telefonsko centralo je dobavila tvrdka Siemens, vse ostalo pa je izvršila direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani. Skupni stroški so znašali 74.973 dinarjev. Med velika dela, ki so se letos izvršila, moremo po vsej pravici prištevati tudi kanalizacijo Mestnega doma in napravo strešne konstrukcije nad dvoriščem. S temi deli se je velikost dosedanjega orodišča ali garaže podvojila, obenem pa so bile odpravljene vse pomanjkljivosti, ki so utegnile zelo škodovati zdravju gasilcev in ogražati varnost občinskega premoženja. Za ta dela so znašali skupni stroški, če vštejemo še tlakovanje, ki je v načrtu in še ni izvršeno, 81.690 dinarjev. Potreba je zlasti nujno narekovala nabavo motorne brizgalne >n agregata, ki ga bo dobavila tvrdka Roseubauer za vsoto 84.974 dinarjev in bo ta nabava naše poklicne gasilce brez dvoma najbolj razveselila. Poleg drugih manjših dobav, kakor 250 m gasilskih cevi, materialne potrebščine in druge manjše dobave za vzdrževanje avtomobilov in orodja pa so navedena velika dela in dobave izvršila vsa na račun rednega proračuna. Občinstvo bo vedelo ceniti delo naših gasilcev in reševalcev in trud za napredek njihove službe. ¥ Premiera prekrasnega filma po motivih nesmrtne Puccinijeve opere BOHEME Car bohemof V glavnih vlogah narta Eggerib in Jan Hiennra Ostala zasedba: Paul Kemp, Theo Lingen, Oskar Sima, Rich. Romanov-slcy, Fritz lmkof, Lizzi Holzschuh. Glasba: G. Puccini. Šlagerji: Robert Stolz. Režija: Geze Bolwary. Za ta film si nabavite vstopnice v predprodaji. Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri. Jutri v nedeljo ob 15., 17.. 19. in 21. uri. Danes h I n o UNION Telefon 22-21 Pozori V nedeljo ob 10.30 matineja po najnižjih .matinejskih cenah Slavni Benjamin Gigli v filmu AVE MARIJA Mejnike je prestavila! Maribor, 28. januarja. Prestavljanje mejnikov je za kmečke ljudi eden najhujših grehov; pa je v resnici tudi tako, saj je pohlep po zemlji povzročil med podeželani že nešteto tožb in gorja. Zaradi take pregrehe se je danes zagovarjal pred okrožnim sodiščem v Mariboru 29 letni posestnik Jakob Šmigoc iz Skorišnjaka. Obtoženec je skupaj s svojo sestro podedoval večje posestvo, katerega sta si hotela potem oba dediča med seboj razdeliti. Nista pa se mogla prav sporazumeti glede delitve, ker je vsak zahteval za sebe boljše dele zemlje. Zaradi tega sta se obrnila na sodišče, ki je izvršilo razdelitev tako, da sta bila oba dela zadovoljna. Oblastveni geometer je izmeril oba dela ter postavil mejnike. Smigoca pa razdelitev ni zadovoljila. Hotel si je nekatere parcele izboljšati, pa je začel mejnike prestavljati. Pri tem poslu pa ga je zalotil mož od njegove sestre, ki je zadevo naznanil. Šmigoc je bil obsojen na 20 dni zapora ter 300 din kazni, pogojno na 3 leta. Star recept prevezane tleparke Celje, 28. januarja. V ponedeljek 24. januarja je prišla na stanovanje v Cankarjevi ulici 6 k služkinji Koren Jožici neka ženska, ki ji je z zaupanjem in z nekim posebnim sočutjem prišla povedat, da ie njena mamica v Velenju bolna. Kakor vsaka hčerka, tako ee je tudi dobra Jožica ustrašila te novice. Prekanjena ženska, ki je znala prav dobro prikriti svojo goljufijo, je s solzami v očeh povedala Jožici ma-mičino prošnjo, da naj ji kupi zdravil. Jožica jo prav rada postregla. Dala ji je 1000 dinarski bankovec, s katerim naj bi goljufivka kupila zdravila za njeno mamo. V torek si je Jožica izprosila enodnevni dopust. V strahu za svojo bolno mater se je peljala domov v Velenje. Bila pa je presenečena. Mama ji je prišla zdrava naproti in jo pozdravila. Vso zadevo je prijavila celjski policiji, ki je po osebnih podatkih ugotovila, da je ta goljufivka Marija F., ki je celjski policiji prav dobro znana. Ni še dolgo tega, ko jo je policija aretirala zaradi sličnih prevar v Celju in jo izročila v zapore okrožnega sodišča. Komaj pa je v ponedeljek prišla na svobodo, je seveda rabila denar. Začela je s svojim starim poklicem. Poskusila je svojo srečo kar na treh krajih, opetnajstila pa je le Jožico. Sedaj je nezuanokam izginila. Policija jo vestno zasleduje. Opozarjamo vse gospodinje, da opozore svoje služkinje pred takimi goljuficami. Finančni odbor sprejel državni proračun Belgrad, 29. jačn. m. Skupščinski finančni odbor je včeraj definitivno sprejel predlog državnega proračuna skupno s finančnim zakonom za prihodnje proračunsko leto. Na današnji seji bo določil samo še poročevalce za plenum skupščine ter bo samo še razpravljal o sestavitvi poročila za plenum Proračunska razprava pred plenumom skupščine se bo začela takoj po senatskih volitvah sredi februarja. Nov par vlakov na progi L uh* ana~Grosupl e Pričenši od 3 februarja dalje vozi na progi Ljubljana gl. kol-Grosuplje nov par potniških vlakov iu sicer samo ob delavnikih po sledečem voznem redu: Odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 11.05, prihod v Grosuplje ob 11.44. Povratek iz Grosuplra ob 12.11, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 12.42. Krst torpednih rušilcev ^Ljubljana” in ,yZagreb" Split, 29. jan. m. V Splitu bodo 30. marca slovesno spustili v morje prva dva naša moderna torpedna rušilca, ki sta bila izdelana v naši ladjedelnici. Rušilca sta dolga po 100 m in ju bodo krstili, prvega z imenom »Zagrebe, drugega pa »Ljubljana«. Nova torpedna rušilca sta istega tipa in iste velikosti, kakor prejšnji rušilec »Belgrad«, ki ga je pred nedavn:m napravila za Jugoslavijo neka francoska ladjedelnica. Vzgled socialne preskrbe delavcev Kranj, 27. januarja. V mesecu maju lanskega leta so ustanovili v Britofu pri Kranju pomožno blagajno »Preskrba delavcev tovarne Zabret & Kamp.