Leto III. Štev. 6
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE
31. marca 1962
yyifi redno AAVL zasedanje
centralnega delavskega sveta
Člani našega centralnega delavskega sveta so obravnavali v petek 16. marca 1962 družbeni plan za leto 1962. Pomočnik direktorja tov. Jeriha Avgust je obrazložil smernice naše poslovne politike lin pokazal — na podlagi olbsega proizvodnje, koMiinskiih in vrednostnih pokazateljev ter predvidenih učinkov — kakšne in kolikšne naloge nas čakajo v item poslovnem letu. Razgovor o družbenem planu je potrdil, da se kolektiv zaveda svojega položaja, ki mu ga odpirajo nedavne gospodarske in idejno politične spremembe V naišem gospodarskem sistemu.
Člani centralnega delavskega sveta so družbeni plan za leto 1962
potrdili, hkrati pa dali koristne napotke za ukrepe, ki naj zagotovijo izpolnitev družbenega plana.
Inventura za minulo poslovno leto je bila v mnogočem skrbneje opravljena kot v preteklih letih. To so ugotovili člani GDS, ko so poslušali poročilo Centralne koordinacijske komisije o izvedbi inventure. Poslovanje in promet z materialom je zadovoljivejši kot doslej, vendar so sklenili, naj uprava rudnika še zaostri to službo, da bi dosegli, da ne bo inventurnih razlik.
Sedanjemu Centralnemu delavskemu svetu poteče mandatna doba. Po predpisih, ki veljajo za volitve v samoupravne organe in v
zvezi z odlokom volitev je sklenil, da bodo volitve v naše samoupravne organe v četrtek, 19. 3. 1962. Imenoval je tudi Centralno volilno komisijo in jo zadolžil za izvedbo teh volitev. Člani te komisije so-v Dolar Franc, Koren Viljem, Pocajt Slavica, Aljaž Jože in Zupane Franc. Tudi člana komisije za pripravo seznamov volil-cev so bili imenovani. Ta komisija je 6-članska. V njej so tovariši Volk Jože, Hudomal Anica, Dermol Adela, Velbe Milan, Rak Ela in Jamnišek Silva. Obe komisiji imata polne roke dela. Volitve bodo izvedene po volilnih enotah. Teh je devet, se pravti, toliko, kolikor ije ekonomskih enot in obračunskih enot Priprave so v teku in bodo o njih poročali. Na tem zasedanju je Centralni delavski svet potrdil pravilnik požarno^ varnostne službe na zunanjih objektih našega rudnika. V prihodnji številki »Rudarja« bo objavljeno njegovo besedilo, hkrati pa še kot njegov sestavni del — pravilnik o nagrajevanju predavateljev in članov gasilske čete rudnika.
Tone ROMIH Predsedik CDS
POMEN EKONOMSKE ENOTE IN DELITEV DOHODKA
V naši socialistični državi je nujno prišlo do raznih političnih sprememb v gospodarskih organizacijah. Še bolj je to prišlo do izraza po 26. juniju 1950. leta, ko se je državna ureditev in njeno dirigiranje v gospodarskih organizacijah skoraj v celoti preneslo na delavsko samoupravljanje. Iz leta v leto so naši delavci vedno bolj zainteresirani za čim večji materialni učinek, kar nam seveda izboljšuje življenski standard. Vedno bolj se je širila družbena zavest slehernega delavca do skupnosti. Tako smo v tem obdobju 10-letnega delavskega samoupravljanja imeli več načinov plačevanja osebnih dohodkov. Imeli smo več let mezdno administrativno plačevanje po raznih pravilnikih, ki jih je določil Zvezni zakon, nato okrajni sindikalni sveti. Potem smo prišli še na osnovno celico, to je občino. Brez take stopničaste ureditve seveda nismo mogli naprej. Praksa je nujno pokazala, da bo treba le spremeniti način plačevanja in
sicer delavca nagraditi po delovnem ekonomskem učinku. Ta način nagrajevanja bo bolj zanimal vsakega posameznika v kolektivu in v raznih organizacijah. Tako smo prišli v letu 1960 na nov sistem, ki je še bolj demokratičen in pravičnejši sistem (ekonomske enote). V tem načinu bo sleherni delavec lahko prišel do izraza in se res počutil odgovornega, da je sam upravljalec in izvrševalec podjetja ali dotične celice (ekonomske enote). Izvoljeni so bili obratni delavski sveti. Prej ODS ni mogel obravnavati in videti vsake malenkosti, kar bo sedaj možno na ODS. Na tak način so se večji kolektivi razdelili na manjše kolektive po obratih. Tako so nastale proizvodne EE in obračunske EE, to so predvsem neproizvodne celice, ki pa so za normalno obratovanje nujno potrebne. Vsaka EE ima svoje knjigovodstvo in beleži svojo proizvodnjo. Ima tudi kom-petence, da izvoli razne komisije za kontrolo in postavljanje nor-
mativov in določa cenike del. Vsaka EE je kompetentna, da na svojem zasedanju obravnava razdelitev finančnih sredstev ustvarjenega čistega dohodka svoje EE. Da je prišlo do te zdrobljenosti je bilo seveda nujno. Na področju delitve osebnih dohodkov smo namreč zaostali za napredkom socializma. Sredstva kolektivov so se količinsko povečala in s tem se je razširilo tudi njihovo obzorje. Novi sistem vnaša v delitev načelo, da je delež kolektiva oziroma ekonomske enote tem večji, čim večji in čim višji dohodek ustvarja. To se pravi, da sistem deluje stimulativno v ekonomskih enotah. Postalo je jasno, da star mezdno-administra-tivni način plač delavcem v socialistični družbi ni bil več prilagojen današnjemu sistemu. Danes ima vsak izvoljen upravljalec v podjetju pravico odločati o delitvi osebnih dohodkov. Vsak mora vedeti kako delujejo razni družbeni instrumenti, kako se ustvarja narodni in čisti dohodek
kolektiva in ekonomske enote.
Na kak način je treba delati, da je čim manj poslovnih in materialnih stroškov? Vsak delavec mora biti že toliko politično razgledan, da ve zakaj dela, da je dolžan ustvarjati čim večji dohodek, ker le na tak način bo zagotavljal sredstva sebi in skupnosti kot celoti. Pri tem pa so seveda nujno potrebni politični in tehnični pripomočki, da ne 'bo delavec trpel toliko fizično, temveč se bo torišče dela preneslo na umsko delo.
V tem zavestnem pogledu pa nam danes še dosti manjka, če pogledamo samo razdelitev čistega ali osebnega dohodka posameznih kolektivov. Opazimo namreč, da se Še zelo malo posveča pozornosti po obnovitvi in izboljšavah ter rezervnih skladih, pač pa so si večina razdelili denar med seboj. To so bila večinoma podjetja, ki so imela važne artikle za široko potrošnjo in so se na podlagi slabe družbene kontrole avtomatsko neopravičeno dvigale cene. V to sredino bo prej kot slej morala poseči družbena kontrola in samo delo delavskega samoupravljanja. Če take negativne pojave, kar jih ni malo, pogledamo, vidimo, da manjka zavest ljudi in da bo potrebno priti do tega, da bo za enako delo — enako plačilo.
Nadaljevanje na 3. strani
V današnji številki:
0 Rezultati ciklusa
#	Strelci! Pozor!
#	Problem prevoza jeklenega oporja
#	Delokrog in del. mesto social. delavca
0 Marksistična filozofija
#	Delavska univerza
0 Kaj smo videli v gledališču
#	Ob »Nepokopanih mrtvecih«
#	Nove knjige
% Takšni so otroci in takšni smo mi
#	šport
0 Vsem hišnim svetom
#	Personalne vesti
#	Skozi vihar

REZULTATI CIKLUSA
Ker se je o tej temi že precej razpravljalo v našem glasilu in še več mimo njega po raznih sestankih, raportih iin konferencah bo prav, da to stran obdelamo tudi po tehnični plati in jo prikažemo v številkah, kar bo najbolj realno.
Koit že povedano je naša želja s čim manjšim naporom in čim manjšimi stroški, nakopati čimveč premoga. Ti pogoji so s ciklusom dani ker se nam:
—	skrajša odkapna fronta — s tem odpade del mehanizacije,
—	ostalo mehanizacijo bolje koristimo,
—	prihranimo podpor je.
Nekaj teh pogojev smo dose-
daj že izkoristili, če primerjamo povprečke leta 1961, s povprečki mesecev januar in februar 1962. Za primerjavo vzamemo naslednje kriterije:
1.	Število dnin na odkopih — dnevno
2.	Dolžina odkopne fronte — dnevno
3.	Učinek ton/dnino
4.	Povprečni napredek odkopne fronte — mesečno
5.	Izkoriščanje odkopne fronte ton/im
6.	Število prestavil odkopnega transporterja — mesečno
7.	Število prestavil v ciklusu — mesečno
8.	Dobrina odkopne fronte na eno dnino — na dan
Leto 1961
12 3 4 5678 571 929 10.20 19.26 6.27 225 ? 1.63
V	mesecu januarju 1962, ko smo začeli resno misliti na delo v ciklusu so ti rezultati že precej drugačni.
1 2 3 4 5 6 7 8 621 807 10.35 24.25 7.95 268 106 1.30
Še boljše rezultate smo dosegli v februarju 1962 in sicer: 592 726 10.43 26.88 8.50 271 165 1 23
123 4 5678
Kakor vidimo se je odfcopna fronta zmanjšala, gostota oblo-žitve povečala in s tem vzporedno povečal učinek in izfeoriščenje odkopne fronte, kar je naš cilj. Poleg tega naj navedem kot primer, da se pri skrajšanju odkopne fronte za 120 m prihrani 50.000.000 na jekleni podgradi, električni energiji, vzdržbi, amortizaciji, investicijskem vzdrževanju, obrestih na poslovni sklad itd.
Vsekakor so to rezultati, ki jih ne moremo podcenjevati, posebno še, če jih primerjamo z dnevno proizvodnjo, iki je znašala:
V	letu 1961 pri 571 dninah dnevno 5.825 ton.
V	januarju 1962 pri 621 dninah dnevno 6.426 ton.
V	februarju 1962 pri 592 dninah dnevno 6.173 ton.
Vendar se ,nam pri tem pokažejo tudi pomanjkljivosti katerih ne smerno prezreti.
Res je, da smo v primerjavi z letom 1961 dosegli večje število prestavil v ciklusu v januarju in februarju 1962, konkretno — januarja 39.55 odstotkov — februarja 60.88 odstotka. Res je pa tudi, da smo znižali višino etaž od 7.10 m v letu 1961 na 7.00 m v januarju in 6.45 m v februarju. Z drugimi besedami, pustili smo dvigniti odkopne transporterje za
0,65 m, oziroma smo pustili premog, ki smo ga imeli tako rekoč »na krožniku«, da nam ga je zasula jalovina. Tega premoga je v januarju 5.600 ton v februarju 7.400 ton. (Za leto 1961 ni podatkov.) Še eno primerjavo imamo za to našo slabost. V letu 1961 smo dobili iz enega prestavila 610 ton, v januarju 1962 599 ton in februarju 1962 546 ton. Ta rezultat je porazen in je naloga nas vseh, da se z odkopi držimo tal etaž, in da strope res čisto pobiramo. Bogastvo, ki ga na ta način izguhlja-
Učinek
1961 = 10.20 t/dn = 100% Januar = 10.35 t/dn = 101.47% Februar = 10.43 t/dn = 102.25%
mo, ni last posameznikov, ampak skupnosti in smo zato dolžni talke izpade preprečiti.
Mislim, da bo prav, če k tem rezultatom dodam še rezultat zaslužkov, ki so se v primerjavi z učinki gibali takole:
O prevozu jeklenega podporja v jami je tudi potrebno, da spregovorimo par besed, ker to je tudi delo katero je nujno. Poleg evidence se vršijo odvozi pokvarjenega podporja iz delovišč v delavnice in obratno, kar tudi zahteva gotove spretnosti, od ljudi, ki so pri tem zaposleni. Mislim, da so ti prevozi težji od prevoza lesa z ozirom na material. Okvare podporja na deloviščih in precejšnja izmenjava istega, zahtevata precej prevoza in časa posebno še takrat, če so dovozne proge v jami tesne in če imajo iste slab tir. Če pogledamo na katerokoli etažo vidimo marsikje slab tir. Vzrok temu so razni jamski pritiski in dviganje tal. Intenzivno popravljanje tira bi zelo olajšalo prevoz jeklene pod-grade, lesa in vsega drugega materiala. Dogajajo se zelo pogosti primeri, da pri vožnji ljudem voziček ali »cicka« iztirita in padeta s tračnic popolnoma na tla. Ce je voziček prazen je rešitev hitra, če je v istem naložen ma-
V	letu 1961 je znašala pri učinku 10.20 t/dn 100% dnina 1.437 di-nairjev.
V	januarju 1962 je znašala pri učinku 10.35 t/dn 20 grupa 1.549 dinarjev.
