TRST, četrtek 11. aprila 1957
Leto XIII . Št. 87 (3622)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94-638, 93-808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI «. 6, II. ud. — TELEFON J3-M* IN »4-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA it. 2* — Tel.
37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. PeUico 1-IL. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vaak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mlečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba siwemje, Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel 21-92«, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - Z - 375 - izdaia Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ- ir*
Vladna kriza še pred velikonočnimi počitnicami?
Saragatov ultimatum Segniju in grožnja z izstopom iz vlade
Leader PSDI zahteva od sindikalistov CISL odločitve, preden se poslanska zbornica razide na počitnice - Pastore še vedno nepopustljiv, medtem ko se hoče Fanfani držati v sredi med njim in Segnijem
(Od našega dopisnika)
RIM, 10. — Tisti, ki zahteva takojšnje razčiščenje T\6e treba tudi vladno krizo, je sedaj Saragat. Danes dopoldne je bilo vse mimo in zdelo se je, da je sklep načelnika parlamentarnih skupin, naj trajajo počitnice poslanske zbornice od prihodnjega Petka do 6. maja, spet za daljšo dobo odložil nevarnost vladne krize. Z izjemo socialista Malaguginija so namreč načelniki skupin z Leonejem določili, naj se danes zaključi debata o čl.
1 zakona o agrarnih pogodbah, jutri pa naj se
razpravlja o resoluciji o ENAL ter o zakonu za lokalne avtonomije. V petek I® bodo na dnevnem redu nekatere druge interpelacije.
Ro tem sklepu je izgubil na pomembnosti sestanek Parlamentarne skupine KD, ** katerem naj bi se določijo skupno stališče stranke u-Postevajoč nasprotovanje sindikalistov »Malagodijevemu Kompromisu«. Z odložitvijo razprave o agrarnih pogodbah na čas po počitnicah so ~e nameravali tudi ta sesta-»ek odložiti, tako ca bi bilo /®® časa za razmišljanje; Predvsem seveda naj bi ime-* čas za premišljevanje Pa-in njegovi sindikalisti. Toda s tem pa nj bil zado-v°‘3en Saragat. Videl je že, "a je šel Pastore s svojimi mdikalisti bolj na levo od »lega. v tem, da se CISL še »e izreče jasno, kako namerama v poslanski zbornici na-Jopiti spričo «Malagodijeve-«a kompromisa«, kateremu si-£®r vztrajno nasprotuje, je »sragat videl nadaljnjo ško-0 za prestiž svoje stranke, oe Ves čas počitnic bi nam-ec lebdela pred očmi vseh rai»°tna obsodba brezpogojne- kapitulacije socialdemokratov pred liberalci, medtem V' se lahko KD vsaj s KUp*no svojih sindikalistov ^«ala solidarna s kmečkimi
Zaradi tega je Saragat v vaJgovoru s Segnijem zahte-aJ takojšnje pojasnilo od Parlamentarne skupine KD.
* še jutri ta skupina ne »Pravi -farsko
JPravi Pastoreja pod strankarsko disciplino, tako da ne
- .ve« vztrajal pri lastnih iSf- ih in zahtevah v vpra-<. W agrarnih pogodb, tedaj v raSatu ne ostane drugega, le dejal Segniju. kot da "Qa ostavko na ministrsko ™esto v vladi. Dal je tudi za dopoldne sklicati parla-»tarno skupino PSDI. da . ..Pfouči politični položaj skl , atališča demokristjan-o skupme pod vodstvom Pa °reja.
_ ^a »Giustizio« pa je Sara-BPTei8®*8®! članek z naslovom toL in vlada«. V začetku rn7>r,®*ca Pastoreju, ki je ko-rrbtirajoč volitve v FIAT de-Veliv 3e CISL dosegla svoj avt usPeh zaradi politične bj l°nomije liste. V indireki k, h?lemiki z drugim demo-bi «nim sindikatom hoče toga! j store reči. pravi Sara-iaio se pri CISL ne ukvar-dit-v Politiko in so zgolj sin-^ alisti. Nato piše Saragat, 8k» »Kledu Pastore na stvari akeo' »aočnike demokristjan-iiln !ntegralizma». Zelo zna-p»o za socialista (!) Saragata re v ’ J10 P'še nadalje: «Pasto-gi J bolje kot kdorkoli dru-stvgj.* i® Pfi sedanjem stanju Kodb vprašanje agrarnih po-guJ ~~ kot je to s svojim u-toreip Povedal Luigi Salva-t>ir 1 — samo vprašanje pre-pa 2a oslovo senco. Vendar Prot:	' Pastore svojo akcijo
“i h i V'a(b z vztrajnostjo, ki ga J‘a vredna kakega boljše-so ,i?ras®hja.» Značilno je. da Pa{ ®ralci agrarne pogodbe P°dbr j drugače ocenili. Toda Pa«t„ Tsednik vlade pripisuje ^eni in CISL čisto dolo-jnj »Mn«: borbo proti seda-cialrtia ’ v kateri so tudi sobo n^m°krati, da se bo lahko Poba, nem Padcu sestavila e-
Ko je Segni dobil Saragatov ultimat, je imel dolg raz govor s tajnikom KD Fanfa-nijem. Ta je ukazal za jutri sklicati poslance KD.
Kako bo nastopil na tem se-staniku Fanfani? Danes je dal izjavo, ki je nasproti Pastoreju zelo umirjena. Najprej je pohvalil uspehe katoliških sindikalistov, nato pa je nadaljeval: «V trenutku, ko se veselimo uspehov Pastoreja in njegovih sindikalistov, se ne sklicujemo na odgovornosti, ki so z uspehom še narasle, da bi zahtevali odpovedi končnim ciljem v sindikalni dejavnosti na vseh področjih. Na pove čane odgovornosti se sklicuje mo, ko želimo, da bi se sprejela postopnost v napredku, ki jo zahteva politični položaj.« Če bi naravni razvoj tega položaja motili z nekateri-rimi posebnimi zahtevami, ki bi imele močan odmev še čez ozko gospodarsko in socialno področje, b: to nazadnje pomenilo tciiko kot dati ponovnega duška na političnih tleh tistim silam, ki so bile poražene v Turinu. Fanfani je na koncu svoje izjave izrekel zaupanje v solidarnost poslancev CISL z njihovimi strankarskimi tovariši.
Ton izjave bi dal skoraj sklepati, da se misli Fanfani držati v siedi med Segnijem in Pastorejem. Zlasti se zdi, da ne namerava proti sindikalistom ostro nastopiti. V sedanjem trenutku bi to tudi ne bilo preveč modro. Sindikalisti so namreč mnenja, da je treba prav ta trenutek izkoristiti. da se tudi na podeželje razširijo načela, katerim pripisujejo uspeh pri FIAT.
Popoldne je bil Segni pri predsedniku republike, kateremu je pojasnil najnovejši razvoj dogodkov. Gronchi je baje zopet nasprotoval izven-parlamentarni krizi ter pozval Segnija, naj stopi pred poslansko zbornico, ki mora biti in tudi je razsodnik na podlagi pravilnega tolmačenja ustave o usodi vlade. Ce Bi torej jutri poslanska skupina KD ne mogla prepričati pristašev Pastoreja, bi moral Segni postaviti vprašanje zaupnice pred poslansko zbornico.
Razumljivo je, da je bilo še danes zvečer polno razgovorov. Med temi razgovori se
je Pastore pokazal nepopustljiv, kar ustvarja seveda precej neugoden položaj. Voditelji KD se zelo branijo, da bi sindikaliste po zmagi v Turinu silili h kapitulaciji. To bi bilo tudi zelo poniževalno ne samo za CISL temveč tudi za večinsko stranko, ki bi morala sedaj popuščati še Sa-ragatu. Nasprotno se je pokazal Pastore celo zelo razburjen zaradi Saragatovega napada in njegovih sumničenj. Pa tudi v krogih UIL so ogorčeni zaradi Saragatovega stališča, ki ga smatrajo za žaljivo, saj so glede na agrarne pogodbe zavzeli pri UIL enako stališče kot CISL.
V senatu se je danes nadaljevala debata o proračunu, ki so ga kritizirali Minio (K Pl), Jannaccone (meš. skup.), Fortunati (KPI), Giacometti (PSI) in tudi monarhist Gua-riglia. Jutri bo imel senat dve seji.
Neki popoldanski list je danes objavil, da je minister za promet Angelini podal ostavko, kar je pa ta zvečer novinarjem odločno zanikal. Palača Chigi pa je energično demantirala vest, ki naj bi bila «v rimskih diplomatskih krogih, ki so navadno dobro poučeni«, potrjena. Po tej vesti je namreč generalni tajnik zunanjega ministrstva Rossi Longh^ postavil svoje mesto na razpolago ministru Martinu. Ministrstvo pa zanika, da bi Rossi Longhi kdajkoli pokazal kak tak namen.
A. P.
V' 7«iVna v'ada- Saragat pra-
H K "10, fjji Ki Tornrii rrncul iu 80
da bi zaradi veselja, socialdemokrati izpadli
Vlade psi in KPI podpi-
ko ®n'’harvno demokristjan-'* Drla Vendar pa potem rali _-d9 .uK°tovhve, da
bi
socialisti iti za social-
TD l
Jli-.jatr in komunisti za SO' Proti	tako bi le bili vsi
^nica ’ bi 3° podpirala
.V,e to ve' P>še social-jiflr - Jatski leader. pa si ven-*ai t p?m*®lja ustvarjati po-SaJ katerega lahko nasta-Prlij T10 kriza. Toda če mora Sat. - ? krize, nadaljuje Sara-»je t *u -^e dobro, da pride Vjalj , 8 ko j. In da odstranimo k°v. riT01*1' Povemo brez ovin-o° takn- mora biti kriza, ■p' se Pravi še ta te-taio ni/j 'avniki CISL mo-i* Posl! i8ti takoj, še preden ) nit? zhornica razide, ?arla‘^eravajo narediti na Sshio 'arni ravni. «Oni in ^vOr u! niim lahko dajo od-,Pra’vi«, nam bo omogočil, da So	SVoie sklepe. Mi-
” lahko predsednik
Angleški napad na komisijo Arabske lige
KAIRO, 10. — Glavni tajnik Arabske lige Hasuna je sporočil, da so britanske oborožene sile napadle anketno komisijo, ki jo je Arabska liga poslala v Jemetn. Pri tem sta bili ubiti dve osebi, več pa ranjenih. Jemenski odpravnik poslov v Lmdonu je danes izročil v Foreign Officeu protestno noto v zvezi s tem napadom.
Lisani in Turicchio v Makedoniji
BEOGRAD, 10. — Danes sta prispela v Beograd italijanska strokovnjaka za zadružništvo in kmetijsko proizvodnjo tajnik nacionalnega združenja za kmetijstvo dr. Lino Lisani in ravnatelj kmetijske zadruge iz Concellija pri Ravenni Er-manno Turicchio. Italijanska
polago NATO, pa ne pod sedanje število. Vendar pa je prihranek tega zneska najmanj!, kar je potrebno, da se finančni položaj Francije še bolj ne poslabša. Poročevalec senatnega finančnega odbora
■iiiiiiiiiiiiiimiiuMiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiitimiiiimiiiiiiiiiiuimiiiiiiiimiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiimitiiMiiiiiiiitimiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiii
zastopnika bosta med desetdnevnim bivanjem v Jugoslaviji obiskala razna kmetijska področja in se z zastopnik: jugoslovanskega zadružništva razgovarjala o medsebojnem sodelovanju. Lisani in Turicchio sta po razgovoru z zastopniki Glavne zadružne zveze odpotovala nocoj v Makedonijo, kjer se bosta seznanila s proizvodnjo bombaža, riža in z razvojem vinogradništva.
 «»-------
MADRAS 10. — Računajo, da je dve sto romarjev zgubilo življenje pri potopitvi dveh čolnov na reki Godavari v državi Randhra. V vsakem čolnu je bilo 300 potnikov in oba sta se prevrnila.
Kralj Husein Nabulsija na
prisilil
odstop
Odstop je posledica angleških spletk skupno s kraljem Huseinom
AMAN, 10. — Jordanska vlada, ki ji predseduje Soli-man Nabulsi, je danes na zahtevo kralja Huseirih odstopila. Kralj Husein je pozval Nabulsija, naj začasno ostane na svojem mestu, ter je začel posvetovanja z bivšimi ministrskimi predsedniki in političnimi predstavniki.
Zvedelo se je, da je Nabulsi sporočil kralju ostavko s pismom, v katerem je mec drugim rečeno; «Načelnik kraljevega kabineta mi je sporočil željo vašega veličanstva, naj bi odstopil in svoj odstop vam s tem pismom sporočam.#
2e ve« časa je bil med kraljem Huseinom in Nabulsi-jem spor, ki se tiče stališča Jordanije do bagdadskega pakta in zavezništva z Egiptom in Sirijo. Medtem ko se je Nabulsi odločno zavzemal za neodvisnost Jordanije in je dosegel tudi razveljavitev angleško-jordanske vojaške pogocbe ter odhod britanskih čet, ne prikriva kralj Husein svojih simpatij do zahodne politike in zlasti do Anglije. Kriza se je zaostrila pred e-
nim tednom, ko je šef kraljevega kabineta El Talhuni tajno odšel v Kairo, da izroči Naserju Huseinovo pismo, o katerem ni bil predsednik vlade obveščen. Znano je tudi, da je zlasti Velika Britanija spletkarila proti Na-bulsovi vladi, češ da je »komunistična«.
Sporazum o dobavah med FLRJ in ZSSR
MQSKVA, 10. — Na podlagi sporazuma, ki je bil canes podpisan v Moskvi med zastopniki Jugoslavije in SZ, bo Sovjetska zveza dobavila Jugoslaviji v prihodnjih dveh letih premog za koksiranje, antracit, nafto, žitarice, azbest, manganovo rudo. izdelke črne in pisane metalurgije, stroje in drugo blago v zameno za izdelke črne in pisane metalurgije, cement, kmetijske pridelke ter izdelke tekstilne in kožne industrije ter drugo blago.
V
Oster laburistični napad na Ihorneycroftov proračun
Bolj ko ste bogati
več boste dobili od proračuna“
Opozicija poudarja, da je proračun zopet napravljen izključno za bogataše in da ni v njem nobene spodbude za večjo proizvodnjo
LONDON, 10. — Ni bilo treba dolgo čakati na napad laburistične opozicije na državni proračun, ki ga je predložil včeraj finančni minister Thomeycroft. Opozicija poudarja, da je proračun zopet napravljen izključno za bogataše in da ni v njem nobene spodbude za večjo proizvodnjo.
Opozicija kritizira ukrepe v zvezi z obdavčenjem dohodkov, ki presegajo 2000 šterlingov letno. Pri tem poudarjajo, da gre za ukrep, ki podpira določeno in omejeno kategorijo. Ta ukrep se prišteva k številnim drugim, ki jih je vlada sprejela v zadnjem finančnem letu in tudi v proračunu, s katerimi so se neposredno ali posredno obremenile manj premožne kategorije ali pa vsi brez razlike.
Pripominjajo, da to kaže splošno tendenco gospodarske politike vlade in da se sedanji proračun ne razlikuje od prejšnjih.
Finančni minister «vlade v senci« Wilson je v spodnji zbornici izjavil, da se zdi, da
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimMiiiiiiniiiiiiuHiiiuuiumHiiiniiuiufuu
inmunuinaiMHJiiiuMiiMiiiiniHiiiHUHiniiiiiiiiiiiiHiitiiHiiniiiiHMHiiiiiiiitniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiH
Naraščajoče finančne težave Francije spravljajo Molleta v težaven položaj
Letos bo državni dolg Francije dosegel 1500 milijard - Primanjkljaj plačilne bilance vsak mesec narašča - Vedno večja nevarnost inflacije - V Alžiru se nadaljuje teroristična akcija proti prebivalstvu
PARIZ, 10. — Francoska vlada ne bo mogla dolgo uživati optimističnega ozračja, ki ga je ustvaril obistc angleške kraljice Elizabete. Pravzaprav ga sploh ne bo mogla uživati. Obisk kraljice Elizabete se bo zaključil jutri, pojutrišnjem pa bo moral Mollet predsedovati eni najtežavnejših sej vlade. Seja bo posvečena vprašanju porazdelitve proračunskih prihrankov, ki jih je finančni minister Ramadier zahteval v skupnem znesku 250 milijard frankov.
Sto petdeset milijard bi morali prihraniti pri vojaških izdatkih, po potrebi tudi z zmanjšanjem vojaškega službenega roka za nekatere letnike. S tem v zvezi se predvideva močan spopad Ramadiera z obrambnim ministrom. Kakor se zdi, je temu uspelo najti pot za prihranke samo za 50 milijard.
Vsekakor predstavlja 250 milijard znesek, ki ga bo težko najti, posebno še ker je sam Mollet zahteval, naj se število vojaštva v Alžiru ne zmanjša pod 400.000. število vojaštva, ki je na raz
Polemika o atomski oborožitvi
Moskva nadaljuje z opomini
II	v|	•	T	•	•	•	•	^	v#«#
Norveški, Turčiji
Opozorila veljajo tudi državam Srednjega vzhoda V ZDA pa opozarjajo na tretjo močno atomsko eksplozijo v ZSSR - Nemški liberalni voditelj nasprotuje zalogam atomskega orožja v Zahodni Nemčiji
r!ade	pi'e»’strunri
»e boč„ J1 cen* tako stališče. Obvarovati nele kori-vi s.ranke temveč tudi (ja*t . ^b®, v katen imamo a*at Vat'* zaključuje čvo, članek.
W ASHINGTON, 10. — Komisija za atomsko energijo v ZDA je sporočila, da je bila danes v Sovjetski zvezi tretja jedrna eksplozija v sedanji vrsti poizkusov ter da je bila «precej močnejša od prejšnjih«. Prejšnji dve eksploziji sta bili v sredo in soboto.
Medtem pa je moskovski radio tudi danes ponavljal opomine zahodnim državam v zvezi z atomsko oborožitvijo. Opomini so bili namenjeni Norveški, Turčiji in Grčiji. Poleg tega pa je radio danes opozoril tudi države Srednjega vzhoda, da bodo v prime-mu vojne ameriška oporišča na njihovem ozemlju uničena.
Komentator je poudaril, da v primeru vojaških operacij in napadov ameriških bombnikov, ki bi prišli iz oporišč na Srednjem vzhodu nad sovjetska mesta, ne bi Sovjetska zveza ostala pasivna, pač pa bi uničila ta oporišča, s katerih so bili usmerjeni napadi. »Vprašanje ameriških vojaških oporišč, je poudaril komentator, je zelo nevarna zadeva. To bi moralo biti vsem jasno. Svetovni mir zahteva likvidacijo ameriških vojaških oporišč v drugih državah, med katerimi so Turčija, Libija, Maroko in Tunizija«.
V oddaji namenjeni Turčiji je komentator izjavil, da skušajo ZDA obkrožiti Sovjetsko zvezo z atomskimi oporišči, ter je poudaril, da »ti načrti ne morejo ostati neopaženi«. »EDA, je dejal ko-
mentator, strašijo narode sveta z namišljeno sovjetsko nevarnostjo* Želijo namreč pripraviti tla za obkroženje Sovjetske zveze z atomskimi o-porišči. Vsi že vedo, da želijo ZDA postaviti atomska o-porišča v Turčiji, Iranu, Japonski, na Aljaski in v državah Zahodne Evrope. Naravno je, da taki načrti ne ostajajo neopaženi«.