« Člani te zadruge imajo pravico do starostne, invalidske, vdovske, otroške in pogrebne preskrbe. Tovarna Zabret & Komp. v Britofu je prispevala svojo znatno podporo in organizirala to zavarovanje. Pomožna blagajna »Preskrba delavcev tovarne Zabret & Komp. v Britofu« je kupila v Britofu lepo hišo in jo preuredila v primerna delavska stanovanja. V nedeljo, 23. januarja pa je bila že blagoslovitev te hiše. Cerkvene obrede je opravil g. župnik Ign. Zupanc iz Predoslja, prisostvoval ji je tudi lastnik tovarne g. Jožko Zabret z vsemi svojimi delavci. G. župnik j je po blagoslovitvi prikazal šefa tovarne kot vzgled j vsem tovarnarjem, ki pozna v vsakem svojem de- j lavcu človeka, ki je prav tako otrok božji kakor 1 on in vedno hoče nuditi svojemu delavcu tako življenje, ki je vredno človeka. Lastnik tovarne je dal vzgled, kako 6e praktično rešuje socialno vprašanje po naukih sv. Cerkve. Delavci ljubiio evoiega delodajalca in gledajo v njegovo dobro, tako vlada med njimi zgledna krščanska ljubezen in medse-boino spoštovanje. — Delavci te tovarne priredijo večkrat skuone izlete s svojim šefom, tako so se tudi sedaj dogovorili, da bodo priredili spomladi dvodnevni izlet. Geliske novice »Krik uničeno mladosti«. Jutri v nedeljo gostujejo v celjskem mestnem gledališču Veliki Frančiškovi križarji iz Ljubljane, ki bodo uprizorili ob 4 popoldne novo dramo: »Krik uničene mladosti«. Delo je povzeto iz dijaškega življenja. — Vstopnice se dobe po znižanih cenah v Slomškovi tiskovni zadrugi. Kuraforij Celjskega počitniškega doma se zahvaljuje Kraievni protituberkulozni ligi v Celju za podporo 10.000 din. Celjska Protituberkulozna liga je s tem velikodušnim darom zopet dokazala, da pravilno razumeva svoje naloge, kakor tudi pomen novega Počitniškega doma za mladino. V rudniku ga je zasulo. V rudniku v Pečovniku pri Celju je v četrtek zasulo pri delu 19 letnega rudniškega delavca Završka Antona iz Za-vodnega pri Teharju. Završka so po srečnem naključju takoj rešili in potegnili izpod premoga in zemlje, sicer bi. gotovo podlegel. Dobil je težke notranje poškodbe ter so ga morali takoj prepeljati v celjsko bolnišnico. Tri težke nesreče. V četrtek je padel pri delu 27 letni kamnosek Godunc Rudolf iz Celja in si zlomil levo nogo pod kolenom. — Na Arcllnu pri Celju je padel na cesti n si zlomil desno roko v ramenu 59 letni posestnik Ogrizek Alojzij. — Na Zupana Franca, 49 letnega posestnika iz Mamega pri Hrastniku, je padla pri podiranju bukev na desno nogo in mu jo zlomila v stopalu. Rudarska in topilniika proizvodn a v naši državi Belgrad, 28. januarja. AA. Po uradnih statističnih podatkih ministrstva za gozdove in rudnike je znašala proizvodnja rudarskih in topil-niškili proizvodov v mesecu decembru preteklega leta: 40.366 ton črnega premoga, od katerega je bilo v drž.avi prodanih 38.281 ton. Rjavega premoga 324.366 ton (v državi prodanih 292.065 ton, izvoženih v inozemstvo pa 5.290 ton), lignita 109.984 ton (prodanega v državi 99.826 ton), železne rude 51.724 ton (prodane v državi 8763 ton, izvoženih pa 35.496), magnezije 4530 ton (prodanih v inozemstvo 765 ton), kromovega koncentrata 925 (prodanih v državi 150), boksita 12.000 ton, zlata v kremenu 2460 ton, pirita 11.427 ton (izvoženih v inozemstvo 5062 ton), bakrene rude 57.920 ton, svinčene in cinkove rude 78.532 ton. Svinčenega koncetrata 8686 (izvoženih v inozemstvo 7531), cinkovega koncetrata 7377, prodano v državi 343, izvoženo v inozemstvo 8185, deloma tudi od zalog iz prejšnjih mesecev), antimonove rude 914, sirovega magnezita 3886 (prodanih v državi 60 ton, izvoženih v inozemstvo 155), slane vode 235.102 toni (prodane v državi 97.692), 95 mlinskih kamnov, prodanih v državi 78, 4494’ ton litega železa (prodanih v državi 5140, deloma od zalog iz prejšnjih mesecev), 67.907 kg zlata 3907 ton bakra 755_ ton prodanih v državi, 3265* pa v inozemstvu), 258 ton svinca (68 prodanih v državi 266 izvoženih), 409 ton cinka, 101 tona prodana v državi, 179 izvozemh, 8883 kg srebra, 67 ton anti-mona-regulus (4 tone prodane v državi. 30 ton izvoženih), 3980 ton soli, 5289 portlandskega cemen-ta (llol ton prodanih v državi). Ali ste že poravnali naročnino? — KINO SLOGA VZ& BAL V METROPOLO Film Iskrene llubeznl mladega aristokrata in preproste prodajalke, v iiaterem je igra podana z vso umetniško dovršenostjo. V glavnih vlogah: Viktorija balasko, Heinz Cleve, delnrlch George, Uilde vvelsner Predstave ob 16., 19. in 21-15 uri Dve iz sobe št. 28 Prepovedano kupekanie V gostilni na Verdu je Jože rad lovil z raznimi triki ljudi na kupčkanje. Gostilničar je vedel za to, čeprav je ta igra prepovedana Jože je igral s Francetom in Tonetom. Igrali so na tri karte in nanje devali denar. Kdor je potegnil rdečo karto,-je pobral vse. Franc je izgubljal in izgubljal. Spočetka mu ie sicer Jože dajal poguma s tem, da je pustU, da je Franc dobival, naposled je pa le dobival samo on. Rdeče karte pa le ni mogel France odkriti. Znak na njej sta poznala samo Jože in Tone, ki sta bila dogovorjena, da bosta Franca obrala.' Molzla sta denar iz Franca. Gostilničar bi moral prepovedati igro. pa je Francu še pomagal. No, Franc je odkril sleparijo. Bil je ob 200 dinarjev. Namesto očeta gostilničarja je prišel pred sodnika sin in pričal, da je oče res mogoče videl igro. Sodnik je obsodil Jožeta zaradi prepovedanega igranja na 60 dinarjev kazni ali 24 ur zapora, ioneta na 60 dinarjev, oba pogojno. Gostilničar pa bo moral plačati 300 dinarjev denarne kazni, ker je dopušča., da je Jože »na trike« ljudi lovil. Ker ni bil prisoten, ni mogel sodnik izreči zanj pogojne kazni. Prehitel ga Fe France je bil hud, ker se je Jože vtikal po nepotrebnem v neko njegovo kupčijo. Take lepe teličke bi lahko kupil, da bi zaslužil z njimi. Pa pride Jože in mu zmeša štreno. Ce ne bi Jože in-trigiral proti Francetu, bi morda dobil kilo mesa in liter vina, tako pa ni dobil nič. — No, France, kdaj pa dobim kilo mesa in liter vina, — je podražil Jože mesarskega Franceta. — Ti ne bom dal nič! Rajši eno na gobec — se je odrezal France. Morda mu je Jože zabrusil