Stev. 63.
V Trstu, v petek, dne 9. aprila 1915,
Le*aik II,
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne.
I :e :	2 Sv. MEtta Asi&ega Ji. 20. I. nadstr. — Vsi
ccrw rz\ j- f.:ja»o tredniitvj li-^ta. Ncfrsnkirana pismi se ne Sfrrjeaajo In rokopisi se ne vračajo, in	• redrik Štefka Codlna. lastnik konsorcU
Rsfj .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge t cm enin rrrc«:voa v Trstu, t lica Sv. hrančISca AsHkfga St 20. li'.efon i rccniStva In lprave Stev. 11-57.
f atcčnini inaii: Za celo leto......K 24 —
m fol leta...............• • 12*—
za tri ...............................6'—
7a nedeljsko izdajo za celo leto........ 5*20
za p<I leta.......................2-60
VEČERNA
		1
		_1
1		d
1	r k	1
	J	i
Posamezne številke se prodajaj3 po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
O glaci se računajo na milimetre v šlrokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... mit po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5*—
vsaka nadaljna vrsta............. 2-—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnt oddelek .Edinosti". Naročnin* 1r. reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno t«
upravi .Edinosti". — Plaća in toži se v Trstu. Iprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančiSki Asiikega Št 20i — Poštnohraniinični račun 5t 841.652.
Momenti iz siiantske, že več tednov trajajoče bitke v Karpatih.
Velikonočna bitko v Korpoflh.
DUNAJ, 8. (Cenz. ) Vojaški sotrudnlk »Tagesposte« piše: Rezultat velikonočne bitke v Karpatih je za nas zelo razveseljiv. Konstatiramo, da Rusi kljub postavitvi vseh razpoložljivih rezerv — vštevši 4 divizije przemyslske oblegovalne armade — niso mogli predreti nase karpatske fronte. Ali se jim po eklatantnih nevspehih zadnjih dni in velikih izgubah na mrtvih, ranjenih in okoli 10.000 ujetih še posreči doseči važnejše uspehe? Mi bi zamogli to vprašanje zanikati. Četudi še ne moremo govoriti o kaki definitivni odločitvi in moramo me vedno pred očmi. da sovražnik nadaljuje s svojimi ofenzivnimi napadi, nas vendar upravičuje zadnja zmaga v velikonočni bitki k najboljšim pričakovanjem. Našim junaškim četam pristoja zahvala domovine; s svojo požrtvovalnostjo so ustavile največji naskok mas, kar jih pozna zgodovina.
V jugovzhodni Galiciji obstreljuje naša artiljerija sovražne postojanke; od zadnjega nočnega napada na naše višine pri Otiniji vlada na tei fronti v splošnem mir.
Na Poljskem in v zapadni Galiciji se v zadnjem času ni zgodilo ničesar pomembnega. Vest inozemskih listov, da je bil del przemyslske oblegovalne armade odposlan na fronto ob Dunajcu. po konsta-tacijah našega generalnega štaba, glasom katerih se nahaja vsa ta armada že v Karpatih, ne odgovarja dejstvu.
BUDIMPEŠTA, 8. (Cenz.) »A Nap« poroča iz Karpatov: Rusi napenjajo vse svoje sile, da bi si priborili nazaj izgubljene postojanke v dolini Laborcze in da bi izenačili pritisk. V dolini Ondave se je posrečilo sovražniku zasesti nekaj nepomembnih oporišč Boji se nadaljujejo. Kaka odločitev še ni nikjer padla. Iz bojev v potideljek je bilo pripeljanih v Homono več tisoč ujetnikov, ki odidejo v notranjost dežele.
novi boli v Bukovini.
BUDIMPEŠTA. 8. (Cenz.) »Az Est« poroča iz Cernovic: Danes so Rusi zopet pričeli napadati na vsej črti. Najsrditejši so bili sovražni napadi pri Bojanu. Tako tu. kakor na več drugih točkah fronte, jih je naša artiljerija zavrnila.
Obstreljevanje Beisratfn.
BUDIMPEŠTA. 8. (Cenz.) »Az Est« poroča iz Bukarešta: Po belgrajskih poročilih je napravilo zadnje obstreljevanje Belgrada veliko škodo. Na kneza Mihajla cesto in na Balkansko cesto je padlo več projektilov. Posebno šrapneli so napravili velika opustošenja. Ena kroglja je padla v kavarno Katerino in je ubila tri kavarniške goste. Obstreljevanje se je vršilo po avstrijskih monitorjih. Ko so ladje izstrelile več krogelj, so se odstranile. ne da bi bile zadete od sovražnika.
Vojno Turčije proti trosporazamu.
CARIGRAD, 8. (Kor.) Glavni stan objavlja sledeči komunike:
Včeraj je skušal del sovražnega bro-dovja — potem, ko je oddal kakih 20 strelov proti ladjedelnici Dragodina pri Enosu — v dveh šalupah izkrcati vojake. Šibke straže naše obrežne posadke so zadoščale, da so pregnale sovražnika.
Ko ie še z nekolikimi streli obstreljevalo neko hišo, se je sovražno brodovje u-maknilo, ne da bi bilo provzročilo kako škodo.
Z drugih bojišč ni ničesar poročati.
Obrekovanje nase vojske.
DUNAJ. 9. (Kor.) Iz stana vojnih poročevalcev javljajo:
Petrograjska brzojavna agentura objavlja z dne 4. t. m. nastopno poročilo: Štab generalisima sporoča, da so v okolici ZaJeszczyczky Avstrijci v noči dne 3. aprila po silnem obstreljevanju s težkimi topovi udrli v ruske utrdbe, pri čemer so skoro vsi Rusi poginili. Skoro neposredno na to pa so bili Avstrijci pregnani po pro-
tinapadu neke ruske stotnije. Pri tej priliki, je bil osvobojen telefonist polka, vojak Aleksij Mohakar. Avstrijski vojaki so ga strašno pohabili, odrezavši mu jezik, ker se je branil izdati militarične tajnosti. Generaiisimus mu je podelil križ reda sv. Jurja, ga povišal, in mu je osebno izrekel svojo zahvalo. Vojak je predložen tudi carju za nadaljno pohvalo.