V oddaji namenjeni Grčiji pa je komentator zanikal, da pomenijo prejšnje izjave o tej zadevi grožnjo Grčiji, ter je dodal da je »sovjetska vlada pripravljena napraviti vse za razvoj prijateljskih odnosov z Grčijo«.
«Hkrati, je dodal, niso ZDA zamolčale svojih namenov, da uporabijo Grčijo kot oporišče za atomski napad na Sovjetsko zvezo. Ni torej vzroka za pritoževanje, če moskovski radio pošteno in odkrito govori o tem in poudarja nevarnost, ki jo ima dovoljenje oporišč ameriškim atomskim enotam«.
V oddaji namenjeni Norveški je komentator dejal, da je NATO prisilila norveško vlado na vojaško sodelovanje z državo, ki je bila njena sovražnica — Nemčijo — proti volji prebivalstva. «Nihče. je pripomnil komentator, ne bi mogel predvidevati, da se bodo čez deset ali dvanajst let norveške oblasti pogajale z napadalcem, z okupatorsko državo o vojaškem sodelovanju«. »Težko je misliti, da norveške oblasti ne poznajo čustev svojega ljudstva, je pri-
pomnil komentator, in verjetno je treba zaključiti, da vodilne osebe Norveške niso povsem svobodne v odločanju. Udeležba v NATO manjša njih možnost neodvisne politike«.
Medtem pa je predsednik zahodnonemške liberalne stranke Maier opozoril obrambnega ministra, naj ne dovoli na ozemlju Zahodne Nemčije zalog atomskega orožja. Opozoril je tudi, naj se zahodno-nemški vojski ne da atomsko orožje. Podpredsednik stranke poslanec Mende je izjavil, da mora biti zahodnonemška vojska sicer nvpderno oborožena, da pa zaradi tega ne potrebujejo atomskega orožja. «Dokler je najmanjša možnost za združitev Nemčije, je dejal Mende. bi se morala zahodnonemška vojska odpovedati atomskemu orožju. V nasprotnem primeru bodo oborožene sile na sovjetskem področju razpolagale z atomskimi izstrelki«,
NOVI DELHI, 10. — Aneu-rin Bevan, ki Je sedaj na obisku v Indiji Je v govoru pred indijskim svetom za svetovna vprašanja predlagal, naj se čim prej skliče konferenca največjih državnikov sveta, da se prepreči, da bi prišlo do »atomske vojne«. Na konferenci bi morali ustanoviti »organizem iz zelo znamenitih osebnosti na vseh področjih človeške dejavnosti, t. j. znanosti, filozofije, umetnosti in tehnike, ki bi na podlagi načelnih direktiv politikov proučili sestavo »konvencije za i človeštvo«.
Marcel Pellenc je danes sporočil, da bo letos 'osegel državni dolg verjtuno l&ou milijard. »V letu 1956, je deja-l, so bile vse postavke plačilne bilance pasivne brez izjeme. Poleg tega se to krvavenje slabša od meseca do meseca. Primanjkljaj z Evropsko plačilno zvezo, ki je leta 1956 zn-ašal 55 milijonov dolarjev mesečno, je letos januarja na-rastel na 70 milijonov, marca pa na 93 milijonov.« Seveda je treba temu dodati tudi znatni primanjkljaj dolarskega področja.
Prvega januarja 1957 je Francija razpolagala samo s sto milijardami frankov v tujih devizah, t. j. komaj za dva meseca. »Z uporabljanjem posojil, ki so nam jih dali Mednarodni	denarni
sklad, skupina ameriških bank za nakup petroleja ter ameriška vlada za nakup bombaža, sk-upno 139 milijard, je nadaljeval Pellenc. bomo lahko vzdržali do konca maja.« S pomočjo morebitnih dodatnih kreditov, za katere se sedaj pogaja, bi Francija lahko vzdržala do srede junija. In potem? Poročevalec ne postavlja nobenih	domnev.
Toda za gospodarske opazovalce je malo mogočih odgovorov na to težavno vprašanje: ali uvedba stroge politike varčevanja ali pa znova priviti vijak z neizbežnim razvrednotenjem denarja. Vsekakor se Molletu	in vsem
Francozom jeseni ne obeta nič kaj rožnat položaj.
Medtem pa se v Alžiru nadaljuje teroristična akcija proti osvobodilnemu gibanju. Danes so v zaporu v Oranu usmrtili tri na smrt obsojene Aliirce. V Parizu pa je alžisko osvobodilno gibanje raztrosilo tajne letake, v katerih preclaga konferenco »pri okrogli mizi« za rešitev alžirskega vprašanja. Zveza študentov pa se je pridružila protestom proti teroristični akciji v Alžiru in odobrila proteste profesorjev Capitan-ta in Pereyga.
Alžirska osvobodilna vojska zadaja francoski vojski resne udarce. Pri nekem močnem spopadu so Alžirci sestrelili velik helikopter, v katerem so bili en častnik m dva člana posadke. Spopadi se ponavljajo na vsem alžirskem ozemlju.
Kakor javljajo iz Rabata, je včeraj prišla z letalom iz Pariza sovjetska trgovinska delegacija, ki se bo pogajala za obnovitev trgovinskih sporazumov med SZ in Marokom, za katere se je do sedaj pogajala Francija. Leta 1954 je maroški izvoz v SZ znašal okoli 200 milijonov frankov, uvoz Maroka iz SZ pa nekaj nac sto milijonov.
Iz Tunisa pa javljajo, da bo predsednik vlade Burgiba odpotoval prihodnji mesec v Libijo, da podpiše libijsko-tunizijsko prijateljsko pogodbo. Hkrati se bo razgovarjal o gospodarskih vprašanjih
Adenauer obišče ZDA konec maja
BONN, 10. — V bonnskih vladnih krogih javljajo, da bo kancler Adenauer odšel na u-raden obisk v ZDA verjetno konec maja na vabilo predsednika Eisenhowerja. Adenauer bo odpotoval iz Bonna
23. maja v New York, kjer bo privatno ostal do 26. maja. Na uraden obisk v Wa-shington pa bo odšel 27. maja.
Junija pa bo Adenauer o-biskal Avstrijo, da vrne o-bisk kanclerju Raabu. Dan še ni bil določen.
Ronomi in Segni o agrarni politiki
RIM, 10. — Na Domicijano-vem stadionu na Palatinu se je zbralo 50.000 poljedelcev iz vse Italije na enajsti čržavni kongres Zveze neposrednih obdelovalcev. Na častni tribuni so se zbrali številni predstavniki parlamenta in skoraj vsi člani vlade s Segnijem vred.
Predsednik zveze Paolo Bo-nomi je omenil reformo a-grarnih pogodb, «problem, ki zastruplja vso italijansko politiko«. Dejal je. da smatra zveza ta zakonski načrt kot izhodiščno točko ne pa za cilj. Borila se bo na vse načine za njegovo izboljšanje, ne da bi pri tem iskala pomoči socialkomunistov, pa tudi ne tako. da bi zrušila sedanjo vlačno solidarnost. Tako ravnanje, je rekel Bono-mi, ne pomeni obrambe koristi zemljiških lastnikov, temveč obrambo kmetov, ki že devet let čakajo na rešitev problema.
Glede na skupno evropsko tržišče je Bonomi dejal, da je «velika luč posvetila na cesto bodočnosti«. »Vendar pa ne bi hoteli, je nadaljeval, da bi se veliko upanje spremenilo v veliko razočaranje. Ni treba podcenjevati številnih vprašajev, ki nastajajo v novem razširjenem gospodarstvu. Ne bi hoteli, da bi Italija vstopila razorožena v zbor, v katerem so gotovo ostali udeleženci odločeni in pripravljeni, ča ne žrtvujejo koristi svojih proizvajalnih slojev na oltar neke ideje, pa naj bo še tako velika in plemenita.«
Bonomi je tudi izrekel bojazen pred nevarnostjo, da bi Italija postala zaostala pokrajina nove Evrope. Pri tem je poudaril, da ima Italija že sedaj najnižje individualne dohodke, da je na zadnjem mestu s povprečnim državnim dohodkom in da daje italijansko poljedelsko gospodarstvo najnižje dohodke v primerjavi z ostalimi narodnimi dejavnostmi.
Za Bonomijem je govoril ministrski predsednik Segni, ki je v svojem govoru našteval, kaj vse je vlada storila na področju agrarne politike. Dejal je, da nobena socialna pridobitev ne bo zalegla, če se predvsem ne poveča proizvodnja. Zaradi tega je nujno pospešiti tehniko ter voditi politiko socialne solidarnosti. ki jo bo treba še o-krepiti.
Nadaljujejo se razgovori med ZDA in Egiptom
KAIRO, 10.	— Egiptovski
zunanji minister Favzi se je tudi danes sestal z ameriškim poslanikom. Predstavnik ameriškega državnega departmaja pa je danes zanikal, da so pogajanja med Washingtonom in Kairom o Sueškem prekopu prišla na mrtvo točko in je pripomnil, da se pogajanja nadaljujejo. To je potrdil tudi predsednik Eisenhower na svoji današnji tiskovni konferenci, ko je izjavil, da se pogajanja z Egiptom nadaljuje-
jo in da so ZDA mnenja, da bo mogoče doseči zadovoljiv sporazum. Dodal je, da mu ni nič znanega, koliko časa bodo pogajanja še trajala. Z DA vsekakor ne nameravajo za sedaj napraviti drugih korakov izven sedanjih pogajanj.
V zvezi s sueškim vprašanjem sta se danes ponovno sestala v gradu Celle Saint -Cloud tudi zunanja ministra Pineau in Selwyn Lloyd.
V Jeruzalemu pa je izraelska zunanja ministrica Golda Meir sprejela sovjetskega poslanika Abramova. Sestanek je zahteval Abramov. Zatrjuje se, da želi Sovjetska zveza pojasnila o izraelskem stali šču do Eisenhowerjeve dok trine o Srednjem vzhodu. V diplomatskih krogih so tudi mnenja, da je Golda Meir govorila z Abramovom o možnosti obnovitve uvoza sovjetskega petroleja in o dovoljenju Židom, ki živijo v SZ, da se izselijo v Izrael.
Kot poroča agencija za Srednji vzhod, pa so sedaj med raznimi arabskimi prestolnicami v teku razgovori da se sporazumejo o skupnem protestu proti kršitvi a-rabskih teritorialnih voda, ki so jo izvršile ameriške ladje
Lukacs se je vrnil na Madžarsko
BUDIMPEŠTA, 10. — Bu-dimpeštanski radio javlja, da je madžarska vlada dovolila Gyoergyju Lukacsu, ki je bil minister za prosveto v Nagy-jevi vladi, da se vrne na Madžarsko. Kakor javlja agencija MTI, se je Lukacs že vrnil.
Radio je sporočil, da je prof Lukacs s pismom zaprosil dovoljenje za povratek, da lahko nadaljuje svoje znanstvene študije. Kakor je znano, je bil Lukacs izgnan v Romunijo.
proračun, ((namesto da bi pobijal inflacijo kot največjo notranjo nevarnost, hoče z njo napraviti sporazum«. «Vendar pa se davčne olajšave, ki so bile ekonomične v svojem bistvu, zdijo potvorjene. Nič ni bilo napravljenega za okrepitev industrijskih investicij ali pa za povečanje proizvodnje. Bolj ko ste bogati, več boste dobili od tega proračuna,« je pripomnil VVilson, ki je nadaljeval: «Medtem ko se od starejšega upokojenca stalno zahteva, naj živi z dvema funtoma tedensko, je preše-, netljivo. da finančni minister zviša za 13 šterlingov tedensko razpoložljivost tistih, ki zaslužijo več kakor deset ti-toč šterlingov letno.«
»Proračun — ki je bil označen kot proračun srednjih slojev — nudi novo definicijo te kategorije,« je dejal Wilson. Ta vsebuje samo 300 tisoč oseb, ki plačujejo dodatni davek.
Nato je Wilson analiziral posamezne postavke, ki jih je včeraj	obrazložil Thorney-
croft, ter jim je postavljal nasproti druge postavke, o katerih se včeraj ni govorilo. Na podlagi teh postavk se celotna	slika zdi manj rož-
nata. «Ni krize pred vratmi, je dejal Wilson, toda živimo z denarjem, ki smo si ga izposodili. Zato je nujno določiti organsko gospodarsko politiko, ki naj ozdravi naše gospodarstvo. Ta gospodarska politika se ne vidi v proračunu, ki, čeprav v drugačni obliki, ima pečat začasnosti in naglice kakor prejšnji proračuni.	Wilson je kritiziral
tudi davčne razbremenitve za podjetja, ki delujejo v tujini, in je dejal, da se bo po njegovem s tem ustvarila samo možnost novih poti za davčne utaje preko kolesja pravilnikov.
«Zač asm davek na bencin je bil odpravljen, toda ali se bodo znižale cene prevozništva?«, je vprašal Wilson. «Kaj bodo napravile petrolejske družbe, katerih dobiček je bil zajamčen v razdobju krize? Odgovor na prvo vprašanje je prišel že danes. Cene javnega prevozništva se ne bodo znižale.«
Na splošno je bil prvi napad opozicije na proračun mnogo ostrejši, kakor so sinoči pričakovali.
Opazovalci pripominjajo, da se je debata okoli proračuna usmerila po tiru srednjih slojev, to je tiste obsežne kategorije državljanov, ki politično nihajo in katerih glas le potreben obema strankama, če hočeta pri volitvah zmagati. Zato se sprašujejo, ali so koncesije Thorneycrofta zadostne, da zadovoljijo te srednje sloje, in ali je laburistična kritika dovolj tehtna, da pri teh slojih ustvari nasprotovanje vladni politiki. V tem smislu se bo polemika verjetno nadaljevala do prihodnjih volitev.
moj povratek na Ciper, zatem pa preklic izrednega stanja na Cipru.«
Nadškof je omenil, da je v svojem pismu, ki ga je poslal 28. marca spodnji zbornici, predvideval istočasno ustavitev operacij proti EOKA in konec izjemnega stanja.
»Kakšno bi bilo vaše stališče, če bi EOKA medtem obnovila svoje delovanje?«, ga je vprašal dopisnik. »Če bi se operacije obnovile, je odgovoril Makarios, bi to bilo verjetno treba pripisati krivdi Angležev.«
Zatem je nadškof izjavil, da ne gre za to, da bi zahtevali takojšnji povratek Cipra Grčiji, pač pa da se tamkajšnjemu prebivalstvu prizna prav'-ca do samoodločanja. Omenil je zatem, da predstavlja turško prebivalstvo samo 18 odstotkov vsega prebivalstva na otoku, in je dodal, da, če ne bi ciprskih Turkov podpirali Angleži, bi še dalje trajalo mirno sožitje, ki je vladalo prej. Odgovorni za sedanjo napetost med Turki in Grki so Angleži. Proti viti se 82 odstotkom ciprskega prebivalstva bi pomenilo odrekati pravico do lamoodločanja.
Makarios bo prišel v Atene 16. aprila, kjer bo takoj konferenca, katere se bodo udeležili ciprslki etnarh. člani grške vlade, ciprski škof Kyfion in glavni tajnik ciprske etnar-hije, če mu bodo britanske oblasti dovolile, da odpotuje s Cipra.
Makarios ni hotel povedati, ali se bodo konference udeležili tudi predstavniki ali voditelji EOKA. Kar se tiče angleškega laburističnega poslanca Noela Bakerja, je nadškof izjavil, da se je z njim razgovarjal «privatno».
Makariosove obtožbe proti Angliji
TANANARIVE, 10. — Dopisniku agencije ((France Pres-se» je nadškof Makarios izjavil: »Glavna pogoja za obnovitev pogajanj z Angieži s-konec mojega izgnanstva, t. j.
■■IIIIIIIMIIIItlllltllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllMIHIIIIIIIIIItllllllllllllllll
HRUŠCEV zagovarja lisenka
IN UKINITEV REDNIH POSOJIL
Doslej so posojila znašala tri do štiri tedenske delavske mezde
MOSKVA, 10. — V govoru, ki ga je imel 8. aprila v Gorkem, je Nikita Hruščev izjavil, da vlada in partija predlagata sovjetskim delavcem, da se od leta 1958 dalje ukinejo letna državna posojila, če sovjetski delavci pristanejo, da se vračanje prejšnjih posojil prekine za dvajset ali petindvajset let. Tudi po tej dobi, je dejal Hruščev, ne bo mogoče v enem samem obroku vrniti 260 milijard rubljev kolikor znaša sedaj javni dolg. Ta bi se vračal v obrokih v višini 13 milijard letno.
Strokovnjaki za gospodarske zadeve pripominjajo, da pred stavljajo v Sovjetski zvezi državna posojila redne dohodke. Ministrska okrožnica določa znesek, Ki ga morajo podpisa ti delavci. Leta 1956 je ta znesek znašal tri ali štiritedensko mezdo.
Poleg teh posojil obstaja tudi triodstotno posojilo «prosto prenosljivo posojilo«. Vsak državljan jahko podpiše obveznico s triodstotnimi obrestmi in to posvjilo se mu v primeru potrebe lahko takoj vrne Hruščev je pripommi, da bo do te obveznice še dalje obstajale.
Hruščev je v svojem govoru tudi izjavil, da je naklonjen tezi znanega biologa L.-senka in da se strinja z njim. da je treba v kmetijstvu uporabljati mešana organska in mineralna gnojila, ter je pripomnil, du je komisija akademije za kmetijske znanosti ja nuarja s posebno resolucijo obsodila to tezo. V zvezi z obtožbami, da je Lisenko, ko je bil presdednik akademije za kmetijsko znanost kazal netolerantnost in preziral teori je bil predsednik akademije vim, je Hruščev zagovarja! stališče L sen.ka, češ da Lisen. ka pozna. (Lisenko je užival zelo velik sloves tudi v stalin-dobi). Z druge strani je Hruščev kritiziral nekatere člane akademije za kmetijsko znanost, češ da uporabljajo v zvezi z znanstvenimi vprašanji nedemokratične »milični-ske« metode.
Hruščev je tudi obsodil dejstvo, da dva člana vlade, minister za kmetijstvo Mackevič in minister za sovhoze Benediktov nista zavzela jasnega stališča v sporu v zvezi s teorijo o gnojilih, ki jo zagovarja Lisenko.
Kardeljevo predavanje o nadaljnji izgradnji družbeno-političnega sistema FLRJ
BEOGRAD, 10. — Prva številka časopisa «Arhiv za pravne in družbene znanosti« in nocojšnje beograjsko časopisje objavlja govor, ki ga je imel Edvard Kardelj na seji pravnega sveta zveznega izvršnega sveta 26. januarja o aktualnih nalogah zakonodaje na področju nadaljnje izgradnje družbeno - političnega sistema Jugoslavije.
Po mnenju Kardelja je razdelitev družbenega dohodka e-no osnovnih vprašanj družbenega sistema. > socialistični družbi, ki je šele v začetku svojega razvoja, je to vprašanje naravno, toda zaostajanje pri reševanju tega vprašanja lahko postane materialno in politično škodljivo.