nazaj nekaj podobnega ali pa še kaj hujšega. France je na sodniji hotel marsikaj pripominjati, to pa je le priznal, da je dejal, da bo dal Jožetu rajši eno na gobec. In za to je šlo. Tožba je tu. Zagovor. Priznam. Ampak, kaj mi je nazaj dejal ta Jože. To nas ne zanima. Pa bi ga še vi tožili. Jože je brihten in ie privedel s seboj celo pričo s Polhovega gradca. Celo 50 dinarjev rad plača, čeprav je nekoliko preveč, ampak pravdo bo dobil France je bil res obsojen na 150 dinarjev denarne kazni pogojno, plačati pa mora stroške sodnega jiosfopanja in 100 dinarjev povprečnine. Zdaj pride pa na vrsto šele Jože, Predavanje „Po Koroški" Ljubljana, 29. januarja. Predavatelj g. Uršič France je v prvem redu svojega predavanja pokazal v kratkih potezah smernice avstrijske manjšinske politike. Pokazal je, da Avstrija ni narodno tako enotna država kakor se zdi površnemu opazovalcu. Primerjal je postopanje Avstrije s posameznimi manjšinami s Cehi in Slovaki na Dunaju in na Nižjem Avstrijskem, s Hrvati v Gradišču in s Slovenci na štajerskim in Koroškem. Prikazal je vzroke, zakaj se prav za koroške Slovence ne more doseči nobeno zboljšanje njihovega kulturnega položaja. Pokazal je boj ki ga bojujeta proti slovenski kulturi na Koroškem, dasi med seboj sprta a napram Slovencem vedno složna, avstrijska misel in hitlerjanski pokret Naglasil je, da se avstrijski Nemci niso ničesar naučili m da se danes gledajo na slovanski jug z očmi nekdanjega Ballhausplatza. Pokazal je vlogo celovškega »Heimatbuiida«, ter »druge koroške deželne vlade«, ki pravo deželno vlado — kot zadnja instanca v zadevah slovenskega dela Koroške! — za Slovence tako nesrečno spopolnjuje. V drugem delu svojega predavanja, ki so ga ponazorjevale krasne skioptične slike, je povedel poslušalce na Koroško, med narod. Nazorno je naslikal boj za ohranitev slovenske kulture ki je, Čeprav so ji ogroženi temelji z nasilnim 'ponemčevanjem slovenske mladine, še vedno silna in vidna povsod. Pokazal je življenje v Podjuni, ob jezerih, v Rožu, ob Žili in v Kanalski dolini, kjer stojita povsod kot steber naš slovenski kmet in slovenski duhovnik. Pokazal pa je tudi lepote že ponemčene Koroške, povedel jih je k sv. Hemi v Krko in po novi cesti na Veliki Klek. Pozval je poslušalce, naj obiskujejo v večjem številu Koroško, kjer so prav v slovenskem delil je naslikal boj az ohranitev slovenske kulture ki bomo Slovenci samo oddolžili Nemcem, ki vs’ako leto v tolikem številu obiskujejo Slovenijo, predvsem Dravsko in Savinjsko dolino in Kočevsko Borba proti jetiki v Celju Celje, 28. januarja. .Sedem let je že, odkar se je ustanovila v Celju Protituberkulozna liga. Zaradi industrijalizacije Celja in zaradi neprestanega naraščanja števila bednega prebivalstva, zlasti okoličanov, se je rodila potreba po Protituberkulozni ligi. Sinoči je bil pod predsedstvom g. Zdolška v posvetovalnici na mestnem poglavarstvu 8. občni zbor Protituber-kulozne lige v Celju, katerega se je udeležil poleg osmih celjskih zdravnikov in številnih članov tudi okrajni načelnik g. dr. Ivan Zobec. Iz poročil posameznih odbornikov se nam je komaj malce pred-ocilo obš.rno in širokopotezno delo lige v Celju. V preteklem letu je odbor podelil 40 jetičnim bolnikom podpore od 50 do 100 din mesečno s posebnim ozirom na družinske in socialne razmere. Nekateri so prejemali podporo skozi vse leto, drugi pa za krajšo dobo, najmanj pa za dobo treh mesecev po dejanski potrebi. Višek dela v preteklem letu pa je lij>a dosegla s protituberkuloz-nim tednom, ki ga je priredila meseca maja v Celju, zbirko in dobiček pa je naklonila socialno potrebnim. Na predlog dispanzerja je bilo poslanih 10 slabotnih in jetiki podvrženih otrok v počitniško kolonijo. Odbor lige je obravnaval in sklepal tudi o ustanovitvi poklicne posvetovalnice, ki naj bi se ustanovila v Celju zn celjski okraj. Znano je, da si mladina obojega spola, ko zapusti šolo, izbere ali pa ji izberejo starši sami neprimerne poklice, ki ne^ odgovarjajo njihovim telesnim in duševnim zmožnostim ali pa so celo njihovemu zdravju iu telesnemu razvoju škodljivi. Ogroženi mladini je treba izbrati poklice, ki njenemu zdravstvenemu stanju najbolj prijajo in ji utegnejo celo dvigniti njene okrnjene odporne sile telesa Poklicno posvetovalnico naj bi sestavljali šolski zdravniki, zdravnik dispanzerja, mestni fizik, okr. sanitetni referent, vodja ali razrednik vsake šole, zastopnik trgovcev in obrtnikov, skrbstvene sestre itd. Velik del poklicnega posvetovanja mladine spada v šole, ker zavzema šola v borbi proti jetiki glavno vlogo. Starši se kaj radi obračajo na učitelje za primerne nasvete glede bodočega strokovnega poklica svojih otrok. Zato naj bi šola otroke pravočasno usmerjala, pripravljala in vodila k pravilni izbiri bodočega poklica. Ker gradi celjski Zdravstveni dom »Počitniški dom« za mladino pod Tovstim vrhom na Likovičevem posestvu, ki ga je dala na razpolago celjska mestna občina, je liga votirala za ta dom enkratno podporo v znesku 10.000 din. Dom je namenjen slabotnim otrokom, ki bi se v počitnicah v tem domu zdravstveno okrepili in postali odpornejši proti različnim obolenjem, posebno pa proti tuberkulozi. Gmotni uspeh protituberkuloznega tedna meseca maja je bil zadovoljiv. Po odbitku vseh stroškov je organizacija dobila 22.834 din. v moralnem oziru je bila ta prireditev v vsakem oziru uspešna; kajti ves teden se je prebivalstvo opozarjalo s plakati, slikami, prireditvami, propagando, kakor tudi z nabiralnimi listki za nujno potrebno borbo proti jetiki. Na občnem zboru je bil izvoljen stari odbor z majhnimi spremembami s predsednikom gospodom Zdolškom na čelu, Od tu in tam 12 svojih otrok sta pomorila takoj po rojstvu l? j!!1 potem zakopala zakonca Ljubica in Stojan Ružič iz Postriča pri Daruvarju. Pred dnevi je sel ^ posestnik KostadinoviS v gozd in zagledal sveže