izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA-. 34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 60824, Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK
Posamezna številka 200 lir
NAROČNINA
četrtletna lir 1.500 - polletna lir
3.000 - letna 6.000 :: Za inozemstvo: letna naročnina lir
8.000 - Oglasi po dogovoru -Sped. in abb. post. I. gr. 70% SETTIMANALE
ŠT. 1149
TRST, ČETRTEK 29. SEPTEMBRA 1977
LET. XXVII.
0 SPLAVU
Ko vidi človek sprevode feministk po cestah, se kar podzavestno postavi na njihovo stran, iz načelnega pristanka na žensko e-nakopravnost in tudi ob spominu na to, kako so bile ženske do nedavnega zapostavljene in mnogokrat tudi izkoriščane, pogosto ponižane v prave sužnje ne samo s strani delodajalcev, kot npr. služkinje in delavke v marsikateri »pollegalni« tovarni in obratni delavnici, ampak celo s strani moža. Toda ob raznih zahtevah, ki jih izražajo klici in skandiranje v sprevodih ali ki jih lahko beremo včasih na njihovih transparentih, se nam kljub vsem simpatijam za njihove težnje, vendarle vzbudijo pomisleki, npr., ob geslu, da »mora biti ženska sama gospodarica svojega telesa«, itd., kar je že skrajni individualizem, ki presega celo še tako pretirani liberalizem. Če je nekdo lahko popoln gospodar nad svojim telesom, ne da bi ta pravica vsebovala tudi kako dolžnost do drugega in pravico nekega drugega, npr. otroka ali moža, potem bi namreč lahko imel tudi kapitalist popolno pravico do tistega, kar ima v svoji blagajni, in da počne s svojo tovarno, kar ga je volja. In kdo bi potem lahko še kaj očital kaki prostitutki, saj končno — po tej miselnosti — nikogar nič ne briga, kaj dela s svojim telesom, nad katerim je samo ona gospodarica...
Isto velja glede splava. Geslo, da naj ima ženska vso pravico do splava inda nai le ona sama o tem odloča, se sliši prvi hip kot čisto logična in upravičena zahteva. Toda le, dokler se malo bolj ne poglobimo v ta problem. Dejansko so feministke pri tem spregledale, da se dajejo s to zahtevo
— kot tudi s popolno sprostitvijo sredstev proti zanositvi, t.j. protizanositvene »pilule«
— še bolj v roke moškemu egoizmu. Nače-
lo,	da lahko ženska popolnoma svobodno splavi, odvzame moškemu vsakršno moralno in dejansko tudi pravno obveznost v slučaju zanositve. To je le še »privatna« zadeva ženske. In s pilulo se je ponižala ženska v gol predmet uživanja za moške, ne da bi Uh pri tem motila misel na posledice. Če bodo »posledice«, bo pač kriva ženska, ker ni vzela pilule. Za moške je postala stvar zelo preprosta. Zakaj bi moral imeti potem moralne pomisleke, če se kai »zgodi«?
Po našem mnenju in tudi s stališča morale, ne samo krščanske, ampak tudi človeške na splošno, bi moralo iti stremljenje po ženski enakopravnosti v smer, da bi se tako ženske same kot' moški vedno bolj zavedali odgovornosti, ki jo prinaša s seboj bolj sproščeno in odkrito spolno življenje, odgovornosti, ki jo imajo ne le do sebe in do partnerja, ampak tudi do morebitnega prihodnjega, stalnega »pravega« partnerja za vse živlienje, pa tudi do družbe, een-ski trebuh ni samo stvar ženske sa-
(dalje na 2. strani)
KAJ SE DOGAJA V CATANZARU?
Italijansko demokratično javno mnenje je prav gotovo globoko zaprepaščeno nad potekom kazenske obravnave pred prizivnim sodiščem v kalabrijskem mestu Catanzaru, kjer so na zatožni klopi ljudje, ki so obtoženi, da so odgovorni za strahotni pokol na milanskem trgu Fontana. Tu je decembra leta 1969, kot znano, eksplodiral peklenski stroj in je bilo ubitih 17 ljudi, več desetin pa jih je bilo hujše ali laže ranjenih.
Javnost je zaprepaščena, kajti že več dni pred sodiščem sploh ni govora o tem strašnem pokolu, temveč je dejansko na zatožni klopi demoikristjanska politična oblast z naj-višjimi funkcionarji obveščevalne službe SID vred. Na račun nekdanje izvršne oblasti v državi letijo najrazličnejše obtožbe, zelo hudi očitki in tudi sumničenja, kar prav gotovo ne dela časti niti oblasti sami niti demokraciji kot takšni. Ne vemo, če se je v kaki demokratični državi sploh kdaj zgodilo, da je bil kak bivši ministrski predsednik ali kak bivši minister dolge ure zaslišan kot priča pred sodiščem in da je na postavljena vprašanja pretežno odgovarjal z besedami »se ne spominjam, ne vem, sem imel druge skrbi« itd. Redkokdaj se tudi do-
gaja, da člani iste vlade in celo iste stranke dajejo o nekem dogodku nasprotujoče si razlage, zaradi česar je javno tožilstvo prisiljeno proučiti možnost uvedbe kazenskega postopka zaradi lažnega pričevanja.
Kamen spotike na procesu vCatanzaru je dogodek, ki se je pripetil junija leta 1973, ko je preiskovalni sodnik D'Ambrosio iz Mi. lana prišel do zaključka, da je fašistični časnikar Giannettini posredno ali neposredno imel opravka s pokolom v Milanu. Sodnik je hkrati razpolagal z nekaterimi dokazi, da je Giannettini bil tudi informator obveščevalne službe SID. Zato se je sodnik uradno obrnil na vodstvo te službe in zahteval natančen odgovor glede pravega položaja o-menjenega časnikarja.
Na obravnavi v Catanzaru so vsi zaslišani višji častniki obveščevalne službe potrdili izjavo svojega nekdanjega voditelja generala Micelija (ki je zdaj misovski poslanec), da so junija leta 2 973 na seji, ki je bila izrazito tehnične narave, sklenili prikriti sodni oblasti dejstvo, da je bil Giannettini informator službe SID. Vsi pa so soglasno poudarili, da je bila za dokončno od-(Dalje na 2. strani)
Tito o ustanovitvi KPS in KPH
V	torek so obhajali v Zagrebu štiridesetletnico delovanja ZKH oziroma nekdanje KP Hrvatske s slovesno sejo centralnega komiteja, ki je bila posvečena obletnici njene ustanovitve. Seje se je udeležil — kot pred nekaj meseci podobne slovesnosti v Ljubljani— tudi predsednik Tito, ki je imel ob tej priložnosti govor. V njem je najbolj obširno spregovoril o zunanjepolitični vlogi Jugoslavije, zlasti tudi v zvezi s svojim nedavnim obiskom v Sovjetski zvezi, na Severni Koreji in na Kitajskem ter poudari, da se Jugoslavija z nikomeh ne pogovarja drugače kakor enakopravno, pa naj bo to še tako velika sila.
Ob tej priložnosti je spregovoril nekaj zanimivih besed tudi o tem, kako je prišo pred štiridesetimi leti do ustanovitve posebne KPS in KPH v okviru vsejugoslovanske KPJ. Kot znano, je imela zlasti ustanovitev KPS važne posledice za slovensko politiko.
Tito je omenil položaj, do katerega je prišlo v Jugoslaviji po atentatu na Stjepana Radiča in tovariše leta 1928 in je grozilo, da se bo Jugoslavija razbila zaradi nasprot-stva med Srbi in Hrvati. KPJ je, kljub te-
mu, da je bila številčno šibka, čutila, da mora nastopati proti taki cepitvi in da je treba začeti praviln reševati nacionalno vprašanje v Jugoslaviji. »O tem smo diskutirali na Dunaju, ko sem prišel iz ječe,« je rekel Tito. »Tedaj sem se globoko prepričal, da je skrajni čas, da moramo nekaj napraviti, t.j. da moramo ustanoviti komunistični partiji Hrvatske in Slovenije in približati Partijo kmečkim in delavskim masam, da moramo delati za enotnost delavskega razreda... Na Dunaju je bilo domenjeno, da se razpravlja o tem vprašanju na četrti partijski konferenci v Ljubljani. Tam je bil sprejet sklep, da se formirata komunistična partija Slovenije in komunistična partija Hrvatske. Na tem sem jaz delal v centralnem komiteju. In vidite, kaj imamo zdaj kot rezultat tistega, kar je bilo napravljeno tiste usodne dni!«
Tito je tudi dejal: »Ko je okupator zasedel našo zemljo, bi bila morda Jugoslavija, če bi ne bilo komunistične partije, izginila z evropskega zemljevida, glede na zelo težko situacijo v državi s tako razrvanimi odnosi.« Tako je KPJ preprečila dokončni razpad Jugoslavije, je pristavil Tito.
Kaj se dogaja v Catanzaru?
RADIO TRST A
NEDELJA, 2. oktobra, ob: 8.00 Poročila. 8.15 Dobro jutro. 8.30 Kmetijska oddaja. 9 00 Sv. maša. 9.45 Vedri zvoki. 10.30 Danes obiščemo Ple-šivo. 11.00 Poročila. 11.05 Mladinski oder: »Teci, teci, kuža moj«. Napisal Vitan Mal, dramatizirala Marjana Prepeluh. I. del. lil.35 Nabožna glasba. 12.00 Poročila. 12.15 Glasba po željah. 13.00 Ljudje pred mikrofonom. 13 20 Poslušajmo spet.
