PAHOR ■4T1L 4 *E-(.raua HOTEL & RESTAURANT PAHOR VESELE PRVOMAJSKF. PRAZNIKE' rilîj-r in puní ipc< ¡¿Lilctc Ul. 1. mjjj 14, zu. JimLje, 34070 Dübenlüh. ]uLL]l Tri: -+iV.-KHB 1 A IDI 2 L - infn^büiclp Jiíh". ccvm ■ www,fate¡pabnr.SpfE Primorski PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 Vrata ostajajo na stežaj odprta Dušan Udovič Če bi pred desetimi leti tvegali napoved, v kakšnih okoliščinah bomo danes zabeležili obletnico vstopa Slovenije v Evropsko unijo, bi si težko predstavljali koč-ljivejši položaj od tega, ki ga, žal, doživljamo. Ob težki gospodarski in družbeni krizi se je Slovenija ravnokar znašla še v politični slepi ulici. Ni dvoma, da bo razplet te politične krize zahteven, kot v zgodovini slovenske države najbrž še ni bil. Cena za neodgovorno sproženo krizo, ki je res ni bilo treba, pa utegne biti za slovenske ljudi visoka. Tako je ta trenutek več razlogov za zaskrbljenost, kot za kakšno slavje ob obletnici. Deset let mineva, kar smo na skupnem trgu pred goriško Severno postajo doživeli res nepozabno noč. Slovenija je bila v polnem teku rasti, mednarodnega uveljavljanja in vključevanja v evropske in svetovne institucije. Vključitev v Evropo je bila vrhunec večletnega procesa, ki je dozoreval hkrati s potrjevanjem vloge mlade slovenske države v mednarodni skupnosti. Vstop Slovenije v EU in odpravo tedaj schengenske meje smo kot Slovenci v Italiji doživeli nemara bolj evforično od drugih, vsekakor pa z večjimi pričakovanji. To je tudi razumljivo, saj smo kot obmejni ljudje na podlagi dolgoletnih izkušenj lahko najbolje čutili epohalnost dogodka. Potem smo konec leta 2007 dočakali še drugo dejanje, ko je meja med Italijo in Slovenijo dokončno izginila. Morda so bila naša pričakovanja celo prevelika, saj je bilo jasno, da bodo pravi učinki odprave meje vidni šele na dolgi rok. Kmalu zatem je na globalni in potem tudi na krajevni ravni v naše življenje globoko zarezala gospodarska kriza, ki se je vse do danes še nismo otresli. Učinki krize so nedvomno upočasnili veliko načrtov o integraciji in povezovanju tega prostora, nagon po preživetju je postal prej ovira kot priložnost. In vendar, kljub vsemu moramo videti, da je imel padec meje veliko pozitivnih posledic in učinkov. Izginili so ali se vsaj krepko ublažili mnogi predsodki, ki so v povojnih letih zaznamovali življenje v tem prostoru. Imamo novo podlago, na kateri graditi perspektivo sožitja in vsakršne integracije naših krajev. Nobena kriza ne sme postati izgovor za to, česar se doslej ni hotelo ali znalo narediti. Vrata so bila pred desetimi leti odprta in ostajajo odprta na stežaj. Vedno je čas in možnost, da priložnost izkoristimo. dnevnik DANES - Prvomajske povorke in slavja Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu ČETRTEK, 1. MAJA 2014 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Za delo, pravice in dostojanstvo PORDENON - Osrednja manifestacija v čast praznika dela v Italiji in seveda tudi v Furlaniji-Julijski krajini bo danes v Pordenonu. Začela se bo ob 9.30, na Trgu 20. septembra pa jo bodo zaključili vsedržavni tajniki sindikatov CGIL, CISL in UIL Susanna Camusso, Raffaele Bonanni in Lui-gi Angeletti. Prvomajska slavja bodo tudi v naših krajih na Tržaškem in Goriškem, sprevoda po tržaških ulicah pa se bodo s transparentom skupaj z nekdanjimi kolegi, bralci in prijatelji udeležili tudi zaposleni na Primorskem dnevniku. Ob prazniku dela tudi po Sloveniji pripravljajo številne prireditve. Na 4. in 5. strani ITALIJA Reforma javne uprave RIM - Da bi omogočila soudeležbo neposredno zainteresiranih delavcev oz. uslužbencev, pa tudi da bi se izognila predvolilnim polemikam, je vlada včeraj odobrila le temeljne smernice napovedane reforme javne uprave in jih dala v 40-dne-vno javno razpravo. Na tej osnovi bo vlada predvidoma 13. junija sprejela reformo, ki bo zadevala tri temeljna poglavja, in sicer človeški kapital, inovacijo ter odpravo odvečnih struktur oziroma dvojnikov. Premier Renzi je poudaril, da vladi gre predvsem za povečanje učinkovitosti birokracije. Na 11. strani TRST - Že sinoči številne prvomajske prireditve Pozdrav prazniku TRST - Praznik dela in delavcev v času krize. V tem ne ravno spodbudnem razpoloženju bodo na Tržaškem danes potekale številne prvomajske pobude in prireditve, ki so se ponekod začele že včeraj popoldne in sinoči tudi v znamenju obletnice osvoboditve. 1. maja 1945 so se tako spomnili na Pro-seku, v Križu (fotodamj@n), na Padri-čah, v Gropadi, Bazovici, Dolini in Zgo-niku, danes zjutraj pa bodo praznik dela marsikje napovedale budnice godb na pihala. V nekaterih vaseh so v skladu s staro tradicijo sinoči dvignili maje, marsikje so zagoreli kresovi. Na 5. strani Romano Prodi * 10 LET SLOVENIJE V EU Najlepši trenutek moje politične izkušnje Danes je že skoraj v modi pozabiti ali celo negativno ocenjevati to, kar se je zgodilo pred desetimi leti, ko je Evropska unija v enem samem dnevu sprejela deset novih članic, med katerimi jih je bilo dotlej kar osem ločenih z železno zaveso. Že od petdesetih let prejšnjega stoletja je bila zame prava bolečina prisostvovati delitvam in napetostim med ozemlji in narodi, ki bi morali, nasprotno, živeti in delati skupaj. Zaradi tega sem kot predsednik Evropske komisije postavil v ospredje širitev Unije in se neposredno zavzel za njeno čim hitrejšo uresničitev. Večkrat sem opravil pot med Zagrebom in Ljubljano, da bi povedal, da čeprav so zgodovinske okoliščine trenutno omogočale odpiranje vrat samo Sloveniji, se je obenem začenjal proces, ki bi končno umiril vso nekdanjo Jugoslavijo in bi za vselej izbrisal pretekle tragedije. Nadaljevanje na 3. strani Nekdanji predsednik evropske komisije je članek napisal izrecno za Primorski dnevnik, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Občni zbor Zadruge Primorski dnevnik Na 4. strani Oglaševali masaže, ponujali pa seks Na 6. strani V Devinu Nabrežini kmalu kmečka tržnica Na 7. strani Goriško gradbeništvo potrebuje prenovo Na 14. strani V Gorici zbrali 7000 kg hrane za potrebne Na 14. strani 9771124666007 2 Četrtek, 1. maja 2014 RADIO IN TV SPORED ZA DANES 10 LET OD VSTOPA SLOVENIJE V EVROPSKO UNIJO - Poslanec Giorgio Brandolin Odprava mejnih pregrad je bila prelomno dejanje Giorgio Brandolin bumbaca Giorgio Brandolin je danes poslanec v Rimu. Pred desetimi leti je kot predsednik goriške pokrajine tudi sam verjel, da bo vstop Slovenije v Evropsko unijo priložnost, če se bodo sprostile tiste energije, ki so od nekdaj težile k oblikovanju čezmejnega prostora, in če bo dvojni utrip Gorice in Nove Gorice prišel na isto frekvenco. Kakšen spomin imate na noč izpred desetih let? »Tako bom povedal: na steni ob vhodu v mojo pisarno v Pierisu visi uokvirjena kuverta s podpisi Romana Prodija, Antona Ropa, županov Gorice, Nove Gorice in Šem-petra-Vrtojbe ... in še drugih protagonistov evropskega praznika na Trgu Transalpina. Kuverto sem tedaj potegnil na dan samo zato, da bi se nanjo podpisali. In dodal sem še svoj podpis. Zaradi ponosa, ker sem bil med njimi in ker sem - naj mi bo dovoljena ne-skromnost - tudi sam prispeval k temu, da se je takšen praznik zgodil. Spominjam pa se tudi Prodijevega začudenja, ko med vožnjo vzdolž trga ni razlikoval, kod teče meja.« Evforija je bila velika. Je bila upravičena? »Dosegli bi lahko veliko več in marsikaj bolje naredili. Žrtev gospodarske krize so tudi priložnosti, ki nam jih je ponujal padec meje. Kljub temu upam si trditi, da najbolj prelomno dejanje je bila ravno odprava mejnih pregrad. Pomenila je konec ločevanja, saj smo mesti združili konkretno, ne le simbolično. Kriza ki še vedno traja, in populistične špekulacije protievropskih sil, ki se rojevajo in rastejo iz posledic krize, so žal upočasnile integracijo čez-mejnega prostora. Evforija bi bila povsem upravičena, ko bi na primer še pred evropsko direktivo o prostem prehodu pacientov združili šempetrsko in goriško bolnišnico, ko bi krajevnemu gospodarstvu omogočili razvojno priložnost z združitvijo tovornih postajališč pri Štandrežu in Vrtojbi ... Speljali smo novo, sodobno avtocesto, ki je Goriško približala osrednji Sloveniji in gospodarsko najbolj razvitim italijanskim deželam, dogaja pa se, da gredo prometni tokovi še hitreje mimo nas.« Zakaj tega nismo zmogli? »Zaradi krize, pa tudi zaradi krajevnih upraviteljev, ki so opustili proces združevanja in se zaprli v svoj vrtiček. S prihodom desne sredine v goriško mestno upravo pa je bilo tudi konec entuziazma, ki je zaznamoval upravo Vittoria Brancatija, ko je šlo za podiranje meje«. Verjeli smo, da bo šlo lažje na kulturnem področju ... »Goriški in novogoriški teater, tukajšnji muzeji - pokrajinski, grajski in kromberški - in kulturne organizacije, ki jih je na pretek, bi lahko uresničile evropski čezmejni kulturni pol. Iz tega ni bilo nič. Po padcu meje, ko bi bili morali zavihati rokave, je opešal zagon, kakor da bi bilo vse že doseženo.« Integracija se morda še najbolje kaže v vsakodnevnem prehajanju kupcev in pa gostov v lokalih, kavarnah ... »To je mogoče, ker smo odpravili mejo. Njeno prehajanje je postalo nekaj normalnega - z italijanske strani zlasti v trgovska središča in markete, s slovenske pa v goriško mestno središče, saj Gorica pripada tudi slovenski identiteti.« Verjamete v Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje? »Če EZTS ne bo uspešen, bo Goriška zamudila pomemben vlak razvoja. EZTS je velika priložnost, a ne vidim še rezultatov. Goriška celo tvega, da jo bosta prehitela Trst in Koper, ki sta se šele pred kratkim lotila snovanja podobnega evropskega združenja.« Kaj potrebuje goriški čezmejni prostor? »Evropski denar ni še dovolj. Potrebujemo nov zakonodajni okvir, ki bo olajšal čez-mejno delo, poenotil davčni režim, spodbudil slovenske naložbe v Italiji, v čezmejnem ključu razvil ronško letališče in tržiško pristanišče ... Brez vsakršnega domotožja za prosto cono in državno pomoč, ki podjetjem ni omogočila, da bi se postavila na lastne noge.« Imate načrt za oživitev Trga Evrope -Transalpine? »Najprej naj se odstranijo cvetlična korita, ki so nadomestila ograjo med mestoma, in naj se sprosti promet. Gorica bo tako spet pridobila svojo severno postajo. Na trg naj se vrnejo kulturni in športni dogodki, nanj usmerjajmo turiste. Pred desetimi leti so podobe našega praznovanja ob širitvi Evropske unije obkrožile svet. Spomin bo seveda ostal, a Goriška ne sme več živeti le od spominov.« Igor Devetak Jt?K>IV¡k"ff;M3J£h't fftilfflBK ,l!H¡lj{ k\ ¡ »WW. ISW«« BP JU. i Vl TITt „ -J- ilt V OBLETNICA - Ocena gospodarstvenika in tržaškega občinskega odbornika Edija Krausa S prisotnostjo Slovenije v EU vse več zaupanja in spoštovanja med tu živečima narodoma Deset let po vstopu Slovenije v Evropsko unijo so mednarodni odnosi,pred-vsem z Italijo in na čezmejnem območju v deželi Furlaniji-Julijski krajini na zelo dobri ravni. Članstvo v evropski družini je iz gospodarskega vidika zelo pomembno, v Sloveniji pa je prišlo v preteklosti tudi do neljubih premikov, ki niso vezani na Evropo in zaradi katerih so danes tudi hude težave na političnem področju. Te težave pa bi lahko Slovenija s smelo razvojno politiko tudi premostila in postala pomembna članica EU. To nam je povedal tržaški občinski odbornik za razvoj in za gospodarske dejavnosti ter priznan podjetnik Edi Kraus, s katerim smo se pogovorili ob 10. obletnici vstopa Slovenije v EU. Kraus je tudi generalni direktor podjetja Julon v Ljubljani, ki ga vodi že več kot 20 let. Pred desetimi leti je Slovenija vstopila v Evropsko unijo. Kaj je to pomenilo takrat za to mlado državo? Že nekaj let pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo so bila pričakovanja zelo velika in je tudi vsa slovenska javnost spremljala z velikim navdušenjem vstop v evropsko družino. Po drugi strani smo Slovenci v Italiji še bolj vneto spremljali ta proces in se v bistvu stalno zanimali za razna dogajanja med pristopnimi pogajanji. Na primer? Vedeli smo, da bodo kmalu odpadle carine, ki so hočeš nočeš dolga desetletja na različne načine, včasih tudi komične, spremljale naše življenje ob meji. Kar je še bolj pomembno, smo vedeli, da bo naslednji korak odprava meje. To je bil za nas zelo pomemben trenutek. Kakšna so bila ta pričakovanja in ali so se uresničila? Ta velika pričakovanja bi razdelil glede na to, kar se je dogajalo pri nas oziroma v Sloveniji. V matici so bila pričakovanja izjemno velika, predvsem iz gospodarskega vidika. Pričakovali so namreč, da bo imela Slovenija z vstopom v EU poseben Po oceni Edija Krausa so danes odnosi med Ljubljano in Rimom odlični, tako kot doslej še niso bili fotodamu@n status, ki pa ga je v bistvu že imela. Že bivša Jugoslavija je imela namreč pri EU poseben status glede carin, se pravi da so bili skoraj vsi proizvodi pri izvozu - prej iz Jugoslavije in nato iz Slovenije po osamosvojitvi - brez carine. To se pravi, da velikega efekta s te strani ni bilo. Vendar se je Slovenija pred 10 leti tudi tako rekoč stabilizirala v okviru EU. Mnogi so pričakovali, da bo to tisti prelomen trenutek, ki bo privabil več tujih investicij na slovenska tla. Kaj pa v zamejstvu? Pri nas smo na to gledali bolj realistično, tudi ker smo že živeli v EU in neposredno poznali slabosti in prednosti. Iz gospodarskega vidika so bila torej pričakovanja bolj trezna. Kakšen je obračun po 10 letih? Po desetih letih osebno ocenjujem, da je bilo pravilno, da Slovenija vstopi v EU in da je bilo vse, kar je takrat naredila slovenska politika, postavljeno v pravi luči. Nekatere stvari, ki so se potem razvile na določenih področjih, posebno ekonomskem, pa nimajo direktne zveze z vstopom Slovenije v EU. Nekateri dogodki po osamosvojitvi in kasnejši postopki privatizacije kapitala so pripeljali do določenih malverzacij in dejstva, da ni bil več poudarek na etiki in na spoštovanju vrednot, ki so izredno pomembne v gospodarskem svetu. To je tudi negativno vplivalo na slovensko družbo, ki za vse to danes delno krivi Evropsko unijo. Kako je vstop v Evropo vplival na odnose med Slovenijo in deželo FJK oziroma Italijo? Odnosi so danes odlični in niso bili nikoli na tako dobrem nivoju kot v zadnjih letih, predvsem v odnosih med Ljubljano in Rimom. Ne smemo pa pozabiti, da so bile v Trstu takoj po vstopu Slovenije v EU tudi nekatere demonstracije z dviganjem rok proti temu. Danes, sicer nekoliko kasneje, pa je vsekakor prisotnost Slovenije v EU v Trstu in povsod ob meji nekaj normalnega. Naj dodam, da se tudi stalno večata zaupanje in spoštovanje med tu živečima narodoma, to zaupanje pa je v ek-sponencialnem porastu. To se pravi, da je trend izredno pozitiven, a obenem moramo vedno paziti, da ne bi nekatere sile iz- rabile morebitnih napak in zasadile nezaupanje. Kaj pa iz gospodarskega vidika? Na gospodarskem področju je edino, kar pogrešam, izdelava infrastrukturnih projektov ob meji v interesu obeh držav, od logistike do prevozov in energetike ter sodelovanja med tržaškim in koprskim pristaniščem, ki bi tudi prek kake pomembne investicije še bolj konkretno potrdila to sodelovanje. Ali je Slovenija po vstopu v EU na mednarodni ravni postala močnejša ali šibkejša? Skratka, na kakšno Slovenijo lahko računa danes slovenska narodna skupnost v Italiji? To vprašanje lahko postavimo vsem državam. Vsaka država izgubi namreč z vstopom v EU nekaj suverenosti in se zaradi tega lahko zdi, da je njena pozicija šibkejša. Po drugi strani pa je v globalnem svetu, ki se zelo hitro spreminja, pomembno članstvo v EU, saj danes Slovenija nastopa na globalnem trgu kot del Evrope. V nasprotnem primeru ne bi imela tako majhna država nobene moči. Poleg tega se je Sloveniji odprl ves evropski trg, ki ga imamo v vsakodnevnem življenju že za domači trg. Če na to gledam kot podjetnik oz. me-nedžer podjetja (iz Slovenije izvažamo v bistvu 99%, v tem položaju pa je precej drugih podjetij), je to seveda velikanska prednost za slovensko gospodarstvo. Glede manjšine pa bi rekel naslednje: vsi ti veliki premiki, ki so nastali v zadnjih 10 letih, se v bistvu naše manjšine niso dotaknili. Slovenska narodna skupnost je bila v vseh povojnih letih tisti motor, gonilo in most, da se ta prostor odpira in sodelovanje raste. Pri tem ima manjšina nesporne zasluge. Ko pa je do tega prišlo, se je naša manjšina v bistvu "ustavila". Zazdelo se je, kot da smo dosegli cilj, za katerega smo se vsi borili, po doseženem cilju pa so zmanjkale nove ideje, kako se moramo Slovenci v Italiji razvijati naprej. Aljoša Gašperlin / OBLETNICA Četrtek, 1. maja 2014 3 ROMANO PRODI Prednost različnih jezikov in kultur Nadaljevanje s 1. strani Ne pretiravam torej, če napišem, da je bila noč, v kateri so padle meje med Italijo in Slovenijo, najlepši trenutek v mojem ne ravno kratkem političnem življenju. Četudi enako iskreno mislim, da mi v življenju nikoli ni padlo na glavo toliko vode, kot v tisti noči med dvema Goricama. Bil sem ganjen, ker sem bil prepričan, da se od tistega trenutka dalje ne bodo več ponovile tragedije, ki so okr-vavile kraje, ki so nam dragi in tako blizu. Po desetih letih lahko rečem, da je bila tista moja ganjenost povsem utemeljena. Mir je napredoval v pravo smer, vsem težavam navkljub, čeprav s počasnejšim korakom, kot sem upal. Treba je bilo več let kot predvideno, da je Hrvaška vstopila v Unijo, vendar je pot dokončno začrtana tudi za Srbijo in druge države območja. Ni manjkalo težav in problemov, tako kot ni manjkalo pretresov v politiki in gospodarstvu, kajti medtem se je ves svet spremenil, blizu in daleč od nas. Ne glede na vse to se pot sodelovanja in Evropske unije ne bo prekinila in kljub vsem pomanjkljivostim, ki jih vidimo, smo danes v povsem drugačni zgodovinski fazi, gotovo boljši, kot v preteklosti. Ob teh ugotovitvah pa se ne moremo zadovoljiti s pogledom nazaj in reči, da gre bolje, kajti poleg velikih pozitivnih novosti nismo znali izkoristiti vseh prednosti, ki nam bi jih lahko zagotovila nova politična geografija. Predstavljal sem si, da bo širitev Evropske unije pomenila začetek nove vloge za celotno območje med Trstom, Koprom in Reko, nekako po vzorcu sprememb, do katerih je prišlo na Dunaju, ki je danes res kozmopolitska metropola. Zajamčen mir, padec meja in skupno sodelovanje pri bruseljskih projektih pa se niso spremenili v enotno akcijo, ki bi bila sposobna različnost spremeniti v neko novo energijo, ki bi se bila sposobna uspešno in na izviren način vključiti v globalni svet. Končno smo spustili zastor na tragedije, a nismo zgradili tistih novosti, ki morajo nastati, ko različni narodi začnejo delovati skupaj. Četudi sem ganjen, ko mislim na preteklost in na vse, kar smo naredili, da pomagamo premostiti zgodovinske katastrofe, želim ponoviti, da ni mogoče graditi prihodnosti samo s pogledom nazaj. Zato si želim, da bi bila spomin in proslavljanje tega, kar se je zgodilo pred desetimi leti, priložnost za ponovno preverjanje vseh oblik kooperacije in inovacij, ki so potrebne za graditev prihodnosti. Potrebujemo poenotenje infrastruktur, da bi Jadran (vzhodno in zahodno od Trsta) spet postal verodostojna alternativa pristaniščem severne Evrope. Povezati moramo univerze in raziskovalne centre, ki bi bili sposobni pritegniti mlade energije z vsega sveta. Ustvariti moramo ugodne pogoje za višji terciarni sektor, ki ga navadno pritegne kakovost življenja krajev, v katerih na srečo živimo. Biti skupaj se ne more zreduci-rati na to, da se ne vojskujemo. Biti skupaj pomeni izkoristiti prednost različnosti zgodovine, jezika in kulture in postati dovolj kozmopolitska družba, da lahko pritegne nove ustvarjalne energije. Spomin na prvi maj 2004 tako postane želja po novih dosežkih, ki jih bomo s skupnim veseljem proslavljali prvega maja 2024. Opolnoči v noči s 30. aprila na 1. maj sta si tedanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi in tedanji predsednik slovenske vlade Anton Rop na prepolnem trgu pred severno postajo v Gorici segla v roke in se fotografirala z evropsko zastavo. Slavje je ob velikem navdušenju tisočev prisotnih trajalo pozno v noč. (foto Kroma desno) 1. maja zjutraj je bila na skupnem trgu manifestacija vsedržavnih sindikatov CGIL, CISL in UIL, zvečer pa je s koncertom nastopil glasbenik Goran Bregovič. 3. maja pa so na trgu nastopili združeni pevski zbori in godbe na pihala organizacij na Goriškem (foto Bumbaca na 2. strani) FRANKO VECCHIET - Trajnost sporočila umetnine pred Severno postajo Mozaik promovira idejo odprtosti prostora in odnosov med ljudmi m M ! J uma t - Sn ie s i® i ii' a „ r ^ > t L JI I; fl | »Ji" I ; rís I ¿T¿rs ---LJL i M " ji B g Franko Vecchiet fotodamj@n Minilo je okroglih deset let kar je tvoj talni mozajik v Gorici zaznamoval vstop Slovenije v Evropo, kakšni so z razdaljo časa ubčutki umetnika, ki je s svojim ustvarjalnim posegom simbolično prikazal padec meje? Zadovoljen in tudi zelo ponosen sem na to svoje delo, ki ima že dest let. To se mi bolj redko dogaja, ker namreč vidim, da dela tudi zelo znanih, včasih svetovnih umetnikov, izgubljajo po nekaj letih ves svoj izrazni naboj in sporočilnost. Mozaik pred severno postajo v Gorici pa se mi zdi vedno aktualen v svojem sporočilu in mogočen v svoji prisotnosti na trgu. Moram pa dodati, da tudi tehnika realizcije in uporabljeni ma-terjali pri delu so bili odlični. Zdi se mi celo, da je to delo s časom za-dobilo nekatere pozitivne simboli- V Umetnikov mozaik na trgu Evrope pred severno postajo bumbaca čne vrednote, ki morda na začetku niso bile tako opazne. Kakšen pa je bil odziv na tvoje ustvarjalno delo, kako so ga ljudje sprejeli in ga doživljali? Mozaik je postal že od začetka cilj mnogih obiskov ljudi, ki so in še vedno prihajajo, celo od precej oddaljenih krajev. Seveda je to delo, bi rekel, težko razumljivo, oziroma lahko postane celo popolnoma nerazumljivo, če gledalec ne ve, da je številka bivše meje na trgu med obema državama, edina na svetu in noben drugi mejni kamen na svetu nima iste številke. Ta številka je ob padcu meje metaforično ekspodirala in ostanki ek-spozije so vidni v kamnitem mozaiku. Kakšna je tvoja vizija prihodnosti, v čem je tvoj mozaik še aktualen? To moje delo promovira predvsem idejo odprtosti prostora in odnosov med ljudmi. Mislim, da je ta ideja odprtosti, medsebojnega spoštovanja in sodelovanja aktualna in potrebna tudi in predvsem danes, v tem kritičnem trenutku, v katerm živimo. Jasna Merku ANTON ROP Priložnost, ki smo jo dolžni izkoristiti Pred desetimi leti smo ponosno in z velikimi pričakovanji vstopili v EU, za katero smo se na referendumu odločili s ple-biscitarno večino. To je bil poseben dan, dan ko nas je prevzemal ponos, pozitivna energija, ko smo verjeli in zaupali v boljšo prihodnost, dan ko smo bili Slovenci enotni v prepričanju, da stopamo na pravo in najboljšo pot. Vstop v EU je in bo v zgodovini Slovenije predstavljal pomemben in velik mejnik. Z vstopom v EU se je Slovenija pridružila družini najbolj razvitih, demokratičnih in modernih držav. Dobila je možnost in priložnost za razvoj, za boljšo, bolj svobodno in varno prihodnost. Pot v EU ni bila enostavna, pripraviti, spremeniti in dograditi smo morali celoten ustroj finančnega in javnega sektorja, mehanizme delovanja trga, zaposlovanja in gospodarstva. Z vstopom smo se zavezali spoštovanju človekovih pravic, svobodi in demokraciji. Trdno smo bili prepričani, da lahko tudi sami prispevamo k skupnemu razvoju Evrope, graditvi skupne solidarnosti, spoštovanju razlik in strpnosti. Tistega dne, pred desetimi leti, smo se odpovedali vsem mejam in pregradam, ki so nas ločevale od ostalih članic. Vanjo smo vstopili samozavestni, z organizirano državo in sistemi, ki so omogočali blaginjo, znanje in razvoj. Od nas samih je bilo odvisno ali bomo to možnost in priložnost znali izkoristiti. Žal se je kasneje pokazalo, da vseh priložnosti, ki nam jih je nudil enotni evropski trg, svoboden pretok ljudi, storitev in kapitala nismo znali in zmogli najbolje izkoristiti. Kljub uspešnemu prevzemu evra in kljub ugodnim gospodarskim razmeram ali pa prav zaradi tega, gospodarstva in države nismo uspeli zadostno pripraviti na zahtevnejše čase. Slovenija je svetovno finančno in gospodarsko krizo pričakala nepripravljena, z relativno velikimi notranjimi neravnotežji, prezadolženimi podjetji in bankami, prevelikim javnim sektorjem ter odloženimi reformami pokojninskega in zdravstvenega sistema. Sledil je velik upad gospodarske rasti in povečana brezposelnost. Na krizno situacijo se nismo učinkovito in dovolj hitro odzvali, kar je čas in globino njenega trajanja še dodatno povečalo in v tem času relativno gospodarsko razvitost Slovenije glede na druge članice pomembno zmanjšalo. V politiki ni bilo in ni, ne volje in ne energije, da bi se pri ključnih projektih, ki so pomembni za skupno dobro države in njenih državljanov, stopilo korak nazaj in dalo priložnost razvoju in stabilnosti Slovenije. Prav imajo tisti, ki trdijo da Slovenci danes ne živimo bolje kot pred desetimi leti in da je negotovosti, socialne neenakosti in revščine več kot pred desetimi leti, a motijo se tisti, ki menijo da je to zato, ker smo v EU. Slovenija je v prvih desetih letih svojega članstva dokončno prilagodila svoj pravni red veljavnemu v EU, ni pa uspela prilagoditi svojega ravnanja in konkurenčnosti tako v podjetjih, v bankah kot v državi. Upam pa, da smo se vsi skupaj v tem času naučili, kako se politike ne sme voditi v dobrih časih in kako jo je potrebno voditi v kriznih časih. Slovenija je članica EU in bo to tudi ostala. Trdno verjamem, da bo Slovenija zmogla in znala spet najti pot napredka in razvoja. Zgodovinsko priložnost za boljše življenje in perspektivo vseh, ki nam jo daje članstvo v EU, smo dolžni izkoristiti. Slovenija to zmore in zna. Nekdanji predsednik slovenske vlade Anton Rop je članek za to priložnost napisal izrecno za Primorski dnevnik. Iskreno se mu zahvaljujemo 4 Četrtek, 1. maja 2014 RADIO IN TV SPORED ZA DANES ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK - O torkovem občnem zboru na Opčinah ■■ IV» • • v Manjšina naj se izreče o vlogi Primorskega dnevnika Obračun za poslovno leto 2013 je pozitiven - Ob skromni udeležbi tudi o težavah novinarskega kolektiva Težave Primorskega dnevnika je treba rešiti na najvišjem državnem nivoju, časopisu zagotoviti redna sredstva in mu omogočiti nadaljnji razvoj. Dve leti varčevalnih ukrepov sta dodobra zamajali njegove temelje, novinarski kolektiv ne more več opazovati njegovega umiranja na obroke. To je eno izmed sporočil rednega občnega zbora Zadruge Primorski dnevnik, ki je v torek zvečer potekal v Prosvetnem domu na Opčinah. Glavnina občnega zbora je bila sicer posvečena obračunu opravljenega dela. Vodstvo je predstavilo finančno stanje zadruge, ki je s svojimi 2.171 člani lastnik Primorskega dnevnika. Obračun lanskega poslovnega leta je pozitiven (končni neto dobitek znaša 5.875 €). Občnega zbora se je udeležilo skromno število članov (46 osebno, 24 preko pooblastil). Potem ko je Vojko Lovriha prebral tudi poročilo nadzornega odbora, so člani obračun odobrili. Predsednik Jure Kufersin je poudaril, da se bo zadruga z založnikom DZP-PRAE tudi v letošnjem letu osredotočila na dosego najboljših možnih pogojev za redno izhajanje dnevnika. Izrazil je upanje, da bodo na državni ravni sprejeta taka zakonska določila, ki bodo zagotovila dnevniku večji in predvsem redni priliv pre-potrebnih finančnih sredstev. Glede tega vprašanja je odgovorni urednik Dušan Udovič zmeren optimist. Res je sicer, da bi morali časopis zapreti, če bi se uresničile napovedi, po katerih bi letošnji državni sklad za založništvo razpolovili. Prav tako res pa je, da je pred dvema tednoma novi vladni pod-tajnik za založništvo Luca Lotti izpostavil, da je treba manjšinske dnevnike ločiti od ostalih prejemnikov državnih prispevkov. Do srečanja je prišlo na pobudo poslanke Tamare Blažina, kateri sta se tako Udovič kot Kufersin zahvalila za vloženi trud. Podpredsednica upravnega sveta DZP PRAE Tanja Vessel je prebrala pismo predsednika Rada Raceta. Ta se po šestnajstih letih poslavlja od založniške hiše. Zahvalil se je vsem sodelavcem (v prvi vrsti Paolu Mahor-čiču) in izpostavil, da so bile bilance celih štirinajst let pozitivne, medtem ko je leta 2012 podjetje zabeležilo prvo izgubo, ki jo je treba pripisati nižjim državnim prispevkom. Do tistega leta se je tudi stalno višalo število naročnin in reklamnih oglasov: danes smo k sreči priča le minimalnemu padcu. Race je prepričan, da se bo vprašanje javnega financiranja ugodno rešilo, prav tako pa je prepričan, da bi moralo priti do zasuka v manjši- Poročilo o delovanju Zadruge je prebral predsednik Jure Kufersin (v sredini), delovno predsedstvo pa sta sestavljala še Tomaž Ban (desno) in Vojko Lovriha fotodamj@n ni, ki se preveč ukvarja sama s seboj in s polpreteklo zgodovino. Iz kaosa bi jo lahko rešile manjšinske volitve. Kot je povedala podpredsednica, je DZP PRAE lansko poslovno leto zaključilo s primanjkljajem, ki je sicer nižji kot v prejšnjih letih, znaša pa okrog 91.000 €. Racionalizacija (beri: varčevalni ukrepi) se je obrestovala, s solidarnostno pogodbo je podjetje veliko prihranilo, edini razlog za negativno bilanco ostaja krčenje državnih prispevkov. In ravno solidarnostni pogodbi je bila posvečena glavnina posega, ki ga je v imenu novinark in novinarjev Primorskega dnevnika prebrala sindikalna predstavnica Poljanka Dolhar (v celoti ga objavljamo na www.primorski.eu). Vsak novinar mora doma preživeti šest dni na mesec, zato časopis dnevno ustvarja od 6 do 10 novinarjev. Tako urejeno delo onemogoča kakršno koli kontinuiteto, veliko je improviziranja, novinarji so prisiljeni igrati vlogo »vsevedov« ... in tudi sami pogosto niso zadovoljni s končnim izdelkom. »Zavedamo se, da bi lahko marsikaj izboljšali z bolj učinkovito organizacijo dela in ovrednotenjem potenciala, ki ga predstavljajo mlajše sile, čudežev pa ne zmoremo, kot jih mislimo ne bi nihče zmogel na našem mestu, tudi tisti ne, ki nam iz udobnejših položajev (z zagotovljeno službo ali pokojnino) tudi na straneh našega dnevnika dajejo nasvete o tem, kako bi morali delati.