PS: Jankovic proti Bratuškovi 150-letnica nesrečnega odhoda Maksimilijana v Mehiko S stolom udrihal po tekmecu v ljubezni feel home n>lcDn Primorski št. 87 (21.020) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 Jankovic ruši »svojo« vlado Rado Gruden Zoran Jankovic se je očitno odločil, da se bodo na bližnjem kongresu Pozitivne Slovenije »prešteli« in na ta način odločili, kdo je šef stranke. Vendar pa prihodnji petek članice in člani PS ne bodo odločali samo o tem, ali bo krmilo stranke spet prevzel njen ustanovitelj in prvi predsednik, ali pa bo na čelu ostala Alenka Bratušek, ki je vodilno mesto prevzela lani, ko je Jankovic »zamrznil« svoj predsedniški položaj, ker ga je protikorup-cijska komisija obtožila korup-tivnega delovanja. Na kongresu bodo posredno tudi odločali, ali lahko koalicija, ki jo kot predsednica vlade vodi Bratu-škova, še nadaljuje s svojim delom ali pa je prispela na končno postajo in bo lahko Slovenijo samo še pospremila na predčasne volitve. Tega se Bratuškova zelo dobro zaveda. Spopada z Jan-kovicem se sicer ne boji, vendar pa ve, da bi kongresni poraz pomenil konec sedanje koalicije. O tem priča tudi njena odločitev, da z napovedanim glasovanjem o zaupnici v državnem zboru počaka na čas po kongresu, ko bo že vedela, če sploh ima podporo svoje stranke. Brez te podpore je glasovanje o zaupnici nepotrebno. Jankovic poudarja, da sam niti slučajno ne razmišlja o rušenju vlade. Vendar gre za navadno sprenevedanje, saj je ta vlada nastala šele potem, ko je Jankovic vodenje stranke prepustil Bratuškovi. To tudi on dobro ve. Kot kaže, pa se je kljub vsem aferam, v katere naj bi bil vpleten, odločil, da ponovno prevzame vajeti stranke v svoje roke; in to ne glede na posledice. Do kongresa je še deset dni. Člani Pozitivne Slovenije morajo v tem času razmisliti, kaj je dobro za stranko in kaj je dobro za Slovenijo. Težko je verjeti, da lahko Jankoviceva vrnitev na predsedniški položaj stranki dvigne konsenz pri volivcih. Padec vlade kot najverjetnejša posledica njegove zmage tudi ne bo povečal strankine popularnosti. Največja poraženka pa bo Slovenija, saj bi se zaradi politične nestabilnosti gospodarska kriza spet močno zaostrila in izničila nekatere pozitivne premike, ki so napovedovali, da lahko Slovenija po letih hude krize nekoliko bolj optimistično gleda v prihodnost. dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu TOREK, 15. APRILA 2014 okna.vrata.avtomatska senčila +39 389 1513196 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , ITALIJA - Moretti bo vodil Finmeccanico, Marcegaglia predsednica ENI Prava revolucija v javnih druž bah VOLITVE - Še danes vlaganje kandidatnih list V Dolini doslej največ županskih kandidatov RIM - Nekdanja predsednica italijanske Confindustrie Emma Marcegaglia je nova predsednica italijanskega velikana Eni, pooblaščeni upravitelj pa bo Claudio Descalzi. Predsednik druge strateške skupine Finmeccanica bo še naprej nekdanji šef italijanske policije Giovanni De Gennaro, medtem ko bo mesto pooblaščenega upravitelja po novem zasedel dosedanji vodja državnih železnic Mauro Moretti. To sta najbolj pomembni spremembi na vrhu javnih družb, ki jih je predsednik italijanske vlade Matteo Renzi objavil sinoči malo pred 21. uro. Renzi je seznam z imeni novih oziroma potrjenih menedžerjev javnih družb, ki so kotirane na borzi, posredoval javnosti po več kot šti-riurnem sestanku z ministrom za gospodarstvo Pier Carlom Padoanom, svoje pa je nedvomno prispeval tudi predsednik republike Giorgio Napolitano, ki se je popoldne sestal s pooblaščenim upraviteljem družbe ENI Paolom Scaronijem. Na 22. strani TRST - Danes opoldne zapade rok za predložitev kandidatur za majske občinske volitve v dolinski, zgoniški in re-pentabrski občini. V Dolini (na sliki županstvo) se je včeraj prijavilo kar sedem županskih kandidatov, v Zgoniku pet ter v repentabrski občini trije županski kandidati. V dolinski občini ima doslej največ podpornikov kandidat leve sredine Sandy Klun, ki uživa podporo Demokratske stranke, Slovenske skupnosti, SEL, občanske liste in Združene levice. V Doberdobu sta doslej županska kandidata Aldo Jarc (Lista za Doberdob) in Fabio Vizintin (Občinska enotnost), v Sovodnjah Alenka Florenin (Občinska enotnost) in Julijan Čavdek (Slovenska skupnost) ter v Števerjanu Franka Padovan (Slovenska skupnost) in Joško Terpin (Občinska enotnost). NAŠA PESEM Zbor Hrast prejel zlato plaketo OPČINE - Nenavadna prometna nesreča David in Goljat Voznik oklepnega vozila izgubil nadzor, vojaški orjak v»pritlikavi«smart OPČINE - Voznik malega smarta se je znašel v kočljivem položaju. Na cesti pri Briščikih se je vojaško oklepno vozilo brez nadzora prevračalo in drselo naravnost proti njemu. V trčenju med Davidom in Goljatom sta se lažje poškodovala vojaka. MARINI GH I J Nova kolekcija POMLAD/POLETJE MARIBOR - Na Tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pesem je MePZ Hrast z dirigentom Hilarijem Lavrenčičem na čelu prejel zlato plaketo. www.teaterssg.coflft- SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ZELENI PROGRAM SNG DRAMA LJUBLJANA WILLIAM SHAKESPEARE HAMLET režija: Eduard Miler VELIKI ODER danes, 15. aprila ob 20.30 Ob 20.00 v Klubskem prostoru: uvod v ogled predstave z umetniško vodjo SSG Diano Koloini Vfll^H^Alia canadiens«^ Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču RONKE Mussolini ni več častni občan RONKE - Benito Mussolini ni več ronški častni občan. Že januarja je občinski svetnik Komunistične prenove Luigi Bon zahteval, naj se Duceju odreče častno meščanstvo, včeraj pa je njegova zahteva prišla na dnevni red zasedanja občinskega sveta. Pred glasovanjem so občinski svetniki opozicije zapustili dvorano, tako da so naposled častno meščanstvo Mussoliniju odrekli z glasovi Demokratske stranke, Svobode, ekologije, levice in Komunistične prenove. Pred ronškim županstvom se je pred začetkom zasedanja zbrala peščica pripadnikov stranke Fiam-ma Tricolore, za katere bi morali častno meščanstvo Mussoliniju ohraniti, saj naj bi po njihovem prepričanju storil tudi veliko dobrega. Na 19. strani Občina Trst: prihranek pol milijona evrov Na 4. strani Pobuda za ureditev Doma prosekarja Na 5. strani David Bandelj »vitez poezije« Na 19. strani Emil Jelen bo pogosto v Rimu Na 19. strani Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 9. DO 16. STRANI ^ Zveza slovenskih K kulturnih društev sklicuje danes, v torek, 15. aprila 2014, ob 19.30 uri v Prosvetnem domu na Opčinah (TS), ul. Ricreatorio 1 v drugem sklicu. 9771124666007 2 Torek, 15. aprila 2014 ALPE-JADRAN, DEŽELA / repen - V Kraški hiši od jutri do 8. junija na ogled zelo zanimiva razstava sporočilo uredništva Idrijska čipka - brezčasna Onbiana'p;hpevkov klekljana mojstrovina komenj med Na razstavo vabijo Zadruga Naš kras, Mestni muzej Idrija in Čipkarska šola Idrija volilno kampanjo REPEN - V Kraški hiši bo od jutri do 8. junija na ogled izjemna razstava z naslovom Idrijska čipka -brezčasna klekljana mojstrovina, ki je bila lani poleti na ogled v rimski palači »della Rovere« in na katero vabijo Zadruga Naš kras, Mestni muzej Idrija in Čipkarska šola Idrija. Razstavo v Repnu bodo odrli jutri ob 19. uri, na odprtju pa bo spregovorila mag. Mirjam Gnezda Bogataj, kustosinja v Mestnem muzeju Idrija in ena od avtoric postavitve. O čipkah in čipkarstvu v evropskem prostoru lahko govorimo od začetka 16. stoletja dalje. Od prvih pojavnih oblik v Italiji in Flandriji se je čipkarstvo hitro širilo in postajalo vse pomembnejša gospodarska dejavnost. Na razvoj, razmah ali upad te domače obrti je v preteklosti odločilno vplivala moda. Čipke so pomenile razkošje, izdelovale so jih največkrat skromne klekljarice, ki jim je klekljanje zagotavljalo dodatni zaslužek. Najstarejši znani pisni vir o kle-kljanju na Slovenskem je iz leta 1696 in govori o čipkah iz Idrije. Idrijska čipka je tip ročno klekljane čipke. Vpliv na njen razvoj so imela čipkarska središča Avstro-Ogrske monarhije, po letu 1920 Italija in kasneje Jugoslavija. Domači risarji so vzorcem vedno vdahnili lasten pečat, kleklja-rice pa so na trgu zaželene tehnike hitro osvojile in tehnično prilagodile svojemu znanju. Za izdelavo idrijske čipke potrebujemo naslednje pripomočke: blazino za klekljanje z jerbasom, vzorčno predlogo ali papirc, bucike, kvačko, škarjice in kleklje, navite s sukancem, le-ta je največkrat bel lanen ali bombažen. Razstava je vsebinsko razdeljena na dva dela. V prvem delu bo predstavljena idrijska čipka - najlepše in najbolj kakovostne ročno klekljane čipke ter izdelke, v katerih čipka nastopa kot njihov vitalni del. Posebna pozornost je namenjena njeni uporabi nekdaj in danes, ko še vedno zaznamuje posebne priložnosti v našem vsakdanjem in prazničnem življenju. Čipke in izdelki s čipkami iz Čipkarske zbirke Mestnega muzeja Idrija so dopolnjeni z izdelki učenk Čipkarske šole Idrija. Razstavljene so brezčasne klekljane mojstrovine, v katerih se odražajo znanje, potrpežljivost, natančnost in veselje do klekljanja - vrline, ki ohranjajo dediščino živo. V drugem delu teče pripoved o Idriji, najstarejšem rudarskem mestu na Slovenskem, in njeni več kot tri-stoletni tradiciji klekljanja. To zgodbo so pisale generacije rudarjev in klekljaric, ki sta jim delo v rudniku živega srebra in klekljanje omogočala preživetje. Danes sta Idrija in Almadén (Španija) z dediščino dveh največjih živosrebrovih rudnikov na svetu vpisana na Unescov Seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. O živi dediščini klekljanja in njenih nosilcih pripoveduje tudi knjiga Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina, prva strokovna monografija o idrijski čipki in čipkarstvu na Slovenskem, ki na razstavi zavzema posebno mesto. Za pripravo razstave so poleg že omenjene kustosinje Mirjam Gnezda Bogataj zaslužne še Ivana Leskovec, Metka Fortuna in Maja Svetlik. Na jutrišnjem odprtju razstave bo za glasbeni intermezzo poskrbel kitarist Ja-noš Jurinčič. Zapisi o čipkarstvu v Idriji segajo v daljno leto 1696 mestni muzej idrija Kot vedno v predvolilnem obdobju, tudi tokrat Primorski dnevnik v času volilne kampanje za krajevne in evropske volitve od danes do 26. maja ne bo objavljal: - pisem uredništvu, odprtih tribun, mnenjskih člankov, zunanjih komentarjev in drugih zapisov, ki zadevajo kandidate na volitvah ali so kakorkoli povezani z volilno kampanjo. Prav tako v tem obdobju ne bomo objavljali tovrstnih komentarjev bralcev na spletni strani našega dnevnika. Članke, ki jih bomo iz gornjih razlogov zadržali, a so po oceni uredništva splošnega interesa, bomo objavili po volitvah. Z namenom, da slovenskim kandidatom, ki nastopajo na volitvah, omogoči, da se predstavijo volivcem, bo Primorski dnevnik po lastni izbiri in presoji objavil pogovore s kandidatkami in kandidati. Pogovore bodo opravili novinarji in novinarke PD. Poleg tega bo Primorski dnevnik uvedel rubriko volilna kronika, ki bo namenjena raznim sporočilom, obvestilom in pozivom v zvezi z volilno kampanjo. Uredništvo si pridržuje pravico, da o nekaterih dogodkih po lastni presoji poroča v okviru redne kronike. kranj - Srečanje glasbenih šol Gorenjske in zamejstva Letos že štirideseto po vrsti Iz FJKso se srečanja udeležili gojenci Glasbene matice - šola Tomaža Holmarja iz Kanalske doline Predstavniki sodelujočih glasbenih šol na nedavnem srečanju v Kranju KRANJ - Gojenci Glasbene matice - šola Tomaž Holmar v Kanalski dolini so se v Kranju udeležili 40. srečanja glasbenih šol Gorenjske in zamejstva. Jubilejno srečanje je bilo poverjeno Glasbeni šoli Kranj, ki je srečanje izpeljala v kongresnem centru Brdo pri Kranju. V polni dvorani so se zvrstili najboljši gojenci šol, ki vsako leto sodelujejo na srečanju. Raznolik in bogat program na katerem so nastopali glasbeniki solisti, solopevci in komorne skupine je prikazal sve možne odtenke glasbene ustvarjalnosti. Izredno prijetno je presenetil združeni simfonični orkester učencev glasbenih šol Gorenjske in zamejstva pod vodstvom dirigenta prof. Tomaža Kukoviča, ki se je odlično izkazal, čeprav so imeli gojenci pred nastopom le dve skupni vaji. Prvo tovrstno srečanje je bilo leta 1975 v Škofji Loki od leta 1984 pa na srečanju neprekinjeno sodelujeta tudi Glasbena matica šola Tomaž Holmar in Glasbena šola na Koroškem. Po ustaljeni praksi so se srečanja poleg Glasbene matice - šola Tomaž Holmar udeležili še Glasbena šola na Koroškem in glasbene šole iz Kranja, Tržiča, Škofje Loke, Radovljice in Jesenic. Vsaka šola pride na vrsto za organizacijo vsakih sedem let. V pozdravnem govoru ravnateljice glasbene šole Kranj Petre Mohorčič je bila poudarjena povezovalna vloga glasbe, ki hkrati spodbuja k sodelovanju, prijateljstvu, medsebojnemu spoštovanju in tudi zavesti, da je s sodelovanjem mogoče narediti več in bolje, kar je bilo mogoče jasno videti tudi na srečanju in se hkrati stalno dogaja v sodelovanju med samimi šolami. To sodelovanje traja že dolgo obdobje in je edinstveno v slovenskem prostoru. Za Glasbeno matico so se srečanja udeležili gojenci klavirja Eleonora Coianiz, Rossella Lupieri, Simone Vuerich v spremstvu staršev, ravnatelja Glasbene matice Bogdana Kralja in profesorja Manuela Figheli. (RB) rim - Igor Gabrovec »Pri preoblikovanju senata bo treba upoštevati tudi slovensko manjšino« RIM - Včerajšnje skupščine vseh italijanskih deželnih svetov so se med drugimi udeležili tudi predstavniki iz Furlanije-Julijske krajine in sicer predsednik sveta Franco Iacop, njegov namestnik Igor Gabrovec ter svetnik Alessandro Colautti, ki pripada novi desni sredini (NCD). Zasedanje je bilo posvečeno napovedanim institucionalnim reformam, med katerimi izstopa reforma senata. Slednji po novem naj ne bi več sestavljali izvoljeni, temveč imenovani senatorji. Gabrovec je namenil pozornost narodnim in jezikovnim manjšinam ter avtonomnim deželam in pokrajinam. Glede slovenske manjšine je omenil zaščitni zakon in okvirni zakon za zaščito manjšinskih skupnosti (zakon 482). Če bo prevladala zamisel oblikovanja senata avtonomij, bo treba upoštevati tudi potrebe Slovencev, ki si zaslužijo zajamčeno predstavništvo v novi senatni skupščini, je dejal zastopnik Slovenske skupnosti. Colautti je pozval deželno vlado k odločni obrambi posebnega statuta FJK, kot se je na nedavni izredni seji opredelil deželni parlament. Danes skupščina za paritetni odbor TRST - V sejni dvorani deželnega sveta na Oberdanovem trgu v Trstu bo danes ob 17.30 skupščina izvoljenih slovenskih predstavnikov v krajevnih upravah tržaške, goriške in videmske pokrajine. Na dnevnem redu je izvolitev treh članov oziroma članic paritetnega odbora za slovensko manjšino. Jutri v Gorici občni zbor SLORI GORICA - V Tumovi dvorani na Verdijevem korzu 51 v Gorici bo jutri ob 17.30 36. občni zbor Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI. Po nagovoru predsednika bosta najprej na vrsti poročilo o opravljenem delu v letu 2014 in predstavitev program delovanja za letošnje leto. Prisotni bodo obravnavali tudi obračun za lansko leto in proračun za letošnje kot tudi poročilo nadzornega odbora. V oddaji S-prehodi danes o SLOMAK-u KOPER - V današnji oddaji S-prehodi (TV Koper-Capodistria ob 18. uri) bo beseda tekla o slovenskih manjšinah, ki živijo zunaj slovenskih meja, se pravi na Hrvaškem in Madžarskem ter na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Gosta v studiu bosta predsednica Slovenske manjšinske koordinacije Susanne Weit-laner in tajnik koordinacije Jure Kufersin. Spoznali bomo, katere so smernice prenovljenega Slomaka in v čem so si slovenske manjšine enotne, kljub temu, da živijo v državah, ki drugače obravnavajo in udejanjajo njihove pravice. FJK: obračuni svetniških skupin lani v redu TRST - Deželni kontrolni organi pri računskem sodišču Furlanije-Julijske krajine je pregledal obračune svetniških skupin Demokratske stranke, Ljudstva svobode, Državljanske liste, Gibanja 5 zvezd, Svobode, ekologije in levice, Odgovorne avtonomije, Severne lige in mešane skupine in za leto 2013 in pri tem ni ugotovil nobene nepravilnosti. Vest je sporočil predsednik deželnega sveta Franco Ia-cop, ki je obvestilo računskega sodišča prejel 11. aprila. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Torek, 15. aprila 2014 1 7 APrimorski ~ dnevnik občinske volitve - Danes opoldne zapade rok za predložitev kandidatur V Repnu trije županski kandidati v Zgoniku pet, v Dolini pa sedem Danes opoldne zapade rok za predložitev kandidatur za majske občinske volitve v dolinski, zgoniški in re-pentabrski občini. V Dolini se je včeraj prijavilo sedem županskih kandidatov (šestim kandidatom se je sinoči pridružil Roberto Massi-Forza San Dorligo), v Zgoniku pet ter v repentabrski občini trije županski kandidati. V Dolini ima največ podpornikov Klun BORIS GOMBAČ Lista Gombač: Massimiliano Daz-zi, Eva Bartole, Barbara Bologna, Donato Ciullo, Elvira Diminich, Roberto Dussi, Giorgio Gruden, Daniela Jurada, Luciano La Barbera, Silvana Mergia Mondo, Val-ter Punis, Alfredo Riccobon, Orlando Ru-tigliano, Elena Sartori, Leonilda Valenti-nuzzo in Claudio Zupin. ROBERTO DROZINA Lista civica territorio ambiente-Občanska lista teritorij okolje: Roberta Clon, Rossano Bibalo, Lucia Bertesina, Gianmaria Benevol, Tamara Demarchi, Alessandro Buzzai, Ileana Ferfoglia, Ales-sandro Carmeli, Maria Manetto, Giuseppe Matarrese, Assunta Ordura, Paolo Muiesan, Marialuisa Pizzulin, Roberto Raf-faele, Valentina Rossone in Alma Sirotič. DANILO SLOKAR Lega Nord:Radomiro Dragovic, Maurizio Fedriga, Luisa Polli, Alan Bar-duzzi, Serena Tonel, Massimo Ceppi, Pietro Cainero, Radames Razza, Fabio Gerin, Gabriella Donna, Silvana Villatora in Dimitri Vascotto. GIORGIO GHERLANZ Fronte per l'indipendenza del territorio libero di Trieste: Roberto Zeria-li, Licio Manzuffa, Tullia Audoli, Giuliano Bencina, Cristina Calvani, Theo Cossut-ta, Gabriella Deluca, Andrea Dubaz, Lu- V zgoniški občini se je doslej prijavilo pet županskih kandidatov, katerim se bo morda danes pridružil še kdo arhiv cio Gregori, Fabrizio Kuliat, Mario Jaco-pich, Lorella Pirovich, Maurizo Moruzzi, Alessandro Rossi, Gabriella Senatore in Serena Sergi. SANDY KLUN Slovenska skupnost: Tania Bait, Patrick Curman, Mara Bertocchi, Albino Giorgi, Katja Dolhar, Marko Kariš, Nada Petaros, Andrej Kosmač, Milenka Rustia Ota, Damian Raseni, Tanja Zobec, Branko Slavec, Aleš Štefančič in Davide Stolli. Občani za Občino Dolina-Cittadini per il Comune di S. Dorligo: Elisabetta Sormani, Denis Carminati, Cinzia Sancin, Marco Hoglievina, Bibiana Fuccaro, Massimiliano Cotterle, Nadia Vuk, Denis Bencich, Nives Koc-jančič, Vincenzo Marech, Gilda Ridolfo in Diego Canciani. Sinistra unita-Zdru-žena levica: Goran Čuk, Mauro Casel-li, Paolo Ceschia, Samuel Corbatto, Irina Druzina, Sergio Facchini, Roberto Fi- lipaz, Nadia Hrovat, Dino Lovriha, Ca-terina Macho, Igor Ota, Miran Pečenik, Oskar Slavec, Ivo Sik, Marina Trenta in Nataša Zerjal.Partito democratico-Demokratska stranka:Andrea Braico, Emilio Coretti, Franco Crevatin, Antonio Ghersinich, Karin Glavina, Andrea Kosir, Eric Metvet, Rossanna Pettirosso, Roberto Potocco, Radivoj Racman, Sabrina Prici, Bernarda Šibila Zobec in Franca Žerjal. Sinistra ecologia li-berta-Svoboda ekologija levica: Christian Baitz, Sara Bergamini, Ennio Ru-tigliano, Marina Marzi, Fabio Vallon, Sabrina Morena, Debora Chiara Desio, Boris Fernetich, Roberto Ulici, Elena Apol-lonio in Walter Macovaz. DANIELE STOLLI Partito liberale: Alessandro Gustin, Pietro Rolli, Barbara Scoria, Ric-cardo Briscik, Fabio Visich, Zoran Mi-jatovic, Manuela Skofca, Maria Luisa Mauri, Tullio Francovich, Roberta Fai-fer in Giovanni Tessaris. V Zgoniku novost Hrovatinova, potrditev za Zbogarja ALESSANDRO PISANI Fronte per l'indipendenza del territorio libero di Trieste: Denis Locosel-li, Cristina Calvanim Paolo Del Prete, Ga-brilella Deluca, Modesto Dubaz, Valentina Gherlanz, Fabrizio Kuliat, Lorella Pi-rovich, Maurizio Moruzzi, Alessandro Rossi, Serena Sergi in Adriano Svara. MARCO KLEMSE Lega Nord: Barbara Biasiol, Davies Pavan, Emanuela Ceppi, Sabrina Michelini, Luisa Polli, Radames Razza, Gabriella Donna, Fabio Gerin in Margherita Vittori. občinske volitve - Obisk vidnega predstavnika DS Giannija Cuperla Gianni Cuperlo: Monica Hrovatin in Sandy Klun sta vredna zaupanja zgoniških in dolinskih volivcev Tržaški poslanec Gianni Cuperlo je včeraj odprl kampanjo Demokratske stranke za evropske in občinske volitve. V spremstvu kandidatke za evropski parlament Isabelle De Monte in poslanske Tamare Blažina se je Cuperlo, ki je bil za kratek čas predsednik DS, srečal tudi z županskima kandidatoma v Dolini in v Zgoniku, Sandyjem Klunom in Monico Hrovatin. Oba kandidata si po njegovem zaslužita zaupanje volivk in volivcev. S Klunom se je srečal v dolinski obrtni coni, s Hrovatinovo pa pri Briščikih na sedežu tamkajšnjega Geofizikalnega inši-tituta, kjer ga je sprejela predsednica Maria Cristina Pedicchio. Levo Monica Hrovatin, Gianni Cuperlo in Isabella De Monte, desno Cuperlo s Sandyjem Klunom foto damj@n Cuperlo se je izognil polemiki z ministrskim predsednikom Matteom Renzijem, ki je bil njegov tekmec na strankarskih primarnih volitvah. Pač pa je bil kritičen do volilnega zakona, ki ga na Renzijev predlog odobrila poslanska zbornica, sedaj pa se z njim ukvarjajo senatorji. Cuperlo upa, da bo senatna skupščina spremenila volilni predlog in obenem ohranila bipolarni politični sistem. Senatorka De Monte je dejala, da se mora bitka za novo Evropo začeti prav v Trstu in v Furlaniji-Julijski krajini. V obeh stvarnostih je po njenem mnenju močno prisoten »pravi evropski duh«. MONICA HROVATIN Skupaj-Insieme:Vesna Bukavec, Sara de Facchinetti, Martina Krapež, Katrin Štoka, Lorenzo Breda, Walter Claut, Mat-teo Dolliani, Aleks Milic, Rado Milič, Davide Peric, Boris Rebec in Jan Sossi. DIMITRI ZBOGAR Slovenska skupnost: Lucija Milic, Mitja Rebula, Andrej Skerlj, Marina Mil-covich, Zdravko Skupek, Andrea Blasina, Kristina Skerli in Igor Pavel Merku. MANLIO SAI Partito liberale italiano: Maurizio Spazzapan, Riccardo Briscik, Natalina Lauzana, Alessandro Gustin, Pietro Rol-li, Manuela Skofca, Tullio Francovich, Fa-bio Visich in Roberta Faifer. V Repnu znova dvoboj med Cibijem in Pisanjem ADRIANO DE LUCA Fronte per l'indipendenza del territorio libero di Trieste: Renzo Tavčar, Paolo Ciacchi, Furio Gherlanz, Valentina Gherlanz, Lucio Gregori, Roberto Jurhan, Mario Jacopich, Denis Lo-coselli, Licio Manzuffa, Gabriella Sena-tore in Ferruccio Zorzin. MARKO PISANI Skupaj za Repentabor-Insieme per Monrupino:Angelo Barani, Tamara Komar, Luca Barberis, Tanja Rebula, Jože Bitežnik, Martina Skabar, Mitja Briščak, Roberta Skabar Kocman (neod.), Ervin Andrej Gustin, Tamara Skabar por. Čok (neod.), Lorenzo Milic in Renato Pelessoni. CASIMIRO CIBI Lista progressista-Napredna li-sta:Omar Jožef Marucelli, Rossana Giorgi, Uroš Grilanc, Febe Sillani, Claudio Germani, Mojca Skabar, Alessio Križman, Tanja Kosmina, Lorena Rav-bar in Marco Skabar. volitve 2014 Volitve bodo samo v nedeljo, 25. maja Občinske in evropske volitve bodo le v nedeljo, 25. maja. Za evropske volitve to ni novost, medtem ko predstavlja novost za upravne volitve, ki so bile navadno tudi na ponedeljek. Drevi pri Domju kandidati Demokratske stranke Krožek Demokratske stranke iz občine Dolina vabi vse člane in simpatizerje drevi ob 20. uri v hotel Sonia pri Domju na predstavitev kandidatov DS na občinskih volitvah. Prisotna bosta županski kandidat levosre-dinske koalicije Sandy Klun in pokrajinski tajnik stranke Štefan Čok. Pobuda levice za obrambo dela in demokracije Gibanje LAltra Europa (Druga Evropa), ki se sklicuje na grškega levičarja Aleksija Ci-prasa, prireja jutri ob 20. uri v kavarni San Marco predvolilno srečanje v obrambo dela in ustave. Govorili bodo kandidatka za evropski parlament Assunta Sugnorelli ter Mauro Barberis, Matteo Gaddi in Giorgio Gnesda. 4 Torek, 15. aprila 2014 TRST / občina trst - Odločno krčenje plač in »stolčkov« javnih upraviteljev V 3 letih prihranili pol milijona evrov Tržaška občinska uprava je v treh letih razpolovila stroške za upravitelje oziroma predstavnike v družbah, ki so v njeni delni ali celotni lasti. Če je bilo treba maja leta 2011 odšteti več kot 900 tisoč evrov za upravitelje družb Acegas-Aps, Esatto, AMT ali Trieste Trasporti, zdaj znašajo zadevni letni stroški slabih 400 tisoč evrov. Skratka, izrazito krčenje bodisi javnega denarja za plače javnih upraviteljev kot tudi števila njihovih mest v upravnih svetih teh družb, za katerega se je odločila občinska uprava župana Roberta Cosolinija. Ta je bila namreč politična izbira, kot je to poudaril ravno župan Cosolini v pisnem odgovoru na specifično vprašanje tržaških občinskih svetnikov Demokratske stranke Giovannija Marie Colonija in Pie-tra Faragune. Ta sta 17. marca zahtevala podatke glede stroškov za te upravitelje v primerjavi z dnem, ko se je levosredinska koalicija uveljavila na občinskih volitvah. Tri leta so bila dovolj, da so se stroški v primerjavi s prejšnjo desnosredinsko upravo župana Roberta Dipiazze razpolovili. Kot izhaja iz odgovora župana Cosolinija, je bil namen občinske uprave zmanjšati število upraviteljev, zmanjšati njihovo plačo (ki je ostala v skladu z njihovimi pristojnostmi in odgovornostmi) in vsekakor zagotavljati strokovnost oz. profesionalnost pri izbiranju upraviteljev. V družbi AcegasAps je prišlo do pravega preobrata, vezanega na fuzijo s skupino Hera. Leta 2011 so razni upravitelji družbe (AcegasAps in AcegasAps holding) prejemali 541.193 evrov; po fuziji s Hero aprila lani so danes stroški za »tržaške« upravitelje 200 tisoč evrov. Predsednik Acegasa je bil pred tremi leti Massimo Paniccia in je prejemal 214 tisoč evrov letno. Plača njegovega namestnika je bila 40 tisoč evrov, članov upravnega sveta pa 25 tisoč (dva sta sicer prejemala 30 oz. 35 tisoč evrov). Od petih članov, ki so v upravnem svetu Acegasa zastopali Občino Trst, so bili trije (poleg Panic-cie še Renzo in Codarin in Manlio Roma-nelli) svetniki tudi holdinga, in sicer s plačo 13.500 evrov (38.193 za predsednika). Predsednik Acegasa in holdinga je bil tudi predsednik družbe Est Energy (dodatna plača 27 tisoč evrov) , podpredsednik Acegasa in svetnik holdinga je bil tudi predsednik družbe Roberto Cosolini Sinergie (90 tisoč evrov). Po fuziji s Hero je stanje sledeče: Občino Trst zastopa en član v upravnem svetu in v izvršnem odboru za skupaj 75 tisoč evrov, ki se bodo dodatno znižali na 60 tisoč. Temu gre dodati predsednika družbe AcegasAps (Giovanni Borgna, 60.000 evrov) ter svetnika in predsednika družbe Sinergie (25.000 plus 40.000 evrov). Število »stolčkov« se je zmanjšalo tudi v družbi Esatto, in sicer s pet na tri, medtem ko so se stroški zmanjšali za skoraj 30 tisoč evrov (52.500 evrov, leta 2011 80 tisoč evrov). Polovico stroškov je predvidenih tudi za prevozno podjetje Trieste Trasporti, kjer prejema predsednik36.000 evrov, (prej 46.680), podpredsednik20.000 (prej 30.000), člani upravnega sveta pa 15.000 evrov (prej 25.000). Predsednik je v letih 2008-2010 prejemal letno dodatnih 50.000 evrov. Družbi AMT in AMT Trasporti bosta enostavno šli v stečaj. Podjetje AMT je v preteklosti »stalo« 73.632 evrov vsako leto, medtem ko bo treba zdaj plačati 25 tisoč evrov za stečajnega upravitelja. Podobno bo z AMT Trasporti, kamor se je iz občinske blagajne pretakalo letno 32.400 evrov, za stečajnega upravitelja pa bo dovolj 16.200 evrov. A.G. policija - 25-letni Ionut Florian Lucaciu V Tržiču prijeli posiljevalca, živel je v avtu »Zahvaljujem se kolegom policistom iz Tržiča, romunski skupnosti in bankam, ki so dale na razpolago posnetke nadzornih video-kamer. Z njihovo pomočjo smo prijeli posiljevalca,« je včeraj na tržaški kvesturi dejal vodja mobilnega oddelka Roberto Giacomelli. Primer posilstva, do katerega je prišlo v noči na soboto v Trstu, so rešili v nekaj urah: osumljenca so že v soboto popoldne prijeli v Tržiču. Ob učinkovitem odzivu policije ostaja neizbrisna bolečina, ki jo je 25-letni Romun Ionut Florian Lucaciu prizadejal rojakinji. Obtožen je posilstva, povzročitve telesnih poškodb in ropa, prijeli so ga pred trži-škim nakupovalnim središčem Emisfero, kjer je kradel. Giacomelli je obnovil burno sobotno dogajanje. Do nasilnega dogodka je prišlo ponoči okrog 3. ure. 38-letna Romunka je v gostilni Trattoria Perugino (v Ul. Settefonta-ne 16) kupovala hrano. Opazil jo je neznanec, briščiki - Vojaško vozilo iveco lince se je trikrat prevrnilo Oklepnik trčil v smart! Nepoškodovani avtomobilist: »Še dolgo sem se tresel« - Vojaka z lažjimi udarci, kriva naj bi bila okvara na volanu Mali smart se je hrabro zoperstavil »ponorelemu« oklepnemu vozilu; na prizorišču so bili pripadniki italijanske vojske, rešilec službe 118, tržaški občinski policisti in gasilci, slednji so pomagali zravnati štirikolesni oklepnik foto damj@n Ko je včeraj ob 10.20 med vožnjo po pokrajinski cesti s Proseka proti Opčinam pred sabo zagledal orjaško vojaško vozilo, ki se je kot ponorelo prevračalo in odbijalo naravnost proti njemu, je nemočni voznik malega avtomobila smart za hip bržkone pomislil, da je konec. Razmerje sil bi bilo težko manj uravnovešeno: potem ko se je na cesti trikrat prevrnilo in obrnilo, je oklepno vozilo italijanske vojske iveco lince, ki tehta 4,6 tone, trčilo v prednji del 800-kilogramskega smarta. Pa vendar, avto-mobilist se je srečno izmazal brez poškodb, vojaka v oklepniku pa sta morala zaradi lažjih udarcev na rentgenski pregled. Lince je obležal na boku, smart bo romal na odpad. »Še dolgo sem se tresel, to vozilo je (PEKARNA v v v SLASCICARNA t/ettMwpm pofo,tSo4, b vk po&/, piie» w (dmlonj DUNAJSKA CESTA, 3 OPCINE TS TEL. 040213645 Ionut Florian Lucaciu foto damj@n ki ji je sledil po Ulici Petronio do frizerskega salona v Ulici Conti (kvestura je pred dnevi posredovala napačno informacijo, da je do posilstva prišlo v Ul. Rossetti). Ženska, ki dela v salonu, je hotela tam povečerjati. Ko je odprla vhodna vrata, jo je moški porinil, strgal z nje obleke in jo posilil. Ona ga je večkrat udarila in ga ugriznila v levo uho: napadalec je izgubil veliko krvi, nato jo je pretepel z ročajem metle. Zbežal je in s seboj odnesel torbico s približno sto evri. Zaradi poškodb se bo žrtev zdravila mesec dni. Policisti so se pogovorili z upravitelji in nočnimi gosti Trattorie Perugino, kamor zahaja veliko Romunov. Le-ti so opisali postavnega mladega moškega, ki naj bi sledil ženski, nihče pa ga ni poznal. Gostje in policisti so pravilno sklepali, da je v Trst prispel pred kratkim. Tržaška kvestura je informacije o osumljencu razposlala na vse konce, predvsem v Tržič, kjer živi večja romunska skupnost. »Mi smo obravnavali petkovo tatvino v supermarketu Bennet, kjer so opazili volkswagen golf romunske registracije,« je povedal vodja tržiških policistov Andrea Locati. V soboto je bil avto pred centrom Emisfero. Policisti so počakali v zasedi in prijeli tri moške: v nahrbtnikih so imeli ukradene telovadne copate, v vozilu steklenice žganja. Trojica je pravkar prispela v Italijo, prenočevala je v avtu in izvajala tatvine. Eden je imel na ušesu površno nameščeno obvezo. Domnevni posiljevalec je v spodnjicah skrival osebni dokument napadene 38-letnice in bankovce, njegov čevelj pa se ujema s sledovi, ki so jih v Trstu odkrili forenziki. Zaenkrat ni povezav s poskusom posilstva, do katerega je prišlo v četrtek dopoldne v masažnem salonu v Ul. Rossetti 23. Neznanca sta naskočila 18-letno Kitajko in jo poskusila posiliti, ona pa ju je odgnala, čeprav se je poškodovala. (af) iz neposredne bližine videti res veliko,« je povedal 72-letni voznik smarta T. M., ki se je vračal s Proseka domov na Opčine. V nasprotno smer je vozilo »lahko večnamensko transportno vozilo« lince (take so italijanski vojaki uporabljali v Afganistanu) z napisom »šola vožnje«. Upravljal ga je vojak, ki ima vozniško dovoljenje, preizkušal pa se je v vožnji oklepnega vozila. Ob njem je bil inštruktor. Iz italijanske vojske so nam pozneje sporočili, da naj bi voznik na ravnem odseku blizu Briščikov (nedaleč od openske vojašnice) izgubil nadzor zaradi okvare na volanu, problem naj bi bil torej tehnične narave. Oklepnik je zapeljal levo, voznik ga je obrnil spet v desno, nakar se je lince trikrat prevrnil in trčil v smart. (af) Preprečena tatvina in četverica ovadenih Karabinjerji so preprečili nočno tatvino v skladišču gradbenega materiala na prostem v Ulici Svevo. Ponoči so prejeli klic v zvezi s sumljivimi osebami, ki stikajo po skladišču, naposled so kazensko ovadili štiri osebe. Slovenska državljana S. S. in S. D. (stara sta 34 let) sta imela v avtomobilu znamke Renault, najetem v Sloveniji, ukradeno orodje in kolo. Na osnovi zbranih obvestil so karabinjerji nato ovadili še 32-letnega državljana Bosne in Hercegovine M. M. in 39-letnega državljana Romunije G. D. Mladenič z nožem v baru v Ulici Carducci Policisti so v nedeljo kazensko ovadili 22-letnega Tržačana, italijanskega državljana A. B. V nekem baru v Ulici Car-ducci se je v družbi prijateljice vpletel v vročo izmenjavo mnenj z drugo stranko, nakar je iz žepa potegnil švicarski nož in začel groziti. Par je nato odšel, policija pa je prejela klic in ustavila dvojico na Trgu stare mitnice. Policisti so zasegli nož in ovadili mladeniča. / TRST Torek, 15. aprila 2014 5 prosek - Na občnem zbru obračun enoletnega delovanja Dom prosekarja cilj Društvene gostilne Med člani Društvene gostilne Prosek vlada veliko zanimanje za ureditev Doma prosekarja v traktu gostinskega obrata ob notranjem dvorišču. Tako je bilo zaznati na četrtkovem občnem zboru več kot stoletne proseške vaške organizacije. O prizadevanjih za ureditev Doma prosekarja (ali penine Prosecco Doc) je v svojem poročilu podrobno poročal predsednik Claudio Černjava. Septembra lani je imelo vodstvo Društvene gostilne srečanje s predsednikom tržaške trgovinske zbornice An-toniom Paolettijem, z odvetnikom Štefanom Patriarco in s predsednikom Kmečke zveze Francem Fabcem. »Prvotno je deželna uprava namenila 200 tisoč evrov za ureditev Doma Prosecco DOC v nekdanji gostilni Pri devetih sestrah ali Pri Zajki, kot ji pravimo domačini. Ta namera pa je propadla, ker je bila namenjena vsota preskromna za odkup sedaj razpadajočega lokala in za njegovo obnovo in preureditev. Tako je postala naša zahteva po ureditvi Doma prosekarja v naših prostorih aktualna. Tudi zato, ker imamo v tej zvezi že pripravljen in izdelan načrt. Paoletti, odv. Patriarca in Fabec so si ogledali prostor, pregledali načrt in ocenili, da bi bila naša lokacija primerna,« je pojasnil Černjava. Claudio Černjava je podal na občnem zboru predsedniško poročilo fotodamj@n Proseško društvo je predstavilo tržaški trgovinski zbornici cel sveženj dokumentov z načrtom in drugimi potrebnimi akti. »Naš cilj je pridobiti dovoljenje za izpeljavo del, da bi tako sami razpolagali z denarjem, ki ga je - v okviru znanega protokola o zaščitni znamki Prosecco Doc -nakazala deželna uprava,« je pred- sednik Černjava nakazal prizadevanja društvenega odbora. Občnega zbora se je udeležilo kakih 60 članov, torej kaki dve tretjini članstva. Silvester Umek je podal blagajniško poročilo; po treh letih je bil občni zbor volilnega značaja, na volitvah pa se je predstavila le ena kandidatna lista, ki so jo sestavljali člani dosedanjega odbora. Skupščina jo je potrdila, tako bodo v novi mandatni dobi Društveno gostilno spet vodili Claudio Černjava, Marino Albi, Silvester Umek, Willi Emili in Mauro Dell'Anno, ki si bodo na nocojšnjem prvem sestanku porazdelili funkcije. M.K. Siot: preizkusni alarm Vodstvo družbe za čezalpski naftovod Siot je sporočilo, da namerava izvesti danes okoli 9.30 preizkus alarmnih siren (kratek zvok sirene in navodila po zvočnikih) na območju rezervoarjev družbe SIOT, v okviru varnostnih vaj predvidenih po zakonodaji Seveso (nadzor nevarnosti v primeru hude nesreče). Obvestilo je namenjeno predvsem krajevnemu prebivalstvu, da bi se zaradi vaje ne vznemirjalo po nepotrebnem. Devin-Nabrežina: vpis v jasli v Sesljanu Občina Devin Nabrežina obvešča, da se bodo danes začela vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štre-kelj v Sesljanu za šolsko leto 2014/2015. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25 - najkasneje do četrtka, 15. maja 2014, do 12. ure. Za podrobnejše informacije se zainteresirani starši lahko obrnejo na Urad za šolstvo, tel. štev. 040 2017375. V gledališču Miela Naravnost v Evropo! V gledališču Miela bo danes ob 11. uri predstava z naslovom Naravnost v Evrop! Priredil jo je Center za evropsko dokumentacijo tržaške univerze v okviru vsedržavne-ga projekta Moj glas v Evropi: izbira noje prihodnosti. petje - 45. izvedba priljubljene prireditve se bliža koncu Primorska je zapela minuli petek v Križu, v nedeljo pa na Dolgi kroni V knjižici letošnje revije Primorska poje je ostala aktualna samo zadnja stran, ki napoveduje koncerta v Trenti in v Zavarhu, s katerima se bo 27. aprila uradno zaključila 45. izvedba tega množičnega zborovskega dogodka. Pred velikonočnim oddihom sta dva koncerta revije obiskala naše kraje, v petek v Ljudskem domu v Križu, v nedeljo pa na Dolgi kroni. Zveza slovenskih kulturnih društev je bila nositeljica obeh zelo dobro obiskanih prireditev, z dragocenim sodelovanjem članov SKD Vesna in SKD Valentin Vodnik, ki so pogostili pevce in so bistveno pripomogli k uspehu pevskih srečanj, katerih je sklepni trenutek druženja nepogrešljiv sestavni del. V Križu je zapelo šest zborov, med katerimi sta našo deželo zastopala mešani zbor Starši ensemble iz Ronk, ki ga vodi Silvia Pierotti, in mešani zbor Skala-Slovan iz Gropade pod vodstvom Jarija Jarca. Nastopili so še moški zbor Napev, ženska vokalna skupina Art Vocalis iz Kopra, mešani zbor Ciril Silič in moški zbor Pivka. Pokrajinska predsednica ZSKD Zivka Persi je pozdravila nastopajoče z mislijo o vlogi petja, ki Slovenca spremlja celo življenje in je nujno dopolnilo vsaki pomembni in svečani priložnosti. Temu je Martin Lissiach v nedeljo dodal, da ima petje povezovalno in pozitivno moč, saj je s pesmijo v srcu lažje pristopati tudi k težavam, ki se pojavljajo v vsakdanjem življenju. Z dodatnimi pesmimi so organizatorji v nedeljo rešili tudi odpoved treh zborov, čeprav je program pevskega popoldneva tudi s petimi zbori presegel uro in pol trajanja. Za prijeten uvod v znamenju pomladi in ljubezni so zapeli člani moškega zbora Lipa iz Ravnice, nakar so prisrčne pevke zbora Sanje iz Nove Gorice, z užitkom zapele o veselih in sentimentalnih vtisih. Z Lovskim zborom Dekani je nastopil zborovodja in predsednik Zveze pevskih zborov Primorske Anton Baloh, ki je ob spodbudnih besedah za nadaljne izvedbe Primorske poje v znamenju sodelovanja med partnerji pobude dodal tudi osebno noto s spominom na Ignacija Oto, kateremu je posvetil občuteno izvedbo skladbe Temna noč, ki jo je tudi Ota izvajal z zborom Valentin Vodnik. Spomin na vojno pa je obarval program moškega zbora Justin Kogoj iz Dolenje Trebuše, nakar je revijo zaključilo petje mladih glasov z nastopom dekliškega zbora Kraški slavček-Krasje iz Nabrežine. Pevke so navdušile občinstvo z raznolikim programom, ki so ga zbrano izvedle pod vodstvom Petre Grassi. ROP V Križu je nastopil tudi mešani zbor Starši ensemble iz Ronk foto damj@n V nedelejo so se na Dolgi kroni spomnili tudi glasbenika Ignacija Ote foto damj@n dolina - Župnijska skupnost Velikonočno tridnevje z nadškofom Uranom V cerkvi sv. Urha bodo ponovno postavili starodavni božji grob Velika noč je največji in najpomembnejši krščanski praznik v cerkvenem letu. Velikonočni teden, ki se pričenja na cvetno ali oljčno nedeljo, višek pa doseže z velikonočnim tridnevjem, velikim četrtkom, velikim petkom in velikonočno vigilijo, je poln cerkvenega obredja, ki simbolično sledi izročilu o trpljenju Jezusa Kristusa, njegovi smrti na križu in vstajenju v večno življenje. Tradicij iz velikonočnega časa, je veliko. Naši verski običaji pričajo o bogati dediščini, ki so nam jo zapustili naši predniki in nas opominjajo na pomen Velike noči: pomen sprave, očiščenja, novega rojstva. Na prvi dan velikonočnega tridnevja se kristjani spominjajo Jezusove zadnje večerje z apostoli. Ta pomeni ustanovitev evharistije in duhovništva. Liturgijo bo v dolinski župnijski cerkvi sv. Urha vodil upokojeni ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran. Na ta dan bodo po sv. maši prenesli najsvetejše v božji grob. V dolinski cerkvi bodo ponovno postavili starodavni božji grob, ki predstavlja primer bogatega božjega groba iz habsburškega obdobja. Izdelali so ga leta1876 v Grudentalu na Južnem Tirolskem po naročilu takratnega dolinskega dekana in viteza Jurija Jana. Dežela, kjer prebivajo Ladinci, je še danes zelo poznana po rezbarjih lesa. Dolinski božji grob je izdelan po unikatnem načrtu v baročnem slogu. Ogrodje je popolnoma narejeno iz lesa. Glavni obok, ki predstavlja jamo - Kristusov grob - je visok šest metrov in širok tri. Ob obokih stojita dva rimska vojaka, ki predstavljata stražarja božjega groba. Med oboki je postavljena Kristusova krsta; za krsto pa oltar na katerem stoji tabernakelj. Ob tabernaklju pa sta postavljena dva lesena angela. Za tabernaklom visijo leseni pozlačeni žarki, ki predstavljajo svetost najsvetejšega. Na božjem grobu lahko zasledimo še ostale predmete iz velikonočne simbolike, kot so križ, puščica, kelih, bič, Jezusov odtis obraza na prtu itd. Na veliki petek bo iz dolinskega zvonika namesto zvonov zaropotala velikonočna raglja ki jo v dolini imenujejo »škrgtula«. Ob 18. uri bo križev pot; nato pa bo ob 18.30 obred velikega petka, ki ga bo vodil župnijski upravitelj g. Metod Lampe. V soboto bo cerkev odprta ves dan od osme ure dalje, ker bo potekalo celodnevno čaščenje najsvetejšega. Višek velikonočnega tridnevja bo v soboto ob 20. uri. Slovesni obred, ki se bo začel pred cerkvijo z blagoslovom ognja bo vodil nadškof msgr. Alojz Uran. Po slovesnem bogoslužju bo sledila še slovesna vsta-jenska procesija z najsvetejšim in kipom vstalega Kristusa, ki bo potekala po vaškem jedru. Med procesijo se bodo iz zvonika ponovno oglasili zvonovi in pritrkovalci. Na velikonočni ponedeljek, ki je dela prost dan, bo slovesna sveta maša v dolinski župnijski cerkvi ob 11. uri. Kristjani bodo ta dan izkoristili za voščila in obiske sorodnikov. 6 Torek, 15. aprila 2014 TRST / miramar - V priredbi Aleksandra Svaba in Mednarodne operne akademije iz Križa Glasbeno obarvan spomin na odhod Maksimilijana v Mehiko Nedeljske slovesnosti se je udeležil tudi nadvojvoda Marcus, potomec habsburške rodbine V nedeljo, 14. aprila, je minilo natanko stopetdeset let od odhoda Maksimilijana Habsburškega in njegove žene Charlotte iz Miramara: nadvojvoda je postal mehiški cesar, toda kmalu zatem je revolucija pregnala Habsburžane ter obsodila nesojenega cesarja na smrt z ustrelitvijo 19. junija 1867. Ob tej obletnici sta Nad-zorništvo za zgodovinsko, umetniško in et-noantropološko imovino Dežele Furlanija-Julijska Krajina ter direkcija Zgodovinskega muzeja Miramar priredila slovesnost, ki je v grad in park privabila lepo število obiskovalcev: ves dan je bil grad odprt za brezplačne vodene oglede, po parku so se sprehajali dame, kavalirji, otroci in častniki v oblekah iz Maksimilijanove dobe, v zalivu pred portičem pa so plule jadrnice. Osrednje slavje je bilo v jutranjih urah na ploščadi pred gradom: Aleksandru Svabu in Mednarodni operni akademiji iz Križa je bila poverjena režija in realizacija koncerta, katerega častni gost je bil nadvojvoda Marcus, potomec habsburške rodbine, ki je prišel na obisk z Dunaja skupaj z drugimi člani nekaterih evropskih kraljevskih rodbin. Res mogočen in množičen koncert je združil preko dvesto solistov, pevcev in godcev iz Italije in Slovenije: pod Svabovim vodstvom so nastopili Godba Viktor Parma iz Trebč ter Godba Arcobaleno iz Trsta ter MePZ Gorjansko, MePZ Jože Srebrnič Deskle, MePZ Tabor iz Lokve, Društvo Portoroški zbor, MePZ Divača in MePZ Sežana, ki so slovesnost otvorili s himno Bog oži- V nedeljo so se po parku sprehajali dame, kavalirji, otroci in častniki v oblekah iz Maksimilijanove dobe; desno dirigent Aleksander Svab foto damj@n vi, Bog ohrani ... v nemščini, slovenščini ter italijanščini. Koncert se je nadaljeval z instrumentalnim programom: združeni godbi sta vodila Luca Carli in Erik Žer-jal, na sporedu so bile znane koračnice, venček Straussovih skladb, nato so zbori in združeni godbi izvedli Beethovnovo Odo radosti v priredbi Vinka Štrucla. Aplavzi so priklicali za dodatek ponovitev staroavstrijske himne v nemščini, kar je ganilo nadvojvodo Marcusa, ki se je Svabu in vsem ostalim toplo zahvalil za poklon ter vsem trem dirigentom poklonil svojo častno zaponko. Glasbeni program se je nadaljeval na pomolu pri gradu s solisti in zborom kriške Akademije, ki so pripravili nekaj točk za pokrovitelja, banko Mediolanum: med zadnja pot - Umetnikov pogreb bo danes ob 14.30 v zgoniški cerkvi Bodgan Grom se za vedno vrača v svoj nikoli pozabljeni rojstni kraj Danes se Bogdan Grom vrača v rojstni kraj. Vedno je rad pripovedoval, kakšno veselje je bilo zanj vsakič, ko se je iz različnih krajev, kjer je njegovo družina živela, vračal in preživljal počitnice z bratranci, s prijatelji. Tudi v enem zadnjih dokumentarcev, ki jih je televizija posnela ob priložnosti umetnikove devetdesetletnice, nas vodi po krajih, ki so zaznamovali pot umetnika in človeka. Vzljubil je gmajno, kraški kamen, se rad zazrl s pogledom iz Ključa na zaliv, radovedno spremljal življenje na vasi. Globoko je čutil vez s svojimi koreninami tudi kasneje, ko je dovršil svojo akademsko izobrazbo in se dodatno specializiral v uporabni umetnosti ter mu je vez s krajem pomenila poleg čustvenega zaledja tudi pomembno kulturno izhodišče. Nemirni vojni čas je bil obenem čas velikih idealov, močne kulturne zavesti, ki je vodila ustvarjalce dosledno po začrtani poti, ob tem pa je bilo veliko truda, požrtvovalnosti ter vztrajnosti. Ni bila lahka odločitev leta 1957, da se preseli v Združene države Amerike. Tu so bile razmere ugodnejše, njegov talent, vsestranskost in živahna ustvarjalnost so naleteli na plodna tla: pomembna javna naročila, oprema poslovnih trgovskih centrov, za arhitekturo cerkev različnih veroizpovedi, celostne podobe, oblikovanje. To so kompleksni ustvarjalni projekti, pri katerih sta načrtovalnost in sposobnost razvijanja idej z raziskovalnim pristopom prvenstvenega pomena. Namembnost, predvsem pa kraj, za katerega so kiparski in oblikovalski objekti Bogdan Grom, Kontovel Prosek 1955 nastajali, so narekovali vsebinske izbire, saj je bila vedno povezava z zgodovinskim kontekstom kraja odločilna v izbiri osnovnega likovnega sporočila. Tak pristop je značilen za Evropo, Bogdan Grom se je tudi v Ameriki vedno skliceval na kulturno dediščino posameznih krajev in bil zato še posebej zanimiv. Bogdan Grom je bil umetnik dveh svetov, kot je opozarjal naslov obsežnejše retrospektive v Mestni galeriji v Ljubljani leta 2008, najprej ker si je prizadeval za širjenje kulture in imel širino pogleda kozmopolita, dejansko pa tudi, ker je bil njegov rojstni kraj vedno prisoten v njegovi avtorski umetniški produkciji: v grafiki, slikarstvu, tapiserijah, edinstvenih izrezankah. Pronicljiv in poetičen, tankočuten in obenem živahen, pozoren do družbenih problemov, se je pogostoma odzival na od-mevnejše družbene dogodke. Njegovo ustvarjalno delo je prežeto z vrednotami; vsako likovno delo odseva pristnost in ljubezen do življenja. Stalna zbirka, ki jo je namenil rojstnemu kraju nam je v ponos in bo trajno opozarjala na bogato umetnikovo pot, obnavljala vez z rojstnim krajem, z domačo zeljo, ki ga sprejme v svoj objem. Jasna Merku Včeraj danes Danes, TOREK, 15. aprila 2014 HELENA Sonce vzide ob 6.19 in zatone ob 19.51 - Dolžina dneva 13.32 - Luna vzide ob 20.14 in zatone ob 6.52. Jutri, SREDA, 16. aprila 2014 BERNARDA VREME VČERAJ: temperatura zraka 17 stopinj C, zračni tlak 1012 mb pada, vlaga 75-odstotna, veter 3 km na uro severozahodnik, nebo rahlo pooblače-no, morje skoraj mirno, temperatura morja 15,5 stopinje C. [13 Lekarne drugimi je sodeloval tudi imenitni mehiški tenorist Rodrigo Trosino, bivši učenec in solist na mnogih opernih predstavah kriške Akademije, ki je zapel Palomo in Granado, zbor pa je zapel mehiško Adios Mama Carlota, nato odlomek iz Donizettije-vega Ljubezenskega napoja ter napitnico iz Verdijeve Traviate, v kateri sta kot solista pela sopranistka Emilia Russo in tenorist Trosino. V sozvočju z delom, ki ga kriška Akademija že več let opravlja za promocijo in ovrednotenje ne samo glasbene kulture, temveč tudi domačih proizvajalcev, so gostje poleg glasbe lahko okusili tudi vina Andreja Boleta od Piščancev, Sandija Škerka iz Praprota ter Ville Russiz z Goriških brd. Katja Kralj Projekta zavodov Zois in Stefan Na sedežu Impact Hub v Ul. Cava-na 14 bo danes ob 18.30 zaključni del projekta FIxO. Sodelujoče višje srednje šole (med njimi tudi trgovski tehnični zavod Žige Zoisa in poklicni zavod Jožefa Stefana) bodo predstavili deset podjetniških projektov. Zavod Stefan bo predstavil projekt EasyBi-keSharing, zavod Zois pa projekt Island. V okviru projekta FIxO je bilo izdelanih 32 projektov, izbranih pa 10. Pripoved o burji Danes bodo ob 11. uri v dvorani nekdanjega AIAT na Velikem trgu odprli razstavo Est-Nord-Est -Pripoved o burji, ki so jo postavili gojenci dnevnih centrov CEST in Villa Sartorio -Aism. Nastalo je več likovnih pripovedi o tem našem vetru, o občutkih, ki jih vzbuja v ljudeh in podobno. Obenem so gojenci poskrbeli tudi za umetniški videopos-netek. Zdrava prehrana Skd Vigred vabi jutri, 16. aprila, ob 18.uri, v Štalco, v Šempolaju na redno mesečno srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak. Tokrat bo Merljakova predavala na temo"Barve čustev", spregovorila bo tudi o velikonočnih jedeh, kot so jajca, hren, itd. Marija Merljak piše za razne revije in časopise, pripravlja kratke rubrike in tudi dolge radijske in televizijske oddaje, med katerimi jih je veliko takih v živo in kontaktnih oddaj kot je oddaja Dobro jutro na RTV SLO 1. Do sobote, 19. aprila 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 - 040 764441, Barkovlje -Miramarski drevored 117 - 040 410928, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 - 040 300940. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. H Šolske vesti JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU - Srečko Kosovel: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2014/15. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu, Ul. Ginnastica 72, od ponedeljka do petka, od 8. do 15. ure na tel. št. 040-573141 ali urad@di-jaski.it. NA DTZ ŽIGE ZOISA bo roditeljski sestanek danes, 15. aprila, ob 17.30 za starše dijakov bienija in ob 18.30 za starše dijakov trienija obeh smeri. Starši vabljeni h polnoštevilni udeležbi. RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA vljudno vabi starše na roditeljski sestanek, ki bo danes, 15. aprila, ob 18. uri, na sedežu šole. Na razpolago bo parkirišče na šolskem dvorišču. DIZ J. STEFANA sporoča, da v sredo, 16. aprila, od 17.30 do 19.30, bodo na šoli potekale individualne govorilne ure staršev s posameznimi profesorji. ZAKLJUČNI NASTOP »14. Glasbene revije« Sv. Ciril in Metod se bo odvijal v sredo, 16. aprila, ob 16. uri v gledališču Prešeren v Boljuncu. Vstop prost, toplo vabljeni! www.primorski.eu1 / TRST Torek, 15. aprila 2014 7 Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt do 20. aprila. Tel. 040-229439 [TD OSmice Čestitke Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s sabo Snami aplikacijo iz spletne trgovine □ Available on the App Store 70 let! Saj za prijatelje je dobro le najboljše. U Kino BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. DRUŽINA PIPAN je odprla osmico v Samatorci. Tel. št.: 040-229261. OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni! Tel.: 040-327104. OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgo-niku 36. Tel. št.: 040-229198. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. PAOLO PAROVEL ima odprto osmico, Mačkolje 33. Tel.: 040-231572. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444. H Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. FANTOVSKA BOLJUNEC prodaja Ma-jevo »l'ntjno« - smrekovo deblo, dolgo 10,50 m, s premerom 40 cm. Cena po dogovoru. Tel.: 348-8395308. POD KONTOVELSKO MLAKO prodam zemljišče, pribl. 