14.00 Poročila. 15.00 Nedeljsko popoldne. 19.00 Poročila.
PONEDELJEK,č 3. oktobra, ob: 7.00 Poročila. 7.20 Dobro jutro. 8.00 Novice. 8.05 Tjavdan. 9.30 Poročila. 9.05 Tjavdan, vmes (9.30): Kaku so jele naše nuoinote (Samo Sancin). 10.00 Poročila. 10.05 Koncert. 1130 Poročila. 11.35 Današnja plošča. 12.00 Glasba po željah. 13.00 Poročila. 13.15 Slovenski zbori. 13.35 Melodije 14.00 Novice. 14.10 Roman - Alojz Rebula: »Divji golob«, I. del. 14.30 Glasba. 15.30 Poročila. 15.35 Glasbeni ping pong (Ivan Peterlin). 16.30 Glasba za najmlajše. 17.00 Poročila. 17.05 Simfonični koncert, vodi Marko Munih. Sodeluje hornist Jože Failout. 17 40 Glasbena panorama. 18.00 Poročila. 18.10 Slovenci v habsburški monarhiji. 18.25 Klasični album. 19.00 Poročila.
: :	TOREK,	4. oktobra, ob: 7.00 Poročila. 7 20
Dobro jutro. 8.00 Novice. 8.05 Tjavdan. 9.00 Poročila. 9.05 Tjavdan, vmes (9 30) Nekoč je bilo.
10.00 Poročila. 10.05 Koncert. 11.30 Poročila 11.35 Današnja plošča. 12.00 Glasba po željah. 13 00 Poročila. 13.15 Zborovska glasba. 13.35 Melodije.
14.00 Novice. 14,10 «Divji golob«. 14.30 Motivi iz filmov. 15.30 Poročila. 15.35 Top lestvica (Tea Meulja). 16.30 Čudovit otroški svet (Nadja Pahor. 17 00 Poročila. 17.05 Simfonični koncert, vodi Marko Munih. 17.40 Glasbena panorama. 18 00 Poročila. 18.10 Pravorečje !Mira Sardoč). 18.25 Klasični album. 19 00 Poročila.
: : SREDA, 5. oktobra, ob: 7.00 Poročila. 7.20 Dobro jutro. 8.00 Novice. 3 05 Tjavdan. 9 00 Poročila. 9.05 Tjavdan, vmes (9.30) Zapiski Jožeta Pirjevca. 10.00 Poročila 10.05 Koncert. 11.30 Ljudje in dogodki. 11.30 Poročila. 11.35 Današnja plošča. 12.00 Glasba po željah. 13.00 Poročila
13.35 Izor iz operet. 14.00 Kovice. 14.10 Roman: »Divji golob«. 14 30 Kličite Trst 31065. 15.30 Poročila. 16.30 Otroci pojo. 17.00 Poročila. 17.05 Violončelist Adriano Vendramelli. 17.25 Glasbena panorama. 18 00 Poročila. 18.10 »Hiša«. Igra, napisal Smiljan Rozman. 19.00 Poročila.
: :	ČETRTEK:	6.	oktobra,	ob:	7.00 Poročila. 7.20
Dobro jutro. fl.00 Novice. 3.05 Tjavdan, 9.00 Poročila. 9.05 Tjavdan, vmes (9.30): Kje so moje rožice (Marinka Pertot in Irena Žerjal). 10.00 Poročija. 10.05 Koncert. 10 35 Družina v sodobni družbi (Lojze Zupančič). 11.30 Poročila. 11.35 Današnja plošča. 12.00 Glasba po željah. 1.00 Poročila. 13.15 Pevsko tekmovanje «Seghizzi». 13.35 Melodije. 14.00 Novice. 14.10 Roman - «Divji golob*. IV. del. 14.30 Evergreeni. 15 30 Poročila. 15 35 Kaj je novega v diskoteki (Mara Žerjal).
16.30 Odprimo knjigo pravljic. 17 00 Poročila. 17.05 Klavirska glasba v čitalnicah. 17.25 Glasbena panorama. 18.44 Poročila. 18.10 Položaj ženske v Italiji (Mara Kalan). 18.25 Klasični album.
19.00 Poročila.
PETEK, 7. oktobra, ob: 7.00 Poročila. 7.20 Dobro jutro. 8.00 Novice. 8 05 Tjavdan. 9 00 Poročila. 9.05 Tjavdan. 10,00 Poročila. 10 05 Koncert
10.35 Rojstna hiša naših velbož (Martin Jevnl-kar. 11.30 Poročila. 11.35 Današnja plošča 12.00 Glasba po željah. 14.00 Poročila. 13.15 S pevskih revij. 13.35 Melodije. 14 00 Novice. 14,10 Roman --Divji golob«. 14.30 Veliki izvajalci. 15.30 Poročilo, 15.35 Njej v posvetilo. 16.00 Gremo v kino
16.30 Otroški vrtiljak. 17.00 Poročila. 17.05 Raffaello de Banfield: 5 samospevov. 17.25 Glasbena panorama 18 00 Poročila. 18.10 Kulturni dogodki 18.25 Klasični album. 19.00 Poročila.
:	SOBOTA, 8. oktobra, ob: 7.00 Poročila. 7.20
Dobro jutro. 8.00 Novice 8 05 Tjavdan. 9.00 Poročila. 9.05 Tjavdan. 9.30 Nekoč je bilo. 10.00 Poročila. 10.05 Koncert. 10 35 Kulturno pismo. 11.30 Kratka poročila. 11.53 Pratika za prihodnji teden. 12.00 Glasba po željah. 13.00 Poročila. 13.15 Slovenske ljudske pesmi i3.35 Ibor iz operet.
14.00 Novice. 14.10 Roman - »Divji golob«. 14.30 Šege in glasba. 15.00 Tekmujte s Petrom (Jelka Daneu in Peter Cvelbar). 15.30 Poročila. 16 30 Svet okoli nas. 17.00 Poročila. 17.05 Mi in glasba.
18.00 Poročila. 17.10 »Odposlanec oglejskega patriarha na Štajerskem«, napisal Tone Penko.
(nadaljevanje s 1. strani)
ločitev pristojna politična oblast (predsedstvo vlade in obrambno ministrstvo). Predsednik vlade je bil tedaj Mariano Rumor, obrambni minister pa Tanassi. Oba sta kot priči izključila možnost, da bi kdaj sklepala o tej kočljivi zadevi, vrh vsega pa sta naglasila, da jim pristojni častniki obveščevalne službe niso poročali o primeru časnikarja Giannettiinija.
Javnost težko verjame, da Rumor in Tanassi nista poznala tega primera, kajti o Gianettiniju so na dolgo in široko pisali časniki, sam sedanji ministrski predsednik Andreotti pa je leta 1971 imel intervju s časnikarjem in bivšim komunističnim poslan-
O SPLAVU
(nadaljevanje s 1. strani)
me, ampak je stvar družbe, stvar morale, stvar spoštovanja svetosti človeškega življenja. Zarodek ni in ne sme biti samo nehaj dekagramov mesa, ki se ga lahko poljubno obdrži ali vrže proč, ampak je to tesno povezano z vsem pojmovanjem življenja in z vso usodo naroda in družbe, posebno še z usodo slovenskega naroda in družbe. Če lahko Slovenci brezbrižno dopustimo, da slovenske žene brez kakih moralnih pomislekov vržejo na leto proč 15.000 ali celo 25.000 nedonošencev in preprečijo mnogim bitjem, da bi sploh zaživela, zakaj potem kričimo o tistih 25.000 Slovencih na Koroškem, ki nam jih hočejo odtujiti, in o slovenskih manjšinah sploh? Ali ni v tem le velika hinavščina, ampak tudi velika nedoslednost pojmovanja?
Če ženska noče otroka, naj se tega zaveda že prej in naj ga ne zanosi, ne pa ga vrže proč, ko se je že popolnoma neodgovorno poigrala z usodo nekega človeškega bitja, bolj brezglavo kot žival brez razuma, ki se da voditi od nagona. Če pa čuti, da se ji godi krivica in da potrebuje več svobode kot ženska — o čemer ne more biti dvoma — mora zahtevati od družbe, da jo bolj zaščiti kot žensko in kot mater in da ji da v tem pogledu res popolno varnost in enakopravnost, a ne na račun njene ženske integritete in dostojanstva in na račun življenja nedolžnih.
Zadnje dni iščeta holandska in nemška policija ugrabljene predsednika Zveze nemških industrijcev Schleyerja in njegove ugrabitelje na Holandskem, zlasti v oba'nih vodah, ker domnevata, da je Schleyer ujetnik na kaki manjši ladji oziroma jaM'. io daje sklepati dejstvo, da so ujeli na Holandskem terorista Folkertsa (medtem ko je neka njegova spremljevavka, znana teroristka, pobegnila). Na to, da so si našli teroristi z ujetnikom vred zavetje najbrž na Holandskem, kaže tudi dejstvo, da je Koln, kjer so se po umoru štirih policistov polastili Schleyerja, v bližini holandske meje.
oem Capraro, ki je bil objavljen v reviji »II mondo« in v katerem je Androtti priznal, da je bil Gianettini informator obveščevalne službe SI D. Javnost pa ne more razumeti, zaikaj in čemu sedanji molk, nasprotujoča si izvajanja med pričevanjem, umikanje pred odgovornostjo. Priznati je sicer treba, da politiki navadno sino strokovnjaki v tehniki vohunstva in protivohun-stva, kajti za to so zadolženi poklicni častniki, vendar si marsikdo ne more razložiti, zakaj in čemu zaslišani politiki tega javno ne priznajo, saj se je prav lahko zgodilo, da so brez globljih pomislekov sprejeli na znanje sklep višjih častnikov, da zaradi »politične in vojaške tajnosti« ne bodo sodni o-blasti pojasnili vloge, ki jo je opravljal Gianettini. V tem primeru bi kratkomalo priznali, da so se v dobri veri poslužili sredstva, ki jim ga daje na razpolago zakon, saj niso zagrešili nobenega kaznivega dejanja.
Drugo vprašanje je seveda, kako je mogoče, da se vodilni funkcionarji tako važnih ustanov, kot je na primer SID, odločijo za politično kariero v vrstah misovske stranke, se pravi politične grupacije, ki ne sodi v vrste strank ustavnega loka. V Italiji poznamo vsaj tri take primere: primer bivšega vrhovnega poveljnika orožnikov, generala De Lorenza, admirala Birindellija in generala Micelija. Vsi trije so postali mi-sovski poslanci! Očitno je, da v vodilnih krogih teh za varnost države in za njen nadaljnji demokratični razvoj tako vasnih institucij nekaj ne more biti v redu, za kar pa so odgovorni politiki, ne pa kaka druga državna institucija.