« Novinarji in novinarke Primorskega dnevnika so pozvali založnika in zadrugo, naj reši problem financiranja časopisa in prekine solidarnostno pogodbo. Manjšino pa, naj se enkrat že izreče, kakšno vlogo ima zanje Primorski dnevnik. »Smo, mimo načelnih izjav, vsi zares prepričani, da je dnevnik v slovenskem jeziku eden tistih veznih členov, ki nas še dela skupnost, in zato nujno potreben? Ob prebiranju nekaterih izjav imamo občutek, da je naš časopis le sredstvo za merjenje politične moči.« Poudarili so tudi, da mora biti končni cilj -najboljši časopis in največji krog bralcev. V razpravi se je oglasil predsednik SKGZ Rudi Pav-šič in izrazil prepričanje, da je rešitev dnevnika manjšinska prioriteta številka ena in k rešitvi pozval tudi deželno predsednico Serracchiani. Bruno Križman pa je ob nekaterih kritikah na račun časopisa in novinarjev predlagal tudi nov volilni sistem: na naslednje volitve v upravni svet zadruge naj se priglasijo posamezni kandidati, ne pa zaprta lista. Izvoljeni bodo kandidati, ki se bodo po številu prejetih glasov uvrstili na prvih devet mest. Predsednik Kufersin je obljubil, da bo upravni svet preučil njegov predlog. LJUBLJANA - Sestanek s predstavništvom slovenske manjšine pred obiskom v Italiji Pahor se pripravlja na pot v Rim V torek srečanje z italijanskim predsednikom Giorgiom Napolitanom in odkritje plošče v spomin na Cirila Kotnika LJUBLJANA - Predsednik republike Borut Pahor se je v okviru priprav na državniški obisk v Italiji (6. in 7. maja) včeraj srečal s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji Igorjem Kocijančičem, Rudijem Pavši-čem, Dragom Štoko, Damijanom Ter-pinom in Alešem Waltritschem. Delegacija manjšine je slovenskemu predsedniku podala splošno oceno, da je od- nos italijanskih oblasti do slovenske manjšine korekten ter da se njihov status v zadnjih letih izboljšuje. Uvodoma so povedali, da so prav včeraj iz Rima prejeli finančni prispe- Predsednik Borut Pahor je pred državniškim obiskom v Rimu sprejel predstavnike Slovencev v Italiji sta vek za leto 2014, ki je kljub težkim jav-nofinančnim razmeram ostal na isti ravni, kot je dogovorjeno v skladu z zaščitnim zakonom. Pahorju so še povedali, da se je skupno zastopstvo slovenske manjšine v Italiji dogovorilo o skupnem predlogu za zagotovitev zastopstva slovenske manjšine v okviru reforme italijanskega senata. Dogovorili so se tudi, da se bodo s skupnimi močmi borili za uveljavitev predloga. Izpostavili pa so težave, s katerimi se sooča Primorski dnevnik in nakazali morebitne rešitve. V torek se bo Pahor sestal z gostiteljem, italijanskim predsednikom Giorgiom Napolitanom, nato še s predsednikom vlade Matteom Renzijem, predsednico poslanske zbornice Lauro Boldrini in senata Pietrom Grassom. Pahor bo tudi odkril spominsko ploščo Cirilu Kotniku, diplomatu slovenskega rodu, ki je med drugo svetovno vojno s svojim delovanjem v Rimu rešil številne Jude in antifašiste. Pahor bo v sredo v Firencah skupaj z Romanom Prodijem sodeloval na konferenci o sedanjosti in prihodnosti Evropske unije. Med drugim bo tudi odprl razstavo slovenske fotografinje Alenke Slavinec z naslovom Slovenija v nas. PRAZNIK DELA Osrednja manifestacija danes v Pordenonu PORDENON - Osrednja manifestacija v čast praznika dela v Italiji in seveda tudi v Furlaniji-Julijski krajini bo danes v Pordenonu. Začela se bo ob 9.30, na Trgu 20. septembra pa jo bodo zaključili vsedržavni tajniki sindikatov CGIL, CISL in UIL Susanna Camusso, Raflaele Bonanni in Luigi Angeletti. Pred današnjim praznikom je Camussova poudarila, da bo letošnji prvi maj potekal v znamenju dela, ki ga še posebej za mlade ni. »Šlo bo torej bolj za praznik brezposelnosti kot pa za praznik dela,« je bila ostra Camussova. Ob napovedi današnjega zborovanja v Pordenonu je opozorila na težave Electroluxovih tovarn v Italiji in še posebej tovarne v Porcii. Zato je bil Pordenon tudi izbran za prizorišče osrednje sindikalne manifestacije z udeležbo najvišjih državnih sindikalnih voditeljev. Svojo prisotnost je napovedala tudi predsednica FJK Debora Serracchiani, ker so jo tja »povabili delavci«. Organizatorji pričakujejo deset tisoč ljudi iz FJK, pa tudi iz Veneta in Lombardije. Današnji sprevod in zborovanje bosta potekala pod geslom Več dela, več Evrope in več solidarnosti, državni tajniki pa bodo sprego- vorili na trgu 20. septembra v središču Pordenona. Ob prazniku dela tudi po Sloveniji pripravljajo številne prireditve. Majska drevesa že stojijo, na predvečer praznika so marsikje zagoreli kresovi, v praznično jutro bo marsikje zaigrala budnica, 1. maj pa bo v znamenju številnih tradicionalnih prireditev in druženj. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je osrednji prireditvi pripravlja na ljubljanskem Rožniku. Slavnostni govornik na sinočnjem kresovanju je bil izvršni sekretar ZSSS Goran Lukič. Prvomajsko prireditev, ki bo na Rožniku danes potekala od 10.30 dalje, pa bodo popestrili nastopi Orkestra slovenske policije, Partizanskega pevskega zbora in drugi nastopajoči. Območne organizacije ZSSS organizirajo kresovanja in prvomajske prireditve povsod po Sloveniji, prav tako tudi druge sindikalne organizacije. Na Primorskem je bilo tradicionalno praznovanje praznika dela predvideno na Socerbu. Toda iz mestna občine Koper so sporočili, da so morali prireditev »Živel 1. maj«, ki naj bi bila danes ob gradu Socerb, zaradi razmočenih tal in napovedi slabega vremena odpovedati. V Sloveniji sta ob prazniku dela prosta dneva 1. in 2. maj. Četrtek, 1. maja 2014 5 Praznik dela in delavcev v času krize. V tem ne ravno spodbudnem razpoloženju bodo potekale današnje številne prvomajske pobude in prireditve, ki so se ponekod začele že včeraj popoldne in sinoči tudi v znamenju obletnice osvoboditve. 1. maja 1945 so se tako spomnili na Proseku, Križu, Padričah, Gropadi, Bazovici, Dolini in Zgoniku, danes zjutraj pa bodo praznik dela marsikje napovedale budnice godb na pihala. Padlih za svobodo so se včeraj popoldne spomnili tudi v Barkovljah na pokopališču na pobudo SKD Barkovlje in šole Finžgar. V nekaterih vaseh so v skladu s staro tradicijo dvignili maje, marsikje so tudi zagoreli kresovi. Shoda v mestu in v Križu Sindikat Cgil prireja prvomajska sprevoda v mestu in v Križu. V mestu bo, kot vselej, zbirališče pri Sv. Jakobu, tudi letos pa bo v sprevodu transparent Primorskega dnevnika. Sodelavci in bivši kolegi so vabljeni, da se pridružijo za transparentom PD že pri Sv. Jakobu. Zbirališče bo okrog 9. uri v Istrski ulici. Od tod krenil sprevod do Trga Garibaldi in nato po mestnih ulicah do nabrežja in Velikega trga. Osrednji govor bo imel pokrajinski tajnik Cgil Adriano Sincovich, pri prazniku bo letos sodelovala tudi godba na pihala s Korošcev v miljski občini. Na zahodnem Krasu bo zbirališče sindikalne povorke ob 9.45 v Nabrežini, osrednji shod pa bo ob 11. uri v Križu. Budnice godb na pihala Prvi maj pri nas ni prvi maj brez tradicionalnih budnic godb na pihala. Openke in Openci bodo delavski praznik pozdravili ob 9.15 pred spomenikom na Opčinah v družbi godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč. Slednja bo svoj »pohod« pričela že ob 6.uri na Padričah, pol ure kasneje bo budnica v Gropadi, ob 7.uri pa v Bazovici. Godbeno društvo Prosek se bo zbralo ob 8.15 v Soščevi hiši, nato bo zaigralo pred spomenikoma na Pro-seku in Kontovelu. Ob 9.30 bo budnica v Gabrovcu, sledijo Samatorca (ob 11.uri), Salež (11.30), Zgonik (12.15), Repnič (12.45) ter Briščiki (13.15). V Križu partizanski zbor Stranka komunistične prenove-Evropske levice prireja tradicionalna prvomajska praznika. Prvi bo tokrat namesto na Opčinah na vaškem prireditvenem prostoru ob športnem igrišču v Križu s sledečim programom: ob 14. uri bo odprtje kioskov, ob 16.uri prvomajski pozdrav, ob 17. uri koncert TPPZ Pinko Tomažič in prijateljev. V Križu bodo nastopili še kantavtor Drago Mislej-Mef, reper Darko Nikolovski ter glasbeni skupini Dirty Fingers in Kraški Ovčarji (Kraški ovčarji bodo igrali tudi zvečer za ples). Praznik bo tudi v pri- PRIPRAVE NA VOLITVE - Predstavitev kandidatne liste Pomlajena zgoniška SSk Županski kandidat je Dimitri Žbogar - Pokrajinski tajnik Peter Močnik kritičen do Demokratske stranke Stranka Slovenske skupnosti je v Saležu predstavila kandidate za občinske volitve v Zgoniku, začenši z županskim kandidatom Dimitrijem Žbogarjem. Slednji je izpostavil temeljne točke volilnega programa in nato spregovoril o pomlajeni ekipi kandidatov. Na listi so Lucija Milič, Mitja Rebula, Andrej Skerlj, Marina Milco-vich, Zdravko Skupek, Andrea Blasina, Kristina Skerli ter Igor Pavel Merku. SSk si po Žbogarjevih besedah v prvi vrsti želi celostni razvoj občine, zato je glavni programski poudarek na gospodarskem razvoju teritorija ob upoštevanju ekoloških načel vzdržnosti. Ob tem gre še podpora kulturnim, športnim, šolskim in drugim dejavnikom v občini. Med programske točke spadata tudi racionalizacija in izboljšanje občinskih storitev ter javnih prevozov. Nato so spregovorili pokrajinski predsednik stranke Merku, pokrajinski tajnik Peter Močnik ter deželni podtajnik Igor Gabrovec. Močnik je pohvalil kakovostno kandidatno listo, saj gre za domače in sposobne ljudi, označil je volilni program kot povzetek tega, kar dosedanja občinska uprava ni opravila, zlasti neizkoriščene možnosti proseške postaje, za obnovo in širitev infrastrukture prostocarinskega območja, da bi tako ustvarili nova delovna mesta. Močnik je obžalo- Kandidatke in kandidati SSk za zgoniški občinski svet skupaj z županskim kandidatom Dimitrijem Žbogarjem foto damj@n val nerazumljivo zadržanje Demokratske stranke, ki v zgoniški občini ni hotela podreti starih ideoloških delitev med Slovenci ter s tem ustvariti plodno sodelovanje med strankami, ki so izraz domačinov. Gabrovec je podčrtal pomen nastopanja na volitvah, saj prav v težkih političnih trenutkih, kot je sedanji, moramo verje- ti v najboljši rezultat, če se mu prepričano posvetimo. Žbogar je ob koncu predstavil optimistični pogled na volilno preizkušnjo. »Dodana vrednost te liste je ta, da jo sestavljajo ljudje, ki delajo in živijo v tej občini. Hočemo biti soudeleženi pri načrtovanju bodočnosti naše skupnosti,« je še povedal v Saležu. meru dežja, saj so organizatorji postavili velik šotor. Koncert zbora, ki ga vodi Pij a Cah, bo posvečen prazniku dela, a tudi 69. obletnici osvoboditve izpod na-cifašističnega jarma. Pri prazniku bodo sodelovale s svojim materialom tudi organizacije VZPI-ANPI, Emergency in Italia-Kuba. Drugi praznik SKP bo pri Ljudskem domu »Canciani« v Podlonjer-ju (Ul. Masaccio št. 24). Ob 13. uri bo odprtje kioskov, ob 19. uri prvomajski pozdrav, sledil bo ples s kupino Bobo O' Lones. V primeru dežja bo praznik na pokritem prostoru. V dvorani Ljudskega doma je tudi na ogled razstava »Končno svobodni v Trstu«. Nočni pohod na Kokoš Bazovske vaške organizacije so sinoči priredile že tradicionalnoi pohod na Kokoš. Udeleženci so se zbrali pred spomenikom padlim v NOB v Bazovici, kjer so se poklonili padlim partizanom. Pohod je krenil s kala, na vrhu Kokoši so pohodniki dvignili rdečo zastavo, družabnost se je nato nadaljevala v koči ob prijetni glasbi in petju. Zvezde za delovne zasluge Prefektura bo tudi letos, kot vsako leto, podelila zvezde za delovne zasluge. Letos bodo priznanja prejeli Pa-trizia Armanini, Renza Beinat, Diego Castellano, Marcello Celso, Vincenzo Comentale, Luca De Monte, Rodolfo Dorigo, Alessandro Fantin, Giovanni Gambin, Roberto Kodermatz, Silvestro Marcuzzi, Vittorio Pavanel, Paolo Poz-zar, Guerrino Saina, Paola Sera, Ono-rina Sirch, Aldo Sist, Eugenio Truppa, Lucilla Vignando, Gabriella Zlobec, Daniel Zorn in Fiorenza Zuccolotto. 6 Četrtek, 1. maja 2014 RADIO IN TV SPORED ZA DANES POLICIJA - V hišnem priporu sta se znašla upravitelja salona v Ul. Gambini Oglaševali masaže, ponujali pa spolne usluge 42-letni Dong Dichao in 39-letna Yao Mei Yun fotodamj@n Z ulice je bil videti kot eden številnih lepotnih salonov, v katerega stranke vstopijo, da bi si privoščile blagodejno masažo; morda zaradi bolečin v hrbtu ali težav s cirkulacijo. V resnici pa so ljudje vstopali v eksotični salon v Ulici Gambini v iskanju drugačnih »fizičnih sprostitev«. Tržaški policisti so se namreč med poldrugim mesecem preiskovalne dejavnosti, med katero so nadzorovali salon in zaslišali marsikatero stranko, prepričali, da je bilo promoviranje masaž le pretveza. V salon so vsak popoldne in večer zahajali izključno moški in se največkrat kar takoj dogovorili, kakšno »uslugo« bi radi. Upravitelja, 42-letni Dong Dichao in 39-letna Yao Mei Yun, sta jim ponudila eno izmed treh deklet, ki so bile zaposlene v salonu; vse tri so bile stare okrog 25 let in prav tako kitajske državljanke. Povprečna cena spolnih uslug se je sukala okrog 60€; večino dobička sta si pridržala upravitelja, dekleta naj bi vsakič zaslužila okrog 20€. Zanimivo: vseh pet kitajskih državljanov je imelo veljavno dovoljenje za bivanje v Trstu. Druga zanimivost: v salon so zahajali izključno moški, večina med njimi so bili italijanski državljani, mnogi niso bili Tržačani, ampak moški, ki so se v našem mestu ustavili zaradi službenih obveznosti. Podrobnosti preiskave, ki je spadala v redno policijsko delovanje na področju nadziranja in preganjanja prostitucije, je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavil vodja mobilnega oddelka Roberto Giacomelli. Pojasnil je, da so premike okrog salona v Ulici Gambini začeli opazovati kmalu po njegovem odprtju: najprej so to bile rutinske kontrole, kaj kmalu pa se je pojavil sum kaznivega dejanja. Preiskavo je koordiniral javni tožilec Federico Frezza, ki je na podlagi zbranih dokazov v torek zvečer odredil »blitz«. Tržaški policisti so ob 22. uri vstopili v salon in iz njega odšli okrog 2. ure. Med preiskavo so našli nove dokaze o tem, da stranke niso zahajale v salon zaradi masaž ... Upravitelja sta od včeraj v hišnem priporu. Sumijo ju spodbujanja in izkoriščanja prostitucije. Preiskovalci preverjajo, ali so v kaznivo dejavnost v Ulici Gambini vpleteni tudi drugi subjekti, salon pa so s policijskim odlokom zaprli. Pred njegovim vhodom se je včeraj priletni gospod že hudoval nad zaklenjenimi vrati ... (pd) Policijsko zaprtje salona je presenetilo priletnega možakarja fotodamj@n 1.MAJ - Demokrati »Furlanič ne odloča, kdo lahko pride« Predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič (SKP) res ne more odločati o tem, kdo lahko pride in kdo ne na današnjo prvomajsko povorko po tržaških ulicah, pravita pokrajinski tajnik Demokratske stranke Štefan Čok in vodja občinske svetniške skupine Giovanni Maria Coloni. Predstavnika DS odgovarjata predsedniku mestne skupščine, ki je v zvezi z današnjim zaprtjem oziroma odprtjem trgovin obtožil demokrate, da ne ščitijo več osnovih interesov delavcev. Gre za polemiko, ki je izbruhnila na seji občinskega sveta. Čok in Coloni priznavata, da je omenjeno vprašanje zelo kočljivo, prav zaradi tega ni umestno, da so nekateri stvar sprožili nekaj dni pred delavskim praznikom. Na zatožni klopi je predvsem Furlanič, ki mu zavezniki v levi sredini očitajo predvolilno raču-nico. Coloni poudarja, da o urnikih trgovin in veleblagovnic ob nedeljah in praznikih obstaja deželna zakonodaja. Če bi Furlanič res želel poglobljeno soočenje o tej zadevi, bi se moral predhodno sporazumeti s političnimi zavezniki, kar pa žal ni naredil, ugotavljata zastopnika DS. POGOVOR - Pokrajinski tajnik policijskega sindikata SAP Lorenzo Tamaro o dogodku v Riminiju »Vsi so zaploskali « Torkov aplavz na vsedržavnem kongresu avtonomnega policijskega sindikata SAP v Riminiju trem policijskim agentom, ki so bili obsojeni zaradi nenamernega umora 18-letnega Federica Aldrovandija, je včeraj odjeknil v Trstu. Kongresa se je udeležil tudi tržaški pokrajinski tajnik sindikata SAP Lorenzo Tamaro. Ali ste tudi vi zaploskali trem policistom, vpletenim v umor Federica Aldrovandija? »Dovolite, da vam pojasnim. Na kongresu je bil govor o zaščiti policistov od 80. let preteklega stoletja do danes. V dvorani so bili prisotni tudi policisti, ki so bili vpleteni v zadevo, zato ni res, da smo jim zaploskali ob njihovem vhodu v dvorano.« Torej jim niste zaploskali? »Ne, smo jim zaploskali. Aplavz pa ni trajal pet minut.« Zakaj ste jim zaploskali? »Ne zaradi njihovega dejanja, temveč zato, ker so edini v Italiji, ki so prebili šest mesecev v zaporu zaradi nenamer- Lorenzo Tamaro (SAP) nega umora. Naj spomnim, da je mogoče nenamerni umor enačiti s smrtno prometno nesrečo, zaradi katere ni doslej v Italiji še nihče prestal zaporne kazni.« Ampak: bili so obsojeni! »Da, nenamernega umora.« Ne: pretirane uporabe sile pri nenamernem umoru! »Seveda, a to ni namerni umor, ne gre za hoteno dejanje.« Vi ste z aplavzom dejansko protestirali proti razsodbi državne institucije, to je sodstva. »Mi zahtevamo nov proces.« Vi sodite med sile javnega reda, pa nasprotujete odločitvi institucije, ki po svoje tudi ureja javni red. »Mi smo izrekli pomisleke o razsodbi.« Šef policije Alessandro Pansa ni bil zelo zadovoljen z vašim aplavzom. »Šef policije ni bil prisoten. Dopoldne se je udeležil uvodnega dela kongresa, ni bil pa prisoten v popoldanski razpravi.« Kljub temu, da je bil popoldne odsoten, se ni strinjal z vašim aplavzom. »Tudi mi se često ne strinjamo s tem, kar on pravi.« Notranji minister Angelino Alfa-no je ocenil vaš aplavz kot zelo hudo in nesprejemljivo dejanje. »Tudi notranji minister očitno ne ve, kaj se je v resnici zgodilo. Ponavljam: aplavz je bil le izraz poklicne solidarnosti našim kolegom.« Ko bi se - na primer - nekaj takega, kar se je zgodilo Federicu Al-drovandiju, pripetilo vašemu sinu ali kakemu vašemu sorodniku, ali bi vi zaploskali? »Torej: mi priznavamo žalost ... « Bi zaploskali? » ... Vi me sprašujete nekaj, kar nima opravka ... « Bi zaploskali? »Vi kot novinar sprašujete mene, pokrajinskega tajnika sindikata SAP.« Sprašujem vas kot človeka? »Kaj to pomeni - kot človeka.« Vi, kot človek, bi zaploskali? »Jaz sem bil takrat sindikalni predstavnik ... « Vi, človeško, bi zaploskali? »V tisti dvorani so vsi zaploskali. Jaz vam sedaj odgovarjam kot sindikalni predstavnik.« Dobro. Hvala lepa, pogovor je končan. M.K. KRONIKA - Dva aretirana v Ul. Rossetti Kradla sta bakrene žice v nekdanji vojašnici Policisti letečega oddelka tržaške kvesture so predsinoči aretirali dva bosanska državljana, ki so ju zasačili med poskusom kraje bakrenih žic na območju opuščene vojašnice v Ul. Rossetti. Policijo je obvestil stanovalec iz bližnje hiše, ki je opazil, da se nekdo potika po dvorišču nekdanje vojašnice. Agenti so splezali čez ograjo in kmalu izsledili 58-letnega N.M. in 51-let-nega N.M. (oba imata enaki začetnici). Gre za bosanska državljana z rednim bivališčem v Trstu, ki sta že znana policiji. Agentje so ugotovili, da sta pred njihovim prihodom skušala izmakniti bakrene žice in drug še uporaben material. Pri sebi sta že imela nekaj bakra, delovno orodje, mlajši od njiju pa tudi nož z 20-centimetr-skim rezilom. Med hišno preiskavo na domu starejšega so našli vreči in tri torbe z domnevno ukradenim materialom. Oba sta v hišnem priporu zaradi poskusa kraje. INFLACIJA - Mesečna rast +0,2, leta +0,5 odstotka Cene v aprilu stabilne V zadnjem mesecu občutna podražitev cen v prevozih in v gostinsko-hotelskih storitvah Iz začasnih podatkov statističnega urada tržaške občine izhaja, da so se cene v mesecu aprilu v povprečju povečale za 0,2 odstotka v primerjavi z marcem, na letni ravni pa je rast cen znašala 0,5 odstotka (v primerjavi z aprilom 2013). Letna stopnja inflacije ostaja nespremenjena, saj je marca letos prav tako znašala 0,5 odstotka, medtem ko je takrat bila sprememba v primerjavi z mesecem prej celo negativna, saj je povprečna stopnja inflacije med februarjem in marcem letos padla za 0,2 odstotka. Kljub temu nihanju med marcem in aprilom ni videti bistvenih premikov, ki bi nakazovali spremembo že dolgo časa trajajočega trenda stabilnosti oziroma skoraj neznatne rasti cen, ki je očitno povezan z gospodarsko krizo in posledičnim padcem potrošnje. Analiza nihanj cen posameznih blagovnih in storitvenih skupin nam pokaže, da gre aprilske podražitve pripisati izključno dvema med 12 skupinami: stroškom za prevoze, ki so v zadnjem mesecu narasli za 1,3 odstotka in cenam v gostinsko-hotelski ponudbi, ki se je podražila za 1,9 odstotka. Zlasti slednje podražitve so ta-korekoč sezonskega značaja in so slej ko prej povezane s prvimi turističnimi premiki v pomladanskem času in med velikonočnimi šolskimi počitnicami. Ob nihanju cene nafte na svetovnem trgu je začetek turistične sezone najbrž prispeval tudi k podražitvi cen goriva, do katere po stari navadi naftnih družb prihaja vsako leto pred začetkom turistične sezone. / TRST Četrtek, 1. maja 2014 7 DEVINSKO-NABREŽINSKA OBČINA - Prodaja in promocija domačih pridelkov V Devinu-Nabrežini kmalu kmečka tržnica V devinsko-nabrežinski občini bo začela kmalu delovati kmečka tržnica. Uradno je bila »ustanovljena« včeraj na občinski seji z odobritvijo občinskega pravilnika o tržnem redu. Priprava pravilnika je bila dolgotrajna in zapletena, je ob predstavitvi sklepa poudarila občinska odbornica za kmetijstvo Marija Brecelj. Njegov namen je jasen: »Želimo se postaviti v korak s časom; kmečka tržnica bo poskrbela za promocijo tistega, kar proizvaja naše ozemlje, to so tipični pridelki in biološka hrana, hkrati pa bo delovala po načelu tako imenovanega kilometra nič, kar bo zagotovilo prihranek pri prevozu in premikih,« je dodala odbornica Brecelj. Njena pobuda je požela vsesplošno podporo občinske skupščine. Tako je vodja opozicijskega Ljudstva svobode Massimo Romita pohvalil odbornico, ker ji je uspelo dodelati pravilnik, ob čemer je omenil sodelovanje z Lokalno akcijsko J t -- . U J Marija Brecelj skupino Kras in z domačimi vinogradniki. Pa tudi njegova strankarska kolegica Daniela Pallotta je ocenila, da je sklep pomemben, posebej zato, ker je sad tvarnega sodelovanja v pristojni občinski komisiji za kmetijstvo. Obžalovala je edinole dejstvo, da niso predloženi amandmaji nosili podpisa predsednika komisije, temveč so bili »strankarsko obarvani.