V	februarju 1962 je znašala pri učinku 10.43 t/dn 20 grupa 1.598 dinarjev.
Vidimo torej, da se zaslužki dvigajo hitreje kot učinki ker je nagrajevanje progresivno. Razmerje v % je naslednje:
Zaslužek 100% dnine
1.437 din = 100% 1.549 din = 107.79% 1.598 din = 111.20 %
Pri tem moramo upoštevati spremenitev cenika akordnih postavk, ki se je izvršil v letu 1962. Vendar številke so tu in nam kažejo jasno sliko o vrednosti ciklusa.
V. S.
terial je dviganje na tir precej težavno, tu pride do izraza jeza in nejevolja dotičnih ljudi, ki to delo opravljajo.
Na primer, če pri dviganju vozička z materialom zamudita dva človeka pol ure, često pri takem dviganju jih pomaga več, to je zamuda 1 uro in mislim, če bi bil tir v redu, bi v eni uri lahko pripeljala material do kraja, odvisno od dolžine poti in se vrnila po novega. Vzroki temu so različni — razširjen tir, ali pa da so tračnice pri spojih preveč narazen druga od druge ali pa da so že kretnice na odcepih slabe. Če-stokrat se pojavijo prevrnjene tračnice, katere je treba takoj popraviti, ker ni možen prevoz naprej. Vzrok, da se tračnica prevrne je v tem, da je slabo pribita ali pa so že toliko stari in strohneli pragovi, da ne vzdržijo ter se pod težo tračnic zvijajo, ti so nujno potrebni izmenjave. Najbolj težaven prevoz jeklenega oporja je iz 91. etaže zaradi talnine, dočim je kronina za
UM i
Bodimo previdni!
Postati dober strelec ni lahko, kajti naše delo zahteva veliko pozornost pri upoštevanju varnostnih predpisov, ker že majhna napaka lahko napravi veliko zlo rudarski družini in kolektivu.
Zato so tudi na to delovno mesto postavljeni samo starejši rudarji z več letno prakso v jami in zato potrebnim opravljenim izpitom. Pri tem pa ne smem pozabiti na to, da je uprava rudnika dala možnost, da se tudi mlajši rudarji usposobijo za strelce. To so predvsem takšni, kateri zaradi bolezni niso sposobni, da bi lahko opravljali fizično težje delo.
Delo strelca je na prvi pogled res lahko, čeravno pa ni tako, ker nas veže vrsta predpisov, katere moramo dosledneje Izpolnjevati, da kaj ne zgrešimo pri opravljanju službene dolžnosti v jami.
Dragi rudarji! Spomnimo se nekaj let nazaj na veliko rudarsko nesrečo v premogovniku Rasa. Potem pa 11. marca 1961. leta v Zagorju, ko smo se poslovili od 13 tovarišev rudarjev.
Pred nekaj dnevi pa smo zopet čitali po časopisih in poslušali poročila o veliki rudarski nesreči v Nemčiji, katera je zahtevala preko 300 žrtev. Ta nesrečni plin prinaša rudarskim družinam mnogo gorja in solz, ker otroci ostanejo brez očet, žene brez možev, rudnik pa brez rudarjev in rudarskega razpoloženja.
Saj si sploh ne morem zamisliti, kako bi mogel pogledati na družino ponesrečenega tovariša, če bi sam zagrešil. Zato bodimo previdni in izpolnjujmo varnostne predpise, ker ne vemo kje nesreča počiva.
Caušerič M.
spoznanje boljša. Zaradi tega slabega stanja prog v jami se mora podporje včasih prekladati ali prenašati na gotove razdalje in je to spet zamuda časa in slabša storilnost. Zgodi se tudi, da vedno ni mogoče v eni izmeni spraviti vse stojke ali loke, ker nastane ovira pri prevozu. Isto ni mogoče naložiti toliko na »cicko«, kolikor bi lahko. Večja skrlb pri podgrajevanju, ter popravilo in pravočasno ropanje podgradnje zmanjšuje okvare ter avtomatično zmanjšuje transport. Isto se to nanaša na loke, ker močno deformirane ,loke je težko nalagati na prevozna sredstva, radi tesnili jamskih prostorov ni mogoče naložiti niti visoko niti na široko. Zgodi se tudi, da je treba lok naložiti v voziček, ker ne gre drugače, ker je preveč deformiran od pritiska. Odvoz je težji kot dovoz popravljenega materiala. Ce pogledamo na vse to, je nujno v jami urediti dovozne proge, jih usposobiti za težje prevoze ter jih stalno vzdrževati. Vzporedno s tem ni nejevolje pri ljudeh, ki so pri tem zaposleni in kar je najvažnejše, če voziček iztiri, pride do izgube časa.	Šuha
Jekleno oporje v naši jami
PROBLEM PREVOZA JEKLENEGA OPORJA V JAMI
Delokrog in delovno mesto socialnega delavca v gospodarskem podjetju
Predlogi za
tehnične
izboljšave
Komisija za tehnične izboljšave Centralnega delavskega sveta je doslej imela že tri redne seje. Prihodnji teden [bo zopet zasedla in obravnavala predloge, ki so bili nedaivmo vloženi. Tiretjinski vodja jamske organizacije tov. Covzar Sitaine je vložil predlog, s katerim hoče izboljšati blokiranje verig dvoveruižnih transporterjev Eb 620. Predlog je zanimiv in tudi izvedljiv. Vodja strojne službe v zapadina jamii tov. Lipnik Bdo meoi v svojem predlogu, da zgubimo mnogo časa, ko pniipraiv-ljamo noive priključke zamuljiiva-nith cevii. Po njegovem predlogu bo ta izguba časa odpadla. Predlogu je priložil še nazorno skico. Ing. Jevšenak Alojz iz našega konstrukcijskega biroja in t»v. Dom Franc iz mehanične delavnice sta predložila predlog, ki se nanaša na nosilno konstrukcijo za 1000 mm transportni trak. Z njima je sodeloval tudi tov. Re-hair Drago iz mehanične delavnice.
Rezultat obravnave bomo objavili.	Predsednik komisije Eirno Rahten
Zahvala kolektiva Rudnika premoga — Banoviči
Priobčujemo zahvalo Rudnika premoga »Tito« — Banoviči ob. nesreči, ki se je pripetila v tem kolektivu.
Izražavamo Vam iskrenu za-hvalnost na izrazima saosječanja i saučešča u bolu povodom nesreče koja je zadesila naše pre-duzeče 27. februara 1962. godine.
I nama i porodicama nastrada-lih rudara Vaše riječi saučešča i solidarnosti pomogle su u naj-težim časovima tuge i bola za izgubljenim drugovima.
Banoviči, 5. marta 1962. godine.
Kolektiv Rudnika uglja »Tito« Banoviči
POMEN EKONOMSKE ENOTE IN DELITEV DOHODKA
Nadaljevanje s 1. strani Praksa pa je pokazala, da so težka dela, kot so na primer metalurgija, rudarstvo itd. skoraj enako plačana kot manj naporna dela v ostalih panogah. Ta negativnost poslovanja v podjetjih in manjših celicah kot so EE, se bo verjetno prej ali slej morala prilagoditi zahtevi celotne družbe. V nasprotnem slučaju -bodo težko dobili delovno silo za tako težko in nevarno delo. Zato nam ne sme biti vseeno, kako se bomo odločili pri razpravljanju samoupravnih organov o delitvi čistega dohodka, kakor tudi nam ne sme biti vseeno, kakšne instrumente nam bo družba postavila. Tak, kakor je sedaj primer v RL Velenje, ko imamo 12 % rento, to je davek na planirano proizvodnjo, potem še letos 25 % na izredno proizvodnjo, potemtakem smo mi kaznovani za našo napredno delo in imamo —• davek na davek. Take stvari bo treba urediti, če ne, bomo prišli v težke gospodarske razmere.
Lojze Potrč
Da bi lahko upravljal svojo vlogo v družbi, je naloga socialnega delavca, da sodeluje z vsemi ljudmi, ki delujejo v krogu kadrovsko-socialnega dela. Socialni delavec naj dela predvsem s kadrovnikom, inštruktorjem, izobraževalnim centrom, zdravnikom, medicinsko sestro, psihologom in z vodstvom političnih organizacij v podjetju.
Socialni delavec ne sme posegati v njihovo strokovno področje dela, dodaja pa pri sodelovanju z njimi socialni aspekt n. pr. psiholog dela na sprejemu delavcev, soc. delavec bo pri tem planiral življenjske potrebe delavcev, prevzel bo intervju — potrebe stanovanj, prehranbenih artiklov, varstvo otrok. V dogovoru z izobraževalnim centrom bo za tisti kader kateremu manjka strokovne in splošne izobrazbe prevzel del predavanj medsebojnih odnosov. S pravnikom, ki pripravlja razne predpise — soc. delavec pri tem dodaja socialni aspekt, da niso ti predpisi in pravilniki suhi, da upoštevajo človekovo osebnost. Z zdravnikom sodeluje na takšen način, da usmeri bolnega človeka do zdravnika in zdravniku pojasni kaj o bolnem človeku misli, potem, ko zdravnik izda diagnozo mora soc. delavec z bolnim človekom še sodelovati tako, da mu bo pomagal urejati lastno osebnost ali okolje.
Delal ne bo samostojno, ampak v sodelovanju z vsemi strokovnjaki in družbeno političnimi organizacijami, ki skrbijo za človeka, kajti mnoge naloge socialnega delavca se večkrat tako prepletajo, da je nujno sodelovanje s strokovnjaki, ki skrbijo za človeka.
Delo socialnega delavca v podjetju razdelimo lahko v dvoje področij.
1.	Širše področje:
Tu igra socialni delavec enakovredno nalogo z ostalimi strokovnjaki;
2.	Ožje področje:
To je ožji delokrog konkretnega dela, ki ga opravlja soc. delavec kot osrednja oseba. V ta delokrog bi dali, krog družbenega standarda, vse kar predstavlja v proizvodnji krog medsebojnih odnosov in celo več, da vodilni kader vzgaja v pravilnem odnosu do proizvajalcev. V ožje področje dela soc. delavca spada še vsa problematika socialnih vprašanj posameznikov, skupin ali grup. Na primer: alkoholiki, družinske razmere, konflikti z okoljem, problemi vseh kategorij, kot so mladi delavci, matere samohranilke, ljudje, ki so pred upokojitvijo, upokojenci itd. Vse to naj bi spadalo v ožje področje dela socialnega delavca.
DELOVNO MESTO SOCIALNEGA DELAVCA
Delovno mesto socialnega delavca garantira polnovredni delokrog, kadar se socialna služba v podjetju tretira kot stroka, ki ima zato posebej odrejeno delovno mesto.
Polnega delokroga socialni delavec ne more izvrševati, ker mo-
ra prvenstveno reševati tiste naloge, ki gredo na tisto delovno mesto, na kateremu je zaposlen. Lahko pa je zaposlen kot vodja oddelka, metodik, kadrovik itd.
Da se doseže posebno delovno mesto je odvisno od razvojne stopnje gospodarske organizacije in lastnih naporov socialnega delavca, takrat pa si mora razdeliti delovni čas in delovno mesto. Socialni delavec bo našel samega sebe, to se pravi, da bo lahko pravilno in dobro delal le tam, kjer je dobro razvita kadrovsko-socialna služba in so delovna mesta v kadrovsko-socialni službi zasedena s strokovnjaki, ki so predvideni za ta delovna mesta.
Principi dela socialnih služb v podjetju
Principi dela socialnih služb izvirajo iz našega ekonomskega sistema, to se pa kaže v tem, da ima socialno delo pri nas drug značaj, kot ga ima v kapitalističnem družbenem redu.
Princip splošnosti in posebnosti:
To načelo zahteva enotnost akcije (Ta del ne more drugače funkcionirati, kot socialno delo v komuni, zdravstvu, vse teži k
t*atksisUm
Ta filozofija ni bila niti začetek razmišljanja o prirodi, o družbi; niti ni in ne bo konec omenjenih razmišljanj. Ce bi se namreč to zgodilo, bi ta filozofija niti ne obstajala; niti bi ne bila tisto za kar jo danes smatramo — najdragocenejši biser v človekovem stremljenju, da odkrije in raziskuje kopreno resnici, da prodre v skrivnosti narave, da razume večno gibanje v razvoju družbe, da da vsem tem izsledkom neke splošne oblike.
Kari Marx je duhovni oče te filozofije. Da je lahko ustvaril tako genialno delo, da je lahko postavil neke splošne temelje materialistični filozofiji — dialektičnemu materializmu, zgodovinskemu materializmu, da je lahko odkril zakone, ki vladajo v politični ekonomiji, je veliko študiral in zajemal svoje znanje pri grških filozofih, spremljal potem vso zgodovino filozofije do filozofije svojega učitelja Hegla in sodobnikov.