prekopano zemljo. Iz radovednosti je odkopal zemljo, in na svoje začudenje odkril trupelce novorojenčka, ki je že nekoliko razpadalo. Orožniki so kmalu dognali, da je otroka rodila Ljubica Ružič, zakopal pa ga je njen mož. Ko so Stojana še nadalje izpraševali, so prišle na dan naravnost neverjetne stvari. Ružičeva sta na tak način ubila in zakopala že dvanajst otrok. Vsakega sta po rojstvu takoj ubila in nato zakopala. Stojan se je zagovarjal, da je vse otroke razen zadnjega zakopal njegov oče. Ljudi v vasi se je polastilo silno razburjenje, ker ne morejo verjeti, da morejo biti starši take zverine. Največje kraško polje Beldjsko Iinotsko polje v Hercegovini so začeli izsuševati. Vsega skupaj bo treba 21 milijonov dinarjev. Zaenkrat imajo na razpolago pol milijona, kar jim bo omogočilo, da bodo izvrtali 200 metrov predora, skozi katerega se bo voda ob izsuševanju odtekala. Kraško polje ima površine 7200 hektarjev, od katerih jih prebivalci obdelajo 5200, ostale pa voda redno poplavlja. Če bodo rešili pred poplavami vso površino, bodo mogli kmetje na tem ozemlju pridelati več kakor 1000 vagonov koruze. Ti dobro vinsko kupčijo se pohvalijo Dalma-tinci. V veeh vinorodnih krajih so prodali že večji del svojega pridelka. Sprva so prišli v Dalmacijo kupovat eamo trgovci iz notranjosti države, decembra in januarja pa so v čedalje večjem številu prihajali tujci. V nekaj dneh so na Visu prodali 50 hektolitrov, tako da je oetalo doma komaj 10.000 hektolitrov. Pred dvema dnevoma je odpluJ 12 Splitskega pristanišča nemški parnik >Itasha«, natovorjen z 12 vagoni kaltelanskega vina. Živega novorojenčka je vrgla v ogenj 22 letna Ana Bartok v Samoboru. Ljudje so vedeli la roj-etvo nezakonskega otroka, toda kasneje ni i otroku ne duha ne sluha. Sumničiti so začeh Anko detomora. Ko je ta vest prišla na uSesa orožnikov, je sledila preiskava, ki je ugotovila, da je Aua za-kurila doma peč in vanjo vrgla_ še živega novorojenčka. Zverinsko mater so orožniki morali takoj zapreti, sicer bi jo kamenjali ljudje, ki so se zbrali Okrog njene hiše. Novo radijsko oddajno postajo na kratke valove postavljajo v Zemunu. Postaja bo imela jakosti 10 kilowatov. V tej zvezi se tudi sliši, da bodo belgraisko oddajno postajo ojačili na 100 KW, ljubljansko in zagrebško pa vsako na 20 KW. V Skoplji! bodo zgradili postajo z 10 KW, v Splitu postajo s 5 KW, v Sarajevu pa s 3 KW. Dve črnogorski plemeni, ki sta si bili skozi dolge rodove v krvnem sovraštvu, sta se pomirili pred dnevi v bližini Bara. Marvučiči in Markoči so se smrtno sovražili ter niso opustili nobene prilike, da ne bi obračunavali med seboj. Zadnjikrat so se lani na dan pravoslavne velike noči sredi Bara udarili. Ob tej priliki je obležal smrtno ranjen Nikola Markoč. Seveda so Markoči prisegli osveto. Prebivalci Bara pa so s strahom pričakovali dneva, ko se bodo člani enega in drugega 'ftlemena spet srečali in se udarili. Vendar so se DaSli ugledni in pametni meščani, ki so obe plemeni pomirili. Po večdnevnih posredovanjih so Se vsi člani obeh plemen sestali v hiši uglednega meščana, nakar sta se oba poglavarja po starem običaju oddvojila od svojih vsak za nekaj korakov in se_ poljubila v znak sprave. Potem so se poljubili še vsi ostali in nato odšli v hišo Marvuči-»?v ,na* Bostijo, ki se je potem nadaljevala v hiši Markočev. „ Velike svečanosti Bokeljske mornarice so se začele v četrtek opoldne. Ta stara slavnost izvira se iz enajstega stoletja, ko sta Kotor in njegova mornarica nekaj pomenila. Znak za začetek svečanosti je dal s stolpa cerkve sv. Trifuna, ki je patron mesta, mali admiral Bokeljske mornarice Božo Brajak. Začetku slovesnosti, ki trajajo v presledkih do 8. februarja, so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Nezavestnega mladeniča s prestreljeno glavo Bo predvčerajšnjim ponoči našli sredi Belgradn. Ljudje so sprva mislili, da gre za pijanca, ko so Pa videli globoke rane, so poklicali policijo. V bolnišnici so ugotovili, da je bil mladenič, po poklicu trgovski potnik, ustreljen v glavo, poleg tega Pa ima po glavi in rokah polno ran. Vse kaže, da so neznanci mladeniča nekje prijeli, ga odvedli z avtomobilom, ga ustrelili in nato spet vrgli iz avtomobila. Policija stoji pred veliko Uganko, ker mladeniča niti sosedje niso poznali. _ Trije člani ene družine so našli smrt pod kolesjem lokomotive v bližini Sremske Mitroviče. Predvčerajšnjim je šel osemnajstletni Josip Sen Po kosilu od doma v Sremski Mitroviči ter krenil Po železniški progi, da bi preje prišel v Šid. Ko je nenadoma začul za seboj vlak, je skočil na drugi tir, ne da bi pred seboj pogledal in zagledal tovorni vlak, ki je prihajal po drugem tiru! Preden je fant sprevidel nevarnost, ea je že zgrabila lokomotiva in potegnila podse. Ko je strojevodja vlak ustavil, je bil Šen že mrtev. Pred osmimi leti je našel prav tako smrt Josipov brat, leto kasneje pa še njegov svak. Vsi pa po nesreči. Občinsko trošarino na vse poljedelske pridelke je ukinila občina v Kragujevcu. Od teh ugodnosti so izvzete le vagonske jx>šiljke poljskih pridelkov, ker so namenjene veletrgovini ali pa javni trgovini. Občina ne bo veliko izgubila, ker poslej ne ho rabila trošarinskih paznikov. Posrečilo se je namreč spraviti tudi mestno policijo na breme države. Najbolj veseli bodo kajpak kmetje, ki bodo rešeni sitnosti stikljivih »leblajtarjev« in dajatev, ki so jim zmanjševala zaslužek. Razbojnika Lajoša Nemela, Id je bil strah in trepet bogatašev blizu Subotice, so prijeli v Srbo-branu. Neme-t je bil specialist za praznjenje bla-gajen. Oplenil je za četrt milijona dinarjev hranilnico v Bačkem Petrovcu, za tem še več denarnih 2avodov po manjših krajih, nazadnje pa velepo-•estnika Elebela. Nemeta so prijeli prav slučajno. Orožniška patrulja ga je srečala. Niti vedeli niso, kdo je, ko je Nemet že potegnil iz žepa nož in si z njim prerezal