« K pravilniku je bilo vloženih nekaj popravkov. Najbolj pomemben je zadeval lokacijo kmečke tržnice. Prvotno je bil zanjo predviden osrednji trg v Na-brežini, kar pa je izzvalo nekatere pomisleke. Zato je bil predložen amandma (predstavil ga je svetnik Slovenske skupnosti Edvin Forčič), po katerem bo kraj določila občinska uprava, v domeni katere bo tudi datum delovanja tržnice, pa še določitev števila potrebnih parkirnih prostorov. Roberto Gotter (Demokratska stranka) je izpostavil pomen prisotnosti na tržnici pridelovalcev iz sosednjih občin, pa tudi iz Slovenije. Tudi Mitja Terčon (Slovenska skupnost) in Elena Legiša (Zveza levice) sta pohvalila pozornost občinske uprave do do- mačih kmetovalcev. »Bistveno je, da bodo domači ljudje prodajali svoje pridelke, to pa bo promocija za ozemlje, pa tudi spodbuda mladim za delo v domačih kmetijskih obratih,« je ocenila Legiša. Sklep o ustanovitvi kmečke tržnice in občinskem pravilniku o tržnem redu je bil odobren soglasno. Nadalje je bil soglasno odobren tudi sklep o včlanjenju občine v nepridobitno združenje Sprecozero.net, ki združuje krajevne uprave in druge ustanove s ciljem znižanja potrate in boljšega ravnanja z dobrinami. Tudi ta odlok je predstavila odbornica Marija Brecelj. Na začetku seje se je občinska skupščina z minuto tišine počastila spomin preminulega nekdanjega župana in odbornika Dragomirja Legiše, odobrila pa je tudi pravilnik o izvajanju statuta pravic davčnih zavezancev, o katerem bomo še poročali. M.K. BORŠT - Večer ob 20-letnici smrti Saše Ota in Mirana Hrovatina Ko spomin ne mine ... Prireditev v spomin na mojega Sašo se v domači vasi vedno udeležujem, je januarja, ob 20-letnici moževe smrti v Mo-starju povedala njegova žena Milenka Rustia Ota. Pot spomina jo je v torek zvečer spet privedla v društvene prostore v Bor-štu, kjer sta domače SKD Slovenec in Fotovideo Trst 80 priredila večer ob dvajsetletnici smrti Saše Ota in drugega, slaba dva meseca pozneje v somalskem Mo-gadišu ubitega Mirana Hrovatina. Oba sta bila Slovenca, oba snemalca, Saša pri Raiu, Miran najprej pri agenciji Alpe Adria in pozneje pri Videoestu. Oba sta bila del življenja vaščana, saj je tudi Miran Hrovatin nekaj časa prebival v Borštu, kot je spomnila Boža Hrvatič, potem ko je meani pevski zbor Slovenec-Slavec pod vodstvom Danjela Grbca zapel niz pesmi. Saša je bil na prireditvi prisoten s fotografijami o štirih letnih časih v Dolini Glinščice, ki jih je iz njegovega bogatega arhiva izbrala in uredila Mirna Viola, medtem ko so si na ekranu sledile njegove fotografije, posnete ob dvigovanju maja v letih 1988 in 1990. Bile so najlepši uvod v letošnje, sinočnje postavljanje maja. Na fotografijah se je marsikdo od prisotnih v polni dvorani prepoznal. Na eni se je pojavil tudi Saša, nasmejan v družbi prijateljev. Ni bila edina. Na drugi fotografiji, na zelenem podstavku, je na boku zleknjeni očka pazil na otročička s kapo na glavi, sinka Milana, ki se je v torek - postaven fant - tudi udeležil spominskega večera. Saša Ota je bil predsednik Foto-krožka Trst 80. Društvo je z leti posodobilo ime v Fotovideo Trst 80. Njegov predsednik Marko Civardi se je z zadrgnjenim glasom spomnil drugega snemalca, Mirana Hrovatina, kolege iz časa agencije Alpe Adria in Videoesta. Deset let sta skupaj delala in živela, do zadnjega dne, Miranovega odhoda v Somalijo. Videoest je ob 20-letnici tragedije v Mogadišu pripravil videoposnetek o delu Mirana Hrovatina. Snemalec je zaživel v spominu soproge Patrizie, številnih poklicnih kolegov, življenjskih prijateljev. Slovenskih in italijanskih. Mnogo jih je bilo. Zadnji kader je s pomola Audace: prijatelji mu skušajo telefonirati gor, v nebo, a številka ne odgovarja ... M.K. Udeleženci sredinega večera v Borštu fotodamj@n ČRNA KRONIKA - Preiskava karabinjerjev Športnik iz Hrvaške v težavah zaradi razpečevanja marihuane Karabinjerji so odkrili mrežo raz-pečevalcev marihuane ter aretirali znanega športnika, sicer hrvaškega državljana, ter mlajšega moškega po rodu iz Španije. Oba sta po nalogu državnega tožilca Giorgia Mililla že na prostosti, kazenska ovadba zaradi posesti in razpečevanja mamil pa gre svojo pot. Na osnovi še kar zapletene preiskave so karabinjerji pri 28-letnemu igralcu neke znane tržaške športne ekipe (sporočili so le njegovi kratici M.S.) konec lanskega leta odkrili 154 gramov ma-rihuane, majhno precizno tehtnico ter tudi plastične vrečke za razpečevanje mamila. V stanovanju M.S. so tudi zaplenili seznam imen in telefonskih številk ljudi, katerim je športnik najbrž prodajal mamilo. Karabinjerji so prišli na sled M.S., potem ko so ugotovili, da je 19-letni G.D. (tudi on je član iste mestne športne ekipe) prodal okoli 30 gramov marihuane mlademu športniku iz Benetk. Slednji je preiskovalcem povedal, da je mamilo kupil od člana iste športne ekipe, pogajanja za nakup pa so se odvijala po treningih. Dodatna preiskava je karabinjerje iz okolja omenjene športne ekipe preusmerila ter privedla v študentske kroge. Tu so odkrili drugo razpečevalsko mrežo, katere glavni akter naj bi bil 23-letni A.A.C, sicer španski državljan. Slednji naj bi majhno količino marihuane predal nemškemu študentu, ki, podobno kot Španec, prebiva v Trstu zaradi študijskega tečaja Erasmus v sklopu tukajšnje univerze. Hrvaški in španski državljan sta bila en dan v hišnem priporu, od včeraj pa sta - kot rečeno - na prostosti. Karabinjerji so pred približno dvema tednoma prijeli in kazensko ovadili tudi državljana Nigerije. Zasegli so mu večjo količino marihuane, ki jo je moški nameraval prodati na tukajšnjem »tržišču«. Prijeli mazača Mestna policija je v zadnjem času poostrila nadzor nad mazači, le redko pa jim naključje omogoči, da jih zasačijo »na delu«. Prejšnjo noč pa je policist po koncu delovne izmene okrog 2. ure slučajno naletel na mladoletnika, ki sta s pršilcem packala po steni ribarnice v Ul. Giulia. Eden je pisal, drugi je bil na straži. Policist ju je skušal legitimirati vendar brez uspeha. Obnašala sta se porogljivo in naposled pobegnila, preden so prišli drugi policisti, ki jih je agent poklical na pomoč. Pred tem pa je agent v pogovoru »ujel« zelo nenavadno ime enega od njiju. Ta sled mu je naslednji dan omogočila, da je izsledil storilca, ki so ga zaslišali z mamo, ker je še mladoleten. Pajdaša ni hotel izdati, bo pa moral poravnati škodo, plačati globo in sodne stroške, saj so ga ovadili zaradi povzročitve škode in ker se ni pustil legitimirati. Iz morja v ponev jutri na Kontovelu Ribe, ribje jedi in recepti bodo jutri ob 20.30 v središču pozornosti večera v društveni gostilni na Kontovelu. V eni izmed v preteklosti najznačilnejših ribiških vasi na Tržaškem bosta spregovorili avtorica knjige Iz morja v ponev in Martina Kafol, urednica Založništva tržaškega tiska, ki je objavilo drugo dopolnjeno izdajo tega zanimivega priročnika. Njumo prestavitev bo obogatilo petje nekaterih kontovelskih ljudskih pesmi domačega ženskega pevskega zbora. Svetoivanski rožnik V soboto, 3. maja, se začne sezona vodenih obiskov v svetoivanskem parku. Zbirališče pri glavnem rožniku ob cerkvi ob 10. uri ob vsakem vremenu. Ogled rožnika bo vodil dr. Vladimir Vremec. Jutri ob 15.30 pa je na istem mestu predviden vodeni obisk za prostovoljce, ki so se odzvali na vabilo Trieste Altruista v italijanskem dnevniku. Vabljeni so tudi zamejski ljubitelji vrtnic. Rožnik potrebuje višjo raven nege v pričakovanju obiska mednarodne komisije, ki bo ocenila, če si rožnik zasluži priznanje odličnosti s strani Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic v letu 2015. TDD predstavlja tokrat o vprašanju dela V okviru televizijske časnikarske rubrike TDD predstavlja, ki bo na sporedu jutri, 2. maja, bo razgovor prosvečen problemu dela oz. brezposelnosti. Helena Jovanovič povabila v studio Giuliana Nadraha, ki se s tematiko dela in socialnega skrbstva poklicno ukvarja že dolga leta, danes kot samostojni svetovalec za delo. Pogovor bo posvečen gospodarski krizi, razlogom za njen nastanek in možnim izhodom, brezposelnosti mladih in tistih, ki so ostali brez službe po 50. letu, začasnim pogodbam in pokojninam. Oddaja bo na sporedu takoj po koncu slovenskega televizijskega dnevnika RAI okoli 20.50. Pobiranje odpadkov v dolinski občini Občina Dolina obvešča, da bo zaradi praznika 1. maja, ko se bodo iz-praznjevali kant za ločene odpadke na območju Lakotišča, Pulj in Dom-ja, izvajanje storitve potekalo v naslednjih dneh, po sledečem razporedu: za embalaže iz plastike-stekla-kovine v Lakotišču - v petek, 2. maja; v Puljah - v ponedeljek, 5. maja; pri Domju - v torek, 6. maja; za embalaže iz papirja-kartona bodo na celotnem območju poskrbeli v petek, 2. maja. VOLITVE 2014 Lista Tsipras jutri o ženskah in delu Lista Tsipras, ki povezuje razne komponente levice, prireja jutri, 2. maja, ob 17.30 javno skupščino v konferenčni dvorani v Ul. Tara-bocchia 3. Sodelovali bosta kandidatki liste za evropski parlament Paola Morandin, delavka podjetja Electrolux in sindikalne predstavnica kovinarskega sindikata Fiom Cgil, in Assunta Signorelli, psihiatrinja s Francom Basaglio najprej v Parmi in nato že več kot 30 let v Trstu. Na srečanju, ki ga bo vodila predstavnica koordinacijskega odbora tržaških žensk Geni Sardo bo govor o ženskah, zaposlovanju in socialnih politikah. 8 Četrtek, 1. maja 2014 RADIO IN TV SPORED ZA DANES GOSPODARSTVO - Skupščina delničarjev družbe Generali Rast dobička in dividend Letos predvidevajo še dodatno povečanje donosnosti - Spor z dvojico Perissinotto - Agrusti Na tržaški Pomorski postaji je včeraj zasedala redna in izredna skupščina zavarovalnice Generali. Delničarji finančnega mogotca so odobrili lansko bilanco in potrdili izplačilo dividende v vrednosti 0,45 evra za vsako delnico, kar je skoraj dvakrat več kot lani. Poverjeni upravitelj Mario Greco je s tem v zvezi poudaril strateško usmeritev menedžmenta, ki cilja na povečanje dobička že v tekočem letu, kar naj bi omogočilo tudi večjo donosnost delnic. Na razliko od konkurenčnih družb, je pojasnil, Generali izplačuje sorazmerno nižje dividende (do 40% ustvarjenega dobička), saj je njihov glavni cilj finančno utrjevanje družbe. Usmeritev upraviteljev so na skupščini pozitivno ocenili tudi predstavniki investicijskih skladov. Da je vodstvo Generali opravilo zasuk v primerjavi s spornimi izbirami nekdanjega menedžmenta, je potrdil tudi predsednik Gabriele Galateri, ki se je odločno ogradil od vprašljivih finančnih operacij nekdanjega upravitelja Giovannija Pe-rissinotta in generalnega direktorja Raffaeleja Agrustija. Delničarjem je zagotovil, da namerava družba po sodni poti do konca zaščititi svoje interese v odnosu do obeh, ki naj bi sporne posle sklepala mimo upravnega sveta. Na skupščini je dobrodošlico delničarjem in upravi izrekel župan Cosolini, ki je podčrtal tesno vez družbe s Trstom in njen pomen za mestno gospodarsko tkivo. Vodstvo družbe Generali na skupščini, pri mikrofonu poverjeni upravitelj Mario Greco fotodamj@n La Contrada sklepa sezono z uspešno francosko farso v lastni produkciji Gledališče La Contrada sklepa sezono s svojo zadnjo produkcijo, uspešnico Boeing Boeing francoskega komediografa Marca Camolettija. Glavno vlogo igra priljubljeni Gianluca Guidi, poleg njega nastopa Gianluca Ramazzotti; igralsko zasedbo dopolnjujejo Ariella Reggio, Barbara Snellenburg, Marjo Berasa-tegui in Sonja Bader. Za italijansko pritredbo dela sta poskrbela Luca Barcellona in Francis Evans; režiser je Mark Schneider. Glavni junak Bernard ima tri ljubice, stevardese, ki letijo za različne letalske družbe in na različnih progah, zato ni nevarnosti, da bi se kdaj srečale v njegovem stanovanju - dokler letalske družbe ne uvedejo hitrih boeingov. Njegov skrbno zgrajeni urnik, ki ga vzdržuje s pomočjo zveste guvernante Berte, se popolnoma poruši; vrh vsega se k njemu preseli naivni prijatelj Robert, ki nikoli ne ve, katero laž mora povedati trenutni gostji. Katastrofa je neizbežna. Predstava bo v Bobbiovem gledališču na sporedu od jutri, 2. maja, do srede, 7. maja. V objemu mamice Marhne in +a+ka Daniela sladko spanfika mali Vse najboljše in najlepše jim želijo vsi najdražji -/ ^ Turistične kmetije Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 1. maja 2014 JOŽE, PRAZNIK DELA Sonce vzide ob 5.52 in zatone ob 20.11 - Dolžina dneva 14.19 - Luna vzide ob 7.23 in zatone ob 22.33. Jutri, PETEK, 2. maja 2014 BORIS VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,2 stopinje C, zračni tlak 1007,2 mb ustaljen, vlaga 73-odstotna, veter 2 km na uro severovzhodnik, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 15,3 stopinje C. [13 Lekarne Danes, 1. maja 2014 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Pia-ve 2, Milje - Lungomare Venezia 3, Op-čine - Proseška ulica 3. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 - 040 309114, Ul. Felluga 46 - 040 390280, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine - Prose-ška ulica 3 - 040 422478 ali 340 9613629 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Piave 2, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Proseška ulica 3 - 040 422478 ali 340 9613629 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Piave 2 - 040 361655. Jutri, 2., in soboto, 3. maja 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 - 040 309114, Ul. Felluga 46 - 040 390280, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine - Proseška ulica 3 - 040 422478 ali 340 9613629 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Pia-ve 2, Milje - Lungomare Venezia 3, Op-čine - Proseška ulica 3 - 040 422478 ali 340 9613629 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Piave 2 - 040 361655. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.30, 21.00 »The Amazing Spider-Man 2: II pote-re di Electro«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »Uomini contro«; 18.15, 21.45 »Alla ri-cerca di Vivian Maier«. FELLINI - 15.30 »Mr. Peabody e Sherman«; 17.00, 19.15 »Storia di una ladra di libri«; 21.30 »Nymphomaniac vol. 2«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.00, 20.00, 22.00 »Grand Budapest hotel«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Tracks attraverso il de-serto«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il centenario che salto dalla finestra e scomparve«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.15 »Atomski z desne«; 16.00 »Drobižki«; 18.10, 20.00 »Maščevanje v visokih petah«; 14.50, 21.00 »Neverjetni Spider-Man 2«; 14.10, 17.10, 19.15 »Neverjetni Spider-Man 2 - 3D«; 13.30, 15.50, 17.00 »Rio 2 - 3D«; 13.50, 15.00, 17.50 »Rio 2«; 18.20, 20.40 »Sivolasi Gigolo«; 20.30 »Sosedi«; 17.00, 19.00 »Udar ljubezni«; 13.40, 15.20 »Zvončica in piratska vila«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 15.20, 17.00, 18.30 »Violetta: backstage pass«; 11.00, 15.20, 17.00 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; Dvorana 2: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Un fidanzato per mia moglie«; 18.40, 20.30, 22.15 »La sedia della felicita'«; Dvorana 3: 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Locke«; 11.00, 15.20, 17.00 »Nut Job operazione noc-cioline«; Dvorana 4: 11.00 »Mr. Pea-body e Sherman«; 15.30, 20.30, 22.15 »Brick Mansions«; 18.30, 20.15, 22.00 »Gigolo' per caso«. SUPER - 15.30, 20.30 »Noah«; 17.50 »The Amazing Spider-Man 2: Il pote-re di Electro«. THE S PACE CINEMA - 16.10, 19.00, 20.50, 21.50 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro«; 19.00, 21.45 »Noah«; 15.20, 17.30, 19.35 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; 19.40, 22.10 »Transcendence«; 21.40 »Gigolo per caso«; 15.10, 15.50, 17.00 »Nut Job -operazione noccioline«; 14.35, 16.30, 17.40, 18.25 »Violetta: backstage pass«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Un fidan-zato per mia moglie«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Brick Mansions«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.40, 21.00 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro«; Dvorana 2: 16.00, 18.00, 20.00 »Violetta: backstage pass«; 22.00 »Nymhomaniac vol. 1«; Dvorana 3: 16.10 »Rio 2 - Mis-sione Amazzonia«; 18.00, 20.00 »Il centenario che salto' dalla finestra e scomparve«; 22.00 »Grand Budapest Hotel«; Dvorana 4: 15.00 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; 17.15, 19.50, 22.10 »Un fidanzato per mia moglie«; Dvorana 5: 15.00, 16.30 »Nut Job - opera-zione felicita'«; 18.10, 20.10, 22.10 »La sedia della felicita«. Čestitke Nov angelček se je rodil, Andreja in Katjo razveselil. GABRIEL mu je ime in osrečil je prav vse. Koš poljubčkov in veliko srečnih dni, vam iz srca želijo nonoti in pranona. Novega člana smo dobili in ga v »bando« že vselili. GABRIEL mu je ime in najmlajši on prav je. Ko se bomo z njim igrali, ga za ročko bomo peljali. Vse najlepše in sončne dni, mu želita Manuel in Sebastian. Velik kot štručka pri mamici Katji se že crtaš, očku Andreju pa nagajaš in jočeš na ves glas. Z vso klapo pa se boš na fešti zavrtel, ko ti bomo zapeli: »Čestitamo GABRIEL, med nami si prišel«! Mamici Martini in očku Danie-lu čestitamo ob rojstvu malega SAMUELA in se z njimi veselimo, vsi na šoli v Zgoniku. Učno in neučno osebje OŠ A. Čer-nigoja, izreka iskrene čestitke Martini in Danielu ob rojstvu prvorojenčka SAMUELA. Mala LEA se je rodila in na Pa-dričah vseh razveselila. Na šoli v Trebčah se veselimo, zdravja in sreče ji zaželimo. H Šolske vesti POKRAJINSKI URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil v sredo, 16. aprila, na www.scuola.fvg.it objavljen odlok o posodobitvi pokrajinskih lestvic za slovensko učno osebje. Posodobitev zadeva le osebje, ki je v omenjene lestvice že vključeno. Vlogo morajo preko spleta (www.istruzione.it) predstaviti vsi, tudi tisti, ki so le pogojno vpisani do sobote, 10. maja, ob 14. uri. Info na spletni strani Urada za slovenske šole. OBČINA DOLINA obvešča, da je do petka, 30. maja, potrebno predložiti, za š.l. 2014/15, prošnjo za koristenje šolskih kosil. Zainteresirani morajo tudi predložiti prijavo za koristenje storitve občinskega šolskega prevoza. Obrazci in ostale info na www.sandorligo-doli-na.it, ali na Uradu za izobrazbo in šolske storitve, tel. št. 040-8329281/239 ali scuole-solstvo@sandorligo-dolina.it. CVETKO IN ZMAGA COLJA imata odprto osmico v Samatorci št. 50. Tel. št.: 040-229224. DRUŽINA DEBELIS je odprla osmico na Kolonkovcu. Tel. št.: 347-3648603. Vabljeni! DRUŽINA PERTOT (Špjlni) je odprla osmico v Nabrežini, stara vas št.10. Vabljeni! DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri- ščiki 18. Tel. 339-2019144. ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Vabljeni! Tel. št: 040-220605. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel.: 040-299442. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah 1/C. Tel. št: 040-291498. KOMARJEVI imajo v Logu odprto osmico. Poleg vina nudijo domač prašičji prigrizek in oljčno olje. Vabljeni! NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. OSMICA je odprta pri Škerku v Pra- protu. Tel. št. 040 - 200156. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Mi- lič. Tel.: 040-229164. OSMICO je odprl Šuber na Opčinah. Tel. št: 349-7158715. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel.: 338-3515876. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208632. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. V KLETI PAROVEL v Boljuncu je odprta spomladanska osmica. Tel. št: 346-7590953. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444. 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM skladišče v pritličju pri Sv. Ivanu, 60 kv.m., visoko 4 m. Tel.: 040-576116. DEKLE z zaključeno pedagoško fakulteto išče delo kot varuška otrok v poletnih mesecih (tudi po dogovoru). Tel. št.: 346-1080342. POSODIM napravo za merjenje radona v stanovanju in kleteh. Tel. št. 3398201250. PRODAM audi A3, letnik 2008, samo 74.000 prevoženih kilometrov, po ugodni ceni. Tel.: 335-6322701. PRODAM scooter malagutti F15 50cc v dobrem stanju. Tel.: 040-291479 ali 331-3901302. PRODAM viličarja (sollevatore) znamke detas v odličnem stanju. Tel.: 3461899522. V PREČNIKU prodajamo del zazidljivega zemljišča (skoraj 800 kv.m.). Info na tel. št. 392-5583010 ali 347-9085311. SiVince Tutto3(0 aprila 2014 Super Enalotto Št. 203 4 30 31 61 67 73 Nagradni sklad 996.135,00 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ 1 dobitnik s 5 točkami 332.310,64€ 31 dobitnikov s 4 točkami 2.699,20 € 1.149 dobitnikov s 3 točkami 339,67 € 18.531 dobitnikov z 2 točkama 10,24 € TRST Četrtek, 1. maja 2014 S LeDaRS KRU.T obvešča člane, da so na razpolago še zadnja mesta v dvoposteljnih sobah za skupinsko obmorsko letovanje v Petrčanih blizu Zadra od 21. do 28. junija. Vse zadevne info in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, II.nad. Tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet v soboto, 10. maja, na Štajersko: v Petrovče, Vransko in okolico. Program bo pester in bogat. Vpis in info na tel. št.: 347-9322123 ali 3468222431. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Tala-so Strunjan od 11. do 21. maja, z individualno prilagojenim paketom za zdravje in dobro počutje. Podrobnejše info in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, II.nad. Tel. št: 040360072, krut.ts@tiscali.it. PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU v sodelovanju s KRU.Tom vabi v nedeljo, 11. maja, na izlet z vodenim ogledom starega mestnega jedra Škofje Loke in Loškega gradu, popoldne pa Spominskega muzeja v Begunjah; še nekaj prostih mest! Prijave in info na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencije-va konferenca vabita na celodnevni avtobusni izlet v Soško dolino, z ogledom Kobarida (Muzej prve svetovne vojne) in Tolmina, v sredo, 14. maja; info in vpisovanje na tel. št.: 040225468 ali 347-1444057 (Vera). SPDT prireja v nedeljo, 25. maja, avtobusni izlet na Matajur. Prijave na tel. 040-413025 (Marinka) in 040220155 (Livio). KRU.T prireja v petek, 30. maja, društveni izlet »Po Idrijsko-Cerkljan-skem«, z vodenim ogledom Bolnice Franja in Unescove Idrije. Člani se lahko prijavijo in dobijo vse dodatne informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8. Tel. št: 040-360072, ali krut.ts@tiscali.it. □ Obvestila JUS BANI vabi vse člane, da se udeležijo Občnega zbora, ki bo v četrtek, 8. maja ob 18.00 v zadružnih prostorih pri Banih št. 6 SKP vabi na Prvomajski praznik pod šotorom v Križu danes, 1. maja: ob 12. uri odprtje kioskov, ob 16. uri prvomajski pozdrav, ob 17. uri koncert TPPZ P. Tomažič in prijatelji. Sledi ples s Kraškimi ovčarji. SKP vabi na Prvomajski praznik v Pod-lonjerju na prireditveni prostor pri Ljudskem domu Canciani, Ul. Ma-saccio 24: ob 13.00 kosilo, ob 17. uri prvomajski pozdrav, ob 19.30 ples s skupino »Bob o' Lones«. KMEČKA ZVEZA in Patronat Inac obveščata cenjene člane, da bodo uradi v petek, 2. maja, zaprti. KRU.T obvešča, da v petek, 2. maja, bodo društveni prostori zaprti. OBČINSKA KNJIŽNICA Nada Pertot v Nabrežini bo zaprta zaradi dopusta do vključno petka, 2. maja. SKD F. PREŠEREN sporoča, da vadba pilatesa v petek, 2. maja, odpade. SVETOIVANSKI ROŽNIK: v soboto, 3. maja, se začne sezona vodenih obiskov v svetoivanskem parku. Zbira- lišče pri glavnem rožniku ob cerkvi ob 10. uri ob vsakem vremenu. Ogled bo vodil dr. Vladimir Vremec; v petek, 2. maja, ob 15.30 pa je na istem mestu predviden vodeni obisk za prostovoljce, ki so se odzvali na vabilo Trieste Altruista v italijanskem dnevniku. Vabljeni so tudi zamejski ljubitelji vrtnic. ZSKD obvešča, da bosta tržaški in goriški urad zaprta v petek, 2. maja. DRUŠTVO NOE' organizira tečaj »Dieta, metabolizem in zdravje: navodila za uporabo« v soboto, 3. maja. Predavateljica dr. Marta Molinari - nu-tricionistka, dietologinja. Info: noein-fonoe@yahoo.it, tel. 349-8419497. ŽUPNIJA BOLJUNEC vabi v nedeljo, 4. maja, ob 17. uri k Sv. maši na Pečah. Odhod iz Boljunca ob 16. uri. V primeru slabega vremena se prenese na naslednjo nedeljo. SKD TABOR - RAI 3/BIS: vabilo v gledališče - Burka o jezičnem dohtarju v nedeljo, 4. maja ob 20.50; ponovitev 8. maja ob isti uri. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 5. maja, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, kjer bo vicerektor zavoda Seraphicum v Rimu, mlajši zgodovinar p. dr. Igor Salmič, predaval na temo »Vatikan in Slovenci v dobi med prvo in drugo svetovno vojno«. Začetek ob 20.30. POLETNA ZABAVA ZA OSNOVNOŠOLCE IN SREDNJEŠOLCE - Šc Melanie Klein in AŠD Zarja, v sodelovanju z ZSŠDI-jem, organizira športni/nogometni kamp in poletni center za otroke od 6. do 13. leta. Od 23. junija do 4. julija v prostorih športnega centra Zarja v Bazovici. Vpisovanje od 5. maja do 12. junija v uradu, v Ul. Cicerone 8 (pon. 15-19, sre. 14-18, čet. 9.30-12), ali na www.me-lanieklein.org. Program in info: www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 345-7733569. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA -bogat program, zabava, delavnice, izleti v družbi izkušenih vzgojiteljev. V Bazovici, od 23. junija, do 5. septembra, za otroke od 3. do 10. leta. Vpisovanje od 5. maja do 12. junija v uradu, v Ul. Cicerone 8 (pon. 15-19, sre. 14-18, čet. 9.30-12), ali na spletu www.melanieklein.org. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad zaprt do 5. maja. Informacije: in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. KRU.T sklicuje redni letni občni zbor, ki bo v torek, 6. maja, ob 17. uri na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8. Člani vljudno vabljeni! PODROČNI SVET slovenskih vernikov s Trsta - Milj in Vincencijeva Konferenca s sodelovanjem slovenskega občestva župnije Sv. Vincencija, vabita na obisk gostov doma za starejše ITIS, Ul. Pascoli 31, v velikonočnem duhu: v sredo, 7. maja: ob 16.10 molitev rožnega venca, nato sv. maša, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof Alojz Uran, s podelitvijo zakramenta maziljenja. SKGZ prireja Evropski večer: 10. obletnica vstopa Slovenije v EU z evropsko poslanko Mojco Kleva Kekuš v sredo, 7. maja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S. Francesco 20/II). SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 7. maja, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20. KRU.T v sodelovanju z DSU Trst vabi v četrtek, 8. maja, na ogled tržaškega muzeja Speleovivarium. Prijava je nujna, ker so mesta omejena! Vse dodatne informacije na sedežu Kru.ta, Ul. Cicerone 8. Tel. št: 040-360072 ali krut.ts@tiscali.it. ONAV (vsedržavno združenje pokuše-valcev vina) vabi na večer z vini vipavske kmetije. Pokušnjo bomo izpeljali v četrtek, 8. maja, ob 20.00 v Miljah. Informacije in vpisnina: 3339857776 in trieste@onav.it. SKD BARKOVLJE vabi na brezplačno predstavitev »Tečaja obrazne joge« v četrtek, 8. maja, ob 19.30 v društvenih prostorih. SPDT obvešča svoje člane, da je, po zaprtju Tržaške knjigarne, poravnava članarine možna tudi v uradu gospe Mirne Viola na Zvezi slovenskih kulturnih društev, v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstropje. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 12. maja, ob 20. uri v drugem sklicu v Kraški hiši v Repnu. S3 Prireditve GLAS HARMONIKE - KD Fran Ventu-rini vabi na tradicionalno srečanje godcev na diatonično harmoniko danes, 1. maja, ob 14. uri v centru Anton Ukmar-Miro pri Domju. Delovali bodo dobro založeni kioski. GODBENO DRUŠTVO PROSEK organizira Prvomajsko budnico po vaseh zgoniške občine s sledečim urnikom: Gabrovec 9.30, Samatorca 11.00, Salež 11.30, Zgonik 12.15, Repnič 12.45, Briščiki 13.15. TRADICIONALNA PRVOMAJSKA BUDNICA: Zoran Malalan, Agroso-sič, Pizzeria Veto, Restavracija Max, Sladoledarna Arnoldo, Bar Vatta, farbe Furlan in Milič, vabijo na bud-nico. Zbirališče ob 9.15 pri spomeniku padlim v NOB na Opčinah, ob spremljavi godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč. VZPI-ANPI sporoča, da bo tradicionalna budnica danes, 1. maja, z zbirališčem ob 8.15 pri Soščevi hiši. FANTOVSKA IN DEKLIŠKA BORŠT-ZABREŽEC vabita ob praznovanju 1. maja v park Hribenca. Program: od petka, 2., do nedelje, 4. maja, od 18. ure dalje, šagra. V nedeljo, 4. maja, od 18. ure dalje slovesno podiranje maja. GD KONTOVEL IN SDD JAKA ŠTOKA vabita na predstavitev knjige ribjih receptov »Iz morja v ponev«, ki bo v petek, 2. maja, ob 20.30 v Društveni gostilni na Kontovelu. Spregovorili bosta avtorica Marjuča Offizia in urednica Martina Kafol, glasbeni pozdrav bo podal ŽePZ Prosek Kontovel. TPK SIRENA vabi v soboto, 3. maja, od 10. ure dalje na razstavo ročnih del »Včerajšnjih deklet« in ob 18. uri na otvoritev razstave »Tihi izviri«; črno bele slike Loredane Verni, ki bo na ogled do četrtka, 15. maja, v času odprtja društvenega bara. KO JE UMRL MOJ OČE - razstava bo odprta v dvorani Negrisin v Miljah (trg Marconi 1) do petka, 9. maja, po sledečem urniku: ponedeljek, sreda, sobota, nedelja in prazniki 10.0012.00, torek, četrtek in petek 17.0019.00, izjema nedelja, 4. maja, 17.0019.00. Vabljeni! SKD SLOVENEC IN FOTOVIDEO TRST 80 vabita na razstavo fotografij Saše Ota. Razstava bo odprta do nedelje, 4. maja, z urnikom 18.0020.00. TRADICIONALNA RAZSTAVA PIR- HOV (več kot 750) bo na ogled tudi letos v župnijski dvorani v Nabreži-ni do nedelje, 4. maja. Urnik: sobota 16.00-19.00; prazniki 9.00-12.00 in 16.00-19.00. SKD TABOR in krajevna sekcija VZPI-ANPI vabita v ponedeljek, 5. maja, ob 20. uri ob Dnevu osvoboditve pred spomenik na Dunajski cesti. Sodelujejo učenci OŠ F. Bevka, MoPZ Tabor, priložnostna misel Martin Sosič. SLOVENSKI KLUB vabi v torek, 6. maja, v Gregorčičevo dvorano (Ul. sv. Frančiška 20 - 2. nadstropje), na srečanje z Delovim novinarjem Brankom Sobanom. Z dolgoletnim dopisnikom iz Moskve in avtorjem uspešnice »Zločin brez kazni« se bo pogovarjal novinar Dušan Jelinčič. Pričetek ob 18.30. PRIMORCI BEREMO 2014 - pobuda bo potekala do 11. novembra v Narodni in študijski knjižnici v Trstu, v Knjižnici D. Feigla v Gorici, v Občinski knjižnici zgoniške občine v Sa-ležu in v Knjižnici Pinka Tomažiča in tovarišev na Opčinah. Vabljeni, da se pridružite primorskim bralcem! SKLAD MITJA ČUK vabi na otvoritev razstave »Artdownup« v sredo, 7. maja, ob 18. uri v Bambičevi galeriji na Opčinah. Razstavljajo udeleženci likovne delavnice, ob glasbenem utrinku Ivana Kreseviča in prof. Fulvija Ju-rinčiča. Urnik razstave: od ponedeljka do petka, od 10. do 16. ure do petka, 23. maja. NŠK IN SLOVENSKI KLUB vabita na predstavitev knjige Bogomile Kravos »Zgodba mojega očeta« v petek, 9. maja, ob 17.30 v čitalnici knjižnice, Ul. Sv. Frančiška 20. Predstavila jo bo Marta Verginella. KD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v soboto, 10. maja, ob 20. uri magični kabaret »Vikj - Magic blob«. Sodelujeta Eva in Tanja. Vabljeni! REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji ZSKD in JSKD bo v nedeljo, 18. maja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Hrvatinih. Nastopajo PO Divača (dir. Boris Benčič), GD Viktor Parma Trebče (dir. Luka Carli) in PO Ricmanje (dir. Aljoša Tavčar). Prispevki V spomin na drago teto Marijo darujeta Zdenka in Mira z družinama 150,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na dragega tatka Darkota darujeta Zdenka in Mira 50,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na Silvanota Grassija darujejo Sonjini sorodniki 250,00 evrov za CRO Aviano. V spomin na sosedo Fani daruje Maja 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Kristino Mahnič daruje hči Majda 25,00 evrov za MoPZ V. Vodnik iz Doline in 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Dolini. t Zapustila nas je naša ljubljena Aleksandra Višnjevec por. Slavec Žalostno vest naznanjajo mož Drago, hčerki Anaroža in Ksenja, vnukinja Jasna ter ostali sorodniki Pogreb bo v ponedeljek, 5. maja 2014. Pokojnica bo ležala od 11. do 12. ure v Ulici Costalunga, ob 12.30 bo pogrebni obred v cerkvi sv. Martina v Dolini, sledil bo pokop na domačem pokopališču. Dolina, Gročana, 1. maja 2014 Draga nonica, moje otroštvo in mladost si napolnila s svojo neizmerno dobroto. Srečna sem, da sem Te vedno imela ob sebi, od zdaj boš v mojem hvaležnem in ljubečem spominu. Zadnji poljub tvoja Jasna Hvaležno se Te spominja Boris Za drago Sandro žalujejo svakinja Elvira ter Zdenka in Stojan z družinama Ob izgubi drage Sandre sočustvujemo z Dragom, Anarožo, Ksenjo in Jasno klapa s k'ntine Dolgoletnemu članu Dragu in svojcem izrekajo iskreno sožalje skupine Črješnjerjev ASD BREG izreka Ksenji in svojcem iskreno sožalje ob izgubi drage mame. Ob izgubi drage mame in žene iskreno sočustvujemo s Ksenjo, gospodom Dragom in Anarožo predsednik in odborniki ZSŠDI Ob izgubi drage mame izrekamo Ksenji in svojcem iskreno sožalje vsi pri AŠD Sloga Tabor in AŠZ Sloga Ob izgubi mame izražamo sožalje Ksenji in družini vsi pri Študijskem centru Melanie Klein Ob boleči izgubi ljubljene žene in none Sandre izrekamo Dragotu, Jasni in družini občuteno sožalje Pihalni orkester Breg Ob smrti tovarišice Sandre izraža Dragu, Anaroži, Kseniji in Jasni Slavec iskreno sožalje Stranka italijanskih in slovenskih komunistov v Trstu Ob bridki izgubi žene Sandre izreka sekcija VZPI-ANPI Dolina, Mačkolje, Prebeneg možu Dragu, hčerkama Anaroži in Ksenji ter vnukinji Jasni iskreno sožalje. Ksenji in družini občuteno sožalje SPDT Ob boleči izgubi drage mame izreka Ksenji občuteno sožalje AŠD Zarja 1.5.1998 1.5.2014 Ob šestnajsti obletnici smrti Ninke Svab roj. Turk se je vedno z veliko ljubeznijo v srcu spominja sin Igor 1.5.2004 1.5.2014 Erino Fabrizi Z ljubeznijo se ga spominjajo žena Nada, hči Katja, Marco ter svojci Opčine, Orvieto, Orte, 1. maja 2014 10 Četrtek, 1. maja 2014 RADIO IN TV SPORED ZA DANES GLASBA - Komorni salon društva Chamber music v Trstu Klavirski kvartet Notos se je izkazal z uglajeno in stilno dovršeno igro Ta teden je prinesel v tržaško glasbeno življenje nekaj zmešnjave: spremenili so se interpreti in delno tudi program simfoničnega koncerta, ki bo v gledališču Verdi jutri, 2.maja (namesto mezzo-sopranistke Daniele Barcellona bo na sporedu solist pianist Michail Lifitis), prav tako so se spremenili interpreti in program prvega koncerta niza Komorni salon, ki ga v Mali dvorani gledališča Verdi prireja društvo Chamber Music, istočasno je tržaško Koncertno društvo že izbrisani koncert nadomestilo in v ponedeljek, 28. aprila, je prišlo do neljubega sovpadanja dveh komornih dogodkov, ki sta razpolovila potencialno občinstvo. Komorni salon je otvoril klavirski kvartet Notos (namesto dua Quarta-Ar-ciuli), sestav, ki se je rodil v Nemčiji pred sedmimi leti in je v Trstu prvič nastopil: violinist Sindri Lederer, violist Malte Koch, čelist Florian Streich in pianistka Antonia Köster (na sliki) so se že lepo uveljavili na pomembnih mednarodnih tekmovanjih ter začeli kar intenzivno koncertno kariero, ki jim bo nedvomno prinesla še veliko uspeha, kajti mladi in-strumentalisti imajo vse pogoje, ki so potrebni za muziciranje na visokem nivoju. Svoj nastop so začeli z Mozartovim Kvartetom v Es-Duru KV 493 in se ta- koj izkazali z zelo uglajeno in stilno dovršeno igro. Partituro je skladatelj spisal, čeprav ga je založnik Franz Anton Hoffmeister osvobodil obveze, da spiše tri klavirske kvartete, baje zaradi mnenja, da je bil prvi kvartet v g-molu KV 478 nekoliko pretežak, tako za izvajalce kot za občinstvo, in bi le s težavo šel v prodajo. Komorna glasba je bila v tisti dobi pretežno namenjena amaterjem, ki so muzicirali v domačem krogu, iz tega pa moramo BENETKE Projekt Handle with Care Dela mladih italijanskih in slovenskih umetnikov V galeriji na trgu sv. Marka v Benetkah so sinoči odprli razstavo šestih del, izbranih izmed 20 predlogov, ki so se v okviru projekta Handle with Care potegovali za najboljše sodobno umetniško delo. Avtorji del so Tomaž Furlan, Meta Grgurevič, Andrea Kvas in Nicola Martini, Rachele Maistrello, Alberto Scodro in Matej Stupica. Umetniška dela omenjenih avtorjev so bila izbrana med predlogi, ki jih je prispevalo po deset mladih umetnikov iz Slovenije in Italije. S projektom Handle with Care: Conservation and Temporality of Contemporary Artworks je želela Fundacija Be-vilacqua La Masa iz Benetk vzpodbuditi produkcijo t.i. javne umetnosti, ki bi vključevala tudi elemente socialne angažiranosti in trajnosti. Umetnike so izbrali v sodelovanju z Moderno galerijo Ljubljana. Projekti, ki so bili izbrani za razstavo v galeriji fundacije, vključujejo rešitve, ki se odmikajo od tradicionalnih monumentalnih elementov javne skulpture, predlagajo uporabo neobičajnih materialov, so družbeno kritični in v dialogu s prostorom, za katerega nastajajo. Poleg izbranih projektov bodo na razstavi predstavljena tudi nekatera dela iz zbirk Moderne galerije. Razstava bo na ogled do 25. maja. Na razstavi bodo razglasili najboljše delo izmed predstavljenih šestih. Avtor izbranega projekta bo svoje delo lahko realiziral na muzejski ploščadi pred Muzejem sodobne umetnosti Metelkova 20. junija, so sporočili iz Moderne galerije. sklepati, da je bil povprečni nivo dile-tantov zelo visok; kvartet Notos je po-ustvaril blago zveneče vzdušje z uravnovešenim zvočnim razmerjem med instrumenti, brez vsiljive prevlade klavirja. Še lepše se je mladi sestav izkazal v drugem delu programa s kvartetom v Es-Duru op.87 Antonina Dvoržaka: štiri-stavčna skladba je nastala v srečnem ustvarjalnem obdobju, ko je češki mojster spisal znameniti Dumky trio in res škoda, da je v koncertnih programih nekoliko zapostavljena. Zgrajena je po velikih modelih Brahmsovih kvartetov in je le v tretjem stavku obarvana z elementi domače ljudske glasbe, ki je bila sicer Dvoržaku zelo pri srcu; vseskozi pestra in bogata, z raznolikimi instrumentalnimi efekti, ki mestoma spominjajo tudi na Schuberta, lirskim navdihom, ki doseže višek v drugem stavku, nekoliko prena-sičena v zadnjem, kot bi ji skladatelj želel vcepiti čim več energije in velikopo-teznosti, skratka, kar primerna glasba, ki v prvem stavku nosi oznako Allegro con fuoco, ki je tudi moto letošnjega Komornega salona. Nemški umetniki so v izvedbo vlili veliko romantičnega zanosa, pokazali zrelost interpretacijske vizije s kohezijo, ki se nikoli ni zamajala. Elegantna in vitka pianistka ni skušala pre-gaziti svojih kolegov, medsebojno podajanje tem je bilo plemenito oblikovano ter začinjeno z okusom, ki je zaznamoval ves nastop. Navdušeni aplavzi so izvabili dodatek, ki je bil pravi balzam za dušo in ušesa, morda najlepši primer tovrstne literature, čudoviti Andante cantabile iz Schumannovega kvarteta op.47, ki nam ga je kvartet Notos podal z globokim čustvenim pristopom. Katja Kralj V Firencah s preiskavo grobnice skušajo najti posmrtne ostanke "prave" Mona Lize V firenški baziliki Svetega Oznanjenja so v torek odprli družinsko grobnico Francesca Del Gioconda, moža Lise Gherardini, za katero so prepričani, da je Leonardu Da Vinciju služila kot navdih za njegovo najbolj poznano umetnino Mona Lizo. Okostja iz bazilike bodo preiskali z DNK testi, saj želijo ugotoviti, ali gre za posmrtne ostanke Mona Lize. Cilj raziskovalcev je najti posmrtne ostanke Lise Gherardini, žene bogatega trgovca s svilo Francesca del Gioconda. Italijanski antropologi bodo DNK posmrtnih ostankov iz grobnice družine Del Gioconda primerjali z DNK okostij, ki so jih izkopali v bližnjem samostanu Svete Uršule, kjer je Lisa Ghe-rardini umrla leta 1542. »S primerjavo DNK testov bomo ugotovili, ali so posmrtni ostanki Lise Gherardini v družinski grobnici Giocondovih,« je povedal Silvano Vincenti z italijanskega nacionalnega odbora za kulturno in naravno dediščino. Mona Liza je ena izmed najslavnejših umetnin na svetu. Da Vinci jo je naslikal v Firencah med letoma 1503 in 1506, danes pa si jo je mogoče ogledati v pariškem Louvru. filmi@pnmorski.eu GREMO V KINO Velika Britanija Režija: Steve Knight Igrajo: Tom Hardy, Ruth Wilson, Olivia Colman in Ben Daniels Ocena: ★★★★ 90 minut življenja Ivana Lockeja, ki se z avtom pelje iz Birminghama v London. Poldruga ura potovanja, posnetega on the road, na cesti, ko se protagonistu kilometer za kilometrom, življenje postavlja na glavo. Filma, ki je lansko jesen popolnoma prevzel občinstvo beneškega Lida, selektorji v resnici niso vključili v tekmovalni spored, pa čeprav bi si najbrž Knightovo delo zaslužilo katero od nagrad. Osrednji junak Ivan je namreč človek, ki dela že od mladih let, da bi zagotovil sebi in družini dostojen vsakdan, ko pa se z avtomobilom vozi v smeri britanske prestolnice, z namenom, da doseže enega najpomembnejših življenjskih izzivov, se mu svet poruši na glavo. Še eno klaustrofobično delo, kot je to bil tudi dokumentarec Tir, v katerem je nastopal Brane Završan, se Locke odvija v zaprtem avtomobilu. Ivan je ves čas obešen na telefon. Najprej, da bi rešil kar se rešiti da z ženo Katrino in otrokoma, ki sta ostala na njegovem domu; nato z Bathan, njegovo bivšo asistentko, ki je v londonski porodnišnici na tem, da da na svet njegovega otroka; spet potem z nadrejenim Garethom, ki ga bo naposled prisiljen odsloviti iz službe in še s kolego Donalom, ki mora zaključiti pomembno delo za neko gradbeno podjetje. Vse te filmske koprotagoniste v resnici spoznamo le potom telefonskih klicev: slišimo njihove žalostne in vesele glasove ter pri tem spoznavamo njihova čustva. V fokusu kamere je namreč od začetka do konca le Ivan, v ozadju pa psihedelične luči ponoči razsvetljene avtoceste. Steve Knight je film posnel v teku osmih noči, februarja 2013, s pomočjo treh digitalnih kamer, ki jih je postavil v in na avtomobil. Protagonist Tom Hardy v resnici ni poznal telefonskih sogovornikov. Z njimi je komuniciral le na daljavo. Drveči avtomobil pa v tem primeru ni beg iz vsakdanjosti, temveč življenjski habitat: kraj, lupina, tudi škatla v kateri se odvija pomemben del Ivanovega življenja. Avto s katerim se premika in v katerem istočasno jemlje pomembne odločitve. (Iga) ¡J S prispevkom »petih tisočink« davka Irpef lahko pomagaš slovenski ustanovi... iEbÄ Sklad I Fondazione Letošnjih »pet tisočink« davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) lahko namenite Skladu Dorče Sardoč, ki podeljuje štipendije zaslužnim in manj premožnim slovenskim študentom. Od ustanovitve prejemajo štipendije Sklada Dorče Sardoč tudi učenci dvojezične šole v Špetru. KMEČKA associazione agricoltori ZVEZA KZ - Zeleni sistem, referenčno podjetje za izpolnjevanje prijave dohodkov in zbiranja prispevka 5 tisočink. Vsem, ki bodo 5 tisočink namenili skladu, bo KZ priznavala popust pri izpolnjevanju obrazca 730. Davčna številka Sklada Dorče Sardoč je: Gorica Korzo Verdi 51 tel. 0481 82570 fax 0481 549824 Trst ul. Ghega 2 tel. 040 362941 fax 040 361389 Čedad ul.Manzoni 31 tel./fax 0432 703119 / ITALIJA, SVET Četrtek, 1. maja 2014 1 1 ITALIJA - Vlada namerava zadevni zakonski ukrep sprejeti po javni razpravi 13. junija Temeljne smernice reforme javne uprave RIM - Reforma javne uprave obsega tri temeljna poglavja: človeški kapital, inovacijo in krčenje odvečnih struktur. Tako je povedal premier Matteo Renzi na tiskovni konferenci, ki jo je sinoči priredil skupno s pristojno ministrico Marianno Madio ob koncu večurne seje, na kateri je vlada obravnavala omenjeno reformo. Da bi omogočila soudeležbo neposredno zainteresiranih delavcev oz. uslužbencev, pa tudi da bi se izognila predvolilnim polemikam, je vlada včeraj odobrila le temeljne smernice reforme in jih dala v 40-dnevno javno razpravo. Kdor bi se je hotel udeležiti, lahko svoje pripombe in predloge pošlje na elektronski naslov rivoluzione@governo.it. Vlada bo na tej osnovi predvidoma 13. junija sprejela reformo. Ni še odločeno, ali bo šlo za vladni odlok ali pa za zakonski osnutek. Kar zadeva človeški kapital, je Renzi med drugim povedal, da bodo po novem vodilni funkcionarji imeli enoten stalež in da jih bo ob določenih pogojih mogoče odsloviti iz službe. Sicer pa je premier poudaril, da vlada nima namena krčiti števila javnih uslužbencev, pač pa povečati njihovo učin- kovitost. Med drugim namerava odpraviti prakso, po kateri se zadržijo na delovnem mestu uslužbenci, ki bi se lahko že upokojili. Na tak način bi med drugim lahko zaposlili kakih 10 tisoč mladih. Vlada bi nadalje želela razpoloviti sindikalna dovoljenja in povečati mobilnost javnih uslužbencev. Kar zadeva tehnološko prenovo, je Renzi na tiskovni konferenci govoril predvsem o potrebi po uvajanju novih informacijsko-komunikacijskih tehnologij, pa tudi po tehnološki racionalizaciji. Tako naj bi namesto sedanjih 13 uvedli eno samo osebno identifikacijsko številko (PIN) za uporabnike javnih služb. Vlada namerava odpraviti odvečne javne strukture oziroma dvojnike. Tako naj bi združili Avtomobilski klub (ACI), Javni avtomobilski register (PRA) in Civilno motorizacijo, prefekture naj bi po novem bile le v deželnih glavnih mestih in na strateških točkah, tako da bi se njihovo število skrčilo na 40. Zmanjšalo naj bi se tudi število uradov spomeniškega varstva. V bodoče podjetja naj ne bi bila več dolžna, da se vpišejo v trgovinske zbornice, kar bi lahko privedlo do ukinitve slednjih, ipd. Premier Matteo Renzi in ministrica Marianna Madia ansa Premier Nuri al Maliki ansa Varnostne razmere v državi so bile tudi v središču predvolilnih razprav, čeprav poleg vsakodnevnega nasilja državljane pesti cel niz drugih težav, od pomanjkljive oskrbe z energijo do visoke nezaposlenosti, obsežne korupcije in slabih javnih storitev. Ameriški državni sekretar John Kerry je pohvalil pogum Iračanov, ki so se udeležili volitev. (STA) IRAK - Za obnovitev parlamenta Kljub napadom visoka udeležba na volitvah BAGDAD - Iračani so včeraj prvič po odhodu ameriških sil leta 2011 volili parlament. Volitve so zaznamovali številni napadi na volišča, ki so skupno terjali 14 življenj. Kljub temu je za volitve vladalo veliko zanimanje. Za 328 sedežev v parlamentu se je potegovalo približno 9000 kandidatov iz 275 strank. Po vsej verjetnosti nobena posamezna stranka ne bo osvojila absolutne večine in tako kot po prejšnjih volitvah je tudi tokrat pričakovati dolgotrajna koalicijska pogajanja. Glede na dogovor med iraškimi voditelji sicer velja, da je premier šiit, predsednik, ki ga prav tako izvoli parlament, Kurd, predsednik parlamenta pa sunit. Premierski stolček se tako vnovič obeta sedanjemu premieru Nuriju al Malikiju, ki je kampanjo vodil brez resnega izzivalca. Maliki, ki si prizadeva za tretji mandat, je ob oddaji glasu v Bagdadu že govoril o zmagi. "Naša zmaga je gotova, zdaj moramo videti le, kako velika bo," je dejal novinarjem. Iraški premier je sicer volitve označil za velik uspeh, celo večji od zadnjih, ko so bili v Iraku še tuji vojaki. Pred volišči, ki so se zaprla ob 17. uri po srednjeevropskem času, so se že od zgodnjih jutranjih ur vile dolge vrste ljudi, ki so čakali, da bodo oddali svoj glas. Ljudje so pred volišči čakali kljub napadom na volišča v zadnjih dneh, svoj glas pa je do poldneva oddalo okoli 40 odstotkov volivcev. O napadih na volišča so poročali tudi včeraj, varnostne oblasti so jih naštele več kot 50. Vključevali so mi-nometne izstrelke, ob cesti nastavljene bombe in samomorilske napade, tarče pa so bili predvsem volišča in ljudje na poti na volitve na severu in zahodu države. Med drugim je v mestu Dibs blizu Kirkuka blizu volišča odjeknila eksplozija, v kateri sta umrli dve ženski. S severa Iraka sicer poročajo o več eksplozijah blizu volišč, vendar pa so v večini primerov prej uspeli evakuirati volivce z volišč. Že predvolilno kampanjo so zasenčili napadi na kandidate, predstavnike volilnih oblasti ter politična zborovanja, samo v zadnjih dveh dnevih pred volitvami je v napadih po državi umrlo skoraj 90 ljudi. Oblasti so od nedelje do četrtka razglasile dela proste dni, da bi tako okrepile varnost na volitvah. UKRAJINA - Začasni predsednik Turčinov: Vojska v polni bojni pripravljenosti KIJEV - Ukrajinska vojska je v polni bojni pripravljenosti zaradi možnosti invazije ruskih enot, ki so nakopičene na meji, je včeraj na srečanju z guvernerji regij v Kijevu dejal začasni ukrajinski predsednik Oleksandr Turčinov. Kot prvi cilj pa je izpostavil, da ne smejo dovoliti širjenja terorizma izven vzhoda države. Turčinov je na srečanju poudaril, da obstaja "resnična grožnja, da bo Rusija začela vojno z Ukrajino" in da je zato ukrajinska vojska v polni bojni pripravljenosti. Turčinov je že pred tedni sporočil, da je ukrajinska vojska v stanju najvišje pripravljenosti, a o tem ni videti znakov. Turčinov je pojasnil, da se bojijo, da bi Rusija lahko med praznovanji v začetku maja pripravila sabotaže. Po njegovih be- Oleksandr Turčinov Minister Alfano sprejel Aldrovandijevo mamo RIM - Notranji minister Angelino Alfano je včeraj skupno s poveljnikom policije Alessandrom Panso sprejel Patrizio Moretti, mamo Federica Al-drovandija, ki je umrl 25. septembra 2005 pri 18 letih med policijsko kontrolo v Ferrari. Minister je Morettijevi izrazil solidarnost, potem ko so udeleženci kongresa avtonomnega sindikata policije SAP v torek v Bologni ploskali trem policistom, ki so bili obsojeni zaradi nenamernega umora mladeniča. Alfano je v znak obsodbe tega dogodka med drugim odpovedal srečanje s sindikatom SAP, ki je bilo predvideno za prihodnji teden. Moretti-jevi so sicer prek javnih občil izrazili solidarnost še mnogi drugi predstavniki političnega življenja s predsednikom Giorgiom Napolitanom na čelu. Veliko povpraševanje po heterološki umetni oploditvi RIM - Potem ko je ustavno sodišče minulega 9. aprila razglasilo za neustavno določilo zakona 40 iz leta 2004, ki je prepovedalo heterološko umetno oploditev, se je v Italiji pojavilo veliko povpraševanje po umetni oploditvi s tujim semenom. Po podatkih, ki jih je zbralo združenje centrov za umetno oploditev CECOS, je bilo v 22 dnevih vloženih več kot 3400 prošenj. Postopki pa so ustavljeni, saj vlada ni še izdala navodil, kako naj heterološke oploditve potekajo. Umrl je lastnik jeklarske skupine Ilva Emilio Riva MILAN - Včeraj je v Milanu umrl lastnik jeklarske skupine Ilva Emilo Riva. Star je bil 88 let in je že dalj časa bolehal. Sicer pa je bil v hišnem priporu, saj je bil skupno z 52 drugimi osebami obtožen okoljske katastrofe, ki naj bi jo povzročila jeklarna v Tarantu. Emilio Riva je jeklarno v Tarantu prevzel od državne družbe IRI pred dvajsetimi leti. Tako si je zgradil pravi jeklarski imperij, ki je obsegal 24 proizvodnih enot, in sicer 17 v Italiji, 4 v Franciji, 2 v Tuniziji in 1 v Grčiji. Žal pa se je njegova zgodba o uspehu končala na sodišču. ansa sedah obstajajo poskusi destabilizacije razmer v več mestih na jugu in vzhodu države, kot so Harkov, Odesa, Zaporožje, Herson, Mikolajev. Obveščevalna služba SBU je sicer sporočila, da so odkrili skupino saboterjev, ki so pripravljali bombni napad v mestu Mikolajev ob praznovanju zmage 9. maja. Kot so dodali, naj bi eksplozijo bombe načrtovali med polaganjem vencev na spomenik druge svetovne vojne. Rusija je na meji z Ukrajino marca namestila okoli 40.000 vojakov. Sprva je Moskva trdila, da so tam zaradi vojaških vaj, minuli teden pa je sporočila, da so pripravljeni odgovoriti na vojaško operacijo Kijeva proti proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine. Kijev in Washington sicer trdita, da so ruske posebne enote že dejavne na vzhodu Ukrajine in da vodijo upor, ki je zajel že 14 mest. Turčinov je še poudaril, da je njihov "prvi cilj preprečitev širjenja terorizma iz regij Doneck in Lugansk v druge regije". Tako so se že odločili, da bodo v vseh regijah ustanovili "ozemeljske milice", v katerih bodo prostovoljci iz teh regij. K prijavi domoljubov v te enote je pozval že v torek, pomagale pa naj varnostnim silam na vzhodu države. Tamkajšnjo policijo je sicer v torek obtožil nedejavnosti. Nemška kanclerka pa je včeraj na srečanju z japonskim premierjem Šinzom Abejem zaradi ukrajinske krize Rusiji zagrozila z novimi sankcijami. Izpostavila je tudi velik pomen ukrajinskih predsedniških volitev 25. maja, medtem ko je Abe vse strani pozval k umiritvi razmer v Ukrajini. (STA) ITALIJA - Kazen Berlusconi v domu za ostarele MILAN - Nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi bo z družbe-nokoristnim delom, s katerim bo odslužil enoletno zaporno kazen zaradi davčne goljufije, začel 9. maja. 77-letni milijarder bo v domu za ostarele v kraju Cesano Boscone pri Milanu delal z ljudmi, ki bolehajo za Alzheimerjevo boleznijo in demenco. Medijski mogotec bo moral naslednjih deset mesecev in pol po enkrat na teden najmanj štiri ure pomagati pri izvedbi jutranjega programa, vključno z gibalnimi aktivnostmi, branjem, pisanjem in igrami, je včeraj dejal vodja katoliške fundacije Sacra Famiglia, ki vodi omenjeni dom, Paolo Pigni. »Berlusconi ne bo sodeloval v zabavnih ali sproščujočih aktivnostih, prav tako ne bo pripovedoval pri-bljubljenih smešnic,« je še povedal Pi-gni, hkrati pa dodal, da bo moral nekdanji premier obravnavati »primere trpljenja, ki ga lahko obogatijo«. Pigni je pristavil, da prvak stranke Naprej Italija med delovanjem v zavodu Sacra Famiglia ne bo smel opravljati volilne kampanje. Izrazil je naposled željo, da bi v domu za ostarele oblekel primerno delovno obleko. Berlusconi je bil lani obsojen na štiri leta zapora v primeru Mediaset, prestati pa bo moral le pičlo leto kazni, ker je za ostalo kazen predviden odpust. Ker je star več kot 70 let, mu kazni ni treba prestajati v zaporu. Milansko sodišče je sredi aprila na predlog obrambe sprejelo, da Berlusconi svoje kazni ne bo prestajal v hišnem priporu, pač pa z opravljanjem družbenokoristnega dela. Berlusconi je sicer v ponedeljek v televizijskem intervjuju dejal, da je nesmiselno pričakovati, da bi ga lahko prevzgojili tako, da ga predajo socialni službi ter preko intervjujev s socialnimi delavci. »Socialni službi poveriti človeka, ki je bil vodja (italijanske) vlade z najdaljšim stažem, in edino osebo na svetu, ki je skupini G8 predsedovala trikrat, je absurdno ne samo zame, ampak za državo,« je med drugim dejal Berlusconi, ki je sicer tudi napadel sodstvo, češ da ga je obsodilo brez osnove.. 