V vsej zgodovini filozofije se prepletata dve veji filozofske znanosti in sicer materialistična in idealistična smer. Veliko je bilo poskusov dokazati pravilnosti enih ali drugih izsledkov, mnogokrat so razni dokazi segali v eno in drugo področje vendar ni bila znanost še na tako visoki stopnji, kajti produkcijske sile in z njimi produkcijski odnosi, še niso bili tako razviti, da bi prišla do pravih zaključkov. Čeprav idealisti niti danes ne priznajo
razrešitvi in reševanju soc. problemov).
Socialno delo je osredotočeno na socialno problematiko, izhaja enotna politika in reševanje iz ekonomske baze.
Načelo sistematičnosti in strokovnosti:
To načelo zahteva močno vskla-jenost socialne službe s poslovno politiko podjetja (je ekonomska in socialna politika podjetja).
Tukaj gre predvsem za družbeno skrb upravljalcev. Gre za proizvajalce, da si urejajo življenjske pogoje z lastnimi sredstvi.
Načelo perspektivnosti: je del konkretne ekonomske in socialne politike samoupravnega organa. Socialni delavec mora pri tem imeti perspektivo in se mora skladati s podjetjem, sicer lahko škoduje proizvodnji. Načelo vzjemnosti:
Socialno delo je usmerjanje vseh interesov. Socialni delavec mora vedno vedeti, da tisti interesi, ki so pravilni, so tudi interesi družbe. Predvsem pa mora soc. delavec reševati interese ljudi tako, da so v skladu z interesi družbe. Le tako bo delo socialnega delavca pravilno in koristno za posameznika, podjetje in celotno družbo.
Silvo Mohorič Socialni delavec
NEKAJ BESED O
fiitmfifi
prvobitnost materije, kar uče ma-terialisti je bila idealistična filozofija v času Marxa in Engelsa, kot znanost na zelo visoki stopnji. Ravno tako pa tudi materialistična znanost.
Kaj hočem reči s tem? Nič drugega kot to, da si nista Kari Marx in Friedrih Engels izmislila svoje filozofije, temveč, da sta dala s svojo genialnostjo samo pečat izsledkom znanosti tistega časa. Vemo, da sta zajemala pozitivnosti iz nemške klasične idealistične filozofije, iz angleške kapitalistične politične ekonomije in francoskega utopističnega socializma. Seveda nočem reči s tem, da nimata ta dva velika filozofa velikih zaslug, nasprotno njuno delo ni bilo lahko, njuna zapuščina je bogata, poleg naravnega talenta sta žrtvovala vse svoje življenje, da sta postavila znanosti tisti oltar, ki ji pripada. Njuna filozofija ni dogma — večno veljavno pravilo, temveč dopušča nadaljnje poglabljanje, nadaljnji študij — odkrivanje preostalih relativnih resnic, ki vodijo k absolutni resnici, ki je človeški rod ne bo nikoli dosegel. Ce bi jo, bi ne bilo zanj nobene perspektive več. To pa je enako nemogoče, kot je nemogoče doseči to absolutno resnico. Znanost pa najsi-bo prirodoslovna ali družbena, bo vedno globlje prodirala v skrivnosti, narave, toda vseh neznank ne bo človeštvo nikoli rešilo.
(Nadaljuje se na naslednji strani)
^ PUtŠiA
Pestra dejavnost Delavske univerze Velenje
Te dni so bili izpiti na koncu knjigovodskega tečaja I. stopnje, ki ga je DU priredila po programu in ob sodelovanju Društva knjigovodij okraja Celje. Vsi slušatelji tega tečaja so uspešno položili izpit. Prihodnje šolsko leto pa bo Delavska univerza organizirala tečaj za knjigovodje II. stopnje, na katerem si bodo lahko knjigovodje še bolj izpopolnili znanje, da bi še uspešneje opravljali posle na svojih delovnih mestih.
Na strokovnem sektorju je DU organizirala tudi priprave za kvalifikacijo gradbincev. Del tečajnikov je že položil izpit, dočim bo drugi del imel izpite šele sredi aprila.
Tečaj nemškega jezika je organiziran v Velenju in prav tako v Šoštanju, kjer ga je naročilo podjetje »Galanterija«.
Posebno se je razvilo delo po družbeno-ekanomskem izobraževanju. Poleg Rudnika lignita so seminarje po tem sektorju naročila še mnoga druga podjetja v komuni. Uspešno so končani seminarji za kolektiv v »Vegradu«, tovarni gospodinjske opreme »Gorenje«, v termoelektrarni Šoštanj, v »Topru« v Šoštanju in v »Galanteriji«, Mizarstvu in Krojaštvo v Velenju pa bo seminarje naročilo-v aprilu in maju. Tako so v mnogih podjetjih končali osnovni iseminar družbe-no-ekonomske vsebine. Pri RLV
SEZNANJAMO VAS Z MARKSISTIČNO TEORIJO
(nadaljevanje s 3 strani)
Omenil sem že dve vrsti filozofije — materialistično in idealistično. Torej obstajata tudi dva svetovna nazora — materalistični svetovni nazor in idealistični svetovni nazor. Kajti filozofija je pravzaprav v bistvu zgoščen svetovni nazor. Engels je rekel, da so se filozofi kot ideologi posameznih razredov od nekdaj delili v ti dve skupini. Kakšna je razlika med njimi?
Materialistični svetovni nazor — materialistična filozofija je nazor, po katerem je začetek vsega materija, materialni svet. Duhovni svet, svet človeškega mišljenja, je samo odraz materialnega sveta. Materialni svet je edino realno obstoječ. Najvišji proizvod tega sveta pa je človek s svojo sposobnostjo mišljenja in v tem mišljenju se odraža materialni svet.
Nasprotno pa trdi idealistični svetovni nazor — idealistična filozofija, da je vir vsega duh, ki obstaja od vekomaj in ki se v materiji uteleša. Duh da je večen, materia pa je prehodna. Ta nazor ima svoj začetek v religiji.
Zanimivo je dejstvo, da se je idealističnega svetovnega nazora oklepal, vedno eksploatatorski razred, ki je branil svoje razredne interese s tem, da je pač vse, kar obstaja večno, da je to dano od nekega veieumnega bitja, ki že ve kaj hoče, ki je pravilno razdelil človeški rod v dve glavni skupini, v eksploatirane in eksploa-tatorje. Zlasti se je tega posluževal.". katoliška cerkev in fevdalni družbeni red, ki sta odvračala vsako pošteno znanstveno "misel, vsalio realno gledanje na svet.
Seveda je buržoazni razred, ki se je boril proti fevdalnemu plemstvu, proti prosvetni in cerkveni gosposki, imel v svojem začetku vrsto materialističnih filozofskih sistemov. In zakaj? Samo zato, da se je lahko na novo porajajoči razred boril proti predsodkom fevdalne miselnosti. Proti takim predsodkom se lahko bori samo človek, ki se obrne k dejanskemu svetu, k materiji, ki se
postavi na stališče materializma.
Ravne tako je nastopil, z mate-realistično filozofijo — to je z marksistično filozofijo, delavski razred proti razredu kapitalistov, kot preživelemu razredu. Dialektični materializem je, kot svetovni nazor delavskega razreda, rezultat razvoja materialistične družbene misli, temveč tudi idealistične, kot sem že zgoraj omenil. Marx in Engels pa sta iz filozofij izluščila pravo resnico, ustvarila sta pravo filozofijo, ki se zato tudi imenuje marksizem oz. marksistična filozofija. Ker sta prevzela tudi Heglovo dialek-tiko, imenujemo to znanost tudi dialektični materializem.
Dialektični materializem je torej zakonit rezultat vsega naprednega razvoja človeške misli, ne samo rezultat materialističnega razvoja, marveč tudi vsega tistega, kar je dal idealizem pozitivnega v svojem razvoju. (
Kaj je to dialektika? Dialektika je nauk o zakonih gibanja v naravi, družbi in človeškem mišljenju. Dialektika je omogočila Marxu, da je razvil materializem do kraja, to je, da ga je razširil tudi na spoznavanje človeške družbe. To jc materialistična dialektika. To je teoretični temelj dialektičnega in zgodovinskega materializma. Engels označuje dia-dialektiko kot znanost »o splošnih zakonih gibanja in razvoja narave, človeške družbe in mišljenja. Na nekem drugem mestu pa pravi, da je dialektika znanost o najsplošnejših zakonih vsega gibanja in nadaljuje: »V tem tiči tudi že trditev, da morajo njeni zakoni veljati za gibanje prav tako v naravi in človeški zgodovini, kakor tudi za gibanje človeškega mišljenja«.
Marksistična dialektika je materialistična. Materialistični pomen ji daje spoznanje, da gre pri gibanju v prirodi in družbi za sa-mogibanje, ki ni pogojeno in odvisno od kakršnega koli činitelja, ki bi bil izven materije in nad njo, in pa ker meni, da človekovo mišljenje bolj ali manj natančno odraža dogajanja v zunanjem svetu. (Nadaljevanje prihodnjič)
pa so šli že dalje. Tu so začeli z poglobitvenimi družbeno-ako-nomskiimi seminarji. Talko se bodo prihodnje dni spozna vaSi v prvi vrsti s proizvodnjo v podjetju, s planiranjem v podjetju, s principi poslovanja, s sredstvi podjetja in o delitvi in formiranju dohodka. V seminarju bo obdelana tudi tema o vlogi političnih organizacij v podjetju. Tako se bodo mnogi člani delovnega kolektiva dobro spoznali z aktualno problematiko, ki jim bo koristila kot upravljalcem.
Delavska univerza tudi že pripravlja program seminarja za novo izvoljene delavske svete. Seminarji bodo organizirani prihodnjo jesen.
Poleg družbeno-ekonoirnskega izobraževanja, ki postaja glavna dejavnost Delavske univerze je letos tudi zelo razvito politično šolstvo. Saj imamo več oddelkov te šole, in sicer dva za odrasle in dva za mladince. Politična šola za starejše je imela te dni izpite, a bila je tudi na ekskurziji v Ptuju, Kidričevem in drugih krajih mariborskega okraja. Mladi komunisti so v toku marca imeli seminar, na katerem je bilo 80 stalnih slušateljev v Velenju dn Šoštanju.
Posebna zvrst družbene vzgoje predstavljajo »šole za starše« in »šole za življenje«. Zal pa niti za prvo miti za druga šolo ni bilo v Velenju dovolj interesa. Edino v Šmartnem ob Paki so obe šoli delali zelo uspešno. Medtem smo morali s šolami za star-
Kaj smo videli
Igralska skupina velenjske »Svobode« je uprizorila 15. marca za vso velenjsko šolsko mladino dramo »Nepokopani mrtveci«, ki jo je napisal francoski dramatik Sartre. Večina učencev IRŠ je prisostvovala tej predstavi in z velikim zanimanjem sledila razpletu igre. Videli smo, kako so brezobzirni in podivjani fašistični hlapci mučili zavedne Francoze. Pravzaprav pa nas je ta drama z svojo grozo in strahom ponesla na naša tla v leta grozot, zločinov in trpljenja. Tudi pri nas ni bilo drugače. Mučenje, streljanje, obešanje! Pa koga? Vse od kraja! Vse, prav vse, brez izjeme, moške, ženske in (tudi pred otroci in mladoletniki niso imeli usmiljenja.
Res, drama je bila turobna in težka, Domov smo šli neimi in po-klapani, kajti spomin na strašno vojno je bil preveč močan. Prav
Vse žene kolektiva Rudnika lignita Velenje se zahvaljujejo Sindikalni podružnici RLV za izkazano pozornost ob praznovanju »Dneva žena«.
OBVESTILO
Obveščamo prebivalce Velenja, da bomo s 1. aprilom 1962 izdajali časopis ob nedeljah od 8 do 9.
Uprava pošte Velenje
PREKLIC
Zapošek Ivan, stanujoč v Pod-kraju št. 67, Velenje, zaposlen pri RLV preklicujem za neveljavno osebno izkaznico, zdravstveno knjižico in plačilni kartonček (za dviganje plač) št. 54.
še v Velenju in Šoštanju predčasno končati, ker niso imele dovolj obiskovalcev. S »šolami za življenje« pa v Velenju in Šoštanju sploh nismo začeli. Prepričani smo, da bodo politične organizacije, a posebno mladina naredili vse, da bodo te koristne šole za vzgojo doraščajoče mladine pognale korenine tudi v tako napredni komuni, kot je Šaleška.
Še dn še bi lahko govorili o raznih oblikah dela, ki jih je razvila tukajšnja institucija za izobraževanje odraslih: predavanja na vasi preko SZDL, ki so zajela kar 15 okoliških krajev, dva. oddelka srednje ekonomske šole itd.