Kardelj je mnenja, da nosilec sistema razdelitve ne bi smela biti država oziroma njen upravni organ, temveč organi družbenega upravljanja, ki delujejo v okviru sorazmerij enotnega družbenega načrta. Ko bo vprašanje sistema razdelitve dohodka pravilno rešeno, bo tudi bolj utrjen pravni položaj delavskih svetov in komun in določeni njihovi medsebojni odnosi. E-Kardelj je dalje opozoril tudi na pomen družbene evidence in kontrole nad delom vsake gospodarske organizacije v okviru zaščite zakonitosti dela. S tem v zvezi bi bilo potrebno ustanoviti enotno avtonomno organizacijo. Poudaril je tudi potrebo ustanovitve mehanizma za nadzorstvo zakonitosti dela lokalne samouprave, samostojnih ustanov, organizacij upravnih in drugih organov. To nalogo naj bi dobili sodni organi, ki bi razveljavili vse nezakonite sklepe. Trdna izgradnja družbene evidence in kontrole ter kontrole zaščite zakonitosti bi po mnenju Kardelja omogočila še večji razvoj samouprave v delavskih svetih in komunah.
Eiscnhower o trgovini s Kitajsko
WASHlNGTON. 10. — Predsednik Esennower je danes na tiskovni konferenci izjavil v zvezi s trgovino med Z.DA in komunističnimi državami. da vlada proučuje, ali je mogoče bolje povezati direktive, ki urejujejo trgovino s Kitajsko, z direktivami o prometu s sovjetskim blokom. ZDA nimajo namreč sedaj nobene trgovine s Kitajsko, dovoljujejo pa trgovino s Sovjetsko zvezo samo za ožjo kategorijo blaga.
Eisenhower je nato izjavil, ča nekateri ameriški zavezniki, kakor na pr. Japonska, potrebujejo obširnejše trge, da ohranijo trdnost svojega gospodarstva.
Glede Japonske je Eisenho-wer izjavil, da so tri sredstva, s katerimi bi japonsko gospodarstvo lahko dobilo potrebno oporo. Ta so; finančna pomoč iz tujine, izvoz v države, kakor so ZDA, in trgovina z državami s številnim prebivalstvom, kakor j* Kitajska,
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
11. aprila 1957
Vrem« včeraj: Najvišja temperatura 12,5, najmžja 9,6, tračni tlak 996,6, vlaga 79 odst., 3,8 padavin, temperatura morja 10,1.
Vreme danes: Pretežno oblačno vreme s krajevnimi razjasnitvami.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 11. aprila
Leon, Levko Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 18.46. Dplžina dneva 13.18. Luna vzide ob 13.22 in zatone ob 3.28.
Jutri, PETEK, 12. aprila
Saba, Savica
Pred današnjo sejo na tržaškem županstvu
Začasno odvrnjena v tržaškem občinskem
kriza
svetu?
Sestanek občinske komisije za prosto cono in komisije za pomorstvo - Za podporo tržaškemu pristanišču
Drevi ob 18. uri bo redna I odpeljan v Koper. O njegovem
seja tržaškega občinskega sveta. V preteklih dneh so vsi tržaški časniki mnogo pisali o tej seji kot odločilni za nadaljnji obstoj občinskega sveta. Sklicevali so se na možnost da bo socialistični svetovalec Teiner vztrajal na stališču, da mora župan dovoliti razpravo o njegovi resoluciji, ki jo je predložil na seji preteklega petka in ki je zarači županove trdovratnosti povzročila, da je vsa leva opozicija zapustila sejno dvorano ter je moral župan sejo prekiniti. Včeraj pa smo zvedeli, da svetovalec Teiner ne bo zahteval te obravnave, ampak da bo predlagal vključitev v občinski odbor predstavnika MEN. Po mnenju socialističnega svetovalca bi se z vključitvijo predstavnika o-menjene skupine v občinski odbor vprašanje proste cone hitreje reševalo.
Obenem pa smo zvedeli, da nekateri svetovalci «male leve opozicije« ne bodo več pogrevali vprašanja o diskriminacijah. Gre torej za popustitev nekaterih malih levičarskih skupin tako imenovane čemokratične levice pred demokristjani, ki še vedno vztrajajo na diskriminaciji do nekaterih skupin v občinskem svetu. Socialistu Teinerju, dvema svetovalcema MEN, ki imata za svoj občinski program le borbo za prosto cono in še kakemu »neodvisnemu« svetovalcu zadostuje, da demokristjani obljubijo, da bodo podprli načrt o postopni ustanovitvi proste cone v roku treh let. Ker so demokristjani to že sprejeli, ni izključeno, da boco te male levičarske skupine šle mimo vseh svojih dosedanjih političnih zahtev v občinskem svetu glede udeležbe vseh o-pozicijskih skupin ne glede na njihovo strankarsko pripadnost v raznih javnih ustanovah.
Občinske komisije pa neutrudno delajo, da bi sestavile svoje načrte o raznih gospodarskih in drugih vprašanjih mesta ter jih nato predložile občinskemu svetu najkasneje do konca tega meseca, kot je bilo to določeno.
Včeraj sta se sestali komisija za prosto cono in komisija za pomorstvo;-Na seji za prosto cono so sklenili, ča posamezni člani ne bodo več dajali podatkov časnikarjem in da bodo zato po vsaki seji izdali uradno poročilo. Do sedaj je bilo namreč v praksi, da so časnikarji sami poiskali informacije o delu komisije in jih objavili tako, kot so jih dobili od članov komisije.
Zato je bilo sinoči izdano sledeče poročilo:	«10. aprila
se je sestala komisija za prosto cono in nadaljevala s proučevanjem predlogov, ki so jih predložile posamezne skupine v občinskem svetu. Komisija je proučila možnost u-voza nekaterih potrošnih predmetov in reprodukcijskega blaga v prvem obdobju u-6tanovitve proste cone. Poleg tega pa je soglasno sklenila, da bodo seznam potrošniških in drugih predmetov, ki bi morali biti oproščeni carine V okviru proste cone, predložila v proučevanje zainteresiranim gospodarskim kategorijam.
Nato je komisija sprejela tudi člen 3 načrta proste cone, ' ki govori o zaščiti krajevne industrije. Prihodnji sestanek komisije bo v torek.«
Občinska komisija za pomorstvo pa je ob številni u-deležbf raznih izvedencev razpravljala izključno o členu 8 zakona o pomorskih konvencijah, ki ga je svoj čas minister za trgovinsko mornarico predložil v odobritev parlamentu. Med razpravo so bili predlagani številni amandmaji, ki se nanašajo predvsem na državne subvencije podržavljenim pomorskim družbam.
Pripomniti moramo, da je to delo komisije čodatnega značaja, ker je komisija že tako) ob začetku tega leta sestavila načrt najnujnejših zahtev tržaškega pristanišča in ga poslala pristojnim pomorskim organom v Rim.
Poleg obravnave o členu 8 zadevnega zakona so člani komisije sklenili, da bo treba razširiti akcijo za obrambo interesov tržaškega pristanišča tudi na druge javne ustanove, kot na primer na pokrajino, na ostale občine in še posebno na bližnje italijansko zaledje. Na tem področju bi lahko Trst našel podporo v Gorici in Vidmu, podporo posameznih županov in še posebno podporo goričkih in videmskih poslancev. Poleg tega pa je naše mesto vključeno tudi v tako imenovano skupnost jadranskih pristanišč, ki se ukvarja izključno s pomorskimi vprašanji vsega Jadrana
 «»-------
IZ KOPRA
Genovski inženir ilegalno preko meje
V zvezi s »skrivnostnim izginotjem« genovskega inženirja Glampaola Marcuccija, ki je v našem mestu obiskoval neki tečaj pri «Es«o Standard«, smo iz Kopra izvedeli nasled-
Mareucci je v nedeljo ilegalno prešel mejo nekje v MUjskih hribih. Zaustavile so ga jugoslovanske cbmejne straže in kmalu za tem je bil
ilegalnem prehodu so bile obveščene pristojne oblasti v Trstu (radio Koper je vest objavil že v ponedeljek). Postopek je v teku In ko bo rešen, bodo Marcuccija predali italijanskim obmejnim organom.
Seja railjskega obč. sveta
Odložena razprava o deželni avtonomiji
Sinoči je bila v Miljah seja občinskega sveta, na kateri bi morali razpravljati o resoluciji za ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom, toda razprava o raznih drugih upravnih zadevah se je dolgo zavlekla, tako da o-menjena resolucija ni prišla na vrsto in bodo o njej razpravljali na prihodnji seji, ki bo po praznikih.
Najprej je občinski svet soglasno odobril poziv prefekturi, da bi čimprej odobrila sklep občinskega sveta glede poenotenja plač občinskim u-službencem. Občinski svet je namreč že lani določil poenotenje plač občinskim uslužbencem, toda upravni pokrajinski odbor ni še do sedaj odobril tega sklepa, zaradi česar so občinski uslužbenci zaprosili občinski svet, naj posreduje pri pokrajini za čimprejšnjo rešitev tega vprašanja.
Nato je občinski svet odobril nakup novega osebnega avtomobila za občinsko upravo, ker bodo dosedanjega preuredili za mrtvaški voz. Za nakup novega avtomobila m preureditev starega bodo potrošili skupno 1,5 milijona lir. Prav tako je občinski svet o-dobril nakup zemljišča v IJ-lici Battisti, ki ga ima sedaj občina v najemu za svoja skladišča, da bodo tam sezidali občinsko garažo, delavnico itd. Za 1015 kv. metrov zemljišča in staro zgradbo bodo dali približno 8,5 milijona lir, ki si jih bo občina sposodila. Mnogo so nato govorili še o zakonu št. 703, ker prefektura ni odobrila sklepa občinskega sveta o izključitvi nekaterih predmetov iz seznama za trošarino. Občinski svet je sinoči zaradi tega vključil v seznam tudi olje, kis itd,
Ob koncu seje je občinski svet še sklenil oddati v oskrbo novo avtobusno postajo v Miljah občinskemu prevozniškemu podjetju ACNA.
— «« — .
Del« delegacije krajevnih uslužbencev
Zveza uslužbencev krajevnih ustanov CG1L sporoča, da je njena delegacija, ki je odpotovala predvčerajšnjim v Rim, s pomočjo tajništva vsedržavne zveze te stroke CGIL Stopila v stik s tajništvom
ter da je imela sinoči prvi sestanek z dr. Levantom, ravnateljem odseka za tržaško področje. Na sestanku so razpravljali na osnovi tega, kar so krajevni uslužbenci že dosegli v raznih mestih.
Tako so na primer dosegli uslužbenci pokrajine v Bologni pet štiriletnih periodičnih poviškov po 10 odstotkov, v Pescari 4 štiriletne periodične poviške po 10 odst., v Vi-cenzi 10 periodičnih poviškov po 5 odstotkov itd.
Iz tega je razvidno, da je ravnanje dr. Macciotte v nasprotju z ravnanjem nadzornih oblasti v drugih pokrajinah. Glede vprašanja bolniških uslužbencev je delegacija posredovala pri odvetniku Giaccalonu, generalnem načelniku ministrstva za celo, ki ji je sporočil, da je minister že posredoval pri notranjem ministrstvu, naj poskrbi, da bo vladni generalni komisariat spoštoval sporazum, sklenjen med sindikati in vsedržavno zvezo bolnišnic (FIARO) glede 3.5-odstotnih periodičnih poviškov.
Slovenske srednje šole morajo ostati v mestu!
Ob obnaiVnavi letošnjega pokrajinskega proračuna je predsednik pokrajinskega sveta prof. Gregoretti v odgovor svetovalcu Siškoviču, ki je zahteval, naj se pokrajinska uprava zanima za zidanje novega šolskega poslopja za slovensko realno in klasično gimnazijo, ki »ta nastanjeni v neprimernih in nehigienskih prostorih v Ulici Lazza-retto Vecchio, dejal, da je o tem vprašanju govoril z vladnim komisarjem. Prof. Gregoretti je izjavil, da je predlagal, naj bi v ta namen dozidali še eno nadstropje na slovenski šoli pri Sv. Ivanu.
2e tedaj smo proti temu Gregorettijevemu načrtu odločno protestirali, ker smo menili, da bi to pomenilo načrtno odstranitev vseh slovenskih višjih šol iz središča mesta.
Sedaj pa smo zvedeli, da je pokrajinski predsednik naročil ravnateljstvu slovenske višje gimnazije v Ulici Laz-zaretto Vecchio. naj izdela načrt za dozidavo enega nadstropja šolskega poslopja pri Sv. Ivanu. Kot torej vidimo, sedaj ne gre več za pomanjkanje denarnih sredstev za zidanje novega šolskega poslopja za slovenske višje srednje šole, kot so to do sedaj poudarjali pristojni organi. Zato pa so se odločili, da izrinejo vse slovenske višje srednje šole iz središča mesta.
O tem diskriminacijskem
pokrajinskem načrtu so zvedeli tudi profesorji in dijaki realne in klasične gimnazije, ki so takoj izrazili svoje nezadovoljstvo in ogorčenje. Samo zamisel tega načrta bo povzročila med vso slovensko javnostjo upravičeno ogorčenje. Tržaški Slovenci že vsa povojna leta zahtevajo od šolskih im upravnih oblasti, do se jim enkrat za vselej popravi krivica, ki jim jo je napravil fašizem, ko je uničil vse slovenske šole.' Zahteva Pa se n* nanaša samo na obstoj slovenskih šol. Tržaški Slovenci zahtevajo tudi, da se dajo slovenskim šolam u-strezni in sodobni šolski prostori v središču mesta, kjer so bile že pred prvo svetovno vojno in tudi vsa leta po zadnji vojni. Izriniti slovenske šole iz središča mesta in jih potisniti v predmestje bi pomenilo grobo kršitev slovenskih narodnostnih pravic.
Novo poslopje za slovenske višje srednje šole je treba sezidati v središču mesta, ker imajo Slovenci pravico do teh šol v mestu in ne v predmestju. Po možnosti pa bi moralo biti sezidano v bližini železniške in avtobusne postaje, tako da bi bilo pri roki tudi okoliškim dijakom. Pristojni organi ne morejo in ne »mejo iti mimo teh dejstev, ki predstavljajo edino pravično rešitev zidanja novega poslopja za slovenske višje srednje šole.
Avitrijct »o napravili korak naprej
Trst in vprašanje avstrijske mornarice
Bo naše mesto postalo matično pristanišče za avstrijsko ladjevje? - Avstrijski uvoz in izvoz v preteklem letu
Poročali smo že o avstrijskih načrtih za gradnjo lastne trgovinske mornarice, za kar je ministrstvo za promet že pripravilo zakonski osnutek. O tem vprašanju je sedaj razpravljala tudi zvezna avstrijska trgovinska zbornica, !ki je izrazila svoje zadovoljstvo z nameravano gradnjo lastnega ladjevja. Zbornica je izrazila nekatere pripombe k zakonskemu osnutku in je kritizirala predvsem tiste dele osnutka, ki določajo, da bo lahko država avstrijske brodarje v primeru potrebe prisilila, da bodo prevažali blago po določenih tarifah. Zbornica je mnenja, da so ta določila presplošno navedena in da bi taka določila bila upravičena samo v primeru vojne.
Stališče avstrijske trgovinske zbornice je izerdno pomembno, saj se je na ta način premaknilo vprašanje gradnje avstrijske mornarice za dobršen korak naprej. V tej zvezi smo tudi že poročali, da so avstrijske jeklarne že naročile gradnjo velike tovorne ladje v nemških ladjedelnicah.
Se vedno pa je odprto vprašanje matičnega pristanišča
Seja odbora trgovinske zbornice
Tržaški gospodarstveniki na razgovorih v Ljubljani
Včeraj se je pod predsedstvom prof. Luzzata Fegiza sestal izvršni odbor trgovinske zbornice, ki je razpravljal o tržaški delegaciji i-tali-jansko-jugoslovanske trgovinske zbornice iz Milana, ki je bila ustanovljena pod okriljem tržaške trgovinske zbornice. Ta delegacija združuje 61 članov, ki so se sestali 3-aprila in so izvolili izvršni odbor. Včeraj je odpotovalo v Ljubljano odposlanstvo katero sestavljajo Vatta, Cole-gin, Spinotti, Kocjančič in Košuta, ki so člani izvršnega odbora tržaške delegacije i-talijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice. Odposlanstvo, katero spremlja šef urada za zunanjo trgovino tržaške trgovinske zbornice, se bo v Ljubljani sestalo s predstavniki slovenske delegacije jugoslovansko-italijanske trgovinske zbornice s sedežem v Beogradu. Na tem zasedanju bodo razpravljali o verjetni reviziji trgovinskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo in še posebej o lokalnem trgovinskem sporazumu odnosno o izmenjavi med obmejnimi področji.
Izvršni odbor tržaške trgovinske zbornice je nato razpravljal o »zasedanju prostih luk«, ki bo 16. aprila v Brin-disiju in kjer bodo zastopana vsa italijanska pristanišča. Na tem zasedanju bo sodelovala tudi delegacija tržaške zbornice, ki bo še predhodno
podtajnika notranjih zadev razpravljala o tem vprašanju.
  ............
Utpešno zaključena policijska akcij‘a
Skupina	nevar
vendar	končala
Med njimi je več mladoletnikov - Skupna vrednost ukradenega blaga znaša okoli 3 milijone lir
Ponovno in povečano delovanje tatov skuterjev in avtomobilov je prisililo policijske organe, da »o začeli z akcijo, ki bi se morala končati z aretacijo kake skupine 'eh nevarnih zlikovcev. Po mesecih in mesecih preiskave ter zasledovanja sumljivih o-seb so končno policijski agenti zajeli 5. t.m. tri mladeniče v trenutku, ko »o ukradli h avta Giovannija Martinolija v Ul. Mazzini dežni plašč.
Med telesno preiskavo »o jim celo našli nekaj zavojev bonbonov in par rokavic, seveda tatinskega izvora. Aretirane osebe, in ’ sicer 18-'et-nega Giorgia Q. iz Videmske ul., 21-letnega Danteja Sur-riana in 25-letnega Luigija 'giacuzza oba iz Ul. Commer-ciale so zaslišali in tako je prišla na dan cela veriga do sedaj nepojasnjenih tatvin. Seveda so mladeniči navedli tudi imena svojih pajdašev in do 8 t.m. je policija aretirala še 19-letnega G.orgia C- iz Videmske ulice, 2fi-let-nega Guerrina V. iz Ul. Com-merciale in 19-letnega Clau-dia L. iz Ul. Gozzi 5.
Da je njihovo delovanje preseglo že vse meje, dokazujejo priznanja aretiranih mladeničev. Mladi Giorgio O. je imel na vesti kar 7 tatvin izvršenih s sodelovanjem Sur-riana in Giaeuzza, dve s samim Surrianom, tri pa l Gia-cuzzom in 20-letnim Guerri-nom V. Kradli pa ao, kar jim je prišlo pod roko, od električnih gramofonov do ameriških cigaret, ki so jih prodajali po 150 lir zavitek, fotografskih aparatov, srajc in steklenic «gina» ali «whisky-ja».
Surriano je v začetku zasliševanja priznal, da je osebno brez pomoči drugih izvršil le dve tatvini. Toda ukradeno blago, ki so ga našli med preiskavo na njegovem domu, je dokazovalo, da mladenič ni tako nedolžen kot je trdil. P.oleg tatvin, ki jih
je srečno izpeljal s sodelovanjem drugih, je kradel tudi po stanovanjih. Med drugim je svojemu znancu ukradel iz njegove sobe zlat prstan, ki ga je nato zastavil za 3200 lir in polico prodal nekemu mehaniku. Njegovo največje veselje so bile tatvine skuterjev in pri tem delu ni gledal ne na znamke ne na barvo: vzel je vozilo in se odpeljal. Včaiih se je zadovoljil tudi s tatvino rezervnega kolesa, za katerega Je dobil reci in piši borih 500 lir.