77-letni bogataš bi si zaradi tovrstnih izjav lahko prislužil opozorilo sodišča, medtem ko bi zaradi morebitnih novih podobnih izbruhov lahko pristal v hišnem priporu. ZLATO (999,99 %%) za kg 29.917,57 -97,28 SOD NAFTE (159 litrov) 10S,07 $ -0,76 EVRO i,3SSû $ +0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 30. aprila, 2014 valute evro (povprečni tečaj) 30. 4. 29. 4. ameriški dolar 1,3850 1,3826 japonski jen 142,07 142,03 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,454 27,434 danska krona 7,4639 7,4646 britanski funt 0,82300 0,82220 madžarski forint 307,63 309,18 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot 4,2024 4,1994 romunski lev 4,4488 4,4497 švedska krona 9,0723 9,0555 švicarski frank 1,2200 1,2200 norveška krona 8,2720 8,2810 hrvaška kuna 7,6078 7,6090 ruski rubel 49,4644 49,1570 turška lira 2,9328 2,9321 avstralski dolar 1,4947 1,4916 braziljski real 3,1248 3,0683 kanadski dolar 1,5191 1,5167 kitajski juan 8,6716 8,6520 mehiški peso 18,1532 18,0903 južnoafriški rand 14,6293 14,6271 t: ¿msfatoa qdstäna a\ Trattma Secmfc Fernetiči 13 Repentabor tel. 040 216978 ■ $8fc ODPRTO OD PONEDELJKA DO SOBOTE OD 6.00 DO 21.00 /A BORIS ob ponedeljki zaprto Mavhinje I m CWK299449 PRODAJA IN SERVIS PAR0VEL S. & SAIN A. SAS Ul. S. Francesco 11 ■ TRST Tel. 040.370802 PREHRAMBENI DISKONT EUROSPIN MIMA SMC FERNETIČI 24 TE"L 040 2176832 BRANKOVIC SLADJAN DVORANA ZA SLAVNOSTNE PRILOŽNOSTI Gostilna ERDAN hef Pesek, 2 Dolina (TS) T +39 040 9220286 ZAPRTO ob sredah - ponedeljek, torek in četrtek za kosilo ÄENZO AVTOM EH AN IONA DELAVNICA Gabrovec, 24 Tel. 040-229168 URNIK: torek - nedelja od 8.00 do 23.00 Ob ponedeljkih zaprto. Redni vzdrževalni pregledi na avtomobilih in avtodomih vseh znamk Priprava vozil za tehnični pregled Opčine Bazoviška ul. / Via di Basovizza 60 tel. 040 214 618 ,Mc media KREAHVNo ogUKoVANJE oBUKoVAliKA REALIZACIJA ŽALozNl^TVo, TEKVToPiyc IN PREVAJANJE www.tmedia.it i itn Mi tebi 1883 BRJSClKI itobuptta 7.\FRTQ OR PONrriEI IKTH ■III m * POTOVALNI URAD _ _ Aurora viaggi TRST - ul. Milano, 20 - tel 040631300 fax 040365587 - www.auroraviaggi.coml pizzeria - bar - gostilna »VETO» DEBENJAK NADA sne TIPIČNE DOMAČE JEDI DIVJAČINA ßUßHMEL ■ REGISTRATOR! DI CASSA ■ OPČINE Proseška ulica 35 Tel. 040.211629 ob torkih zaprto ^^NñRSTVO SESLJAN, Tel. 040 299220 Iz preprostih sestavin pričaramo okusne jedi www.edilcarso.it - e-mail: edilcarso@libero.it Izvrstni •s^ndsiei Pohištvo po meri, kuhinje, stopnice, masivna notranja vrata ter okna in vrata označena UNIEN 14351 -1 z možnostjo 55% davčne olajšave. ZUNANJA TLAKOVANJA (DECKING) ui Know iD - Trd [lldlijdl (' /lin OltJíi^íiJ-e-nio: hiloparalnil MAKADAM SNC DI HUSU TAMARA & C. PROSEK - PROSECCO 1 - Tel. 040 251043 MESNICA DA FUFO BarKanarin vam vošči vesel 1. maj! SVCÍE MISO IN spcciamtete: IK ZAR Op čine Dunajska c. 50/A GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Obrtna cona ZG0NIK Proseška postaja 29/B Tel. 040.2528036 - Faks 040.2529521 - Mob. 348.5211656 T Óett+erUoM Izgradnja bazena v Nabrežini SINCERT Center Hotel UI. Igo Gruden. 43 34149 Bazovica (TS) Te L +39 040 9221334 ww w.centerhotet. i i Al Tiglio Pri Upi UI. Srečko Kosovel, 3 34 i 49 Bazovica (TS) Tel. +39 040 9220163 www. trat toria. cent erhot el. it Sanacija podpornega zidu v Trstu Certificirani po standardih ISO in člani konzorcija KARST BAft Sladóledar\ r & V^jA f SM/IA/ W in« V^HHp W PEKARNA - SLAŠČIČARNA Torte po nar&£llti Bazovica - Ut, too G rud on, 64 -Tel. 0*0 ,22614? 1 4 Četrtek, 1. maja 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORIŠKA - Ugotovitve potrjenega tajnika sindikata Feneal Uil Andree Di Giacoma Gradbeništvo naj se usmeri v obnovo in ekološke gradnje Tudi goriško gradbeništvo je v letu 2013 sledilo vsedržavnemu negativnemu trendu z upadom števila delovnih ur, zaposlenih delavcev in podjetij, vpisanih v socialno-skrbstveno ustanovo delavcev gradbenega sektorja (it. Cassa edile), povečal pa se je odstotek ur dopolnilne blagajne, iz tega nezavidljivega položaja pa se je mogoče rešiti s korenito prenovo filozofije gradbeništva, ki mora biti usmerjeno ne več toliko v gradnjo novih objektov kolikor v obnavljanje že obstoječih, a dotrajanih stavb, pa tudi v okolju prijazne in energetsko varčne gradnje. Poleg tega ni mogoče se boriti proti krizi z zmanjševanjem plač delavcev, ampak s posegi na področju obdavčitve dela, s stalnim izobraževanjem delavcev ter z zagotavljanjem varnosti na delovnem mestu ter preventivo in bojem proti poklicnim boleznim. Tako meni goriški tajnik sindikata gradbenih delavcev Feneal Uil Andrea Di Giacomo, ki je bil v torek na 16. kongresu tega področnega sindikata, ki je potekal v Mošu, potrjen na tem mestu za prihodnja štiri leta. V lanskem letu je gradbeni sektor na Goriškem zabeležil 15,10-odstotni padec števila delovnih ur, 5,35-odstotni padec števila delavcev in 1,09-odstotni padec števila podjetij, vpisanih v socialno-skrbstveno ustanovo. Če pa se upošteva obdobje, ki gre od leta 2008, se pravi od leta začetka gospodarske krize, je mogoče ugotoviti, da je število gradbenih podjetij upadlo za dvajset odstotkov (od 338 na 270), število zaposlenih delavcev za 12 odstotkov (leta 2008 jih je bilo 1357, danes pa jih je 1196, število delovnih ur pa za 32 odstotkov. Edini porast gre beležiti pri urah dopolnilne blagajne, katerih število se je povečalo za 44 odstotkov, ugotavlja Di Giacomo, ki napoveduje, da se bo tak trend žal nadaljeval, saj so se prav pred nedavnim zaključila dela za gradnjo avtocestnega odseka Vileš-Go-rica oz. za gradnjo trgovskega središča Tiare pri Vilešu. Z zaprtjem gradbišča pri centru Tiare bo socialno-skrbstvena ustanova utrpela 5,5-odstotno zmanjšanje načrtovanih prihodkov, z dokončanjem avtocestnega odseka pa 10-od-stotno zmanjšanje. Skupaj z gradbeništvom na Goriškem trpita tudi mizarski in pohištveni sektor na območju Mariana in Krmina, ki se je obdržal na površju zahvaljujoč se olajšavam, vendar se za letošnje leto napoveduje nadaljevanje negativnega trenda, edino podjetje, ki je relativno na varnem, je Ilcam s svojimi petsto delavci. Če se povrnemo na številke iz leta 2013, je treba zabeležiti tudi 13-odstot-no znižanje plač. Pri delavcih se je zmanjšalo tudi število vajencev, medtem ko se je povečalo število splošnih in kvalificiranih delavcev, povečalo se je tudi število tujih delavcev, ki so lani predstavljali kar 46,84 odstotka vseh delavcev v gradbeništvu. V zadnjem dveletju je službo izgubilo 390 delavcev, število podjetij pa je v FJK od 15.980 padlo na 15.278, največji padec pa so zabeležili v goriški pokrajini. Gre pretežno za majhna ali zelo majhna gradbena podjetja, ki so tiho prenehala delovati, le-teh pa je večina. Za izhod iz tega kriznega položaja so po mnenju Di Giacoma potrebni nujni ukrepi, kot npr. omilitev omejitev pakta stabilnosti, spoštovanje plačilnih rokov javnih uprav, obnova kreditov za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš ter za vzdrževanje in prenavljanje, poenostavitev postopka za vlaganje in ponovni zagon javnih investicij. V prvi vrsti pa je treba misliti, bolj kot na nove gradnje, na obnovo, vzdrževanje in energetsko varčnost že obstoječih stavb, v prvi vrsti šol. Predvsem bi se morali usmeriti v okolju prijazne in energetsko varčne gradnje, vse to pa predstavlja za gradbeni sektor pravo revolucijo, ki temelji na t.i. »selektivnem nazadovanju«. Di Giacomo ugotavlja težnjo po zo- ^»JiuM IL Ü W Irw^ ¡7 J A * If1* r H^Fi/ t -m, Gradbeni delavec arhiv perstavljanju krizi s krčenjem plač, kar pa je zanj prava norost, saj se s krčenjem plač krči tudi kupna moč ljudi in posledično pride do zaustavitve gospodarstva. V nasprotju s tem bi bilo treba poseči na področju obdavčitve dela, prilagoditi davek na dodano vrednost evropskim standardom in znižati dajatve pri naku- pu pohištva za mlade pare in starše sa-mohranilce z majhnimi otroki. Poleg tega je treba vlagati v stalno izobraževanje in usposabljanje delavcev ter skrbeti za varnost na delovnem mestu, predvsem pa za preprečevanje poklicnih bolezni, ki so v porastu, a se jim ne posveča veliko pozornosti. GORICA - Karitas Zbrali več kot7000 kg hrane za potrebne Pred tedni so v nekaterih trgovinah zveze zadrug Coop Nordest in Ipersimply na Goriškem zbrali nad 7000 kilogramov hrane, ki jo bodo potrebnim posameznikom in družinam - tako italijanskim kot tujim državljanom, ki so se zaradi gospodarske krize znašli v stiski - delili v Emporiju solidarnosti Karitas v Gorici in v nastajajočem sorodnem emporiju, ki bo svoja vrata odprl v Tržiču ter v centrih Karitas posameznih župnij goriške nadškofije. Do široke solidarnostne akcije je prišlo preteklega 29. marca, ko so zbrali 5224 kilogramov raznorazne hrane, od mleka, sladkorja in olja pa do paradižnikov, stročnic in testenin. V veletrgovini Ipercoop v novem trgovskem središču Tiare v Vilešu so na primer nabrali 2217 kg, v veletrgovini Coop na soškem nabrežju v Gorici 1103 kg, v veletrgovini Coop Consumatori v Krminu 1247 kg in v Tržiču 657 kg, katerim je treba dodati še 2205 kg hrane, ki so jih nabrali v tržiški trgovini Ipersimply. Vse to piše v tiskovnem sporočilu goriške Karitas, ki se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri akciji, v prvi vrsti združenju Coop Consumatori Furlanije Julijske krajine, ki je priredilo nabiralno akcijo v trenutku, ko je Evropska unija prenehala nuditi pomoč v hrani preko agencije Agea, pa tudi vsem tistim, ki so želeli darovati hrano. Med te spadajo člani združenja Coop Consumatori, bratovščine Misericordia, Civilne zaščite, prostovoljci v župnijskih skupnostih, skavti združenja Agesci ter dijaki zavoda Cossar in goriškega licejskega pola RONKE - Obnovili nekdanjo kolonsko hišo Arhiv in dvorana Konzorcij za bonifikacijo posoške ravnine bo v poslopju hranil dokumente in fotografije - Dvorano bodo uporabljala društva ŠTEVERJAN - V priredbi Briškega griča Na prvomajskem slavju glasba, govori in ples Obnovljeno poslopje V Ulici Duca dAosta v Ronkah so včeraj uradno predali namenu prenovljeno kolonsko hišo, v kateri bo poleg zgodovinskega arhiva na voljo večnamenska dvorana. Obnova poslopja se je pričela leta 2007, skupno je stala 890.000 evrov. Občinska uprava je zagotovila pol milijona evrov, ostali del zneska je kril konzorcij za bonifikacijo posoške ravnine, ki mu predseduje Enzo Lorenzon. bonaventura Nova večnamenska dvorana bonaventura Gradbena dela je izvedlo podjetje Ici Coop iz Ronk. Odprtja so se poleg Lorenzona udeležili ronški župan Lorenzo Fon-tanot, poslanec Giorgio Brandolin, deželna odbornica Sara Vito, deželna svetnika Diego Moretti in Igor Ga-brovec ter številni drugi krajevni upravitelji. V prenovljeni kolonski hiši so v prvem nadstropju pridobili večnamensko dvorano z 99 mesti; v njej bodo lahko prirejali razstave, kulturne in glasbene dogodke. V pritličju pa bo dobil svoje mesto bogat arhiv konzorcija za bonifikacijo posoške ravnine. V njem so dokumenti o gradbenih delih za ureditev Prevale iz leta 1927, za gradnjo kanala Branco-lo iz leta 1925, za bonifikacijo kmetijskih površin med Gradiščem in Krminom iz leta 1949 ... V arhivu je tudi preko dva tisoč starih fotografij. V Števerjanu bo danes tradicionalno prvomajsko slavje v priredbi društva Briški grič. Spričo muhastega vremena so prireditelji ob prireditveni prostor namestili več šotorov, v kulturni dvorani bo na voljo pokušnja vin, celotni program pa bodo vsekakor prilagodili vremenskim razmeram. Pri Briškem griču so tudi letos poskrbeli, da poleg pohoda, ki vsako leto popestri prvomajsko slavje, obiskovalcu ponudijo tudi kulturni program z dodatkom priložnostnih nagovorov znanih družbeno-političnih in kulturnih delavcev. Ob 18. uri bo zaigral pihalni orkester Viktor Parma iz Trebč, nakar bodo udeležence slavja nagovorili poslanec in predsednik goriškega olimpijskega komiteja (CONI) Giorgio Brandolin, predsednik slovenskih Socialnih demokratov Igor Lukšič in Jo-ško Terpin, županski kandidat Občinske enotnosti na skorajšnjih občinskih volitvah. Napovedan je tudi obisk Isabelle Di Monte, kandidatke Demo- kratske stranke na evropskih volitvah. Prvomajsko slavje bo pričelo že v jutranjih urah, ko bo ob 6. uri na Bukovju štartal celodnevni pohod po krajih, ki jih je z bitkami zaznamovala prva svetovna vojna. »Dolgoprogaši« bodo obiskali Kalvarijo, Podgoro, Solkan in Škabrijel, SvetoGoro in se bodo po obronkih Sabotina vrnili na izhodiščno mesto. Na cilj na Bukovju bodo po-hodniki »priromali« okrog 17. ure, ravno v času, ko se bo na prizorišču pričenjal prvomajski program. Pri kulturnem društvu Briški grič tudi napovedujejo, da bodo delovali dobro založeni kioski, v dvorani kulturnega društva bo možna poku-šnja domačih vin, v zgornjih prostorih pa ogled starih kmečkih in gospodinjskih orodij. V večernih urah se bodo obiskovalcem števerjanskega praznika predstavili Happy Daysi, stari glasbeni prijatelji, ki se po nekaj letih vračajo na prvomajsko slavje v Šte-verjan. (vip) tophtmh ¿f) grofica gor ¡zia na PRODAJA m POPRAVILA KOLES ELIA ČUK CEFARII7 H. 6c SA3CSIDA A. GORICA, TRG CAVOUR $r TEL- 0461,535019 jj »iB^cire JlfiSTVINE Maxf FAMILY POVSIC TRADICIJA IN KAKOVOSTI 01) LETA \%1 l TI J CA TKJKMTK Sfll :U17il GORICA TKIr. U-IKI.S1IIM TI TTTiöi.y \kk irr« mi K ><>. IT GORICA Drevored XX. Septembra, 134 V PRIMOŽIČ V* [ 0441.82117 Faks 0481 .543364 Potovalno ogcrtiijo GOTOUR wwuj.gotouruiagQiJt Potovanja - letalske karte lile t i - posebne ponudbe uL Sauro 12 - GORICA tek 0481.531213 > faks 0481.531180 &-meril: gat0ur@90t0urviag9i.it ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE KOVAŠKI IZDELKI Tabaj FJli s,nx, MUoS in Rajmund PROIZVODNJA fiil -,ININŠTALAC|JA MUH-* I KLEPARSTVA Ulica A. Gregorčič 1012* 34170 GORICA Tel. 0491 (21828 * Fax 0481/524657 inio-^yrnui cll.ittonfHf.i om * wwvY.muccilattoinene.eom VRH SV+ MIHAELA Tel. 0481.S8248S "^DeVCfaf 1B70 www. devetak .com OKUSNE DOHKOTIl DOMAČE ZEMLJE Čotova družina vošči vsem vesele. ¡Prvomajske praznike Naš Goriški Kras vas kliče na ves glas 'Vesele prvomajske praznifig r~ i URARNA ZLATARNA SUL1GOJ Gorico, ulica Cafducci 49, Tel. 0431.535657, w\*^.su1igoj.iom MARIO MUCCI S.R.L. ITHERITIQTRADe tfltio vodne in pftufc» ¡nitsiocije J* Klime n.tprjve " Montaža radiatgrfkega in talnega ogrevanja Namestitev kotlov na plin, drva-biOmasa-peleti in kurilno otje ViA Li',71 j.l; 1 in pluščati sončni (toieklorji Servis in tthnlino svetovani» KR0N0TERM tac c Siovenit) TRHVNIK SI, 3H17Q CQRICA £rtlAlL TuERlTlOfliniLIflD.IT - (TlOB 340/36 77 D31 Agraria Zavadlav &TANDREŽ - GORICA, uL A. Gregorčič 24 Te]. 0401/213» > fokfl04Sl/21W7-barfaneiabl.injt semena, sadike itt sadno drevje, orodje za vri in za zelene površine kritni za domafo žitni Gorica, ul. Trieste 13 Tel. 0481.52QB9B www. a^ra r i aiavad 3a v. it j nf o® a g r a ria za va d I j v. it SfJild' JjBfi 3J17Ü G&kq ■ Ul G*eqci£i£, iS hrf OJfl 3 22116 ■ b< *39 0*81 22079 e-mnil nfüÖgralicagoriziana coni OGLASA zbrala iN PRIPRAVILA AGENCIJA GORICA Tel. 0401,536602 ■ malt: aws.ii@tin.lt 16 Četrtek, 1. maja 2014 RADIO IN TV SPORED ZA DANES NOVA GORICA - Torkov muzejski večer Padle maske Zdenko Roter predstavil svojo knjigo v družbi Milana Kučana V torek zvečer je v dvorani krom-berškega gradu potekala predstavitev nove knjige. Zdenko Roter, univerzitetni profesor v pokoju in svetovalec za politična vprašanja nekdanjega predsednika Slovenije Milana Kučana, še prej tudi politika Staneta Kavčiča, je napisal, založba Sever & Sever pa izdala, 735 strani debelo knjigo z naslovom »Padle maske«. Gostitelja, Goriški muzej, je zastopala Inga Brezigar, ki je označila oba gosta, bil je prisoten tudi Milan Kučan, kot človeka sposobna stalnega upora proti nepravilnostim in krivicam, hkrati pa kot odgovorni osebnosti, ki stojita z vso odgovornostjo za odločitvami, ki jih sprejemata. Ostra soočenja v javnem življenju so koristna, če drugemu pustimo prostor, ki mu pripada. Uvodno misel in podrobno opredelitev gostov vključno z založnikom Janom Severjem je imela svetnica v novogoriškem občinskem svetu Darinka Kozinc. Napovedala je, da vsebina knjige dopolnjuje ži-vopisno preprogo slovenske stvarnosti od sredine druge svetovne vojne do današnjih dni, saj pojasnjuje marsikatero dogajanje. Njen namen je nuditi čimbolj verodostojno orodje za primerne izbire v prihodnosti. Pogovor z gostoma je vodil založnik, onadva pa sta odgovarjala na jedrnata vprašanja. Zdenko Roter je knjigo napisal v tretji osebi, sicer pa sta v njej najbolj prisotna njegova žena in predsednik Kučan. Časovni razpon gre od leta 1943, ko je kot 16-letni dijak stopil v partizanske vrste, do sedanjosti. Vmes je bil v sistemu obveščevalne službe, nakar se je posvetil študiju in postal univerzitetni profesor sociologije religije. Bil je dejaven pri dialogu med marksisti in kristjani in pri pripravi sporazuma med Jugoslavijo in Vatikanom. Njegova izkušnja se širi od pogovorov z duhovniki in škofi do štirih let preživetih v Beogradu. Na tolikih straneh se je avtor razpisal o marsičem in marsikom do podrobnosti, ki zadovoljivo tudi tiste, ki se ne ustavijo le pri pomembnih silnicah zgodovinskega dogajanja, temveč zasledujejo podrobnejše razlage, vzroke in posledice. Za oborožen upor se je odločil iz velikega domoljubja, ki je prevevalo tedanjo srednješolsko generacijo, in po internaciji prebivalstva, ki ga je italijanska oblast s petimi vlaki odpeljala v taborišča. Prve mesece v ilegali je doživljal s težavo, a je po nesporazumih s poveljujočimi - po premestitvi v drugo enoto - doživel zadoščenja v krogu solidarnih tovarišev. To je bila prva »padla maska«, ki so ji sledile številne druge: v obveščevalno službo je vstopil predano, ker je menil - kot velja za vse države na svetu - da potrebuje domovina ustrezno varovanje gmotnih virov in stabilnost. Nato ga je pretresla obvezna oddaja kmetijskih pridelkov, za kar so se vodstva odločila zaradi pomanjkanja hrane, so pa kmetje, ki so nekaj let prehranjevali enote, ostajali brez sredstev za preživetje. Preusmeril se je, ko je prejel štipendijo za študij v Parizu in nato je nadaljeval s poučevanjem. Prišlo je obdobje svetovanja najvišjim osebnostim, in sicer ne s formalnim sedenjem v kakšnem kabinetu, temveč z razpravami o posameznih vprašanjih, ki jih je slovenska politika razreševala: liberalni socializem, rahljanje jugoslovanskih vezi, iskanje poti za razreševanje družbenih, sistemskih in gospodarskih protislovij, po-av in zaradi stalnega pogrevanja lustraci-e zamrznitev narodne sprave. Kaj sploh to ie, če pa je glavno dejanje v Rogu med državnim predsednikom in nadškofom Šuštarjem namenoma zabrisano? Kdor stalno pogreva že priznana dogajanja, očitno si sprave ne želi. Milan Kučan se je izmenično vključeval v vse razlage in dopolnjeval podatke ter opise: pogovore s sedanjim ameriškim veleposlanikom, podrobnosti o dogajanjih v obdobju osamosvajanja, občutljiva ravnovesja med stanjem v Sloveniji in njeno civilno družbo, med odgovornimi v JLA in napovedmi o »odhajanju« posameznih republik, med zunanjimi vplivi in čuječnostjo Beograda, med ohranjanjem demokratičnega dialoga in v trenutkih sprejetimi odločitvami... Kasnejši in sedanji kritiki ne upoštevajo, da jim tedaj ni bilo treba spre- Kučan in Roter v kromberškem gradu jemati odgovornosti za celoto, saj so bili zavezani le svojemu programu. Glede sedanjega časa je potegnil diskriminanto med desnosredinskimi silami, ki iščejo le variante v pred dvajsetimi leti sprejetem, a že škripajočem družbenem kalupu, in drugimi, zlasti svežimi in ne institucionaliziranimi, ki iščejo nove izhode. bumbaca Tvegamo kratek povzetek in zapišemo, da je osnovno sporočilo večera izzvenelo kot zavračanje stalnega napenjanja dilem in dnevnega hlastanja; kdor to počenja, naj se pač odloča po svoje, z ustvarjalnim in razsodnim pristopom pa mora Slovenija najti drugačno razvojno paradigmo. (ar) V številnih krajih na Goriškem so sinoči postavljali mlaje. V Novi Gorici so včeraj popoldne mlaj pripeljali s Trnovske planote v mesto s konjsko vprego v okviru že tradicionalne prvomajske »furenge« (na fotografiji mestne občine Nova Gorica), potem pa so ga dvignili s pomočjo žerjava. Po slovenskih vaseh v goriški pokrajini so to večinoma storili ročno, tako da je bil priljubljeni običaj še toliko bolj doživet. Maša za puntarje Ob koncu slovesnosti ob 300. obletnici tolminskega kmečkega upora bo v soboto, 3. maja, ob 17. uri v cerkvi svetega Ignacija na Travniku v Gorici maša zadušnica za usmrčene puntarje. Darovala jo bosta koprski škof Jurij Bizjak in goriški nadškof Carlo Roberto Maria Redaelli. Pri maši bodo sodelovali združeni cerkveni pevski zbori iz Tolminske, Goriške in Tržaške pod vodstvom Marka Mu-niha. Izreden obisk v vrtu V prvih treh dneh odprtja si je Via-torijev botanični vrt ogledalo več kot tisoč ljudi, ki so v Pevmo prišli tudi iz krajev izven pokrajine in iz sosednjih držav. Kot znano, je pred kratkim preminuli profesor Luciano Viatori svoj vrt z oporoko daroval Fundaciji Goriške hranilnice, ki se je obvezala, da ga bo še naprej odpirala za javnost. Vrt si bo tako mogoče ogledati tudi danes in zatem vsako soboto in nedeljo med 16. in 19. uro do 2. junija. Ob 17. uri so na voljo tudi vodeni ogledi. Poklon sladici Tirimesu V nedeljo bo v okviru manifestacije Terre di magici sapori, ki se bo začela jutri v Tržiču in bo posvečena spoznavanju krajevnih kulinaričnih specialitet, potekal tudi poklon sladici, ki jo po vsej Italiji poznajo z imenom Tiramisu, v Laškem pa z imenom Tirimesu. Gre za sladico, ki jo še vedno pripravljajo na podlagi tajnega recepta, ki ga pripisujejo kuharju Mariu Co-solu, ki je omenjeno sladico začel nuditi gostom lokala Vetturino v Pierisu ob koncu 30. let prejšnjega stoletja, za uveljavitev izvirnega imena Tirimesu pa se zavzemata Cosolovi hčerki Flavia in Gianna. Nedeljski poklon, ki bo potekal na Trgu republike med zaključno predstavo, ki se bo začela ob 20.30, prireja Ekomuzej teritorija v sodelovanju z Občino Tržič, na koncu pa bo tudi pokušnja sladice. NOVA GORICA - Humanitarno društvo prejelo donacijo Mleko za otroški nasmeh Vse več mladih družin je v stiski - »V društvu Kid se večkrat zgodi, da smo edini v Novi Gorici s tovrstno pomočjo« »V našem društvu delimo tudi mleko in večkrat se zgodi, da smo edini v Novi Gorici s tovrstno pomočjo. Na Karita-su in Rdečem križu jim ga namreč večkrat zmanjka, zato se v našem društvu zavzemamo, da vsak otrok dobi vsaj liter mleka na dan, tako ga v društvu kupujemo, da ga lahko delimo,« pravi Majda Smrekar, predsednica novogoriškega humanitarnega društva Kid otrok otroku. Prav včeraj so se v društvu razveselili 1.000 litrov podarjenega mleka. Na radiu Robin so v okviru akcije »Z litrom mleka do nasmeha« ves mesec s pomočjo poslušalcev zbirali »nasmehe« za mleko, Ljubljanske mlekarne pa so potem društvu podarile tisoč litrskih tetrapakov mleka. To sicer ni prva humanitarna gesta omenjene lokalne radijske postaje: lani so zbrali tono koruznega zdroba: polovico so podarili Karitasu, polovico pa novogoriške-mu Rdečemu križu. Pozimi pa so zbirali odeje za pasje zavetišče. Pri humanitarnem društvu Kid so že večkrat opozorili na socialno sliko, ki je prisotna v regiji: »Vse več mladih družin je v stiski: brezposelnost je velika. Vse več je deložacij, takrat se mlada družina znajde v hudi stiski. Pri reševanju le-teh se vključujemo tudi v našem društvu. Skupaj s Karitas, Rdečim križem, Zvezo prijateljev mladine in Centrom za socialno delo zbiramo sredstva, da preprečimo izselitev. Tako smo samo v marcu pomagali dvema družinama,« pravi Donacija mleka foto k. m. Smrekarjeva, ki že dalj časa opozarja, da bi morali v občini imeti informacijsko točko, kjer bi ljudje lahko na enem mestu izvedeli, kam naj se obrnejo po pomoč. »Prav to sedaj počnemo v našem društvu, pomagamo jim tudi z izpolnjevanjem obrazcev, vozimo jih na Karitas, na center za socialno delo ... Vsi vemo, da je naj- težje storiti prvi korak,« opozarja predsednica društva Kid, kjer otrokom pomagajo tudi z oblačili, obutvijo, posteljnino, šolskimi potrebščinami, igračami, otroško opremo. »Te artikle nam prinašajo ljudje, mi pa jih brezplačno delimo med pomoči potrebne,« dodaja Majda Smrekar. (km) DOBERDOB - Okoljske naložbe Porabo energije skoraj prepolovili Okoljske naložbe se izplačajo. Dokaz je občina Doberdob, ki je z investicijami v fotovoltaične naprave, s katerimi je v zadnjih letih opremila več javnih stavb (županstvo, osnovno šolo, center Gradina in večnamenski center društva Kreme-njak), zmanjšala porabo električne energije za celih 45 odstotkov, kar ji omogoča lep prihranek. »S štirimi fo-tovoltaičnimi napravami skupno proizvajamo 59.000 kilovatnih ur električne energije letno, kar ni malo, glede na to, da znaša skupna letna poraba v občinskih stavbah okrog 137.000 kilovatnih ur. Preko foto-voltaičnih naprav, ki smo jih postavili še v času programa Conto energia, prejemamo tudi prispevke: trenutno se v občinsko blagajno izteka 7000 evrov letno, kar ni zanemarljiva vsota,« pravi občinski odbornik Daniel Jarc, ki je v iztekajoči se mandatni dobi pobliže sledil pobudam za zmanjšanje energetske porabe in onesnaževanja. Rezultat dela na tem področju je bila tudi priprava Trajnostnega energetskega akcijskega načrta občine, ki ga je doberdobski občinski svet sprejel na svojem zadnjem zasedanju. Občina Doberdob je pred časom pristopila k t.i. »konvenciji županov« -evropski pobudi, ki občinam pover- ja glavno vlogo pri doseganju cilja zmanjšanja emisij CO2 za vsaj 20 odstotkov. S pristopom h konvenciji se občine prostovoljno zavežejo k zmanjšanju emisij CO2, pri čemer je pomemben element ravno Trajnostni energetski akcijski načrt (TEAN), v katerem so navedeni vsi potrebni ukrepi za postopno doseganje cilja. Trajnostni energetski akcijski načrt doberdobske občine je izdelala agencija za energijo dežele FJK (APE) in je vključen v evropski projekt Carso-Kras, pri katerem sodelujeta ob doberdobski občini še goriška pokrajina in občina Sežana. V okviru akcijskega načrta je agencija APE pripravila tudi energetsko bilanco, iz katere je bilo razvidno, da kar 80 odstotkov emisij CO2, ki se v ozračje spuščajo na območju občine Doberdob, gre pripisati gospodinjstvom. Glavni vir energije, ki ga gospodinjstva uporabljajo za ogrevanje, je les (45 odstotkov), sledita pa zemeljski plin in kurilno olje. »Akcijski načrt smo v teh letih že začeli izvajati z namestitvijo fotovoltaičnih naprav na javne stavbe in z drugimi ukrepi, ki so na primer povezani z javno razsvetljavo, na tem področju pa je mogoče narediti še marsikaj. Nadaljujemo torej po tej poti,« je napovedal Daniel Jarc. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 1. maja 2014 GORICA - Občinski svetnik Tabaj sprašuje župana in odbornico »Kdo bo sadil šparglje?« »Vzadnjih časih veliko govorijo o ovrednotenju tipičnih pridelkov, vendar ničesar ne naredijo, da bi res zagotovili pogoje za ponoven zagon kmetijstva« 17 »Kdo bo v Štandrežu sadil šparglje, če kmetov skoraj ni več in so nam skoraj vso zemljo pobrali in pozidali?« Občinski svetnik Slovenske skupnosti-Demokratske stranke Božidar Tabaj je med zadnjim zasedanjem goriškega občinskega sveta tako vprašal goriškega župana Ettore Romolija in občinsko odbornico Arianno Bellan, ki v zadnjih časih na veliki zvon obešata prizadevanja občinske uprave za ovrednotenje krajevnih kmetijskih pridelkov. Občinska upravitelja velika upanja polagata zlasti v goriško rožo - posebno vrsto rdečega radi- ča, ki ga pridelujejo na solkanskem polju v severnem delu mesta. Njegovo ovrednotenje skupaj z občino podpirajo tudi goriški gostinci, ki vse raje posegajo po krajevnih proizvodih. Romoli in Bellanova sta v zadnjih časih poleg rdečega radiča že nekajkrat omenila tudi štandreške šparglje, ki pa jih v Štandrežu ne prideluje več skoraj nihče, kot smo pred dnevi v našem dnevniku zapisali tudi v intervjuju s štandreškim kmetom Rudijem Budalom. Naveličan sprenevedanja občinske uprave je zato Božidar Tabaj vprašal, kdo GORICA - Na festivalu zgodovine eStoriabus bo prvič »govoril« tudi slovensko Festival zgodovine eStoria, ki bo v Gorici potekal med 22. in 25. majem, bo tudi letos ponudil štiri ekskurzije. Festivalski program bo posvečen stoletnici prve svetovne vojne, zato bodo izleti z eStoriabusom, ki jih združenje eStoria prireja v okviru projekta Kras 2014+ goriške pokrajine, potekali v krajih, ki jih je ta tragedija najbolj zaznamovala. V četrtek, 22. maja bo potekala ekskurzija po tržiškem Krasu (v spremstvu Pierluigija Lodija bodo udeleženci obiskali muzej na prostem Doline bersaljerjev), 23. maja, pa se bo eStoriabus podvojil in bo ob italijanščini prvič »govoril« tudi slovensko. Udeleženci bodo obiskali spomenik na Cerju, nato pa še park Ungaretti v Zagraju in kostnico v Redipulji. Ob vrnitvi bo na ogled predstava, ki jo prirejajo Artisti As-sociati in center Komel. Sobotni eStoriabus bo potekal na Sabotinu, nedeljski pa v znamenju romana Zbogom orožje Ernsta He-mingwaya in v družbi njegovega vnuka Johna. Za rezervacije pokličite tel.0481-539 210. Spomenik na Cerju TRŽIČ - Pobuda Peti Festival znanosti za mlade under 18 V mestnem središču v Tržiču bo med 8. in 10. majem precej živahno: potekal bo namreč peti Festival znanosti under 18, namenjen mladim pod 18. letom starosti, ki ga prireja goriško združenje Scienza under 18 v sodelovanju s tržiško občinsko upravo. V okviru festivala bodo stekli poizkusi, delavnice in prireditve, katerih protagonisti bodo stotine otrok in učencev otroških vrtcev in osnovnih šol ter dijakov nižjih in višjih srednjih šol iz goriške pokrajine, ki so pristopile k pobudi. Središče dogajanja bo občinska umetnostna galerija, kjer bodo šole imele svoje dejavnosti in kjer bodo potekale delavnice o znanosti, umetnosti, mleku, vodi, matematičnih igrah in vzdržni hrani, na ogled pa bo tudi stalna razstava o »aktivni hiši«, ki jo je prispeval zavod Galilei iz Gorice. Festival se bo začel 8. maja ob 9. uri z nastopom dijakov liceja Fermi iz Padove, ki so prejeli nagrado Zero robotics, medtem ko bodo 9. maja na Trgu Republike med 17.30 in 22.30 s svojimi predstavami nastopili učenci osnovne šole Alfieri iz Romansa, nižje srednje šole Alighieri iz Štaran-cana in Antonello Taurino s svojo predstavo Miles gloriosus. TRŽIČ - Tržnica Ob sredah spremenjen prometni režim Včeraj je tržnica v Tržiču prvič zaživela na novi lokaciji, potem ko so nekatere stojnice premestili na odsek Drevoreda sv. Marka med ulicama S. Ambrogio in Fratelli Rosselli. Zato je bila uvedena tudi nova prometna ureditev, ki bo veljala vsakič, ko bo tržnica delovala, se pravi ob sredah: tako bo promet prepovedan po Drevoredu sv. Marka med ulicama S. Ambrogio in Matteotti, na odseku med ulicama S. Ambrogio in Ljudskim korzem pa bo promet v obe smeri dovoljen le rezi-dentom, prav tako pa bo le na omenjenem odseku dovoljen promet za kolesa na bližnji kolesarski stezi. Na območju tržnice bo ob sredah med 6. in 8. ter med 13. in 15. uro dovoljen dostop oz. odhod vozilom rezidentov in lastnikov ali najemnikov parkirnih mest, ki se nahajajo v garažah ali na zasebnih zemljiščih. Kar se tiče ostalega cestnega prometa, bodo vozniki, ki bodo prihajali iz Ul. Matteotti na križišče z Drevoredom sv. Marka, lahko nadaljevali pot naprej oz. zavili levo, kdor bo prihajal iz Drevoreda sv. Marka oz. Drevoreda Cosulich na križišče z Ul. Matteotti bo lahko zavil levo ali desno, medtem ko bodo mestni avtobusi in vozila z dovoljenjem, ki bodo vozila po Ul. Fratelli Rosseli, na križišču z Drevoredom sv. Marka lahko peljali naprej ali zavili desno. naj bi v Štandrežu šparglje prideloval in sploh na kateri zemlji, saj so v zadnjih desetletjih razlastili in pozidali cel kup zemljišč štandreških kmetov. »Leta in leta so nam pobirali zemljo in gradili industrijske obrate, ki danes večinoma samevajo. Seveda tudi mi upamo, da se bo našel kak mladi domačin, ki bi bil pripravljen se posvetiti kmetijstvu. Vendar upanja niso dovolj. Zagotoviti je treba pogoje, da se nekdo lahko kmetijstvu sploh posveti. V prvi vrsti bi potrebovali namakalni sistem, o katerem se je pred štiri- desetimi leti že govorilo. Takrat so nam obljubljali, da ga bodo zgradili, potem pa se je vse skupaj zataknilo, ko je šlo za denar,« pravi Tabaj, ki je zato goriške občinske upravitelje tudi vprašal, kaj bodo konkretnega naredili za zagotovitev pogojev, da bi se kdo spet lotil obdelovanja štandreške zemlje. Na vprašanje odgovora ni dobil, tako da so visokodoneče napovedi goriškega župana in njegove odbor-nice o ovrednotenju štandreških špargljev na žalost le pobožne želje, za katere je zelo malo verjetno, da bodo kdaj uresničene. (dr) Njiva v Štandrežu foto vas GORICA - V spomin na Kazimirja Humarja ga podeljujejo deset let Priznanje sestram Podelili in ga bodo ob 70-letnici prihoda v Gorico in 50-letnici odprtja doma Marije Kraljice V Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici bodo v petek, 9. maja, podelili 10. Priznanje Kazimir Humar. Prejela ga bo goriška skupnost Marijinih sester čudodelne svetinje ob 70-letnici prihoda sester v Gorico in 50-letnici doma Marije Kraljice. Na slovesnosti bo sodeloval otroški pevski zbor SCGV Emil Komel pod vodstvom Damijane Čevdek Jug. Slavnostna govornica bo prof. Lojzka Bratuž. V utemeljitvi priznanja, ki ga podeljujejo Kulturni center Lojze Bratuž, Združenje cerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenske katoliške prosvete, je zapisano, da »Marijine sestre čudodelne svetinje opravljajo na Goriškem poleg zdravstvenih in dobrodelnih uslug tudi pomembno narodnostno in kulturno poslanstvo. Vedno so pripravljene podpirati uveljavljanje slovenskih pravic in se zavzemajo za sodelovanje in sožitje med tu živečima narodoma, slovenskega in italijanskega.« Redovna skupnost Marijinih sester čudodelne svetinje je nastala v Ljubljani leta 1878, ko je ustanoviteljica Leopoldina Brandis dala prvim trem sestram redovno obleko. Bolnikom so prinašale tudi duhovno pomoč, božje usmiljenje in človeško solidarnost. Prva leta so redovnice Marijinih sester delovale pod okriljem drugih redovniških skupnosti. Leta 1926 so stopile na samostojno pot in se poimenovale v Družbo Marijinih sester čudodelne svetinje, ki so se prizadevale pri uresničevanju ciljev ustanoviteljice. »Naš sveti poklic potrebuje ponižnih in preprostih sester, sester z zlatim srcem, s srcem, ki je polno ljubezni do Boga in bližnjega«. Cerkev je novo družbo potrdila leta 1940, leta 1977 pa je postala pa-peško pravna ustanova. V Gorico so Marijine sestre prišle med drugo svetovno vojno leta 1942, ko so jih poklicali na pomoč za služenje starejšim in nepokretnim bolnikom v bolnišnici v Ulici Diaz v Gorici. S pomočjo raznih dobrotnikov so sestre leta 1954 kupile hišo v ulici Cesare Cantu in si tam uredile svoj sedež. Leta 1956 je ljubljanski škof Anton Vovk izdal uradno dovoljenje, da se lahko v Gorici ustanovi sestrska hiša z no-viciatom. Sestrska hiša v Ulici Cesare Cantu je postajala pretesna za njihovo delovanje in sestre so začele misliti na kaj večjega. Dne 15. decembra m ^^ irmf _ 1 www.primorski.eu Dom sester na Korzu Italia bumbaca 1962 so se sestre preselile v hišo na Korzu, ki so jo odkupile od družine Jakopič. Deset sob so namenile za sprejem starejših oseb, v prvem nadstropju so uredile lepo kapelo z oltarjem po načrtu Toneta Kralja. Za svoje potrebe so uporabile podstrešne prostore. Spodnji prostori so služili za zdravstveno osrkbo. Za hišnega kaplana je bil imenovan msgr. Rudolf Klinec, ki je sestram tudi veliko pomagal s svojim pravnim znanjem. Dom v središču Gorice ima tudi krasno negovan park, ki so ga sestre preuredile leta 2012. Predstojnica goriških Marijinih sester je sestra Andel-ka Grgic. K sestram v Ljubljano je prišla leta 1975 iz bosanskega mesta Gradačac, nato se je preselila v Gorico. Sestra Andelka je pred kratkim uredila knjigo, ki pripoveduje zgodbo o 70-letni prisotnosti redovnic v Gorici ter o 50-letnici njihovega bivanja na Korzu Italija v Domu Marije Kraljice. Omenjena knjiga, ki je izšla v samozaložbi, je napisana v slovenščini in italijanščini. VOLITVE 2014 Lista za Doberdob se predstavi jutri Lista za Doberdob 2014 prireja volilni shod jutri ob 20. uri v sejni dvorani do-berdobskega županstva, med katerim bodo predstavili kandidatno listo za občinski svet in volilni program. Občinska enotnost na Peči in v Sovodnjah Po skupni uradni predstavitvi prejšnji ponedeljek v Kulturnem domu v Gorici se Občinska enotnost iz sovodenjske občine pripravlja na niz srečanj z občani, na katerih bo predstavila kandidate in orisala programske smernice. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 5. maja, ob 20.30, v športno-kulturnem centru Vipava pri ko-talkališču na Peči, naslednje pa v sredo, 7. maja, ob isti uri, v Škrljah v Sovodnjah. 18 Četrtek, 1. maja 2014 RADIO IN TV SPORED ZA DANES REDIPULJA - Na pobudo ustanove IAT Z zgodovinskim vlakom se odpravljajo v Posočje Na voljo je le še nekaj prostih mest na zgodovinskem vlaku, s katerim se bodo v petek, 9. maja, iz Redipulje odpravili v Posočje, kjer bodo obiskali Kobarid. Udeleženci se bodo zbrali v Redipulji ob 8. uri, od koder se bodo z avtobusom odpeljali v Gorico, kjer bodo po prečkanju Trga Transalpina stopili na vlak, s katerim se bodo odpeljali v Most na Soči. Med potjo jih bodo seznanili z glavnimi dogodki, ki so se med prvo svetovno vojno zvrstili ob Soči. Po prihodu v Most na Soči bodo spet stopili na avtobus, ki jih bo peljal v Kobarid, kjer si bodo ogledali muzej prve svetovne vojne in vojaško kostnico s posmrtnimi ostanki 7014 italijanskih vojakov. V Redipuljo se bodo vrnili ob 20.30. Izlet prireja turistična ustanova IAT iz Foljana-Redipulje. Za informacije so na razpolago telefonske številke 0481-489139, 3461761913 in 335-1444109. Ustanova IAT bo med 8. in 13. majem priredila tudi več vodenih ogledov Debele griže, doline bersaljerjev in spominskega parka za Tržičem, kjer je več ostalin iz prve svetovne vojne. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. -A Gledališče KOMIGO 2014 v Kulturnem domu v Gorici: 5. maja ob 20.30 v slovenščini »Sljehrnik« (Iztok Mlakar); 9. maja »Quando le donne erano di sinistra«, kolektiv Terzo Teatro iz Gorice; 27. maja ob 20.30 v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici v italijanščini »Omaggio a Fo - Jannac-ci - Gaber. Per ora rimando il suici-dio«, igra Marina De Juli; 5. junija v slovenščini ob 20.30 »Radio-aktivni live 2!«; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288; info@kulturni-dom.it). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 8. maja, ob 17.00 »Zajtrk« (Simona Hamer, Ajda Valcl). 9. maja, ob 10.00 in 18.00 »Ro-kovnjači« (Miha Nemec, Nejc Valen-ti, Niet); ob 20.00 »Hamlet« (William Shakespeare); informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. Q Kino DANES IN JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.30 -21.00 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro«. Dvorana 2: 16.00 - 18.00 »Violetta -Backstage Pass«; 20.00 »Il centenario che salto dalla finestra e scomparve«. Dvorana 3: 15.00 - 16.50 »Rio 2 - Mis-sione Amazzonia«; 18.30 - 20.10 -22.10 »La sedia della felicità«. DANES IN JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.40 -21.00 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro«. Dvorana 2: 16.00 - 18.00 - 20.00 »Vio-letta - Backstage Pass«; 22.00 »Nymphomaniac vol. 1« (prepovedan mladim pod 18. letom). Dvorana 3: 16.10 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; 18.00 - 20.00 »Il centenario che salto dalla finestra e scom-parve«; 22.00 »Grand Budapest Hotel«. Dvorana 4: 15.00 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; 17.15 - 19.50 - 22.10 »Un fidanzato per mia moglie«. Dvorana 5: 15.00 - 16.30 »Nut Job - Operazione noccioline«; 18.10 - 20.10 - 22.10 »La sedia della felicita«. Razstave RAZSTAVO »NAD GORICO PO PRAVICO« ob 300-letnici velikega tolminskega punta je na ogled v Kulturnem domu v Gorici od ponedeljka do petka 9.00-13.00, 15.00-18.00 in med prireditvami. V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici je razstava dokumentarnega značaja s posebnim poudarkom na življenjskih razmerah izpred treh stoletij z naslovom »Tolminska v času velikega punta«, na ogled ob prireditvah ali po domeni; več po tel. 0481-531445, 0418-534549 ali na kcl.bratuz@libero.it. KD ANDREJ PAGLAVEC iz Podgore in lokalna sekcija VZPI-ANPI vabita na ogled razstave o delovanju podgorske sekcije VZPI-ANPI v prostorih društva; do 1. maja, vsak dan 16.00-19.00. NA KMETIJI ALEŠ KOMJANC na Jazbinah 35 v Števerjanu bo 1. maja, ob 10.30 odprtje razstave »Po sledeh Karla Broscha avstrijskega telefonista v službi Cesarja 1914-1918«. V ŠPORTNO KULTURNEM CENTRU DANICA na Vrhu je v mesecu maju vsako nedeljo od 9. do 12. ure na ogled razstava z naslovom »Odšli so brez slave in spomina«. Za skupine je možen tudi ogled po predhodnem dogovoru po tel. 333-8725493 (Viljena). H Šolske vesti MLADINSKI DOM GORICA (Ul. Don Bosco 60 v Gorici) prireja odprta vrata od 5. do 9. maja, ko bodo lahko učenci 4. in 5. razredov osnovne ter 1. in 2. razredov srednje šole brezplačno obiskovali pošolski pouk v popoldanskih urah, da spoznajo in preverijo, kako poteka življenje v Mladinskem domu. Po domeni je možen tudi samo enkratni obisk. Kdor se vpiše za sezono 2014-15 lahko zastonj obiskuje pouk do konca šolskega leta; informacije po tel. 0481-536455, 0481-280857, 331-6936603, 3666861441; mladinskidom@libero.it. MLADINSKI DOM GORICA (Ul. Don Bosco 60 v Gorici) prireja pripravo na maturo 2014 za tretješolce v Mladinskem domu; potekala bo v dveh delih: od 5. do 30. maja, od 17. ure do 18.15, bo vsak dan na vrsti eden izmed glavnih predmetov (slovenščina, angleščina, italijanščina, matematika, nemščina). Posebna pozornost bo posvečena pripravi na test INVALSI. Drugi del bo pa potekal od 3. do 6. junija, od 15. do 18. ure, z dvema enotama na dan; informacije po tel. 0481536455, 0481-280857, 331-6936603, 366-6861441; mladinskidom@libe-ro.it. POKRAJINSKE LESTVICE UČNEGA OSEBJA - POKRAJINSKI URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil 16. aprila 2014 na spletni strani www.scuola.fvg.it (Scuole in lingua K.D. BRIŠKI GRIČ PRAZNIK 1. MAJA v Števerjanu 18.00 Nastop godbe na pihala Viktor Parma Govori: Giorgio Brandolin, Igor Lukšič, Joško Terpin, Isabella De Monte 19.00 Ples z ansamblom Happy day Prireditveni prostor na Bukovju slovena - natečaji in lestvice) objavljen odlok o posodobitvi pokrajinskih lestvic (»graduatorie a esaurimento«) za slovensko učno osebje. Posodobitev zadeva le osebje, ki je v omenjene lestvice že vključeno. Vlogo morajo preko spleta (www.istruzione.it ISTAN-ZE ON LINE) predstaviti vsi, tudi tisti, ki so le pogojno vpisani in sicer do 10. maja ob 14. uri. Podrobnejše informacije na že navedeni spletni strani Urada za slovenske šole. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 27. in 28. junija dvodnevni avtobusni izlet, namenjen ogledu pomembnega mesta Parme in zelo zanimivih gradov v okolici. Vpisovanje čimprej na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51 v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure; informacije po tel. 0481-532092 (Emil D.). Na račun 100 evrov. SPDG obvešča, da sta za izlet v Pireneje od 17. do 24. junija prosti še dve mesti; tel. 0481-882079 (ob uri kosila). KRUT obvešča člane, da se zaključuje vpisovanje za skupinsko bivanje v Ta-laso Strunjan od 11. do 21. maja z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje. Podrobnejše informacije in prijave v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it, ob torkih od 9. do 12. ure ali na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. KRUT obvešča člane, da so na razpolago še zadnja mesta v dvoposteljnih sobah za skupinsko obmorsko letovanje v Petrčanih blizu Zadra od 21. do 28. junija. Vse zadevne informacije in prijave v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927, krut.go@tis-cali.it, ob torkih od 9. do 12. ure ali na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SPDG organizira v nedeljo, 4. maja, izlet na Javornik (1240 m). Tura ni zahtevna, predvidene so tri ure vzpona in dve uri in pol sestopa. Zbirališče v nedeljo, 4. maja, ob 7.15 na parkirišču pri Rdeči hiši, odhod ob 7.30. Možnost prevoza s kombijem; informacije po tel. 338-3550948 (Mitja). I!3 Obvestila KNJIŽNICA PILONOVE GALERIJE v Ajdovščini je odprta in ponuja javnosti dostop do svoje zbirke katalogov, zgibank, knjig, časopisov in revij. Knjižnično gradivo, ki presega 6000 enot, izhaja že iz predzgodovine same galerije, torej iz zapuščine Vena Pilona, in ga sestavljajo publikacije iz časa med obema vojnama ter obdobja po drugi svetovni vojni. Knjige so na izposojo od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro, izven urnika pa po predhodni telefonski najavi; več na www.venopilon.com. AŠZ DOM GORICA vabi na mesec od- prtih vrat: vadba v mesecu maju bo brezplačna za vse, ki bodo želeli poskusiti minibasket, basket ali cheer-leading. Micro-minibasket (letniki 2004 in mlajši): torek in sreda od 16.30 do 17.30 in petek od 16.00 do 17.00; Under 12 (letniki 2002-03): torek in sreda od 17.30 do 19.00 in petek od 17.00 do 18.00; cheerleading (vadba je namenjena dekletom osnovne šole): ponedeljek od 16.00 do 17.30 in četrtek od 16.30 do 18.00; informacije pri AŠZ Dom, tel. 0481-33288, domgo-rica@gmail.com in Andrej Vremec, tel. 338-588958, marinandrej@ali-ce.it. DRUŠTVO TRŽIČ vabi člane na redni občni zbor v četrtek, 8. maja, ob 18. uri v prvem in ob 18.30 v drugem sklicu na sedežu društva v Ul. Valentinis 84 v Tržiču. POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CASIRAG HI v Ul. Bombi v Gorici obvešča, da bo 2. maja zaprta; informacije po tel. 0481-534604 ali na in-fo@mediateca.go.it. ZSKD obvešča, da bosta tržaški in goriški urad zaprta v petek, 2. maja. V NARAVNEM REZERVATU NA OTOKU CONA bo v soboto, 3., ob 15. uri in nedeljo, 4. maja, ob 10. uri in ob 14.30 bosta potekala informativna dneva na temo konjev Camargue; informacije po tel. 333-4056800. SPDG obvešča člane, da bo 66. občni zbor društva v sredo, 7. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v prostorih Kulturnega doma v Gorici. Obračun 2013 in prederačun 2014 sta na razpolago na društveni spletni strani. Odbor društva prosi člane, ki še niso poravnali letošnje članarine, naj to opravijo pred začetkom skupščine. V LOKANDI DEVETAK na Vrhu bo v petek, 16. maja, ob 20. uri večer posvečen špargljem in vinogradnikom kmetij Kettmeyr, Renato Keber, Damijan Podveršič, Fiegl in Grad Rubi-je. Raziskovalec krajevne zgodovine Mitja Juren bo predstavil fotografije o prvi svetovni vojni na Vrhu. Goste bodo obdarili s fotografijo, ki bo na eni strani prikazovala grozote vojne, na drugi pa lepoto Krasa; obvezna rezervacija po tel. 0481-882488, 0481882005, 331-9846067; info@deve-tak.com. UPOKOJENCI CISL za Gorico, Moš, Števerjan in Sovodnje prirejajo praznik včlanjevanja v gostilni Korsič v Števerjanu v soboto, 17. maja; informacije in vpisovanje na sedežu v Ul. Manzoni 5 v Gorici ali po tel. 0481533321 od ponedeljka do petka. H Prireditve JAMARSKI KLUB KRAŠKI KRTI prireja tečaj jamarstva prve stopnje, ki je vključen med pobude posoške jamarske šole, pri dejavnostih katere sodelujeta še društvi Seppenhofer iz Gorice in speleološka skupina A. d. Fante iz Tržiča. Tečaj se bo začel v četrtek, 8. maja, ob 20.30 v Tržiču in se zaključil s sklepno večerjo v jamarski koči na Vrhu v soboto, 7. junija. Namenjen je vsem, ki imajo vsaj 14 let in bi radi odkrili lepote kraškega podzemlja. Teoretski del tečaja bo potekal ob četrtkih na sedežu speleološke skupine v Ul. Valentinis 134 v Tržiču ob 20.30, praktični del pa predvideva niz nedeljskih ogledov jam, zbirališče za ekskurzije bo vedno v Tržiču ob 8.30; informacije in vpisovanje po tel. 333-1635865, info@scuolaspeleoi-sontina.it; več na www.scuolaspe-leoisontina.it. KATOLIŠKA KNJIGARNA vabi na kavo s knjigo v četrtek, 8. maja, ob 10. uri. Gost bo literarna zgodovinarka Ana Toroš, avtorica knjige »O zemlja sladka: kamen, zrno, sok - Alojz Gradnik ter romanski in germanski svet«, ki je izšla pri Slovenski matici. Ob skodelici kave, ki jo bo ponudilo podjetje Primoaroma, se bo z avtorico pogovarjala Aleksandra Čehovin. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in krožek za družbeno-politična vprašanja Anton Gregorčič vabita na »Sre- -/ čanja pod lipami« v sredo, 7. maja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici. Protagonist večera bo kulturni delavec in intelektualec msgr. Renato Podbersič, novi predsednik Goriške Mohorjeve družbe. Večer bo vodil zgodovinar Renato Podber-sič. RUSKI NARODNI ANSAMBEL KA-LINKA bo nastopil v Kulturnem domu v Gorici v četrtek, 8. maja, ob 20.30. Pri blagajni Kulturnega doma (Ul. Brass 20, tel. 0481-33288; in-fo@kulturnidom.it) poteka predpro-daja vstopnic. ASTRONOMSKI OBSERVATORIJ V FARI (Strada Colombara 11) bo danes, 1. maja, od 21. ure dalje odprt publiki z možnostjo vodenih ogledov z uporabo teleskopov. V četrtek, 29. maja, ob 21. uri bo predavanje Pier-luigija Monaca z naslovom »L'origine dell'universo e la nascita delle galassie«; več na www.ccaf.it,info@ccaf.it, tel. 0481-888540; vstop prost. V KNJIGARJI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v soboto, 3. maja, ob 18. uri bo predstavitev knjige Darie Coz-zi »Quattro giorni tre notti«; vstop prost. »IL GIOVEDI' DEL LIBRO 2014« v občinski knjižnici v Ul. Ceriani 10 v Tržiču ob četrtkih ob 18. uri do 12. junija: 8. maja bo Anna Maria Sanguine-ti predstavila esej »Il Litorale Adriatico e gli Asburgo tra storia e cultura«; več na www.bibliotecamonfalcone.it. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) potekajo srečanja v sklopu niza »SOS cervello« med 17.30 in 19.30: 27. maja Marco Bertali »Malattie mentali o dolori dell'Anima?«; vstop prost, več na www.sos-cervello.it. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ v Gorici prireja muzikal »Briljantina-Grease« v petek, 30. maja, ob 19. uri v veliki dvorani Kulturnega doma. 0 Mali oglasi PRODAJAMO v Soški dolini v vasi Morsko obnovljeno samostojno kmečko hišo s parkom 1.200 m2; tel. 347-2448231. Pogrebi JUTRI V GORICI: 8.55, Nives Coclig iz bolnišnice Sv. Justa v kapelo bolnišnice Sv. Justa in na glavno pokopališče. JUTRI V GABRJAH: 14.00, Pierina Kuzmin por. Mosetti (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.40) v cerkvi in na pokopališču. ^^ Tiho se je poslovila naša draga Pierina Kuzmin por. Mosetti stara 74 let Žalostno vest sporočajo svojci Pogreb bo v petek, 2. maja, ob 14. uri v župnijski cerkvi v Gabrjah. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Gabrje, 1. maja 2014 Priznano pogrebno podjetje Preschern Zadružna banka Doberdob in Sovodnje izreka iskreno sožalje ravnatelju Flaviju Mosettiju in svojcem ob izgubi drage mame. Ob izgubi drage mame Pierine izrekajo Flaviju Mosettiju in ostalim svojcem iskreno sožalje Kulturni dom v Gorici, SKGZ in Sklad Trinko / ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 1. maja 2014 19 NADIŠKE DOLINE - Predstavitev liste Prihodnost za Podbonesec Prenova in pomladitev občinskega sveta in nadaljevanje dela sedanjega župana PODBONESEC - Približno mesec dni pred občinskimi volitvami so v Podbonescu predstavili listo Un futuro per Pulfe-ro (Prihodnost za Podbonesec), ki je izraz sedanje večine. Županski kandidat, ki naj bi nasledil Piergiorgia Domenisa, ki je občinsko upravo vodil zadnjih petnajst let, je Stefano Pollaus-zach. Predstavitve se je udeležil tudi videmski župan Furio Hon-sell, ki je pohvalil dobro delo Domenisa, ki je »iz Podobnesca naredil veliko mesto.