V tretjem letu svojega obstoja je Delavska univerza v Velenju postala že močna institucija preko katere je šlo že na tisoče občanov. Največ zasluge za ta uspeh pa je [pripisati požrtvovalnemu predavateljskemu kadru in drugim sodelavcem, ki žrtvujejo mnogo svojega prostega časa za izobraževanje odraslih. Honorar, ki ga zaito sprejemajo je minimalen v primeri z njihovimi napori in pripravami za kvalitetna predavanja. Prav zaradi tega bi bilo prav, da bi delo predavateljev pri Delavski univerzi ocenjevali kot družbeno-politično delo, kajti brez tega dela si danes ne moremo več zamisliti uspešne vzgoje širokih plasti naših delovnih ljudi. Vzgoja in izobraževanje naših delovnih ljudi je pa predpogoj razvitka socialistične demokraci-
v gledališču?
je, da od časa do časa obudimo spomine na najtežje trenutke minule vojne dn se v duhu pridružimo trpečim narodom, ki se še sedaj in prav na tak način — s krvjo, borijo za svobodo, kajti le tako jo bomo znali ceniti.
Ob tej priliki bi prosil mero-dajne ljudi, da bi za take težike predstave določili starostno mejo obiisko/valcev. Otroci iz nižjih razredov osemletke po moje ne spadajo zraven, vsaj ne brez staršev oziroma brez strogega nadzorstva. Z neprimernim obnašanjem, ker vsebine niso razumeli, so motili tako poslušalce kot igralce. Škoda!
Vsem mladinkam in mladincem, ki drame niso videli, toplo priporočani, da si jo ogledajo, kar jiim res ne bo žal.
Pornat Firanc, učenec IRŠ
»RUDAR«, glasilo delovnega kolektiva RLV — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik Jože Teka-vec — Tehn. urednik Pavla Zargaj — Ostali člani: Franc Pristovšek, Alojz ing. Diaci, Marjan Šušter-šič, Ivan Drev in Vinko Šmajs — Izhaja dvakrat mesečno — Tisk Časopisnega podjetja »Celjski tisk«, Celje — cena 20 din.
Kultura pa taka...
Skoraj po vseh vogalih, v vseh izložbenih oknih in na reki; deskah so viseli letaki in vabili na premiero in na naslednjo predstavo »Nepokopani mrtveci« v izvedbi domače »Svobode«. Naj omenim, da so se igralci s pomočjo dobrega režiserja in, če še pomislimo, da so to sami amaterji, dokaj dobro pripravili, saj je bila igra nadvse težka in zahtevna. Skoraj pol leta so večer za večerom preživeli na vajah v nenehnih ponavljanjih in pripravah, da bi zahtevno občinstvo vendarle zadovoljili.
In kako je bil poplačan njihov trud?
V soboto na premieri je bila samo tretjina sedežev zasedenih, dočim je v nedeljo predstava sploh odpadla, ker je bilo samo celih sedem prišlecev.
Kaj vi mislite k vsemu temu?
Gotovo imate spet na jeziku tisto staro velenjsko frazo: »Ja, kaj hočeš, rudarsko mesto je: Knapi morajo počivati. Kje se jim pa ljubi po celodnevnem garanju še v kulturni dom. Nekaj pa jih ima sploh nočno službo.« To je seveda čisto razumljivo. Za rudarje je to vsekakor opravičljivo. Ampak, samo za rudarje! Toda teh ni niti ena četrtina vseh Velenjčanov. Kje pa ste ostali? Kaj vas res ni niti toliko ljubi-teljiv kulture, da bi zasedli majhno dvorano s komaj 397 sedeži. Začuda! Kje ste tisti, ki si predstavljate, da ste na visoki kulturni ravni? Kje ste tisti, ki ste tako željni kulture, kulturnih prireditev, ki si želite gostovanja tujih dram, pa še za domače nimate časa? Kje si inteligenca? Kje prosvetarji? Kje je vaša zavest. Menda je bolje, da smo o njej čisto tiho!
Morda • boste pa spet ponovili izrabljene besede: »To je pretežka igra. Zakaj raje ne igrajo kaj lažjega, pa bo dvorana nabito polna.« Nikoli! Nikoli! Dokler bomo taki, bo vedno prazna!
Le v kakšen namen je bil zgrajen Kulturni dom? Mar. smo ga zato zgradili, da bo krasil Velenje in nič drugega? Predlagam, da se predela v stanovanja, zato
bo verjetno več interesentov kot je za kulturne prireditve, za kulturne Velenjčane pa en kulturni zločin več.
V nedeljo, 1. aprila ob 20. uri bodo nastopili »Veseli hribovci« — ansambel z izbranimi narodnimi pesmi. Prireditev bo v Kulturnem domu v Velenju. Vstopnice dobite 2 dni pred predstavo.
Vabljeni!
*
7. aprila ob 20. uri bo nastop »Veselih rudarjev« iz Trbovelj v Kulturnem domu. Predstavili se bodo s samimi izbranimi melodijami. Vstopnice dobite 2 dni pred
predstavo.	Pridite!
*
9. aprila ob 20. uri bo v Kulturnem domu javna radijska oddaja, ki jo je pripravila RTV Ljubljana. Poleg nastopajočih sodelujejo tudi Avseniki, Slovenski cktet in razni drugi priznani ansambli.
Vljudno vabljeni! *
Obiščite v Kulturnem domu uprizoritev Cankarjeve drame »Pohušanje v dolini Šentflorjan-ski<- v izvedbi SLG Celje, ki bo 14. aprila ob 16. in 20. uri
Vabljeni!
KINO
Od 31. marca do 2. aprila: »TABAREN« francoski film
Od 4. do 6. aprila: >.VIŠJI PRINCIP« češki film
Od 7. do 9. aprila: »USPAVANA LEPOTICA« ameriški film
Od 11. do 13. aprila: >;OCl LJUBEZNI« francoski film
Od 14. do 16. aprila: »DREVO ZA OBEŠANJE« ameriški film
Indokina, poti em sedemletna vojna v Alžiriji, stolpci v časopisih o Alžiriji, o Franciji potem še, posebno zdaj v zadnjem času o močnem terorju O AS v Alžiriji in Franciji ...
Zdaj spet: Ben Bella izpuščen, sporazum, svoboda, neodvisnost Alžira ... teror O AS narašča ...
»Se pokopati jih nismo utegnili, še v srcih ne« — Startre.
Spomnim se zgodb o francoskih partizanih, knjiga Vecorsa »Oči in svetloba«, spomnim se prisilnih delavcev-Francozov, ki so delali v naših okupiranih tovarnah in ko smo mnogi odšli k našim partizanom...
Potem zgodb iz Mauthaussena, Dachaua; a vendar iz vseh taborišč — povsod je Francoz s svojo borbo in trpljenjem dokazoval, da ljubi svobodo, neodvisnost...
Mnogi, posebno mladina, ki je bila v tem boju Alžirija-Francija na alžirski strani pa je razočarana, grenko, naivno spraševala: »Kje so tisti ljudje, pošteni Francozi, mar so pozabili, kako nečloveška je bila okupacija Nemcev in, da je tudi za Alžirce svoboda vse na svetu, zakaj Francozi ne razumejo tega hotenja Alžircev po svobodi-«? ... Seveda so potem odgovarjali: nafta, gospodarske koristi, toda mar nemškega škornja ni vodil prav isti motiv, da je osvajal?
Politika je še vedno umazana,
kov, ki delajo vse, da si množijo kapital, človek jim je pa prekleto malo mar ... kajti v teh glavah so samo številke, zato je borba veliko hujša in trša.
Mali človek ni tako neumen, da ne bi doumel tega, zato pravi: »Politika je umazana-«. Bere časopis, se razburja, toda ve, da je to razburjanje zaenkrta zaman. Kajti, tam gori odloča peščica ljudi, o Biti in ne Biti, o usodi milijonov ljudi, ne da bi ti mogli migniti s prstom.
Samo mig Hruščeva in že polete rakete, letala z atomskimi bombami, ali mig Kennedyja in že polete rakete, letala z atomskimi bombami, mar ni to preveliko zaupanje v samo enega človeka, ki je zmotljiv, mar ni to zanikanje razuma, življenja milijonov ljudi, ki žive na svetu, mar ni tak človek že več kot bog kakršnekoli vere, čeprav se proti bogovom in svetnikom bori vse napredno človeštvo.
Samo mig enega človeka, pa so milijoni in milijoni ljudi v vojni, toda ne več v običajni vojni, temveč v atomski — pa se spremeni svet v pekel... v nepokopane mrtvece...
»Se pokopati jih nismo utegnili, še v srcih ne..to pravi Jean Paul Sartre v svoji igri »-Nepokopani mrtveci«. V igri, ki prikazuje vso strahoto druge svetovne vojne, ki prikazuje pet ujetih
Prizor iz četrtega dejanja drame »Nepokopani mrtveci«
še vedno so politiki igralci na mednarodnem odru, za kulisami pa stojijo oni glavni režiserji, gospodarstveniki, milijarderji...
In junaki so redki politiki, ki se borijo proti taki zakulisni borbi, kajti borijo se s pošastjo, s tisočerimi glavami... borijo se z glavami robotov^gospodarstveni-
francoskih .partizanov pred smrtjo, ko so zaprti v ječi in čakajo na mučenje ... in smrt...
Ta igra je zrcalo, je slika trpljenja, borbe malega človeka v vojni, kajti mali človek je in bo ostal vedno nosilec vsega trpljenja v vojni, vsega najhujšega, pa naj bo to na zapadu, vzhodu, kjer
potuje če ima denar, rad se prepriča tudi s svojimi očmi o drugih narodih.
V »Nepokopanih mrtvecih« je našemu človeku predstavljena tista Francija, tisti francoski človek, ki je blizu našemu človeku in ki je v bistvu isti, prav isti kot naš. Prav tako je z odporom, borbo reagiral proti nemški okupaciji kot naš človek, ravno tako je doživljal v tej borbi zmage in poraze kot naš človek.
Sartre je izbral za motiv svoje igre poraz, ki je najtežji poraz skupine partizanov V nemškem ujetništvu, v ječi, kjer jih je čakalo mučenje in smrt.
Amaterski skupini je tako treba izreči vse priznanje, da so se odločili za to igro, čeprav se mi zdi, da je to zelo, zelo težka igra.
Asociacija ob »Nepokopanih
koli na tem svetu. Mali človek s svojimi »Nepokopanimi mrtveci ki sovraži vojno, ljubi mir in vse ljudi na svetu, pa naj so to kakršne koli barve kože, kajti v bistvu mali človek nikogar ne sovraži, (mogoče svojega soseda, če se je skregal z njim) nobenega naroda, rad bere o drugih narodih, rad
mrtvecih«

Nova leposlovna dela pri Mladinski knjigi v Velenju
TOBAČNA POT. Noben ameriški pisatelj ni vzdignil s svojimi deli o Jugu z njegovo zaostalo miselnostjo o »belem gospostvu« in grobi rasni diskriminaciji v Ameriki toliko prahu kakor Cakhvell. Ta Jug, ta najbolj zaostali in v sami Ameriki njen malo znani del, je glavna tema Caldwellovega knjižnega ustvarjanja. Globoko je posegel v problematiko te Amerike, globlje kakor kdorkoli pred njim v ameriškem leposlovju. Razen nekaj pripovedk o Novi Angliji in nekaj reportaž je pravzaprav vso svojo književno dejavnost posvetil prav Jugu.
Njegovi književni prvenci mu niso prinesli slave, pač pa je zaslovel s svojim romanom Tobačna pot, ki je izšel leta 1932. Pozneje so roman dramatizirali in posneli; film je presenetljivo uspel, hkrati pa je nakopal Cald-wellu srdite napake. Film je šel po vsej Ameriki in na samem Broadwayu so ga prikazovali celih sedem let. TOBAČNA POT je razburila vso Ameriko.