»Nadobudni« mladenič je šel še dalje: nekega dne je stopil na «Saturnio», kjer je prosil, da bi mu dali kaj za pod zob. Med ogledovanjem parnika se mu je posrečilo vdreti v kabino prvega razreda in ker ni hotel oditi praznih rok, si je prisvojil brisače. Z istega parnika je tudi neopazno prinesel na kopno dve preprogi, ki ju je 19-let-ni Claudio L. iz Ul. Gozzi, ki se je tudi omadeževal s kako tatvino, nato prodal neki ženski.
Z aretacijo Claudia L, je policija zaključila akcijo s prijavo nepoštenih mladeničev, ki so ukradli za približno 3 milijone lir blaga, sodišču pod obtožbo organizacije tatinske tolpe in številnih tatvin. Seveda so Jih premestili iz policijskih celic v ko-ronejske zapore v pričakovanju procesa, medtem ko so 22-letnega Sergia Visentina iz Ul. Commerciale, ki je pred letom eni sodeloval pri neki tatvini, izpustili na začasno svobodo, a se bo moral tudi on zagovarjati pred sodiščem.
Na istem procesu bodo tudi prisotni kot obtoženci 47-let-ni Giuseppe Donda iz Ulice D Chiesa in 35-letni Bruno Stoppani iz Ul. dei Giaggioli zaradi nakupa ukradenega blaga ter 54-letni Ercole Pa-soucci iz Ul- Madonnina zaradi neprevidnega nakupa.
V zvezi z napori za okrepitev turizma pripravljajo trgovinska zbornica, pokrajinska turistična ustanova in gledališče Verdi glasbeni teden «Treh gradov«, na katerem bodo sodelovali priznani glasbeniki. Teden bo v septembru. Z ureditvijo tržaškega obrežja pa se ukvarja posebna komisija, ki se bo sestala 27. aprila in ki bo razpravljala o urbanističnem načrtu arh. Rogersa.
Odbor je sklenil ustanoviti tudi v Trstu center za informacije o kreditu, kot so to naredili že v drugih italijanskih mestih. Ta center se bo ukvarjal predvsem s stalno rastočimi kupčijami na obroke.
Predsednik vlade je imenoval prof. Luzzata Fegiza za člana odbora za povečanje zaposlitve in dohodkov, katerega so ustanovili pri predsedstvu vlade in ki se bo prvič sestal 17. aprila.
 «»-------
Zaradi slabega vremena
Mr. Zellerbach šele danes v Trstu
Zaradi slabega vremena ni mogel ameriški veleposlanik Zellerbach včeraj popoldne z letalom odpotovati iz Rima. Veleposlanik je odpotoval sinoči z vlakom ob 21.30 in bo prispel v Trst danes zjutraj ob 8.25. Na tržaškem kolodvoru ga bo sprejel vladni generalni komisar dr. Palamara in številni predstavniki oblasti.
Ob 10. uri bo veleposlanik obiskal vladnega generalnega komisarja, nato škofa, predsednika pokrajinske uprave, župana m poveljnika vojaškega okrožja, ob 12,30 pa se bo v hotelu «Excelsior» sestal s predstavniki tiska.
Po kosilu, ki ga bo priredil vladni generalni komisar, bo gospod Zellerbach obiskal pristanišče, ob 17. uri pa ameriški konzulat, medtem ko se bo zvečer udeležil sprejema, ki ga bo priredil ameriški konzul v Trstu Mr. M. GaneU. Veleposlanik Zellerbach bo odpotoval iz Trsta v petek zjutraj.
 ■
Protestno gibanje v boljunskcm kamnolomu
V kamnolomu Salec v Bo-ljuncu so začeli delavci protestno gibanje, ker se noče delodajalec pogajati o njihovih zahtevah. Delavci ne bodo opravljali nadurnega in izrednega dela.
iinimnHiHiinHiinniiiimHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiiuiitiii
Skupščina Zveze pomorščakov
Protest članov zadruge »Garibaldi"
Člani se ne bodo udeležili občnega zbora v Rimu, ker ga imajo za nezakonitega
Včeraj je bila v Ul. Zonta 2 skupščina članov zadruge »Garibaldi«, ki jo je sklicala Zveza pomorščakov CGIL. Skupščino je odprl predstavnik pomorščakov Sojic, ki je na kratko omenil položaj zadruge ter dal nato besedo članu vodstva Zveze pomorščakov (FILM). Ta je orisal delovanje komisarja, ki že več let upravlja zadrugo in ki je izvedel več škodljivih ukrepov. Predvsem je poudaril razne spremembe pravil, ki so bile sprejete brez posvetovanja s člani.
Po poročilu je spregovorilo več pomorščakov, ki so ostro protestirali proti tem spremembam. V imenu vodstva nove Delavske zbornice CGIL je spregovoril Cattonar. Po diskusiji so sprejeli razne sklepe. Predvsem je tajništvo FILM na zahtevo udeležencev skupščine sestavilo protest članov zadruge proti nezakonitim ukrepom komisarja m proti nezakonitemu sklicanju občnega zbora. Nato so izglasovali tudi pooblastilo, s katerim naročajo tajništvu, naj seznani pristojne oblasti s protestom skupščine ter naj z vsemi sredstvi, ki so mu na razpolago zaščiti njihove interese.
Nato so sklenili, da se ne
za avstrijsko ladjevje, pri čemer je predvsem zainteresiran Trst, saj bi avstrijska mornarica znatno povečala ne samo število pomorskih zvez med Trstom in prekomorskimi državami, temveč bi nudila tuči obsežne možnosti zaposlitve manjšim in srednjim trgovskim in industrijskim podjetjem.
V tej zvezi so zanimive zadnje vesti o izredno obsežnem prometu, ki se bo razvil skozi Sueški prekop proti deželam Daljnega vzhoda. 12. aprila bo iz Trsta odplula Lloydova ladja «Nino Bixio», na katero bodo naložili o-krog 3000 ton povečini avstrijskega blaga; industrijskih izdelkov, električnih naprav, papirja, celuloze in strojev. To bo prva ladja na trgovski progi Trst-Daljni vzhoc’. ki bo odplula po sueški krizi iz Trsta skozi Sueški prekop.
Poudariti je treba, ča se trgovinska izmenjava med Avstrijo in azijskimi državami vedno bolj razvija. Avstrijska industrija se tako vedno bol jzanima za indijski in pakistanski trg in ji je uspelo zaključiti uspešne pogodbe s Kitajsko. Zelo ugodni so trgovinski odnosi z Japonsko, kamor so avstrijski izvozniki v zadnjih dveh letih povečali obseg izvoznega blaga. Zadovoljive so tuči perspektive za izmenjavo s Korejo zlasti v zadnjem času, ko je ta država iz političnih razlogov zmanjšala obseg svojih trgovskih stikov z Japonsko.
Obseg avstrijskega izvoza in uvoza skozi Trst se bo torej v bližnji prihodnosti nujno še povečal. V tej zvezi so zelo zanimivi podatki avstrijske trgovinske zbornice o razvoju avstrijskega prometa skozi Trst v preteklem letu. Skozi Trst so Avstrijci poslali v letu 1956 2.574.185 ton blaga, kar je za 7 odstotkov več kot v letu 1955. 77 odst. vsega avstrijskega tranzita je v lanskem letu pritegnilo naše pristanišče.
 «»--------
Danes stavka
pekovskih delavcev
Drevi se prične 24-urna stavka, ki sta jo napovedala o-ba sindikata pekovskih delavcev. Stavka se prične med 18. in 19. uro, ko po navadi pripravljajo zamesitev, ter se, bo nadaljevala do iste ure jutri. Vsekakor pa lahko pride tudi do preklica stavke, kajti ob 16.15 bo na uradu za delo sestanek med predstavniki pekov in pekovskih delavcev. Ob 18. uri pa bo v prostorih stare Delavske zbornice CISL enotna skupščina pekovskih delavcev, na kateri bodo proučili položaj v zvezi s temi pogajanji.
 «» - -
O V soboto ob 18. uri bo radniki- Novi odbor čaka ve- v konferenčni dvorani trža-
bodo udeležili volitev novgga upravnega sveta zadruge ter ne bodo zato poslali pooblastil tajništvu občnega zbora, ki bo 27. t. m. v Rimu. Končno so sklenili, da bodo poslali protestno brzojavko ministru za delo in socialno skrbstvo Vigorelliju. 27. t. m. pa se bodo ponovno sestali na skupščini in proučili novi položaj ter sprejeli morebitne nove sklepe.
Volitve odbora v Del. zadrugah
Danes bodo volili novi tovarniški odbor tudi v Delavskih zadrugah. Danes in jutri bodo volili vsi uslužbenci prodajaln, v soboto pa uslužbenci osrednjega ravnateljstva. Volilnih upravičencev je 500, in sicer 344 uradnikov, ki izvolijo pet predstavnikov, ter 156 delavcev, ki izvolijo tri predstavnike. V dosedanjem odboru so bili 4 predstavniki struje CGIL in trije predstavniki struje CISL, ki so vsi u-
liko dela, saj je mnogo nerešenih vprašanj in tudi odnosi med uslužbenci in ravnateljstvom niso vedno zadovoljivi.
šike bolnišnice svečanost ob svetovnem dnevu zdravstva. Prof. dr. Domenico Campa-nacci bo govoril o temi »Prehrana in zdravje«.
iliiiiitiiiiiiillitiMiiiiiiiiiiiintliliiiiiiliiiiiitHiiimiiiiiiiiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiliiiilllitliiilliiilililllaiuiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiliiiiiiiiiiiiiiiniiilitiil
Izpred prizivnega sodišča
Potrjena razsodba kazenskega sodišča: vsak tihotapec bo plačal 20 milijonov
Če pa te vsote ne bodo mogli plačati (kar je skoraj nemogoče), bodo presedeli tri leta v zaporu - Naivni izgovori jim niso pomagali
Pogajanja o odpustih v «Editorialc Libraria*
Včeraj so se na Zvezi in-dustrijcev sestali predstavniki sindikatov in tiskarskega podjetja Editoriale Libraria ter razpravljali o 17 odpustih, ki jih je nameravalo izvesti podjetje. Ker predstavniki podjetja niso hoteli povedati, v katerih oddelkih sploh mislijo odpustiti delavce, sindikati sploh niso mogli skleniti sporazuma s podjetjem.
Vsekakor pa so predstavniki podjetja izjavili, da bodo odpustili samo 12 delavcev in ne 17, kot so prej nameravali. Te čelavce pa bi odpustili postopoma.
—■-«»----
Volitve odbora v Javnih skladiščih
Včeraj ob 730 so se začele v Javnih skladiščih volitve novega tovarniškega odbora, v katerem bodo 4 predstavniki _ _________ „
delavcev in 3 predstavniki u- i ameriških in švicarskih ciga-radnikov. Doslej je volilo že ret, v tovorniku pa samo ne-nad Z0Q uslužbencev,	I	kaj opek, ki bi pa zacostova-
20 milijonov 600 tisoč lir je »a naše pojme naravnost bajna vsota, s katero razpolagajo le redke, privilegirane osebe. In vendar bodo morali to vsoto plačati čržavi štirje obtoženci, ki jih je videmsko sodišče januarja lani obsodilo zaradi tihotapstva tujih cigaret in ker niso plačali davka na poslovni promet. To so 33-ietni Salvino Boscolo iz Chiog-gie, 32-letni Mario Gastadello ki Padove, 38-letni Antonio Zancan ravno tako iz Padove in 37-letni Mario Bearzi iz S. Giorgio di Nogaro. Ti bi morali presedeti 2 meseca v zaporu in plačati vsak omenjeno vsoto, ki bi se spremenila v primeru, da je v določenem roku ne izplačajo, v nadaljnja tri leta zaporne kazni.
Do odkritja tihotapske skupine je prišlo okoli 3. ure ponoči 21. maja 1955 ob izlivu reke Zellina pri Portu No-garu. Patrulja agentov finančne straže je namreč oprezovala po okolici, ko je opazila na stranski poti ob nasipu tovornik, ki se jim je bližal z ugasnjenimi lučmi. 2e to je bilo sumljivo in ko so a-genti, ki so se seveda potuhnili in skrili, opazili, da pred tovornikom hodi neki možak in da se za vozilom pelje še nekdo s skuterjem, ravno tako brez luči, so stopili iz teme in vse tri aretirali. Tako »o ugotovili, da je bil pešec Gastadello, šofer Zancan in skuterist Bearzi. Istočasno pa sta se z morske strani približala obali dva čolna natovorjena z zaboji cigaret. Agenti so streljali v zrak, da bi prestrašili čolnarje, a ti so zapluli do nasprotne obale in zbežali.
Jasno je bilo, da sta bili skupini med seboj povezani za tihotapsko delovanje:	v
čolnu je bilo namreč 680 kg
le za pokritje in kamufliranje vtihotapljenega tobaka.
Medtem ko so Gastadella, Zancana in Bearzija odpeljali na zaslišanje, so druge patrulje začele iskati posadko čolnov in res se jim je v Ma-ranu Lagunare posrečilo iztakniti 33-letnega lastnika čolna Salvina Boscola iz Chioggie. Ta jim je med potjo proti poveljstvu skušal uiti, kar pa se mu ni posrečilo. Boscolo sicer ni skušal niti tajiti prevoza cigaret, vendar se je izgovarjal, da ga je med ribarjenjem ustavila posadka nekega motornega čolna in ga prosila, seveda proti nagradi 50.000 lir, da odpelje cigarete na obalo, To svojo verzijo je mož kasneje spremenil in čejal, da je bil prisiljen pod grožnjo samokresa peljati cigarete. Jasno je, da mu ni nihče verjel in prav zato ga je sodišče tudi obsodilo.
Medtem pa so zasliševali Gastadella, ki 'je izjavil, da ie v Latisani kupil opeke, da bi pokril neko streho. Ob vrnitvi domov je spoznal, da niso za njegovo rabo, zaradi česar si je izposodil tovornik in povabil s seboj Zancana kot šoferja in hotel opeke zamenjati. Toda skladišče z gradbenim materialom je bilo že zaprto in da ne bi trpeli izgube z vožnjo, sta se namenila v Marano, kjer sta nameravala kupiti ribe in nato s prodajo poravnati stroške. Toda smola je hotela, da rib nista dobila in ker so tedaj odpovedale tudi luči na tovorniku, sta »la po stranski poti v smeri Tržiča,
Bearzi pa se je izgovarjal, da ne ve ničesar o cigaretah in c a je bil tedaj namenjen na ribarjenje Tudi njemu so odpovedale luči in tako je moral slediti tovorniku ter je skuter peljal na roko. Da mu niso verjeli, je dokaz v dejstvu, da so tudi njega prijavili sodišču in da ga je sod-
ni zbor obsodil kot ostale.
Istočasno z	Boscolom	in
drugimi pa so organi finančne policije prijavili sodišču tuči 31-letnega Argentina Boscola in 43-letnega Arduina Boscola oba iz Chioggie, ker so sumili, da sta bila v času prevoza cigaret v čolnu. Toda ocba sta vztrajno zanikala vsakršno krivdo in s tem dosegla, da ju je videmsko sodišče oprostilo s	formulo,	da
nista izvršila dejanja.
Vsi ostali, ki niso mogli prebaviti hude	obsodbe	na
zaporno in še hujšo denarno kazen, so vložili priziv, ki pa jim ni prinesel	nobenih	ko-
risti. Tržaško prizivno sodišče je namreč prvotno obsodbo potrdilo in vse štiri obsodilo na plačilo povečanih sodnih stroškov.
 ««—
Poskus samomora
Iz nepojasnjenih raziogov je 79-letni Saivatore Reatti iz Ul. Cologna sklenil včeraj izvršiti samomor in je v odsotnosti žene najprej spil nekaj gramov Kgardenala« in nato še odprl plm. Svoje dejanje je opravičil s pismom, katerega Vsebina pa ni znana.
Njegova žena pa ga je s pravočasnim prihodom domov rešila v zadnjem trenutku gotove smrti in ga spremila v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I. zdravniškem oddelku. Ker je njegovo stanje zelo resno, so si zdravniki pridržali prognozo.
Okoli poldne so morali pridržati na istem oddelku tudi 16-letno Normo Cecchi iz Ut. Domus Civica, ki je kljub mladosti ie obupala nad življenjem in si izbrala prostovoljno smrt. Poskus samomora * plinom pa se ji je ponesrečil, ker Jo je mati še pravočasno odkrila in tako bo moralo o-stati dekle v bolnišnici dokler ne bodo izginili vsi znaki zastrupljeni* in sicer 5 do 1 dni.
SNG
za Tržaško ozemlje
V soboto 13. t.m. ob 20.30 v BORŠTU John Patricik
VROČA KRI
V nedeljo 14. t. m. ob 17. uri v Ljudskem domu v KRI2U John Patrick
VROČA KRI
PROSVETNO DHUSTVO * S. ŠKAMPERLE*
Sv. Ivan
priredi v nedeljo 14. t.m. ob 17. uri
kulturno prireditev
v dvorani na stadionu »Prvi maj« (Vrdelska cesta 7) Nastopajo pevski zbor, dramska družina ter posamezni recitatorji. Člani in prijatelji vljudno vabljeni
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU vabi na
fotografsko
razstavo
s planinskimi in tržaškimi pokrajinskimi motivi
Odprta je v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15-11., do petka, 12. aprila vsak večer od 17.30 do 20. ure.
(LJUDSKA PROSVETA )
Seja izvršnega odbora Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo jutri 12. t. m. ob 18. url na sedežu.
Prosvetno društvo v Skednju
V torek, 16. t. m. bo v društvenih prostorih ob 19. uri občni zbor z običajnim dnevnim redom.
[daHOVI »a PBIgPKVKl)
Pri naši objavi v sredo 3 t. m — nanj-?sto cvetja na grob pok. Josipa žagarja iz Padrič — smo pomotoma izpustili ime ctarovalca Mthaela Grgiča iz Pa-drič bij, ki je prispeval kakor vsi drugi objavljeni darovalci. *— ------------------
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 10. aprila 1957 se je v I rstu rodilo 14 otiok, umrlo ie 9 oseb, poroke pa so bite 4.
POROČILI SO SE: mesar Al-bano Švara In gospodinja Lilla-na Angeli, električar Mano Ar-dttti m bolničarka Bruna Sore pleskar Bruno Samba in trgovka Luigia Gregor ig, pomorščak Mario Dudine m gospodinja lsa-beda Dudine.
UMRLI SO; 69-letna Assunta Lazzerinj vd. Burresi, 47-letna Marija Sulčič por. Simčič, 00-letm Josip Škabar, 12-letna Marta Grazia GailJinucci, 77-letna Karolina Sulič por. Leban, 84-letna Elena Ludvik por. Ludvik, 7b-letn-a Ana Fenluga por Sva-gel J, 87-1 etn a Caterina Bersich vanech neP°’ !K)_Mna Amalla
NOČNA služba lekarn (v aprilu)
Cipolia, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ulnnastlca 6- Al-la Maddalena, istrska cesta 4J-
PiZzui-Cignola, Korzo Itaha 14; Pro5,S Azzurra, Ul. Commercia-
C
RADIO
ČETRTEK, 11. aprila 1957 TRSI POSTAJA A
11.30 Lahki orkestri; 12.00 Iz kraljestva živali; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture, 12.55 Strauss; Simfonična fantazija iz opere »Zena brez sehce«; 13.30 Glasba iz revij; 13.50 Orkester Paoctilori; 17.30 Plesna glasba; 18.00 De Sabata: Juvenius, simfonična pesnitev; 18.15 Beethoven:	Kvartet	v B-
duru, op. 133; 18.32 Slavni pevci;
19.00 Ritmični orkester Bojana Adamiča:	19.15 Sola In dom; 19.30 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.05 Pri klavirju Charll-e Kuhz; 20.30 Slovenski oktet: 20.45 Herbert Victor; Irska rapsodija:
21.00 Dramatizirana zgodba — Ch. Dickens-M. Javornik: «Urad za zapletanje preprostih zadev«; Igrajo člani Radijskega odra;
22.00 Italijansko povojno gledališče; 22.15 Čajkovski: Simfonija St. 4, v Izvedbi Slovenske filharmonije; 23.00	Nokturni.