Nič čudnega ni, če je glavni državni pravdnik v Catanzaru glede na potek zaslišanj politikov in generalov zahteval zapis-noke vseh zadnjih obravnav, da uvede morebiten kazenski postopek zaradi lažnega pričevanja, oziroma prikrivanja resnice. Nadaljnji razvoj dogodkov v Catanzaru utegne zato imeti še silno zanimive poslodice.
—o—
V	sredo so pokopali v Slovenj Gradcu, njenem rojstnem mestu odvetnico in pisateljico Ljubo Prenner. Doživela je 71 let. Bila je izviren, bister duh in pogumen značaj. Napisala je romana »Mejniki ali Kronika malega mesta« in »Življenje za hrbtom«, več povesti, nekaj komedij in operni libreto za opero D. Švara »Prešeren«.
Meja med Nemčijo in Holandijo pa je resnično »odprta meja« v pravem pomenu besede, največkrat na meji sploh ni nikakega pregleda, in teroristi so se z lahkoto izmuznili čez kak mejni prebod, še lažje pa »na črno«.
Toda če držijo Schleyerja res ujetega na kaki jahti, je verjetno, da so plovilo dobro zamaskirali ali pa se pravočasno umaknili kam drugam. Vendar skoro ni dvoma, da bodo prej ali slej le padli v past. Logika morilcev ima vedno nekje šibko točko, kajti če bi bila normalna in zdrava, bi jih ne bila zapeljala v take zločine.
i
Nemški teroristi se skrivajo na Holandskem?
KONFERENCA
V	»Palači nacij« v Ženevi v Švici se je končala v petek mednarodna konferenca o zatiranju Indijancev na ameriški celini. Na njej je sodelovalo nad sto delegatov, ki so prišli iz Severne, Srednje in Južne Amerike. Po obširnem in podrobnem obravnavanju položaja Indijancev v raznih ameriških državah so sprejeli vrsto priporočil, ki se nanašajo zlasti na politiko do Indijancev v Združenih državah in v Kanadi, kjer so Indijanci iz raznih vzrokov najbolj ogroženi, po drugi strani pa tudi najbolj samozavestni.
Kot opazovavka se )e udeležila konference tudi predstavnica ameriške vade Glo-ria Haston Shapiro. Po zaključku konference je povedala časnikarjem, da ji niso pustili prebrati izjave, ki zanika resničnost obtožb o sistematičnem rodomoru na račun vlade Združenih držav. Vsekakor pa je v izjavi tudi rečeno, da bo uvedena preiskava o upravičenosti obtožb. Gospa Haston Shapiro je tudi rekla, da je ameriška vlada
Pisma uredništvu:
Cenjenemu Uredništvu Novega lista
V	zadnji številki Novega lista z dne 22. septembra H977 smo brali med novioami, da se je več bravcev omenjenega tednika zanimalo, kako je pevki ansambla TAIMS z Opčin ime — Nadja ali Dunja. Ker uresr.ištvo ne razpolaga s strokovnjakom za orkestre (in ansamble) ni moglo dati odgovora. Takoj naj pripomnimo, da ni treba imeti za imena raznih pevcev in pevk Pri naših zamejskih ansamblih kakšno posebno izobrazbo. Že večkrat je bilo med zamejskimi ansambli izraženo, kako se uredništva naših časopisov premalo zanimajo za njih. Če bi jim posvetili več pozornosti, ne bi prišlo do težav, kako je kakšni pevki ali pevcu ime
Cenjenim bravcem Novega lista se ansambel TAIMS zahvaljuje za pozornost in jim sporoča, da je njihovi pevki ime Nadja. Istočasno pa želi opozoriti, da ima tudi pevca Borisa, ki ga poročevalci raznih prireditev kar prezrejo in sploh ne omenjajo.
Znani nemški časnikar Viktor Maier, ki se že dolga leta zanima za jugoslovanske probleme na splošno in za slovenske še posebej ter lahko velja zdaj v tem pogledu že za nekakega strokovnjaka, seveda vedno s stališča tujega dopisnika, je objavil. zadnji čas v listu »Frankfurter Al-gemeine Zeitung« vrsto zanimivih dopisov o manjšinah v Jugoslaviji in o manjšinah jugoslovanskih narodov v sosednih državah, Tako je napisal tudi članke o italijanski manjšini v Jugoslaviji in o slovenskih manjšinah v Italiji in v Avstriji.
Maier se je potrudil, da bi zbral kar največ informacij, vendar se je kretal, kot je opaziti, le bolj okrog uradnih osebnosti, kar je tipična napaka mnogih dopisnikov. Tako
INDIJANCEV
zagotovila, da bo »nadaljevala s politiko, ki temelji na samoodločbi za Indijance«. (?).
Indijanski delegati pa so na konferenci ki so jo omogočile nekatere mednarodne organizacije, odobrili akcijski načrt za boj proti zapostavljanju in zatiranju. Na konferenci so sodelovali zastopniki indijanskih ljudstev iz Združenih držav, Kanade, Mehike, Gvatemale, Surinama, Venezuele, Peruja, Nikaragve, Paname, Kostarike, Paragvaja, Bolivije, Argentine in Čila. Sklep konference obsoja zlasti oblike zatiranja, ki je še
Na prvi pogled se danes zdi, da so »kolonialni« problemi v Evropi rešeni, odkar so med drugo svetovno vojno ali po njej dobila neodvisnost prejšnja evropska kolonialna ozemlja Islandija, Malta in Ciper. Vendar pa obstaja v resnici v Evropi še mnogo kolonij, če namreč smatramo za kolonijo odvisna ozemlja, na katerih prebivajo narodi, ki niso etnično identični z narodom države, ki si svoji njihovo narodno ozemlje. Takih »kolonij« ima v Evropi največ Sovjetska zveza (Estonsko, Letonsko, Litvo, Be-
lo	Rusijo, Ukrajino, Georgijo, Armenijo itd.), imajo pa jih tudi nekatere zahodne države, npr. Francija (Bretonsko in del Ba-skije), Anglija (Severno Irsko, škotsko in Wales), Španija (Katalonijo in Baskijo), Danska (Grenlandijo), Švedska in Norveška (Laponsko) itd. Te države zanikajo, da bi šlo pri tem za kolonije, ker po nekem čudnem kriteriju veljajo za kolonije samo prekomorska ozemlja, zlasti če prebivajo na njih ljudje drugačne rase kot v matični državi, medtem ko se ne smatra za kolonije ozemelj, ki direktno mejijo na ozemlja vladajočih narodov v Evropi in so anektirane k matični državi, tako da predstavljajo del državnega ozemlja in to včasih že dolga stoletja, kot npr. Wales, Škotska, Bretonska, U-krajina itd. (da o manjšinah ne govorimo!) Nekoč pa bo moral priti dan, ko se bodo
prikazuje položaj manjšin predvsem na o-snovi takih uradnih mnenj in tolmačenj. Med drugim mu manjka tudi zgodovinski pogled na današnji položaj, ki je pač rezultat dolgega zgodovinskega razvoja. To je o-paziti zlasti v njegovem obravnavanju položaja slovenske manjšine na Koroškem. Vendar ni mogoče reči, da bi bil Maier Slovencem nenaklonjen, le da kot tujec nekatere stvari težko razume in se težko vživi v življenjske probleme manjšin. Obravnava jih vse preveč statično.
Daljši, a nepopolni komentar o Maierje-vih člankih o slovenskih manjšinah je prinesel v torek »Primorski dnevnik« izpod peresa Tanjugovega dopisnika v Bonnu Iva Vajgla.
vedno naperjeno proti indijanskemu prebivalstvu: rasizem, raznarodovanje, izkoriščanje, prisilno vključevanje v civilizacijske oblike bele večine in pravo fizično iztrebljanje. V tem pogledu so navedli predvsem u-sodo Indijancev Napuche v Čilu, proti katerim je sprožila čilska vojaška vlada obsežno akcijo zatiranja, mučenja in pokolov, tako strašnih, da jih niti ni mogoče opisati, kot je izjavil delegat Juan Condori iz Bolivije.
Indijanci so sklenili zaostriti boj proti takoimenovani »negativni oblasti«, to je, proti protekcionizmu, ki ga izvajajo države (Dalje na 7. strani)
morale »matične države« kljub vsemu svojemu upiranju in državnopravnim argumentom odreči tudi tem kolonijam in jim dovoliti samoodločbo.
Vendarle pa je v Evropi še ostalo neko tipično kolonialno ozemlje v starem »prekomorskem« smislu. To je Gibraltar, ki je še vedno britanska kolonija in kar je presenetljivo — želi to tudi ostati. Svoj čas je spadal k Španiji, toda v eni od neštetih pomorskih vojn med Španci in Angleži so ga ti zasedli — to se je zgodilo 1. 1704 — in od tedaj je ostal trdno zagozdan v britan-(Dalje na 4. strani)
—O—
Novice
Predsednik Tito je na proslavi v Zagrebu ponovno zatrdil, da se še čuti kljub poznim letom močnega, zato bo nadaljeval z vso močjo svojo politično delovanje v domači in svetovni politiki.
Avstrija in Jugoslavija sta podpisali pogodbo za gradnjo predora pod Karavankami. Stal bo 2,1 milijarde šilingov in bo dolg 7,6 km. Peljal bo od Belega polja pri Hrušici (Jesenice) do bližine Podrožčice.
Ni še gotovo, če bodo odločene uoravne volitve, ki bi morale biti ob koncu novembra. Komunisti so za odložitev. Krščanska demokracija v bistvu ne. Proti odložitvi so zlasti njeni parlamentarci.
Lani se je vrnilo v Italijo več izseljencev, kot ;ih je odšlo na tuje. To je bilo že četrto leto, ko se je vrnilo v Italijo več izseljenih Italijanov, kot se jih je izselilo, čeprav je Italija dolgo veljala za eno glavnih »izseljeniških« držav. To velja zlasti za italijanski jug.