JENNY MARX. Malo je knjig, ki bi bile tako pretresljivo branje, kakor je pričevanje pisateljice Luise Dornemannove o Marxovi ženi Jenny. Vendar te pretresljivosti ne ustvarja kakšna posebna pisateljičina privrženost do žene velikega revolucio-
narja in revolucionarnega teoretika ali kak sentimentalen odnos do žene kot ženske, to človeško pretresljivost ustvarjajo v tem delu povsem skopa pričevanja, napisana zvečina po pismih Marxove žene ali po zapiskih znanih revolucionarjev ali revo-lucionark o njej, o njenem možu in o njeni družini. Pisateljica je znala dokumentirati življenje Marxove žene in vse njene družine v nekih težkih in za samo revolueionarjevo družino tako tragičnih časih. Ne samo Marx, cela njegova družina je izgorevala v tem velikem boju, Jenny pa je bila velika pomoč možu, hkrati pa tudi sama aktivna borka
ČAROBNI DOM'. Med najboljša dela pisatelja Dr. Karel Josef Beneša, spada roman Čarobni dom. Češki kritik in esejist Miroslav Petriček sodi o njem takole: »Kaj mi sploh vemo o človeški osebnosti?« se sprašuje v romanu zdravnik dr. Tomec in pravi dalje: Vsakdo izmed nas živi svoje najbolj notranje življenje sam v sebi, na svoj račun in svoj riziko, v svojem najglobljem bistvu nerazdeljivo življenje. V teh besedah je izražena uganka, ki iznenada razburi mirno, enolično in skoraj dolgočasno življenje učiteljske družine na moravskem podeželju. V tej dru-
žini se na čudovit način odigra sugestivna zgodba. Pojavi se skrivnostna lepotica Marija, ki ne ve, od kod in kdo je, ker je pri padcu iz gorečega letala izgubila spomin. Zdi se, kakor da je poslana iz tujega sveta kot tolmač prvotnih vrednosti življenja, ki jih z njenim posredovanjem spoznava domači sin Martin, vaški učitelj. V dekle brez imena, brez preteklosti in brez doma se strastno zaljubi. Ko pa potujoči hipnotizer odkrije skrivnost njene biti, postane le-ta to, kar je bila pred letalsko katastrofo, pri kateri je začasno prišla ob spomin: hči nemškega finančnega mogotca iz Prage, ki jo po prizadevnem iskanju spet najde in odpelje v svoj dom. Marijin čar je razbit, ostane le gola, trda in prav nič več problematična življenjska stvarnost. Martin zgubi ljubljeno Marijo ne le zategadelj, ker je z vrnjenim spominom izgubila svoj mamljivi čar, temveč tudi — ali pa predvsem —■ zato, ker mora Marija iz špekulantskih interesov svojega očeta skleniti trgovsko preračunan zakon. Družabni prepad loči Martina od Marije. Martin se vrne v resnično življenje.
Na zalogi imamo tudi zbirko Komet, ki prinaša vrsto zanimivih kriminalnih romanov.
Rosenstein
Takšni so otroci in takšni smo mi
Sobota ob 14. uri. Iz vseh pisarn v centru Velenja hitijo uslužbenci. Stopim v Velmo, da kupim nekaj potrebnega za nedeljo. V zelenjavnem oddelku je vrsta. Postavim se na rep in čakam. Skozi vrata stopi otrok star okrog 5 let. Ne vem ali je fantek ali punčka. Izpod plaščka mu gledajo dolge hlačke, kapa pa mu le za silo pokriva skuštrano glavico. S silo se prerine do pulta in že tišči prodajalki denar. Se preden pa utegne povedati, kaj želi, ga žena, pred katero se prerinil strogo pokara: »Ali ne vidiš kje je vrsta?« Ubogljivo stopi fantek, mislim vsaj, da je bil, od prodajalne mize in se postavi na konec vrste.
Ko ta ista žena, ki ga je napodila od pulta, nakupi vse potrebno in hoče plačati, ji slučajno pade na tla dinar. Z isto naglico, kot se je prej prerinil pred njo, da bi takoj nakupil je bil ta fantek na kolenih in že išče izgubljeni dinar, da ga vrne lastnici. Toda, ko ji ga izroči, zaman pričakuje iz njenih ust besedico — hvala. Občutek sem imela, da njegove široko odprte oči govorijo:
»Nle zamerim ti, ker si me napodila v vrsto, zamerim pa ti, ker se mi niti zahvalila nisi za pobrani dinar«.
V Velenju imamo lepa stanovanja z vsem komfortom, v no-
vejših celo s centralno kurjavo in toplo vodo. Toda ta stanovanja, kot pač verjetno vsa stanovanja v blokih imajo samo eno slabo lastnost in ta je, da se skozi stene, vsaj po večerih, ko je vse tiho, vse sliši. In tako si hote ali nehote priča dejanjem, posebno če so ta bolj glasna, ki se gode pri sosedu. Vendar ne mislim govoriti o morebitnih »veselicah«, ki se tu in tam vršijo na srečo le po enkrat na mesec, ker več družinski bu-džet ne bi prenesel. Ne, moj namen je drug.
Moj delavnik traja pozno v noč. Služba, doma pa še gospodinjska, dela je več kot preveč, saj dva otroka zahtevata zelo dosti.
Tudi soseda ima otroke. In vsak večer, ura je devet, deset, včasih še več, ko se skozi stene sliši vrišč in nervozen jok njenih otrok. Mene osebno to ne bi motilo, smilijo pa se mi otroci, ki so prikrajšani za nekaj, kar je vsaj tako važno kot hrana, prikrajšani so za nočni počitek, kajti zjutraj jih kliče šola.
Enostavno ne morem razumeti, kaj naj počne ob tako pozni uri zvečer 6 ali 7-letni otrok, saj prvi razred osnovne šole pač ne zahteva še toliko učenja, da se to ne bi moglo uspeti čez dan, posebno, če mati ni zaposlena.
Tolikokrat čitamo, da zahteva šoloobvezni otrok vsaj 10-urno spanje, če hočemo da bo ne le telesno, temveč tudi duševno zdrav. In posledica, ki se pokaže pri sosedovih otrocih? Bledi so in šibki, kot da bi bili podhranjeni, kar pa ne verjamem, saj je standard velenjskega rudnika dovolj visok, da nudi, če že ravno ne razkošja, pa vsaj tisto najnujnejše za zdrav človeški razvoj.
Upam, da bo ta članek prečita-la tudi moja soseda in če se bo čutila krivo, naj mi tega ne zameri, saj hočem dobro le njenim otrokom.
ZA ŠALO
Dve mamici peljeta na sprehod svoja dva malčka in se pogovarjata o vsakdanjih skrbeh. Otročička se nekaj časa ogledujeta iz svojih vozičkov, potem pa se malo večji skorajži in vpraša manjšega: »Si ti fantek, ali punčka?«
»Ne vem!« boječe odvrne manjši.
Pa večji malček stegne ročico preko svojega vozička v sosednjega, previdno potegne odejico iz preplašenega soseda in modro reče: »Ja, fantek si, ker imaš modre copatke«. Ha, ha, ha!
Velenje naj bo res lepo
Tudi letošnje, dokaj zoprne zime bo kmalu konec. Še zadnji vzdihljaji in pomlad ji bo zavila vrat. Prvi znaki pomladi so že tu, škorci so se vrnili, ščinkavci, se-ničke in ostali ptičji rod veselo klepeče svoj ženitveni spev, le žal, da je teh pri nas razmeroma malo.
Kaj pa mi Velenjčani?
Tudi mi se bomo morali prebuditi, odstraniti ostanke zimskega spanja, urediti in očistiti naše mesto, da bo res lepo.
Veienjčani, naj vas spomnim na vse, Kar bo trena nareuiti. Poleg obveznega popravila in ureditve sainiu stavo bo potrebno pogledati tudi bližnjo oKolico. Potrebno bo pregrabiti travnate nasade okoli uiš, odstraniti raznovrstne odpadke, pregledati nasajeno drevje ter odstraniti polomljeno in suho vejevje. Zelo važno je, da se takoj sedaj odstranijo vse, čez zimo napravljene steze ter, da se tam, kjer je potrebno, na novo poseje trava. Pripraviti bo treba cvetlične grede in jih posaditi, popraviti in urediti zaboje za cvetice, da bodo naši balkoni zopet služili svojemu namenu.
Dragi starši! Čas je tudi, da kolektivno počistimo in uredimo otroška igrišča, da bodo služila otrokom res v razvedrilo in za igro. Travnati nasadi bodo ozele-neli, naše najmlajše bo treba odvračati od tega, da bi se igrali in letali po zelenicah.
Zelo kritično je stanje nasajenega drevja. Skoraj polovica tega je polomljenega, obloinljenega, obrezanega in podobno. Če bi vso to škodo morali plačati starši otrok, kateri na kakršenkoli način uničujejo nasade, potem bi verjetno o vzgoji naših najmlajših ne bilo potrebno še posebej pisati.
In še na nekaj ne pozabimo. Naše stanovanjske zgradbe so nove, tako, da po zunanjosti niso potrebne beljenja ali pleskanja. Zelo kvarno pa vplivajo na novo stavbo razbite šipe, posebno na kletnih prostorih. Iste se zamenjujejo z lepenko ali celo s časopisnim papirjem. Tega pa so krivi hišni sveti, ker takšno nadomeščanje dovoljujejo.
Zdaj pa še naloga, katera se tiče konkretno hišnih svetov. Ob državnih praznikih in raznih slavnostnih dneh, kakor povsod tudi pri nas vihrajo zastave. Zelo slab vzgled ob takšnih prilikah pa je, če je zastava raztrgana, še več v primerih pa, da so zastave skoraj že brez vsake barve. Finančna sredstva v tem primeru ne morejo biti problem, le dolžnost, oziroma zavest hišnih svetov naj pride do izraza in stvar bo popravljena!
Star pregovor pravi, da je v slogi moč in to tudi drži. Spomnimo se samo, da smo dosti tega, kar imamo v Velenju lepega, naredili in uredili z združenimi močmi. Zato nam naj ne bo pretežko urediti vse, oziroma temeljito očistiti to, kar imamo.
»Čas, da se zbudi olepševalno društvo Velenja, je tu!«
Urh.
Pust se je bližali z astronomsko brzino in z njim čas večernih zabav. Pohitim v eno izmed velenjskih trgovin.
»Nekaj zelo lepega imamo, gospa, prepričana sem, da boste navdušeni,« mi hiti prodajalka vljudno odgovarjati in že vrže balo na pult.
»Res, lep vzorec in tudi kvaliteta odgovarja«, rečem, potihoma pa si mislim, da res kaj tako primernega v Velenju srečaš le redkokdaj.
Ze si v mislih krojim obleko in jo primerjam svojemu obrazu ter postavi in zadovoljna sem. Toda cena? Najbrž se mi je obraz nekoliko zmračil, ker do petnajstega je še daleč. In prodajalka je brž spet v svoji vlogi in prijazno hiti: »Nikar toliko ne premišljajte, gospa, blago je res vredno, da ga kupite, veste, imeli smo ga ogromno balo in najmanj pet kupovalk se mi je že pohvalilo, kako zadovoljne so z obleko.«
Smešno. Jaz pa sem si že domišljala, da bom na zabavi predmet občudovanja, ker se bom pojavila v taki lepi obleki in kar nekam »nerodno« mi je že bilo. Toda, kaj pa če me bo mož zamenjal za kakšno drugo, ki bo ravno — tako uniformarana, kakor jaz?
Prodajalka me je z začudenimi očmi spremljala do izhoda trgovine in najbrž ni mogla razumeti, zakaj odhajam brez tako lepega blaga.
IZLOŽBENA OKNA
ali z drugo besedo daleč od okusa in estetike
»Vse, kar imaš in to dobro in slabše blago, pokaži in razstavi v izložbi, da bodo ljudje videli, kaj vse premoreš.« S tem »pravilom«, ki se ga drže skoraj vse velenjske trgovske poslovalnice s prav redkimi izjemami, pa nismo preveč zadovoljni mi, potrošniki in seveda tudi ostali obiskovalci našega mesta.
Naše trgovine pojmujejo izložbeno okno za nič drugega kot najboljši prostor za skladišče.
Nisem poklicana, da bi učila dekoraterstva naše trgovce, samo rada bi pripomnila, da tudi naše trgovine lahko precej pripomorejo k lepšemu izgledu mesta in obenem tudi zadovoljijo s svojo preprostostjo in čisto minimalnim okusom svoje potrošnike.
Kaj je pravzaprav izložbeno okno? Vsak trgovski lokal razpolaga tudi z izložbenim prostorom, da, kar že beseda samo pove, iz-loži oziroma razstavi predmete, ki bi naj predstavljali namen in vsebino njihovih prodajnih artiklov. Trgovine z večjim prometom si v ta namen najamejo poklicnega dekoraterja, da jim okusno uredi izložbe. Manjše trgovine pa si več ali manj pomagajo same. Čisto napačno je mnenje, da je tista trgovina bogatejša in ima večjo izbiro, kate-
Priprave NK »Partizan - Rudar« za prvenstvo
Kot smo že poročali se je nogometna sekcija osamosvojila v samostojno nogometno društvo »PARTIZAN-RUDAR«. V ta namen je bil v nedeljo 18. III. 1962 ustanovni občni zbor, ki je zelo lepo uspel. Z osamosvojitvijo čakajo novi odbor in sploh vse člane novo ustanovljenega nogometnega društva zelo odgovorne naloge. Prva in najvažnejša naloga je brez dvoma obdržati še v pomladanskem delu prvenstva CNP prvo mesto. Z osvojenim prvim mestom v CNP bi imelo naše moštvo pravico sodelovati v kvalifikacijah za vstop v Slovensko consko ligo. Če bi se nam ta želja uresničila, bi lahko že v prihodnji sezoni gledali na stadionu v Velenju tekme z najboljšimi nogometnimi klubi v Sloveniji.
Z željo, da bi dosegli svoj cilj, se nogometaši NK »Partizan-Rudar« letos res vestno pripravljajo za pomladanski del prvenstva. To nam dokazujejo rezultati odigranih prijateljskih tekem. Moštvo je pričelo zunaj trenirati že v začetku meseca febru-
ra ima natrpano okno z vsem mogočim. Ne, to niti najmanj ne drži! Trgovine, ki razpolagajo z ogromnim materialom in seveda okusom trgovcev, bodo v izložbeno okno postavile samo majhen, če tako rečem, simbol tistega, kar prodajajo in bodo to vsaj enkrat tedensko menjale.