žile na rokah. Poskusil je s samomorom, ker je vedel, da ne bo mogel uiti. Toda orožniki so ga takoj prijeli in mu rešili življenje. Revne Hrvate iz Like bodo skušali naseliti v Vojvodini. S tem delom se ukvarja snbotiška Hrvatska kulturna zajednica, v kateri so včlanjena vsa vojvodinska hrvatska kulturna drrjš-tva. Vojvodinski Hrvatje imajo precej zemlje, ’>a kateri bi se mogli brez nadaljnjega naseliti se številni sonarodnjaki. Na ta način bi dosegli Hrvati, da bi se njihove vrste v Vojvodini pomnožile, obenem pa bi revnemu prebivalstvu Omagali do boljšega koščka kruha. & 111. del velike trilogije človeštva: Emile Zola — Louis Pasteur — Dobra zemlja KINO MATICA Velefilm sedanjosti, ki so ga zadnji dogodki na Daljnjem vzhodu potisnili v zgodovinsko ospredje vsemu svetu! V nedeljo dopoldne izredna predstava ob 10. url« — Rezervirajte vstopnice! Dobra zemlja ■ krik vzhoda Paul Mlini Luise Rainer Tule fon 21-24 Radi ogromne dolžine filma predstave danes ob 16., 19. in 21*30. url — ob nedeljah ob 14., 16'30., 1». in 21*30. url Sezonski delavci spet odhajalo ... V tujino gredo, ker ne verjamejo razočarancem predhodnikov Sv. Ana v Slov. gor., 28. januarja. V »Slov. domu« smo že večkrat poročali o izseljevanju naših sezonskih delavcev iz Slovenskih goric in Slovenske Krajine v Francijo in Nemčijo, ki so lansko leto spomladi šli v tujino iskat za-služika. Mnogi ti delavci niso šli iz življenjske potrebe, marveč iz prepričanja, da tamkaj v tujini obogate s pri6luženim denarjem v toliko, da jim bo mogoče po vrnitvi priti do svojega premoženja. Mnogi ti mladi delavci in delavke so 6e pri tem zmotili, zlasti oni. ki so šli v Nemčijo. Žalostna so bila poročila, ki so prihajala iz tujine. Mnogi teh mladih delavcev so bili lani v jeseni primorani povrniti se domov zaradi prenapornega dela, ki je bilo mnogokrat zdravju škodljivo, vsaj so morali delati ob vsakršnem vremenu pri najslabši hrani. Zapuščali so tako pred določenim časom pogodbenega roka službe in se praznih rok brez zaslužka vračali v domovino. Imamo primere, da i so morali mnogi starši 6vojim otrokom v tujino I poslati denar, da so se lahko popeljali domov. V6e te bridke izkušnje pa naši mladini še ne zadostujejo, da bi ostala na domači grudi, iz katere je izšla. Nad vse žalostno je dejstvo, da beži iz doma kmečka mladina, ki zaslužka ni taJ uz dovoljno dr-žavnu podporu i uz pomoč svih športista, koji su voljni da rade iskreno i predano.« Resolucijo je podpisalo okoli trideset podpisnikov.’ Doslej je bila ta borba omejena le na JOO in na Belgrad, odslej se je pa začela prenašati tudi v naše slovenske razmere. Tako je bil tudi na sestanku Slovenske lahkoatletske zveze napaden JOO, češ da je ta odbor čisto zagrebška ustanova, ki dela samo to, kar je v interesu zagrebškega športa. Olimpijski odbor bi bilo treba organizirati tako, da bi bil sestavljen iz dveh ali treh športnih delavcev iz vsake banovine. Ni nam na tem, da zagovarjamo JOO, toda tak način organiziranja JOO moramo s slovenskega stališča odločno odkloniti. Pri zadnjih olimpijskih igrah smo dali Slovenci 44 odstotkov vseh tekmovalcev in imamo zato polno pravico zahtevati, da se slovenske športne razmere merijo z istim merilom, kot se merijo športne razmere v zetski, moravski, vrbaski in vardarski banovini. Zato imamo tudi pravico, da imamo drugačno možnost odločanja pri najvišji športni organizaciji kot pa katera izmed navedenih banovin. Kaj pravi J. Z. Š. Z. Včerajšnja »Politika« navaja med drugim tudi izjavo podpredsednika JZŠZ dr. Ivana Pirca o vprašanju organizacije olimpijskih iger v Jugoslaviji. Ker se nam izjava ni zdela čisto točna, smo se obrnili na g. podpredsednika, ki nam je povedal sledeče: > Izjava, ki jo navaja »Politika«, ni točna. V brezobveznein razgovoru z gospodom Sancinom sem povedal mišljenje JZŠZ, ki je na vprašanja Jugoslovanskega olimpijskega odbora odgovorila doslovno takole: »Naša panoga športa je sposobna in obstoja možnost, da se do leta 1948 razvije v toliki meri, da bi bila dostojna reprezentirati naš šport na olimpijskih igrah, ki naj bi jih to leto vzela v organizacijo Jugoslavija. Mislimo, da je ravno smučarstvo edini šport, ki je dosegel izredno mednarodno višino in edini, ki bi lahko tudi napredoval sorazmerno z drugimi narodi. V naši panogi se brez nadaljnega lahko pričakuje, da bo leta 1948 na razpolago zadostno število prvorazrednih organizatorjev in športnih delavcev, da bi v vsakem pogledu lahko obvladali organiziranje v taki popolnosti, kakor zahtevajo današnje olimpijske igre. Kljub tem ugodnim prognozam pa je naša Zveza mnenja, da naša država z ozirom na splošno slabo športno organizacijo nikakor ne more re-flektirati na olimpijske igre v letu 1948, ker bi jih ne mogla organizirati tako popolno, kot so bile organizirane zadnje in kakor bosta organizirani naslednji dve. Dokler pri nas ne bo splošno vprašanje zadovoljivo rešeno z zakonom o športu in dokler ne bo finansiranje vseh športnih zvez rešeno z državnimi podporami, ki bodo zvezam pravočasno in vedno na razpolago, toliko časa sploh nima smisla, da bi se mi spuščali v tako delikatna vprašanja, kakor je organizacija olimpijskih iger. Mislimo, da moramo športno vprašanje najprej urediti doma in ko bomo imeli doma vpeljan red in zanesljivo rešena finančna vprašanja, potem smemo šele misliti na organizacijo olimpijskih iger.