Za napredek kmetsko-nadaljevalnega šolstva, (/.horovHiije pinnirjev na^ega kinetsko-nadaljevalnega fiolstva.) Dne 3. in 4. oktobra so se zbrali piohirji kmetsko nadaljevalnih šol k delovnemu ob« čestvu, v prijazni dvorani okrožnega urada v Ljubljani. Nova je ta vrsta šol, ni še povsem ure* jena, vsled tega zahteva intenzivnega dela in spoznavanja kmetskih razmer od strani učiteljstva in gospodarskih strokovnjakov. Gospodarski položaj jim je kumoval ob roj« stvu, požrtvovalnost in idealizem učiteljstva pa sta jim zgradila organsko strukturo. Pozdravi. Delovno občestvo je otvoril načelnik oddelka za kmetijstvo g. inž. Podgornik. Spominjal se je prvih pričetkov, ki segajo nekako 20 let nazaj; med vojno je pokret majer. zamrl, po vojni pa tem bujneje razcvel, tako, da kmet lahko pričakuje od tega pokreta svoj gospodarski prerod. S trikratnim živio so udeleženci izrazili svoje navdušenje našemu prvoboritelju Nj. Vel. kralju Aleksandru I. nad njegovimi da* lekosežnimi modrimi ukrepi, koji so pripo* mogli k intenzivnejšemu gospodarskemu preporodu. G. inspektor dr. Kotnik je prinesd pozdrave prosvetnega oddelka in omenil, kako veliko pažnjo polaga banovina ravno gospodarski izobrazbi našega kmeta. Z vso vnemo in gospodarskim umevanjem se je zavzel za napredek in nemoten gospodarski obstoj teh šol posebno g. pomočnik in seda* nji vršilec dolžnosti bana g. dr. |O. Pirks V imcnu UJU je pozdravil navzoče po* verjenik tov. A n d. S k u 1 j , s pripombo, da bo UJU pasvetilo vso skrb razvoju teh šol. G. ref. >F r. Kafol je 'tdmačil radost Kmetijske družbe nad pionirskim kmetskim udejstvovanjem udeležencev, fprinesel njene pozdrave in omenjal stalno pripravljenost vsestranske pomoči omenjene družbe. Temu je sledilo poročilo gosp. Jožefa K r o š 1 j a , referenta za kmetske in gospo« dinjske nadaljevalne šole v Oravski bano» vini. 'Med drugim je izvajal1: Nam gre za zdrav kmetski stan. Ohra« nitev tega je postala že dandanes narodna državna nujnost. Kmetsko vprašanje je po* stalo svetoven problem. iNjegovo gospodar« stvo moramo urediti tako, da bo njegova kmetija življenja zmožna, da bo kmet zamo« gel iz njenih dohodkov kriti njene stroške in tudi napredovati. Tako stojimo pred veliko vzgojno nalogo vsega kmetskega stanu. Ta vzgoja mora nuditi radostno splošno in po« klicno izobrazbo, ;ki odgovarja 6bzorju in krajevnim potrebam. Znanje, ki ga mladina ne more asimilirati, škoduje duševni rasti. Pri tej vzgoji ni odločilno znanje, temveč trdna "volja do težkega dela, trdna volja, da vztraja tudi v težkih razmerah, volja, da svoje znanje tudi praktično uporabi. Za vzgojp volje je potreben stalen smo« tren vpliv onih, ki poznajo kraj in dušev« nost. ter imajo zaupanje. Nesistematična predavanja nudijo le gradivo, kt ga uporab« lja mojster gradilelj — so le seme, ki za* hteva 'temeljite predpriprave in po setvi skrb« ne nege. Število kmetijsko=nadaljevalnih šol v Drav* < ski banovini. Letos je delovalo 53 kmetsko nadaljeval« nih šol s 1013 učenci začetkom leta. Po« vprečno jih pride 17 na eno šolo. Starost med 15. in 30. .letom. Učnih ur 6286; povprečno 118 na šolo. Zaključnih slavnositi 40. Po^ vprečni izdatki ria eno šolo 2855 Din. Poučevalo je 164 rednih in 10 izrednih učnih moči (101 učiteljev, 41 duhovnikov, 6 zdravnikov, 5 živinozdravnikov, 7 agrono* mov, 3 upravni uradniki). I PoročHo o živinoreji. Inspektor g. inž. Zidanšek je podal najvažnejše misli iz živinoreje, s posebnim ozirom na orientiranost in izvedbo tozadev« nega državnega programa. Večjo pažnjo je posvetil trem temeljnim državnim pasmam in to: Simenitalski, rdeče cikasti in enobarvni. Pri svinjah: O nemških in agleških. Kokoši: Povsod drugod smo morali po« seči po tujih pasmah, le naša domača kokoš pod imenom »Štajerska kokoš« ima tako od« lične vrline, da zaostajajo za njo druge. Vzorni hlevi, gnojišča, selekcijske za^ cjruge, zadružno knjigovodstvo, rodovnik, mlečna kontrola, močna krmila itd., vse to bo s časom ustvarilo živinorejski duh, brez katerega ni mogoč večji napredek. Poroičila voditeljev kmetijsldh nadaljevalnih šol. S tem so bili programi referatov izčrpani in sledilo je delo voditeljev kmetskih šol pod predsedstvom tov. Josipa Gosaka šolskega upravitelja iz Teharij. Iz poročil voditeljev je bilo razvidno s kakšnimi težkočami so se morali >ti boriti, da so ustanovili te šole. Pričetkom ni bilo razumevanja nikjer, tfelo kmetje sami, Jco* jim so namenjene, so dvomili o njihovem uspehu. Učiteljstvo ni šlo od suhoparinega podavanja, temveč je ves pouk vzelo iz go= spodarske potrebe in v obliki praktičnega podavanja. Ponekod je imelo to za posledico, da se je pokreftu kmetsko=nadaljevalnih ^šol pridružil ves krajevni gospodarski impuk. Veliko težkoč je delalo finansiranje teh šol. Pomagala je oblast, sodelovale pa so tudi druge ustanove. O izbiri gradiva. O zbiranju gradiva sta obš.irno govorila tov. J,o s i p Gosak in tov. Franc Zuko* v e c. Iz tega ismo razvideli, kako zelo obširna je snov in kako zelo detajlno mora poznati učitelj razmere svojega okoliša, da mu je mogoče privzgojiti našim kmetskim fantom in dekletom čut ljubezni do svoje grude, spoštovanje idomačih običajev in paralelizi« rati beg iz svoje rodne grude. Razstava učil in knjig za kmetske nadalje* valne šole. Za udeležence je bi'la prirejena razstava učiL in knjig, koje lahko s pridom uporab* ljamo. Te vrste šo-1 «o šele v svojem razvoju in nadaljno udejstvovanje delovnega občestva je izkristaliziralo glavne poslovne temelje. Mnogo dela še čaka prizadete in trdno smo uverjeni, da bodo čez Ieto dni tozadevni uspehi razveselili vse sedelavce. V. JR.