Tako bodo mogo bolj pritegnile pozornost potrošnikov. Je že res, da često nakupovalec ali nakupo-valka zagleda v izložbi blago ali karkoli, kar ji ugaja, stopi v prodajalno in si kupi. Toda v taki navlaki kot jo imajo nekatere trgovine je res težko izbrati, tisto, kar si želiš. Moraš imeti že srečo slepe kure, da kaj najdeš.
Da res, lepa izložbena okna bodo samo v okras Velenju in v prid potrošniku. Kar poglejmo! Kadar si na izletu ogledujemo kakšno mesto, nehote, posebno žene prav rade poškilimo po izložbenih oknih in če so ta zapeljivo skrivnostna, dokaj rade prestopimo prag trgovine. Prav obratno pa samo z vzdihom bežno vržemo pogled na šarasto okno in nehote dodamo pikro pripombo.
Upam, da bo moj članek le našel majhno reakcijo in izložbena okna ne bodo več tako velik kontrast z lepo in smotrno urejenim rudarskim Velenjem.
Nekaj v zvezi s pogrebi
Komunalno podjetje Velenje-Šoštanj, ki posluje v bivšem rudarskem domu, ima tudi pogrebno upravo. Pogrebna uprava posluje vsak dan od 6. do 14. ure. Vse zadeve v zvezi s pogrebi in grobovi lahko tu urediš. Treba je le, da prineseš dovolilnico za pokop umrlega, ki ti ga je izdal matični urad. Vse drugo bo uredila naša pogrebna uprava, povedo! boš le, kako in kje želiš pokop umrlega.
Za svojce umrlih je zlasti vlažno, da imajo urejeno plačilo pristojbin za pogrebe. Kakor veš, znaša najemniška doba za grobove deset let. Pristojbine se plačujejo v naprej. Tudi o tem vodi evidenco naša pogrebna uprava. Če veš, da je doba že potekla ali da pristojbine za tekočo dobo nisi poravnal, stopi v pisarno naše pogrebne uprave-, da zadeVo čimprej urediš ali pa poveš, da najemniške dobe ne nameravaš podaljšati. Za nas je to-važno, ker potem vemo, da smemo grob prekopati in dati prostor v najem drugim. Naša pogrebna uprava pravkar zbira podatke o tem in bomo v prihodnjih dneh obvestili sedanje upravičence, da zapadle pristojbine poravnajo, sklenejo z nami podaljšanje najemniške dobe ali pa izjavijo, da najemnine ne bodo več obnovili. Čim prejmeš naše obvestilo, pridi in uredi zadevo v sporazumu z nami.
To naše obvestilo ne velja le za pokopališče v Velenju, marveč tudi za pokopališča v Šoštanju in Smartnem ob Paki.
Pogrebna uprava
arja. Velenjčanom pa se je domače moštvo v pomladanski sezoni prvič predstavilo v prijateljski tekmi z NK Celjem, ki je bila 18. februarja 1962. Rezultat te tekme je bil 4:0 v korist gostov, kjer moramo upoštevati, da so naši nogometaši nastopili prvikrat.
V nedeljo 25. II. 1962 pa so naši nogometaši zabeležili prvo zmago proti NK »Fužinar« iz Raven na Koroškem. Končni rezultat te tekme je bil 3:1.
NK »Partizan-Rudar« se je udeležil tudi nogometnega turnirja, katerega je organiziral »Proletarec« v Zagorju v počastitev žrtev rudarske nesreče 11. lil. 1961. Turnirja se je udeležil poleg Velenjskega Rudarja in domačega Proletarca še trboveljski Rudar, član SCL (Slovenske conske lige). Prvo mesto na turnirju je osvojil Rudar iz Trbovelj, drugo mesto Rudar iz Velenja in tretje mesto domači Proletarec. Rezultati pa so bili sledeči:
Rudar Trbovlje : Proletarae 3:0
in Rudar Trbovlje : Partizan — Rudar Velenje 1:0.
V	tekmi z trboveljskim Rudarjem je sodnik oškodoval naše moštvo za čisto regularno doseženi gol, tako, da bi moral biti rezultat 1:1. Tri dni kasneje, v sredo 7. III. 1962 so naši nogometaši slavili na domačem igrišču pomembno zmago nad kompletnim prvim moštvom Kladivarja iz Celja. Rezultat tekme je bil 3:2 v korist Rudarja. V 'nedeljo 11. III. 1962 je Rudar s povratno prijateljsko nogometno tekmo v Ravnah na Koroškem zopet osvojil dve točki. Tekmo je zmagal z rezultatom 2:1.
Naši nogometaši pa so bili uspešni tudi v prijateljski tekmi z Branikom iz Maribora, ki je bila v četrtek 15. III. 1962 na pomožnem igrišču v Velenju. Goste so premagali z rezultatom 3:1.
V	zadnji tekmi, ki je bila v nedelje 18. III. 1962 pa je Rudar katastrofalno porazil pred »svojo publiko« NK Dravo iz Ptuja z rezultatom 7:0.
Do pričetka spomladanskega dela prvenstva, ki bo 1. IV. 1962, bo domači Rudar odigral še naslednje prijateljske tekme:
V	četrtek 22. III. 1962 povratno tekmo z Branikom v Mariboru.
V	nedeljo 25. III. 1962 dopoldne povratno tekmo z NK Celjem v Celju.
Iz gornjih rezultatov lahko sklepamo, da je Rudar za prvenstvo res dobro pripravljen, za kar imajo največ zaslug igralci, trener in upravni odbor društva. Razveseljiva je tudi ugotovitev,
da ima društvo na razpolago kar 18 igralcev za prvo moštvo.
Sigurno bo pristaše nogometa v Velenju zanimalo, če navedemo nekatere rezultate prijateljskih tekem naših najnevarnejših nasprotnikov v CNP:
Olimp : Rudar Trbovlje 2:11.
Rudar B Trbovlje : Olimp 3:0.
Olimp : Partizan Šmartno ob Paki 1:2.
»Branik« Maribor : »Kovinar« Štore 9:0.
»Kovinar« Štore : »Branik« Maribor 1:5.
Ob vsem tem pa ima novoustanovljeni nogometni klub Partizan-Rudar mnogo problemov. Eden takšnih problemov so vsekakor finančna sredstva. Društvo je z osamosvojitvijo ostalo brez vsakih finančnih sredstev. Ta problem skuša novi upravni odbor rešiti z vključitvijo podpornih članov, ki naj bi redno plačevali mesečno članarino. V ta namen pa bo dobil vsak podporni član legitimacijo s katero bo imel popust pri vstopnini. Vsak Ve-lenjčan, ki se bo vključil kot podporni član v nogometno društvo, bo s tem neposredno pomagal pri razvoju in dvigu tega priljubljenega športa.
Izrabljamo priložnost in se v imenu društva zahvaljujemo vsem, ki so pristopili k našemu društvu kot podporni člani in vsem tistim, ki še bodo pristopili.
Jugoslovanske pionirske igre
Ker so letošnje pionirske igre namenjene predvsem telesno-vzgojnemu ude jstvo,vanju. je tudi delo z mladino na šolah mnogo bolj pestro in razigrano.
V okviru te široke akcije, ki žal sloni le na ramenih prosvetnih delavcev, so velenjski učenci
učencev in učenk (iz vsaike šole po 20) pa je zastopalo svojo šolo na občinskem prvenstvu v Šoštanju.
Zadnji dnevi februarja so bili posvečeni vajam na orodju. Skoraj vise šole so pred občinskim tekmovanjem izvedle razredna
Skupina pionirk na občinskem prvenstvu med izvajanjem proste vaje.
imeli že kar precej tekmovanj. Čeprav je muhasta zima zelo nagajala in preprečila izvedbo široko zasnovanih zimisko-športnih programov med počitnicami, so učenci osnovne šole Miha Pintar-Toledo imeli v mesecu februarju dvodnevno smučarsko tekmovanje na Kozjaku. Blizu 50 pionirjev je preizkusilo svoje sposobnosti v smuku in veleslalomu. Nekaj dni za tem smo imeli (na istem) Paškem Kozjaku tudi občinsko prvenstvo v veleslalomu, ki se ga je udeležilo 45 učencev in učenk iz 5 šol naše doline. Med ekipami so bili najbolj uspešni pionirji in pionirke iz Belih vod, med posamezniki pa je zasedel I. mesto Cepin Franc iz Velenja.
Sredi februarja so velenjski pionirji tekmovali tudi v metu medicinke. Preko 100 najboljših
prvenstva. 28. februarja je bilo v telovadnici na osnovni šoli v Velenju občinsko prvenstvo v telovadnem mnogoboju. Pionirji in pionirke so tekmovali v prosti vaii, preskoku, plezanju, vaji na drogu in nizki gredi.
Najuspešnejši so bili pionirji in pionirke iz osnovne šole Šoštanj I., ki so med ekipami zasedli I. mesto. Velik napredek je bilo opaziti tudi pri učencih osnovne šole Miha Pintar-Toledo, saj so zasedli II. mesto.
Takšnih in podobnih tekmovanj in manifestacij bo še veliko. Vendar jedro programa JPI ni samo v množičnih tekmovanjih in nastopih, temveč tudi v gradnji novih športnih igrišč in telovadišč. Za uresničitev teh nalog pa bo nujno potrebno širše sodelovanje in pomoč delovnih kolektivov.
Sindikalno prvenstvo celjskega okraja v skokih
Letos je bila izvedba tega prvenstva poverjena Smučarskemu klubu društva PARTIZAN-RU-DAR Velenje, vršilo pa bi se naj na 30 metrski skakalnici v Velenju. Sneg, ki je zapadel predhodni teden, je omogočil dobro pripravo 30 metrske in 45 metrske skakalnice. Skoki skakalcev na treningu so dokazovali odlično formo tako, da so prireditelji prepričani, da bo publika lahko v polni meni prišla na svoj račun, posebno pri skokih na 45 metrski skakalnici. Zal pa je v nedeljo, dne 4. marca dež onemogočil prireditev in jo je bilo treba
preložiti na naslednjo nedeljo 11. marca na Paški Kozjak. Lepo vreme ves teden je obetalo, da se bo tekmovanje lahko v redu izvedlo, vendar je v nedeljo zjutraj spat dež neprijetno presenetil vse udeležence. Ker pa je bila na skakalnici debela plast sinega, je uspelo tokrat prireditev do kraja izvesti. Zaradi razmočenega snega so bili skoki precej krajši kot običajno, vendar so bili gledalci priča nekaterim prav lepo izvedenim skokom. Posebno zanimiva je bila borba med Švener Maksom iz Velenja ter bratoma Zager iz Šoštanja in Zilnik Jankom iz
Kajakaši so pričeli

Ne da se več odlašati, sneg Še ni čisto skopnel, toda veslaški klub ima za leto 1962 predvideno veliko spustov po tekočih in včasih tudi celo po divjih vodah.
En tak spust, čeprav ni to vedno regata ali kako drugo tekmovanje, ampak samo nabiranje izkušenj na tekočih vodah, zahteva od kaja-kaša veliko vzdržljivost in koraj-že. Ne da se vodno prenašati čolne preko naravnih ali umetnih preprek v vodi. Tako prenašanje vzame kajakašu mnogo dragocenega časa. Tega pa imamo večinoma le ob nedeljah.
Da bi nabrali čim več kondicije in izkušenj, so člani veslaškega kluba pričeli s treningi na tekoči vodi, in to kljub slabemu vremenu v nedeljo, 11. marca. Za začetek je bila izbrana najboljša reka Paka. Paka je od Šoštanja naprej pa do izliva v Savinjo pod Smart-nem ob Paki tipična miniaturna šolska reka. Za zajetni trening si je grupa izbrala teren med Šoštanjem in Paško vasjo.
Trening je zelo zahteven. Na mesto je treba priti že, ko je še tema. Le tako se lahko do popoldanskega vlaka vsi zvrstijo z ozi-rom da pride na 1 razpoložljivi ka jak 4 člani.
Trening sam je povezan z marsikatero mrzlo kopeljo. Potrebno je precej priprav, zraven pa mora imeti vsak član rezervno perilo, obleko veslo in podobno.
Klub ima letos v planu spuste po tekočih in divjih vodah v skupni dolžini spustov 80 do 100 km, in to na poteh: Zidani most — Zagreb', Ljubljana—Zidani most, Celje—Zidani most, Dravograd— Ptuj itd.
Ce bodo zagotovljena denarna sedstvh, mislimo letos poslati v tečaj dva swja najboljša člana — enega na mirne vode, morebiti v mariborski, klub Sidro, drugega pa na divje vode na Sočo v Novo Gorico. Oba bosta zastopala tudi domači Partizan^Rudar na raznih
tekmah in pa prevzela mesto trenerja 1). klubu.