V	ponedeljek je umrl v Ljubljani pesnik in literarni zgodovinar Alfonz Gspan, star 73 let. Zasluge si je pridobil tudi kot urednik in pre-vajavec. V predvojnem času je urejal razne revije, med njimi tudi Ljubljanski zvon, zlasti po vojni pa je uredil zbrana dela raznih pisateljev in pesnikov, od Linharta in Vodnika do Kosovela.
Kipar France Gorše je obhajal 26. t.m. osemdesetletnico. Še vedno čil ustvarja v Svečah na Koroškem, kjer se je naselil pred več leti po vrnitvi iz Amerike. Tudi Novi list mu želi še mnogo zdravih ustvarjalnih let.
Za ansambel »TAIMS« France Pohajač
»Frankfurter Allgemeine Zeitung« o slovenskih manjšinah
Gibraltar kot mednarodni kolonialni problem
Protestna manifestacija v ~
Na bazovski gmajni, pred oskrunjenim spomenikom štirih bazoviških junakov je bila v soboto, 24. t.m., protestna manifestacija, za katero so dali pobudo domačini iz Bazovice, kakor hitro so zvedeli, da so podli zločinci ponovno in tokrat hudo poškodovali spomenik Bidovcu, Milošu, Marušiču in Valenčiču. Sobotne manifestacije se je udeležilo lepo število ljudi iz vseh vasi tržaškega Krasa in Brega ter iz mesta samega, (nekaj pa jih je bilo tudi z Goriškega). Organizacijo manifestacije so prevzeli Vsedržavno združenje partizanov Italije in Združenja političnih preganjancev in deportirancev ter Odbori za proslavo bazoviških žrtev. Na manifestaciji so bili prisotni predstavniki itržaške pokrajine, tržaške občine in ostalih občin s Tržaškega, jugoslovanski generalni konzul v Trstu Ivan Renko in njegovi sodelavci ter predstavniki mnogih slovenskih organizacij ter ustanov iz zamejstva.
Precejšnja množica je k spomeniku prišla v sprevodu, ki se je začel v Bazovici. Na protestnem zborovanju jo najprej kratko spregovoril predsednik Odbora za proslavo bazoviških žrtev dr. Benedetič, za njim pa domačina iz Bazovice in z Opčin Darko Metlika in Rudi Vremec. Glavna govornika pa sta bila pokrajinski predsednik Vsedržavnega združenja partizanov Italije Arturo Calabria in tajnik tega združenja Dušan Košuta.
Slednji je odločno obsodil fašistične zločince, ki so oskrunili spomenik prvih slovenskih protifašističnih borcev in spomenik talcem na Opčinah, precejšen del svojega govora pa je posvetil aktualnim problemom slovenske narodne skupnosti v Italiji. Dejal je med drugim, kako danes vsi hvalijo osimski sporazum med sosednima državama, a da zdaj še ni bilo ničesar storjenega, da bi se ta sporazum, kar zadeva vprašanja slovenske narodne manjšine, dejansko pričel izvajati.
Po govorih je bilo polaganje vencev, tako da je bil spomenik zasut s cvetjem in venci, pred govori in ob sklepu je nekaj pesmi zapel TPP2 pod vodstvom Oskarja Kju-dra.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU RAZPISUJE
Abonma
za sezono 1977-78 VRSTA ABONMAJEV V TRSTU Red A (premierski)
Red B (prva sobota po premieri)
Red C (prva nedelja po premieri)
Red D (mladinski v sredo)
Red E (mladinski v četrtek)
Red F (sindikalni — druga sobota po premieri) Red G (popoldanska predstava na dan praznika)
Red H (mladinski)
Red I (mladinski)
Red J (mladinski)
Vpisovanje abonentov do 30 septembra od 8. do 14. ure pri gLavni blagajni Kulturnega doma, ul. Petronio 4, Tel. 734.265 ter od 1 do 8. oktobra v Tržaški knjigami, ul. Sv. Frančiška 20, Tei. 732.487.
V zvezi z organizacijo manifestacije pri Bazovici, je treba ugotoviti, da bi lahko še bolje uspela, če bi prireditelji poskrbeli, da bi v govorih prišle do izraza vse politične in družbene komponente Slovencev v Italiji. Žal je bila izključena Slovenska skupnost, oziroma je bilo preprečeno, da bi svojo besedo povedal kak njen pristaš, kar je upravičeno vzbudilo nevoljo in tudi proteste ne samo v krogih neposredno prizadete politične organizacije, saj je na primer sam predstavnik SKGZ Boris Race »kritično ocenil preozko zasnovo bazoviške manifestacije«, kot smo brali v Primorskem dnevniku z dne 28. t.m.
USTANOVITEV INICIATIVNEGA ODBORA ZA POSTAVITEV SPOMENIKA-MAVZOLE-JA BAZOVIŠKIM ŽRTVAM
Svet Sovenske skupnosti v Trstu je na svoji izredni seji v ponedeljek 26. t.m. med drugim izčrpno razpravljal o pripravah in poteku protestne manifestacije proti oskrunitvi spomenikov padlim talcem na Opčinah in Bazovici, ki je bila minulo soboto 24. septembra. Pri tem je prišlo ponovno do izraza stališče, ki ga iskreno in dosledno zagovarja Slovenska skupnost, da moramo Slovenci posebno v sedanjih razmerah nastopati povsod čim bolj enotno. Zato je pravočasno o-pozorila in zahtevala, da ta enotnost pride do jasnega izraza tudi na omenjenem zborovanju pred spomenikom prvih slovenskih žrtev fašizma v Bazovici Na žalost pa ta njena prizadevanja niso našla ugodnega odziva pri organizatorjih omenjene proslave, ki so v svojo izbiro govornikov povsem izključili prisotnost pripadnika Slovenske skupnosti. Svet SSk poudarja, da so bazoviški junaki padli za svoj narod in ne za kako strankarstvo. Žal je strankarstvo prišlo do izraza v nastopu italijanskega govornika.
Da bi bazoviške žrtve končno dobile spominsko obeležje, kakor ga objektivno zaslužijo, daje svet SSk pobudo s pozivom slovenskemu prebivalstvu, da se jim postavi spomenik-mavzolej, ki naj priča bodočim rodovom o našem trpljenju, žrtvah in težki zgodovini pod fašizmom.
V ta namen je svet SSk še na isti seji ustanovil iniciativni odbor, ki naj v sodelovanju z vsemi slovenskimi organizacijami in posamezniki čimprej uresniči to pobudo, po možnosti do leta 1980, ko se bomo spominjali 50-letnice ustrelitve Bidovca, Maru-šiva, Miloša in Valenčiča. V odbor je svet imenoval deželnega svetovalca dr. Štoko, tržaškega občinskega svetovalca dr. Dolharja, borca NOV dr. Josipa Škerka in Marija Zaharja.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV TRST
vabi na prvi redni sestanek v sezoni 1977-78
»OBRAČUN DRAGE — PROGRAM NASTOPAJOČE SEZONE«
Večer bo v društvenih prostorih v ulici Doni-betti 3, v ponedeljek, 3. oktobra, ob 20.15. Iskreno vabljeni vsi člani in prijatelji.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV TRST
DSI V NOVI SEZONI
V	ponedeljek, 3. oktobra, bo Društvo slovenskih izobražencev v Trstu začelo novo sezono z rednimi ponedeljskimi sestanki. Prvo srečanje, ki bo kot običajno ob 20.15 v društvenih prostorih v ulici Donizet-ti 3, bo nekak skupni obračun letošnje Drage in predstavitev programa in dejavnosti v nastopajoči sezoni, že 10. oktobra, to je naslednji ponedeljek, bo v društvu proslava ob 60-letnici Krekove smrti. Govornik bo dr. Anton Kacin.
Vse, ki so v preteklih sezonah obiskovali prijetne in zanimive večere v društvu, vabi odbor k udeležbi. Vablleni so člani, prijatelji in tudi taki, ki jih pot morda še ni zanesla na večere DSI,
—o—
Boris Pahor je dal v tisk svoj novi roman, nadaljevanje romana »Zatemnitev«. Izšel bo v samozaložbi v Trstu.
Od 4. oktobra bo Radio Trst A oddajal vsak torek od 15,35 do 16.30 »Top lestvico«, ki jo bodo sestavili na podlagi glasov mladih bravcev. Želeti pa je, da take oddaje ne bi odvračale mladih od resnejših slovenskih problemov in problemov današnjega sveta.
V	Nemškem kulturnem institutu bodo 3. oktobra odprli razstavo kiparja Stefana Baschie-rata, 5 oktobra pa bo gostoval dekliški pevski zbor iz Hannovra pod vodstvom Ludwiga Rutta.
Poravnajte naročnino!
Dobro bi bilo, če bi kak prometni policist priredil tržaškim voznikom taksijev lekcijo o prometnem »lepem vedenju«, ker presega že vse meje, kako predrzno švigajo po cestah, tudi samo za en centimeter od ljudi, ki gredo po zebri čez cesto. Nekateri skušajo celo s hupanjem nagnati pešce, naj pohitijo na prehodu za pešce. Bili so časi, ko so bili tržaški taksisti ponosni na svojo korektnost pri vožnji.
—o—
GIBRALTAR KOT MEDNARODNI KOLONIALNI PROBLEM
■ nadaljevanje s 3. strani
skem imperiju. Španija ga je zlasti v tem stoletju vedno spet terjala nazaj in to je še danes težko vprašanje v špansko-britanskih odnosih. Odkar je umrl Franco in je zmagal v Španiji politični pluralizem, so se sicer špansko-britanski odnosi nekoliko odtajali, vendar pa nti. Angleži niti velika večina prebivavstva Gibraltarja nočejo slišati o kaki vrtnitvi te kolonije Španiji. Prebi-vavstvo Gibraltarja, približno 25.000 ljudi, se je namreč v več kot četrt tisočletja etnično močno spremenilo. Tam so se naseljeva-
li	ljudje z vseh strani Sredozemlja in z britanskih ozemelj, tako da se imajo danes bolj za Britance kot za »sorodnike« Špancev. Govorijo pa oba jezika enako tekoče. Nedvomno pa bo Gibraltar kmalu spet predmet pogajanj med Veliko Britanijo in Suarezovo Španijo, vsaj z namenom, da se ukine zapora, ki jo je uvedel proti Gibraltarju Francov režim.