1RST 1.
11.30 Operna glasba: 12.10 Orkester Angelini; 17.30 Boc c h e rini jev kvintet; 19.00 Reportaža s prrhoda motociklistov v Teratno; 21.05 Kvartet	Radar; 21.35	Sim-
fonični koncert.
KOPER Poročil« v	slovenščini:	6.00,
7.00, 7.15. 13.30. 14.15. 15.00. 19.00
22.00
Poročha v	Italijanščini:	6.30.
12.30, 16.30. 17.50. 19.45, 23.00. 5.00-6.15 Spored iz Ljubljane;
6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 ..--red iz Ljubljane; 7.15 Glasba
za dobro jutro, vmes koledar;
11.00 Otroški kotiček; 13.40 Glasba po željah; 14.30 Operna orkestralna glasba; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 ((Hišica pri cest’ stoji«; 15.40-16.00 Spored iz Ljubljane;	16.00	Ritmi	in popevke;
16.40 igra orkester Mantovani;
17.00	P. Varane:	«Pažg-anica»;
17.20 lz tfel jugoslov. skladateljev; 18.00-19.00 Spored iz Ljubljane; 19.00 Pojeta VHtoria Mon-gardi in Oscar Carboni; 19.30-
23.00 Spored Iz Ljubljane.
SLOVENIJA 327.1 m. 282,1 m, 212,4 m M Poročil« ob 5.00,	6.00,	7.00,
8.00,	10.00,	13.00,	15.00,	172)0,
19.30, 22.00.
5.00 Pester glasbeni spored; 8.05 Narodne za glas m klavir v priredbi Janka Ravnika; 8-30 Drobne orkestralne skladbe; 9.20 Ud popevke do popevke; 10.10 Priljubljene melodije iz operne in solistične glasbe; 11.00 Pesnil za naše male; 11.15 Dragan Lo-kič: Zgodbice in pesmi za otroke; 11.30 italijanski intermezzo;
12.40 Slovenski oktet poje partizanske ln domoljubne pesmi;
13.15 Igra tamduraški orkester; 13.30 Popularne melodije iz orkestralne glasbe; 14.35 Naši poslušalci čestitajo |n pozdravlja-jo; 16.00 Z našimi in inozemskimi solisti in skladatelji; 17.1° Zabavna in plesna glasba n* tekočem traku; 18.10 Odlomki 1* opere «Pasjeglavci» Karla Kov*-roviča; 20.00 Četrtkov večer <*>■ mačih pesmi in napevov; 20.45 Pesnik, kapitan, direktor Dram* (ob 70-letnici	Pavla	Golie); 21.15
B. Smetana: Godalni kvartet
Jz mojega življenja; A. Srebotnjak: «Mati» — cukilus pesmi M mezzosopran in godalni kvartet:
22.15 Po svetu jazza — «Mojstri vibraphona«,
TELEVIZIJA
10.00 Reportaža iz Pariza sprejemu angleške kraljice; 17.30 Spored za otroke; 20.30 Poročila; 21.00 Odnehaš ali nadaljuješ; 22.00 Variete.
[ KINO
Excelsior. 16.00: »Železno krilo*, B. Hope, K. Hepburn. Vista-vision-teohn icolor.
21.00: »Odnehaš ali nadaljulejj*-Fenice. 16.00:	((Zakopan	revol-
ver«, G. Ford, J. Craine. M*" troscope.
Nazlonale. 15.30: «Himna bitk**. Rock Hudson, Martha Hy«t> Dan Duryea, Anna Kashfi. Cl-nemascope, technicolor. Fliodrammatico. 16.00: »Miss gliarello«, B. Bardot, D. GelM. Mladini izpod 16 let prepovedano.
Grattacielo. 16.30: «Himna bitke«. Rock Hudson, Martha Hye[> Dan Duryea, Anna Kashfi. Ci-nemascope, technicolor.
21.00: ((Odnehaš ali nadaljuješ«-Superclnema. 16.00:	«Ubezn-ikl»,
Pierre Fresnay In Mlcbel AO-dre.
21.00: »Odnehaš ali nadalluješ«-Arcobaieno. 16.30:	«Senca w
strehi«, D. Gelih, B. Dervi. O-nemascoipe.
21.00: «Odnehaš ali nadaljule*«-Astra Rojan. 16.00:	((Operacij*
Normandija«, R. Taylor, D-Wynter.
Capltol. 16.00:	»Živahna fant*-
zija«, technicolor.
21.00: »Odnehaš ali nadaliuiej* Cristalio. 16.00: «Skrlatni ang«*'
R. Hudson.
21.00: ((Odnehaš ali nadajJuleSJ, Alabarda. 16.00: »Toto, PePP1*® e la... malafemmlna«. NajtbiJ komičen film leta. Toto, pep-Pino de Filippo, Dorian Graji leddy Reno.
21.00: «Odnehaš ali nadaljuj Aristou. 16.00: »Crne perle r*" cinka«, V. Mayo, D. Morgan-21.00: »Odnehaš ali nadaljuje**-Armonta. 15.00: ((Avantura v Bjr hainasu«, Y. De Uarlo, H. Dmn Z. Scott. Technicolor. Tri«*t*J na v satirični reviji: »PrihO* v Avstralijo«.
Aurora. 1630: »Ubogi, a lep1« * Mariso Allasio in E. Mann1' jem.
21.00: »Odnehaš ali nadaljuješ«-Ideale. 16.00: ((Kongres se zah3' va», J. Metz, R. Fraohz. , Impero. 16.30: «Ubogi, a lep** , Mariso Allasio m E. Mandljem.
21.00: «Odnehaš ali nadaljuj«*; ltalia. 16.30:	»Proti veliki ir;
bežni«, M. Schell, R. Valicn*' 21.00: ((Odnehaš ali nadaljuj***; S. Marco. 16.00: »Pečat nasiin*; 2a», Hory Calhoun in lvom1* De Carlo. Technicolor. ,, 21.00: ((Odnehaš ali nadaljuj«*!: Kino gledališče ob morju, l®-*,' »Attanasio, cavallo van<®10” R. Rascel.
21.00: «Odnehaš ali nadalfc-a.. Moderno. 16.00: »Bela opojno^' 21.00: ((Odnehaš ali nadaljuj** ' Savona. 16.00: »Moje življenje ■ tvoje«, Alba Arnova, Patri*1 Roc. Poje Achl-lle Togllanl. g Viale. 16.00:	»Uanaris«,	O-
Hasse, B. Rutting.
21.00: »Odnehaš ali nadajld Vltt. Veneto. 16.15: «Rlhar L. Olivier, C. Bloom. Belvedere. 15.30: #Dama s K3*1 lljami«. Technicolor.	M
21.00: »Odnehaš ali nadaljuj*^, Marconi. 16.00: «7,ena ln voh--w. Chlarl, G. Cervl.
Masslrao. 15.30: »Pekel ljudi ka», vojne podobe.
21.00: «Odnehaš ali nadaljul*^ Novo cine. 16 00: «Dekllca l ^ nave«, M. Rock.
21.00: »Odnehaš »II nadaUuk,, Odeon. 16 00: »Viharni vr tsr («Glas v viharju«), Merle ron m Laurence Olivier. Radio. 16.00: »Američan«, Dl*3 Kord, C. Romero in Abbe b* 21.00: »Odnehaš ali nadalJu**-
ŠIVALNI STROJI
Velika izbira novih m r*'>’ ljenih — zelo ugodne cetlt
Uredimo pošiljanje v katero koli amer
Podjetje	.
DELPONTE PIETRO S-*-
Trst, Ul Tirnem 12, tel. O037*
Prodajalna čevljev
NIMMERRICHTER
sporoča spoštovanim odjemalcem, da od PONEDELJKA 8. t. m. nadaljuje s prodajo v novi trpovint na KORZU IT ALI A 10, ki 1e založena z najnovejšimi in elegantnimi modsb-
11. aprila 1957,
GOSPODARSKO IZPOPOLNJEVANJE «SHALE EVROPE»
Kakšne so perspektive?
25. marca so predstavniki šest.h držav «male Evrope« v Rimu podpisali sporazuma o »kupnem evropskem tržišču in Evratomu, ki naj odpreta tfot h končni ekonomski in nato tudi politični integraciji omenjenih držav. Sicer je bilo od tem rečeno, da so vrata v to skupnost odprta tudi drugim državam, vendar do sedaj še ni znakov, da bi se *š kaka druga država potegovala za članstvo v tej skupnosti. Sporazum je prav gotovo velik korak k tesnejšemu gospodarskemu in morda tudi političnemu povezovanju «male Evrope«, toda, kot smo že dan po podpisu rekli, to je le faza mnogo daljšega procesa, katerega konec danes gotovo ne moremo predvidevati saj že sami dokumenti, ki so bili v Rimu Podpisani, predvidevajo obdobje 15 do 17 let, v katerem naj bi se uresničila šele ekonomska integracija Evrope.
Ze ta dolgi rok dokazuje, da se poborniki «evropeistič-nt zamisli# zavedajo težkoč, kt Jih bo treti/a premagati, Preden se bo zamisel uresničila in teh težkoč je mnogo in so različne narave. So objektivnega in subjektivnega enačaja, koreninijo pa v nasprotjih medsebojnih interesov, teženj in razvoja glavnih članic skupnosti. Sicer P* se je to videlo že v času Priprav in eden od najbolj vnetih pobornikov, zapadno-nemiki kancler Adenauer, je 20. februarja letos po pariškem sestsmku šefov šestih vlad držav članic izjavil, da so «razgovori bili zelo napor-ni in težki, zaradi nasprotij v začetnih stališčih«. Toda Adenauer je tudi rekel, da )e «prevladala evropeistična »amisel«. Dejansko je ta sporazum le kompromis ali, konkretno, popuščanje francoskim žahtevam, da se njena čez' *horska ozemlja vključijo v Področje skupnosti, da države rl*nice pripomorejo k razvoju kolonij in zahtevi, naj bi lastnina nad jedrskimi surovinami in napravami bila v rokah Evratoma.
Druge države članice so ta kompromis sprejele, niso pa sprejele celotnih francoskih Hhtev, Kar se kolonij tiče je kilo sprejeto načelo združitve, kar se pa lastništva nad jedrskimi surovinami in napravami tiče, se je postavila Omejitev, «da bodo v določe 'n primerih dopuščene tudi Irjeme«. To v praksi pomeni °a se bo atomska energija ahko uporabila tudi v name-k.- jih sporazum ne pred-ldeva. iz vsega tega lahko **ključimo, da so se nasprot-l*i kljub podpisu, sicer ubla-. '**, niso se pa odstranila.
ker
se pa
se bodo v postopnem raz-°in, posebno v Franciji, Za-P»dni Nemčiji in Italiji prav Kotovo je bolj jasno odra-
Vlade držav članic so se ob-**!*, da bo šest parlamen-j°v oba sporazuma ratificira-l 1' v letošnjem poletju, na-r bosta sporazuma polno-r javna. Po izkušnjah z ev-opsko obrambno skupnostjo, i° je pokopal francoski »rlament iz strahu pred nem fl ° ^.onkurenco, n> izključeno. Viti S* ne moSlo pono-lč«	Z čvropskim trži-
b»	,n ®vratomom, vendar
ra*	bo'i možno, da se spo-
“m odobri, pa čeprav ne določenem roku in ne brez
•»•MI11H
večjih težkoč, saj vemo, da niso vsi parlamenti t spora zumoma navdušeni.
Predpostavimo, da gosta sporazuma odobrena, ker je to bolj realno. To pa še ne pomeni, da bodo spori in ovire premagane, kajti uresničenje «evropeistične zamisli« čaka še dolga in ovir polna pot. Predvsem je že v samem gibanju za gospodarsko integracijo prišlo do občutnih sprememb, ki se odražajo v nasprotnih glediščih, kakšno mesto v svetu naj zavzame «združena Evropa«. Ko so ob času De Gasperi, Schuman in Adenauer začeli akcijo za združitev Evrope, so si jo zamislili kot katoliški steber v borbi proti «komunizmu» s pomočjo krepitve Atlantske zveze in tesnejšega sodelovanja v ZDA. Katoliške stranke vztrajajo na tem načrtu tudi danes, toda leve sile in še posebno socialdemokrati si vlogo »združene Evrope« zamišljajo drugače, ker smatrajo, da bi »združena Evropa« morala postati nekaka «tretja sila«, ki naj bi v mednarodnem merilu imela vlogo posrednika med ZSSR in ZDA.
Taka «združena Evropa» pa bi imela svoje osnovno opor-šče v Veliki Britaniji, posebno potem, ko bi laburisti odvzeli konservativcem oblast. Iz teh razlik o splošnih koncepcijah izhajajo tudi razlike v gledanju na ostale bodoče dejavnosti »združene Evrope«. Tako obstajajo, na primer, načelne razlike o tem, kakšno naj bo sodelovanje držav članic «male Evrope« v razvoju proizvodnih sil. Dober del socialdemokratskih sil, ki so za ustvaritev ekonomske skupnosti, stoji- na stališču, da morejo glede tega imeti odločilno vlogo državne investicije, to se pravi, da se državni vpliv na gospodarstvo mora razširiti in okrepiti. Predstavniki katoliških strank pa zastopajo gledišče, naj bi vse prepustilo zasebnemu kapitalu in svobodni konkurenci. V tem sklopu nasprotij se govori tudi o načinu in metodi. kako je treba omejiti vpliv in dotok tujega, predvsem ameriškega kapitala. Pri tem katoličani menijo, da je treba ameriškemu kapitalu čimbolj odpreti vrata, socialdemokratske stranke pa so se postavile na stališče, da je ta pot zgrešena.
Pa ne gre le za nasprotja med »levimi« in »desnimi« silami, ampak tudi za nasprotja med samimi državami članicami. Dočim si Francija želi, naj bi «združena Evropa« podprla ohranitev kolonij in prispevala sredstva za borbo proti infiltraciji ameriškega kapitala v Afnki, se Zapadna Nemčija ne želi kompromitirati v očeh prebujenih in prebujajočih se afriških ljudstev.
Z druge strani pa je del pobornikov evropske integracije pripravljen sprejeti zamenjavo Amerike na dosedanjih francoskih in britanskih položajih na Srednjem vzhodu, češ da se s tem itak branijo «zapadni položaji« v tem delu sveta.
Poleg teh načelnih ali- taktičnih nasprotij pa imamo še nasprotja, ki temeljijo na povsem ekonomskih interesih in postavkah. Ta nasprotja koreninijo v razliki ekonomskih sil in ekonomske razvitosti posameznih držav članic. Ta razlika v ekonomski strukturi
postavlja še vrsto vprašanj, ki bodo terjale ne le izredno elastičnost, ampak dejanske žrtve tistih držav članic, ki so bolj razvite od drugih. Glede tega je izredno važno, ali bo Zapadna Nemčija pripravljena «popuščati», na primer, Italiji in Franciji,
Ob koncu še nekaj: V sedanjem načrtu za evropsko ekonomsko sodelovanje prevladujejo blokovske težnje, te pa povzročajo odpor ali vsaj sum tistih evropskih sil, ki si to sodelovanje zamišljajo drugače.
Pričakovati je, da bodo vsa ta nasprotja prišla do večjega izraza že ob ratifikaciji sporazumov v posameznih par-lamentin. Gotovo pa je, da bo proces evropske integracije imel vendarle večji uspeh kot ga je imel načrt za evropsko obrambno skupnost, saj so perspektive danes mnogo boljše. Kljub temu pa bo končni rezultat odvisen tudi od tega, koliko bo ves proces šel preko blokovskih koncepcij, oziroma koliko širine in elastičnosti bodo pokazali njeni voditelji, kajti tu ne gre več le za «malo Evropo«, ampak za odnose med njo in vso Evropo in tudi ostalim svetom.
m
Ustanova za pospeševanje tujskega prometa v Meranu povrne stroške za najmanj enotedensko bivanje vsakemu desetemu izžrebanemu paru novoporočencev na poročnem potovanju. 7,e četrtič se je ta sreča nasmehnila Tržačanoma, in sicer to pot Mariji Antonietti in Ferrucciu Luniniju iz U-lice Monfort štev. 8, ki so Jima povrnili 42 tisoč v Meranu potrošenih lir
iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiitinniiiiiiiiititniininniniiiiiiiiiiiiHiiiittiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POLEMIKA V ZVEZI Z DRZNIM NAČRTOM
Miljo visok
Stari arhitekt Wright je zaslovel že pred 42 leti; ko je v Tokiu zgradil hotel, ki ga potres ni porušil
Ko je ameriški arhitekt Frank Lloyd Wright pred časom objavil načrte za svoj «Sky City», se je med strokovnjaki razvila o njem velika diskusija. Številni arhitekti so se ob načrtih navdušili, drugi pa so izjavljali, da je Wright že povsem senilen in zato nesposoben razlikovati fantazijo od stvarnosti. Tudi tisk je v tem smislu izražal različno mnenje.
Samega arhitekta Wrighta
pa, kot se zdi, to ni iznena-dilo, saj ni prvič izzval v svetu »nevihte«. V njegovi 65-let ni praksi se mu to ni pripetilo prvič. Danes je Wright star že 85 let in je v tej svoji dolgi dobi večkrat doživel srečo, da so se njegovi »fantastični načrti« tudi uresničili. O tem bi morda največ lahko povedala epizoda izpred 42 let, ko je Wright sodeloval pri nekem natečaju za gradnjo hotela v središču
is$
Italijanski režiser Giuseppe de Santis se mudi na obisku v Jugoslaviji. Na sliki ga vidimo v razgovoru z vodstvom »Triglav - filma« v Ljubljani. (Od leve: Ivan Bratko, član Filmskega sveta, Giuseppe de Santis. direktor Brane Tama in režiser France Štiglic)
•NHUI>«ll„„„iilllllilllHIIIIIM|llilllllll|llllllllliMli„il|iilliiilii>„i„iiiMtiii,lnillliMllililllliii,illil„it,liil,uiil„>ini„„imi„aii,iiiliiimmiMiiiuiiiiiiiiMiHiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiMU
NADALJUJE^	SE	RAZPRA	VA
Državni pravdnik je prepričan da Giuseppe in Rossana lažeta
-. 0 R*nzacionalnem prizna-«strica Jožeta« n« posled-i r*zPravi v Benetkah, ki 9 nčno priznal, da na dan (ja ap®'*a ni ostal v uradu in ni prebil popoldneva v d*°*U ,sv°ie družine, ampak Se je sestal s sestro svo-in lar°čenke, Rossano Spisali, P° nič manj senzacionalnem PlSmu Irl „	.
brii	Je novlnar ba-
•str'0 Mcnghini naslovil na lc» Jožeta«, in v katerem P°z'va, naj končno prizna, dn **	k'* tistega usodnega
W* ,kupaJ s svojo nečakinjo Ijivo °	Povsem razum-
• da J* publika napolnila j, ,° Morano tako, kot se «o ° do«ai«lo le takrat ko zasliševali slovito Anno ra-
M*rio
dov.rin„C?8lio' In naPe*a b* rn publike je do n-.-ien. e®e tudi povsem upravi-v	Pričakuje,	da se bo
8a » dneh odločila usoda te-jsri 'novsa, k) se v]eCp kut h»J# a<’a ln na katerem pn-*asu do časa do novih
'*">rnent0V ln P'aV 11 nCU’‘ Hov	ut«gnejo pripraviti
“‘"hienti
1
^ont»K	08e^nosti	Wilmt»|	5ja	zaključka,	da	je	smrt
,DV okv.M ”	'	“	*	nen
sl*dnjih *! novo 8liko 0 po* ,sod..~	__________ ____ ________
8edaj ie ved- na napačni poti, ko je pri-sonetne osehnnvti Wilm->1 >,	11.... ,i..	  .
la tisto »nedolžno« dekle, kot
jo hočejo prikazati njeni družinski člani. Tu gre očitno za stvari, ki bi jih njeni starši, brat, sestra, stric in teta rad: prikrili, in zato je tudi razumljivo, da je državni pravd-nik tako oster in očitno nenaklonjen, kadar je kateri koli od njih poklican na pričevanje. Dejansko ima človek vtis, da Montesijevi družini ne gre za ugotovitev resnice glede okoliščin, ki so zahtevale življenje mlade Wilme, ampak da gre pri njih le zato, da se reši »čast« družine, čast, ki bi utegnila biti omadeževana, če bi se ugotovilo kako in zakaj je Wilma izgubila življenje. Tako je nastala prava fronta med držav, nim prnvdnikom na tej strani in člani Montesijeve družine na drugi strani.