Za tak tečaj je potrebno izpolniti gotove norme, ki so povezane z veliko truda v treningih.
Omenil bi samo primer tekmovalca na mirnih vodah za kratke proge:
Plan treninga za kratke proge na mirnih vodah.
1.	teden:
. 1. dan — 3 km veslanja;
2.	dan — 4 starti in 1200 m veslanja;
3.	dan — 8 startov in 2000 m veslanja;
2. teden:
1.	dan — trening tekma na 1200 m in 4 starti;
2.	dan — 3,5 km veslanja in 8 startov;
3.	dan — 500 m hitre vožnje in 1 trening tekma na 600 m.
3. teden:
1.	dan — 2 trening tekmi na 800 m, 6 startov in 2 km veslanja;
2.	dan — S startov in 3,5 km veslanja;
3.	dan — 800 m hitre vožnje in 500 m veslanja;
4.	teden:
1.	dan — 6 startov in 2 trening tekmi na 1200 m;
2.	dan — hitra vožnja na 1200 m, 6 do 8 startov, in 2 trening tekmi na 600 m;
3.	dan — 5 km veslanja in 6 startov;
5.	teden:
1.	dan — 2 trening tekmi na 1500 m;
2.	dan — 4 do 6 startov in 3,5 km veslanja;
3.	dan — 2 trening tekmi na 800 m, 1 trening tekma na 600 m in 1 trening tekma na 1200 m.
6.	teden:
1.	dan — 5 km veslanja;
2.	dan — 6 startov, hitra vožnja na 1500 m, 2 trening tekmi na 400 m;
3.	dan — hitra vožnja na 800 m in 2 trening tekmi na 1500 m.
Celja. Slednji si je z padcem pri tretjem skoku zapravil še boljšo uvrstitev.
Tehnični rezultati:
Sindikalno prvenstvo (19 tekmovalcev)
1.	Švener Maks RL Velenje; 20, 20,5 in 21 m — 196,4 točk Zager Roman TE Šoštanj; 20,5 21 in 20 m — 196,4 točk.
2.	Zager Tone, Metka Celje, 20, 17 in 19 m — 187,9 točk.
3.	Zilnik Janko, Ingrad Celje; 19, 17,5 in 20 m — 185,4 točk.
Ekipni pokal je osvojila ekipa RL Velenje in sicer v sestavi Švener Maks, Špegel Kari in Žohar Štefan s skupno 558 točkami.
Tekmovanje pionirjev (14 tekmovalcev)
1.	Javornik Jože, Part. Rudar, Velenje: 16,5, 17 in 14,5 m — 186,6 točk.
2.	Mumik Rudi, I. osn. šola, Šoštanj : 17,5, 14 in 14 m
179,5 točk.
3.	Jakob Marjan, Partizan Voj-mik: 11, 12,5 in 11,5 m — 155,1 točk.
Izven konkurence je tekmovalo še 6 mladincev pri katerih je bil najboljši Poštrak Edo iz Šentjurja s 184,6 točkami.
2a smelt...
ŠOFERSKA
»Francelj, a veš, da je moja naredila šoferski izpit?«
»Ne lom' ga! le kako je b'lo pa to mogoče?«
»Ja, nardiila ga je pa kon'c. Saj veš, kako gre ta reč. Malo se zasmeje, malo zavzdihne, izterja "usmiljenje in ..
»iPa taiko si bil prepričan, da bo pogrnila. Ja kaj boš pa sedaj ukrenil?«
»Eh, avto bom prodal, dokler je še čas!«
ZA KULTURNO HRANO JE PLAČAL
»Kari, kje sii pa bil?«
»O, pozdravljen Jože! Kulturno hrano sem šol plačat.«
»•To te pa sploh ne razumem.«
»»Cisto enostavno. Poglej! Šitini karte za »prodano« po 350 dinarjev in štiri karte za »iMirtrve« po 150 dinarjev.«
»Ja, saj to je pa 2000 din!«
»Ja, kaj hočeš, da se kulturno naješ, tudi stane!«
(D
Ru dor
Šteo. 6 — 31. marca 1962
/
Navodilo za pravilno poslovanje vsem hišnim svetom
DRUŽBENO UPRAVLJANJE STANOVANJSKIH HIŠ
Po zakonu o stanovanjskih razmerjih upravljajo stanovanjske hiše v družbeni lastnini stanovalci sami, ki so neposredno zainteresirani za vzdrževanje in popravljanje hiš. S tem zakonom je bilo tudi na tem področju uvedeno družbeno upravljanje.
Hiše, izvzete iz družbenega upravljanja
Iz družbenega upravljanja so izvzete družinske hiše v državljanski lastnini in sicer tiste, ki imajo največ do dve stanovanji oziroma največ tri manjša stanovanja. Zakon o stanovanjskih razmerjih ima tudi glede upravljanja teh hiš potrebna določila zaradi vsklajenega obravnavanja in reševanja zadev s področja stanovanjske problematike.
Organi družbenega upravljanja
Zakon postavlja načelo, da so stanovanjske hiše, ki so v družbeni lastnini, pravne osebe, katerih organa družbenega upravljanja sta zbor stanovalcev z vlogo skupščine ter hišni svet kot operativni in izvršilni organ stanovanjske hiše.
Kdo predstavlja hišo kot pravno osebo?
Stanovanjsko hišo kot pravno osebo predstavlja predsednik hišnega sveta. Stanovaniska hiša kot pravna oseba je nosilec pravic in obveznosti, lahko toži in je tožena, sklepa pogodbe, itd.
Predsednik hišnega sveta prevzema obveznosti za hišo, za svoje delo pa odgovarja upravnim organom stanovanjske hiše.
Odgovornost za obveznosti
Za obveznosti stanovanjske hiše odgovarja hiša s svojimi skladi; če pa so posamezni deli v etažni lastnini, odgovarjajo za te obveznosti sorazmerno tudi lastniki takih posameznih delov.
Zbor stanovalcev
Zbor stanovalcev sestavljajo vsi polnoletni, to je nad 18 let stari stanovalci hiše. V zbor stanovalcev spada tudi tuj državljan, ki je v delovnem razmerju z jugoslovansko pravno osebo ali z jugoslovanskim državljanom ali pa ima dovoljenje za samostojno dejavnost.
Več manjših sosednih stanovanjskih hiš v družbenem upravljanju ima lahko skupen zbor stanovalcev. Tak zbor stanovalcev ima lahko tudi ena večja in ena ali več manjših stanovanjskih hiš v družbenem upravljanju, ki so v sosedstvu te večje hiše ali pa več stanovanjskih hiš, če večina stanovalcev vsake posamezne hiše to zahteva, brez take zahteve pa, če poprej za to izjavijo stanovalci vsake posamezne hiše.
Stanovanjske hiše, ki imajo skupen zbor stanovalcev in sku-
pen hišni svet, so ena pravna oseba, -medtem ko ostanejo skladi vsake posamezne hiše ločeni.
Naloge zbora stanovalcev
Zbor stanovalcev voli iz svojih vrst člane hišnega sveta. Izvoljene člane lahko odpokliče, če le-ti ne opravljajo v redu svojih dolžnosti. Zbor stanovalcev tudi predpiše natančnejša pravila o izvrševanju hišnega reda, sklepa o letnem predračunu dohodkov in izdatkov stanovanjske hiše, obravnava splošno poročilo o poslovanju hišnega sveta in sklepa o njem ter sprejema sklepe in daje mnenje o vprašanjih v zvezi s stanovanjsko hišo, ki mu jih predloži hišni svet.
Kdaj se zbere zbor stanovalcev
Zbor stanovalcev se zbere, kadar ga skliče hišni svet. Mora pa biti sklican, kadar to zahteva najmanj tretjina polnoletnih stanovalcev, vsekakor pa v začetku vsakega leta, ko je treba izvoliti (nov) hišni svet, sklepati o predračunu in podobno.
Zapisnik
O zboru stanovalcev se mora pisati zapisnik.
Vsebina in oblika zapisnika
Zapisnik zbora stanovalcev naj bi bil takle:
ZAPISNIK
zbora stanovalcev stanovanjske hiše (stanovanjskih hiš) v Velenju, .......................................................................
ulica ........................................... št.................,
ki je bil dne ....................._......................
v prostorih........................................................
Začetek zbora: ob............................uri.
Navzoči:.............................................................
Odsotni:.......-.................................................
Dveni red:
1.	volitev delovega predsednika, zapisnikarja in dveh ove-rovateljev zapisnika;
2.	poročilo predsedniha hišnega sveta;
	3.........................................:.................................
	4...............................................'.........................
itd.
Razno.
Nato sledi kratek in točen opis poteka zbora, po predhodni ugotovitvi o njegovi sklepčnosti. Navesti je treba kratko vsebino razpravljanj in rpredlog posameznikov k vsaki točki dnevnega reda posebej.
Ob koncu vsake točke slede morebitni sprejeti sklepi in po potrebi ugotovitev, kdo jih bo izvršil.
Zaključek zbora ob ............... uri.
Podpis:	Podpis:
zapisnikar predsednik zbora
Hišni svet
Vsaka stanovanjski hiša v družbenem upravljanju ima praviloma poseben hišni svet, razen v primerih skupnega hišnega sveta. V takih primerih velja smiselno isto, kar je bilo rečeno za skupen zbor stanovalcev.
Naloge hišnega sveta
Hišni svet, ki upravlja stanovanjsko hišo, opravlja zlasti naslednje zadeve:
t. skrbi za tekoče vzdrževanje hiše kot celote in za tekoče vzdrževanje skupnih prostorov ter za to, da se vzdržujejo posamezna stanovanja v dobrem stanju;
2.	odloča v mejah letnega načrta o popravilih in prezidavah;
3.	skrbi za smotrno uporabo in ureditev stavbne parcele, na kateri stoji hiša;
4.	odloča o uporabi sklada hiše;
5.	sklepa o letnem predračunu dohodkov in izdatkov in o letnem zaključnem računu hiše ter ju predloži v potrditev zboru stanovalcev;
6.	skrbi za redno pobiranje in delitev stanarine v skladu z določbami zakona in drugih predpisov;
7.	odloča v mejah veljavnih predpisov o objavah, oglasih, napisih in reklamah, ki naj se izobesijo oziroma namestijo v hiši;
8.	sklepa stanovanjske pogodbe z nosilci stanovanjskih pravic kot predstavnik stanovanjske hiše na podlagi odločbe stanodajalca s katero ta oddaja stanovanje;
9.	odpoveduje stanovanjske pogodbe;
10.	sklepa z uslužnostnimi servisi pogodbe o opravljanju posameznih poslov;
11.	sklepa in odpoveduje delovno pogodbo s hišnikom in hišnim upraviteljem ter nadzoruje njuno delo.
Hišni svet opravlja tudi druge zadeve, ki mu jih nalagajo ta zakon in drugi predpisi v zvezi z upravljanjem in vzdrževanjem hiše.
Hišni svet mora predložiti zboru stanovalcev pred koncem leta predlog predračuna dohodkov in izdatkov stanovanjske hiše za naslednje leto in zaključni račun za pleteklo leto.
Hišni svet lahko skliče zbor stanovalcev, da se z njim vnaprej posvetuje o vseh važnejših vprašanjih v zvezi s stanovanjsko hišo.
V začetku novega koledarskega leta poda hišni svet zboru splošno pročilo o svojem poslovanju v preteklem letu.
Hišni svet mora predložiti zaključni račun zboru stanovalcev V potrditev.
Naloge hišnega sveta ob koncu oziroma v začetku leta
Osnovne naloge, ki jih mora opraviti hišni svet ob koncu oziroma v začetku vsakega leta so:
1.	pripraviti predračun dohodkov in izdatkov;
2.	pripraviti poročilo o poslovanju hišnega sveta za preteklo leto in zaključni račun;
3.	sklicati v začetku leta zbor stanovalcev zaradi volitev novega hišnega sveta;
4.	na zboru stanovalcev izvoliti hišni svet oziroma njegove člane, takoj nato pa predsednika in namestnika predsednika;
5.	obvestiti stanovanjski organ občinskega ljudskega odbora o izvolitvi predsednika hišnega sveta in njegovega namestnika s sporočilom njunih imen;
6.	določiti podpisnike, ki bodo v imenu hišnega sveta podpisovali naloge banki, kakor tudi način podpisovanja teh nalog;
7.	sporočiti banki osebe, ki jih je hišni svet pooblastil za podpisovanje nalogov pri banki in deponirati njihove podpise.
Sestava hišnih svetov
Hišni svet ima 3—7 članOv, če zbor stanovalcev ne sklene, da ima lahko hišni svet več kot 7 članov.
Člani hišnega sveta izvolijo iz svoje srede predsednika in njegovega namestnika. Predsednik hišnega sveta predstavlja hišni svet, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Oba lahko pooblastita koga drugega, naj ju zastopa v posameznih pravnih razmerjih.