Slovo od dveh goriških rojakov
Vrsta slovenskih mož, ki so na svoji koži občutili fašistična preganjanja in težka vojna leta, se tudi na Goriškem vedno bolj redčijo. V torek, 18. t.m., so v Črnicah, rojstnem kraju njegove žene, pokopal; znanega goriškega lesnega trgovca Ivana Vetriha. Dva dni prej, v nedeljo, je odšel na obisk v rojstni kraj Batuje, kjer je nenadoma umrl, zadet od srčne kapi. Pokojnik se je naselil v Gorici tik pred vojno in se tu kmalu uveljavil v lesni trgovini. Po vojni je bil med tistimi, ki so si prizadevali za poživitev gospodarskih stiikov s sosednjo Jugoslavijo. Pokojni Ivan Vetrih je bil človek krščanskega naziranja in je števino družino vzgojil v narodnem duhu.
V	četrtek, 22. t.m., pa je v Gorici umrl znani slovenski zdravnik dr. Karel Rutar. Rojen je bil v Gorici 9. julija 1905, njegov rod izvira po očetu s Tolminskega, po materi pa iz Goriških Brd. Medicino je študiral v Turinu in Padovi, zatem pa se je zaposlil v goriški bolnišnici usmiljenih bratov.
Novice z Goriškega
Prejšnje dni so obiskali deželo Furlanijo -Julijsko krajino in posebej še Goriško vidni de-mokrščanski politiki, tako med drugimi predsednik vlade Andreotti, politični tajnik stranke Zaccagnini, predsednik senata Fanfani, predsednik evropskega parlamenta Colombo in še nekateri drugi. Udeležili so se praznikov prijateljstva v raznih krajih, ki jih je organizirala Krščanska demokracija. Fanfani je na srečanju v deželnem avditoriju v Gorici, ki je bilo v soboto, govoril o evropskem združevanju in o pomenu volitev v Evropski parlament.
V	Dolu so v nedeljo, 25. t.m z veliko slovesnostjo, ki je obsegala govore in kulturni program, odkrili mogočen spomenik padlim v narodnoosvobodilnem boju. Z? postavitev spomenika imajo največ zaslug domačini, ki so pri njem delali več let. Prireditev je organizirala domača občinska uprava v sodelovanju z združenjem ANPI. Ob odkritju spomenika so se spomnili 34-letnice goriške fronte, to je bojev med Nemci in partizani v okolici Gorice, do katerih je prišlo kmalu po kapitulaciji Italije leta 1943.
V	soboto, 24., in v nedejo, 25. t.m., je bil v Mirnu turnir ob prazniku 55. obletnice nogometne igre v tem kraju. Na proslavi v soboto zvečer je sodeloval Sovodenjski nonet, na njej pa so podelili priznanja tistim, ki .so zaslužni za razmah nogometne igre v Mirnu. Med nagrajenci sta tudi dva rojaka iz Rupe, ki sodita med pionirje nogometne 'gre v tem kraju pred več kot 50 leti. Venček Buzin se je proslave udeležil osebno in prejel priznanje še za drugega sovaščana, Ernesta Pavletiča, ki žal ni mogel priti na to slavje.
Na dvodnevnem turnirju so sodelovale naslednje ekipe: domača Adria, Mladost iz Doberdoba, Sovodnje in Adria B. V finalni
Ker je bil iz narodnozavedne družine, se je med vojno pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju in kot zdravnik pomagal tudi ranjenim partizanom. Leta 1944 je po pogovoru z dr. Jožo Vilfanom odšel v partizane, kjer je takoj prezvel važne naloge na sanitetnem področju. Po končani vojni se je vrnil v Gorico in na Travniku odprl lastno ambulanto, bil pa je tudi šolski in občinski zdravnik v Števerjanu. Delal je skoraj do zadnjega in je bil med ljudmi zelo priljubljen.
Sorodnikom obeh pokojnikov izrekamo naše občuteno sožalje.
V	nedeljo, 25. t.m., so v Zakojci, rojstnem kraju pisatelja in bojevnika za pravice primorskega ljudstva Franceta Bevka, odkrili na hiši, kjer je preživel otroška leta, spominsko ploščo. Na slovesnost je prihitela velika množica ljudi iz bližnjih in tudi bolj oddaljenih krajev, med njimi nekateri u-gledni javni in kulturni delavci. Čeprav je od Bevkove smrti minilo že sedem let, je slovesnost pokazala, da je njegov lik še živ med primorskim ljudstvom. Postavitev plošče in slovesnost so organizirale družbenopolitične organizacije občine Idrija in Klub starih goriških študentov, ki kljub visoki starosti večine svojih članov vedno spet preseneča s svojo delavnostjo in izvirnimi pobudami.
Slavnostni govor je imel dr. Joža Vilfan, vodja slovenske delegacije v zveznem parlamentu v Beogradu in eden vidnejših osebnosti narodnoosvobodilnega gibanja na Primorskem med drugo svetovno vojno. Orisal je Bevkovo osebnost in zlasti podčrtal odločitve, ki so v veliki meri začrtale njegovo življenjsko pot, to je odhod v goriške šole, povratek iz Ljubljane na Primorsko leta 1920 in odhod v partizane. Spominsko ploščo je odkril predsednik Društva sloven-
tekmi sta se pomerili dve sosednji ekipi, A-dria in Sovodnje ter se je končala s tesno zmago domačinov (1:0), tako da so Sovodnje zasedle drugo mesto, doberdobska Mladost pa si je z zmago nad Adrio B zagotovila tretje mesto.
Ob nogometnem prazniku v Mirnu je izšla publikacija z izčrpnimi zgodovinskimi podatki o razvoju nogometne igre v Mirnu in tudi na Goriškem v obdobju več desetletij, iustrirana s številnimi zanimivostmi in nekaterimi dragocenimi redkimi fotografijami. Splošno mnenje je, da je turnir uspel in da ^e še bolj poglobil tesne stike s slovenskimi zamejskimi klubi, ki jih mirenska Adria goji že vrsto let.
NOVICE
Zaradi prehoda vrtcev bivše ustanove O.N. A.I.RC. pod državo se iščejo učiteljice in pomožno osebje za pouk v slovenščini v Trstu. Prošnje je treba predložiti ali poslati priporočeno do 10. oktobra do 14. ure, opremljene z dokumenti, šolskemu skrbništvu (Provveditore agli Studi), kjer sta razstavljena tudi formularja prošenj za učiteljice (vrtnarice) in asistentke. Tudi druga pojasnila je dobiti tam. S tem se odpirajo spet možnosti za slovenske vrtnarici.
Papež Pavel VI. je obhajal osemdesetletnico. Za to priložnost so mu priredili italijanski katoličani v Castelgandolfu prisrčno slovesnost. Zanikano je bilo, da bi mislil papež zaradi te starostne meje, ki velja za kardinale, odstopiti.
skih pisateljev Ivan Potrč, na oder pa je stopil tudi skoraj 90-letni predsednik Kluba starih goriških študentov Franc Gorkič iz Vrtojbe, ki je prebral nekaj misli o pomenu slavja in Bevkove osebnosti.
V	kulturnem programu so sodelovali domači šolski otroci, ki so pripovedovali nekaj odlomkov iz Bevkovih del za otroke, dijakinje srednjih šol iz Idrije pa so prebrale odlomek iz romana »Kaplan Martin Čedermac«. Na odru so se zvrstili še pevski zbor doma JLA z Vrhnike, moški zbor »Peter Jereb« iz Cerkna in združeni moški pevski zbor, ki so ga sestavljali pevci iz Ota-leža, Novakov in iz Cerkna. Po končani proslavi so se številni eostje skupaj z domačini še dalj časa zadržali v prijetnem okolju te gorske vasice.
—O—
Stalno Slovensko gledališče organizira sezono v Gorici skupaj s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve (E.M.A.C.)
ABONMA V GORICI ZA SEZONO 1977-7R CENE ABONMAJEV ZA SEDEM PREDSTAV:
I. sede:i	10.000	lir (parter in balkon)
II.	sedeži	7.000	(parter in balkon)
Mladina	5.000	lir
Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim a-bonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača 5.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 5 000 lir.
Vpisovanje abonentov od 28. septembra do 15. oktobra na sedežu Slovenske prosvetne zveze, ul. Malta 2, Tel. 2495 ter v Katoliškem domu. Drevored XX. septembra 85, Tel. 81.120.
Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko od 28. septembra do 5. oktobra. Abonmaji se vpisujejo tudi na sedežu prosvetnih društev.
Od petka do nedelje preteklega tedna je bilo v Železni Kapli zborovanje (kongres) Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti FUENS. Eden od podpredsednikov je koroški Slovenec dr. Reginald Vospernik.
Z druge strani meje
Nogometni turnir ob obletnici
Zakojca
Odkritje spominske plošče Francetu Bevku
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA O ljudski zabavni glasbi
Ko beremo in poslušamo obvestila o orkestrih narodno-zabavne glasbe, o festivalih na-rodno-zabavne glasbe in podobno, nas vsakokrat nekaj zbode v ušesu. Besedo in pojem naroden namreč težko spravimo v sklad s fanti, ki brenkajo na električne kitare, da jim švigajo iskre od prstov, pihajo v klarinet, da jim groze oči skočiti iz glave, udrihajo po tolkalih, da jemlje vid, in z dekleti, ki z zvijanjem v bokih in s toliko predolgo obleko spodaj, kolikor je prekratka zgoraj, ubirajo s simpatičnim, a nekoliko umetno hripavim glasom mile viže. Pri besedi narodni nam pridejo na misel pojmi ko1! narodna država, narodna himna, narodni problemi. narodna vojska, narodna zgodovina, narodna zastava, narodna zmaga, in narodna sramota, nikakor pa ne nekaj fantov in lepo dekle, ki s svojimi melodijami pridvigujejo noge mladim na plesišču in vmes tudi kakemu starejšemu. Kaj je torej z izrazom »narodno-zabavna glasba«?