Vest o pohabljenju ruskega vojaka je samoobsebi umevno izlagana. Je to nesramno obrekovanje v očividni namen, da bi se naše vojskovodstvo, ki enakomerno spoštuje zapovedi mednarodnega prava in človečnosti, diskreditiralo v očeh nevtralnega inozemstva in da bi odvrnilo njega pozornost od grozodejstev, ki jih že po svoji navadi zagreša ruska soldateska.
Harmonija med avstrijsko In nem-Sko armado.
DUNAJ 8. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča:
Še v nobeni vojni, ki sta jo imeli kdaj dve zvezni državi proti skupnemu sovražniku, se ni pokazala taka harmonija operacij, kakor v sedanji vojni med avstrijsko in nemško armado. Brez ozira na narodnost se zmeša nemške in avstr.jske čete. Kakor zahteva pač to vsakokratni vojaški položaj in kot edini vodilni motiv teh operacij služi le en veliki cilj : Poraženje skupnega nasprotnika.
Absolutna edinost v vseh vojaških odredbah pa se ne razteza samo na skupnost operacij, ampak se izraža tudi v tem, kako so se razvile poveljstvene razmere na vzhodnem bojišču in dejstvo, da so izvršile sedaj avstrijske Čete pod nemškim, sedaj nemške čete pod avstrijskim poveljstvom zvesto in požrtvovalno svojo dolžnost, je gotovo eden najlepših momentov v tem težkem boju, ki ga morata sedaj vojevati Avstrija in Nemčija. Kako so se poveljstvene razmere tu na vzhodu razvile polagoma, kakor je zahteval vojni položaj, razvidimo najboljše iz razvoja dogodkov samih.
Začetkom vojne smo imeli na vzhodu pravzaprav dve ločeni bojišči: vzhodno-prusko in južno. V kritje Šlezije so imeli Nemci pripravljeno skupino Woirsch, ki se se ji je z avstrijske strani priključila ar-madna skupina Kummer. Razvoj dogodkov pri Lublinu je zahteval skupni nastop obeh teh armadnih skupin in tako so se koncem avgusta prvikrat borile nemške čete ramo ob rami pod avstrijskim poveljstvom z ono priznano bravuro, ki odgovarja tradiciji nemške armade.
Naslednja vojna faza je dovedla potem do skupne akcije s Hindenburgom, pri čemer je skupina Woirsch tvorila levo krilo te Hindenburgove armade, ki je bila ojačena s številno avstrijsko konjenico, posebno z izvrstnim konjeniškim zborom pod Hauerjem.
Ko se je potem umaknil Hlndenburg preti 5 veru, je avstrijska konjenica skupno z nemško tako izborno zaprla pot Rusom, da so Rusi kmalu zgubili zvezo z umikajočo se armado. Dočim jih je Hindenburg na severu potisnil ven, je DanU pritegnil Ruse za sabo. Armada pod Bohm-Ermollijem je postala prava jez v varstvo pruske Šlezije, pri čemer se ji je priključila še nemška Woirschova armadna skupina. Vrhovno poveljstvo je prevzel nemški general Woirsch, ki je bil istočasno podrejen zopet avstrijskemu armadnemu vodstvu.
Naslednje pomešanje nemških in avstrijskih čet se je zgodilo, ko e začel prodirati nadvojvoda Josip Ferdinand. Takrat so se nahajale nemške čete v Rothovi armadni skupini in so požrtvovalno krile njegovo desno krilo.
Ko je potem razvoj vojnih dogodkov zahteval gostejše zasedenje Karpatov, je bila med Boroevičevo in Pflanzerjevo armado postavljena nemška južna armada, pod katere poveljstvo so prišle tudi one avstrijske čete, ki so dosedaj varovale to progo, dočim je bila nemška južna armada pod avstrijskim armadnim vodstvom. Vse to dokazuje popolno edinost, ki vlada med obema armadama.
Ruske krutosti proti nemškim vojnim ujetnikom In nemškim civilnim osebam.
DUNAJ, 8. (Kor.) Cesarska nemška vlada objavlja avtentičen materijal o krutostih ruskih čet proti nemškim civilnim osebam in nemškim vojnim vjetnikom.
Spomenica, ki pospremlja ta materijal, se glasi:
Ruske čete so v sedanji vojni zagrešile krutosti, ki so z zapovedmi človečnosti in običaji civiliziranih narodov nezdružljive in ki kažejo njhovo vojevanje kot naravnost barbarska Te grozovitosti so bile naperjene to-iko proti mirnemu prebivalstvu po njih zasedenih nemških predelov, kolikor proti nemškim vojakom, ki so jim v poštenem boju stali nasproti in jih je zadela nesreča, da so prišli v njihovo vjetništvo.
V priloženem materijalu ne gre morda za posamezne surovosti in nasilstva, marveč so se na tolikih mestih in pri tolikih oddelkih dogajala grozodejstva bestijali-čne naravi, da se vsekako velik del ruske vojske kaže prežet od duha nečloveške krutosti. Iz velikega števila že znanih slučajev se v prilogah navajajo tisti, ki so po uradnih, sosebno zapriseženih zasliša-vanjih neoporečno ugotovljeni. Te slučaje pa je smatrati le kot izbirek resnično dogodivših se neštevilnih grozodejstev.
Znano je vsemu svetu, da vsled barba-ričnega vojevanja Rusov poprej cvetoči deli zhodne Pruske nudijo sedaj sliko brezupnega opustošenja, da so cele vasi požgane in opustošene, da so morali mirni prebivalci, da se rešijo pred ropom in umorstvom, bežati in zapustiti svoje imetje. Uradno je ugotovljeno, da so Rusi pri prvem in drugem vpadu v vzhodno Prusko odtirali tisoče mož, šensk in otrok, druge tisoče pomorili, razrušili ali vpepe-lili 20.000 poslopij, ter da so samo pri drugem vpadu oropali in opustošili kakih 80.000 stanovanj (priloga 1); tudi zadnje rusko podjetje proti Memelu se označuje kot divji roparski pohod, spremljan po sramotnih činih vseh vrsti (priloga 2.). Kaka nasilstva in krutosti so pretrpeli prebivalci posamezno, o tem nudijo v prilogah vsebovana potrdila zgovorno in strašno fzpričevalo.