Tako zadržanje članov Montesijeve družine nikakor ne more pozitivno vplivati na nadaljnji razvoj tega procesa, hkrati pa utrjuje v sodnem zboru prepričanje, da je na preiskava bila morda
°ntesijeVe	,	.
D	'	I	Wilme Monlesi	povezana	z
ho, d'es ic Povsem nespor-i	»orgijami«,	ki	so	se Vršile	v
•	* pokojna	Wilma ni	bi-	I	Capocotti	pod	okriljem lov-
skega društva sv. Huberta in
pod pokroviteljstvom zloglasnega markiza Huga Montagne.
Na včerajšnji razpravi so naskočli poslednji alibi »strica Jožeta«. V tej zvezi so zaslišali Rossano Spissu in jo z raznimi, neprestanimi, preple-tajočimi se ugovori predsednika. državnega pravdnika in zagovornikov tako zmedli, da so jo končno spravili v jok. Povedala je, da je bila 9. a prila 1953 opoldne in zvečer skupaj z zaročencem svoje se. stre, glede raznih urnikov pa je nastalo protislovje med tem, kar je izjavil Giuseppe Montesi in med izpovedjo Rossane Spissu. Državni pravd nik je ta protislovja ostro pod. črtal on celo obdolžil pričo, da laže- Iz zadržanja državnega pravdnika in predsednika sodišča — da o zadržanju za govornikov Piccionija in Mon. tagne sploh ne govorimo — je razvidno, da sta prepričana, da tudi novi alibi Giu-seppa Montesija ne drži, in da je Montesijeva družina ra je pristala na to, da postane ljubavno razmerje med
krito, kaj ji je znanega o poslednjih urah nesrečne Wil me, predvsem pa da bi sodišču povedala kaj več o njenem življenju. Ce sodisču ne bo uspelo premostiti paradoksa tega procesa, namreč, da poznamo bolje zasebno življenje ne le glavnih obdolžencev, ampak tudi vsak dan bolje zasebno življenje glavnih prič, pa tudi prič, ki so vsak trenutek na tem, da se iz priče spremene v obdolženca; da nam je pa po-vsem neznano zasebno življenje glavne osebe, zaradi smrti katere se ta proces vrši — potem je težko verjeti, da bo proces dosegel svoj cilj.
Rossano Spissu so po zaslišanju odslovili in ji preprečili, da bi prišla v stik s pričami, ki so jih morali še zaslišati. Nato so zaslišali «strica Jožeta«, a tudi z njegovimi odgovori nista bila zadovoljna niti državni pravdnik niti predsednik sodišča. Pa tudi odvetniki so mu zastavljali razna vprašanja. Tako Rossano Spissu, kot Giu-seppa Montesija je državni
»stricem Jožetom« in Rossano pravdnik obdolžil, da ne go-Kpissu znano tudi širši jav- I vorita resnice. Ali mu bo o-nosti, kot da bi povedala od- | spelo to tudi dokazati!
Tokia. Zaradi položaja gradnje je natečaj zahteval, da mora biti stavba povsem varna pred potresom, in Wright je na natečaju uspel. Izdelal je načrt za hotel, katerega temelji so bili postavljeni v obliki klina, ki se »zabije« globoko v zemljo. Tedanji najboljši strokovnjaki so ta načrt smatrali za idiotski. Toda 7 let pozneje je prišlo do strahovitega potresa, pri katerem je v Tokiu zgubilo življenje 100:000 ljudi, Wrightov hotel pa je bila edina zidana zgradba, ki se ni zrušila.
Zamisel o klinu kot temelju je Wright uporabil tudi pri načrtih za gradnjo svojega «Sky Cityja», to je nebotičnika, ki naj bi služil za upravne gkitrebe države Illinois in glavnega mesta države Chicaga. Seveda bi bil v tem primeru klin mnogo globlji kot pri tokijskem hotelu. Ta klin bi segel 55 m globoko, kar pa še vedno ni mnogo, če računamo, da bi bil njegov »supernebotičnik« visok polno miljo, to se pravi 1609 m. Nebotičnik bi imel 528 nadstropij in v njegovih prostorih bi bilo mesta za 130.000 uradnikov, ki bi jim bila zagotovljena povprečna površina 9,3 m. Skupna površina uradov v tej zgradbi bi znašala 1,200.000 kv. m, ostali prostori pa bi imeli še površino 510.000 kv. m.
Bolj zanimivo pa je to, kako si VVrigt zamišlja sistem dvigal v nebotičniku. Ta dvigala bi delovala na atomski pogon. Do petega nadstropja bi vodile premične stopnice, od tod pa do vrha dvigala, ki bi bila prav gotovo najhitrejša dvigala na svetu, saj bi mogel priti človek z njimi z vrha nebotičnika do petega nadstropja že v pičli minuti. Zmogljivost dvigal pa bi bila taka, da bi se moglo v eni minuti z njimi povzpeti ’ vrha nebotičnika do petega nadstropja kar 2000 oseb. Po Wrightovem računu bi v primeru potrebe lahko vsi prebivalci nebotičnika bili že v eni uri na ulici.
Amerika pa je dežela avtomobilov in zato je treba tudi s tem računati. Podzemeljske in nadzemeljske garaže bi po Wrightovem načrtu mogle sprejeti do 15.000 avtomobilov, predvidene pa so tudi terase, na katerih bi moglo pristati tudi 40 helikopterjev, med katerimi tudi taki, ki bi vozili tudi po 100 potnikov. Površina teh teras je preračunana tako, da bi na njih že v en: uri lahko pristalo s helikopterji od 10 do 20 tisoč oseb.
Na vrhu nebotičnika pa bi bila tudi televizijska oddajna postaja, ki bi imela tak ra-dius, da bi povezala tako atlantsko kot pacifiško obalo in bi tako bila prva televizijska postaja, ki bi lahko oddajala svoj program vsem ZDA brez vmesnih relejnih postaj.
Kaj pa stroški? Wright pravi, da bi po njegovih računih gradnja stala le kakih 250 milijonov dolarjev. Ta številka ni majhna, vendar se mnogim zdi smešno, saj strokovnjaki računajo, da bi se stroški povzpeli nad 3 milijarde dolarjev, oziroma v naši valuti 1.800 milijard lir.
Žena - otrok - dom - gospodinjstvo - moda
KAKO BO Z GOSPODINJSTVOM LETA 2000
Elektronska kuhinja bo opravila samostojno vsa kuhinjska dela
Glavni stan bo telefon - Štedilnika sploh ne bomo potrebovali - Morda se bo ta zamisel uresničila že čez deset let
Salon za gospodinjsko u-metnost v Parizu razstavlja elektronsko kuhinjo, kuhinjo bodočnosti. Ta elegantni labo. ralorij, kjer se lahko tudi u-dobno živi, zavzema 15 m dolg prostor; nikjer nobenega pra ška, kaj šele umazanije in, kar je najvažnejše, nobenega dela. Pripravljanje jedi in pi. jače, serviranje, pranje posode, prtov in krp ter še marsikaj drugega, opravijo aparati sami.
»Kuhinja iz sanj« kot jo imenujejo, ima svoj glavni telefonski stan. Zavrteti je treba kolesce in poseben kazalec pokaže v imeniku zaželeno številko; še kretnja, ali dve in ustrezni aparat prične z delom. Kuhinja izpolni gospodinji vsako najmanjšo željo. Tudi če je gospodinja odsotna. enostavno telefonira v glavni stan in kuhinja prične peči na primer pečenko, zapre okno in spravi v pogon vse kar je treba.
Ce si gospodinja izbere za kosilo neko jed, vtakne v posebno režo listek in že se pojavi na plošči fotografija recepta zaželene jedi — pritisne nekaj gumbov in sestavine padejo v ustreznih količinah v mešalnike — še gumb ali dva in jed je pripravljena.
Namesto štedilnika ima ku hinja marmornato ploščo, Ki je v bistvu hladna, toda silno magnetično	polje pod
ploščo zadostuje, da voda zavre v petih minutah. Posebna steklena pečica peče z in-fra-rdečimi žarki piščanca. Nekaj pritiskov na gumbe — pečica se odpre, raženj zgrabi piščanca, peč se. zapre, raženj se prične vrteti. Ko je piščanec rumeno	zapečen, se
pečica avtomatično odpre.
Tudi na bar, ki se upravlja sam, niso pozabili. Postreže z ledom	(v kockah
ali stolčen), s svežo vodo in drugimi p:;ačami ter toplo ali hladno lavo. 2ivila imajo v kuhinji poseben prostor hladilniku, ki	ima obliko
steklenega bobna. Razdeljen je na dva dela z različno, živilom primerno temperaturo, zgoraj za sočivje, olje itd., spodaj za meso, mleko in o-stala živila, ki se hitro pokvarijo.
Pravo čudo je miza na vozičku, ki jo je moč upravljati tudi na daljavo. Miza vozi od marmornate plošče do m.-ze, na levo in desno — od steklenega bifeja do pečice za prepečene kruhke itd. Po kosilu se ta miza, ki vozi po tračnici, sama Ustavi pred a-paratom za umivanje posode in pranje umazanih prtičev, suho in sterilizirano.
Kuhinjo so konstruirali in-V 3 minutah je vse čisto, ženirji na podlagi izsledkov dolgotrajnega znanstvenega raziskovanja. Take kuhinje nima danes še nihče na svetu, čez kakih 10, 20 let, se bodo pa morda uresničile sanje marsikatere gospodinje.
Kakšna je garderoba italijanske visokošolkc
Neki milanski časopis je na. pravil nekakšno anketo med milanskimi visokošolkami. U-gotovil je, da je povprečna garderoba teh mladih deklet skromna, vendar pa precej pestra in predvsem praktična.
Tako so ugotovili, da v o-mari milanske visokošolke naletiš na samo en plašč, ki je največkrat iz 1 o d n a , zelo praktične modne linije in takšne barve, ki ni preveč občutljiva. Zatem so našteli
KUHINJA
viti tri obleke; eno iz trikoja, ki jo nosi s svilenim robcem okoli vratu ali z dolgimi per-lami, in katera ji služi predvsem za obisk predavanj. V njeni garderobi je tudi obleka iz jersyja, ki ima zelo široko krilo podloženo z jupo-nom in katero obleče v bolj svečanih prilikah. Tretja obleka je po navadi iz žameta, za katerega so vsa mlada dekleta izredno navdušena.
Zaloga torbic je pri milanski visokošolki skromna, v glavnem se zadovolji z eno samo usnjeno torbico svetlejše barve, ki jo lahko vedno uporablja.
Svoje otroke ponujajo
Deset angleških mater je ponudilo Doreen Harrisovi iz Halifaxa enega izmed svojih otrok. Matere so pripravljene na takšno žrtev iz usmiljenja do ženske zato, ker je hotela pred časom ukrasti ko-3 volnene jopice, ki jih viso- maj nekaj dni starega dojenč. košolka stalno menja s tremi I *ca „ 'z vozička na mestnem krili, od katerih je eno Škot- plo<:nik"- Nesrečna Harrisova
skevi vzorca druao iz twee- Je pred nekaJ letl lzKublla skega vzorca, drugo iz twee- edinega sinfilka> kasneje pa
da, tretje iz flanele. Poleg te- zaradi bolezni ni mogla ime-ga pa si skuša vsaka naba-1 ti drugih otrok.
iiiiiiTiHiiiiiiiiiiiiininitkmiitnifiiiiinmtiiiiiiininiiiKiiiiiiiiHttfiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiinmniiiiiiiiiiiiiiiiimtnifiiiNiiuimiii
Čevlji linije 1957
v
Peta je ostala tanka in visoka. Čevlji so zelo izrezani in okrašeni s kamenčki, prešivi, perlicami i. t. d.
Venec iz vzhajanega testi
Testo: 25 dkg moke, ptiHa
1/S l mlačnega mleka, 1 in pot dkg kvasa, 3 dkg sladkorja
1 jajce, malo soli.
Nadev: 6 dkg surovega mas sla, margarine ali majti, I žlici mleka, 4 dkg sladkorja
2 žlici mleka v prahu.
Mast in moka za model, sladka voda ali razredčen jajčni prah, narezani orehi ali lešniki, sladkor za potra-sanje.
*# *
Iz moke, mlačnega mleka, kvasa, sladkorja, jajca in soli zamesimo testo in sicer tako, da zdrobljenemu kvasu primešamo mleko in vse naštet* dodatke, vse to vlijemo v moko in vse skupaj dobro po-gnetemo. Pokrito testo naj vzhaja na toplem. Medtem mešamo maslo, margarino ali mast, mleko, ki ga pridevamo po kapljicah, in sladkor, d* vse skupaj lepo naraste. Viha. jano testo razvaljamo v četverokotnik, pomažemo z nadevom in potresemo še z mla-kom v prahu. Prepognemo eno tretjino testa proti sredini četverokotnika, od druge strani pa položimo čez prvi dve tretjini še tretjo.
Z nožem razrežemo testo, ki je zdaj v treh plasteh, v tri enako široke trakove. Iz njih spletemo kito in jo položimo na namazan pekač ali obod za torte v obliki venca. Ko vzhaja, jo spečemo v srednje topli pečici. Preden jo denemo v pečico, jo namažemo e sladko vodo ali razredčenim jajčnim prahom in potresemo z narezanimi orehi ali lešniki. Pečeno potresemo s sladkorjem.
Dovolj dolpo smo morali čakati, da so se tudi v izložbah pokazali notii modeli o-butve, ki so jih obutvena podjetja razstavila na sejmu v Bologni. Ze pred meseci so modni poročevalci nadlepouali ustvarjalce in iskali pri njih podatke o novi liniji čevljev. Dobili so različne, najčeiče napačne odgovore in tako so lahko javnost seznanili s toč-nejšimi podatki šele ob otvoritvi obutvene modne revije.
Nekateri modni žurnali so če januarja napovedovali zaton visoke pete. Marsikateie so se razveselile teh napovedi, druge so spet z bojaznijo pričakovale novih poročil, kajti visoke pete so se jim že tako priljubile, da bi se težko ločile od njih.
In res se oblika pete v glavnem ni spremenila — o-stala je tanka in visoka. Preveč splošen bi bil takšen
iiitiiiiiiifiititiiitiiiiiiniiiiiiiitiiftiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiifiiiniiiiiiiiiiiifiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiinii
KNJIGE ZA GOSPODINJE
Pri nas se često misli, da gospodinje — in sploh ženske nimajo kaj vzeti v roke za svoje potrebe v slovenščini. Kaka kuharska knjiga in konec. Pa ni tako. Tudi v slovenščini imamo vsakovrstne knjige za najrazličnejše potrebe žensk. In gre za knjige, ki so napisane v novejšem času, torej z upoštevanjem vseh najnovejših dognanj na vseh zadevnih področjih. Pri tem ima veliko zaslugo Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani, ki je v svoji knjižnici izdal že celo vrsto publikacij, ki si jih bomo v naslednjih dneh ogledali, (ne da bi torej čakali od četrtka do četrtka). Nekaj koristnih knjig za ženske je izšlo tudi pri založbi Kmečka knjiga v Ljubljani in Jih bomo prav tako prikazali našim čitatelji-cam- (Pa tudi čitateljem ne bo škodilo, če zanje vedo.)
Gospodinjski koledar 1957
Govoriti aprila meseca o koledarju je pač nekoliko pozno. Pa saj končno ta knjiga ni važna samo zaradi svojega koledarskega dela, temveč zaradi svoje vsebine, ki ima trajno vrednost. Ze koledarski del je tak, da knjige ne bo treba zavreči, ko bo leto poteklo. Tako je pri vsakem mesecu navedeno delo na vrtu, potem je recept za celotno kosilo in vsak mesec je še kak praktičen nasvet.
Kar 64 strani pa je namenjenih razpredelnicam za proračune — za leto in posamezne mesece — in pa za Dnevnik prejemkov in izdatkov za vsak dan v letu. Gospodinja, ki se bo privadila tega dnevnika, se mu ne bo hotela več odreči. Medlem ko so prejemki navedeni le v dveh rubrikah — redni, izredni — pa so izdatki razdeljeni kar na 15 rubrik. Dva članka, ki sta,
jih napisala Franjo Perič in Cilka Maležič pa uvajata v to ne preveč komplicirano računovodstvo. Slede pa še druge razpredelnice za praktično u-porabo.
Gotovo pa se bodo gospodinje pogosto ustavljale ob seznamih, ki navajajo kalorično vrednost posameznih živil ali živila bogata z beljakovinami, maščobami, rudninskimi snovmi, vitamini itd Seve-j da ne manjka še raznih na-j svetov, ki se tičejo opreme stanovanja, kuhe, obleke, pletenja.
Kolikokrat tožimo gospodinje; ves dan delamo in se trudimo, pa se pravzaprav nikjer nič ne vidi. Ko bi si vsaj trud na kak način zmanjšale! No, v ta namen je vsekakor koristno prebrati in u-poštevati sestavek Andreje Grum. Izboljšujmo gospodinjsko delo. Sestavek je opremljen z nazornimi slikami, kako naj se ne dela in kako je treba delati, da bo delo lažje.
Ing. Angela Vadnal je napisala sestavek Zaščitna sred. stva za naše vrtove, sestavka o domači lekarni in prvi pomoči pa je prispevala dr. Ana Kraker.
S tem še nikakor nismo navedli vsega, kar bodo koristnega našle gospodinje v tem koledarju.
Gotovo bo Centralni zavod za napredek gospodinjstva tudi prihodnje leto izdal Gospodinjski koledar. Ne da bi izražali kake nasvete za eventualno izboljšanje, imamo vendar eno željo: še boljši papir in še lepšo notranjo opremo.