Jasno je, da se izraz narodni nanaša v tej zvezi na tuji, zlasti ameriški in angleški izraz folk, ki pa ne pomeni naroda, ampak ljudstvo.
V	zvezi z glasbo seveda »ljudska«, torej ljudska glasba. Narodna glasba bi bila samo narodna himna, ali pa celotna glasba kakega naroda, še najrajši v smislu narodne glasbene zgodovine. Vse tisto, kar se danes proglaša za narodnozabavno glasbo in narodno-zabavne orkestre, ni torej nič drugega kot ljudsko-zabavna glasba in ljudsko-zabavni orkestri. Izraz narodno-zabavna glasba je samo ena izmed srbohvaških tujk, ki so vdrle v slovenski jezik, ker se ni nikomur zdelo vredno, da bi izraze prevedel v pravilno slovenščino, ali ker tega nihče več ne zna, ker morda niti ne ve, kako se tistemu pravi po slovensko. Tako cenimo in spoštujemo Slovenci svoj materni jezik — potem pa se čudimo, da ga ne upoštevajo tujci. Bogve, kako smo prišli
Nova, 27. številka »Mladja« se začenja s spisom Florjana Lipuša »Poročilo z Bleda«, duhovito in res posrečeno ironiziranje nekakega pisateljskega povezovanja ali kongresa na Bledu. Žal se zdi, kakor da piše Lipuš vedno za ozek literarni krog, v katerem vsi razumejo vsak njegov še tako oddaljen namig in točno vedo, koga ali kaj ima v mislih, medtem ko si bravec zunaj tega kroga ali celo v daljnem Trstu — v daljnem seveda iz koroške perspektive — zaman beli glavo, da bi doumel, koga misli Lipuš z namigi. Treba je priznati, da si je v primerjavi s prejšnjimi časi zelo opilil slog, se znebil raznih grobosti in neokusnosti in postat bolj pedmat Zdi se nam, da si je tokrat precej posrečeno vzel na piko tudi provincialnost koroške slovenske literature in pa določeno zvrst slovenskega pesništva, če ga smemo tako imenovati.
Ivan Kolmičin objavlja nekako zafrkantsko abecedo, po zgledu tradicionalnih humorističnih verzov na osnovi abecede, npr. pod črko s: »snažilke: še učitelj trepeče pred njimi«, itd.
Toni Schellander objavlja nekako gloso pod naslovom »Smeji se mi«, tudi v zafrkljivem tonu, Janko Messner pa ie prispeval »Očenaš
na idejo, da bi morali tujci bolj ceniti naš jezik kot mi sami.
Opravičilo, da se je izraz narodno-zabavna glasba in tako naprej že udomačil, ne drži, kajti nekoč se je udomačila na Slovenskem tudi nemščina, celo v šolah in v uradih, pa smo jo končno le nadomestili s slovenščino, in na Primorskem se je pod fašizmom šopirila italijanščina, prav tako v vseh šolah in uradih, pa tudi na cesti, pa se je morala končno le umakniti slovenščini. Čudno bi bilo, da bi ne mogli nadomestiti zdaj te srbohrvaške «narodne glasbe« s pravilnim slovenskim izrazom — ali pa naj začnejo narodno-zabavni .ansambli igrati in prepevati res samo narodne himne, budnice in koračnice, da nam bo narodno srce kar poskakovalo v narodnih prsih.
Drugo vprašanje pa je upravičenost teh recimo, ljudsko-zabavnih orkestrov in ljudsko-za-
V	izložbah dunajskih, berlinskih, zahodno-nemških in švicarskih vidnejših knjigarn se je septembra pojavila nova, tretja, nemška Detelova knjižna publikacija. Knjiga, pravzaprav grotesken in parodisti^en kratek roman, se imenuje v nemščini »Die Konigsstatue«. Avtor je priredil svoje sprva v slovenščini napisano delo »Kraljev kip« (v slovenščini je izšlo leta 1970 v Londonn) naj novejšemu literarnemu razvoju. V tem smislu je nemški tekst nekoliko drugačen tako v stavčnem izrazu kot tudi v določeni metaforični intenziteti od slovenske prvotne variante.
za koroške Slovence«, spis, ki je kar nenavaden za tega avtorja, ki se sicer tako oklepa naturalističnih motivov in izraznih sredstev. V tem očenašu, kratkem spisu, piše npr. med drugim: »Oče naš, ki si v nebesih, zravnaj nam hlapčevske hrbte, da ne bomo — svoji na svojem — nenehno s klobukom v roki drhteli pred razkošno pogrnjeno mizo krivičnih pridobitnikov ob Zili in Dravi, ampak se bomo spet zavedli ponosne lepote svoje hrbtenice«.
Ta številka »Mladja« prinaša tudi v nemščini napisano in v slovenščino prevedeno poročilo o današnjem položaju kurdskega naroda v Iraku, ki je izpostavljen z arabske strani hudemu zatiranju in raznarodovanju Herbert Berger pa poroča o položaju v Čilu. Berger je duhovnik, ki je deloval v Čilu.
Pesmi objavljajo v tej številki Gustav Januš, nižjeavstrijski pesnik F. A Richter in sicer v nemškem izvirniku in v slovenskem prevodu, in — eno — Janko Ferk. Poleg tega najdemo v reviji še razne krajše članke, priloge, aktualnosti in polemične zapiske pod naslovom »Oteski in opiki«.
bavne glasbe sploh. Nekateri se zgražajo nad njimi, češ da je to profanacija prave ljudske glasbe. Toda to nikakor ni res. Ljudske pesmi in melodije, kakor smo jih dobili z izročilom, so bile izraz nekdanjih dob. Bile so spontan izraz tedanjega ljudskega občutja in okusa, pa tudi mode, in če jih danes prepevamo in igramo enako kot nekdaj, se v resnici bolj pačimo, kakor pa če jih igramo po svojem današnjem okusni, občutju in modi, ter v modernem ritmu. Eno je prirediti koncert ljudskih pesmi v starem, pristnem, izvirnem stilu — to bi moralo biti pri koncertih — v tem primeru gre za prave umetniške koncerte! — posebej poudarjeno, druga stvar pa je igrati in peti za zabavo, za ples današnje mladine in recimo še nekoliko mladih, vsaj po duhu, če ne po letih. V tem primeru je popolnoma upravičeno in dopustno prirediti stare melodije današnjemu okusu in potrebam. Samo tako bo zakladnica ljudske glasbe vedno živa in res blizu in ljuba vsem generacijam,, tudi prihodnjim.
Zato lahko tudi upravičeno rečemo, da je ljudsko-zabavna glasba, kot jo danes skladajo avtorji, znani ali neznani, za ljudsko-zabavne orkestre in pevke, prava ljudska glasba našega časa.
Detelova knjiga je izšla pri novi dunajski založbi »Rhombus Verlag«. Vodja založbe Vin-tila Ivanceanu, romunskega porekla, a sedaj v Avstriji živeči znani pisatelj, si je znal pridobiti naklonjenost ene najvidnejših knjigotrških mrež na nemškem prostoru, tako da se knjige nove založbe pojavljajo v knjigarnah skupaj s knjigami nekaterih najvidnejših nemških založb
Detelova knjiga je natisnjena na zelo dobrem papirju in v nadvse učinkovitem tisku. Na kratko je že tudi bila predstavljena v prvem programu avstrijske televizije.
Istočasno z Detelovo novo knjigo sta pri isti založbi izšli modemi literarni deli Liesl Ujvary in Johanna Miletitsa, po izvoru hrvaškega gradiščanskega rodu. Nova Detelova knjiga stane 20 nemških mark, oziroma 122 šilingov (približno 6500 italijanskih lir).
Lev Detela je pravkar dokončal dve novi daljši nemški prozni deli. Za roman »Pogovori pod tovarniškimi dimniki« (Gesprache unter den Fa-brikschomsteinen) je letos spomladi prejel literarno štipendijo mesta Dunaja, kar mu je omogočilo dokončati delo. Letos poleti pa je dokončal še en roman »Spoštovanje vzbujajoče kretnje vladanja« (Imponiergebarden des Herr-schens). Za obe deli že ima založnika, zato bosta izšli v doglednem času. V slovenščini pa bo Detela v kratkem izdal svoj obširni, v esejistični obliki napisani pregled delovanja »Povojnih slovenskih koroških pesnikov in pisateljev«. Knjiga bo izšla pri Družbi sv. Mohorja v Celovcu.
—o—
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Franček Rudolfi
KOŽA MEGLE igra v dveh dejanjih
Režija: JOŽE BABIČ
V	soboto, 1. oktobra ob 20. uri
Nova številka »Mladja«
Na Dunaju	izšla
tretja nemška knjiga Leva Detela
PROSTOR MLADIH
»Praznik mladih« v Finžgarjevem domu na Opčinah
»Praznik mladih« in naklonjeno jesensko vreme sta v nedeljo 25. t.m. privabila na vrt Finžgarjevega doma na Opčinah veliko število ljudi, posebno mladih. Po pozdravnih besedah predsednika Finžgarjevega doma inž. Milana Sosiča je prvi nastopil znani otroški pevski zbor »Slovenski šopek« iz
Prejeli smo
ZA MLADE NA RADIU TRST A NEKATERE NOVOSTI OD 3. OKTOBRA DALJE
Poslušalce opozarjamo na nekatere novosti, ki bodo uvedene v radijskih sporedih od 3. oktobra dalje predvsem v takoimenovanem pasu ZA MLADE. Kot bodo bralci lahko sami uvideli iz objavljenih sporedov, bosta oba popoldanska pasova ZA MLADE in DELO IN KULTURA odslej združena Zato je bilo mogoče predstaviti začetek nekaterih oddaj na primernejši čas. Pas ZA MLADE bo od oktobra dalje na sporedu od poročil ob 14.00 do 18.30. Tako bodo lahko oddajam v mladinskem pasu sledili na primer tudi dijaki, ki se takrat šele vračajo iz šole.