« Sedanji župan je na predstavitvi poudaril, da je na listi precej novosti, vanjo so vključili številne motivirane in sposobne mlade, ki se nameravajo posvetiti upravljanju teritorija. Po drugi strani pa želijo tudi nadaljevati po poti, ki jo je začrtala dosedanja uprava. Znak te želje po kontinuiteti je tudi Domenisova kandidatura za občinskega svetnika. Novi županski kandidat Pollauszach je nato predstavil glavne točke svojega programa. V ospredju so predvsem načrti za G LOSA Kristus je rekel, da človek ne živi samo od kruha... Jo2e Pirjevec Delo dosedanjega župana Domenisa (prvi z desne) je pohvalil tudi videmski župan Honsell (drugi z desne), ki pa ne more več kandidirati za župana nm gospodarski razvoj. Omenjeni so predlog za vzpostavitev proste cone za vse Nadiške doline, širokopasovni dostop do interneta in podpora proizvodnim dejavnostim. Velik poudarek je tudi na zelenem in kulturnem turizmu z načrti za ovrednotenje Landarske jame, vasi medvedov, čezmejne kolesarske poti in na ureditvi naselij in krajev, kjer je divjala prva svetovna vojna. V volilnem programu so posebej omenjeni tudi prebivalci s posebnimi potrebami in so zato predvidene podpore za revnejše, okrepitev storitev za ostarele, kot pomoč mladim družinam pa je napovedano odprtje čezmejnih jasli. Te so, sicer z negativnim predznakom, tudi ena izmed glavnih točk liste, ki podpira županskega kandidata Camilla Melis-so. Uradno so jo predstavili v prejšnjih dneh, v programu pa piše, da nameravajo črtati ta projekt, »ker naj bi bil v nasprotju z zgodovinsko krajevno identiteto«. (NM) SLOVENIJA - Anketa POP TV Največja podpora SDS, a za premierko bi radi Bratuškovo LJUBLJANA - Če bi bile volitve naslednjo nedeljo, bi največ glasov prejela SDS, tesno za njo ji sledi stranka, ki bi jo ustanovila premierka Alenka Bratušek, je pokazala anketa, ki jo je za POP TV opravila Ninamedia. Če bi imeli možnost neposredne izbire predsednice oz. predsednika vlade, bi največ anketiranih izbralo Bratuškovo. SDS bi na volitvah slavila s 13,4-odstotno podporo, le dober odstotek manj pa bi prejela nova stranka, ki bi jo ustanovila premierka Bratuškova (12,2%). Sledijo SD z 9,4-odstotno, DeSUS s 6,8-odstotno, PS s 5,5-odstotno in SLS s 4,6-odstotno podporo. Društvo Verjamem, ki utegne kmalu prerasti v stranko, bi po anketi Ninamedie volilo 4,5% anketirancev. V državni zbor bi se s štirimi odstotki podpore uvrstila tudi NSi. DL bi prejela 2,5-odstotno podporo, 3,6% vprašanih bi volilo drugo stranko. Neodločenih je bilo pri tem vprašanju 17% anketiranih, 16,6% pa jih ne bi volilo. Po mnenju največ anketiranih bi bilo v trenutnih razmerah sicer najbolje, da bi Bratuškova odstopila in omogočila predčasne volitve. Ta odgovor je v anketi izbralo 41,7% vprašanih. Za 39,5% anketiranih pa bi bilo bolje, če bi premierka oblikovala vlado nacionalne enotnosti. Ob tem vprašanju je bilo neodločenih 18,9% anketiranih. Če bi anketirani predsednika vlade izbirali neposredno, bi največ glasov prejela premierka Bratuškova, in sicer 21,7%. Sledita ji nekdanji predsednik računskega sodišča Igor Šoltes (14,2%) in predsednik SDS Janez Janša (11,5%). Sledijo predsednik PS Zoran Jankovic (6,2%), predsednik DL Gregor Virant (6%), predsednik SLS Franc Bogovič (5,9%) in predsednik SD Igor Lukšič (1,1%). Nobenega izmed naštetih ne bi izbralo 29,8%anketiranih, 3,6% pa je neodločenih. Del strank za čimprejšnje predčasne volitve LJUBLJANA - Za čimprejšnje predčasne volitve so se po pisnem pozivu pre-mierke Alenke Bratušek, naj se opredelijo do tega vprašanja, za zdaj zavzeli v SD in NSi. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko pa je napovedal, da v špekulacijah, kdaj bi bile predčasne volitve, ne bodo sodelovali. Vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj je dejal, da premierkinega pisma še nima, stališče DL pa bodo posredovali v ponedeljek, ko se bo sestal izvršilni odbor. V SDS pripravljajo ustavno obtožbo zoper Bratuškovo LJUBLJANA - V SDS so napovedali predlog ustavne obtožbe zoper Alenko Bratušek, če ne bo odstopila do ponedeljka. Očitajo ji predvsem, da vlada zamuja z izvedbenim zakonom o fiskalnem pravilu ter s tem krši ustavno ureditev. Jolki Milič sem dolžen zahvalo, ker me je opozorila na potezo Kristusovega značaja, ki je nisem poznal. Čeprav sem kot otrok zvesto hodil h katekizmu, približno do svojega tridesetega leta pa tudi k maši, in čeprav sem kasneje v latinščini prebral vse štiri evangelije, Pisma apostolov in Apokalipso, v moji zavesti Jezusov izrek, »Kdor ni proti nam, je za nas«, ni živel. Prepričan sem bil, da je bil bolj radikalen in da je ponavljal tisto, kar je zapisano v pismu Stare zaveze: »Kdor ni z mano, je zoper mene«. Ko sem prejšnji teden prebral Jolkino pisanje, v katerem se je obregnila zaradi razkritij o umoru v ul. Rossetti in me mimogrede opozorila na napako, sem šel seveda pogledat, kaj piše v evangeliju. Ugotovil sem, da ima moja sežanska prijateljica samo delno prav. Res je, da Marko (9, 40) in Luka (11, 23) pravita to, kar navaja ona. Res pa je tudi, da Matej (12, 30) poroča prav nasprotno, tako kot sem zapisal jaz. Gre pač za stavke, izrečene v različnih kontekstih, pri čem pa me veseli, da sem odkril tistega, ki ga nisem poznal. Naj zgodbo obnovim po Marku: »Janez mu je rekel: 'Učitelj, nekoga smo videli, da je v tvojem imenu izganjal demone, in smo mu branili, ker ni hodil z nami.' Jezus pa je rekel: »Ne branite mu! Nihče namreč ne more storiti mogočnega dela v mojem imenu in takoj grdo govoriti o meni. Kdor ni proti nam, je za nas'. Skratka, Kristus ni ločeval na »naše« in »vaše«, če je bil prepričan, da delajo po svoji vesti in da koristijo ljudem. Mislim, da sta ta njegova razpoložljivost in pluralnost danes še kako aktualni. Znanec, ki ga spoštujem, me je pred dnevi oka-ral, češ da sem šel z odkrivanjem krivcev za zločin v ul. Rossetti Martinu Breclju na limanice. Slednji, da hoče samo očrniti partizane in mu zgodba o umoru Danice Tomažič, Stanka Vuka in Draga Zajca služi v ta namen. Ker je težko soditi o namenih ljudi, ki jih le bežno poznaš, ima moj znanec mogoče celo prav (in naj mi Brecelj ne zameri). Kljub temu mislim, da moramo z resnico na dan, pa naj bo še tako neprijetna, kajti samo tako bomo intelektualno pošteni in verodostojni. Jolki Milič, ki v ustno izpoved ne verjame, posebno če je anonimna, naj povem, da sem pred dnevi dobil še eno pričevanje, ki potrjuje tezo, da je bil vosovec »Blisk« med morilci naše »trojke«. A pustimo to in se vrnimo k intelektualni poštenosti, ki je po mojem za zgodovinarja nujna ali vsaj za zgodovinarja, kakršen hočem biti. Ker se v tem času vedno intenzivneje ukvarjam s preučevanjem slovenskega in jugoslovanskega odporništva, spoznavam njegove svetle in temne plati. Problem, ki se mi postavlja, je naslednji: kako pisati o našem boju proti okupatorju, ne da bi zašel v apologijo, a bi z druge strani ne koristil tistim, ki hočejo revidirati zgodovino in jo postaviti na glavo, češ, »komunisti« so bili banditi, tisti, ki so se jim zoperstavili pa resnični patrioti. To trditev odločno zavračam: kdor je stopil v službo fašistov in nacistov, po moji presoji ne more imeti opravičila, pa četudi je ravnal v imenu papeževega nauka in v somoobrambi pred nasiljem partizanov. Gre za odločitev, ki mi pomeni izdajo ne samo življenjskih koristi našega naroda, temveč tudi bistvenih vrednot naše civilizacije. Izgovor tistih, ki trdijo, da je bil komunizem prav tako totalitaren kot sta bila fašizem in nacizem, je po mojem jalov. Teh ideologij ni mogoče enačiti, čeprav je res, da se je komunizem pod Stalinom in tudi kasneje izrodil v strašno diktaturo. Fašizem in nacizem sta pridigala zakon džungle, ki pravi, da ima močnejši pravico in dolžnost požreti šibkejšega. Komunizem izhaja iz prepričanja, da imajo šibkejši pravico težiti k družbi, v kateri bomo vsi enaki. Ne glede na stranpota, na katera je komunizem zašel v deželah, kjer je bil na oblasti, mislim, da je ta ideja še vedno aktualna in da bo taka ostala. Utopija? Kakor je rekel Kristus, človek ne živi samo od kruha... Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu VREME OB KONCU TEDNA Vključno do sobote pogosto nestanovitno Darko Bradassi_ Spremenljivo in pogosto nestanovitno aprilsko vreme se bo vključno do sobote nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh, medtem ko od nedelje kaže na izboljšanje, ki se bo nato nadaljevalo v prihodnjem tednu. Nad Sredozemljem in osrednjo Evropo se še zadržuje v višinah hladnejši in vlažen zrak. Gre predvsem za višinska jedra, ki se od zahoda pomikajo proti vzhodu in ob njihovem prihodu destabilizirajo ozračje tudi pri nas. Vrstijo se poslabšanja in vmesna prehodna in delna izboljšanja. Kot kaže, se bo anticiklon občutneje okrepil od nedelje in se bo tedaj začelo vsaj nekajdnevno bolj sončno in stanovitno ter toplejše obdobje. Dotlej pa nas bo spremljala še nestanovitnost, ki bo najbolj občutna jutri in v soboto, ko bo novo jedro v naši bližini in se bo jutri še dodatno poglabljalo. April je vsekakor mesec velike spremenljivosti. Prizemne temperature so zaradi že občutnega sončnega žarčenja razmeroma visoke, višinski zrak pa je pogosto še mrzel. Mnogokrat poteka vremensko dogajanje predvsem preko poldnevnikov. Vrstijo se tako višinske doline (od katerih so se v zadnjih časih odcepila kar številna višinska jedra), ki od severa prinašajo poslabšanja in ohladitve ter višinski grebeni, ki z južnih vzporednikov prinašajo toplejši in bolj suh zrak. Nastajajo zato velike temperaturne razlike med prizemnimi in višjimi sloji, kar povečuje nestanovitnost. Toplejši in lažji pri-zemni zrak se namreč dviguje in ob dotiku z razmeroma mrzlim višinskim nastaja kopasta oblačnost. To je v glavnem tudi razlog za zelo razgibano vremensko sliko v preteklih dneh. Z veliko naglico so se vrstila različna vremenska stanja tudi na kratkih razdaljah. Ob delnih razjasnitvah so se pojavljale plohe in nevihte, včasih le zelo kratkotrajne, 1 - J včasih bolj vztrajne, mestoma je padal le rahel dež, in spet se je ponovno vse začelo od začetka. Seveda so pojavi pogostejši v opoldanskih ali popoldanskih urah. Razlog pa je le eden: tla se namreč ob dopoldanski vsaj delni jasnini segrevajo, vzgorni tokovi postajajo izrazitejši in se posledično nestanovitnost veča. To se bo dogajalo tudi danes, v dopoldanskih urah bo več jasnine, v popoldanskih pa več spremenljivosti. Možne bodo krajevne padavine, deloma plohe in nevihte. Jutri se bo vreme še dodatno poslabšalo. Že dopoldne bo več oblačnosti, čez dan pa se bodo pojavljale padavine, deloma močne, vmes bodo plohe in nevihte, ki bodo predvidoma pogostejše kot danes. Podobno bo vreme tudi v soboto, ko bodo vetrovi čez dan obrnili od severovzhoda, zapihala bo burja, ozračje pa se bo ohlajalo. Popoldne ali zvečer bodo padavine slabele in ponehale. Noč na nedeljo bo razmeroma sveža. V nedeljo se bo začel krepiti anticiklon, ko bo nato vztrajal vsaj v prvi polovici prihodnjega tedna. Prinesel nam bo povečini sončno in bolj stanovitno vreme. V nedeljo bo še razmeroma sveže, še bo pihala burja. Od ponedeljka bo več sončnega vremena in bomo beležili višje temperature. Na sliki: nad našim območjem vztraja nestanoviten zrak 20 Četrtek, 1. maja 2014_RADIO IN TV SPORED ZA DANES V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Lynx - Koncert Signum, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Film: Non dire mai ad-dio 15.20 La vita in diretta 16.50 Dnevnik 17.15 Film: Una tata e tre nipoti 18.50 Kviz: L'Eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Carosello Reloaded 21.15 Nad.: Un medico in famiglia 23.20 Talk show: Porta a Porta 6.45 Risanke 8.15 Serija: Due uomini e mezzo 8.35 Nad.: Desperate Housewives 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledi vremenska napoved 10.55 Prvomajska proslava 12.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: The Good Wife 17.50 Športna rubrika 18.15 Dnevnik 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.15 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL 21.10 Film: Top Gun (dram., '86, i. T. Cruise) 23.30 Film: Bunraku (akc., '10, i. D. Moore) 6.00 Dnevnik in vremenska napoved 7.55 Film: I compagni 10.00 Prvomajska manifestacija 11.10 Lavori in corso - Il cantie-re verso Expo Milano 2015 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.40 Tg Regione -Leonardo, sledi Dnevnik L.I.S. 14.55 Napoved prvomajskega koncerta 15.10 Nad.: Terra Nostra 16.00 Prvomajski koncert 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Prvomajski koncert, prenos iz Rima CS Rete 4 6.10 Televendita Media Shopping 6.25 Serija: Chips 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.45 Ri-cette all'italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Serija: Detective in corsia 12.55 Serija: La si-gnora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Film: La tigre e ancora viva - Sandokan alla riscossa! 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Poliziotto superpiu (fant., i. T. Hill) 23.30 Film: Playback - La rivincita di Porter (krim., i. M. Gibson) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Film: Dave - Presidente per un giorno 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Film: Vacanza in paradiso 16.15 Film: Inga Lindstrom - L'eredita di Granlunda 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la noti-zia - La Voce dell'irruenza 21.05 Uefa Europe League, Juventus - Benfica 23.00 Uefa Europe League - Speciale O Italia 1 7.00 Nan.: Friends 7.30 15.25 Show: Vecc-hi bastardi 8.30 16.20, 19.00 Show: Urban Wild 9.30 17.25 Show: Come mi vorrei 10.05 Serija: Dr. House - Medical division 12.10 Cotto e mangiato 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Grande Fratello 14.1018.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Saga 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Show: Wild - Oltrenatura 0.30 Film: Tremors 4 - La leggenda (horor) .^7/ La 7 7.30 Dnevnik 7.55 Omnibus 9.45 Coffee break 11.10 20.30 Otto e mezzo 11.50 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: Il commissario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 21.10 Servizio pubblico ^ Tele 4 7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Altopiano di Asiago 8.10 Dok.: Italia da scoprire 12.45 Rotocalco Adnkro-nos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.2017.30 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Film: Inchiesta pericolosa 23.00 Dnevnik (t Slovenija 1 7.00 Kultura 7.05 Odmevi 7.40 Prvomajska budnica 8.10 Dok. film: Predstava za temno nebo 9.20 O živalih in ljudeh 9.40 Na vrtu 10.10 15.35, 18.40 Otroški program: OP! 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.35 Odkrito 14.35 Slovenski utrinki 15.05 Mostovi - Hidak 17.00 22.40 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Film: Dolina miru (Slo.) 18.55 Dnevnik 19.30 Dnevnikov izbor 20.05 Film: Delo osvobaja (Slo.) 21.20 Večer šansonov 2013: La vie en rose 23.05 Osmi dan 23.40 Dok. film: Pesem upora (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.10 Kviz: Male sive celice 8.50 Infodrom 9.00 Otroški kanal 9.50 Zabavni kanal 12.15 Dobra ura 14.00 19.00 Točka 14.45 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 15.20 Dok. odd.: Roso-mah - na lovu za prikaznijo 16.20 Evropski magazin 16.35 Mostovi - Hidak 17.00 Slovenci po svetu 17.40 Točka preloma 18.20 Dok. serija: Village Folk 18.30 Turbulenca 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Športni izziv 20.30 Nogomet: Pot v Brazilijo, 10. del, pon. 21.00 Nogomet: evropska liga, Juventus - Benfica, polfinale - povratna tekma, prenos 23.00 Film: Zadnji Maov plesalec (t Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.35 Primorska kronika 9.10 Žarišče 11.00 20.40 Na tretjem... 13.30 Prvi dnevnik 16.00 Intervju z izvršnim sekretarjem ZSSS Gora-nom Lukičem 17.30 Poročila 17.50 19.30 Kronika 19.00 Dnevnik 20.25 Ozadja 21.30 Žarišče 21.45 Kronika Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru * Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmenja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 School is cool 15.00 Blue hole 15.30 Najlepše besede 16.00 City folk 16.30 Nautilus 17.00 Alpe Adria 17.30 Gio 18.00 23.15 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.55 Primorska kronika 19.00 21.50 Vse-danes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.30 Tg - dogodki 19.45 Glasba zdaj 20.00 City folk 21.00 Nogomet: evropska liga 23.45 Med valovi 1 Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 15.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.15 19.00 ŠKL 10.15 11.30, 13.00, 14.30, 15.15 Videostra-ni 17.30 Trenutki s pihalnim orkestrom 17.55 Zgodovina slovenskega letalstva, 2. del 18.20 Mozaik za gluhe in naglušne 20.00 Koncert Julije Kramar 21.05 Oglar-jenje na Trnovski planoti 21.30 Vedno se bom spominjal 22.10 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 8.00 16.55 Nad.: Želim te ljubiti 8.5010.00, 11.10 Tv prodaja 9.05 15.50 Nad.: Prepovedana ljubezen 10.15 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 11.25 Serija: Prenovimo sobo 12.15 Film: Mišek Stuart Little 13.55 Nad.: nevarna igra 15.00 23.45 Nad.: Talci 18.55 24UR - vreme 19.00 22.10 24UR - novice 20.00 Film: Seks v mestu (rom., i. S. J. Parker) 22.45 Nad.: Črni seznam 0.35 Nad.: Nevarna igra A Kanal A 6.55 Serija: Rokodelstvo 8.05 Serija: Nove pustolovščine stare Christine 8.30 19.00 Nan.: Veliki pokovci 9.00 12.45 Serija: Alarm za Kobro 1110.00 Nad.: XIII: Na sledi zarote 10.55 Astro TV 12.15 Tv prodaja 13.50 Film: Lomilki src 16.05 Film: Analiza pa taka 18.00 19.55 Svet 19.25 Serija: Vzgoja za začetnike 20.05 Film: Plačilo 22.25 Nad.: Spartak - Vojna prekletih 23.30 Film: Mož v ognju RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Mednarodni utrinki; 12.15 Dolgo devetnajsto stoletje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Borut Spacal: Nočni svet - 15. nad.; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30 Jutranja kronika; 6.40, 10.40 Pesem tedna; 7.00 Jutranja kronika; 7.45 Dobra zgodba; 8.00 Pregled tiska; 8.30 Jutranjik; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 9.30 Pohod konjenikov ob Soči; 10.00 10 let od vstopa v EU; 11.00 Kdo je delu ukradel čast; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.15 Pomagajmo Reneju; 15.30 DIO; 16.30 Pogovor z Anjo Medved; 17.00 Letalski miting Bovec; 18.30 Filmofil; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appunta-menti; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e so-cieta; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35 Saranno suonati; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35 Nel paese delle donne; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La musica scelta da radio Capodistria; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Tutti i topi vo-gliono ballare; 0.00 Nottetempo. -/ SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Polka in valček na Prvem; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok; 10.10 Pod pokrovko; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.00 Globalna vas; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 8.55 Napoved radijskega sporeda; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.55 - 11.30 Kako se dela in živi v mestih pogorelih industrijskih obratov; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.25, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Botrstvo; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 21.00 Galerija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Glasbena medigra; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni nokturno;19.10 Medigra; 19.30 Glasba, gledališče... and all that jazz; 20.00 Iz arhiva simfonikov; 21.05 Arsov forum; 22.05 Radijska igra; 23.00 Glasba 20. stol.; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). /Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga), iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. Četrtek, 1. maja La 5, ob 21.10 VREDNO OGLEDA Le fate ignoranti Italija 2001 Režija: Ferzan Ozpetek Igrajo: Stefano Accorsi, Margherita Buy, Serra Yilmaz in Gabriel Garko V Rimu, v čudoviti vili živi žalostna in obupana vdova, ki je v trenutku, ko je izvedela, da ji je umrl mož, odkrila, da jo je ta že dalj časa varal. Šok pa je bil še toliko večji, ker je izvenzakonsko ljubezensko zvezo imel z mlajšim fantom, kar je plavolaso soprogo docela spravilo s tira. Antonia pa je kljub vsemu želela priti stvari do dna in se je zato odločila, da bo moževega ljubimca spoznala. Ko se je končno srečala z njim, pa je prišla na sled tudi njegovi številni družini prijateljev, ki ji je seveda pripadal tudi pokojni mož. Kljub začetnemu presenečenju in dokajšnjemu začudenju, je tudi Antoniji uspelo razumeti marsikateri razlog zaradi katerega se je njen Massimo oddaljil od nje in se zatekel v objem novih prijateljev. ^ Rai Uno ^ Rai Due ^ Rai Tre / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Četrtek, 1. maja 2014 21 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 TDD predstavlja 21.05 Sprehodi 22.00 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due Rai Tre 7.00 Nan.: Friends 7.3015.25 Show: Vecc-hi bastardi 8.30 16.20 Show: Urban Wild 9.30 17.25 Show: Come mi vorrei 10.05 Serija: Dr. House - Medical division 12.10 Cotto e mangiato 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Športna rubrika 13.40 Grande Fratello 14.10 18.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Saga 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Show: Colorado 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.3016.50, 20.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Ver-detto Finale 15.20 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Show: Carosello Reloaded 21.15 Talk Show: Si puo fare 23.35 Tv7 La 7 LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: Il commissario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Paese delle Meraviglie 22.40 Bersaglio mobile 6.45 Risanke 8.15 Serija: Due uomini e mezzo 8.35 Serija: Desperate Housewives 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme in vremenska napoved 11.001 fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: The Good Wife 17.45 20.30 Dnevnik in športne vesti 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.00 Serija: LOL 21.10 Talk show: Virus - Il contagio delle idee 23.25 Punto di Vista ^ Tele 4 6.30 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Mi manda Rai Tre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quo-tidiano 13.10 Rai Educational - Il tempo e la storia 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.15 Nad.: Terra nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 21.05 Sfide 23.10 La tredicesima ora - La scelte che hanno cambiato la vita u Rete 4 6.10 Media Shopping 6.25 Serija: Chips 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in gial-lo 14.00 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Film: Sentieri selvaggi 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Quarto grado 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Show: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Film: La scelta del cuore 16.15 Nad.: Il Segreto 17.10 Talk show: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la noti-zia - La Voce dell'irruenza 21.10 Film: Qualcosa di straordinario (dram., i. D. Barrymore) 23.30 Super-cinema 0.00 Show: Grande Fratello 7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.25 12.45 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: La laguna di Caorle 8.05 Dok.: Italia da scopri-re 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Qui studio a voi stadio 17.30 Dnevnik 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Ring 23.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved |lf- Slovenija 1 7.30 Dnevnikov izbor 8.05 Dok. film: Ris, kralj gozdov 9.05 Dok. film: Oltarji Špika 10.05 15.30, 18.40 Otroški program: OP! 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.35 Dok. odd.: Večno življenje 14.55 Mostovi - Hidak 15.50 Razred zase 16.15 Muzikajeto 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Film: Gianni in ženske 18.55 23.35 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Dnevnikov izbor 20.00 Odd.: Slovenski pozdrav 21.25 Na lepše 21.55 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.20 Polnočni klub Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 9.00 Otroški kanal 9.45 Zabavni kanal 12.20 Točka 13.20 Prisluhnimo tišini 14.35 Alpe-Donava-Jadran 15.15 Migaj raje z nami 15.45 Rad igram nogomet 16.10 Nogomet: vrhunci evropske lige 16.50 Mostovi - Hidak 17.25 Mednarodna obzorja 18.15 Osmi dan 18.45 Knjiga mene briga 19.10 23.40 Točka 20.00 Dok. serija: Kitajska - dežela zmag in vrenj 20.45 Nan.: Sodobna družina 21.10 Nad.: Scott in Bailey 22.00 Film: Neustrašni Aballay Slovenija 3 6.00 19.55, 21.55 Sporočamo 7.50 17.50, 19.30, 21.50 Kronika 8.05 Žarišče 10.05 15.30 Ozadja 11.00 Intervju z izvršnim sekretarjem ZSSS Goranom Lukičem 13.30 14.30 Prvi dnevnik 16.00 20.40 Na tretjem... 17.30 Poročila 19.00 Dnevnik s tolmačem 20.15 Tedenski pregled 20.30 Poslanski premislek 21.30 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 0.10 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 City folk 14.50 Vesolje je... 15.20 Nogomet: Evropska liga 17.00 Tg - dogodki 17.15 Glasba zdaj 17.30 Sredozemlje 18.00 Firbcologi 18.25 Bukvožerček 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.55 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 Potopisi 20.30 Najlepše besede 21.00 Dokumentarec 22.15 Arhivski posnetki 23.00 Blue Hole 23.30 Avtomobilizem 23.45 Kino premiere Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 15.