Knjigo in ostale publikacije, ki si jih bomo še ogledali, lahko dobite tudi v Tržaški knjigarni Ulici sv. Frančiška 20. Ce pa kake knjige ne bodo imeli na zalogi, vam jo bodo prav radi v najkrajšem času priskrbeli,
H. K.
opis, saj so peti pripisali točne mere in sicer na čas, ko bomo čevlje nosile. Pri dnevnih čevljih je peta visoka od 0 do 6 cm, pri večernih pa od 7 do 10 cm. Obseg pete znaša spodaj 4 cm in se širi proti vrhu. Pete so enostavne ali pa tudi okrašene z raznimi vdelanimi oblikami. Čevlji so izredno lahki in prožni in često izdelani iz po. sebnega materiala, pri katerem je podlaga nepotrebna. Oblika je elegantna, toda zmerna. Izrez je vedno enak -odprt. Poleg telečje koče, antilope in kozlove je za večerne čevlje zelo uporaben material — brokat. Večerni čevlji so v vseh barvah, poleg že dobro znanih srebr nih in zlatih čeveljčkov. So skoro vedno okrašeni z vezeninami in aplikacijami v vseh tonih, a najčešče v izredno živahnih. Barva čevljev se ravna po barvi obleke. Naj-večje presenečenje so nam pripravili čevlji, ki so ob izrezu bogato okrašeni s perlicami, kamenčki, zlatimi prešivi in drugimi modnimi posebnostmi. Na prvi pogled se nam zdijo čudni, ker smo bili do zdaj navajeni na preproste modele; vendar moramo priznati, da so prav ljubki, čeprav ne bodo pristajali vsaki nogi.
Pravijo, da se novi modeli čevljev naslanjajo na modo iz leta 1911—12 v želji, da bi ženska noga dobila čim manjši videz. Novi liniji so nadeli ime «dannunziana».
Ko že govorimo o ženskih čevljih, ne moremo prezreti tudi moške obutve, čeprav tu spremembe niso tako vidne. Oblika ni več tako koničasta, je bolj okrogla in to za dnevne kakor tudi za večerne čevlje. So udobni, športni in izredno elegantni in tiste od-višne luknjice in odprtine bodo baje izginile. Prevladujeta stari barvi; črna in rjava.
Ko bomo postajale pred izložbami in ogledovale modele v želji, da bi si nabavile no-
vo obutev, upoštevajmo *ta-rodavno, a nikakor zastarelo pravilo — nikoli v ekstremi SILVIJA
Kaj Je lepšega spomladi, k: kor obleči takšen komplet, i krojen iz križastega volnene] blaga. Obleka bo imela krati rokave, da jo bomo lahko m sile v toplejših dneh, jopi« pa bo po modi ohlapna
n
Bodite vendar tako dobri, gospodična, in pomeri si vsaj še nekaj ducatov čevljev
PRIMORSKI DNEVNIK
— 4 —
11. aprila 1957,
Športni dnevnik
Kljub višanju indeksa življenjskih stroškov
Občinski odbor zahteva povišanje tarife na plin
To povišanje sledi povišanju davka na potrošnjo, najemnine in sladkorja proste cone - Kje je meja izžemanja prebivalstva?
Goriška javnost je z velikim nezadovoljstvom sprejela na znanje odločitev občinskega odbora, ki so jo podprli samo demokristjanski svetovalci, da se davek na potrošnjo poviša za 25 odstotkov, kar bo za večjo ali manjšo vsoto povišalo ceno vsemu blagu široke potrošnje. Predvsem se bo povečala cena živilom, začenši z mesom. Povišanje dodatnega davka na potrošnjo so med trgovci sprejeli z nezadovoljstvom predvsem mesarji, ki zaradi obmejnega prometa prodajo okoli 35 odstotkov manj mesa kot prej. Potrošnja mesa bo zaradi podražitve prav gotovo še manjša in bo ta pojav v še izdatnejši meri vplival na to kategorijo trgovcev.
Toda demokristjanski občinski odbor nam ni pripravil samo prej omenjenega velikonočnega darila; za jutrišnjo sejo nam je pripravil še eno presenečenje, ki ne bo dosti manjše kot povišek dodatnih davkov na potrošnjo.
Odbor bo namreč zahteval na predlog občinskih podjetij povišanje tarife za plin na podlagi okrožnice medministrskega odbora za cene od 19. februarja letos. Ne vemo še, kakšen bo izid razprave 'n kdo si bo prevzel odgovornost za tako nepopularno predvsem pa nesocialno povišanje, vendar lahko že sedaj povemo, da bo vsakega meščana, ki porabi mesečno za kuhinje od 40 do 45 kubičnih metrov plina, obremenilo 2Ta 108 lir na mesec; v zimskih mesecih, ko je potroš-rjja plina za ogrevanje veli-' kd večje kot v ostalih letnih časih, bo vsota še večja,
V zadnjem času smo v Gorici zabeležili sledeče poviške; 1. povišek davka na potrošnjo na predlog občinskega odbora, 2. povišek najemnine za 20 odstotkov v skladu z zakonom, ki predvideva 100-odstotno povišanje najemnin do leta 1980, 3. povišanje cene sladkorja prost® cone zaradi sueške krize, 4. predvideno povišanje plina.
Iz tega sledi, da bomo l-meli, če bo demokristjanski glasovalni stroj nadaljeval svojo funkcijo po ponedelj-skem vzgledu, v najkrajšem času kar štiri povišanja najnujnejših življenjskih potrebščin in stanovanja, s katerimi bodo bodo prizadeti predvsem ljudski sloji, ki v največji meri prenašajo breme povečanja življenjskih stroškov. V Gorici se je namreč indeks življenjskih stroškov po podatkih mesečnika trgovinske zbornice izredno povišal: od januarja 1952 do decembra 1956 se je povišal od 53,67 na 62,27. Te številke so uradne in jim zaradi tega lahko verjamemo.
Občinski svetovalci naj temeljito razmislijo o novih bremenih, ki jih od prebivalstva zahteva občinski odbor. V ponedeljek je odbor privil davčni vijak, da je uravnovesil letošnji proračun, jutri bo predlagal povišanje tarife za plin, ker mestna plinarna verjetno ne more kriti vseh stroškov, ki jih ima pri oskrbovanju prebivalstva s plinom.
Temu je treba napraviti konec s tem, da se tudi glas našega mesta pridruži glasovom vseh italijanskih rnest, naj se z reformo zakona o krajevnih financah, ki sta jo v občinskem svetu zaželela najprej ■''svetovalec Battello, potem pa v manj odločni obliki tudi Calderini, vzpostavi avtonomno življenje občinskih pokrajinskih uprav, predvsem pa naj se te ustanove razbremenijo s tem, da stroške za nabor, kataster, gasilce in podobno, prevzame državia na svoje rame. Deželna avtonomija bi lahko bila na tej poti v veliko podporo.
 as-------
Zahteva štandreških mater
Posvetovalnico ONMI tudi v Standrež
V razgovoru z nekaterimi ženskami iz Standreža smo izvedeli, da je zlasti po interpelaciji pokrajinskih svetoval cev tov. Miladina Černeta in Silvina Poletta, v kateri sta
zahtevala od pokrajinskega predsednika odv. Culota pojasnilo, kako je z otvoritvijo posvetovalnice ONMI (O-pera nazionale maternitši m-fanzia) v Sovodnjah, tudi med njimi prevladala želja, da hi se v Standrežu ustanovila posvetovalnica. Ce se hočejo matere sedaj posvetovati, morajo napraviti zelo dolgo pot v Ul. Virgilio, kjer je sedež te ustanove. Ce bi se v v^si našel primeren prostor za otvoritev posvetovalnice, tedaj bi bila marsikateri prikrajšana dolga pot, obenem pa bi se posvetovalnice poslužila marsikatera mati, ki se je sedaj zaradi oddaljenosti in premajhne propagande za to ustanovo ne poslužuje.
Na vprašanje hočemo predvsem opozoriti pristojne o-blasti. Po našem mnenju je potrebno, da se v tako šte-
vilni in ljudski četrti, kakor je Standrež, čimprej o-tvori posvetovalnica, da se prihrani ljudem dolga pot v Ul. Virgilio in da se poskrbi za matere, ki se sicer ne vedo kam obrniti.
Sestanek kovinarjev FIOM v Tržiču
Stroka kovinarjev (FIOM) iz Tržiča je povabila električne varilce in suspendirane delavce, naj se danes udeležijo na sedežu sindikata važnega sestanka, na katerem bodo razpravljali o nadaljnjem poteku stavke za izenačenje tarif električnih varilcev iz Tržiča, s tarifami, ki jih je glavno ravnateljstvo CRDA u-vedlo za tržaške električne varilce.
Popolna oprostitev tržaškega zdravnika
Lanskega decembra je do smrti povozil kolesarko iz Štandreža
Pred goriškim sodiščem se
je moral v torek dopoldne zagovarjati 50-letni tržaški zdravnik Mario Gejer, ki je 19. decembra lanskega leta z avtomobilom do smrti povozil 58-letno Frančiško Pavšič iz Standreža.
Nesreča se je pripetila o-menjenega dne zvečer, in sicer na Tržaški cesti v bližini stavbe št. 201. Vreme je bilo zelo slabo, pihala je tudi precej močna burja, tako, da je dr. Gejer vozil z zmerno hitrostjo. Na Tržaški cesti je pred seboj na desni strani <>-pazil kolesarko, zmanjšal je hitrost zaradi nje in drugih vozil, ki so mu takrat privozila naproti. Nenadoma pa je, ne da bi dala znak, Pavšičeva zavila proti sredini ceste; dr. Gejer je pritisnil na zavore, toda bilo je prepozno. Trčenje vozil je vrglo nesrečno žensko na asfalt, kjer je o-stala negibna; dr. Gejer, ki ji je takoj skočil na pomoč je lahko ugotovil le nastop smrti zaradi hudih telesnih poškodb.
Dr. Gejerja je sodišču pri-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIU  	llllllllll	IIIIII lllll Hilli III IIIIIIIIIIMMIIlllllMItlllllllillll III IIMIIIMIIItllllllllllH
Ob prvi industrijski šoli v Reziji
Mladino bo šola izučila
predvsem za delo v tujih deželah
Doma ni moč več živeti, zato morajo Rezijani v tujino Kaj je ostalo od bogatih gozdov in cvetoče živinoreje?
Rezija s 3.000 prebivalci je v takšnem gospodarsko-sociai-nem položaju, da so njeni prebivalci vsak dan bolj primorani na začasno in celo stalno izselitev v druge evropske pa tudi čezmorske države.
Rezijane zelo dobro poznajo goriški Slovenci, saj smo jih navajeni videti po naših vaseh in mestu s krošnjo na hrbtu. Z njo si moški služijo kruh tako, da popravljajo lonce in dežnike, ženske pa nam nudijo suho' robo. Toda ta način preživljanja je postal za Rezijane nevzdržen, ljudje ne potrebujejo več njihovih uslug, tako da je še skromni zaslužek odpadel. V Reziji imamo kar tri vrste emigracije; emigrirajo mladi ljudje, ki skušajo najti v mestih zaposlitve, ki jim Rezija ne more nuditi, zatem e-migrirajo cele družine, katerih poglavar se je uspel zaposliti v Belgiji, Franciji a-li drugod, kjer primanjkuje težakov ali delavcev za druga težavna dela, ki jih domorodci odklanjajo. Potem imamo še tretjo skupino emigrantov, ki jo imenujemo sezonsko; ti ljudje delajo v tujini, pozimi pa s pridobljenim zaslužkom branijo sebe in svoje družine.
Dela za domače ljudi v Reziji ni! Kmetijstvo je na primitivni stopnji, in s tisto bore malo zemlje, ki jo ima Rezijan, res ni mogoče preživeti celo družino. Včasih so Rezijani živeli z gozdarstvom, toda gozdovi so posekani. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je sicer že nekaj storilo za pomladitev in obogatitev rezijanskega gozda, toda koraki storjeni doslej so bili premajhni, da bi ljudje lahko začeli vsaj upati na boljše. Industrijske dejavnosti ni, pa tudi živinoreja je zelo zastarela in trgovina z mlečnimi izdelki vseskozi nerentabilna.
Nekateri zastopniki javnega življenja so skušali nekako pomoči obupanim Rezijanom in so 1954. leta dobili od države nekaj pomoči, da so v Reziji pričeli giaditi industrijsko šolo, ki bo najbrž odprta že v jeseni. Ta šola, naj bi po zamisli njenih iniciator-jev nudila mladi generaciji možnost, da se priuči enega izmed štirih obrtniških strok, tako, da ji bo pozneje mogoče laže emigrirati v notranjost Italije ali pa v tujino. Vsekakor hvale vredna pobuda, saj je že znano, da tujina in velika mesta iščejo danes le kvalificiranih delavcev in ne več navadnih težakov.
Toda s tem problem življenja in obstoja v Reziji še zdaleč ne bo rešen. S tem bo samo dana večja možnost prebivalstvu za izselitev! Toda kam merijo oblasti, ali jim res ni do drugega, kakor do izpraznitve lepe rezijanske doline. Ali ne morejo naj-
ti drugega izhoda za izboljšanje gospodarskega položaja v Reziji. Pa vendar bi se s državno pomočjo lahko storilo več za nekdanje bogastvo Rezije — gozdovi — in izboljšala živinoreja, ki bi bila lahko veliki vir dohodkov za Rezijane. Toda na žalost poleg redkih vseskozi neustreznih korakov, ki so jih za Rezijo do danes storile oblasti, 'nismo niti mi niti drugi, tudi tisti, ki niso poznali drugega kakor slavospeve na račun današnjih upraviteljev, mogli' izslediti ničesar konkretnega kar bi vlilo prebivalstvu Rezije upanje, da bodo le lahko ostali na domači zemlji, ki je od vseh bila vedno najljubša.
V Tržiču in Sesljanu bodo snemali «Prvo ljubezen*
Izvedelo se je, da bodo čez nekaj tednov začeli snemati v Tržiču in tudi v Sesljanu kratkometražni film «Prva ljubezen«, katerega bo režiral Mario Giorgi iz Trsta. Film, ki bo v glavnem posnet v naravi in ki bo zajel snov iz mladostnega življenja dveh prijateljev, deklice in dečka, bo namenjen televiziji, če ga bo ta seveda sprejela. Igralce bodo, kot smo slišali, poiskali med prebivalci Tržiča in okolice.
Bolniška blagajna obrtnikov
Na trgovinski zbornici so na vpogled seznami
Ves ta teden so na prelu-rah naše pokrajine in na o-glasni deski začasnega pokrajinskega sedeža vzajemne bolniške blagajne za obrtnike na trgovinski zbornici v Gorici na vpogled seznami obrtnikov in njihovih družinskih članov, ki so podvrženi obveznemu vpisu v vzajemno blagajno. Obenem so tudi seznami obrtnikov, ki imajo glasovalno pravico za izvolitev upravnega sveta omenjene vzajemne blagajne, kajti vse doslej je imela ustanova komisarja prefekture, katerega oblasi, bo prenehala z de-
mokratično izvolitvijo novega vodstva, ki bo sestavljeno samo iz obrtnikov.
Opozarjamo vse tiste, ki niso predložili prošnje za vpis v seznam vzajemne blagajne in ki so jih uradno vključili v seznam, da je predložitev prošnje obvezna. Zaradi tega jih pozivamo, naj jo predložijo čimprej. Obrazci so na razpolago v uradu komisariata.
 «»------
Zamenjava občinskih tajnikov
Na lastno prošnjo se bo tajnik občine Dolenje konec tedna preselil na novo službe no mesto v Farro. Na njegovo mesto pa bo prišel dosedanji občinski tajnik v San Pie-ru Mario Gašperini.
 «»------
V STANDREŽU
Občni zbor
Potrošniške zadruge
V nedeljo 14. aprila bo ob 9. uri v dvorani «Montes« v Starancanu redni letni občni zbor Potrošniške zadruge trži-ških delavcev.
 a«------
Pomoč šolam v občini Dolenje
Ministrstvo za vzgojo je obvestilo občino Dolenje, da ji bo v kratkem dodelilo pomoč, ki jo je zaprosila za ureditev šolskih poslopij v Skriljevem, Mirniku in v Rutarjih.
 a»------
— KINO —
CORSO. 17.00:	»Tigrček«, J.
Chandler, v technicolorju, na panoramičnem platnu. VERDI. 16.30: «Sedmi konjem, ški polk«, R. Scott v technicolorju.
VITTORiA. 17.15: aSredi orka-na«, B. Davis, od 21. do 22.: «Odnehaš ali nadaljuješ«. CENTRALE. 17.00:	«Pijavka
iz Santioga«, A. Vilar, od 21. do 22.: aOdmehaš ali nadaljuješ«.
MODERNO. 17.00: aOperacija z dolarji«.
javila cestna policija, toda tudi državni pravdnik je za obtoženca zahteval oprostitev, ker je bilo razvidno iz ce* lotne preiskave, da je nesrečna Pavšičeva spremenila smer poti, ne da bi se prej prepričala če je cesta sploh prehodna.-..
Predsednik sodišča doktor Suich, državni pravdnik dr. Marši, zapisnikar Interina, obramba odv. IJoilucci.
 a«------
Prometna nezgoda štandreškega trgovca
Včeraj ob 12.20 je rešilni avto Zelenega križa pripeljal v bolnišnico Brigata Pavia 40-letnega štandreškega trgovca Antona Briška, ki se je z avtomobilom malo prej ponesrečil na glavni cesti Gorica - Videm. Briško se je vračal iz Vidma domov; ko pa je pri Butriju prehitel neki tovornik je vozilu na mokrem asfaltu spodrsnilo in Briško je nehote zavozil v telegrafski stolp. Pri trčenju se je močno udaril v desno nogo in v bolnišnici so mu ugotovili tudi rano na levem bedru, vendar bo ozdravel v desetih dneh.
 «»-------
Z glavo udaril ob železno posteljo
Ko je včeraj ob 14. uri 74-letni Giovanni Bressan iz hiralnice v Ul. Baiamonti sedel v sobi na postelji, mu je nenadoma postalo slabo in je z glavo udaril močno ob posteljo ter pri tem izgubil zavest. V bolpišnici Brigata Pavia, kamor ga je pripeljal rešilni avto so mu ugotovili pretres možganov in večjo rano na ustih in nosu.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani Ulica Carducci 12, tel. 22-68.
Priprave italijanske nogometne reprezentance
Dva gola reprezentantov proti enajstorici Venezie
Zadovoljiva igra obeh blokov Fiorenti-ne - V napadu je ugajal samo Gratton
FLORENCA, 10. — Današnja trening te-kma med kandidati za sestavo A reprezentance in enajstorico Venezie, ki je bila pod vodstvom tehničnega direktorja Fonija na igrišču Fic-rentine, se je končala z rezultatom 2:0 (0:0). Ves čas treninga je močno deževalo, tako da igralci, ki tudi niso for-sirali, niso mogli pokazati vsega, kar se je od njih pričakovalo.
V prvem polčasu so kandidati nastopili v naslednji postavi:
Lovati; Magnini, Cervato; Chiappella. Orzan, Segato; Muccinelli, Montuori, Firmani, Gratton, Fri gnani.
Vrata Venezie je branil Buffon.
Prvo akcijo je izvedla Ve-nezia, ki je s Caligarijem zaposlila Lovatija. Takoj nato je Frignani poslal v napad Fir-manija, katerega oster strel je Buffon v 3’ odbil v kot. Takoj nato je na predložek Grat-tona Firmani streljal v drog. Kljub zanj nenavadnemu mestu je bil koristen tudi Montuori, ki je Muccinelhju pripravil marsikatero uporabno žogo. V 19’ je moral Buffon posredovati po uspešno izvedeni akciji Firmani - Muccinelli - Gratton. V 23’ je zopet drog reš!l Buffonova vrata in le nekaj minut kasneje je Cervato iz prostega strela ponovno zatresel drog. Na isti način se je v 30’ tik pred zaključnim žvižgom rešil tudi Lovati.