'Ves pas bo v glavnem razdeljen na dva glasbena bloka z običajnimi govorjenimi vložki in rubrikami. Roman v nadaljevanjih in Mladina v zrcalu časa ostaneta ob istem času. Uvedeni Pa sta dve novi oddaji, in sicer Njej v posvetilo (vsak petek ob 15.35) in cddaja Gremo v kino (vsak petek ob 16.00). Druge spremembe so še naslednje:
Ob ponedeljkih bo od 15.35 do 16 30 na sporedu nova oddaja z naslovom GLASBENI PING PONG, To bo v bistvu glasbeno športna oddaja, ki jo bo vodil Ivan Peterlin. Nanjo opozarjamo predvsem športnike in vse, ki se zanimajo za športne probleme, saj bodo lahko v oddaji prav vsi poslušavci tudi neposredno sodelovali. Kako? To boste lahko izvedeli v ponedeljek, 3. oktobra, v prvi oddaji te rubrike.
Nadaljnja važna sprememba se tiče glasbene oddaje s telefonskimi pozivi in glasbenimi željami. Odslej bo nekoliko podaljšana. Trajala bo od 14.20 do 16.30. Imela pa bo zgovoren naslov KLIČITE TRST 31065!
Oddaja Tekmujte s Petrom ostane ob sobotah, začela pa se bo pol ure kasneje, ob 15. uri in bo trajala do' 16.30.
Končno naj opozorimo še na novo govorjeno kulturno rubriko v mladinskem pasu, v kateri bodo sodelovali znani kulturniki in ugledne osebnosti z raznih področij. Oddaja z naslovom XY ODGOVAJA bo na sporedu vsak drugi teden ob petkih in bo nudila možnost neposrednega razgovora s poslušalci.
Ob nedeljah ostane čas nespremenjen. Opo zorili bi le na spremembo, ki zadeva cddajo Poslušajmo spet, izbor iz naših tedenskih sporedov. Da bi temu izboru lahko sledilo čim več Poslušalcev, ki med tednom ne morejo slediti nekaterim oddajam, bomo to oddajo prestavili ha nedeljsko opoldansko uro. Začela se bo ob 13 20 in bo trajala do 15. ure, to je do začetka
nedeljskega popoldneva z rubriko šport
in glasba in neposrednimi prenosi z naših prireditev.
Mačkollj. Mladi in živahni pevci so pod vodstvom dirigentke Ljube Smotlak zapeli sedem pesmi. Posebno ubrano in glasovno zlito sta izzveneli Slovenska zemlja Frana Venturinija ter Jurjevanje Emila Adamiča.
Nato se je občinstvu predstavil Mirko Žerjav, salezijanec iz Ljubljane, ki si je z vztrajno vajo in mnogimi tečaji ter svetovnimi kongresi pridobil mednarodni sloves na področju rokohitrstva, čarodejstva in hipnoze. S svojimi izrednimi in neverjetno spretnimi izvajanji s pomočjo kart, ping-pong žogicami, časopisnim papirjem itd. je vse navzoče prav očaral. Na oder je nato stopil ansambel »Galebi«, ki je pred kratkim dosegel v Velenju lepo priznanje. Zaigral je nekaj Avsenikovih in lastnih melodij. Predstavil se je nato še ansambel »Zvezde«, ki je s svojim nastopom proslavil svoj mali jubilej, namreč prvo obletnico obstoja. »Praznik mladih« se je nadaljeval ob veselih zvokih ansamblov »Taims« in »Galebi«.
Tako je »Praznik mladih« povsem u-spel. Zato naj gre posebna zahvala vsem, ki so pomagali pri pripravi in med prireditvijo vsem nastopajočim in cenjenemu občinstvu.	F.	P.
—o—
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU BALETNA ŠOLA
Stalno slovensko gledališče vabi k vpisu v baletno šolo za sezono 1977-78. Šolo bosta vodila priznana koreografa in baletna pedagoga Nada Križmančič in Janez Mejač, ki sta že v prejšnjih letih uspešno zastavila delo v.naši baletni šoli
V	baletno šolo se sprejemajo, poleg lanskoletnih učenk, kandidatke in kandidati od 6. leta | starosti dalje. Pouk se bo pričed 10. oktobra Vpisovanje do 6. oktobra v upravi SSG v Kulturnem domu ob delavnikih od 8. do 14. ure.
(Nadaljevanje s 3. strani) nad Indijanci, ki jih držijo v svoji kolonialni oblasti.
Glavni problem, na katerega je opozorila in ga obravnava konferenca, pa je problem zemlje. V Severni Ameriki ropajo Indijancem zemljo z gospodarskim in političnim pritiskom zasebnih družb in države, da bi izkoriščali rudno bogastvo v indijanskih rezervatih, kot npr. petrolej, premog, uran itd. Na ozemljih, ki so bila svojcas določena indijanskim plemenom in na katera so se morala umakniti, da so drugje napravili prostor za bele naseljence, železnice, itd. gradijo zdaj vodne elektrarne, ne da bi jih kaj vprašali; Indijance nasilno preseljujejo iz takih rezervatov, medtem ko vladajo v revnih rezervatih brezposelnost, revščina, alkoholizem in kriminal.
Jose Mendoza iz Paname je poročal, da izkoriščajo v Srednji Ameriki Indijance mednarodne delniške družbe. Indijanci predstavljajo tam beden in sestradan pod-
Mladi protestirajo
Ob vesti, da so fašistične »škvadre« v noči med petkom 16. in soboto 17. septembra nesramno oskrunile in poškodovale spomenik bazoviškim žrtvam in onega na openskem strelišču, pozivamo slovenski goriški skavti in skavtinje vse antifašistične kulturno politične in gospodarske organizacije, ki delujejo v naših krajih, naj z vsemi dovoljenimi sredstvi dosežejo pri ustreznih oblasteh, da bodo varnostni organi učinkoviteje postopali, kot je bilo doslej, bodisi v deželnem bodisi v državnem merilu, in odkrili ter ustrezno kaznovali krivce. Mera je polna! Zato naj vsak antifašist opusti pasivno zadržanje, ki temelji na golem formalnem izrekanju antifašističnih gesel, in naj preide v aktivnost, ki temelji na konkretnih dejanjih. Le tako bomo dosegli, da se »junaki«, ki se strahopetno skrivajo v noči, ne bodo več upali onečaščati spomenikov tistih, ki so darovali svoje življenje v boju zoper fašizem in nacizem. Ponovno tudi izrekamo solidarnost s koroškimi Slovenci» ki jih tlačijo ostanki istega nacizma, zaradi katerega je v naših krajih ugasnilo toliko življenj.
Slovenski goriški skavti
IZJAVA SLOVENSKEGA KULTURNEGA KLUBA OB OSKRUNJENJU DVEH SLO-MENIKOV ODPORNIŠTVA
Slovenski kulturni klub izraža svoje o-gorčenje nad podlim dejanjem fašističnih tolp, ki so oskrunile spomenika bazoviškim žrtvam in openskim talcem. S tem, da so fašistični divjaki poškodovali spomenik prvim mučencem antifašizma v Evropi in nedolžnim openskim talcem, jasno dokazujejo svoje sovraštvo do vsega, kar je antifašistično in slovensko. Zato se SKK kot slovenska mladinska organizacija v zamejstvu globoko zgraža nad tem početjem in poziva pristojne oblasti, naj kaznujejo krivce ter preprečijo nadaljnje rovarjenje fašističnih tolp.
proletariat z veliko umrljivostjo, zlasti med otroki. V pragozdih Amaconije v Južni A-meriki pobijajo Indijance belci, ki iščejo rude in drugo bogastvo, in to s tihim pristankom brazilskih oblasti.
Po štiristoletnih pokolih so ameriški Indijanci in Eskimi od severnega tečaja do Ognjene zemlje zdaj odločeni, da združeni povzdignejo svoj glas, da branijo »z vsemi možnimi sredstvi« svoja ozemlja in zahtevajo, kar jim pripada: priznanje vseh človeških pravic — pravi sklepno poročilo konference. Indijanska plemena v Združenih državah, posebno še Irokezi in Siouxi, pa so na konferenci predvsem poudarjala svojo pravico do samoodločbe.
Ob koncu je Juan Condori iz Bolivije spregovoril spravljivo besedo in dejal, da niso prišli v Ženevo zato, »da bi izkopali bojno sekiro«, ampak zato, da bi »dali slišati naš glas bolečine«, kot je dejal. »Nočemo biti več izkoriščani, ne zatirani. Nočemo biti več poniževani!« je poudaril.
Slovenski Kulturni klub
KONFERENCA INDIJANCEV
ČLOVEK PROTI
Epidemije na kirurških oddelkih
Primer nesmotrnega postopanja z antibiotiki-, katerega smo zadnjič opisali, seveda ni edini, ki bi ga lahko omenili. Sistematsko obdelovanje vseh grobih kršitev zakonov, ki jih na tem polju narekuje zdrav razum, presega okvir tega znanstveno informativnega niza, vendar si ne moremo kaj, da bi ne utrgali še ene cvetke na travniku človeške neumnosti.