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 18.50 Pravljica 9.15 19.00 ŠKL 10.15 11.30, 14.30, 15.15 Videostrani 17.30 Besede miru 18.00 Kralj Trnovec 20.00 Na Postojnskem 20.30 Beseda, poroštvo resnice 21.30 Vedno se bom spominjal 22.00 Glasbeni večer, sledita TV prodajno okno, videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 8.10 16.55 Nad.: Želim te ljubiti 9.05 10.15, 11.25, 12.10 Tv prodaja 9.20 15.55 Nad.: Prepovedana ljubezen 10.30 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 11.40 Serija: Prenovimo sobo 12.25 Film: Spirit - Divji žrebec (anim.) 14.00 Nad.: Nevarna igra 15.00 Nad.: Talci 18.55 24UR -vreme 19.00 21.55 24UR - novice 20.00 Film: Kako ugrabiti nevesto (rom.) 21.55 Film: Zadnji božič 23.05 Eurojackpot Kanal A RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.30 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Uganda; 12.15 V pričakovanju vikenda; 13.20 Zborovski utrip, sledi Music Box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music Box; 17.30 Odprta knjiga: Borut Spacal: Nočni svet - 16.nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 18.45 Postni govori; 19.20 Napo-vednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Jutranjik; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Projekt Viški hrane; 11.00 Naš gost; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Botrstvo; 15.00 Pesem tedna; 15.30 DIO; 16.00 Gostja; 17.00 Kako je delati v EU; 17.45 Urbani sprehodi po Tolminu; 18.00 Kontakt s poslušalci; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregio-ne News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Il diario di Athena; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima Classifica; 11.35, 20.30 Il vaso di CS Petek, 2. maja Rete 4, ob 16.35 VREDNO OGLEDA Sentieri selvaggi ZDA 1956 Režija: John Ford Igrajo: John Wayne, Jeffrey Hunter, Natalie Wood in Vera Miles Nekdanji oficir južnjaške vojske Ethan Edwards se po večletni odsotnosti končno spet vrne domov na bratovo kmetijo. V resnici gre za ranch, domačijo, ki jo napadejo Indijanci. Pri tem pomorijo večji del družine in ugrabijo Ethanovo nečakinjo. Stari kavbojec, ki je tudi zagrizen rasist se poda na dolgo pot. Njegov cilj je najti dekle, ki pa jo v resnici namerava tudi umoriti, saj so jo po njegovem mnenju rdeče-kožci onečastili. Fordov film velja še danes za enega najznamenitejših vesternov, ki se na svež, drzen in provokativen način loteva večno perečih tem družine, rasizma in sožitja velikega naroda. 6.55 Serija: Rokodelstvo 8.05 19.00 Serija: Veliki pokovci 8.35 12.55 Serija: Alarm za Kobro 11 9.30 Film: Jackie Collins - Pariške zveze 10.55 Astro TV 12.25 13.45 Tv prodaja 14.00 Film: Plačilo 16.10 Film: Mafijski blues 18.00 19.55 Svet, Novice 19.25 Serija: Vzgoja za začetnike 20.05 Film: Borba 22.10 Film: Aljaska v plamenih Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Ora musica; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35, 20.00 Orbita a New York; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio cinque; 18.00 Etno bazar; 19.00 Saranno suonati; 19.30 Večerni dnevnik; 23.00 The magic blues; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Modro zeleni; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček na Prvem; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.00 Dilema; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prigoda; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Muslauf - Ko hobi postane posel; 11.00 Prekerci s stilom; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Popoldne na Valu 202; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.10 Spet čez pet; 18.10 Latrina 202; 18.50 Spored; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Klub klubov; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Odprti termin za glasbo. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Tretje uho; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Gremo v kino; 14.35 Filmska glasba; 15.05 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 22 Četrtek, 1. maja 2014 APrimorski r dnevnik Ricco ne more iz svoje kože LIVORNO - Zgodba nekdanjega poklicnega kolesarja Riccarda Riccoja zadobiva že žalostne razsežnosti. Leta 2012 je bil zaradi dopinga dokončno obsojen na 12 let prepovedi nastopanja, potem ko je zaradi samo transfuzije celo končal v bolnici. Kljub kazni je zadnje čase treniral, da bi izboljšal rekorde znamenitih vzponov, kot je Mount Ventoux, a so ga karabinjerji vnovič prijavili sodstvu, ker je bil s kolesarjem Matteom Cappejem dogovorjen za zmenek z bolničarjem in trgovcem. Zasačili so jih s 30 konfekcijami zdravil na bazi testosterona in EPO-ja. Ulica dei Montecchi 6 [-" tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu R 1 Prijeli metalca banane MADRID - Španska policija je aretirala gledalca, ki je na nedeljski prvenstveni tekmi med Villarrealom in Barcelono z metom banane proti brazilskemu branilcu katalonske ekipe Daniju Alve-su (na slki) poskrbel za rasistični incident. Navijač je banano vrgel, ko je 30-letni Alves želel izvesti podajo iz kota. Brazilec je požel veliko odobravanja zaradi načina, kako je reagiral. Pobral je banano in pojedel košček sadeža. Pri Villarrealu so navijaču odvzeli člansko izkaznico in mu dosmrtno prepovedali vstop na stadion. NOGOMET - V Ligi prvakov Atletiko v Londonu izločil Mourinhov Chelsea Madridski finale Chelsea - Atletico Madrid 1:3 (1:1) Strelci: 1:0 Torres (36.), 1:1 Lopez (44.), 1:2 Costa (60., 11-m), 1:3 Turan (72.). Chelsea: Schwarzer, Ivanovič, Cahill, Terry, Azpilicueta, Ramires, Luiz, Cole (od 55. Eto'o), Willian (od 77. Schürrle), Torres (od 67. Ba), Hazard. Atletico Madrid: Courtois, Juanfran, Miranda, Godin, Filipe Luis, Turan (od 84. Rodriguez), Tiago, Mario Suarez, Koke, Lopez (od 66. Raul Garcia), Diego Costa (od 76. Sosa). LONODN - Potem ko je Real v torek šokiral branilce naslova iz Münchna in s 4:0 na njihovem terenu končal misijo obrambe naslova, so bili v drugi polovici polfinala na delu Londončani in Španci. Slednji so imeli priložnost, da poskrbijo za povsem madridski finale in jo z odlično igro ter tremi goli tudi izkoristili. Če so ljubitelji nogometa pričakovali, da bo domači strateg Jose Mourinho ubral podobno taktiko kot na prvi tekmi, ko so se njegovi igralci zgolj branili, je Portugalec spet presenetil. Navkljub navidezno obrambni postavitvi je bila na začetku igra Londončanov precej bolj odprta in nevarna kot v Madridu. Domači so bili na povratni tekmi oslabljeni, saj zaradi kazni nista smela igrati Lampard in Obi Mikel, prvi vratar Čech pa kljub nekaterim optimističnim napovedim le ni bil čudežno nared po poškodbi rame. Prva priložnost je bila na španski strani: v peti minuti je Koke močno meril z leve strani, žoga je preletela Chelseajevega veterana Marka Schwarzerja in zadela najprej prečko, potem oplazila vratnico, nazadnje pa jo je Gary Cahill odbil v kot. Po prostem strelu Williana v 16. minuti pa vratar rdeče-belih Thibaut Courtois, ki je uradno sicer član prav Chelseaja, ni imel veliko dela. Zato pa je klonil v 36., ko je udaril nekdanji zvezdnik Ma-dridčanov Fernando Torres. A Mourinho ni imel priložnosti, da bi igro pričakovano zaprl. Tik pred koncem polčasa je namreč sledil šok za Londončane. Podajo Tiaga v kazenski prostor je hitri Juan-fran še ujel in žogo preusmeril nazaj, kjer jo je ob slabem posredovanju treh neodločnih igralcev v modrem Adrian Lopez hladnokrvno porinil v mrežo. Atletico, ki je v pol-finalu elitnega evropskega tekmovanja igral prvič po letu 1974, je imel nenadoma izjemno izhodišče. V nadaljevanju je imel sprva pobudo Atletico, v 53. minuti pa je zelo dobro z glavo meril Terry, vendar je gol preprečil Cur-tois s še boljšo obrambo. Pri Chelseaju je tedaj v igro vstopil Samuel Eto'o, toda prav Ka-merunec je bil tragični junak tekme: v 59. minuti je na robu kazenskega prostora spotaknil Diega Costo, ki je nato sam hladnokrvno izvedel najstrožjo kazen. Chelsea je odgovoril z nevarnim napadom Davida Luiza, ki pa je v 64. minuti zadel le prečko. Mourinho je moral zdaj vse staviti v napad, a je bilo hitro jasno, da je sanj Chelsea-ja konec. Piko na i je že v 72. minuti postavil Arda Turan, po njegovem prvem strelu je Schwarzer žogo še odbil v prečko, a je turški nogometaš odbitek pospravil v mrežo in dokončno potrdil veliko slavje rdeče-belih. DANES - Polfinale evropske lige, ob 21.05: Valencia - Sevilla (0:2), Juventus - Benfica (1:2) Veselje nogometašev Atletica ansa KOŠARKA - Sgt Za A1-ligo bo potrebna še tretja tekma TURIN - Košarkarice tržaškega društva Societa Ginnastica Triestine so zapravile prvo zaključno »žogico« za napredovanje v najvišjo žensko ligo. V drugi tekmi finalan končnice A2-lige so namreč v Turinu iz 56:48 zgubile proti ekipi Pallacanestro Torino . Ekipa SGT je imela ob koncu tretje četrtine kar deset točko prednosti (34:44), a je v zadnjih desetih minuta popolnoma popustila, dosegla samo štiri točke, domačinke pa kar 22. Ta Sgt je Anna Vida dosegla 23 točk, nobena druga pa več kot šest. Tretja, odločilna tekma bo v nedelo ob 18. uri v Trstu. DANES - Evropski pokal, finale, 18.30 Valencia - Unics Ka- NAMIZNI TENIS Še četrti ekipni poraz Lise Ridolfi Italijanska ženska namiznoteniška reprezentanca, za katero nastopa tudi Na-brežinka Lisa Ridolfi, je na svetovnem ekipnem prvenstvu na Japonskem doživela še četrti poraz. Tokrat jo je z izidom 3:1 premagala Indija. Edino točko za »azzurre» je dosegla Chiara Colantoni (zmagal je s 3:2), Ridolfijeva pa je s 3:1 klonila pred Sahasra-budhejevo. Serijo nastopov v 2. kakovostni skupini bo italijanska reprezentanca sklenila danes proti Portugalski. Več sreče so imeli moški, ki so Indijo premagali s 3:2. Boljše gre Sloveniji. Moški so še v boju za vrnitev v prvo skupino, dekleta pa na pragu četrtfinala. ODBOJKA - Danes v Osimu ob 17.30 3. tekma finala za naslov Macerata-Perugia (stanje 1:1, igra se na tri zmage). TRIESTINA - Nova lastnika Triesti-ne Mehmeti in Mbock sta včeraj izplača igralce do vključno marca. Sama lastnika sta obljubila, da bosta do srede (včeraj) izplača vsaj delno zaostale prejemke, nogometaši so namreč zagrozili s stavko. KOLESARSTVO - Švicar Michael Albasini, kolesar ekipe Orica GreenEdge, je zmagovalec prve etape dirke po Romandi-ji, skupno vodstvo pa je pred zmagovalcem za pet sekund zadržal Poljak Michal Kwiat-kowski (Omega - Quick Step).Od četverice Slovencev, ki so začeli dirko po Roman-diji, je v cilj prišla trojica, saj je Janez Braj-kovič odstopil. RIO 2016 - Brazilski organizatorji olimpijskih iger leta 2016 v Riu de Janeiru so se odzvali na kritike, da prihaja do velikih zamud pri pripravi na največji športni dogodek na svetu in 829 dni pred igrami v pisem sporočilu zagotovili, da bodo OI čez dobri dve leti pripravljene pravočasno in v okviru predvidenega proračuna. OI bodo stale vsaj 11,9 milijarde evrov, za več kot četrtino od sprva predvidenega. BAVISELA 2014 - Niz pobud do nedeljskega vrhunca Najprej najmlajši 2.000 otrok na Baviseliyoung pilo Radensko - Odprli tudi naselje na nabrežju Približno 2.000 otrok iz osnovnih in nižjih srednjih šol, med njimi tudi slovenskih, so, kot po tradiciji, včeraj dopoldan preplavili osrednji mestni Veliki trg v sklopu Bavisele young, prve netekmovalne preizkušnje podaljšanega tržaškega tekaškega vikenda, ki bo vrhunec dosegel z nedeljskimi 15. evropskim Starhotels maratonom, (s startom v Gradišču) 19. tržaškim malim maratonom Coop Gran Duino (iz Devina) in tekaško-pohod-niško družinsko Baviselo (od Miramara). Otroke, šolsko osebje, starše in seveda tudi organizatorje je osrečilo vreme, ki je v dopoldanskih urah prizaneslo vsem s sončnimi žarki in primerno temperaturo. Med sponzorji tekmovanja je bila poleg Občine, Fundacije CRT in družbe Orion, tudi Radenska, ki je otrokom delila platnene vrečke znamke Union, v katerih pa so bili »seveda« jogurt, sok in mineralna voda. Za slovenski pozdrav, v potrditev nove čezmejne usmeritve organizacije, sta poskrbela uradni špiker teka Rado Šušteršič ter predstavnik Radenske Borut Lavrenčič. Manj sreče so imeli z odprtjem naselja Bavisela, saj je popoldne deževalo. Svojo stojnico je odprla Občina, sponzor Diadora in še kdo, danes bo najbrž že bolj živahno. Sinoči je bil na sporedu tudi tek 10 (tekmovalcev) x 1.000 (metrov). Nastopilo je 15 ekip. Velike težave je organizatorjem že v torek povzročilo spomeniško varstvo, ki je zahtevalo odstranitev velikega pokritega centra CariFVG Expo Marathon iz Velikega trga. Ta- ko so bili prisiljeni premestiti vpisni center v različne prostore občinske palače, kjer bo danes med 16. in 20. uro mogoč vpis in prejem paketov za družinsko Baviselo, jutri in v soboto med 10. in 19. uro pa za daljša teka. Birokratski zaplet je neuradno povzročil organizatorjem več tisoč evrov škode, ker je bilo treba strukturo na hitro demontirati. Danes, jutri in v soboto bodo na nabrežju različni koncerti. Prizora z otroškega teka na Velikem trgu fotodamj@n / ŠPORT Četrtek, 1. maja 2014 23 KOŠARKA - Že sinoči tekme 31. kroga deželne C-lige Breg še v boju za končnico Breg - San Daniele 80:71 22:18, 42:30, 68:51) Breg: M. Grimaldi 9 (1:2, 4:6, 0:1), Co-retti n.v., Crismani 3 (-, 0:3, 1:1), Semec 2 (-, 1:3, -), Spigaglia n.v., Cigliani 20 (-, 4:7, 4:6), Mattiassich n.v., Kos 14 (-, 4:7, 2:4), Gori 14 (-, 4:4, 2:4), A. Grimaldi 18 (4:4, 7:12, -). Breg je zasluženo premagal na lestvici višje uvrščeni San Daniele, čeprav je še vedno nastopil v okrnjeni postavi. Poznalo pa se je, da se je v ekipo spet vrnil Alberto Gir-maldi, ki je odlično kot organizator vodil Bregovo moštvo in poleg tega tudi dosegel 18 točk. Sicer pa so bili vsi vraovanci trenerja Vatovca zaslužni za ta uspeh, še posebno pa Cigliani, ki je imel 11 skokov in je bil z 20 točkami tudi najboljši strelec domače ekipe. Tekma je bila v prvem polčasu precej izenačena, v tretji četrtini pa si je Brežanom uspelo priigrati rahlo prednost, ki so jo nato ohranili do konca srečanja.(lako) Codroipese - Bor Radenska 78:55 (18:14, 32:27, 51:43) Bor Radenska: Bole 8, Kocijančič 2, Meden 13, Contento 7, Babich 6, Bevitori, Favretto 4, Pizziga 8, Pertot 3, Daneu 4. Končni izid predstavlja za košarkarje Bora prehido kazen. V prvih treh četrtinah so se boljšemu nasprotniku zadovoljivo upirali. Učinkoviti so bili predvsem v obrambi, v napadu pa so igrali dokaj preudarno in kolektivno. Povsem drugače je bilo v zadnji četrtini, ko so, kot se jim čal pogosto dogaja, popolnoma popustili. Codroipese je Cigliani je bil z 20 točkami najboljši strelec Brega fotodamj@n poostril svoj ritem, začel nizati koše v protinapadu, se opogumil in zbral v desetih minutah kar 27 točk, tako da je razlika na koncu znašala celih 23 točk. Ostali izidi: Fagagna - Latisana 58:65, Fogliano - Falconstar 72:89, Rorai - Gori-ziana 67:96, Corno - Cervignano 70:68, Monfalcone - UBC 78:79, Romans - Tar-cento 72:67, Don Bosco -Servolana 72:80. Vrstni red: Falconstar 60, Corno 58, Servolana in Codroipo 42, San Daniele 38, UBC 34, Tarcento in Fogliano 32, Breg 30, Lati-sana 28, Romans 36, Fagagna, Cervignano 22,Goriziana 20, Don Bosco 18, Bor Radenska 16, Monfalcone 12, Rorai 8. V objem očka Daniela in mamice Martine je skočil mali SAMUEL. Mladi družinici čestitamo in se z njo veselimo vsi pri ŠZ Jadran HOKEJ NA ROLERJIH - Na Opčinah Polet začenja svojo pot v končnici A2-lige Hokejisti na rolerjih Poleta v moštveni A2-ligi že celo sezono dokazujejo svojo premoč, zato so lahko pred začetkom končnice za napredovanje samozavestni in optimisti. Dejansko pa se v soboto, ko se bodo na Opčinah (začetek ob 20.30) z Invicto Modena pomerili v prvi tekmi polfinala, začenja vse znova. Vse kar so dosegli doslej namreč ne šteje. Ne glede na to, so v taboru ZKB Kwins trdno odločeni, da tega nasprotnika izločijo iz boja že po dveh tekmah. Po sobotni tekmi na Pikelcu bodo prihodnjo soboto igrali v Modeni, tam pred- stavlja največjo oviro majhnost domačega igrišča. Če bo potrebna še tretja tekma, jo bodo odigrali 13.5. na Opčinah, a bi se temu želeli izogniti, ker se v naslednjem tednu pričenja tudi državni finale mladincev, na katerem bodo v dresu Buie nastopili tudi hokejisti Poleta. Openski konji so Modeno v rednem delu premagali že dvakrat. V drugem polfinalu se bosta pomerila moštvi Montebellune in Pattinatori Sambenedettese. Favorit je Montebelluna, ki v play-offu nastopa okrepljena z igralci hokeja ne ledu. KARATE Matteo Blocar (Shinkai club) ii prvak Karateist Shinkai cluba Matteo Blocar (letnik 1992), črn pas, 1.dan je v Pagnaccu pri Vidmu osvojil naslov deželnega prvaka in si tako v katah kot v borbi prislužil pravico do nastopa na državnem prvenstvu, ki bo 24. in 25. maja v Bassanu del Grappa Tekmovanje bo na zelo visoki ravni, saj sodijo italijanski karateisti med najboljšimi v Evropi. To ja za Mattea zadnja tekma kot črn pas 1.dan , saj se mladi športnik pripravlja na izpit za 2.dan. Košarka: dve zmagi poletovk under 14 Libertas - Polet 46:56 (6:18, 20:34; 28:43) Polet - Monfalcone 74:68 (16:20, 38:35, 51:48) Polet: Perčič 4+12, L. Furlan 2+0, Danev 6+2, Orel 6+31, Daneu 11+10, Taučer 19+17, Kravos 4+/, Vinent Guerra 2+0, Starich /+2, Sanna /+0, Zerial /+0, Ukmar /+0. Polet je osvojil dve zmagi, najboljšo predstavo pa so varovanke trenerja Damjana Košute pokazale na tekmi proti Monfalconu. S skupinsko igro, dobro obrambo in napadi uspele osvojiti zmago. Pohvalo zaslužijo vse igralke, predvsem Gaja Orel. Na prvi tekmi proti Libertasu pa je pravi ritem v napadu dala Martina Danev. □ Obvestila AŠZ DOM GORICA vabi na mesec odprtih vrat: vadba v mesecu maju bo brezplačna za vse, ki bodo želeli poskusiti minibasket, basket ali cheerleading. Micro-minibasket (letniki 2004 in mlajši): torek in sreda od 16.30 do 17.30 in petek od 16.00 do 17.00; Under 12 (letniki 2002-03): torek in sreda od 17.30 do 19.00 in petek od 17.00 do 18.00; cheerleading (vadba je namenjena dekletom osnovne šole): ponedeljek od 16.00 do 17.30 in četrtek od 16.30 do 18.00; informacije pri ASZ Dom, tel. 0481-33288, domgorica@gmail.com in Andrej Vremec, tel. 338-588958, marinandrej@alice.it. razprla krila, malega SAMUELA v posteljko položila. Mamici Martini in očku Danielu vso srečo želimo, novega člana se že veselimo. Vsi pri ŠD Kontovel ODBOJKA - 1. divizija »Vsestransko« neroden poraz Zaleta Kontovel Odbojkarice Kontovela so v zadnjem krogu rednega dela 1. ženske divizije na Tržaškem doživele res neroden spodrsljaj. Po izenačeni tekmi so namreč s 3:1 izgubile proti ekipi Poggi-volley in si s tem zapravile končno 2. mesto na lestvici. To zdaj zaseda S.Andrea, ki bo torej imel v polfinalu končnice proti Kontovelkam prednost domačega igrišča, če bo tekma, kot kaže, v nedeljo, 11. maja pa bo na njej najbrž odsotna podajalka Giulia Antognolli. Kontovelke, ki ne skrivajo želje, da bi napredovale v D-ligo, so bile na tekmi preveč napete, na drugi strani pa je bil Pog-givolley, ki mu je šlo za uvrstitev v playoff, izjemno borbeno razpoložen in je zelo učinkovito igral, zlasti v obrambi. Poraz je pekoč tudi zato, ker je zaradi zmage Poggivolleyja dokončno izpuhtela možnost, da bi se v play-off kot četrte uvrstile igralke Zaleta Breg. Njihov zadnji sobotni nastop proti ekipi OMA vsekakor ne bo brezpredmeten. Z zmago bi namreč Brežanke preprečile izpad sestrske ekipe mladink Zaleta Kmečke banke. PogiVolley - Kontovel (26:24, 17:25, 25:23, 25:22) Kontovel: Bukavec 25, Zuzič 12, Il. Cassanelli 2, Zavadlal 5, Pestrin 7, Ghezzo 4, Antognolli 4, Pertot 0, Mi-cussi (L), Is. Cassanelli 0. Trener: v. Zuzič NAVIJAŠTVO - Ob sprejemu v Gropadi Jasne, Maše in Boštjana S šopkom o ZDA S šopkom - modro, rdečim in belim - so Jasna, Maša in Boštjan strmeli v ekran, kjer so si še enkrat lahko ogledali nastope na svetovnem prvenstvu cheerleadinga v Orlandu. V Gropadi so člane Cheerdenca Milleniuma (CDM) Jasno Kenipp, Mašo Bizjak in trenerja Boštjana Gregoriča sprejeli v torek, nekaj ur po njihovem prihodu iz Združenih državah Amerike. Najzvestejši navijači so hoteli slovenskim reprezentan-tom še enkrat v živo zaploskati in jim čestitati za uspešen nastop in osvojeno srebrno kolajno mešane skupine, v kateri sta nastopila Kneippova in Gregorič. Za Openko Jasno in Bazovko Mašo je bil letošnji nastop prvi v dresu reprezentance Slovenije. Kneippovo, ki je članica CDM od samega začetka in je že prej sodelovala v predhodnici, Motorični plesni šoli, je bila v mešani ekipi (elite coed) ena izmed desetih »flajerk« (navijačica, ki stoji na vrhu piramide). Z njo je nastopil še trener CDM Boštjan Gregorič, ki se je iz gimnastike prelevil v navijača: »Navadno mlajši fantje izberejo ta šport predvsem zaradi punc, starejši pa zato, da bi poskusili še kaj novega,« priznava Koprčan, ki je s Slovenijo nastopal že lani. Med dvema predvsem Kneippova ne izključuje, da bi še vztrajala: »Če bi osvojili zlato, bi bila to gotovo moja zadnja tekma, tako pa še ne vem.« Dokončno odločitev bo sprejela čez nekaj mesecev, ko bodo spet izbrali reprezentante. Kneippova je tekmovala tudi v ženski skupini. Med 21 reprezentantkami je bila izbrana tudi Maša Bizjak. Če so Kneippovo povabili potem, ko si je po enem izmed treningov z mešano skupino zaželela sodelovati v skupini, kjer so vse tekmovalke zagrizene in nasmejane, pa je Bizjakova morala prestati re-šeto izbora. Na njem je 14-letnica, članica Strel, hotela sprva samo opazovati ostale, saj ni verjela, da bi ji lahko uspel preboj v reprezentanco, naposled pa je le stopila na parter in prepričala trenerja. »Bila sem med najmlajšimi v skupini. V dveh urah smo morale v skupini pokazati akrobatske elemente, skoke in dvige,« razlaga Maša. »Od novembra, odkar so se začele priprave, sem res veliko napredovala.« Ekipa je osvojila 5. mesto. S predsednico Ivico Stok (z desne) Boštjan Gregorič, Jasna Kneipp in Maša Bizjak fotodamj@n Slovenija je letos v Orlandu tekmovala v osmih kategorijah (57 tekmovalcev). Za nastop na prvenstvu ni predhodnih kvalifikacij, tako da se države enostavno prijavijo. V kategoriji skupinskih in partnerskih dvigov ter plesnih parov odpotuje državni prvak, ekipe pa izberejo na izborih. »Ker je Slovenija manjša država, je preboj v reprezentanco lažji,« priznava Jasna. »Na izbor pa se prijavijo le tisti, ki lahko krijejo vse stroške potovanja. Ekipo vsekakor sestavljajo najboljši cheerleaderji, vendar veliko se jih more nastopu odpovedati zaradi stroškov.« Potovanje je letos stalo okrog 1500 evrov, vsak tekmovalec pa je manjši prispevek dobil s prodajo navijaških majic in puloverjev. Kulisa tekmovanje je zabavišče Walt Disney Resort, točneje velika dvorana, podobna tržaškemu PalaTrieste. V živo so tekmovanje spremljali sami nastopajoči, celoten spektakel pa so predvajali tudi po televiziji in po spletu. V ZDA je navijaštvo skorajda del kulture: izdajajo časopise, čisto v vsaki trgovini dobiš tudi navijaške pripomočke. »ZDA še vedno prednjačijo, čeprav se vse bolj bojijo tekmecev. Napredovale so predvsem azijske države, tudi države Južne Amerike in Evrope ne zaostajajo. V ¡kategoriji skupinskih dvigov so na primer zmagale Norvežanke. Navijaštvo se širi predvsem zato, ker ameriški tre- nerji odhajajo širom po svetu. Skandinavci pa imajo na primer tudi dovolj denarja, da si lahko privoščijo priprave v ZDA,« še dodaja Jasna. Tudi pogoji so zelo drugačni od naših. »Slovenska reprezentanca ima na primer samo parter, včasih pa tudi tega nismo imeli na trenginih, v ZDA pa imajo povsod kan-vase, odrivne parterje in varnostne pasove za mete.« Tudi to dovoljuje nekaterim reprezentancam, da se na svetovnem prvenstvu pomerijo na višji stopnji (nivo 6). Slovenija je letos nastopala v kategoriji elite (nivo 5), ZDA, Tajska in druge skandinavske države pa na višji, šesti stopnji: »V kategoriji Premier (nivo 6) veljajo drugačna pravila, tudi koreografije so drugačne, težje. Dovoljene so trojne piramide, težji elementi v metih, vse je nevarnejše in je več poškodb. V kategoriji elite (nivo 5) pa je vse bolj umirjeno, ocenjujejo pa čistost elementov,« je razliko razložila Kneippova. O tem, v kateri kategoriji nastopa Slovenija, odloča sicer trener glede na sestavo ekipe in pogoje treningov. V mešani skupini, kjer sta Kneippova in Gre-gorič osvojila srebrno kolajno, prednjači Slovenija že drugo leto: »Veliko fantov se v Sloveniji ukvarja s partnerskimi dvigi, kar pomeni, daflajerko dviga en sam fant, pri drugih reprezentancah pa dvigajo punco dve ali tri baze,« še dodaja Kneippova, ki je največ trenirala ob vikendih z reprezentanco. (V.S.) 24 Četrtek, 1. maja 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad severnim Sredozemljem je plitvo ciklonsko območje. Od severovzhoda doteka k nam razmeroma topel in vlažen zrak. Po celi deželi bo oblačno do spremenljivo vreme. Popoldne se bo poslabšalo in ponekod so predvidene plohe, še posebno v alpskem svetu. Ob morju bo pihal šibak veter. Delno jasno bo s spremenljivo oblačnostjo, predvsem popoldne se bodo pojavljale krajevne plohe in nevihte. Ponekod po nižinah se bo pojavila kratkotrajna megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 11, v alpskih dolinah okoli 4, najvišje dnevne od 17 do 22 stopinj C. Še bo prevladovalo spremenljivo in nestanovitno vreme. Možne krajevne plohe po vsej deželi. Jutri bo zmerno na zahodu države tudi pretežno oblačno. Predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji bodo občasno padavine, deloma plohe in nevihte. 2000 m............4 2500 m............0 2864 m ...........-4 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 6,5 v gorah 7,5. Princ Harry se je razšel s Cressido Bonas LONDON - Britanski princ Harry se je po dveh letih romantične zveze razšel s Cressido Bonas. Par naj bi se razšel v prijateljskem duhu, je medijem razkril nek neimenovani prijatelj. Pri tem je zanikal namigovanja, da se je 25-letna Cressida 29-letnemu Harryju zdela preveč "zahtevna" do njega. "Cres-sida se je odločila, da se bo osredotočila na svojo kariero, Harry pa je resnično naklonjen temu, da bo lahko napredovala v svojem življenju," je dodal omenjeni vir. Britanski mediji so dalj časa ugibali o morebitni zaroki slavnega para. Te govorice so se še okrepile prejšnji mesec, ko se je Cressida ob Harryju udeležila prvega uradnega dogodka. Par se je spoznal leta 2012. Harryju je Cressido predstavila njegova sestrična, princesa Eugenie. (STA) V Oklahomi ponesrečena usmrtitev obsojenca na smrt NEW YORK - Ameriška zvezna država Oklahoma je v torek v kraju McAlister izvedla ponesrečeno usmrtitev 38-letne-ga Claytona Locketta. Locketta so privezali na mizo in mu vbrizgali uspavalno sredstvo. Zdravnik ga je razglasil za nezavestnega in začeli so mu dajati še dve drugi sredstvi, pa-ralizator in na koncu še strup. Nato pa se je začel cirkus, saj se je domnevno nezavesten prebudil in začel govoriti, da je nekaj narobe. Zaporniški uradniki so nato pred očmi prič potegnili zastor, zdravnik pa je obsojenca šele pol ure kasneje razglasil za mrtvega in to zaradi srčnega napada. maj Banki tržaškega in goriškega teritorija na strani delavcev in vseh občanov. ZKB<& 1908 crédito cooperativo del careo zadružna kraška banka Doberdob ¡« Sovodnje