Kdo je lahko član hišnega sveta
Za člane hišnega sveta so lahko izvoljeni le polnoletni stanovalci in to le po en stanovalec iz posameznega stanovanja. Lahko so izvoljeni tudi tuji državljani pod pogojem, ki smo jih že navedli.
Članstvo v hišnem svetu je častna funkcija
Po načelih o družbenem upravljanju so glede pravic in dolžnosti članov organov družbenega upravljanja dolžnosti članov hišnih svetov častne in zato ti člani nimajo pravice na kako povračilo ali plačilo zaradi opravljanja te funkcije.
Predstavniki v hišnem svetu
Državni organ, zavod ali gospodarska organizacija, ki je prispevala k vzdrževanju stanovanjske hiše, ki je v družbenem upravljanju ali njenih posameznih delov, lahko določi v hišni svet svojega predstavnika s pravicami in dolžnostmi člana hišnega sveta. To velja tudi za tistega, ki je sezidal hišo v družbenem upravljanju, ki se šteje za novo, čeprav ne prispeva k njenemu vzdrževanju.
Mandat članov hišnega sveta
Mandat članov hišnega sveta traja eno leto in se člani volijo v začetku vsakega leta. Na izpraznjeno mesto se voli med letom nov član hišnega sveta.
Odgovornost članov hišnega sveta
Člani hišnega sveta odgovarja-ja stanovanjski hiši kot pravni osebi za škodo, prizadejano namenoma ali zaradi velike malomarnosti in to 'kot člani hišnega sveta.
Nadzorni odbor
Predpisi ne predvidevajo posebnih nadzornih odborov, ki naj bi pregledovali finančno poslovanje hišnih svetov. V praksi pa Nadaljevanje na 10. strani
Nadaljevanje o hišnih svetih s prejšnje strani
zbori stanovalcev volijo istočasno kot člane hišnega sveta tudi navadno tričlanski nadzorni odbor. Ta nadzira delo hišnega sveta, poda o tem poročilo na letni skupščini ter predlaga razrešni-co.
Po zakonu o stanovanjskih razmerjih sicer nadzoruje zakonitost dela hišnih svetov stanovanjski organ občinskega ljudskega odbora.
Letni predračun dohodkov in izdatkov
Hišni svet mora sestaviti letni predračun dohodkov in izdatkov najkasneje do 15. januarja v letu. Ta predračun mora potrditi zbor stanovalcev.
Sestava letnega predračuna
Hišni sveti morajo pri sestavljanju letnega predračuna dohodkov in izdatkov hiše gledati na to, da so zadovoljene potrebe, za katere je sklad namenjen. Zlasti si morajo prizadevati glede na sklad hiše, ki je za upravljanje, vzdrževanje in za popravila, da zbere dovolj sredstev za velika popravila, torej je nujno zelo gospodarno trošiti sredstva tega skupnega sklada.
Administrativno poslovanje hišnega sveta
Hišni svet mora o sklepih, sprejetih na svojih sejah pisati zapisnike, dalje mora sporočiti pismeno stanovanjskemu organu občinskega ljudskega odbora izvolitev predsednika hišnega sveta in njegovega namestnika, skrbeti mora, da ima vsaka hiša pri hišniku, če tega ni pa na vidnem mestu v hiši, nabit seznam nosilcev stanovanjske pravice vsake hiše.
•Seznam nosilcev stanovanjske pravice
Seznam nosilcev stanovanjske pravice mora obsegati imena in priimke nosilcev stanovanjske pravice, člane hišnega sveta ter ime in priimek hišnika. Drugih podatkov seznam ne sme imeti. Seznam mora biti pri hišniku, ali pa nabit na vidnem mestu.
Upravitelj hiše
Hišni svet lahko postavi v veliki hiši s soglasjem stanovanjskega organa upravitelja hiše. Ta skrbi za vzdrževanje hiše, za redno pobiranje stanarine in najemnine ter za njeno delitev in nadzoruje delo hišnika. Za delo dobiva ustrezno nagrado.
Hiša brez hišnega sveta
V primerih, če hišni svet ni izvoljen ali ne opravlja svojih nalog, določi stanovanjski organ osebo, da opravlja v imenu hišnega sveta nujne zadeve na stroške stanovanjske hiše. Ta oseba opravlja te naloge dokler ni izvoljen hišni svet oziroma, le-ta ne začne opravljati svojih nalog.
Hišni sveti in servisi
Hišni svet lahko prepusti s pogodbo dela s katerimi naj se izvršijo njegovi sklepi, servisom. Zlasti lahko prepusti servisom pisarniška, finančna, tehnična in druga strokovna dela, tehnično nadzorstvo nad obrtnimi in drugimi deli in pravna dejanja za hišne svete. Za slednja veljajo določbe zakona o odvetništvu, ki se nanašajo na pravno pomoč državljanom.
Katera dela lahko opravlja servis stanovanjske skupnosti za hišni svet
Hišni sveti lahko prenesejo s pogodbo na servise stanovanjske skupnosti administrativne, finančne, tehnične in druge strokovne posle, da jih opravljajo za račun hišnega sveta. Ne morejo pa nanje prenesti tistih funkcij, ki spadajo v pristojnost hišnega sveta kot organa družbenega upravljanja.
Hišni svet in hišni upravitelj
Velja isto kot za hišne svete in servise.
Nadzor zakonitosti dela hišnih svetov
Zakonitost dela hišnih svetov nadzoruje stanovanjski organ občinskega ljudskega odbora ali od njega ustanovljena posebna inšpekcija. Stanovanjski organ lahko zadrži izvršitev sklepa hišnega sveta, ki je v nasprotju z ve-
ljavnimi predpisi. Zoper tak sklep se lahko hišni svet pritoži na stanovanjski organ okrajnega ljudskega odbora in to v 15 dneh od dneva vročitve sklepa prvostopnega organa. Hišni svet izvede zadržani sklep, če drugostopni stanovanjski organ ne potrdi sklepa stanovanjskega organa občinskega ljudskega odbora
v 30 dneh od vložitve pritožbe.
Nadzorni organ nadzoruje zlasti delitev stanarine in finančno poslovanje hišnih svetov.
Oprostitev hišnih svetov vseh taks
Hišni sveti so oproščeni vseh taks, ki jih predpisuje zakon o taksah.
V MESECU MARCU SO BILI SPREJETI V SLUŽBO PRI RLV NASLEDNJI:
V jamo:
Vajseinbah Vinko, kvalificiran kovač in Koradej Jakob, nekvalificiran kopač.
Klasirnica:
Težak Janez, nekvalificiran delavec in Ošlak Mirko, nekvalificiran delavec.
Gradbeni obrat:
Peric Stjepan, nekvalificiran gradbeni delavec; Drežnjak Ladislav, nekvalificiran gradbeni delavec; Pavlovič Mirko, nekvalificiran gradbeni delavec; Hamu-lič Hašim, nekvalificiran gradbeni delavec; Peric Ratko, nekvalificiran gradbeni delavec; Peric Nikola, nekvalificiran gradbeni delavec; Sopar Josip, polkvalifi-ciran železokirivec; Borabek Stanko, kvalificiran zidar; Horvat Franjo, nekvalificiran gradbeni delavec; Abdič Hasan, nekvalificiran gradbeni delavec; Jančec Ignac, nekvalificiran gradbeni delavec; Rednak Alojz, nekvalificiran gradbeni delavec; Novak Josip, nekvalificiran gradbeni delavec; Kocijan Jurij, nekvalificiran gradbeni delavec.
Zunanji obrat:
Borovšak Jožica, nekvalificirana delavka in škarja Rozalija, nekvalificirana delavka.
IRŠ:
Štajner Marija, nekvalificirana delavka — snažilka.
»EFE«:
Ošlovnik Anton, nekvalificiran delavec.
Avtopark:
Završnik Ivan, šofer in Pražni-kar Bruno, avtomehanik.
V MESECU MARCU SO ODŠLI
IZ PODJETJA:
Ograjenšek Franc, v JLA; Ča-ter Jože, disciplinsko odpuščen; Dobnik Franc, v JLA; Štrakl Nada, na lasttno željo; Brglez Ivan, samovoljno; Detoni Josip, v JLA; Gavez Ivam, v JLA; Hribaršek Ivan, v JLA; Jakob Ignac, v JLA; Krajnc Avgust, v JLA; Kozjak Miroslav, v JLA; Koželjnik Jože, v JLA; Krajter Vili, v JLA; Pesjak Jože, v JLA, Rebemik Adolf, v JLA; Sešel Alojz, samovoljno; Soštarič Janez, po odpovedi podjetja; Višner Hubert, v JLA; Vrč-kovnik Jože, v JLA; Šenkiš Stanko, poizkušnja; Bonač Andrej, samovoljno; Orep Franc, samovoljno; Siprajc Stana, sporazumno; Borkovič Franjo, v JLA; Majcen Franc, samovoljno; Vrbec Josip, v JLA; Horvat Jože, samovoljno; Zaluberšek Franc, samovoljno; Jančec Ivan, v JLA; Hudournik Valter, v JLA; Petrič Franc, v JLA; Uratnik Miha, v JLA; Grab-ner Alojz, v JLA; Kamšak Alojz, v JLA; Blažič Janko, v JLA.
Vsem, ki so odšli v JLA želimo srečno pot!
Stopil je v kuhinjo, ko je mati pripravljala zajtrk. Malo se je zamislil, potem pa je stopil k njej in ji dejal: »Danes moraš pripraviti zajtrk za dva več.« Mati ga je .pogledala, se nasmehnila in vprašala: »Ali se nam je družina povečala?« Lojze je naredil nekaj korakov po kuhinji, se ustavil pred materjo in dejal: »Pravil sem ti že, da boš morala kuhati za naše ljudi, kadar se bodo zadrževali pri nas. Nocoj sta prišla dva tovariša in bosta nekaj dni v Ravniku. Za ta čas jima bo treba kuhati. Hrano bom dostavljal kar sam, da bom pazil na konspiracijo, kajti zelo moramo biti previdni, da se ne kompromitiramo. Ce bi nas pri tem zasledil sovražnik, bi se kmalu znašli v zaporu.«
Opoldne se je Lojze zopet pripravljal, da bo odnesel kosilo tovarišema. Skrbelo ga je, kako naj odnese, da ne bo kdo uganil, kaj prenaša. V glavo mu je šinila dobra misel. V hlevu so imeli svinjo, ki je čakala na mladiče. Tej svinji je Lojzetova sestra Mirni donašala hrano. Lojze je rekel sestri: »Vzemi škaf, s katerim nosiš svinji. V ta škaf postavi posode s hrano in odnesi v hlev, jaz pa bom potem odnesel na kozolec. Sestra je res postavila skodelice s hrano v škaf in odnesla v hlev. V hlevu jo je čakal Lojze, vzel skodelice in jih postavil v slainorezni koš, v katerem so nosili rezanico za živino, previdno ga je zasuknil na hrbet in odnesel hrano na kozolec. Ko sta Fric in Florjan pojed-
tekavec 3oie
la, je Lojze postavil skodelice nazaj v koš, istega natlačil s senom in odnesel v hlev. Iz hleva pa je sestra Mimi odnesla skodelice v kuhinjo na isti način, kot jih je prinesla v hlev. Na ta način se je donašala hrana in odnašale skodelice nazaj vse dotlej, dokler so bili ilegalci na kozolcu. Tudi pozneje se je tako prenašala hrana vsem ilegalcem, ki so se zadrževali v Ravniku.
Po kosilu je odšel Pepe na kozolec, kjer sta se nahajala Fric in Florjan. Kmalu je prišel tudi Lojze, za njim pa še ostala dva tovariša. Najprej so se eden drugemu predstavili. Tovariša sta se predstavila pod svojimi ilegalnimi imeni, ker takrat nihče ni hotel izdati svojega pravega imena. Vršilo se je vse v strogi kon-
spiraciji, da ne bi prišlo do kake »provale«. Po kratkem premoru je prvi spregovoril Fric. Dejal je: »Tovariši, zdi se mi potrebno, da najprej poročate, kakšno je politično stanje v vašem kraju. Na osnovi politične situacije se bomo pogovorili kako bomo delali v bodoče.«
Vsi štirje so se spogledovali in čakali eden na drugega, na odgovor. Nobeden od njih ni znal prikazati dejanskega političnega stanja. Nekaj časa je trajala grobna tišina, potem se je oglasil Lojze: »Radi bi poročali, a ne vemo kako začeti.« Fric je rekel: »Povejte to, kaj ljudje mislijo o okupatorju, kako gledajo na Italijane, kaj govorijo o osvobodilni fronti, o partizanih, kako čitajo našo literaturo, kako delate politično med ljudmi itd. itd.«
Lojze je odgovoril: »Ljudje„ že od nekdaj sovražijo Italijane. O partizanih in osvobodilni fronti se slišijo dobri komentarji.
T\ Uud&t S(cd. 6 — 31. marca 1962