« Iz navedenega je torej razvidno, da je izjava, ki jo včeraj citira »Politika«, netočna. Smolej gre v Lahti. V nadaljnem razgovoru nam je g. podpredsednik tudi pojasnil, da JZŠZ ni nikdar sklenila, da ne pošlje Smoleja na FISino prvenstvo v Lah-tiju. JZSZ je Smoleja pravočasno prijavila in danes z vso gotovostjo računa s tem, da pošlje Smoleja v Lahti, zlasti še zaradi tega, ker stroški za potovanje v Lahti še daleč ne znašajo 12.000 din, ampak kvečjemu polovico tega denarja. Stavbno parcelo na lepi točki prodam. Grosuplje 9. Najmodernejše knjigovodstvo »Al(-rfght« ‘S1 Oton Štiglic — Ljubljana organizator Aleksandrova 4/11 Vremensko poročilo »SlftVAf*^lrAo>n Krai Uarometer J sko stanje ffl Temperatur« v C' as = > t « ” ti © u * c ar- fr Veter ismer, i a kost) Pada- vine . '3 "5 a c S naj večta m/III a £ &■ Ljubljana 758-3 -4 0 4'4 88 7 NE, . Maribor 758+ -3'0 5-2 90 0 NW, _ — Zagreb 7597 1-0 4*0 95 10 w, 12-ft dež in Belgrai 757'7 1-0 fi-0 •"> 10 NWj 2-0 snei? dež ^araievc 758'fi 0-0 2-0 05 10 0 2-0 dež Sušak 757 3 ;V.! 70 70 10 SE, 11-0 dež Split 757' fi'0 13-0 90 10 N, 4-0 dež Kumbor 755 8 I0'0 14-0 80 10 S, 4-0 dež Rab 757-1 4'0 6-0 50 10 Es 2-0 dež Vremenska napoved: Spremenljivo in hladnejše ~ Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo dopoldne 6koraj popolnoma oblačno, le ob 10 15 je nekoliko posijalo sonce. Od 8.20 do 8.30 je malo naletaval sneg. Popoldne se je pričelo ob 13 30 jasniti m je bilo skoraj vse popoldne večinoma jasno. Ponoči je pritisnil mraz. Najnižja temperatura na aerodromu —7.5° C. Danes, 29. januarja: Frančišek Sal. Jutri, nedelja, 30. januarja: Janez Boško. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. — V nedeljo isti. » • P,?^ okriljem Prirodoslovnega društvi v Ljubljani predava v torek t. februarju ob 18.15 v mineraloški predavalnici univerze specialist za kirurgijo dr. Slavko Rakovec o temi: »Kamni v človeškem organizmu«. V predavanju, ki ga bodo spremljale skioptične slike, bo predavatelj [»kazal tvorbo raznin vrst kamnov, med njimi predvsem žolčnih in ledvičnih. Razložil bo, kakšni so vzroki za njih nastanek, kakšnih metod se moderna zdravniška znanost poslužuje im dianozali, ki so se prav v zadnih desetletjih povzpele do prej neslutene višine in kakšni so načini zdravljenja in odpravljanja kamnov iz organizma. Prirodoslovno društvo bo imelo svoj redni letni občni zbor v ponedeljek 31. januarja ob IS v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Ilurka tTisoi vnzlov« na odru Rokodelskega do;na Komenskega ulica la. Jutri ob petih popoldne bo uprizorila igralska družina Uokodelskega odm veleza.bav-110 vlogo sTisoS voz lov4 ali Zamotana snubitev«. Kdor de ni v idol v resnici duhovite veseloigre, naj se pro-tovo udeleži predstave. Predprodaja vstopnic je jutri od 10 do 12 dopoldne v Rokodelskem domu. Frančiškanska prosveta v Ljubljani ponovi v nedeljo. M. t. ra. ob S popoldne v frančiškanski dvorani Jože Kranjčevo velezabavno satirično burko v 3 dejanjih iDetektiv Megla«., ki je pri premieri odlično uspela. — Predprodaja vstopnic po 6, 4. 3 in ‘> din v Pisarni Pax et bonnm v frančiškanski pasaži, "ciani z legitimacijami imajo popust. it rfr,'«»o * JiSki. V ponedeljek. 31. t. m. ob 20 bo v samostanski dvorani skioptično predavanje: »Misijoni v Južni Afriki*. Slike bo no-j as n je val g, Pat. Bratina iz Knobleharjevega zavoda ki je deloval kot misijonar v omenjenih krajih. Priporočamo se zn čim številnejše zanimanje. Slovenski vokalni kvintet priredi v petek ob -0 v veliki filharmonični dvorani svoj redni letni vokalni koncert, člani kvarteta, ki je znan pd %ee- šhbprnik- J »pr, brata Petrovčiča m sulc. Na sporedu petkovega koncerta so zastopani naslednji slovenski skladatelji: Jakob Gallus, Anton Foerster. Emil Adamič. Anton Lajovic, Josip Michl, L. M. Škerjanc, Mihael Ljudevit Žepič. Izmed Hrvatov pa Marko Tajcevic, od Bolgarov Bukorršl ji jev. od Cehov Janaček m Suk, od Husov Borodin Kou- w p yd7,aria v veliki filharmonični dvorani. 1 redprodaaj vstopnic v Matični knjigarni. Uublfanslco gledališče Drama. — Začetek ob 20 Sobota, 20 jan.: ob 20: »šimkovi«. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Izven. Ska n^Itav^V3*1" °7 15: MJadin- bka nredbtava. Izven Znižane cene od 22 din na- ,££ bo,™n'' Zni™e Ponedeljek, 31. jan.: Zaprto. Sreda " >>Veronika Deseniška«, Red Opora. _ Začetek ob 20. Sobota, 29. jan.: »Tosca«. Gostuje Joe. Gostič. izven. Znižane cene od 30 din navzdol. a n, 80- jftn. ob 15: »Ančkac. Izven. Cene od 24 din navzdol. — Ob 20: »Heltea«. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 31. jan.: Zaprto. Porek, 1. febr.: »La Boheme«. Red A. Gostovanje italijanskih liričnih pevcev, ki bi se moralo vršiti jutri in v nedeljo, je preloženo na prihodnji leden na petek in soboto, odnos. 6oboto in nedeljo. Natančni dan javimo, kakor hitro do- . sporočilo iz Rima. Gostovanje enio morali odložiti zaradi nekih formalnosti, ki niso bile izvržene od italijanskega opernega zastopstva. Kupljene vstopnice ostanejo v veljavi, obveščamo pa p. n. občinstvo, da je na razpolago za vsako gostovanje 6amo še par pariennih lož in nekaj par-temih sedežev I. do IH. vrste, vse ostalo je razprodano. -Josip Gostič poje prvič vlogo Cavaradossija v Puccinijevi operi »Tosca« danes zvečer v operi Tosco poje ga. Oljdekop. barona Scarpo g. Primožič. Predstava bo izredno zanimiva, zato še prav posebno opozarjamo na njo. Predstava je izven abonmaja in veljajo znižane operne cene. Ljubljana Vas vabi! Tri tadne priredimo naio reklamno prodajo Thrar oblek Ofll©/ nAnm»a 8HU,° od 21 ianuari» d« 13- februarja 193S /o POPU&Io Vam damo v tem času pri nakupu našega blaga, kljub nizkim, tov« niškim cenam. Pohitite, dokler je še velika izbira. Ti var Obleke : ^nfon Bmmec, Ljubljana 1 lesernova ulica !i4, naspr. glavne pošte imuminn ir-■ a Foto W amer liro* TktoTs suk^h. KWHKO M. iacoby - R Lcigh: »' Poročnik indijske brigade Konji so padali, čez nje in čez padle vojake so drveli krčevito z obema rokama, »Slotenski dom« izboja vsak delavnik ob 12 Mesefna naročnina 12 Din. *a lmwem«tvo 25 Din UrednUtvo: Kopitarjeva alica 6/111 Telefon «001 do 4005 Uprava- Kouitarieva ulica h. la Ju&otiUaBittko tiskarno I Ljubljani; K, Cefc Izdajatelji ivan Uakjuec. Urednik; Jože Košič ek. ' Krčanski general - bodoči vladar Kitajske? „Mož, ki bi bil sposoben urediti