600 kv.m., ob cesti. Tel.: 329-4372448. PRODAJAM ZEMLJIŠČE nad cesto Dolina - Mačkolje, 950 kv.m., cona E5- kmetijska namembnost. Klicati na tel. št.: 040-228597 (ob uri kosila). PRODAJAM potovanje - križarjenje po Sredozemlju, od 4. do 11. maja 2014, s popustom. Tel. št: 340-1074027. PRODAJAM trsje (canne) po ugodni ceni. Tel.: 040-232209. PRODAJAM vino sorte Vitovska in Teran. Klicati na tel. št.: 329-6022626. PRODAM avtomobil nissan primera sw 1.8, letnik 2000, 160.000 km, odlično stanje, nove gume in zavore, cena 1.950,00 evrov. Tel. št.: 339-4667694. PRODAM kombi Mercedes Vito, 9 sedežev, 115 tisoč prevoženih km, letnik 2006, v odličnem stanju. Tel. 0481-22122, 331-3901302. ŠTUDENTKA PEDAGOŠKE FAKULTETE išče delo kot varuška otrok v poletnih mesecih. Tel.: 339-4723750. AMBASCIATORI - 16.00, 18.30, 21.00 »Noah«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »Gruppo di famiglia in un interno«; 18.15, 21.50 »Tournee«. FELLINI - 16.20, 18.00 »Roma citta' aperta«; 20.15 »Ida«; 21.45 »Lei«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Grand Budapest Hotel«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.50, 21.10 »Nymphomaniac«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »Father and son«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.20 »Krvne vezi«; 18.15 »Montevideo, se vidimo!«; 15.45, 18.30 »Želja po hitrosti«; 21.10 »Nimfomanka - 2. del«; 17.40, 19.50, 21.00 »Noe«; 15.40 »Pustolovščine gospoda Peabodyja in Sherma-na«; 15.30, 17.30 »Rio 2- 3D«; 16.00, 16.30 »Rio 2«; 18.00 »Razcepljeni«; 17.20, 20.00 »Stotnik Amerika: zimski vojak 3D«; 20.40 »Stotnik Amerika: zimski vojak«; 15.30 »Tarzan«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 20.00 »Un matrimonio da favola«; Dvorana 2: 18.15 »Oculus; il riflesso del male«; Dvorana 3: 16.30, 18.45, 21.10 »Storia di una ladra di libri«; 18.00, 20.00 »Quando c'era Berlinguer«; Dvorana 4: 16.30, 21.15 »Captain America, the winter soldier«; 22.00 »Noah 3D«; 16.30 »Mr. Peabody e Sherman«; 16.30, 18.50, 21.30 »Space battleship Yamato«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.20, 21.50 »Captain America - The winter sol-dier«; 116.20, 19.05, 20.50, 21.50 »Noah«; 18.10 »Noah 3D«; 16.40 »Mr. Peabody e Sherman«; 16.15 »Ti ricordi di me?«; 19.00 »Divergent«; 20.05, 22.15 »Oculus; il riflesso del male«; 16.35, 18.20 »Barry, Gloria e i Disco Worms«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Un matrimonio da favola«; 16.30, 19.00, 21.30 »Allacciate le cinture«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.30 »Noah«; Dvorana 2: 21.30 »Noah 3D«; 18.00, 19.50 »Un matrimonio da favola«; Dvorana 3: 17.40 »Grand Budapest hotel«; 20.40 »Space battleship Yamato«; Dvorana 4: 18.00 »Quando c'era Berlinguer«; 20.30 »Divergent«; Dvorana 5: 17.40, 20.10, 21.45 »Ras-segna Kinemax dAutore«. M Izleti Dragi nono BORIS! 70 ogromnih poljubčkov ti pošiljajo tvoji Bandi-ti: Alija, Jaran, Martin in Danjel. Za prijatelje si je treba čas vzet. V kantino se pridemo s tabo poveselit, na tvoje zdravje en glaž spit in ti naglas zapet. Dragi BORIS, vse najboljše, kar tako naprej, da modrovali skupaj bi še drugih fo na tel. št. 00386-41573326 (Marija). SKD DRAGO BOJAN IN DRUŠTVENA GOSTILNA GABROVEC vabita od sobote, 31. maja, do ponedeljka, 2. junija, na 3-dnevni izlet na otok Rab. Privoščite si pester konec tedna v znamenju dobre družbe, zgodovine, kulture, naravnih lepot in plovbe z ladjo ter glasbe v živo. Info in prijave na tel. št: 340-2741920 (Mirela). KRU.T obvešča člane, da se lahko že prijavijo za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Šmarjeških Toplicah, od 15. do 24. junija. Za info in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel.: 040-360072, krut.ts@tisca-li.it, od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure in od 15. do 17.ure, ob petkih od 9. do 13. ure. KRU.T obvešča člane, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Petrčanih blizu Zadra od 21. do 28. junija. Vse zadevne informacije in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, II.nad., tel.: 040360072, krut.ts@tiscali.it. □ Obvestila OBČINA DEVIN NABREŽINA prireja v sodelovanju z WWF Zaščitenim morskim območjem v Miramaru, v sklopu projekta »Po sledeh prve svetovne vojne« v ponedeljek, 21. aprila, vodeni ogled s slovenskim vodičem po grebenih Grmade z naslovom »Pionirji botanike«. Sprehod ni zahteven in bo trajal približno 3 ure, namenjen je odraslim in družinam. Udeležba je brezplačna, potrebna pa je predhodna rezervacija. Za info in rezervacije: tel. št. 040-2017374, od torka do petka od 09.00 do 12.00. SPDT prireja v ponedeljek, 21. aprila, Pomladanski izlet na Lokovec z vzponom na Lašček. Triurna krožna pot je primerna za vse. Zbirališče na trgu v Sesljanu, odhod ob 8. uri. OMPZ FR. BARAGA vabi na romarski izlet v petek, 25. aprila, na Štajersko: v Petrovče, Vransko in okolico. Program bo pester in bogat. Za vpisnine in info pokličite čim prej na tel. št.: 347-9322123 ali 346-8222431. PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU, v sodelovanju s KRU.Tom vabi v nedeljo, 11. maja, na izlet z vodenim ogledom starega mestnega jedra Škofje Loke in Loškega gradu, popoldne pa Spominskega muzeja v Begunjah. Vpisovanje in informacije na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA vabi v London, od 23. do 26. maja, iz Trsta. In- MATEMATIKA ZA VSAKOGAR bo na sporedu danes, 15. aprila, ob 17. uri, v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. Vabljeni! OTROŠKI VRTEC PIKIJA JAKOBA vabi na šesto ustvarjalnico, ki bo danes, 15. aprila, ob 16.00 v knjižnici Karla Široka na sedežu Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu. Pravljico Nahrbtnik (iz knjige živalskih pravljic Kotiček na Koncu sveta) avtorice Anje Štefan, nam bo prebrala vzgojiteljica Sara Burolo. RAJONSKI SVET za Vzhodni kras se bo sestal danes, 15. aprila, ob 20.30 na svojem sedežu v Doberdobski ulici 20/3. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 15. aprila, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. VZPI - ANPI Devin - Nabrežina vabi danes, 15. aprila, od 17. ure v gostilno v Mavhinje na praznik včlanjeva-nja. ZSKD sklicuje 48. redni občni zbor in 7. kongres članic, v drugem sklicu danes, 15. aprila, ob 19.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricrea-torio 1. ZSKD sporoča, da bosta goriški in tržaški urad danes, 15. aprila, sledila urniku 9.00 - 13.00, v sredo, 16. aprila, pa bosta ostala zaprta. SKD V. VODNIK vabi domače umetnike v sredo, 16. aprila, ob 19.00 na srečanje za skupno organizacijo razstave ob letošnji Majenci. SKD VIGRED vabi v sredo, 16. aprila, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju, na predavanje strokovnjakinje za zdravo prehrano Marije Merljak, na temo »Barve čustev, jajca v naši kuhinji...in še mnogo drugega«. SLORI sklicuje 36. Občni zbor, ki bo v sredo, 16. aprila, ob 16.30 v prvem in ob 17.30 v drugem sklicanju v Tumo- vi dvorani v Gorici, Korzo Verdi 51. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje redni občni zbor v četrtek, 17. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju, v prostorih zadruge Skala, Gropada 82. DOLINSKA ŽUPNIJA vabi na Velikonočno tridnevje v dolinski cerkvi Sv. Urha: Veliki četrtek, 17. aprila, ob 20.00 sv. maša zadnje Jezusove večerje. Veliki petek, 18. aprila, obredi ob 18.00. Velika sobota, 19. aprila: velikonočna vigilija ob 20.00 s procesijo. Bogoslužja bo daroval N.E. nadškof msgr. Alojz Uran. OBČINA DOLINA vabi vinogradnike in oljkarje, ki bi se želeli udeležiti občinskih razstav vina in olja, da prinesejo vzorce najkasneje do petka, 18. aprila, ob 12. uri, na županstvo občine Dolina. Za vino: 7 steklenic »bordolese« za vsako vrsto vina, ena od teh je lahko z etiketo; za olje: 1 pollitrsko steklenico in 1 četrtlitrsko steklenico. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras in AcegasAps prirejata »Ekološko so- boto« v soboto, 19. aprila, od 9. do 17. ure na območju javnega parkirišča »Mandrija« na Proseku z zbiranjem kosovnih odpadkov, bele tehnike in elektronike, zelenega odreza, steklenih šip, nevarnih odpadkov, pnevmatikov in svinčevih akumulatorjev. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE: ZSKD sporoča, da še sprejema predprijave. Oddate jih lahko na in-fo@zskd.eu ali tel./faks 040-635626. Več informacij na www.zskd.eu. SKD VIGRED, v sodelovanju z krožkom Krut, pristopa k solidarnostni akciji, ki preko Podarimo.si zbira oblačila, obutev, igrače, torbe, posteljnino, odeje, brisače in šolske potrebščine za Zvezo mladine Slovenije. Blago lahko oddate v Štalci v Šempolaju, majhne količine tudi na sedežu Kruta v Trstu, Ul. Cicerone 8. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO vabi v četrtek, 24. aprila, na svoj redni občni zbor na sedežu, Ul. Mazzini 46, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju. GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 27. aprila, ob 9. uri v prvem in v ponedeljek, 28. aprila, ob 19.00 v drugem sklicanju, na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2. OBČINA REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za občinski časopis, ki bo predvidoma izšel v juniju. Razne dopise, članke, fotografije i.p. lahko predstavite neposredno v občinskem tajništvu ali na segrete-ria@com-monrupino.regione.fvg.it do 30. aprila. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi svoje člane na redni občni zbor. Prvo sklicanje bo 30. aprila, ob 8. uri, drugo pa v ponedeljek, 12. maja, ob 20. uri, v Kraški hiši v Repnu. POLETNA ZABAVA ZA OSNOVNOŠOLCE IN SREDNJEŠOLCE - Šc Melanie Klein, in AŠD Zarja, v sodelovanju z ZSŠDI-jem, organizira športni/nogometni kamp in poletni center za otroke od 6. do 13. leta. Od 23. junija do 4. julija v prostorih športnega centra Zarja v Bazovici. Vpisovanje od 5. maja do 12. junija v uradu, v Ul. Cicerone 8 (pon. 1519, sre. 14-18, čet. 9.30-12), ali na spletu www.melanieklein.org. Program in info: www.melanieklein.org, info@melanieklein.org, tel.: 3457733569 POLETNI CENTER PIKAPOLONICA - bogat program, zabava, delavnice, izleti v družbi izkušenih vzgojiteljev. V Bazovici, od 23. junija, do 5. septembra, za otroke od 3. do 10. leta. Vpisovanje od 5. maja do 12. junija v uradu, v Ul. Cicerone 8 (pon. 1519, sre. 14-18, čet. 9.30-12), ali na spletu www.melanieklein.org. 50-LETNIKI Zavoda Jožefa Stefana, sekcija kemija, elektronika in mehanika, se dobimo v soboto, 10. maja, od 19. ure dalje v agriturizmu v Na-brežini. Info in potrditev na tel. št.: 328-4422555 (Graziella) ali 3381462806 (Adrijan). SKD LIPA iz Bazovice organizira za-četniško likovno delavnico s slikarjem Marjanom Miklavcem, ob petkih od 17.30 do 21.30 od 16. maja do 13. junija. Informacije in prijave na tel. št. 333-8994783. H Prireditve FOTOVIDEO TRST80 vabi do 16. aprila na ogled fotografske razstave »Kraški Pust na Opčinah 2014« v go-stilno/picerijo na Proseški ul. 35 (nasproti cerkve). IDRIJSKA ČIPKA - BREZČASNA KLEKLJANA MOJSTROVINA: vabljeni v sredo, 16. aprila, ob 19. uri v Kraško hišo na odprtje razstave, ki jo prirejajo Zadruga Naš Kras, Mestni muzej Idrija in Čipkarska šola Idrija. Razstavo bo predstavila mag. Mirjam Gnezda Bogataj, kustosinja v Mestnem muzeju Idrija. Glasbeni intermezzo Janoš Jurinčič, kitara. Razstava bo na ogled do 8. junija. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v sredo, 16. aprila, ob 20. uri predavanje »EFT in šola - kako lahko tapkanje pomaga pri reševanju šolskih težav«. Predavali bosta Berta Rebol in Barbara Žetko. Toplo vabljeni predvsem starši in vzgojitelji. VČERAJŠNJA DEKLETA vabijo na razstavo ročnih del »Prebujenje« v sejno dvorano ZKB na Opčine do petka, 18. aprila, od 10. do 17. ure. Toplo vabljeni! ŽUPNIJA BOLJUNEC vabi na Velikonočni ponedeljek, 21. aprila, ob 18. uri v domačo cerkev na Velikonočni koncert. Nastopa MePZ Jacobus Gallus pod vodstvom Marka Sancina in dekliški zbor Kraški slavček - Krasje, pod vodstvom Petre Grassi. Prisrčno vabljeni! NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA in Goriška Mohorjeva družba vabita na predstavitev pesniške zbirke Viljema Černa »Ko pouno noči je sarce - Ko polno je noči srce - Co plen di gnot al e il cur - Quando pie-no di notte e il cuor«, ki bo v sredo, 23. aprila, ob 17.30 v čitalnici NŠK, Ul. S. Francesco 20. Spregovoril bo urednik knjige Jakob Muller. PRAVLJIČNE URICE v Oddelku za mlade bralce NŠK, Ul. Filzi 14 (www.knjiznica.it), v sredo, 30. aprila, ob 16.30 za otroke iz vrtca in ob 17.30 za osnovnošolce (1., 2. in 3. razred). Pripoveduje knjižničarka Alenka Hrovatin. Prispevki V spomin na Wando Prassel Timeus daruje družina Pertot 25,00 evrov za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na Edo in Vando Prašelj in v spomin na Fani Danieli daruje El-va 50,00 evrov za Š.D. Kontovel. V spomin na Marijo Starc vd. Praselj darujejo družine Ban, Blason, Rupel, Romagna, Regent, Cipollino 120,00 evrov za Š.D. Kontovel. V spomin na ljubljeno teto Albino Kocjančič darujejo Laura z Gianni-jem, Markom in Alekom 100,00 evrov za Center za rakasta obolenja Umberto Veronesi. Ob priliki razstave daruje Saška Križ-mančič 50,00 evrov za SKD Lipa. 15.4.2013 15.4.2014 Maja Pertot Kokorovec ê> T Vedno v naših srcih. 15.4.2012 15.4.2014 Nadja M Draga Nadja, vedno v našem spominu. Stanislav z družino 8 Torek, 15. aprila 2014 ALPE-JADRAN slovenija - Na kongresu Pozitivne Slovenije 25. aprila Jankovic se podaja v boj z Bratuškovo za predsedniški položaj LJUBLJANA - Prvi predsednik Pozitivne Slovenije (PS) Zoran Jankovic še vedno trdi, da ima lahko največja vladna stranka tudi po kongresu in predsednico vlade in župana glavnega mesta. Ob tem poudarja, da ne gre za tekmo med premierko Alenko Bratušek in njim. Po Jankovi-cevem mnenju se druge stranke preveč vtikajo v PS. »Razni preračunljivci« naj skrbijo za svoje stranke, je poudaril na včerajšnji novinarski konferenci. Sam je, kot pravi, svojo državotvornost pokazal že na zadnjem kongresu PS, ko je zamrznil svoj status predsednika stranke, in tudi nekaj mesecev pozneje, ko je s tega položaja še odstopil. »Vlada ima možnost zaključiti mandat, ampak je moja odločitev glede kandidature in oktobra in tokrat dokončna,« je dodal Jankovic. Ob tem je povedal, da se v delo vlade ni nikoli vtikal, za nasvet pa da so ga vprašali le glede kriznega davka in dviga davka na dodano vrednost (DDV). Prav tako v enem letu ni hodil po terenu in obiskoval članov PS - ravno zato, ker »stranka ne more imeti dvojnega vodstva«. Sporočil je tudi, da niti zdaj ne bo hodil po terenu, saj da ne želi tekmovati na tak način. »Državi želim dobro, za to pa se mora izvajati gospodarski program, ki ga je PS sprejela na zadnjem kongresu,« je dejal Jankovic, ki meni, da se morajo postaviti točni roki za ključne projekte za zagon gospodarstva in nova delovna mesta. Po njegovem prepričanju mora biti vlada v tem zadnjem letu zlasti strokovna. Kar se je zgodilo na področju zdravstva, je popolnoma neresno, pravi Jankovic. »Da nekdo meni očita nedržavnotvornost, sam gre pa zahtevat menjavo resorjev,« je spomnil in pristavil, da je PS s to potezo žrtvovala »izjemno dobro ministrico« za Slovence v zamejstvu in po svetu Tino Komel, dobila pa težko ministrstvo za zdravje, za vodenje katerega je zelo težko najti pravega človeka. Glede na napovedi koalicijskih partnerjev bi sicer Jan-kovicev prevzem PS lahko pomenil konec aktualne vlade. V tem primeru bo najverjetneje prišlo do predčasnih držav-nozborskih volitev. A Jankovic odgovarja, da to ni njegova odgovornost in je tudi ne bo prevzel. Te napovedi se zadnje čase potencirajo, a po njegovi oceni gre le za poskus vplivanja na člane PS. Medtem so očitno odprte tudi nove možnosti. Prvak SD Igor Lukšič je včeraj dejal, da je za delovanje vlade pomembno, da ima premierka v DZ podporo 46 poslancev. Pred časom je tudi prvak DeSUS Karl Erjavec omenil možnost, da bi se Bratuškova v primeru poraza na kongresu s ■ a ■'in ri r Zoran Jankovic kandidira za predsednika PS svojo poslansko skupino lahko odcepila od PS in z vlado delala naprej. Premierka Alenka Bratušek je včeraj ob robu obiska v Kočevju dejala, da bi bilo neresno, če bi kar dvignila roke. Zato se bo pomerila z Jankovičem. Menii, da so rezultati te vlade dobri in da bi bilo neresno od nje, če bi kar tako dvignila roke, je še poudarila. Na vprašanje o zaupnici pa je povedala, da je 25. april blizu in takrat bo videla, kaj ji je storiti in če je glasovanje o njeni zaupnici sploh še potrebno. »Težko pa si predstavljam, da bi vodila vlado, če me lastna stranka pri tem ne podpira,« je dodala. (STA) gospodarstvo - Za nadzornike obračun Skupine Luka Koper boljši od načrtovanega Lani 7,7 milijona evrov dobička Včeraj primopredaja poslov med v petek odstavljenim predsednikom uprave Gašparjem Gašparjem Mišičem in Andražem Novakom KOPER - Skupina Luka Koper je lani po revidiranih podatkih ustvarila 7,7 milijona evrov dobička, kar je 26 odstotkov manj kot leta 2012 in manj od prvih ocen, ki so kazale na 8,2 milijona evrov dobička. Prihodki skupine so se sicer okrepili za dva odstotka na 144,2 milijona evrov. Matična družba je lani ustvarila 4,6 milijona evrov dobička. Prihodki matične družbe so lani znašali 136,8 milijona evrov, je razvidno iz revidiranega letnega poročila, objavljenega na spletnih straneh Ljubljanske borze. Ladijski pretovor skupine je lani na letni ravni narasel za odstotek na 17,9 milijona ton. »Okoliščinam navkljub ocenjujemo, da so doseženi poslovni rezultati dobri, saj nam je uspelo povečati poslovne prihodke ter omejiti rast nekaterih stroškov,« je zapisano v letnem poročilu, pod katerega je podpisan zdaj že nekdanji predsednik uprave Gašpar Gašpar Mišič. V družbi pojasnjujejo, da so tudi zaradi dodatno izkazanih slabitev vrednosti nepremičnin v višini devet milijonov evrov poslovni rezultati slabši kot leto pred tem. Poslovni načrt skupine za letos predvideva petodstotno rast poslovnih prihodkov in ladijskega pretovora in 20,8 milijona evrov čistega dobička. Poslovni prihodki naj bi znašali 151,2 milijona evrov. Največji del naložb bo letos usmerjen v širitev in povečanje zmogljivosti kontejnerskega terminala na prvem pomolu. Nadzorniki družbe so se z revidiranih poročilom seznanili v petek. Kot je po seji pojasnila predsednica nadzornega sveta Alenka Žnidaršič Kranjc, so poslovni