Na vse načine, ki si jih je možno misliti, so ruske čete imetje siromakov in imovitnikov kradle, ropale, plenile in objestno razdevale. Odvzemali so živino in zaloge, ne da bi plačali aLi izdajali kaka potrdila (priloga I, 3, 4, 7, 35). Moški in ženske so morali izročati denarja lakom-nim vojakom svoj zadnji groš (priloga 3, 5 in 7). Preiskavah so stanovanja in plenili iz njih, kar je vsakemu padlo v oči, često od več oddelkov zaporedoma (priloga 1, 3, 8, 21, 22). Končno so brez smisla in smotra zažigali hiše, gospodarska poslopja in zaloge in jih tako uničili (priloga 1, 4, 9 do 13).
Prebivalstvo, in mej tem tudi ženske in otroke, so pod ničevimi pretvezami in brez vsacega vzroka zlostavljali, da so zadoščali željam ruskih vojakov radi nastanjen ja in oskrbe (priloga 1—7, 9, 10, 12 do 24, 42, 47, 51). Ta zlostavljanja so bila deloma uprav izbrano kruta; tako so v nekem slučaju možke prebivalce nekega celega kraja, mej temi tudi uradnega sodnika, bičali, grozeč jim obenem s smrtjo (priloga 24). Na begunce so kar brez druzega streljali (priloga 5, 15, 16, 21, 25. 26). Pred vsem pa so številne mirne državljane brez vsacega povoda, deloma celo ob strašnem mučenju ali v navzočnosti njih svojcev, pomorili (priloga 4, 8, 11 do 15, 17 do 23, 25 do 41). Mlade ljudi, ki niso nič zakrivili, so ie zato, ker so bili vojni obvezanci, postrelili (priloga 10, 18, 20, 31 do 33). Neki transport beguncev so napadli; može so ločili od žen in jih pomorili brez vsacega postopanja (priloga 37). Nekega višjega gozdarja, ki je spremljal neki transport kazenskih vjetnikov, so ruske čete vjele, odvele pred generala Rennenkampfa in ga — kakor se zdi, na njegov prosluli ukaz, naj se vsi nemški gozdarji pomore — kratkomalo ustrelili (priloga 38). Celo pred starčki, ženskami in otroci ni odjenjavalo morilsko besnilo ruskih voiakov (priloga 12, 18, 22, 23, 35. 36, 39 do 41). Posebno hud je slučaj umorstva nekega malega dekletca 2 ali 3 let (priloga 40, 41). Grozovita je ugotovitev, da je ena cela družina postala žrtev morilskega besnila ruskih vojakov; mož je bil z žebljem pribit k mizi, en otrok k vratom, ženi so bila odrezana prsa in telo prerezano (priloga 41). V nekem drugem slučaju sta bila mož in žena z jezikom pribita k mizi, tako, da sta končala vsled lakote in izgube krvi (priloga 74).
Neštevilni so slednjič slučaii bestijal-nega posiljevanja deklet in žena (priloga 1, 22, 42 do 54). Mnogokrat so bile usmiljenja vredne žrtve zlorabljene od več vojakov zaporedoma, in deloma tudi okužene po spolnih boleznih (priloga 42, 45, 49 do 52, 54); žene v blagoslovljenem stanju so bile često žrtve živalskih pohotnežev (priloga 45, 50); celo starkam nad 70 let niso prizanašali (priloga 51, 52). Neko malo dekle osmih let sta dva ruska voja-
ka posilila zaporedom (priloga 53). Celo častniki so se dali zavesti k takim grozodejstvom (priloga 54).
O grozodejstvih, ki so jih zagrešale ruske Čete na nemških vojnih vjetnikih, da-jajo pojasnila nadaljnje priloge. V mnogih slučajih so bili vjteti nemški vojaki oropani, opljuvani ali drugače zlostavljani brez razloga (priloga 55 do 63). Neki ruski častnik je nemškim vojakom, ki niso hoteli izdati svojcev, grozil s smrtjo in je tudi res enega ined njimi ustrelil (priloga 64). Ruske čete so zaprle vjetnike v ozke podzemeljske luknje pred svojo artiljerijsko pozicijo z očividnim namenom, da jih nemško streljanje pomori (priloga 66). Kozaki so vjetim nemškim vojakom, mimo jahajoč, odsekali glave, a druge težko poškodovali, ali jih pohabili odrezavši jim ude (priloga 65). Nekega nemškega vjetnika so na krut način privezali na vi-tal, da tam umre od gladu (priloga 67). V skednju so bili trije huzarji obešeni z glavo navzdol in z odrezanimi nosovi in ušesi, tako, da so morali umreti ob strašnih mukah (priloga 66).
Ruske horde se celo niso strašile po-habljanja in inorjenja ranjenih nemških vojakov. Tako so ranjencem odtrgavali obveze, da bi izkrvaveli; drugim so iz-drli oči, odrezali jezik, ušesa, prste in noge ter jim razbili lobanje (priloga 66 do 79). V mnogih slučajih so grozodejstva zadobila celo značaj peklenskega mučenja. Tako so nekemu lahko ranjenemu, ki je bil z bodalom skozi jezik pribit v drvarnici neke verande, odtrgali meso na podlaktih lakta do zapestja in so mu tudi prste prerezali do zapestja (priloga 79). Nekega druzega, ki je imel poškodovano lobanjo, so v nekem hlevu tako privezali skupaj s teletom, da je morala žival ob vsakem gibu z gobcem dotikati se razkritih možganov (priloga 60).
Najstrašneje pa je povelje vrhnega ruskega vodstva, ki so je našli pri nekem višjem ruskem častniku, naj pri napadu gonijo pred naskakovalnimi kolonami vse možke prebivalce v starosti 10 let. Ta peklenski ukaz, s katerim je ruski vrlini poveljnik za vse čase postavil svoje ime na sramotni oder, je bil očividno izdan z namenom, da bi nemški vojaki, odbijajoč ruski napad, postreljali svojce (priloga 81).
Cesarska nemška vlada meni, da mora to barbarsko, vsak vojni običaj in vsako človečnost zasramujoče postopanje ruskih čet ožigosati pred vsem svetom in prote-stuje najstrožje in najslovesneje proti takim nezaslišanim grozodejstvom, kot sramoti 20. stoletja.
Berolin, 25. marca 1915.
Dokazilni materijal, na katerega se sklicuje spomenica, je v posebni beli knjigi priobčen c. in kr. vladi in se ga more vpo-gledati na cesarskem veleposlaništvu, kakor tudi pri cesarskih konsulatih v Pragi, v Brnu, Trstu in Serajevu.