V drugem polčasu je zamenjal Lovati Buffona v vratih Venezie, kandidati pa so igrali v naslednji postavi:
Buffon; Magnini, Fontana; ( Chiappella, Bemasconi, Ven-turi; Cervellati, Pandolfini, Firmani, Gratton, Frignani.
Igra kandidatov je bila v tem delu manj povezana, pogosto tudi zelo počasna. Edini, ki je vnašal v igro kandidatov nekoliko živahnosti je bil neumorni Gratton, ki je dvakrat kor.stno zaposlil Frig.na-nija. Zelo počasen je bil Firmani, ki se je držal v ozadju. Kljub temu pa je ravno on v 20’ po izmenjavi s Cervella-tijem presenetil Lovatija z ostrim strelom ti/k pod prečko. Eno minulo kasneje je Firma ni dosegel iz gneče še drugi in zadnji gol.
Namen treninga je bil predvsem iskanje povezave med posameznimi sektorji, pri čemer je prišel posebno v prvem polčasu do izraza obramb ni blok Fiorentine. V napadu je zadovoljil v glavnem le Gratton s svojo neumor.nost-jo, medtem ko je bil Firmani kljub dvema goloma, ki ju je dosegel, zelo počasen. Mucci-nelli in Cer-vellati sta dala vtis, da nista forsiraia. Manj je ugajal Montuori, Frignani pa je kljub številnim spodrsljajem pokazal, da je v dobri formi.
Vratarja sta bila o-ba odlična tn pred Fonija se postavlja samo vprašanje izbire.
Gleda na to, da sta med i-gralci, ki jih FIGC javila FIFA, tudi Virgili in Prim. je zelo verjetno, da misli Foni na njuno eventualno vključitev.
* * *
BELFAST, 10. — Irska -Wales 0:0.
Kandidati za reprezentanco
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiininiiiiiiii
Motociklistična krožna dirka po Italiji
Nobenih bistvenih sprememb po včerajšnji najkrajši etapi
Y skupini športnih motorjev je zmagal Z uhani, v skupini serijskih motorjev pa Ambrosi
PERUGIA, 10. — V današnji najkrajši etapi motociklistične krožne dirke po Italiji A-rezzo - Perugia (80 km) so dirkači dosegli razmeroma majhno hitrost v vseh kategorijah, kar je v precejšnji meri pripisati seveda predvsem slabemu vremenu. Zmagovalec etape je Zubani. Venturi, ki je zaostal samo za 13”, je ohranil prvo mesto v splošni klasifikaciji športnih motorjev in je še povečal razliko od tretje-plasiranega Mendognija.
V skupini serijskih motorjev je zmagal v najvišji kategoriji Ambrosi 7 motorjem Bianchi, ki pa je v splošni nespremenjeni klasifikaciji ostal še vedno četrti.
Na pol dirke tekmuje od 240 le še 142 dirkačev. Jutri je na vrsti sesta etapa Perugia - Teramo, dolga 282 km.
Vrstni red serijskih motorjev v peti etapi:
75:	1.	Coppini, Laverda
51'03”, povpreč. hitrost 94.025,
2. Silvagu, Laverda, 52’3I";
3. Mencaglia, Laverda, 54’01” 100:	1. Pastorelli, Laverda, 46’32”, povpreč. hitrost 103.151;
2. ApollcnLaverda, 47’45";
3. Benelli, Laverda, 49'19”. 125: 1. Capocci, Benelli. 49’03”, povprečna hitrost 97.859;	2.
Mariani, Laverda, 50'32”;	3.
Ferrari, l.averda, 51’02”. 175: 1. Ambrosi, Motobi, 46’01”, povprečna hitrost 104.310; 2.
Rottig.ni, Parilla, 46’35”; 3. Dal-l’Ara, Bianchi, 46’55”.
Vrstni red športnih motorjev v peti etapi:
75:	1. Montesi, Laverda.
52’24”, povpreč. hitrost 91.603; 2. Blasi, Laverda, 52’39”;	3.
Strimghetto, Capriolo, 52’52". 100: 1. Mandolini, Ducati,50’12”, povprečna hitrost 95.617; 2. Ca-rena, Ducati, 50'20”; 3. Šestimi, 51’13”. 125: D’Angelo, Benelli, 49'44”, povprečna hitros* 96.514;	2. Graziano, Ducati.
49’53”; 3. Rippa, Ducati, 50’23”. 175: 1. Zubani, Morini, 44’30”, povprečna hitrost 107.865;	2.
Venturi, MV, 44’43”; 3. Men-dog.ni, Morini, 45’21”.
Splošna klasifikacija seri)-skih motorjev po peti etapi:
75:	1. Silvagni, Laverda,
10.06’32”, povprečna hitrost 96.746;	2. Coppini, Laverda.
10.16’09”; 3. Mencaglia 10.40’21”. 100:	1. Pastorelli, Laverda.
9.20’21", povprečna hitrost 104.723;	2.	Marchi,	Laverda,
9.26’42”; 3. Apolloni, Laverda, 9.33’22”. 125: 1. Fortunati, Benelli, 9.52T7”, povprečna hitrost 99.076; 2. Ferrari, Benelli, 9.53’H”; 3. Stocco, Benelli. 10,00’31'\ 175: 1. Perfetti, Bianchi, 9.7T8”,	povprečna hitrost
107.217;	2.	Olivato,	Bianchi,
9.12'H”;	3.	Rottigni,	Parilla
9.13’23".
Splošna klasifikacija športnih motorjev po peti etapi:
75:	1. Fontanili, Ceccato.
10.01’05”, povprečna hitrost 10.0P05”, pov. hitrost 97.623; 2. Ghiro 10.01’31”;	3. Strin-
ghetto, Ccpriolo, 10.01 50”. 100: 1. Mandolini, Ducati, 9.33’47”, povprečna hitrost 102.267; 2. Artusi, Ducati, 9.43’47”; 3. Šestini, Ducati, 9.58’07". 125: 1. Rippa, Ducati, 9.12T1”, povprečna hitrost 106.268; 2. Graziano, Ducati, 9.21’04”; 3. Mon-daini, Ducati, 9.22’50”. 175: 1. Venturi, MV, 8.23’28”, povprečna hitrost 116.551; 2. Zubani. Morini, 8.26’12”; 3. Campa/na, Morini, 8.28’23”.
9 članov Fiorentine na uradnem seznamu
FLORENCA. 10. — Po za ključenem treningu je dr. Foni objavil seznam igralcev, katerih imena bodo javljena mednarodni nogometni zvezi za prvo kvalifikacijsko sreča-Čanje za svetovno prvenstvo: Na seznamu so:
Bologna: Cervellati Fiorentina: Cervato, Chiappella, Gratton, Magnini, Montuori, Orzan, Segato, Prim, Virgili
Inter: Pandolfini
Lazio: Lovati, Muccinelli Milan: Buffon, Fontana, Galli Roma: Venturi Sampdoria: Bemasconi, Firmani, Fari na Udinese: Frignani
Napoli: Bugatti Vsi navedeni igralci se bodo 17. t. m. zbrali v Florenci, kjer bodo naslednjega dne prisostvovali povratni polfinalni tekmi za pokal evropskih prvakov med Fiorenttno in Crve-no zvezdo iz Beograda.
NOGOMET
Švicar Dienst bo sodil tekmo Fiorentina-C-zvezda
PARIZ, 10. — Povratno srečanje med Fiorentino in Crve-no zvezdo, ki bo 17. t. m. v Florenci, bo sodil Švicar Gott-fried Dienst s pomočjo rojakov Andresa in Renchlerja.
IZKLJUČITVE, GLOBE
Ferrario kaznovan zaradi protestov
MILAN, 10. — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je tokrat diskvalificirala za eno nedeljo samo 6 igralcev B-lige. Z globami so bila kaznovana moštva: 60.000 lir Spal in Treviso, 50.000 liT Palermo m Legnano, 30.000 lir Juventus, Bari, Venezia, Reg" giana itd.
Strogi opomin sta dobila Chiappella (Fiorentina) in Lorenzi (Inter) zaradi protestov proti sodnikom pa so bili kaznovani z globami:	Skoglung
(Inter), Boniperti (Juve) 1® tisoč lir, Villa (Spal), Ferrario (Triest na), 12.000 lir, Emo-li (Juve), Mion (Atalanta) 6000 lir, itd.
BOKS
Bacilieri ostal prvak težke kateqorije
BERGAMO, 10. — Bacilieri je ohranil italijansko prvenstvo težke kategorije po neodločenem izidu dvoboja v izzivalcem Fri&m. Ostali izidi: srednjelahka kat.:	Manca j«
premagal Alicona (Francija)» s k. o. v šesti rundi; peteli-nja kat.: Zuddas je premagal po točkah Schmida (Francija) v 10 rundah.
* * *
PORTLAND, 10. — Južno-afrikanski boksar težke kategorije Ewsrt Port-Gieter je izgubil v dvoboju pro*i JohnV-ju Homanu iz Chicaga v rundah po točkah.
Odiovorm urednik STANISLAV RENKO Tiska Tlskarsk" zavod ZTT - Trst
KINO ŠKEDENJ
predvaja danes 11. t. m-ob 18. uri barvni dramatičen film:
«VRTINEC»
Od 21. do 22. ure televizijski prenos »ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ*
TENIS
Zmage favoritov včeraj v Palermu
PALERMO, 10. — Rezultati prvega dne mednarodnega teniškega turnirja v Palermu: Woodcock (Avstral.) - Bru-cato (It.) 6:1 6:0; Gibson (Av-strai.) - Di Tommaso (It.) 6:0 6:0; Schmidt (Šved.) Ceceo-ni (It.) 6:0 6:0; Sirola (It.) -R. Angioli (It.) 6:2 6:2; A. Mag-gi (It.) - Apey (Cile) 6:2 6:1; Richardson (ZDA) - Ca,scino (It.) 6:2 6 0; Merlo (It.)-Schia-vo (It.) 6:0 6:3; Lamas (Meh.) - Angioli (It.) 6:1 6:1; Reges (Meh.) - Cascino (It.) 0:1 6:3; Ayala (Cile) - Reina (It.) 6:0 6:0.
lune na Ončijmh
predvaja danes 11. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni ruski film:
«VeIika družina
Igrajo: S. LUKIAMOV, B. ANDREJEV, V. KUZNECOVA Zgodba o sodobni ruski družini
Nagrada za igro na VII. festivalu v Cannesu.
Od 21. do 22. ure televizijski prenos •ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ*
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooioooooooooooooooooooooooooooooooocioooooooO
v tek, znali to dosegati uspe- svojim tleskajočim jermenom mirjali. Celo Ah Cov je od njih prišlo kaj drugega in Ah Tongu. Samo Ah CoV he, znali	so ukloniti svoji	segnal druge v kot in	ustre-	ostal negiben	kakor mumija,	kakor	nepričakovano.	Trda	se	ni menil zanjo. Glavo
volji vse	plazeče **, lazeče	lil z revolverjem, da	si je	čeprav je bil	on tisti, ki naj	kazen	za hudodelstvo,	ki ga	mu	bodo odrobili od teles*
stvari, in celo naravne sile priklical pomoč. Ah Ooja je bi mu odsekali glavo. Urad- nis0 zagrešili, ni bila nič v tako kratkem času, da Je same. Da,	beli možje so bili	oblivala zona, ko je to	v du-	nik je dodal	še nekaj besed	bolj čudna kot brezštevilne	lahko ta dogodek pričakoval,
čudni in	čudoviti, bili so	hu vnovič preživljal. Udarec	in tolmač je	razložil, da je	čudne	reči, ki so jih	poče-	ne	da' bi mu bila potrebna
 i r.—2 jermenom ga je oplazil po bilo Ah Covu lice najbolj njali beli vragi	  .	_	.	.	.	_jii.
licu in mu posnel nekaj oteklo od Selile minerjevega
2.
Jack London
ČINAG01
vragi. Poglejte samo Schlem-mer ja.
Naslednje tedne je Ah Co
Ah Co bi bil rad vedel, kože. Schlemmer je pokazal jermena, zato je bilo čisto pogosto opazoval Ah Cova z kako da tako dolgo niso iz- na oteklo lice, ko je s pra- zanesljivo, da je bil pri urno- milo zvedavostjo. Odsekali teče čas tako počasi.
ezalnl «	n /vrl Vsa	M	P	tl	i	Zlil	t*	(I	at /AT- n	n v. X _ *va! nrl i 1	/1	n	4	O«	m «	ta* L*« a Jaaa	I — ma A./I n i l h	tn ■«	L . J	_	1	—_  —	aalll	*
potrpežljivost. Rad je kadil’ rad je jedel, dobro je ®Pa in nič se ni vznemirjal, d*
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE IZ TRSTA bo gostovalo v nedr.ljo 14. aprila ob 16. in 29. uri
v prosvetni dvorani v GORICI, Korzo Verdi štev. 1 z dramo Renata Leliija — prev. prof. Ivan Savn
€ Na nočnih
v treh dejanjih (prvič v slovenščini)
Cene:
I. sedeži 250 lir; II. sedeži 150 lir; stojišča 100 lir Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD in v kavarni Bratuž.
Cruchot je bil orožni’
rekli sodbe. Nobeden izmed štora za priče potrdil, da je ru, in ker eden izmed njih mu bodo glavo z giljotino,	i_rucn
obtožencev ni skrivil Cung	Ah Co pravi. Sele sedaj sle-	mora umreti, je še najbolj	ki jo bodo postavili na plan-	n^Tset	let ie služil	no
Nekaj takega je napisal za je bila vselej nevarna. Gaju niti lasu. Samo Ah San	dov ni bilo več videti — to	prav, da umre on. Prav tako	taži. Zanj ne bo let visoke	]onj;	0<j j\jj ■eri c	in	S**
je bil udarec! Ko bi bil pri- je iz dejstva, da je bilo tudi starosti in ne vrtov počitka	*	°	r	6
so se pri delu gnali bolj ko nazaj, drugo roko Pa je iz- Potem je Ah Co pozabil vso bil priča pri umoru in da Sam zaradi sebe se mi vzne
zdravnik v svojem poročilu.	Ob takih priložnostih	so bili	ga	je	ubil.	Storil je	to	tako,
Bil je zelo pošten. Dividen-	kakor	zverine. Vsajali so se	da	ga	je z	eno roko	potegnil	letel	za	centimeter	bolj	v	Ah	Cojevo	lice	močno	otek-	Ah	Co	je	modroval 'in	ugi-
de morajo biti plačane, sicer	zaradi	malenkosti in	včasih	za	kito in	mu upognil	tilnik	sredino,	bi	mu	bil	izbil	oko.	lo,	sledil	zaključek,	da	je	bal	o	življenju	in smrti,
bi se dolgi zgodovini neuspehov na Tahitiju pridružil še eden.
Teh belih vragov ni bilo mogoče razumeti. Ah Co je razmišljal, kako jim ne prideš do dna, ko je sedel v sodni dvorani in čakal sodbo.
Nikdar nisi mogel vedeti, kaj
negala do Južnega morja, in v teh dvajsetih letih se ITlt! ni v trdi betici nič d05*,* razbistrilo. Bil je okornih
Se bolj neznansko so pili. spet videl, kako se je umor domovino.
Cinago nikdar ni vedel, ali zgodil — prepir, surove be-jim bo kaka reč pogodu ali sede, ki so letele sem in tja,
vsako kazen tja do Ah Ton- mlad in v kosteh je imel
Sedel je z nespremenjenim govih deset let. To naj bo azijsko potrpežljivost. Znal obrazom, ko je uradnik bral Cinagom v nauk, je končno bo čakati teh dvajset let,
bo zbudila vihar srda. Cina- blatenje in žalitve, ki so ve- sodbo. Tudi njegovim štirim	reklo sodišče, kajti naučiti vroča kri se mu bo medtem
se' jim mota po glavi. Videl g0 nikoli ni vedel, kaj ho. ljale spoštovanja vrednim tovarišem se nič ni zganilo se morajo, da se bodo na pomirila pa bo še bolj do-
•	I__I : L	I«	...	I/ 	t	'	I	_	Z	.	.ilzr/if	Vr	il	atuP	Ir i SD V p- V ()hrn/ll Oct !J 1 i ar* mirni len TnVtiGin ivnnl n in.ml. rv/vet II. 7rtrnl •»«»	mieno/tn |>4| 4-V n
kaj je disciplina in strah pred avtoriteto, in od Bog* navzdol do orožniškega n*” rednika je bila zanj razl>^n*
samo mera suženjske poS'
luš'
Pravih
-	   -	-»	—rs	m«	v*	liju,	uu	•	-	-	—	r —pu uu	o v	m j	v« u	.	.	.	j	•
je nekaj belih vragov in vsi Kar je bilo še zadnjikrat prednikom, kletve, ki so ve- v obrazu. Ostali so mirni, ko Tahitiju izpolnjevale posta- zorel za vrt mirnega užitka. nos 1 emu a 1 ‘J1"iml,. ,nj! so si bili podobni — čast- povšeči, je utegnilo takoj na- ljale še nespočetim rodovom, je tolmač razlagal, kaiko sod- ve, tudi če bi se svet podrl. Iskal je imena zanj; Vrt ju-	j1*	*	raze*
slednjič povzročiti izbruh je- videl je, kako je Ah San po- ba pravi, da so krivi umora
nik i in mornarji na ladji,
Pet Cinagov so odpeljali tranje tišine mu bo pravil. ^nedSh.to 8«^^
francoski uradniki, nekaj be-	ze. Za očes i belih vragov je	skočil, zgrabil Cung Gaja za	Cung Gaja in da bo Ah Co-	spet v zapor. Niso bili ne	Ves dan je bil srečen ob tej
lih mož na plantaži s Schlem-	bil zastor, tako da Cinago ni	kito in mu dvakrat zasadil	vu odse-kana glava. Ah Co	razkačeni ne užaljeni. Ob-	misli in navdihnila ga je,
sedo oznanjevalci božje h*-
merjem vred. Vsem se je	mogel videti skozenj v nji-	nož v telo; vrata »o se naglo	bo	sedel dvajset let v ječi	sodba je bila nepričakova
duh gihal po skrivnostnih	hovo pamet. Vrh vsega pa so	odprla, v barako je planil	na	Novi Kaledoniji, Wong	na, toda saj tako je bilo vse-
da je skoval moralno življenjsko načelo, češ kakšna
sede. Bog je bil po nav zelo daleč, medtem ko je
sdi
b-1
potih	kamor nisi mogel za	bili beli vragi tako strašan•	Schlemmer, vsi so	se po-	Jvi dvanajst let in Ah Tong	lej, kadar	so imeli opraviti	vrlina je potrpežljivost. To
njim.	Brez vidnega vzroka	sko sposobni, znali so vse	gnali k vratom, Ah	San je	deset let. N.i imelo smisla,	z. belimi	vragi. Cinago je	načelo jim je bilo v veliko
so se	razjezili m njihova je•	mogoče, spravljati so stvari	pobegnil, Schlemmer	pa je *	da bi se zaradi tega vzne-	komaj še	pričakoval, da bi	tolažbo, posebno Wong Liju
narednik skoraj vselej &**0 blizu.
.(Nadaljevanje *1«<^