rezultati »dobri, boljši od načrtovanih, čeprav so bili načrti postavljeni zelo ambiciozno«. V Luki Koper so v poročilu zapisali, da so zahtevne gospodarske razmere in zamude pri poglabljanju prvega bazena tudi lani krojile poslovanje skupine. O investicijah je v petek razpravljal tudi nadzorni svet. Kot je po seji dejala Žnidaršič Kranjčeva, naložbe, ki so v rokah in pod nadzorom Luke, potekajo skladno z načrtom, da pa prihaja do zamika v poglabljanju, predvsem v tistem delu, kjer je odgovorna država. To je lahko srednjeročno kritično, saj v primeru, če plovni kanal ne bo poglobljen do globine 14 metrov, Luka Koper ne bo mogla zagotoviti plovbe v luko za ladje z ugrezom večjim od 13 metrov. Nadzorni svet družbe je v petek potrdil tudi predlog uprave o uporabi bilančnega dobička Luke Koper za leto 2013. Upra- va je predlagala, da se del bilančnega dobička v višini 1,4 milijona evrov oz. 10 centov bruto na delnico uporabi za izplačilo dividend, preostanek bilančnega dobička v znesku 2,3 milijona evro pa ostane nerazporejen. Sicer pa je včeraj v Luki Koper potekala primopredaja poslov med Gašparjem Ga-šparjem Mišičem in Andražem Novakom. Nadzorni svet Luke Koper je v petek razrešil Gašparja Gašparja Mišiča z mesta predsednika uprave družbe, njegovo mesto pa je zasedel Andraž Novak, ki bo na tem mestu predvidoma do poletja, saj bo medtem kadrovska komisija objavila poziv kandidatom za mesto predsednika uprave Luke. Po poročanju spletne izdaje časnika Finance pa je Mišič včeraj predsednici nadzornega sveta poslal dopis, naj odpravijo neveljaven sklep, po katerem so ga v petek odstavili. »V nasprotnem primeru sledi vložitev zahteve po zadržanju sklepa, tožba in pa presoja ustavnosti zakona,« napoveduje Ga-špar Mišič. (STA) V Luki Koper so z rezultati lanskega poslovanja zadovoljni / arhiv arhiv Enotni slovenski kulturni prostor - kaj je to? LJUBLJANA - Neposredna pobuda za zamisel je bilo zaprtje slovenske knjigarne v Trstu; a gre za veliko več, in sicer za odnos slovenske države do svojih manjšin tako v Italiji, Avstriji kot v Porabju. »Z ustanovitvijo samostojne slovenske države se je - četudi je bil ustanovljen Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, odnos do manjšin spremenil, kot da niso več naše posebno bogastvo, mostovi med narodi in kulturami kot se je reklo nekoč. Ko je Slovenija postala članica EU so politiki vsi v en glas zatrjevali, da je sedaj naš skupni dom Evropa, da ni več meja, in tako tudi skrb za manjšine ni bila več postavljena v ospredje. Ideja o enotnem slovenskem kulturnem prostoru, ki se je porodila sredi 70. let prejšnjega stoletja, v t.i. svinčenih časih samoupravnega socializma, je z demokratizacijo naše družbe izginila iz slovarja politike. Menimo, da mora slovenska država resnično vzpostaviti nov, dialoški in ustvarjalen odnos do Slovencev, živečih v zamejstvu in po svetu. Kajti v prvi vrsti gre za vprašanje slovenskega jezika in njegovega preživetja; jezika, ki je naše edino identifikacijsko sidro,« so v vabilu na današnjo tiskovno konferenco v okviru 19. slovenskih dni knjige zapisali organizatorji. O zgoraj omenjenih problemih bodo danes od 13. ure dalje na Kongresnem trgu v Ljubljani spregovorili člani Društva slovenskih pisateljev Tone Peršak, Ivo Svetina in Marko Kravos, predsednica Slovenskega kluba iz Trsta in novinarka Primorskega dnevnika Poljanka Dolhar,dolgoletni novinar ORF in odličen poznavalec manjšinske problematike iz Avstrije Horst Ogris. Obsodbi tudi v zadevi Patria II LJUBLJANA - Ljubljansko okrožno sodišče je slikarja Jureta Cekuto in upokojenega brigadirja Petra Zupana obsodilo v zadevi Patria II. Če bo sodba potrjena, bo Cekuta v zaporu štiri leta in štiri mesece, Zupan dve leti in pol. Obsojena se bosta pritožila, s sodbo pa je zadovoljen tožilec Andrej Ferlinc, saj je sodišče skoraj v celoti sledilo njegovemu predlogu. Sodišče je Zupana obsodilo zaradi zlorabe položaja, Cekuto pa zaradi napeljevanja k zlorabi položaja. Oba morata plačati še stransko denarno kazen, Zupan 15.000 in Cekuta 30.000 evrov, kot tudi sodne stroške. Če bo sodba pravnomočna, bo moral Cekuta plačati tudi 460.875 evrov, kolikor naj bi zaslužil s pridobljenimi podatki. ribnica - Žrtvi iz Škofje Loke Dva mrtva kozina - Tatvine v Sloveniji in umor na Slovaškem Po težavnem zasledovanju v čelnem trčenju prijeli kriminalca v temnem audiju ILIRSKA BISTRICA - Na cesti Pivka-Ilirska Bistrica se je včeraj zjutraj pri Ribnici zgodila prometna nesreča, v kateri sta umrla 46-letni voznik in 65-letni sopotnik, ki sta se peljala s kombiniranim vozilom. Oba sta iz okolice Škofje Loke. Voznik je po navedbah koprske policijske uprave nekaj minut pred 7. uro zapeljal na nasprotno stran ceste in čelno trčil v tovorno vozilo. Kombi je vozil iz Ribnice proti Ilirski Bistrici, ko je zapeljal na nasprotno stran vozišča pa je iz nasprotne smeri pravilno vozil 35-letni voznik tovornega vozila s polpriklopnikom. Prišlo je do silovitega trčenja, v katerem sta izgubila življenje tako voznik kot sopotnik v kombiniranem vozilu, voznik tovornjaka pa se ni poškodoval. Od Ribnice proti Ilirski Bistrici je prav takrat za kombiniranim vozilom pripeljal še avtomobil, ki ga je vozil 51-letnik s 55-letno sopotnico iz okolice Hrastnika. Oba sta se lažje poškodovala. Cesto so začasno zaprli za promet, obvoz so uredili čez Knežak, je navedla policija. KOPER - V zadnjih dveh letih se je zelo povečalo število kaznivih dejanj na slovenskih avtocestah in avtocestnih počivališčih. Policisti opažajo predvsem povečanje števila tatvin iz trgovin bencinskih servisov, točenje goriva brez plačila in druga manj nevarna kazniva dejanja. Pogosto pa se pojavljajo organizirane skupine, ki izvajajo velike tatvine. V večini primerov so storilci državljani Evropske unije, predvsem Romunije in Bolgarije, nazadnje pa tudi državljani Kosova. ] 4 M J Policisti so temeljito preiskali audi pu koper Pred kratkim je novomeška policija obravnavala poskus velike tatvine, ki sta jo izvedla moška z audijem temne barve. 9. aprila okrog 7. ure je policija prejela več obvestil občanov in zaposlenih v družbi Dars, da se na avtocesti blizu izvoza za Razdrto zadržuje sumljiv avtomobil audi A8 avstrijskih registrskih številk. Več policijskih patrulj je začelo nadzorovati avtocesto in postojnska patrulja je prva opazila vozilo, vendar audija zaradi prevelike hitrosti ni uspela dohiteti. Kmalu so avto spet opazili, ko se je vračal od Ljubljane proti Postojni, v akcijo se je vključilo še več patrulj. Audi je le še pospeševal hitrost, pri tem pa prehiteval ostala vozila tudi po desni strani - hitrost je presegala 215 km/h. Na cestninski postaji Videž je policija postavila blokado, zaradi česar je audi zapeljal na izvoz proti Kozini, kjer je bila še druga blokada z vozili policije. Nadaljnji beg ni bil mogoč, oba moška so prijeli. Šlo je za državljana Kosova. Koprski kriminalisti so odkrili ponarejene dokumente, enega od prijetih od leta 2011 iščejo slovaški organi, in sicer zaradi umora. Na ukradenem avtu sta avstrijski tablici prekrivali originalni slovenski tablici. Oba osumljenca so kriminalisti povezali z vsaj 11 tatvinami na avtocestah v zadnjem letu. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 fax 040 7786339 sport@primorski.eu primorski_sport Torek, 15. aprila 2014 r ^ ■ J7 ji j» Slovenski Trst ŠZ Bor že četrtič organiziral eno od etap prvenstva Slovenije v ritmični gimnastiki Jadran in pravilnik Na 11. strani Dilema Sloge Tabor Na 12. strani Mladinski ekipi Zaleta za naslov prvaka Na 13. strani AMSI: visoke uvrstitve V • | v • naših malih smučarjev Na 15. strani radi velikonočne j kinitve športnih tekmovanj jftf Čbo naslednja športna Wfi * i, L -" * 6 VASE ZGODBICE IN ANEKDOTE /^16 10 Torek, 15. aprila 2014 RUBRIKE, NOVICE / Tudi najboljši so premagljivi. V športu je vse mogoče, nemogoče je le to, da bi jaz premagal Bokovica, prvič zaradi razlike v letih in drugič, ker igrava različni panogi, čeprav so pravila igre ista: on igra tenis, jaz skušam tu pa tam poslati žogico nad mrežo na ono stran in ugnati Ezia ali Petra, nekdanjega jugoslovanskega nogometnega prvoligaša v vrstah Maribora. Glede premagljivosti najboljših je treba seveda upoštevati isto tekmovalno raven nasprotnikov, vse ostalo so prazne marnje. In tako je v nemškem prvenstvu že drugič zapored klecnil Bayern iz bavarske prestolnice, pred nekaj dnevi celo na Allianz areni, kjer mu je Borussia iz Dortmunda nasula kar tri gole. Guardiola je le nemo in presenečeno sledil dogajanju. Nasprotnik je pač našel ključ, kako odkleniti vrata trdnjave, kako onemogočiti tisti dolgočasen trikete trakete. Isto se dogaja v španskem prvenstvu z Barcelono, ki je izgubila z zelo povprečno Granado, v naši bližini pa je to primer odbojkarjev ACH, ki imajo v končnici slovenskega prvenstva nepredvidene težave s Panvito iz Pomgrada (za to POGLED Z VEJE David Bandelj in iskanje ključev Marij Čuk moštvo najbrž ni slišal še nihče). Skratka, vedno je treba najti ključ, kako razbiti določen sistem, kje so njegove šibke točke. Iskanje je lahko zelo dolgo, a prej ali slej bo v ključavnici zaškrtalo, vrata se bodo odprla. Za take prelome je treba seveda dolgo načrtovati, žu-ljevo delati, neprestano raziskovati in študirati. Kovati pravi ključ. Nasprotniki naše narodne skupnosti so tudi našli ta ključ: končno so razumeli, da se manjšina praska in grize med sabo, da so mnogi njeni pripadniki izgubili narodni čut in se opredelili za strankarskega znotraj jezikovne večine, kjer le kimajo in zvesto sledijo navodilom... No, to se dogaja v sodobnem času ma-lokje, na primer v Severni Koreji, kjer je državni poglavar ukazal, da si morajo vsi moški pričesko urediti tako, kot jo ima on in so ga seveda ubogali. Ampak celo na tem polotoku se zadeve spreminjajo, saj se bo letošnjega "znamenitega" maratonskega teka v Pjong-jangu udeležilo kar 20 amaterskih tekačev iz tujine, kar naj bi bilo veliko znamenje demokracije. Take in podobne (ne)všečnostipa je v zadnjem tednu prekrilo pričakovanje, kaj se bo zgodilo na nogometni tekmi med Sampdorio in Interjem. Nepoučenim v poduk naj povem, da se italijanski mediji že mesece razpisujejo o obnogometni ljubezenski komediji med Maxijem Lopezom (Sampdoria) in Icardijem (Inter). Icardi je namreč Niti enega od prispevkov, ki so v torkih pristali na športnih straneh vašega dnevnika, mi ni uspelo začeti pisati brez najmanj polurnega buljenja v prazen list papirja. Izbira teme, uvod-jedro-zaključek, biti zanimiv, nikogar prizadeti ali užaliti pa vendar zbosti, pravšnja mera resnobnosti in, če se le da, nekaj humornega za sprostitev. Ste mnenja, da je novinarstvo lahka obrt? Ja je, vendar šele pa kilometrih izkušenj ter s pomočjo primerne izobrazbe. In še od takih, kot se dogaja na mnogoterih področjih človekovega udejanjanja, se bo iz povprečja uspela izluščiti le peščica. Uvod, ki naj bi služil moji prizemljitvi. Ko so me povabili k sodelovanju sem, poln sebe, ponujeno brez razmisleka sprejel. Češ, saj to sem že počel, spoznam se tako skoraj na vse, kar je v zvezi s športom, samozavesti mi ne manjka pa še z urednikom sva na ti. Zvoziš prvi mesec. Saj gre, si rečeš. Predno napišeš prvi stavek je sicer trda, potem pa se odpre. Ja, se. A ni enostavno. Sčasoma se začneš bati neizvirnosti, ponavljanja, sporočilne plehkosti. Sem v sedmem mesecu mojega pisnega pojavljanja pri vas. Zavedam se, da moram izbirati vsebine, s katerimi vas ne bom podcenjeval. Današnje razmišljanje bo športno zgolj obrobno. A gibanja ne bo manjkalo. Ko sem pred časom na TV slučajno pristal v prisrčni zgodbi katere zvezdnik je bil pes, se mi je porodila zamisel, zakaj ne o prisotnosti kosmatinca v mojem, ali kateremkoli domu, povedati kaj več. V nekem obdobju odraščanja, večina otrok začne s tisto znano: »Mami, oči, jaz bi pa imel-a psa«! sledijo odgovori kot, nisi še dovolj star, da bi skrbel zanj, razmere v katerih bivamo (stanovanje v višjem nadstropju bloka), niso primerne, kdo ga bo vodil na potrebo, kaj bodo rekli sosedje, ko bo sredi noči lajal, dlake bodo povsod po stanovanju in podobno. In se je zgodilo. Skupina mulcev je po naselju, privezanega na navadni vrvici, podila nikogaršnjega pasjega mladička. Hčera, že nekaj časa s tistim mami jaz bi pa... na ustih, jih je prestregla in jih pregovorila, da so ji ga prepustili. Družinski posvet je potekal brez solz. Pristanemo, da ostane pri hiši, če se vidva (hči 14, sin 10 let) obvežeta, da bosta. Lažji odločitvi je botrovalo stanovanje v pritličju z atrijem, iz katerega je bil neposreden izhod, kar je pomenilo nič dlak v stanovanju. Da je psička, smo ugotovili sami, veterinar, kamor smo jo nemudoma peljali, pa ji je določil starost dveh mesecev in, da je čistokrvna nemška ovčarka. Pri-tepenka, z imenom Jola, se je razvila v lepo-tičko. Bivala je v uti v atriju, niti mraz globoko pod ničlo ji ni prišel do živega. Pri odločitvi, pes pri hiši ja ali ne, je bil za ja še en vzrok. Naš mulo se je psov bal. Psi kot izvrstni psihologi, so to nemudoma ugotovili in nesramno rinili v njega. Vik in krik. Bo prihod Jole k hiši pripomogel odpraviti ta strah? Ni se zgodilo čez noč, se je pa nezaupljivost sčasoma spremenila v obojestransko spoštljiv odnos, ki mu je sledilo tisto pregovorno prijateljstvo otrok pes. Kateremu so se pridružili še vsi ostali naključno prisotni kosmatinci. 11 let je bila naš član. Na sprehodih neumorna, njena igrivost te je silila v gibanje. Ne da bi jo posebej šolali, se je znala obnašati. Lajala je samo na grde ženske in neumne moške. Ker ve- " PROSTO PO BRUMNU mo, da ti vrsti ljudi ne obstajata je lajati skoraj nismo slišali. Tudi v plavanju se je dalo kosati z njo. S pomola skočiti v morje ji je predstavljalo malo malico, ko smo si v vodi preko nje podajali žogo, je bila marsikdaj uspešen pepček. Vidite, da sem se tudi v tej zgodbi dotaknil športa. Pes, kot povod za odhode v naravo in tam zaradi njega početje nečesa, kar sami sigurno nebi počeli. Še o nečem, kar ni šport, a te vabi izven štirih zidov na travnike in v gozd. Kaj priroda pomladi ponuja je večini meščanov nepoznano, primestnim več ali manj znano, vaški so pa s temi darovi na ti. In njim je potrebno prisluhniti. Ker znajo pokazati s prstom na nekaj kar je za nas zgolj zeleno, oni pa vedo, da se v tem zelenilu skrivajo telesu dobrodošle sestavine, ki jim nekoliko nevsakdanji okusi še dvigujejo vrednost. Zavidam vam divje šparglje, ki jih v vaših krajih lahko nabirate že za zadnjo hišo v vasi ali pa takoj tam, za tisto ograjo iz zloženega kamenja. A poznavalci zelišč se zanesljivo ne zadovoljijo zgolj z brščiki, kakor te plemenite divjake ponekod imenujete, njihov izbor koristnega, od narave podarjenega, je vsekakor obsežnejši. Poučite se, preberite kaj o tem v vse bolj razširjenih virih in se pustite zapeljati. Živim na robu Ljubljane. Do travnikov, reke, gozda nimam daleč. Čas imam. Voljo (pogojeno z draginjo) tudi. Priznam, mlajšega me te stvari niso zanimale. Sedaj sem že skoraj odvisnik. Regrad mi že gleda iz ušes, čemaž ali divji česen je lahko presen dodatek raznim jedem, ena ali dve vrsti kopriv pa odlično oponašajo špinačo. Pred leti sta mi dve starejši gospe predstavili divji hmelj. Ovijalka, ki z ničemer ne opozarja nase. Opozori pa kasneje, ko jo prepra-žimo. Je nedoločljivega a zanimivega okusa. In verjetno bogato vitaminsko obdarjena. Pri nabiranju urimo naša čutila. Urimo pa tudi telo, saj vendar hodimo, se sklanjamo, počepamo. Športa sem se tokrat zgolj dotaknil. D obro bi bilo, ko bi rojaku prevzel rojakinjo, argentinsko manekenko Wando Nora, s katero je bil Lopez poročen pet let in mu je povila tri otroke. Ko sta žogobrcarja v nedeljo stopila na igrišče, je Icardi nekdanjemu prijatelju ponudil roko, ki jo je Lopez nič kaj viteško zavrnil. Koval je maščevanje vsaj na tekmi, a kaj, ko mu je Handanovic ubranil enajstmetrovko, povrh pa je Icardi Interjevi zmagi s 4:0 prispeval kar dva zadetka. Ko hudič dela mlade, gre pač vse narobe: Lopez je tekmo izgubil, že zdavnaj je brez žene, ljubezenski tekmec pa ga je dotolkel še z imenitno športno predstavo. Omenil sem viteštvo. David Ban-delj je na tekmovanju v Mariboru za najboljšo neobjavljeno pesem zmagal in postal vitez poezije. Goriškemu poetu gredo prisrčne čestitke, saj je na kakovostnem turnirju prestal vse izločilne preizkušnje. Poezija sicer ni šport, je najvišja izraznost duha, ne mišic, a vendar gre opozoriti na to pomembno uveljavitev, ki potrjuje živost našega ustvarjalnega telesa in umešča v slovensko zavest, kot tudi šport, naš jezi-kovnoetnični prostor. IZ UL. MONTECCHI o LO TO 'c 0 1 se športniki na vseh ravneh ukvarjali predvsem s športom. Kajne? Torej, da bi bilo vmešavanja v druge (politične) pogovore čim manj, edino skrb pa naj bi predstavljal razvoj in promocija športa. Tako so med drugim pozvali odgovorne tudi na nedavnem soočenju o športu pri nas. Za druga področja so na stolčkih postavljeni že drugi. Že pred leti sem na svojem blogu zapisala, da bi bilo dobro, ko bi naša krovna zveza pripravila skupni bilten s seznamom vseh športnih društev pri nas, ki ponujajo športno dejavnost za otroke. Po treh letih - pisala sem novembra 2011 - je ZŠSDI zgibanko tudi uresničil. Ne bi vedela, če je kdo sploh prebral moj prispevek, vendar nekaj se je le premaknilo. Upam, da je res prišla v roke vsem odjemalcem, predvsem staršem najmlajših, ki se morajo znajti v morju ponudbe. Če je še do nedavnega veljalo, da bo na primer na Kontovelu hčerka igrala odbojko, sin pa košarko, kvečjemu nogomet pri društvu sosednje vasi, pa je pravilo tačas šlo rakom žvižgat. Otrok (ali starš) izbere šport, ki ga najbolj veseli, ki v tistem trenutku najbolj privlači, kjer je kadrovska zasedba najboljša (v očeh starša) ali pa tistega, ki se mu zdi najbolj primeren, ne glede na to, ali poteka vadba za vogalom ali tudi 20 kilometrov stran. S tem se morajo seveda soočati predvsem klubi, ki lahko tudi zaradi tega pojava izgubljajo bazo. Kaže pa, da je zgibanka vsaj malo razbremenila vrtičkar-stvo pri nas. Morda bi bil zdaj čas, da gremo še korak dlje. Ravno tistega leta sem zapisala, da bi lahko obeležili dan športa, ki ga praznujemo 31. maja, s športnim festivalom, prireditvijo, podobno slovenski miniolimpijadi. Namen projekta bi bil predvsem spodbuditi otroke k redni športni aktivnosti ter jih navdušiti za šport in aktivno življenje. Brez prerane specializacije. Vse prireditve bi sledile sloganu »Pomembno je sodelovati in ne vedno zmagati«. To bi bila hkrati priložnost, kjer bi lahko predstavili čim več panog, s katerimi se lahko ukvarjamo pri nas. To bi med drugim omogočilo staršem, da pobliže spoznajo slovenske klube in športe, otrokom pa bi prireditev ponudila jutro ali popoldan, kjer bi se lahko preizkusili, spoznali in morda tudi izbrali to, kar jim je zares najbolj všeč. Vsi klubi bi imeli enako vidljivost in možnost, da privabijo k sebi čim več otrok. Obenem bi lahko bil to dan slovenskega športa v Italiji nasploh, kjer bi promovirali naše najboljše športnike in ekipe. Ste za to, da poskusimo? (0 k n o ■o (0 a ® ¡2 »Mislim, da je sanjal tako smrt. Ko je še igral, je sanjal, da bo umrl na igrišču.