Dunaj. 7. aprila 1915.
ces. nemški veleposlanik.
Pl. Tschirski,
razun malih pasov — osvobojena od sovražnika. Ali železni čas tudi pri nas ni šel mimo, ne da bi bil ostavil v deželi občutnih posledic. Vlada in ljudski zastop se danes združujeta v želji, da se skupno posvetujeta o sredstvih in poteh, kako naj se z državnimi silami — ki niso le neposredno posvečene najvažneji nalogi, vojni službi — ozdravijo rane vojne.
Na to je namestnik opozarjal, da bo razprava proračuna za prihodnje računsko leto glavna naloga zbornic za predstojeće zasedanje, in je proglasil potem deželni zbor otvorjenim.
Begunci iz Belgije na Francoskem.
PARIZ, 8. (Kor.) »Teinps« javlja, da so v zadnjih tednih belgijske ladje tisoče beguncev iz Belgije pripeljale na južno Francosko. Skupno število v Franciji na-hajajočih se belgijskih beguncev se ceni na 300.000.
Nerreča na iro.*ju.
ROTTERDAM 8. (Kor.) Novi parnik „Tij-sondari" holandske družbe paketnih ladij, je trčil skupaj z nekim parnikom vlačilcem. Poslednji se je potopil. Pet potn kov je u-tonilo.
Dodatek k margarinu.
DUNAJ 9. (Kor.) „Wiener Zeitung" objavlja naredbo ministrstev za notranje stvari, pravosodje, trgovino in poljedelstvo od b. aprila, tičočo se dodatkov k margarinu.
Kredit za nakupovanje ladijskih tovorov
PARIZ 8. (Kor.) Kakor javlja „Ttms~, so ministri za mornarico, zunanje stvari in finance izdelali zakonski načrt, ki se tiče dovoljenja izrednega kredita za plačevanje novih ladijskih tovorov, katerih nakup se pokaže potreben. Načrt ima posebno pred očmi slučaj z „Dacio", ki je bila z bombaževino namenjena iz severne Amerike v Nemčijo, a so jo francoske vojne ladje privedle v neko francosko pristanišče.
Letina pšenice in rži v Zjedinjenih državah.
WASHINOTON, 7. (Kor.) Poročilo pisarne za poljedelstvo ceni povprečno stanje zimske pšenice na 88.8% in rži na 89.5%, a pridelek zimske pšenice na 656 in rži na 46 milijonov bušelnov.
Avstrijska razredna loterija.
DUNAJ, 8. (Kor.) Dobitek 20.000 kron jc zadela št. 24.794, po 10.000 K pa štev. 68.634 in 148.981.
Ustojenje!
Spor med Japonsko in Kitojem
TOKIO, 8. (Kor.) Oficijelni listi odločno dementirajo, da bi bila amerikanska vlada protestirala proti japonskim zahtevam v Mandžuriji.
Eno japonskih brodovij je bilo poslano v Šangaj, da ščiti Japonce pred izgredi in pogromi kitajske sodrge.
Japonski poslanik v Pekingu zahteva od kitajske vlade energičnih odredeb proti bojkotiranju japonskega blaga, ki se posebno izvaja v Pekingu, Santungu, v Mandžuriji in v področju Yangtse.
Otvoritev deželnega zbora Alzaško-Lotarin-škega.
STRASSBURG, 8. (Kor.) V namestni-štveni palači se je vršila danes otvoritev alzaško - lotarinškega deželnega zbora, h kateremu so prišli poslanci — - tudi oni z bojišč — skoro polnoštevilno.
Namestnik pL DaJwitz je imel nagovor, v katerem je rekel: Drugače, nego se je moglo predvidjati po človeškem preudarku se vrši toletna otvoritev deželnega zbora. Svetovni pretresljivi dogodki, sredi katerega stojimo, silni boji, .vsiljeni naši nemški domovini vzlic nje prizadevanjem za ohranitev miru, ki jih je doslej slavno prestala, so našli neposrednega odmeva tudi v naši deželi Hrabrosti naših čet se je sicer posrečilo, da so takoj začetkom vojne uprizorjeni sunek sovražnikov zavrnile z energičnimi udarci. Pač moremo z zadoščenjem pozdravljati dejstvo, da so domača tla na§e dežele —
Pod naslovom »Vstajenje« je priobčil državni poslanec dr. Kramar v »Narodnih listih* zakasnelo došel velikonočni članek, razpravljajoč o posledicah sedanje vojne na različnih poljih.
Zlasti pričakuje izpremeinb v gospodarskem življenju narodov, potem v boju proti alkoholu, ki se je že sedaj odločno začel v Rusiji, na Francoskem, na Angleškem in v Nemčiji. Dr. Kramar se nadeja, da mali narodi, ki so že sedaj med vojno narasti! v vrednosti, pridejo v bodoče še bolj do veljave. Svetovna vojna postane gotovo mejnik novega časa, ki bodo v njem sosebno tisti mali narodi, ki so slučajno raztreseni na mejah med velikimi državami in ti narodi bodo prej ali slej igrali vse drugačno ulogo, nego so jo doslej. »Da bi le krvavi krst« — pravi dr. Kramar —, -ki ga jc prejel naš narod, ne ostal brez učinka na naše notran)e življenje. Da bi le ne zaostajali v tem preporodu Evrope! Tudi m i moramo postati drugačni in boljši. Najti moramo notranjo enotnost vsega naroda za skupno postopanje, naj gre že za zaščito narodnega življenja, ali pa za njega nemoteni razvoj! Imeti inoramo poguma, da svoje javno življenje politično in gospodarsko izčistiino od vsega, kar se je pokazalo slabotno in gnilo, in položiti moramo vodstvo narodne stvari v roke njih, ki so prestali težko preizkušnjo in ki bodo, vsak na svojem mestu, mogli izpolnjevati svojo dolžnost napram narodu in češki javnosti! Povzdigniti se moramo nad strankarske interese in iskati najboljih ljudi za veliko novo delo v narodu, pa naj tudi pri tem ostajamo zvesti ciljem in stremljenjem, katerim smo se obvezali v strankinih programih. In čim resneje in stvarne-je bomo umevali svojo dolžnost napram svojemu narodu, tem bolje bomo izpozna-vali, kako blizu so si programi posameznih čeških strank. In da iz tega izpozna-nja napravimo odločilni korak do eno-stavnejih strankarskih razmer naČeškem? to bo prva posledica našega moralične-ga vstajenja. Potem se nam tudi no bo treba bati radi bodočnosti, pa naj nam tudi prinese novih izkušenj in trpljenja!