Kitajko" Pred nekako 40. leti je neki metodistični misijonar na Kitajskem ozdravil hude mrzlice otroka nekega siromašnega poljedelca. Ozdravljenje se je zdelo tako čudežno, da je iz hvaležnosti vsa družina postala krščanska. Ozdravljeni sin je nekaj let delal doma, garal od jutra do večera za boro peščico riža. Nekega dne pa je izginil. Priključil se je vojakom, ki so se borili v Tibetu zoper upornega Da-laj L?mo. Ko je imel 30 let, je bil že polkovnik, tri leta pozneje brigadni general; pri 40 letih komandant armije in čez dve leti guverner provinoije, večje kot Francija in Nemčija skupaj. Ta izredni mož, za katerega se danes pulijo Japonci, ker v njem vidijo velikana, ki je zmožen urediti Kitajsko po njihovem načrtu, 6e imenuje Feng Ju Siang. Zanimiv je ta maršal zlasti radi svojega preprostega življenja in nepremagljive gorečnosti za krščansko življenje. V provinciji, kjer je bil guverner, je postavil nešteto novih cerkva, v svojih vojaških in drugih javnih govorih nepre- stano navaja sv. pismo, besede Kristusove, in roti ljudi, naj se ravnajo jx> njih. Kljub svojemu dostojanstvu se oblači kot navaden vojak in odklanja vse časti. Ko je nekoč sklical maršal Čankajšek vse maršale in guvernerje na neko posvetovanje, so se vsi pripeljali v lepih, blestečih avtomobilih, v najsijajnejših uniformah, s številnim bogatim spremstvom, Feng Ju Siang ali ^krščanski general«, pa se je pripeljal z navadnim tovornim avtom, polnim navadnih vojakov: ležal je na vreči riža, njegovi vojaki pa 60 stali okrog njega z meči v rokah in ga čuvali. Zvečer naj bi bila seja, bila pa je razkošna pojedina. Tedaj se je naš general razsrdil in zavpil: »Prišel 6em, ker ste me nujno povabili. Toda povem vam, da ste vsi skupa jsami prašiči: bašete se s kaviarjem in dragimi jedili, nalivate s šampanjcem, ljudstvo pa lakote umira! Fuji — Lahko noč!« — Tako vsaka izreduost rodi nasprotja Jasno je, da ima tudi on mnogo nasprotnikov. Če zmaga, se bo Kitajska le še uredila. Fotograf sredi bojnega ognja Ob napadu na ameriški parnik „Panay Znameniti japonski napad na ameriški parnik »Panay«, ki je povzročil mnogo hrupa po vsem svetu, posebno v Ameriki, ko je sam Roosevelt pisal japonskemu cesarju za primerno zadostilo, lahko že gledamo na platnu. Za to se je treba zahvaliti hladnokrvnosti in službeni vestnosti ameriškega operaterja Normana Alleya, ki je bil na dan nesramnega napada na ladji »Panay«. V obširnem poročilu pripoveduje v nekem časopisu vse podrobnosti napada. Parnik je vozil po reki Jangce, potniki so se leno pretegali po krovu ladje, ko jih nenadoma zdrami brnenje japonskih letaL Nihče ni mogel verjeti, da bi Jajx>nci napadli ameriSko ladjo, ki je imela na vseh koncih raz-obešene svoje zastave. Toda letala so 6e približala in spustila nad ladjo ter vsula nanjo in okrog nje pravcato točo težkega streliva. Posadka se je branila, kolikor se je mogla in vse na krovu je ostalo kljub silnemu jeklenemu in pošastnemu viharju mirno; vsak pri svojem opravilu; dasi je vsakdo mislil, da je prišla njegova zadnja ura. Hladnokrvnost posadke je jx>lnila časnikarja z občudovanjem, toda večjega občudovanja gotovo ne zasluži nihče drugi kot časnikar-fotograf sam, ki je pri vsem peklenskem ropotanju strojnic, razletavanju bomb, v neprestani smrtni nevarnosti mirno vrtil svoj aparat in skušal čim več ujeti vanj. Ko se je ponovil drugi napad, se je začela ladja že potapljati. Kapitanu je odneslo nogo, fotografa je vrglo nekaj metrov po zraku, toda krčevito je držal svoj aparat in ga izročil tistim, ki 60 se vkrcali na prvi rešilni čoln, sam pa se je rešil že čisto nazadnje, ko je bila ladja že nekoliko pod vodo, prišel k drugim na močvirno obrežje in takoj zopet začel vrteti aparat, da bi ujel umik letal in zadnje izdihe Panaya. — Film bodo spravili v ameriški muzej kot zgodovinsko znamenitost izredne vrednosti. Največji svetilnik na svetu Francosko časopisje poroča, da bodo na otoku Quessant, ki leži nedaleč od bretanske obale, letos zgradili nov velik svetilnik, ki bo največji, kar jih je dozdaj na 6vetu. Visok bo 40 metrov. Sam žaromet bo imel v obsegu 13 metrov. V njem bodo namestili dve skupini leč, skozi katere bo sijala svetloba, močna za okoli 500 milijonov sveč. Ob slabem vremenu bosta sijala 6 tega svetilnika dva svetlobna snoga iz električnih obločni«, pri jasnem vremenu pa bodo uporabljali navadne žarnice. Dirkač Rosemayer se je ubil O avtomobilski nesreči, ki se je pripetila Bern-hardu Ro«emayerju so se izvedele naslednje podrobnosti. Rosemayer je poskusil napraviti nov rekord v brzini na cesti Frankfurt—Darmstadt. Že pri prvem poskusu je dosegel rekordni čas, odločil se je pa še za drugi poskus, čeprav je pihal neugoden veter. Nesreča 6e je pripetila na 9 km v bližini Frankfurta. Rosemayer je z največjo brzino pridrvel na tamkajšnji most. Tam je z vozom krenil malo na stran, toda v silni brzini je volan premaknil preveč in tako se je zaletel v ograjo mostu. Roisemayerja je vrglo iz avtomobila daleč v stran. Ko so ga pregledali zdravniki, so ugotovili le še njegovo smrt. Podlegel je težkim poškodbam. Na praznik sv. Antona sta bila ia dva v Rimu deležna posebne časti. „Dubrovniški biser" V londonskih družabnih krogih je zadnje čase zbudila veliko zanimanja in pozornosti svojevrstna ljubavna zgodba prav zaradi svoje izredne romantičnosti. Najlepša ženska, kar jih premore naš Dubrovnik, je Daska Banaz. hčerka nadvse uglednega dubrovniškega meščana. Zaradi njene izredne le-pote so jo začeli naravnost oboževati in 60 ji dali tudi laskav naziv »Dubrovniški biser«. Vselej, kadar se v Dubrovniku obhaja kak važnejši dogodek ali. kadar pride na vrsto kakšna večja in pomembnejša prireditev, je med visokimi gosti tudi ta »biser«. Tako se je imelo to lepo dubrovniško dekle tudi priliko seznaniti z vojvodinjo Kentsko, ki kaj rada prihaja na počitnice ravno v naša