« (Romin trener Rudi Garcia o pokojnem očetu, ki je preminil med gledanjem nogometne tekme, Le invasioni barbaric-he, 9. 4.) »Najprej so bile to grde besede. Igram na mestu branilca in si moram zaslužiti spoštovanje..« (Brazilski nogometaš Maribora Arghuus Soares Bor-dignon o učenju slovenščine, Ekipa.org, 11. 4.) »Tina Mazelj?« (Tržaški skladatelj Fabio Nieder na vprašanje, ali je že slišal za slovensko smučarko Tino Maze, 7. Val, 11. 4.) »Zgodba Krasa je znana. Družina Kocman plača, družina Kocman odloči in prav je tako.« (Miloš Tul, Šport in glasba, Radio Trst A, 13. 4.) »Še malo pa bodo športno vzgojo imeli po računalniku.« (Branka Vajngrl o otrocih in računalnikih, Primorski dnevnik, 13. 4.) »To z Marijo pač ni bilo. To je bila zveza, ki se je na mojo in Marijino srečo končala predčasno.« (Saša Vujačič o zvezi z Mario Sharapovo, Večer v nedeljo, 13. 4.) Juventus zmagal v Vidmu VIDEM - Juventus ima v A-ligi pred Roma spet osem točk prednosti. Sinoči je v Vidmu z goloma Giovinca in Lloren-teja z 2:0 premagal Udinese. Vrstni red: Juventus 87, Roma 79, Napoli 67, Fiorentina 58, Inter 53, Parma 51, Milan, Torino in Lazio 48, Verona in Atalanta 46, Sampdoria 41, Genoa 39, Udinese 38, Cagliari 33, Chievo 30, Bologna 28, Livorno in Sassuolo 25, Catania 20. Manià končal sezono MODENA - V tretji tekmi polfinala končnice odbojkarske A1-lige je Ma-cerata s 3:0 (25:21, 25:20, 34:32) premagala Modeno Števerjanca Lorisa Maniaja in se uvrstila v finale. Med Perugio in Piacenzo je stanje 1:2 za Piacenzo. Domenicali odstopil RIM - Šef Ferrarijeve ekipe v formuli 1, Stefano Domenicali, je po slabem začetku svetovnega prvenstva odstopil s položaja. Domenicali, ki je bil na čelu rdečih od leta2008, je nase prevzel krivdo za slabe nastope v uvodu sezone 2014. Domenicalija bo zamenjal Marco Mattiacci, nazadnje šef severnoameriške izpostave Ferrarija. Igralci kot srajce RIM - V prejšnjih dveh sezonah je v A-ligi prestopilo ali zamenjalo klub kar 2533 nogometašev v skupni vrednosti milijarde 863 tisoč evrov, je pokazala raziskava nogometne zveze. Polovico prestopov je bilo posojil, 15-odstotkov pa jih je bilo opravljenih brez odškodnine, ker so bili igralci prosti. Marquez že pobegnil AUSTIN - Svetovni prvak Mark Marquez (Honda) je zmagovalec dirke v ameriškem Austinu, druge preizkušnje sezone svetovnega motociklističnega prvenstva 2014. Drugo mesto je za Špancem osvojil njegov rojak in sotek-movalec Pedrosa, tretji je bil Italijan Do-vizioso (Ducati). Marquez po dveh dirkah s polnim izkupičkom vodi v skupnem seštevku, saj je dobil tudi prvo dirko v Katarju. Naslednja postaja SP bo dirka v Argentini 27. aprila. Bocenski hokejisti presenetili Salzburg SALZBURG - Bolzano je zmagovalec lige Ebel v sezoni 2013/14. Odločilno peto finalno tekmo razširjenega avstrijskega hokejskega prvenstva proti Salzburgu je dobil s 3:2 po podaljšku, skupno pa je bil tako izid v zmagah prav tako 3:2. Za razplet finala je bil na peti tekmi potreben podaljšek. Mož odločitve je bil nato Žiga Pance, ki je v 72. minuti zadel po podaji Davida Lalibe-tra. Novinec v ligi Bolzano je tako postal prva neavstrijska ekipa v tem tekmovanju s končno zmago. Roubaix in Slovenci PARIZ - Niki Terpstra je presenetljivi zmagovalec slovite enodnevne kolesarske dirke Pariz-Roubaix, ki se je je zaradi 29 odsekov cestišč z granitnimi kockami prejel vzdevek severni pekel. Nizozemec je ugnal vso konkurenco, tudi glavnega favorita za zmago, trikratnega zmagovalca Švicarja Fabiana Cancellaro. Za najboljši slovenski izid je poskrbel Kristijan Koren (Cannondale) s 36. mestom (+ 2:55). Blamaža za Di Cento RIM - Na volitvah za novega predsednika italijanske smučarske zveze so s 57.279 glasovi potrdili Flavia Rodo. Karnijka Manuela Di Centa je povsme pogorela. Prejela je le 12.173 glasov, boljši od nje je bil tudi Pietro Marocco (27.868 glasov). KOŠARKA Torek, 15. aprila 2014 1 1 OBSTANEK V LIGI! Pallacanestro Trieste (na sliki trener Dal-masson) je z nedeljsko zmago proti Forli-ju (78:75) krog pred koncem prvenstva dosegla obstanek v ligi gold (druga italijanska liga). Med posamezniki se je izkazal Tržačan Michele Ruzzier (letnik 1993!) s 25 točkami. Forll je s porazom izpadel v ligo silver. Pallacanestro Trieste 2004 bo tako ohranila primat v mestu Trst in deželi FJK. Jadran Franco bo tudi naslednjo sezono druga tržaška ekipa, v deželi pa ob boku AP Udine in Pordenona, ki prav tako igrata v diviziji B. STAROSTI V DRUGI MLADOSTI Starosti ekipe, »veterana« in še kaj bi lahko zapisali sta, kot kaže, v drugi mladosti. Ja-dranovca Christian Slavec in Peter Franco sta edina člana ekipe, ki sta po zadnjem krogu rednega dela med najboljšimi v Italiji. Slavec je tretji po povprečju zadetih metov za tri točke (46,3 %), Peter Franco pa je četrti po številu skokov v obrambi. Čestitke! Pa še popravek: v prejšnji prilogi smo zapisali, da sta bila oba že člana članske ekipe Jadrana leta 1995, kar pa ne velja. Za napako se opravičujemo. Franco je bil v seznamu igralcev v sezoni 1996/97, Slavec pa 1997/98. 13 zmag in en sam poraz. To je izkupiček Jadrana v letu 2014, kar ga nedvomno uvršča med najboljše ekipe pri nas. Naziv »prave ekipe« kažejo tudi točke, kjer so se med sezono čisto vsi igralci vpisali med strelce. Tudi mlajši del igralskega kadra, kar je pri drugih ekipah nasploh izjema. napredovanje jadrana franco - Igralci naj še uživajo v športnem uspehu Na potezi so odborniki Jadran Franco je svojo prvenstveno pot zaključil še s trinajsto zmago v tem letu. Veselje je bilo ob uspešnem zaključku seveda veliko, in prav je, da ob športnem rezultatu igralci še uživajo. Zdaj so na potezi odborniki, ki morajo postaviti temelje novi sezoni v višji ligi. Kaj je novega? DRŽAVNA DIVIZIJA B Četrta italijanska liga. Nad njo so še silver, gold in A1-liga. Uradno je profesionalna liga samo najvišja A1-liga, gold, silver, DNB in DNC so državnega značaja, a neprofesionalne. DALJŠA GOSTOVANJA Državna divizija B je državnega značaja. Ekipe so bile v letošnji sezoni razdeljene v štiri skupine po 16 ekip. Jadran Franco bo po vsej verjetnosti vključen v skupino B, kjer so tudi ekipe iz Furlanije, Lombardije in Emilije Romagne. Od deželnih ekip sta obstanek dosegla APU in Pordenone, izpadel pa je Spilimbergo (zadnjeuvrščen). Gostovanja so očitno veliko daljša: ko bi Jadran igral letos, bi moral tudi do Vareseja (463 km), sicer pa so gostovanja izven dežele dolga med 300 in 450 kilometri. IGRIŠČE Velikost je enaka letošnji 28 x 15, minimalno število gledalcev pa pravilnik ne določa. Jadran bi torej lahko še igral na Opčinah. Če se bo odločil, da zamenja igrišče, pa lahko pridejo v poštev samo tista, ki zadostujejo pravilniku. Torej: PalaTrieste, Palacalvola in dvorana na Čarboli, ki pa jo že uporabljajo rokome-taši. Stadion 1. maj in nobena druga telovadnica na Krasu nikakor ne bi priše-la v poštev. STROŠKI, NOVOSTI Stroški so nedvomno višji! Izpostavljamo nekatere stroške na podlagi pravilnika, ki je veljal v tej sezoni. Samo jamstvo je štirikrat višje: v diviziji C (DNC) 2.500 evrov, v divziji B (DNB) 10.000 evrov. Stroški za vpis v prvenstvo so skoraj enkrat višji: lani 10.100 evrov, zdaj pa TOP SCORERJI Top scorer: A. Gri-maldi (Br) in Meden (B) 18, Maru-sic (J) 15, Slavec (J) 14. Top scorer vseh krogov: A. Gri-maldi (Br) 36, Ban (J) 33, Meden (B) 32, Hrovatin (S) 30, Bole (B) 29, Što-kelj (S) 25. Državna divizija C: Ban 443, D. Batich 258, Franco 199, Slavec 187, Malalan 176, Marusic 166, De Petris 162, M. Batich 116, Ridolfi 54, Žerjal 3. Deželna C-liga: Meden (B) 508, A. Grimaldi (Br) 499, Kos (Br) 380, Bole (B) 335, Cigliani (Br) 212, Gori (Br) 211, Favretto (B) 210, Pizziga (B) 201, Babich (B) 182, Semec (Br) 169, Contento (b) 160, Spigaglia (Br) 118, Metz (Br) 108, M. Grimaldi (Br) 78. TOP prosti meti: Gori (Br) 4:4, D. Batich (J) 3:3, A. Grimaldi (Br) 6:7 (85 %); 2 točki: Ridofli (J) in Semec (B) 3:4 (75 %), De Petris (J) 6:8 (75 %); 3 točke: Slavec (J) 4:5 (80 %); FLOP prosti meti: Žerjal (J) 1:4 (25 %); 2 točki: Daneu (B) 0:3, M. Grimaldi (1:9 (11 %), Favretto (B) 1:5 (20 %); 3 točke: Gori (Br) 0:4, Bole (B) in Meden (B) 0:3, Babich (B) 2:8 (25 %). 19.200 evrov. Kotizacija za najem igralcev (ital. parametro NAS) znaša 6.000 evrov za vsakega (v DNC 3.000). Pristojbine za tekmo doma in v gosteh znašajo v DNB 330 evrov (za DNC 135 evrov), torej če bo tudi naslednjo sezono 26 krogov, bo Jadran moral odšteti 8.580 evrov. Stroški za statistično obdelavo podatkov in objavo posnetkov znašajo v DNB 4.200 evrov. Vsak klub mora v diviziji B obenem zagotoviti posnetek tekme (vključno s komentarjem) in DVD posredovati gostujočemu klubu ter ga naložiti na spletno stran zveze. TRENER Letošnji trener Andrea Mura ima trenersko izkaznico, ki zadostuje pogojem za divizijo B. IGRALCI Igralci bodo teden dni prosti, nato jih čaka vrsta institucionalnih srečanj. Sprejela jih bo tudi Občina Trst. Veronika Sossa Med minuto odmora (arhivska fotografija) fotodamj@n Montebelluna - Jadran Franco 73:79 (22:19, 35;45; 55,-61) Jadran: M. Batich 3 (-, 0:1, 1:2), D. Batich 11 (3:3, 4:6, 0:2), Ban 6 (2:2, 2:6, 0:1), Slavec 14 (-, 1:2, 4:5), Žerjal 1 (1:4, 0:1, -), Marusic 15 (-, 6:10, 1:1), De Petris 12 (-, 6:8, -), Franco 7 (1:2, 0:1, 2:6), Malalan 4 (2:2, 1:3, -), Ridolfi 6 (-, 3:4, 0:1). Trener: Mura. Čeprav sta ekipi nastopili brez večjih motivacij - saj je Jadran že prejšnji krog napredoval, Montebelluna pa dosegla obstanek v ligi - so jadranov-ci ponovno dokazali, da zbrani brez težav dosežejo zastavljeni cilj. Montebelluna se je po pričakovanjih izkazala za trd oreh, še posebej je bila nevarna pri metih za tri točke, kjer je zbrala kar 41 poskusov. Jadran je v bistvu državl vajeti igre stalno v svojih rokah. Po dobrem začetku je dovolil, da je Montebellu-na celo povedla na šest točk. To pa je bilo tudi vse, kar so dvolili gostiteljem, ki so se jim v tretjem delu le še enkrat približali, kaj več pa niso zmogli. Na koncu je Jadran brez težav prišel do željenega rezultata. V zadnji četrtini se je trener Mura odločil za nenavadno postavo (Malalan, De Petris, Ridolfi, Žer-jal in Daniel Batich), ki je še povečala naskok. Vsi so se vpisali med strelce. Z derbija under 14 pri Briščikih fotodamj@n Kontovel premagal Breg MEDPOKRAJINSKO PRVENSTVO U14 Skupina za prvaka Kontovel - Breg 45:37 (11:9, 24:18, 31:34) Kontovel: Grgič, Matteo 2, Malalan 1, Emili 3, Pečar, Perčič, Vecchiet, Paulina, Žgur 39, Radetic n.v., Husu n.v., Persi n.v. Trener Gerjevič. Breg: Rovis 4, Cappellini 2, Zettin D. 17, Zettin P. 12, Golel 2, Sčuka n.v., Kalc, Negovetti, Maver, Cavarra, Tul, trener Jakomin. Kontovel je na derbiju - tretjemu v tej sezoni - drugič premagal Breg. Ko-notvelci so začeli prepričljivejše, serija napak v tretjem delu pa je omogočila brežanom, da so izenačili in z dobro igro tudi povedli. V končnici je bilo srečanje zelo izenačeno. Borbena tekma se je zaključila z zmago Kontovela, ki pa se je vse preveč zanašal samo na razigranega Žgurja. Od dveh ekip je večji napredek pokazal kolektiv iz Doline. Tržačanke najboljše Na trofeji pokrajin za dekleta U13 (letniki 2001) so bile najboljše košarka-rice Trsta, za katere je nastopala tudi igralka Poleta Kristina Perčič. Že prvi dan tekmovanja so gladko premagal Pordenončanke 75:21, Tržačanke so bile boljše tudi proti Vidmu (27:39) in Gorici (41:31). Perčičeva je na prvi tekmi dosegla 11 točk, proti Gorici pa točko. Igralka Poleta trenira tudi z deželno reprezentanco. halo bor Zlata vredni točki, odločal bo derbi Bor Radenska se bliža svojemu cilju: play-outu. Na nedeljskem gostovanju proti zadnjeuvščenemu Ro-raju je osvojil zlata vredni točki in se še dodatno oddaljil od direktnega izpada. Zadnji dve uvrščeni ekipi namreč nazadujeta že po rednem delu prvenstva. Za borovce bo izredno pomembna tudi naslednja tekma po veliki noči proti tržaškemu Don Boscu, ki ima enako število točk. Pri Sv. Ivanu se na pomembno srečanje, ki bi jih skoraj matematično že uvrstilo v play-out, želijo dobro pripraviti, zato bodo ta teden dodali še četrti trening. Velikonočno premor bo obenem omogočil, da se Bevitori (poškodba ramena) in Favretto (gripa) povrneta v običajno formo, da bosta na najvažnejši tekmi prvenstva zdrava. Na prvi tekmi je Bor visoko izgubil, tako da bo na povratni tekmi na domačem igrišču še dodatno motiviran. Bor si je zmago v Roraju priigral v tretji četrtini, potem ko je v prvih dveh delih igral zakrčeno. Vodstvo pa ni zadržal dolgo, saj je Ro-rai z Wardom kmalu izenačil. Sledila je zelo izenačena končnica. Pri rezultatu 59:59 44 sekund pred koncem je Rorai zgrešil dve enostavni polaganji, Bor pa je uspešno zadel prosta meta. V obrambi se je izkazal predvsem Contento, odločilne koše pa sta na koncu dosegla Meden in Babich. Roraigrande - Bor Radenska 59:61 (13:8, 26:22, 44:42) BOR: Bole 4 (-, 2:5, 0:3), Ma-donia 7 (-, 2:2, 1:2), Meden 18 (8:11, 5:11, 0:3), Contento 9 (-, 3:6, 1:2), Babich 10 (-, 2:2, 2:8), Bevitori 4 (-, 2:3, -), Favretto 2 (-, 1:5, -), Pizziga 7 (1:2, 3:6, 0:1), Daneu 0 (-, 0:3, -), n.v. Vittori, Kocijančič, Bocciai. Trener: Oberdan. Divizija C Montebelluna - Jadran Franco 73:79, Ardita - San Vendemiano 67:72, San Marino - Firenze 56:53, Arzignano - Bassano 42:57, Bertinoro - Mestre 79:71, Oderzo - Conegliano 77:78, Padova - Piani BZ 72:47 Jadran Franco 26 19 7 1766:1645 38 Mestre 26 17 9 1831:1807 34 San Vendemiano 26 15 11 1816:1772 30 Padova 26 14 12 1803:1682 28 Bertinoro 26 14 12 1683:1639 28 Bassano 26 14 12 1736:1698 28 Oderzo 26 14 12 1755:1771 28 San Marino 26 14 12 1672:1705 28 Arzignano 26 13 13 1816:1786 26 Ardita 26 12 14 1841:1884 24 Montebelluna 26 11 15 1820:1821 22 Firenze 26 11 15 1754:1759 22 Bolzano 26 10 16 1637:1742 20 Conegliano 26 4 22 1590:1809 8 TAKO ZDAJ Jadran Franco v diviziji B, ekipe od 2. do 9. mesta v play-offu, Conegliano je izpadel Deželna C-liga izidi: Codroipese - Servolana 84:76, Latisana - UBC 66:50, Fagagna - Tarcento 68:64, Breg - Cervignano 64:82, Don Bosco - San Daniele 76:69, Rorai - Bor Radenska 59:61, Fogliano - Monfalcone 68:70, Romans - Falconstar 68:70, Goriziana - Centro sedia 83:92 Falconstar 29 28 1 2406:1939 56 Centro Sedia 29 27 2 2251:1909 54 Codroipese 29 19 10 2132:1967 38 San Daniele 29 19 10 2209:1086 38 Servolana 29 19 10 2133:2065 38 Tarcento (-4) 29 17 12 1950:1879 30 UBC 29 15 14 1955:1909 30 Fogliano 29 15 14 2096:2095 30 Breg (-4) 29 16 13 1897:1936 28 Latisana 29 13 16 2151:2090 26 Romans 29 12 17 1965:2061 24 Fagagna 29 13 16 1964:1958 22 Cervignano 29 10 19 1899:1961 20 Goriziana (-4) 29 11 18 2287:2394 18 Don Bosco 29 8 21 2051:2167 14 Bor Radenska 29 8 21 1922:2134 16 Monfalcone 29 5 24 1839:2188 10 Rorai (-4) 29 6 23 1789:2158 8 PRIHODNJI KROG Bor Radenska - Don Bosco (26.4. ob 18.30), Servolana - Breg (26.4. ob 20.30) halo breg Pregarc: Paziti se moramo celo play-outa David Pregarc, ali ste kot član Brega nekoliko razočarani nad potekom letošnje sezone? Če gledaš od zunaj, si glede na naš igralski kader lahko razočaran. Če pa si del kluba, na stvar gledaš drugače. Že v začetku sezone nismo bili kompletni, zdaj tudi igramo v okrnjeni postavi. Na treningih so v osmih. Zveza nam je odvzela štiri točke. Vse se je nabralo in ne steče. Kljub vsemu bi lahko danes (v soboto, op.a.) boljše igrali, a ni šlo. Črn dan pač. Eden izmed glavnih ciljev je bil play-off. Ali v to še verjamete? Odigrati moramo še pet krogov. Bo težko, a ne delamo računic. Paziti moramo celo, da ne izpademo v »cono« play-out. Do konca prvenstva moramo osvojiti čim več zmag. Po sobotni tekmi ste ostali še brez Alberta Grimaldija. Mislim, da je to bolj psihološka poškodba. Obe ekipi v deželni C-ligi Bor in Breg ne izstopata po športnih rezultatih. Dosti je bilo vložnega, malo pridobljenega. Niti mladi niso pridobivali tako vidne vloge, kot smo jo pričakovali Res smo napovedovali, da bodo mladi več igrali. Že decembra pa se je Gel-leni poškodoval in zdaj šele okreva, igra le Crismani, ostali pa zgleda, da niso še kos C-ligi. Lahko se tudi odločiš, da daš možnost mladim, a na račun zmag, in to ne traja dolgo. Največkrat se potem zatečeš po pomoč k starejšim in boljšim igralcem. Če zdaj povlečemo črto, to res ni bila najuspešnejša sezona. Pri Bregu bi lahko kaj privarčevali, a je zdaj o tem