Najbolj zanimiv in najboljši slovenski ilustrovani tednik so
Tako dr. Kramar svojemu češkemu na- —Kdo se je pa vendar spomnil nas? — rod i. 1 > ie klic, ki mora iti do src. ako sta vselej povpraševala oče ali mati in
je v niili poštenja do — lastnega naroda. Ne moremo drugače, nego da z besedo dra. Kramafa zakličemo slovenskim rojakom na desni in levi: Razmišljajte, ali
sta začudeno obračala pismo v roki. Toda danes pa mati nič ne vprašuje, kdo se je spomnil, saj dobro ve. da se je spomini oni, na katerega misli ona vsako se-
ni tudi slovensko javno življenje potreb-(kundo. Željno sega po dopisnici in hitro n<> političnega in gospodarskega očišče-. prebira vrstice z očmi. nja ? Ali ni tudi pri nas potreba, da po-j Qt j vedo kako veseIje napravija stanemo drugačni m boljši? Ali ni tudi-donia taka dopisnica. Sami povprašujejo nam življenska potreba, da položimo vod-»pisjl30II0Š0, aH ni nič prišlo zanje. Pismo-stvo narodne stvari v roke ljudi, ki nam, noša jjin daje rožnobarvne dopisnice, bar-nudijo jamstvo da bodo z abr.egacijo znali izpolnjevati dolžnosti napram narodu in slovenski javnosti? Ali ni tudi pri nas
ve nežnosti in ljubezni. Na takih rožno-barvnih dopisnicah čestokrat sporoča mož. da je ranjen. Otroci večkrat čitajo možno, kar smatra dr. Kramar kot naj- materj te ]juhc rožnobarvne dopisnice,
višjo rodoljubno dolžnost v teh usodnih časih: da pri vsej zvestobi svojim programom in svojim strankarskim stremljenjem pridemo do izpoznanja, da pro-graini slovenskih strank vendar niso toliko oddaljeni drug od drugega, da bi mo
toda glas, s katerim čitajo »ranjen sem«, je tako nedolžen in tako brezskrben, kakor tedaj, ko čitajo v berilu, da je konj
največja štirinogata žival«. Mati zajoče, oni pa so popolnoma mirni. Ce pa zajokajo žnjo vred, jokajo le zato, ker jim je ne-
rali siati nam kot wsoke skale tudi tedaj. prijetno in težko, ker joka mati. Pri tem ko potreba in korist vseh m razmere ca- nc mis,ijo na svojega ^eta kot trpina, sa zahtevajo skupno delo!!	dajeC. od doma in domače ljubavi, tem-
I)r. Kramar dopušča možnost, da pride- več kot velikega junaka, obsejanega s šijo za naš narod nove izkušnje! Pripravi- iajem vojne slave, liso se tudi mi na to možnost in ne pozab-
Sleparije vojnih dobaviteljev. »Neues Wiener Journal« prinaša: Uradno se javlja: Pri divizijskem domobranskem sodi- logi 1 Večina teh predlogov je gospodarske šču na Dunaju je uvedeno kazensko po- naravi. Zahteva se žnjimi večinoma razšir-stopanje proti nekaterim vojnim dobavi- j<n}e raznih panog vojne oskrbe. Tako za-teljem, ki so prodali vojni upravi nepora-bno blago. V merodajnih krogih so odločili, da se mora proti takim elementom postopati z najstrožjimi razpoložljivimi sredstvi, ker so v sedanjih izjemnih razmerah našli samo priliko, da sramotno izkoriščajo državo in obogate, žrtvujoč brezskrbno življenje in zdravje vojaštva raznim nevarnostim, ne oziraje se pri tem na nedogledne posledice svojih sleparij za državo. Preiskava proti imenovanim dobaviteljem se vrši radi zločina proti armadi po paragrafu 327, ki določa za gotove slučaje kazen smrti na vešalih, za druge zopet 10 do 201etno težko ječo. Isti list javlja, da so zaprli v Budjejevicah tr-
s katerimi se obračajo pozamezniki, društva; in generalni majorji Friderik Kleiber, Alfrec in občine na zakonodajalce z raznimi pred- Weber, Rudolf Seide, Artur Kalusker in Jur
htevajo nekateri maksimalne cene ne samo za Živila, temveč tudi za vse drugo blago. Poleg tega pa še potem cela vrsta najraz-novrstnejših, marsikaterikrat zelo Čudnih zahtev. Tako predlagajo poljedelci v Raku-maru, da bi se vsakemu Nemcu priznalo pravo, da sme pridržati potepuhe in jih prisiliti k poljskemu delu. Neki Frankfurtčan predlaga pobiranje dvojnega vojnega davka. Neki hanoveranskl tovarnar predlaga izdanje vojnih poštnih znamk. Nekaj Berlinča-nov zahteva, naj bi se določila veljavnost hipotek za čas po končani vojni. Zahteva se tudi pogostoma prepoved vseh alkoholnih pijač. Neki draždanski upokojen major zahteva, naj bi se uvedlo stalno letno „da-
liajrno, da ic po organizaciji in koncentraciji narodnih sil moremo biti zadostno} oboroženi za vse slučaje!
ki mu jih je dal za nakup moke, a pozneje ni videl ne moke ne denarja. Smatra se, da je izvršil Stohr še več drugih sličnih sleparij. Zaprli so tudi njegovo ženo v , v- ,. . , in sodruga. V Budempešti so zaprli last-Kako življenje se zgradi na tem teme- nika petrolejskih vrelcev Marka Fener-iii sam in suma?	• _ . • •	j - i___^ t______ ____
govca z moko Karla Stohra, ki ga toži za- rovanje darov" za udeležnike v vojni. Neki grebški trgovec Kaeuscr za 70.000 kron. j Eckstein priporoča državnemu zboru, naj
—	- '----------- določi rajši soboto namesto nedelje kot dan
odpočitka. Druga vloga zahteva, naj bi bilo vojnim ujetnikom dovoljeno črtati časopise. Neki Bremenčan bi hotel imeti, da se takoj sklene mir z Angleško in Francosko. Neki
Otrok In volno.