slikovita dalmatinska mesta. Pred nekaj meseci pa je prišel v Dubrovnik tudi angleški inženir Kennedy. Tudi on je imel to 6rečo, da 6e je seznanil z lepo Dasko in se seveda takoj zaljubil vanjo. Tedaj pa se je resno zganilo tudi njeno vroče srce. Sklenila sta se poročiti. Poroka bo baje prav kmalu, in 6icer v Londonu. To bo za London gotovo precejšen dogodek, če -ne bi ne govorili o njem že zdaj. Velik pa bo najbrž predvsem zato, ker se bo baje udeležila 6vatbe tudi vojvodinja Kentska kot velika prijateljica »Dubrovniškega bisera«. Prizori iz velikega pevskega filma »Čar bohemov« z Marto Eggerth in J. Kiepuro Premiera tega filma, ki ga je režiral Geza Bol-vary in ki je napravljen po motivih nesmrtne Puccinijeve opere »Bolieme« je danes v Unionu. Programi Radio Ljubljana Sobota, 29. januarja: 12 Druga za drugo plošča hiti v pisano vrsto vest lih stvari — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Druga za drugo plošča hiti v pisano visto veselih stvari - ir Za :elopust (igra Kad. orkester) — 17.40 Položaj obrtništva v Sloveniji (g. H. Ogrin) — 18 Buški sekstet — 18.40 O smernicah rauio-natnega gozduega gospodarstva s posebnim ozirom na javna dela (inž. Karel Tavčar) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Duševne posebnosti naših planincev (dr. Bora Milojevič, univ. prof.) — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Hiš*ca pri cest’ stoji... Pri« zori za premislek in glasba za oddih. Besedilo in vodstvo večera Ipi. Izvajajo člani rad. igr. družine — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec tedna igra Radijski orkester. Drugi programi Sobota, 29. januarja: Belgrad: 20 Češki večer, 22.15 Plesna glasba — Zagreb: 20 Opera — Dunaj; 19.30 Zabavni koncert, 20.45 Ork. koncert, 23 Plesna glasba —'1 Budimpešta: 20 Igra, 21.40 Ork. koncert, 23.10 Ciganska glasba — Trst-Milan: 17.15 Violina, 21 Legova lirična drama »Človek, ki se smeje« — Ritn-Bari: 17.15 Plesna glasba, 21 Corsi-Paolinijeva komedija »Valčkov tempo«, 22.15 Violina — Praga: 20 Opereta .Kralj potepuhov?, 22.30 Salonski orkester — Varšava: 20 Zabav, koncert, 21 Plesna glasba — Berlin: 20 Operetna glasba — KSnigsberg: 20 Millockerjeva opereta »Dijak prosjak« — Hamburg: 20 Zabavna glasba, 20.40 Herme-ckova opereta «Monika« — Beromiinster: 19.55 Narodno ne«mi in plesi v Švici, 31.30 Plesna glasba — Sottens: 20.30 Schumannova glasba — Strassbourg: 21.30 Orkestralni in solistični koncert. Mark Twain: v Kraljevič in siromak 8. Ubogi Tom ni mogel na noben način prepričati lordov, da on ni Edvvard. Ti pa 60 mislili, da je kraljevič zaradi prenapetega učenja znorel. Tudi težko bolni kralj je verjel, da je Tom njegov 6in m kljuib temu, da je bil tudi on prepričan, da 6e ^ ®lnjl zmešalo, ga je kljub temu imenoval za naslednika. Toda še pred imenovanjem prvega lorda, oziroma varuha mladega kraljeviča, je kralj Henrik VIII umrl. drugi,.. In kakor da je nevidna sila vlekla ta hudournik pobesnelih ljudi k sebi, tako so konjeniki sedemindvajsetega polka nezadržano drveli naprej... Geoffrey Vickers je pogledal okoli sebe. Prav v tistem trenutku, ko se je sir Warrenton ozrl k njemu, se je ob njima s sirahotnim treskom razletla granata... Warrenton se je zvrnil s konja ... A Vickers je drvel naprej in poleg njega se je gnal konj padlega generala ... Vickers je hropel: »Naprej... Naprej!« Nihče ni slišal več njegovega klica, toda vsa dolga vrsta vojakov je neodjenljivo drvela naprej. Geoffrey je pomislil: 1 »Samo še minuto ... ali dve ... in potem ...« Spel je treščila granata. Geoffreya je vrglo s konjem vred. Mimo njega so vojaki iezadržano besneli naprej, slepi, nepremagljivi... Geoffrey je za trenutek začutil bolečino v levi nogi. Potipal se je zanjo, a je videl, da ni ranjen, marveč da je bil zadet samo konj. Spet je planil na noge. Trenutek je obstal in ni vedel, kaj naj počne. Mimo njega so še vedno drveli konjeniki. Tedaj je zagledal, kako se žene proti njemu konj brez jezdeca. »Zdaj!« je pomislil ter planil za njim. Čez nekaj trenutkov se mu je posrečilo, da je ujel vajeti in se pognal na konja. Drvel je dalje, vzpodbadal konja neusmiljeno, vlekel vajeti *.uaj ni miei v ronan nooenega Malo naprej je zagledal kopje, ki se je bilo padajočemu vojaku zabodlo v zemljo. Vojak je.ležal mrtev poleg kopja. Geoffrey je malo ustavil konja, se nagnil in potegnil kopje iz tal. Potem je drvel naprej. Samo še nekaj sto metrov, samo še nekaj sekund in vojaki bodo zavzeli prvo rusko obrambno črto. »Naprej!« Geoffrey je zavpil še enkrat in z iztegnjenim kopjem zdrvel naravnost proti topovom. Za njim so planili vsi vojaki, kar jih ni še padlo. V nekaj sekundah so bili na bregu, na katerem so topovi umolknili... Začel se je boj od prsi do prsi. Ruski vojaki niso pričakovali, da se bo angleški konjenici ta naskok posrečil. Ves napad je trajal samo nekaj minut, tako da so se samo najhrabrejši med njimi vrgli v boj, drugi pa so se spustili v beg. Geoffrey je skočil s konja in s kopjem planil na Ruse, ki so se divje branili. Ta boj pred žreli umrlih topov je bil kratek, a ktvav. Potem, ko je bilo pri topovih vse na tleh in se ni nihče od ruskih vojakov več ganil, spet na konja... in naprej... nad drugo obrambno črto ruskih toppv. Brez oddiha — zakaj njihov cilj je bil.., Surat kan! Geoffrey je rjovel: »Za menoj, ljudje!« Mali oddelek zadnjih borilcev se je pognal spet naprej. Bilo jih je vedno manj, zakaj zdaj je začela ogenj druga črta s svojimi baterijami in ni prizanašala niti lastnim vojakom, ki so od izgubljene prve črte bežali v varstvo druge.,, Grof Volonov je bil bled in drhtel je po vsem telesu — ne od strahu, marveč od jeze: njemu je bila izročena skrb za ta položaj pri Balaklavi, Sam je to nalogo vzel za nekako zapostavljanje, ker je bilo to mesto po njegovem docela varno. Govoril je vedno: v/eoiirey je s kopjem v toki pianu na Kuse.