prepozno govoriti. Na začetku leta pač greš v prvenstvo s pozitivnimi občutki. Če se ne motim, tudi vi ste izgu-blili nekaj podpore s tribun. Drži? Ko zmaguješ, je entuziazem na višku in je tudi zanimanja več. Ko začne škripati, pa pridejo na tekme samo najzvestejši navijači. (V.S.) 12 Nedelja, 13. aprila 2014 ODBOJKA / MOŽEN TUDI PORAZ S 3:2 Pred neposrednim spopadom zadnjega kroga, ki naj bi direktno odločal o napredovanju, morata Olympia in Fincantieri odigrati v moški C-ligi še dve tekmi. Združeno ekipo čakata na papirju lahki gostovanji v Reani in Villi, Tržičani igrajo v Vidmu pri Pippoli-ju in doma proti Morteglianu. Tem nasprotnikom naj ne bi predali točk, zato naj bi Fincantieri 10. maja v Gorici za Goričani zaostajal za štiri točke. Če bo res tako, si lahko Olympia na tej tekmi celo privošči poraz s 3:2. Še naprej bi obdržala tri točke prednosti in tako direktno napredovala v B2-ligo. V primeru poraza (s katerimkoli izidom) bi se morali ekipi spet pomeriti med sabo na dodatni tekmi. POT DO 2. MESTA JE ŠE DOLGA Igralke Zaleta so po sobotnem krogu še utrdile svoj položaj na 2. mestu lestvice deželne C-lige. Čeprav je končno drugo mesto le prestižnega pomena, so odločene, da ga obdržijo. Vendar je pot še dolga, saj manjka do konca tega prvenstva še pet krogov. Bolj kot videmski Volleybas, ki je v zadnjih krogih zelo popustil, ogrožata združeno ekipo Estvolley in RojalKennedy. Zalet do konca nima najlažjega sporeda, igrati mora proti Milleniumu, Pordenonu, Cordenonsu, Rizziju in vodilnemu Libertasu, ki je že napredoval, a se bo hotel našim igralkam maščevati za edini poraz, ki ga je doživel v letošnji sezoni. moška b2-liga - Dragocena točka ali izgubljena priložnost? Deljena mnenja Dragocena točka ali zamujena priložnost? Po nedeljski tekmi v Rep-nu proti Bibioneju so bila mnenja v taboru Sloge Tabor Televita deljena. Nihče se sicer ni veselil tesnega poraza po petih setih, vendar so eni točko, s katero so še nekoliko izboljšali svoj položaj v boju za obstanek, jemali kot dragoceno, drugi, med njimi trener Je-rončič, so bili jezni, da jim ni uspelo iztržiti več. Klasična dilema: je kozarec do polovice poln ali prazen? POL PRAZEN - Ko bi slogaši premagali Bibione, bi tri kroge pred koncem imeli pred Casalserugom, ki je na (še) pogubnem 11. mestu, že šest točk prednosti in bi bili bržkone že na varnem. Tako imajo pred njim le štiri točke naskoka. Sloga Tabor je imela v četrtem setu zmago že v žepu, vodila je namreč z 22:19, vendar so gostje kljub temu izsilili igranje petega niza. Večji del tekme so slogaši z dobrim servisom preprečili gostom, da bi napadali prek centra, s tem so odvzeli Bibioneju eno njegovih najmočnejših orožij. V bloku je Mirko Kante dobro nadomestil Sircha, vsi trije napadalci pa so bili razpoloženi. Če bi bili le ma- lo bolj konstantni v fazi napadanja, bi lahko osvojili vse tri točke. POL POLN - Sloga Tabor bi lahko tudi gladko izgubila. V prvem se-tu je igrala slabo in ga zasluženo izgubila. Drugi set je bil zelo izenačen, v končnici pa so gostje vodili s 23:22. Brez bloka M.Kanteta in napadov Bo-lognesija bi gostje najbrž povedli z 2:0. Bibione res ni slaba ekipa. Čeprav se ni vmešala v boj za prva mesta, bolj sodi v vrh kot v sredino. Njeni igralci so visoki, imajo zelo dober blok. Med tekmo se se pogostokrat vpletli v spor s sodnikom, to jih je podžgalo, da so igrali bolj motivirano kot na začetku. Slogi Tabor niso podarili ničesar. Pri serviranju so se izogibali libera Sloge Tabor Privileg-gija, kljub temu, da zaradi poškodbe zdaj ne igra Ambrož Peterlin, sprejem Sloge Tabor ni klecnil, čeprav ni bil ravno brezhiben. Tako ali drugače so o zmagovalcu odločale malenkosti, obstanek pa po zelo ugodnem razpletu na drugih igriščih ni tako daleč. Še pred dobrim mesecem je bil položaj zelo kritičen, zdaj je skoraj rožnat. (ak) David Cettolo odličen na servisu in učinkovit v napadu fotodamj@n Sloga Tabor Televita - Bibione 2:3 (23:25, 26:24, 25:20, 24:26, 12:15) Sloga Tabor: V. Kante 23, Cettolo 28, Bolognesi 21, Jerončič 5, Iaccarino 1, M. Kante 6, Princi 2, Privileggi (libero) 1, N. Cettolo, A. Peterlin, M Peter-lin. Trener: Jerončič pokrajinska prvenstva - 1. ženska divizija na Goriškem Govolley še čaka na polfinalnega nasprotnika v boju za vrnitev v D-ligo Na Goriškem manjka do konca rednega dela samo še en krog, marsikatera ekipa pa mora še nadoknaditi nekaj zaostalih tekem. Prva štiri mesta so vsekakor že oddana, tako da se bodo za napredovanje v D-ligo v play-offu potegovali Ronchi, Mariano, Govolley in Pieris. Polfinalna para pa nista še določena, saj bi lahko Pieris prav na koncu prehitel našo združeno ekipo, saj zaostaja le tri točke, ima pa kar dve tekmi manj. Trenerka Govolleya Paola Uršič upa, da bo njenim varovankam uspelo ohraniti tretje mesto, saj bi imele proti Ma-rianu precej več možnosti za uspeh. »Ronc-hi ima odlično podajalko in lahko računa na doprinos igralk, ki že vrsto let igrajo skupaj. Je zelo dobra ekipa. Ne glede na nasprotnika pa se bomo skušale odrezati čim boljše,« pravi Uršičeva, ki na zadnjih tekmah kot libero pomaga svojim igralkam. »Naša ekipa je zelo mlada, polovica standardne postave sodi še v kategorijo mladink. Zato v težjih trenutkih težko ohranimo mirno kri in potrebno zbranost. S tem, da tudi sama igram, skušam svoje soigralke tudi na igrišču spodbujati in jim pomagati.« 2. ŽENSKA DIVIZIJA V derbiju kroga je prvouvrščeni Zalet Kontovel izgubil 3:0 (25:14, 25:19, 26:24) proti najbližji zasledovalki Azzurri, tako da ima zdaj samo še točko prednosti. Naše odbojkarice so tekmo sicer začele dobro in povedle 7:1, nato pa odpovedale v vseh elementih. Skupno so tudi zgrešile kar 16 servisov in s svojim slabim nastopom močno olajšale pot do zmage nasprotnicam, ki so tokrat igrale tudi okrepljene z dvema starejšima igralkama. Zalet Konto-vel je kljub porazu tik pred napredovanjem v višjo ligo (neposredno napredujeta na- mreč prvi dve ekipi). Do konca prvenstva manjkajo namreč še trije krogi, Azzurra in Roiano Gretta Barcola imata sicer tekmo manj, varovanke trenerja De Waldersteina pa imajo vsekakor osem točk prednosti. Zalet Sokol pa je tri točke prepustil ekipi Roiano Gretta Barcola. Končni rezultat je bil 3:1 (25:21, 25:15, 26:28, 25:21), naše odbojkarice pa so igrale premalo motivirano. Pozitivno vest predstavlja povratek na igrišče Hane Zidarič, ki je bila dolgo časa poškodovana. Na sobotni tekmi se je zelo dobro odrezala v vlogi podajalke. Vrstni red: Zalet Kontovel 38, Az-zurra 37, Roiano Gretta Barcola 30, Ri-creatori 26, Zalet Sokol, Oma A, Altura 19, S. Andrea, Olympia 14, Oma B 0 (Zalet Kontovel, Ricreatori, Zalet Sokol in S. Andrea s tekmo več). UNDER 16 ŽENSKE Na Goriškem je v derbiju Soča Lo-kanda Devetak 3:0 (25:21, 25:20, 25:22) premagala Olympio K2 Sport. Starejše Sočanke so kljub okrnjeni postavi strle odpor Gori-čank, ki pa so odigrale svojo najboljšo tekmo. Vrstni red po 24. krogu: Mossa 63, Lucinico 60, Staranzano 53, Est Volley 43, Pieris 41, Grado 36, Torriana 34, Fincantieri 26, Moraro 24, Ronchi 22, Soča Lokanda Devetak 20, Farra 5, Olympia 2 (Torriana s tekmo manj, Soča s tekmo več). UNDER 15 MOŠKI V domači telovadnici je Olympia s 3:0 (25:17, 25:19, 25:21) premagala tudi drugo uvrščeno ekipo iz Cordenonsa in tako ohranila vodstvo na začasni lestvici. Pred koncem prvenstva manjkajo še trije krogi, odlo- Igralke Sokola končale prvenstvo na 3. mestu fotodamj@n čilna tekma za deželni naslov bo v soboto 17. maja proti Prati, ki je sedaj druga na lestvici. Sloga Tabor pa je na domačih tleh gladko izgubila proti ekipi Stella Volley s 3:0 (18:25, 15:25, 21:25). Vrstni red: Olympia 40, Prata 39, Sta-ranzano 38, Cordenons 36, Stella 28, Por-denone 17, Cervignano 15, Sloga Tabor 8, Torriana 3, Poggi 1. UNDER14 ŽENSKE Sokol osvojil mali finale S prepričljivo zmago proti Alturi so mlade sokolovke osvojile tretje mesto v pokrajinskem prvenstvu naraščajnic. Svoje nasprotnice so premagale 2:0 (25:9, 25:21). V prvem setu so zelo dobro servirale in na splošno malo grešile. V nadaljevanju so imele občasno težave v sprejemu, Altura pa je zaigrala boljše, tako da je bil drugi niz bolj izenačen. Sokolovke pa so se borile do konca in zasluženo zmagale. Trenerka Lajris Žerjal je bila z njihovim nastopom zelo zadovoljna, prav tako s pristopom in delom na treningih med sezono. Vse so z resnostjo in vztrajnostjo zelo napredovale, tako da zaslužijo pohvalo, trenerka pa se je ob koncu sezone zahvalila tudi njihovim staršem za pomoč. Naj še omenimo, da je bila na finalnem delu, ki je bil v nedeljo v Nabreži-ni in na katerem je pokrajinski naslov osvojil Coselli, Shari Zidarič imenovana za najboljšo podajalko. Sokol: Briganti, Kocman, Kobal, Ko-vačič, Sofia in.Karol Krevatin, Ferfoglia, De Luisa, Stanissa, Venudo, Zidarič, Škerk in Ukmar. Moška B2-liga Sloga Tabor Televita - Bibione 2:B, Cesena - Ravenna 2:B, Valusgana - Loreggia B:0, Morciano - Mestrino B:0, Venezia - Cordenons 1:B, Casalserugo - Prata 1 :B, Treviso - Bellaria B:0 Prata 2B 18 5 62:24 56 Morciano 2B 18 5 62:B0 52 Valsugana 2B 17 6 57:B1 50 Cordenons 2B 16 7 58:B2 50 Cesena 2B 16 7 55:B1 46 Bibione 2B 14 9 51:40 40 Ravenna 2B 15 8 52:41 40 Treviso 2B 9 14 B9:47 29 Sloga Tabor 23 8 15 41:57 26 Venezia 2B 8 15 29:52 2B Casalserugo 2B 6 17 B1:54 22 Mestrino 2B 6 17 24:57 18 Bellaria 2B 5 18 BB:60 17 Loreggia 2B 4 19 21:60 14 PRIHODNJI KROG Mestrino - Sloga Tabor (27.4. ob 17.B0) Moška C-liga Olympia - Pippoli 3:0, Gemona - Mortegliano 3:1, Villa - VBU 0:3, Volley club - Prata 1:3, Fincantieri -Ferro Allumino 3:2, Buia - Soča ZBDS 3:0 Olympia 21 20 1 61:14 57 Fincantieri 21 18 B 57:18 5B VBU 22 16 6 48:25 48 FerroAlluminio 21 12 9 48:B0 40 Buja 21 1B 8 47:B0 42 Gemona 21 1B 8 4B:B6 B5 Prata 21 11 10 B7:B6 BB Mortegliano 22 10 12 41:45 B2 Volley club 21 9 12 BB:47 2B Pippoli 22 6 16 B2:5B 21 Villa 21 7 14 26:48 20 Reana 21 B 18 20:57 10 Soča ZBDS 21 0 21 3:63 0 PRIHODNJI KROG: Reana - Olympia (26.4. ob 20.30); Soča - Volley club (26.4. ob 20.00) V Ženska C-liga Tarcento - Zalet 0:B, Fiume Veneto - Majanese B:0, Estvolley - Sangiorgio B:0, S. Andrea - Volleybas 3:2, Millenium - Pordenone 1:B, Cordenons - Rizzi 0:B, RojalKenendy - Villa B:1, Virtus - Libertas TS 0:3 Libertas TS 25 24 1 7B:12 71 Zalet 25 17 8 57:39 50 Estvolley 25 15 10 56:B9 48 Volleybas 25 16 9 56:B9 47 RojalKennedy 25 16 9 54:B9 47 Millenium 25 1B 12 5B:41 4B Villa 25 15 10 56:44 44 Pordenone 25 1B 12 54:5B 40 S.Andrea 25 14 11 49:47 B8 Rizzi 25 1B 12 54:50 B8 Fiume Veneto 25 11 1B 49:51 B4 Virtus 25 11 14 4B:5B BB Sangiorgio 25 9 16 4B:59 25 Majanese 25 9 16 B2:58 24 Cordenons 25 B 22 25:70 12 Tarcento 25 1 24 14:7B 6 PRIHODNJI KROG Zale - Millenium (26.4. ob 18.00) Moška D-liga Tabor Gemona 3:1, Il Pozzo -Travesio - Volleybas 3:0, Triestina 0:3, Volley club - Pasian 3:0 Sloga Altura 1 :B, - Blu Volley Travesio 20 19 1 59:6 58 Volley club 20 16 4 52:22 49 Pasian 20 1B 7 44:25 B9 Volleybas 20 11 9 4B:BB B4 Sloga Tabor 20 11 9 36:33 32 Altura 20 10 10 B8:40 B0 Blu Volley 20 7 1B BB:4B 2B Cervignano 20 9 11 BB:44 26 Il Pozzo 20 7 1B 29:41 21 Triestina 20 B 17 14:55 9 Gemona 20 B 17 14:54 9 TAKO ZDAJ Travesio je napredoval v C-lig, *57i Ta teden Moški: Cettolo (ST-B2) 28, V. Kante (ST-B2) 23, Terpin (Ol) 21. Ženske: Babudri 16, Gridelli 13. Skupno Moška B2-liga: Cettolo 322, V. Kante 305, Jerončič 182, A. Peterlin 149, Iaccarino 145, Bolognesi 126, Sirch 109. Moška C-liga: Terpin (Ol) 339, Ko-majnc (Ol) 175, Corsi (S) in Cobello (S) 137, Persoglia (Ol) 129, Juren (Ol) 123, Lavrenčič (Ol) 112, Pavlovič (Ol) 104, S. Komjanc (S) 93, Vogrič (Ol) 76, Manfreda (S) 71, Hlede (Ol) 64, Waschl (S) 62. Ženska C-liga: Babudri 346, Gridelli 216, Štoka 182, Balzano 177, Spanio 112, Grgič 106, Crissani 70. Moška D-liga: Trento 223, Taučer204, Antoni 135, Milič 134, Sosič 101, Cet-tolo 96. / ŠPORT Torek, 15. aprila 2014 13 ritmična gimnastika - Prvenstvo Slovenije na 1. maju v Trstu Vez z matico Starši, ki postanejo za en dan organizatorji športnega dogodka. Prijatelji, sorodniki, navdušenci in mogoče kakšen radovednež. Prepolni Stadion 1. maja, vrvež gledalcev na tribunah, telovadnice in slačilnice polne bleščic, dresov, orodij, predvsem pa mladih ritmičark. Tudi letos je tekma državnega prvenstva Republike Slovenije za dan poživela dogajanje na sedežu ŠD Bor, kjer se je odvijala 3. tekma programa A1. V jutranjem delu tekmovanja so se pomerile posameznice, sledilo je odprtje tekmovanja, na katerem sta spregovorila predsednik ZSŠDI-ja (ki je bil uradni soizvajalec tekmovanja) Ivan Peterlin in generalna konzulka Republike Slovenije Ingrid Sergaš. Izvedba prvenstvene tekme v Trstu je namreč pomemben dogodek, ki združuje slovensko skupnost v Trstu s tekmovalkami iz matice, ko meja zares ne obstaja več in je šport edini protagonist. Tekma je bila tudi letos zelo dobro organizirana, za kar so poskrbeli številni prostovoljci. Od staršev tekmovalk, ki si vsako leto prevzamejo organizacijsko breme, do nekdanjih Borovih rit-mičark Irene Cossutta, Fabiane Geri in Nine Žvab, ki so bile linijske sodnice. Svoj glas je letos posodil Peter Verč, ki je bil napovedovalec za prvi del tekmovanja, v popoldanskem delu je tekmovalke spremljal po mikrofonu predsednik ŠZ Bor Igor Kocijančič. Mozaik delavcev, odgovornih za uspeh tekmovanja in tekmovalk dopolnjujeta še Borovi trenerki dr. Branka Vajngerl in Taja Vajngerl, čigar varovanke so tudi na tej prvenstveni tekmi dosegle zavidljive rezultate. V drugem, skupinskem delu tekmovanja, v katerem so se kategorije zvrstile od najmlajših do najstarejših, so prve stopile na tepih Borove tekmovalke Linda Slavec, Melanie Imperia, Sara Pie-ri, Leila Hasan in Marta Beltrame, ki so z otvoritveno točko popoldanskega programa osvojile tretje mesto. Poleg njih so v kategoriji mlajših deklic tekmovale tudi Veronika Tul, Ilenia Dazzara, Ema Petejan, Ajda Korošic in Erika Leone, ki so osvojile solidno sedmo mesto v konkurenci dvanajstih ekip. V kategoriji deklic so me dvanajstimi ekipami, ki so se po- več fotografij na www.primorski.eu Številni nastopi popestrili dan na 1. maju in razveselili tudi odbornike ŠZ Bor, saj so domače tekmovalke osvojile veliko število kolajn fotodamj@n tegovale za najboljši rezultat, osvojile zlato kolajno Katerina Antler, Katja Coren, Gaia Del Latte, Jamila Orel, Taja Rovis in Veronika Starc Albi. S kvalitetno izvedbo zahtevne skupinske sestave z obroči so kadetinje Ana Cossutta, Klavdija Humar, Maša Kocijančič, Katarina Polojaz in Martina Stergonšek zasluženo osvojile prvo mesto. Osebno in športno dozore-lost so v skupinski sestavi z obroči pokazale članice Nika Čermelj, Neža Petaros, Veronica Savi in Sanja Žagar, ki so stopile na drugo stopničko in si prislužile srebrno kolajno. Med tremi članskimi ekipami, ki so nastopile brez rekvizita, so bo-rovke Linda Cappellini, Nika Čermelj, Veronica Savi, Vera Sturman, Neža Petaros, Vida Petaros, Neža Zobec in Sanja Žagar še enkrat prepričale komisijo in osvojile zlato kolajno. Po letu premora tekmuje- jo članice ŠZ Bor tudi v kategoriji parov in trojic, in sicer v treh dvojicah. Prvo mesto v tej kategoriji sta osvojili Alenka in Ivana Cossutta, s skoraj neznatno razliko v točkovanju sta bili Linda Cappellini in Vera Sturman tretji, takoj za njima pa sta bili Vida Petaros in Neža Zobec četrti na sedem parov oziroma trojic. Poleg ritmike so si številni gledalci ogledali še skupinsko sestavo estetske gimnastike, ritmični gimnastiki sorodnega športa, v izvedbi ŠD Sokol Bežigrad - Zala, državnega prvakinje od leta 2011, ko so uvedli tekmovanja estetske gimnastike v Sloveniji. Največje navdušenje med gledalci in ritmičarkami pa je vzbudil nastop slovenske članske prvakinje v ritmični gimnastiki Monije Čebašek, ki je za konec nastopila s kiji. Valentina Oblak NAS POGOVOR Monija Čebašek cilja na olimpijske igre 2016 Nasmejana in nadarjena 17-letna Monija Čebašek je z neverjetno izrazitostjo in gibljivostjo povsem navdušila sve-toivansko publiko, ki je v nedeljo napolnila Veliko dvorano Bojana Pavletiča na Stadionu 1. maja. Nosilka državnega naslova je med največjimi upi slovenske ritmične gimnastike, kljub temu pa ostaja preprosta in zelo prijazna. Kdaj in zakaj si se začela ukvarjati z ritmično gimnastiko? Ko sem bila stara 6 let, so prišle rit-mičarke, med katerimi je bila tudi Mojca Rode, predstaviti ritmično gimnastiko k nam v vrtec. Bleščice na dresih, orodja, trakovi in vse to me je tako navdušilo, da sem takoj rekla mami, da bi jaz to trenirala. Bleščice in Mojca Rode torej. (smeh) Ja, tako je. Kateri je najlepši spomin iz ritmične gimnastike do zdaj. Joj. Kar to zadnje Evropsko prvenstvo, najlepši spomin. Evropsko prvenstvo nasploh, ker je bilo zelo uspešno, saj sem se potem uvrstila kot najboljša Slovenka. Najlepši spomin zaradi vzdušja in uspeha? Ja. Kaj pa ti pomeni ritmična gimnastika danes? Pravzaprav je že kar način življenja. Sploh si ne predstavljam življenja brez nje. Če dan nima treninga, je kot, da nekaj manjka, je skoraj izgubljen dan. Koliko krat na teden treniraš? Vsak trening ima po štiri ure, treniram šest krat na teden popoldan in tri krat na teden dopoldan. Če ne bi bila ritmična gimnasti-čarka, kaj bi bila? (dolga pavza, smeh) Verjetno bi igrala klavir. Igrala sem klavir eno leto, potem pa je bilo zaradi treningov in vsega prenaporno oboje skupaj, tako da sem se potem odločila za ritmično gimnastiko. Vsekakor pa je glasba zelo pomembna tudi pri ritmični gimnastiki. Kako izbiraš glasbo za svoje sestave? Trenerkin mož Georgi (Stoimenov, op. av.) komponira muzike, to so posebno narejene muzike zame. Navdih dobimo skupaj s trenerko (Marjeto Stoi-menovo, op. av.), potem pa to skupaj zmešamo in