Nam otrokom, ki smo zrastli v velikem piestu. je bil velik praznik vsak četrtek dopoldne, ko so se po široki ulici vračali
Razne politične vesti.
Zoltan Desy v ruskem ujetništvu. Iz
Budimpešte se poroča: Bivši državni taj-
na voisko in jc -služil kot nadporočnik, je bil — kakor se ravnokar poroča uradno — tekom zadnjih karpatskih bojev ujet od Rusov. Desy je bil tekom koalicijske ere državni tajnik v finančnem ministrstvu. Svoj čas -se je mnogo govorilo o niem, ko je imenoval bivšega ministrskega predsednika dr. Lukacsa na neke n javnem zborovanju »največjega panami-sta v EvropiKakor znano, je vložil Lu-kacs tožbo. Ko pa je bil Desy oproščen, je podal cesarju svojo demisijo. Desy je sedaj v 55. letu svoje starosti.
vojaki z vežbanja. Stopali so po taktu nik< Zoltan Desy, ki jc šel prostovoljno vesele koračnice, ki je radostno povspe-'"" ' ~	^
Seval bitje naših razburjenih mladih src. Veliki vojaški boben je vozil majhen konjiček, ki je bil predmet naše največje pozornosti in ljubezni. Ko smo se šli konje, je bila največja čast in tudi največja karijera za vsakega, če jc bil vojaški konjiček. ki vleče boben. I ki tudi še v poznejših * letih, ko smo že odrasli otroškim i-gram. nas je prevzemala neka posebna nežnost, kedar smo se spomnili malega, potrpežljivega ponija.
živeli smo v mestu z vojaško posadko in vendar je vsak vojak na ulici vzbujal našo pozornost. Danes prihaja vsaka vas j v stike z vojaštvom in današnji kmetski otroci vedo več o vojakih, kot smo pa j pred leti vedeli mi v mesto. In če so vse nitke njihovih sanj zvezane z vojaštvom, je to le zato, ker resničnost sama podpira njih domišljijo in jo bogato oživlja.
Naša vas leži uro hoda od mesta, a vkljub temu so vaški otroci malo vedeli i o mestu in o življenju v mestu. Samo ; včasih ob sobotah so jih matere jeina-• le s seboj na trg in tako so poznali v mestu le one ulice, po katerih so hodili in potem široke trge. O mestu so vedeli malo. zelo malo. Toda navadili so se srečnega občutka, da morejo hoditi v praznični obleki, navadili so se lega prazničnega občutka, ki jim ni dal notri v gostih gručah ljudstva, da bi pozabili sami sebe. in vračali so se, kakor običajno, iz mesta ter nosili s seboj zopet nekaj preprostih dojmov. Ce so ugledali vojaka, so se gotovo ozirali za njim. Vojna pa jim ni dala več dojmov, več poznanja vojaškega življenja, nego vse mesto.
In pri tem jim ni niti treba utrudljive hoje v mesto. Prileti popoldne iz šole in glej, v dolgih vrstah prihajajo vojaki iz mesta na vežbo. Koraki njihovih vojaških čevljev preglasa jo lačne želodčke. Otroci ne razmišljajo dosti, temveč de-rejo s knjigami pod pazduho za njimi in postavljajo sc okoli njih v majhnih gručah. In poleg tega se oh tej priliki uče - nemški. Ko bi jim v šoli obljubljali nebeško kraljestvo za nemški prevod besede ikruh', vam ga ne povedo. Toda »hap-taht«, rehešav« in druga vojaška povelja znajo vsa in jih tudi dobro razumejo.
Oči jim žare, lica gore. Daleč tja za vas spremljajo vojake. In ti so tuji vojaki. nepoznani. Jeseni so odšli odlod znani vojaki, njihovi očetje, strici in bratje. Smeli so si natikati njhove čepice na glavo in smeli so si celo pripasati njihove bajonete. Prej so se motali po njihovih sanjah vse drugi junaki, roparji, vitezi in indijaanski poglavarji, tedaj pa so posadili na najvišje mesto v svojih sanjah svoje lastne očete in brate. Oni, ki ni imel očeta vojaka, se jim ie zdel vreden obžalovanja. In čem bolj so jokale matere in vile roke. tembolj so se jim vile njihove sanje okoli njihovih očetov. In s kakim veseljem so potem prinašali zelenje in cvetje na vozove, na katerili so se vojaki odpeljali iz vasi. S kaikm ponosom so potem gledali za njimi.
Tudi njihov okus je v znamenju vojne. Kot posledice žepnih cksekucij leže v mojem učiteljskem predalu: izstreljeni patroni, ^ike vojakov, izrezki ilustriranih časopisnih prilog. Pri vojakih na slikah so beležke, kakor n. pr.: »To je Fran-celj* itd. Oiroška domišljija vidi povsod znana lica in za to, da je na sliki njihov oče ali brat, bi stavili brez obotavljanja svojo glavo.
Otroci imajo tudi zveze s strelskimi zakupi. Dogaja se, da pride učenček v šolo in nima peresnika. Joka se in se opravičuje:
— Pisal sem včeraj očetu, pa sem pozabil peresnik na mizi.
Pišejo očetom dopisnice. Misliti si je treba, kako sede naslonjeni na rožno-barvno dopisnico ter s trudom in težavo rišejo po njej okorne črke. Dogaja se tudi. da napravijo i packo« in potem z jezikom poližejo tak črni pečat. Toda to, kar bi bilo greh v zvezku, je očetu v strelskem zakopu ljubo kot spomin na ljubega otroka doma.
Ko opoldne prihajajo iz šole, srečavajo pismonošo. Drugače prihaja k njim samo parkrat v letu.
Kuska alkoholna prepoved. »Vossische Zeitung poroča iz Milana: Kakor javlja »Secolo , posegajo ljubitelji žganja na Ruskem vsled alkoholne prepovedi sedaj po surogatih alkohola. Poraba »Kolinske vode« je močno poskočila. Reveži se zadovoljujejo z denaturiranim špiritom. Vsled zavživanja teh in drugih surogatov je zaznamovati že mnogo slučajev raznih bolezni. Da prepreči, da bi žganjepivci potolažili svoje grlo in dušo po lekarnah, je petrograjski mestni prefekt odredil, da je prodaja zdravil, ki vsebujejo več kakor ,30 gramov alkohola, brez recepta prepovedana.