Ko so prvič tako uspešno uporabili penicilin proti kužnim klicam, se je zdelo, da bo njegova moč večno trajala. Ta up se je, kot smo videli, prav kmalu razblinil Pojavile so se odporne klice, ki jim je penicilin prihajal do živega z vedno večjo težavo. Podrobno se je zgodilo tudiz drugimi antibiotiki, ki so stopili na penicilinovo mesto. Šlo je za naravno evolucijo, ki bi jo bilo mogoče predvideti. Nekateri biologi so jo dejansko tudi predvideli. Toda znanost in seveda tudi medicina, je postala dandanes že tako utesnjena v zaprte specialistične ograde, da so ta predvidevanja ostala ibrez večjega odmeva. Odporne vrste klic so se zato širile. Danes že splošno priznavajo, da j© to poplavo povzročila prekomerna uporaba antibiotikov; velikokrat proti boleznim, za katere niso bili primerni, ali pa z dozami, ki so bile nezadostne. Ta primer smo opisali zadnjič. Mehanizem »rezistence« ali odpornosti je seveda nekoliko bolj zamotam, kot bi lahko bilo iz zadnjega sestavka razvidno. V znanstvenih krogih se je danes utrdilo prepričanje, da pride do pravih mutacij in ne samo do »adaptacij«, t.j. 'prilagajanja organizma na okolje. Kar pa na dolgi rok postane še veliko resnejše, je dejstvo, da se pri tem organizmi, ki sami po sebi človeku niso bili sovražni, spremenijo v nevarne nasprotnike.
Vzemimo primer stafilokokov in kužnih epidemij na kirurških oddelkih. Stafilokoki lahko povzročijo bule, gnojna vnetja itd., toda v svojem naravnem okolju (na naši koži ali v ustni in nosni duplini) stafilokoki niso nevarni. Proti koncu petdesetih let našega stoletja so ugotovili na podlagi sistematičnih pregledov, da sko-ro polovica prebivalstva prenaša stafilokoke. Odstotek je bil še veliko višji v bolninicah, kjer so v nekaterih primerih lahko celotno osebje vpisali med nosivce teh klic. To seveda ni pomenilo, da so kazali kake bolezenske znake, ali da so zaradi tega pogosto obolevali. Nevarnost je bila drugje: stafilokoki so lahko napadli bolnike z odprtimi ranami ali poškodovanimi pljuči, podobno kot pes, ki je sicer prijazen z domačimi, a popadljiv do neznancev. In res so postale sčasoma nekatere bolnišnice zelo nevarne za paciente..
Deset let pozneje je ugledna kirurška revija Lancet zapisala: »Stafilokok je naraven parazit in se ga po vsej verjetnosti ne bomo mogli znebiti. V bodoče bomo morali gledati nanj prej z razumevanjem kot z neodobravanjem. Nanovo se bomo morali navaditi živeti z njim, kajti organizem se prilagaja časom.« No, nekateri biologi so zastopali to staličze že dvajset let, le da je to bil klic vpijočih v puščavi. Namesto da bi iskali nove načine, kako razorožiti bojevite stafilokoke, je zdravniška znanost dopustila, da so jo interesi lekarniških družb zapletli v antibiotično inflacijsko spiralo, v kateri nam pojav odpornih klicnih vrst uniči vse napore, da bi
LETU 2000
nalezljivim boleznim zadali smrtni udarec z novim, popolnim antibiotikom.
Nasprotno, nekdo je prišel z bleščečo teorijo o antibiotični profilaksi: da bi preprečevali oku-ženje s stafilokoki, so začeli pred operacijo bolnika obsipavati z antibiotičnim praškom, injekcijami in kapsulami. Žetev takega ravnanja je dozorela nekako sredi petdesetih let: na kirurških oddelkih so zlasti v ZDA izbruhnile epidemije, ki jim noben antibiotik ni bil več kos. Našteli so jih preko Sto letno. V Texasu je pri e-nem teh primerov izgubilo življenje dvajset bolnikov. Nekako ob tem času so prišli v javnost že novi, močnejši antibiotiki, ki so spet zazibali zdravnike v varljiv sen neodgovornega optimizma. In krog se je spet sklenil ..
Ameriške razmere so nedvomno skrajne. Evropske zdravniške šole so morda že po naravi nezaupljivejše in konservativnejše — ali pa za malenkost manj občutljive za pritisk zdravilske industrije. Vendar se, žal, tudi pri nas na stari celini ponavljajo taki pojavi. Naj navedemo samo še enega takih primerov. Februarska številka letnika 1963 ugledne zdravniške revije Bri-tish Medical Journal je prinesla članek dveh zdravnikov, ki poročata, kako sta s penicilinskimi razpršilci (uporabila sta 10 gramov Me-thicillina na 200 ml vode) prepojila zrak v bolniških sotoah in čakalnicah, da bi preprečila infekcije s stafilokoki, ki se radi naselijo v nosni votlini. Poskus se je obnesel — dokler je seveda trajal. Kaj pa se je zigodilo na daljšo dobo? Od-
Tečaj pri vratih je kajr.kar, podboj pa ro-žanc. Zanka za loviti zajce je zanka, drugače kamba. Vedro z železno kambo (držajem) je kaimbač. Beseda je odtod, da je bil kambač prej lesen. Vedro je kangla. Stolica je kandreja, tudi kadreja. Razmetana šara is klump (Volče), tudi slaba druščina. Nekoliko boljša druščina pa hlapa. Lasje, nekoliko šaljivo, prezirljivo, v šaljivo klenem govoru so pihli. »Te primem za pihle«, pravi očaneic (pa ne misli resno), »potem boš že videl.« (V tem govoru je zares pol za šalo, uporabljamo ga zato, da kake osebe ne prizadenemo; imenovali bi ga »slikoviti govor«, ker ima polno prispodob in posebnih besed z zvenom, ki naj od njega resne vsebine odvrnejo pozornost prav zaradi prispodob in omilijo karajoči namen. Način je znan ali ga umejo po vsem Primorskem.).
Za dve pedi dolgo, štiri prste široko, na koncu malo zakrivljeno sekalo z lesenim ročem je rončelie (rončejle). Sekira s širokim rezilom je melerin. Sovra (sora) je drog pri vozu, ki povezuje sprednji in zadnji del. med kolesoma. Pištoli pravijo (Lom) tudi trmah. Klin, ki pri dvojnem jarmu pritrjuje jarem z vlečnim drogom, je pregeli.
Vrata v plotu so lesa. Pokrit odtok za vodo ie gorna. Odtok vode, odprt, tudi potočna struga, po kateri se odteka voda, ije potočna. Lesenemu škafu pravijo v Trenti štar. V Lomu je vezalka šnirenca, okoli Tolmina vrčica. Rahlo se majati se pravi klecati se. npr. zob se kleče. Zagnati za kom kako stvar je zaburiti za njim (slikoviti govor). Kos strehe ob hiši je linda, suh prostor pod njo pa »lindo«. Štulast, otopel; štula otopel predmet, brez ročaja. Krava, ki se
govor bi lahko brali še v isti številki. V tej najdemo namreč tudi članek o evoluciji naravne odpornosti do novih penicilinov. Zavzema se za varčnost pri uporabi teh sredstev, da bi jim na ta način podaljšali koristnost, in nadaljuje: »Če lahko nizke penicilinske koncentracije privedejo do odpornih klicnih vrst, potem je uporaba penicilinskih razpršilcev kot nalašč preračunana na ta učinek.«
Članek na koncu sicer ugotavlja, da ni neovrgljivih dokazov, da bi se lahko pod vplivom sprayev (razpršilcev) razvile odporne vrste, vendar pripominja, da bi bilo res zelo čudno, ko bi se to ne zgodilo. Avgusta 1964 se je revija spet lotila te snovi. Povzeli bomo glavno misel: rastoče število novih penicilinov, ki so prišli na trg, je povzročilo celo kopico odpornih klic in od povsod prihajajo novice, da so bili za nekaj časa prisiljeni zapreti bolniške oddelke, ker so se pojavile v njih infekcije z mikroorganizmi, ki so odporni do antibiotikov.
Dve leti prej je Bryan Williams v porodniški reviji Nursing Mirror otojavil tole oceno: »...Antibiotiki so postali zaradi slabe uporabe ne samo nevarni, ampak tudi neučinkoviti prav v primerih, ko bi jih najbolj potrebovali. Še hujše pa je morda dejstvo, da smo ob njih pozabili na stara načela bolniške nege, zdravstva in kirurgije: asepso in antisepso ter snago. Dovolili smo, da je zrasla nova generacija, ki jih ni nikoli spoznala. Berem reklamo za nov antibiotik, ki pravi, da je dober za 'umazane rane’. Z umazano rano lahko postopamo samo na en način in ta je, da jo čimprej očistimo... Ni ga zdravila, ki bi dovolilo, da se "umazana kirurgija’ obnese «
S.M.
zroži (izgubi rog), ima le štulo. Špula je navoj.
Kot na klopi ob peči je zdič. Z vrati se luska, z luskom zapreti pa se reče zaluskniti. Znara-deti, v nered spraviti. Krava se znarada, pomeni da se zmede, divja in ne najde več svoje družbe. Utarnati se, človek ali žival pade v grdem svetu, se mu zdrsne, pade pod pot in se udari, ipd Ketna, s katerimi so krave pripete, se za-pinka; krave se zapinkajo (pripnejo) in odpin-kajo (odpnejo). Ščindra. večja treska. Les ali kak predmet je udan, če se da upogniti, ko je bil prej trd. Lahko tudi s tem, da je postal vlažen. Ulekniti se pomeni nekoliko upogniti se pred določeno težo.
(Dalje prihodnjič)
—o—
Do naveličanosti monotono igro igrajo mednarodni teroristi; njihove zahteve se vedno glasijo: izpustitev zaprtih pajdašev in nekaj milijonov dolarjev ali kake druge valute. Trenutno so povzeli to igro japonski teroristi z japonskim letalom in kakimi 150 potniki v Dacci. Japonska vlada je menda že kapitulirala pred temi kriminalci.
»Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture« (Ente italiano per la conoscenza deli a lingua e della cultura slo-vena) začenja z oktobrom nove popoldanske in večerne tečaje. Vpisovanje in informacije vsak delavnik razen srede in sobote od 17.30 do 20. ure v ulici Valdirivo 30/11.
^dajatelj: Engelbert Besednjak nasl ♦ Req na soHi :ču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ♦ Odgovorm jrednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna Graphart Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 77-21-51
Tolminsko kmečko besedje