Obisk avstrijskih vseučilišč. Pred kratkim je izdalo naučno ministrstvo poročilo o obisku avstrijskih vseučilišč po staniu 31. decembra leta 1914. Podatki se tičejo samo vseučilišč na Dunaju, v Oradcu, fnomostu in Pragi (nemško in češko), do-čim na vsučiliščih v Lvovem, Krako-vem in Cernovicah v zimskem tečaju ni bilo predavanj. Na dunajskem vseučilišču jc bilo vpisanih 5724 dijakov: 300 na bogoslovni, 2563 rednih, 98 izrednih in 4 hospi-tirajoči, vseh skupaj 2665 na pravoslovni; 1038 rednih dijakov, 239 rednih dijakinj, 13 izrednih dijakinj in 2 hospitanti-nji, vseh skupaj 1341 na medicinski; 693 rednih dijakov in 329 rednih dijakinj, 261 izrednih dijakov in 126 izrednih dijakinj, skupaj 1408 na modroslovni fakulteti. — Na graškem vseučilišču je bilo vpisanih 1182 slušateljev: 106 na bogoslovni, 517 na juridični, 280 medicinski in 279 na modroslovni fakulteti. — V Inomostu je bilo vpisanih 837: teologov 307, juristov 189, medicincev 155 in filozofov 186. — Na praški nemški univerzi je bilo vpisanih bogoslovccv 76, juristov 575, medicincev 821 in 241 filozofov; skupaj 1173. — Na praški češki univerzi je bilo vpisanih 2987 slušateljev: 158 teologov, 1331 juristov, 621 medicincev in 877 filozofov. — Na vseh petih univerzah so bili vpisani 11.903 slušatelji: 957 teologov, 5277 juristov, 2678 medicincev in 2991 filozofov.
steina, ki je dobil dvakrat izplačano vsoto za dobavo konj. Feuerstein je pobegnil na Dunaj iz Drohobitza v trenotku, ko so prihajali Rusi in se je nastanil v nekem dunajskem hotelu. Predložil je erarju račun v znesku 13.000 kron za rekvirirane konje. Vsota mu je bila izplačana. Slepar jc odšel nato v Budimpešto, kjer je zopet predložil isti račun in je bil istotako izplačan. Slepariji so prišli na sled pri reviziji računov. V Debrecinu so zaprli trgovce Leona Kriegshaberja, Samuela Oxhorna in Henrika Tauba in sicer radi sleparij pri dobavljanju čevljev. Poslednja dva sta bila izpuščena proti položnini. Na glavni skupščini dobaviteljev v Budimpešti je bilo konstatirano, da rabi deset dobaviteljev kruha za vojaške bolnišnice, ki dobivajo samo v to svrho moko od magistrata, blago za svoje lastne in druge namene.
Država in državna misel. „Bohemia" od 4. aprila prinaša uvodnik, ki ga je napisal posl. dr. Lodgman. Tam beremo: „Kot najtrdnejša opora držav se je v sedanji vojni izkazala krepka državna misel, ki preveva mišljenje in delovanje vsakega državljana. Ta misel se je pojavila v največji čistoči v Nemčiji, pa tudi na Francoskem in v Srbiji. Ravno zadnja država nam kaže, kaj pomenja državna misel za državo in kako zelo usposoblja ista tudi inače slabotne potične tvorbe do najvišje moči. Podlaga vsakega političnega delovanja je za vsako državo njena organizacija; pogoj za to pa je, da se ve lja posameznika podvrže volji skupnosti. Varanje javnega mnenja, — katero nekateri tako zelo ljubijo, — o razmerah v vojskujočih se državah, ne pomaga nikomur preko tega dejstva; na drugi strani pa zopet ni treba, da ima državna misel povsod iste motive, ampak nanjo vplivajo različni mdmenti, kakor je že 8'anje kulture višje ali nižje. Nedvomno je, da stojimo v taki dobi državne misli, ko se strinjata pojma država in ljudstvo; seveda je treba priznati, da nadomešča n. pr, v Rusiji državno misel še vedno „carjeva volja", kl ima in bo v dogledne m času tudi še vedno imela moč, da spaja ljudske mase v enoto. A tudi v tej silni vladavini se že kaže stremljenje po u-veljavljeoju ljudskih (narodnih) pravic, -zato pa še nf treba prerokovati konca Rusije. Će se Rusiji posreči, da svoje ustavnopravne razmere zložno obstoječemu napredku prilagodi, da svoje posamezne narode zainteresira na obstoju države, potem postane Rusija vzgled za nove državne tvorbe v Evropi, ki ga drugod niso dosegli. Tudi to spoznanje naj bo plod sedanje vojne".
Cigaver si, tistega kruli jej! Kakor poroča „Berliner Tageblatt", je na Turinškem v Nemčiji mestece Ruhla, ki ne ve pravza-prav, čigavo ie. Pripada namreč dvema gospodarjema. Polovica ga pripada kneževini šaško-koburško-gotski, a druga polovica pa velikemu vojvodstvu šaško-weimarskemu. Ko se je uvedel enotni „vojni kruh", so se začele v mestu težave. Začelo se je misliti na to, da bi se v vsem mestecu uvedel enotni kruh, toda stvar z ozirom na dvojno „državno" pripadnost velemožnih gospodov meščanov stvar ni šla tak gladko, kakor je bilo želeti. Posvetovali so se sera in posvetovali tja in končno so sklenili, naj se stvar uredi po državni pripadnosti. Tako ima in je sedaj polovica prebivalcev gotajski vojni kruh, druga, weimarska polovica mesteca, pa sme kupovati ln jesti edino le weimarski vojni kruh.
Cesa vsega žele ljudje. Nemškemu državnemu zboru prihajajo neštevilne vloge,
drug bi se zadovoljil s premirjem. Več letnikov ponuja nova letala, neki inženir tudi leteč torpedo. Drug predlog gre za tem, da bi se s prostovoljnimi prispevki zgradila nova vojna ladja „Emdenu. Tudi z bojišča prihajajo predlogi državnemu zboru. Tako zahteva neki podčastnik, naj bi se uvedle znamke za vojno pošto. Končno je prišel tudi pozdrav Iz kolonij, v katerem poglavarji kolonije Togo izražajo razne želje krajevnega značaja.
::	MALI OGLASI			
□□ □□ □□		se računajo po 4 stot. be-edo. Mastno tiskane besede te računajo enkrat več. — NajmaujSa : pristojbina znaša 40 stotink. :	□□ □□	
Domače vest!.
Brzojavke na Rusko. Za brzojavke na Rusko, ki gredo čez Ogrsko in Romunsko, je poleg temeljne pristojbine plačati zopet 38 vinarjev od besede.
V Przemyslu vjeti generali. Z Dunaja poročajo: Po uradnem ruskem poročilu so bili v Przemyslu vjeti ti-Ie avstro-ogrski generali: general pehote Herman pl. Kusma-nek, poveljnik trdnjave fml. Arpa pl. Ta-massy, poveljnik 23. henvedske divizije, fml. Karel Weitzendorfer, fml. Viljem Nickel
Przemyslski ujetniki. Osrednji izkazn: urad poroča, da se je obrnil na rusk „Rdeči križ" s prošnjo, da naj bi se čim preje doposlali seznami v Przemyslu ujetih naših vojakov. Na to je dospel iz Petro-grada naslednji brzojavni odgovor: „Sporočamo, da storimo vse, da zberemo podatke o vojakih, ki so bili ujeti v Przemyslu. Čim dobimo podatke, vam jih takoj dopo-šljemo. Tudi bomo ujetnike čini najbolj podpirali. Predsednik centralnega urada Počin-kov.M Naš osrednji izkazni urad obvesti seveda, čim prispejo informacije, svojce ujetih vojakov.
Gališki in bukovinski begunci, ki se nahajajo na Ogrskem, bodo na odredbo ogrske vlade odpravljeni v našo državro polovico. Peštanski listi so že pred nekaj časom naznanjali, da se to zgodi, češ, da so ti begunci avstrijski državljani in da Ogrska zanje ne more skrbeti. Težko bolni begunci bodo smeli ostati na Ogrskem. Odpravljanje beguncev se je že začelo.
išče vdova za par ur ca (lan. Naslov pove Ins. odd. Edinosti.	400
Deklica
bi rada sprejela katerosibodi službo. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 4(1
Kdor ima
številko „Edinosti" od 6. julija 1910 naj jih prinese Inseratnemu oddelku našega lista, proti primerni nagradi.
nrfffff se sobe z eno ali dvema posteljama UUUll z uporabo kuhinje. Ulica Commerciale fl, pritličje.	H0C
FrateEBš ilauber
Trst, ul. Carduccfi 14 (ax Tor rent o)
Zaloga ustrojenih kož
Velika izbera potrebščin za Čevljarje. - Specijaliteta
potrebščin sedlarje.
0
m
17 Splošno hranilnim o trstu ^
B [PlIPILflRHOtfAREH ZAVOD >ri kaleret^iagajo t.1. «il» denar mlađoletn. otrok
3
401 , obresti se pripisujejo k 10 glavnici dvakrat na leto.
HRANILNE VLOGE se obrestu
jejo po
IZPLAČILA hranilnih vlog se izvršujejo redno brez ozira na določbe moratorija; zneski do 500 kron se izplačujejo brez odpovedanega roka, zneski od 500 do 2000 kron po tridnevni, zneski nad 2000 kron po petdnevni odpovedi.
POSOJILA NA NEPREMIČNINE se dovoljujejo tudi v sedanjem času in sicer po 6°/, z amortizacijo po dogovoru.
Uradi v ul. Torra Btoncn 41. - Uradne ure: 9-12
TELEFON 31-01.
S

ki priobčujejo vsak teden mnogo zanimivih slik X bojiSČ in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter t bilo zanimivega čtiva : pesmi, povesti, jako zanimiv, lep detektivski roman, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstv?..
.TEDENSKE SLIKE* so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku.
.TEDENSKE SUKE- bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, briv-nica, vsako družtvo itd. Zahtevajte »TEDENSKE SLIKE*1 povsod in pridobivajte naročnikov.
„TEDNNSKE SLIKE- stanejo četrt leta K 2 50. pol leta K 5 — in celo let-* K 10 —. Naročniki dobe kot nagrade velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca ter tudi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE- takoj ! Novi naročniki dobe še vse letošnje številke.
Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE* brezplačno
in poštnine prosto na ogled.	Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE"
Ljubljana, Frančiškanska ulica 101.
milim
Tržaška posojilnica in hranilnica
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 */« */• na menice po 6*/t na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. ESKOMPTUJE
HRANILNE VLOGE
sprejema od faikeca, Ce tudi ni ud in jih obrestuje po
- 4 VI.
Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru.
Rcatnl liTtk plaCuJ« zavo* IU. - Vlan m lahko po eno krotio. - ODDAJA DO MAČE NABIRALNIKE (HRANILNE PUSICE).
registrovena zadruga s omejenim poroštvom TRST • Plazza tieiia Caserma itv. 2, I. nad. - TRST (v lastni pala?i) vhod po glavnih stopnjicah.
PoStno hraniliiičui račun Iti 004.	TEGEFON št 952
Ima vsrnostno celico fs^fe đeposits) za shrambo vrednost-nih listia, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma j m varno proti ulemu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter jo oddaja strankam v najem po najniZjih cenah.
STANJE VLOG NAD 10 MILIJONOV KRON.
Iralu m: cd 9 it 12 fepM. m d 3 do 5 p;po!ihplačM a nri hterož rt andni* vri
Hranilne
J sprejema od V6ake^a tudi če ni ud zadruge, ♦ - in jih obre- M if OI ve$je zneske pc do- ^ stuje po 4 |2 |0 govoru.Trgovcem ♦
a in jih obre- J II OI
♦	stuje po	|2 |0 „	_ J otvaija čekovne račune z dnevnim obresto-> vanjem.
t Rentni devefc plefuje zadruga ima. X
£	Via pa se lahko po eno krono.	$
♦	htas-taBitofii rafon 75.679. TEliFOH 16-04. t
z neomejenim Jamstvom
| ulica S. Francesco štev. 2, I. nacist. :
♦	Posojila	$
je daje na osebni kredit in na zas'.ave ♦
proti plačilu po dogovoru.	£
♦	• *
t Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 % dopoldne in od 3 do 5 ponoldne. ?
| Priporoča male hranilne Skrinjice, Ki ♦ ♦ so posebno primerne za družine. *
Stran n._ ^ . - * i_- '	„VEiEBfcA EDINOST* št $3._" ^	_V Trstu, dne 9. aprila 1915