dobimo primerno glasbo. Tvoja izrazitost, ekspresivnost v izvajanju sestav je torej vezana na glasbo, ki je nekako tudi tvoja? Ja, definitivno. Klasično vprašanje: cilji za prihodnost? Definitivno Olimpijske igre 2016, letos pa čim boljša uvrstitev na Svetovnem prvenstvu. Evropsko prvenstvo mi je žal ušlo, ker se nisem uvrstila v najboljšo deseterico, tako da upam na uvrstitev med sto dvajseterico, da bi dobila mednarodni razred, pa definitivno čim boljši uspehi na svetovnih pokalih in tekmovanjih. Poleg tega, da si ritmičarka, si tudi najstnica. Kako usklajuješ svoje najstniško življenje s športom? Poskušam ga čim bolj (smeh). Vendar večinoma so prijatelji bolj dani na stran. Definitivno ni nekega žuranja ob petkih ponoči, tako da ... So pa žurke ob nedeljah ves dan na tekmah. Tako, ja! S tako lepo postavo si lahko do-voliš tudi imeti najljubšo hrano? (smeh) Naljubša hrana: čokolada! Katera pa je najhujša odpoved? Ni ničesar, čemur bi se morala popolnoma odpovedati. Treba je res paziti na hrano, prosti čas je večinoma omejen. Vsekakor pa lahko rečemo, da ješ. Tudi čokolado. Čokolada je zdrava! Treba pa je jesti zdravo in zmerno. Imaš kakšen vzor? Anna Bessonova, definitivno. Imaš mogoče vodilo v športu in v življenju? Ja. Za vsako stvar, ki se je lotiš, jo delaš na sto procentov, nikoli manj. (V. O.) odbojka - Ekipi Zaleta sta se uvrstili v finalno fazo mladinskih prvenstev Sadovi sodelovanja Mladinke Zaleta Barich merijo 18. maja na tržaški naslov, Zalet Kontovel A čaka 4. maja polfinalna tekma Tako v prvenstvu mladink kot v prvenstvu ka-detinj (do 16 let) bo imel projekt Zalet svojega predstavnika v sklepni fazi pokrajinskega dela. Mladinke, ki nastopajo pod imenom Zalet Barich, končujejo redni del prvenstva under 18 na prvem mestu med tržaškimi ekipami (pred njimi je na vrhu lestvice le Staranzano, ki spada v goriško fazo in mnoge njegove mladinke so del ekipe, ki se v D-ligi bori za napredovanje) in se že nekaj tednov pripravlja na sklepno fazo (polfinale in finale) za naslov, ki bo 18. maja na stadionu 1. maja. Združena ekipa vseh naših trža- Mladinke projekta Zalet čaka tržaški finale 18. maja na 1. maju ških društev je v povratnem delu nepremagana, doslej je doživela le tri poraze, dva z najtesnejšim izidom 3:2. Kdo bo njen nasprotnik v polfinalu, še ni znano, to bo vsekakor ena od ekip med San Sergiom, Olym-pio TS in Virtusom ali OMA. Trener Marko Coloni odkrito priznava, da je cilj osvojitev naslova, najnevarnejši tekmec pa je San Sergio, s katerim so v rednem delu enkrat izgubile, enkrat pa zmagale s 3:2. »Oni igrajo samozavestno in borbeno, a mi jih po tehnični in fizični plati prekašamo,« je optimist trener ekipe, ki hkrati nastopa tudi v 1. diviziji, v kateri je blizu obstanka. »Dekleta so v letošnji sezoni zelo napredovala. najbolj v napadu, precej tudi na servisu, še negotovi smo v sprejemu servisa,« ugotavlja Coloni. Zalet Barich je v bistvu rezervoar prve ekipe, ki uspešno nastopa v deželni C-ligi. Med mladinkami igra tudi Petra Grgič, ki je že stalna igralka C-li-ge, več nastopov je na ravni tretje lige zbrala tudi Sharon Costantini, del fotodamj@n članske ekipe je večkrat tudi Maja Kojanec, Coloni pa opozarja tudi na zelo nadarjeno Giulio Zonch, ki je po splošnem mnenju že zrela za igranje v prvi ekipi. »Igralka za prvo ekipo je pravzaprav več. Ene bi vanjo lahko vključili že v prihodnji sezoni, druge potrebujejo še eno ali dve leti več. Je pa res, da so nekatere tehnično napredovale, fizično pa morajo še dozoreti ali pa velja obratno,« je pojasnil Coloni. Trenirajo trikrat na teden, ob ponedeljkih v Repnu tik pred treningom prve ekipe, nekatera dekleta imajo nato še dodaten trening s prvo ekipo. Edino kar Coloni pogreša je večjo pozornost s strani odbornikov sodelujočih društev pri projektu. Med kadetinjami bo v polfinalni fazi nastopil Zalet Kontovel A, ki se je prav v zadnjem krogu rednega dela prebil do drugega mesta v svoji skupini. Združena ekipa, ki jo trenira Martin Maver, je edina, ki je v rednem delu premagala vodilni Eurovolley, čeprav mnoge igralke te ekipe že nastopajo tudi v D-ligi. Polfinale bo razdeljen na dva troboja, zmagovalca pa se bosta nato pomerila v finalu za naslov, drugo uvrščeni ekipi pa bosta igrali dodatno tekmo za 3. mesto. Zalet Kontovel A se bo v polfinalu 4. maja v dvorani Ervatti pri Briščikih pomeril z Azzurro in Olimpio. V rednem delu sezone je proti obema tema nasprotnikoma po enkrat zmagal in izgubil. Zalet Kontovel v polfinalu U16 4. maja pri Briščikih fotodamj@n) »Obeta se zelo izenačen konec sezone med ekipami, ki so se vse po vrsti v dosedanjih fazah med sabo premagovale,« napoveduje trener Maver. Ekipa Kontovela A je bila na novo sestavljena po lanskih skupnih poletnih pripravah projekta. Igralke z različnim predznanjem in iz različnih okoljih so potrebovale nekaj časa, da dosežejo zadovoljivo stopnjo ui-granosti. »Zdaj je skupina zagotovo bolj homogena kot je bila na začetku. Vloge so natančneje opredeljene, predvajamo dokaj hitro igro, potencial ekipe je dober. Med drugim smo prvi tudi na lestvici 2. divizije,« poudarja Maver. Dekleta redno vadijo trikrat na teden, nekatere so včasih imele tudi dodaten trening, udeležile so se tudi treningov prve ekipe C-lige. Med njimi je kar nekaj takih, ki bi se lahko do prve ekipe tudi prebile. Na primer Jasna Vitez, ki jo je trener letos preusmeril v vlogo podajalca (je visoka, ima dober blok) ali pa izrazita napadalka Veronika Feri, tehnično dobro podkovana Noemi Roma, telesno nadarjena Nastja Maver in mogoče še katera. (ak) 1 4 T°rek' is- aPri|a 2014 NOGOMET / TROFEJA ROCCO IN NARODOV TUDI V SOVODNJAH Nogometno igrišče v Sovodnjah bo v soboto, 26. aprila, in v ponedeljek, 28. aprila, gostilo srečanji Trofeje narodov in Turnirja Nereo Rocco, ki sta ju predstavili v soboto v Gradišču. Glavni gost je bil vratar Udi-neseja Simone Scuffet (na sliki BUMBACA), ki je na turnirju Rocco šele pred dvema sezonama branil barve ekipe naraščajnikov videmskega kluba, letos pa igra že v A-ligi. ŠD Sovodnje bodo 26. aprila gostile tekmo skupine B med Združenimi državami Amerike in Mehiko (v skupini sta tudi Slovenija in Kitajska). Na ponedeljek pa bo v Sovodnjah na sporedu še četrt-finalna tekma Turnirja Rocco. UFM ŠE NAPREJ V RAZBURKANIH VODAH Triestina je že v soboto izgubila proti Pordenonu (2:1), ki je sicer prvi na lestvici in se bori za napredovanje v drugo državno divizijo. Tržiški Ufm, pri katerem je Alen Carli igral celo tekmo, je zamudil lepo priložnost in je v gosteh proti nižje postavljenemu Droju igral neodločeno 1:1. V coni play-out D-lige sta po 31. krogih dve deželni ekipi: Ufm in Sanvitese. Tvega pa tudi Tamai. V boju za play-off pa se bori Sacilese, ki je igral neodločeno 0:0.V prihodnjem krogu, po velikonočnem premoru, bo Sanvitese gostil vodilni Marano. Tržiški Ufm pa Union Ri-po. Triestina bo na Roccu igrala proti Giorgioneju, medtem ko bo vodilni Pordenone igral v gosteh proti zad-njeuvrščeni Fersini. deželna članska prvenstva - Predzadnji krog v nedeljo, 27. aprila Načrti in upanja Kras upa v spodrsljaj Fontanafredde - Vesna nestrpno pričakuje gostovanje pri Čedadu - Za Breg v Krminu pravi finale Konec tedna so deželna nogometna amaterska prvenstva mirovala. Nogometaši bodo prosti še v nedeljo, nato pa jih čaka finalni sprint. Zadnji dve tekmi (prvenstva se bodo nadaljevala 27. aprila) bosta ključni za večino ekip naših društev. V elitni ligi bo drugouvrščeni Kras (- 3 točke od vodilne Fontanafredde) gostil Ri-vignano. Rdeče-beli morajo v zadnjih dveh krogih osvojiti šest točk in upati v spodrsljaj (poraz) Furlanov. Fontanafredda bo v predzadnjem krogu igrala v gosteh v Chionsu, ki je bil letošnji rabelj rdeče-belih. Premagal jih je v finalu državnega pokala in v drugem delu prvenstva. Šampanjec bodo pred 27. aprilom položili v hladilnik pri kriški Vesni, ki bo šla na gostovanje v Torreano pri Čedadu. Če bodo plavi zmagali, bodo matematično napredovali v elitno ligo. Če pa do tega ne bo prišlo, bo odločala zadnja domača tekma proti drugouvrščeni Torviscosi. Juventina, ki bo na predzadnji tekmi rednega dela igrala doma proti Seveglianu, si je že zagotovila mesto v play-offu. V zadnjih dveh krogih si bodo rdeče-beli skušali izboriti najboljši izhodiščni položaj. V 1. amaterski ligi bo v Krminu pravi finale. Srečala se bosta Cormonese in Breg, ki vodita z enakim številom točk. Breg bo nato v zadnjem krogu v Dolini gostil Ponziano, Cormonese pa bo igral v Pierisu. Primorec bo proti Muglii iskal točke, ki bi ekipi tre-benskega društva omogočile igranje v končnici za napredovanje. Hud bo za obstanek (brez play-outa) pa čaka Sovodnje, ki bodo ravno 27. aprila gostovale pri neposrednem tekmecu Ponziani. V 2. in 3. AL se bodo za končnico prvenstva potegovale Zarja, Mladost in Primorje. Gaja pa bo prvenstvo končala prav na zadnjo aprilsko nedeljo, saj bo v zadnjem krogu prosta. BRANKO ZUPAN ZA TRETJI POLČAS »Ni bil vzpostavljen profesionalni odnos« Branko Zupan, nekdanji trener repen-skega Krasa v elitni ligi (zamenjal ga je igralec Predrag Arčaba), se je prejšnji teden vrnil s športno-izobraževalne ekskurzije iz Španije. »Izobraževanje je potekalo v sklopu Nogometne zveze Slovenije,« nas je dopolnil Zupan, ki je bil včeraj zjutraj gost radijske oddaje na Radiu Trst A Tretji polčas, ki jo vodi športni novinar Rok Maver. Nekdanji Krasov trener je navedel nekaj razlogov, kaj ni šlo oziroma zakaj je prišlo do kratkega stika z upravo Krasa: »Na koncu se je nabralo nekaj stvari, ki so se zaostrile, ko so bili tudi rezultati slabi. Že od vsega začetka je bilo precej težavno vključevanje nekaterih mlajših igralcev v člansko ekipo. Generacijski razpon med najstarejšim (42 let) in najmlajšim (17 let) je bil prevelik,« je začel in nato nadaljeval Zupan: »Težav je bilo še nekaj. V lanski sezoni je bil v obrambi ključni igralec Melis, na katerega sem računal tudi letos. Nato pa ga uprava ni potrdila oziroma najeli so druge nogometaše, ki so prav tako pomembni. Melis pa nam bi v obrambi bil v veliko pomoč, saj smo bi-liprav tam najbolj ranljivi.« Zupana je motilo še nekaj: »Klub je solidno organiziran, na nivoju prve ali druge slovenske lige. Način mišljenja pa je žal precej drugačen kot v Sloveniji. V klubski hierarhiji ni bil vzpostavljen profesionalni odnos, ki je za kakovostni skok in boljše rezultate prepotreben. Vsekakor je NK Kras na dobri, da izboljša še te nianse. Pa tudi iz boja za napredovanje še ni odpisan. Če ne bo prvi, so nato na voljo še dodatne tekme. Kras je lahko še vedno sam svoje sreče kovač. Krasu in predsedniku Goranu Kocmanu pa se moram iskreno zahvaliti, ker so mi ponudili priložnost in mi dejansko tudi zaupali,« je na radiu povedal Zupan. (jng) trofeja dežel Danes ženske na trebenski »Griži« Včeraj so eno tekmo Trofeje dežel 2014 igrali v Križu, kjer so goste iz Kampanje in Apulije pogostili odborniki ŠD Vesna s pridelki domačih pridelovalcev (Zidarič, Fabjan in Košuta). Danes so na vrsti Trebče in znova Križ, kjer bodo ob 16.00 (na obeh prizoriščih) igrale ženske. Jutri bo eno srečanje tudi v Vi-žovljah, kjer bodo igrali mladinci. VČERAJŠNJI IZIDI - U14: FJk - Abruci 2:1; U16: FJk - Abruci 0:0; 5:5 ženske : FJk - Marke 1:5; mladinci: FJk -Abricu 2:0; 5:5 moški: FJk - Abruci 2:4; ženske: FJk - Lacij 0:4. Začetniki Sovodenj in Krasa fotodamj@n mladinski turnir Primorje Cup nogometašem Kopra Na mednarodnem turnirju za začetnike U12 Primorje Cup, ki ga je v nedeljo na proseški Rouni in v Trebčah, organiziralo Primorje (v sodelovanju z ZSŠDI), v okviru praznovanj ob 90-letnici društva, so se na prva tri mesta uvrstili klubi iz Slovenije. V finalu je Koper s 4:1 premagal Gorico. 3. mesto je zasedla Divača, ki je bila boljša od Krasa B. Na tekmi za 5. mesto so nogometaši Sovodenj po izenačenem boju premagali Celje. Kras A pa je na tekmi za 7. mesto z 1:0 izgubil proti Trie-stini. V predtekmovanju v skupini B (v Trebčah) je bil najboljši Koper, na Proseku pa je v skupini A zmagala Gorica. Organizatorji so nagradili tudi najboljše posameznike turnirja. Najboljši igralec je bil Mirko Mu-taučic (Nova Gorica). Najboljša strelca sta bila Vanja Panic in Rene Prodanovic (oba Koper), ki sta dosegla po tri zadetke. Za najboljšega vratarja so imenovali Nejca Ražma iz Divače. »Turnir je bil zelo zanimiv in zelo izenačen. Čeprav sta Koper in Nova Gorica odraz poklicnih klubov, na igrišču ni bilo tako velike razlike,« je ocenil tajnik ZSŠDI Igor Tomastig. Končni vrstni red: 1. Koper, 2. Gorica, 3. Divača, 4. Kras B, 5. Sovod-nje, 6. Celje, 7. Triestina, 8. Kras A. Predsednik Primorja Roberto Zuppin je nagradil zmagovalce turnirja, mlade igralce Kopra fotodamj@n šolski šport - Žogarija 2014 v Miljah Nogomet, poligoni, kvizi, zabava in prepletanje slovenščine ter italijanščine Na letošnji prireditvi prvič tudi šole z italijanskim učnim jezikom - Jutri zjutraj na goriškem Travniku Osnovnošolci so se zabavali in igrali v duhu »fair-playa« fotodamj@n Toplo spomladansko vreme je včeraj dopoldne prijetno segrevalo otroke, učitelje in druge radovedneže, ki so si ogledali zamejsko etapo slovenske šolske športne prireditve Žogarija 2014. Lokacija, miljski trg Marconi, je bila fantastična. Organizatorji so bili navdušeni (»Miljsko središče je podobno drugim istrskim in dalmatinskim, prav prijetno,« so dejali). Na miljski Žogariji so nastopile vse večstopenjske osnovne šole dolinskega didaktičnega ravnateljstva Josipa Pangerca: OŠ Mara Samsa - Ivan Trinko Zamejski iz Ricmanj, Fran Venturini iz Boršta in Boljunca, Prežihov Voranc iz Doline in Albin Bubnič iz Milj. Poleg osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom sta se Žogarije prvič v zgodovini športne prireditve udeležili tudi osnovni šoli z italijanskim učnim jezikom De Amicis in Zamola. Osnovnošolci so se preizkusili v nogometu 3:3, spret-nostnih igrah in v kvizu znanja. Ob tem je vsaka skupina z nastopom ali delavnico prestavila svojo šolo, na svoj račun pa so prišli tudi učitelji-pedagogi. Vse igre so potekale v spoštovanju fair-playa. Celotno dogajanje so vodili Maša in Lamin ter Evgen Ban, ki je poskrbel tudi za prevod v italijanščino. Po zelo izenačenih igrah in nastopih je končno prvo mesto osvojila OŠ Fran Venturini pred OŠ Ivan Trinko Zamejski iz Ricmanj in OŠ De Amicis 2 iz Milj. Na 4. mesto se je uvrstila OŠ Voranc iz Doline. Nagrado za fair-play je osvojila OŠ Zamola iz Milj. V finale Žogarije 2014, ki bo 4. junija na trgu Svetega Antona v Trstu, se je uvrstila šola Venturini. Goriška etapa Žogarije bo zjutraj na Travniku. Organizatorja manifestacije sta ljubljanski Zavod Media Sport in ZSŠDI v sodelovanju z Občino Milje in s podporo Zadružne banke Doberdob Sovodnje, Fundacije Goriške hranilnice in podjetja Radenska iz Gorice. (jng) »Oba jezika na glavnem miljskem trgu? Izjemno pomembno za otroke mešanih zakonov in italijanskih družin« Na letošnji Žogariji je organizatorjem prvič uspelo privabiti na prireditev šolo z italijanskim učnim jezikom. »To je bil cilj, ki smo si ga zadali že pred kako sezono, saj naša prireditev združuje tu živeče narode,« je dejal eden izmed organizatorjev. »Otroci so se zabavali. Mi učitelji tudi. Prireditev je zelo zanimiva. Če nas bodo organizatorji še povabili, bomo znova prišli. Žal mi je le, da naši otroci ne razumejo in ne govorijo slovenščine. Lepo bi bilo, ko bi tudi na naši šoli začeli z uvajanjem slovenskega jezika,« je dejala učiteljica osnovne šole De Amicis Roberta Picasso. Navdušene so bile tudi učiteljice osnovne šole Albina Bub-niča iz Milj. »Žogarija je zelo simpatična in dobro organizirana prireditev. Mi Miljčani smo še posebej ponosni, da sta se na glavnem trgu enakovredno prepletala slovenščina in italijanščina. To želim poudariti, ker imamo v naši šoli veliko otrok iz čisto italijanskih družin in iz mešanih zakonov. Ko otroci slišijo in vidijo, da se dogaja pri njih doma, v Miljah, potem prav gotovo vzljubijo slovenščino in nasprotno,« je ocenila učiteljica Arianna Korošec. Miljsko Žogarijo so vodili Evgen, Maša in Lamin fotodamj@n / ŠPORT Torek, 15. aprila 2014 15 jadranje - Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti odpotovala v Hyeres Cilj je pomemben, treba pa je tudi uživati »Zastavila sva si previsoke cilje, namesto da bi uživala v jadranju.« Odslej, trdita jadralca Čupe Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, bo drugače. V jadranju želita tudi uživati. Danes bosta odpotovala v Hyeres, ki bo zanje popravni izpit po spodletelem nastopu v Palmi de Mallorci (bila sta 42.). Regata za svetovni pokal v Franciji bo za italijanske posadke druga kriterijska regata za nastop na svetovnem prvenstvu v Santanderju, kjer bodo delili prve vstopnice (državam) za olimpijske igre v Riu. »Po vseh videoa-nalizah sva opazila, da sva grešila vedno pri osnovnih stvareh, pri startih in taktiki, pa čeprav nama je trener povedal, kaj morava storiti. Zato je očitno zmanjkala »glava«. Hitrosti ne manjka,« ugotavlja krmar Simon Sivitz Košuta. Ker podobnih napak nočeta ponoviti, sta takoj po prihodu domov že poiskala pomoč pri športnem psihologu. »Tega se poslužujejo tudi ostale vrhunske posadke, nekaterih spremlja športni psiholog celo na gumenjaku na regatnih poljih,« še dodaja. Jadralca Čupe odhajata v Hyeres prepričana, da lahko izboljšata uvrstitev. Na skupni razvrstitvi svetovnega pokala sta sicer še vedno najboljša Italijana, na 24. mestu, Falciatelli in Bernard sta 35., Capurro in Puppo pa 45. Regatno polje v francoskem letovišču jim je navadno vedno ležalo, tam sta dosegla tudi drugi najboljši rezultat kariere (16. mesto). »Ker je bil to za naju drugi nastop v sezoni, sva bila tam najbrž vedno bolj sproščena in zato so bili rezultati dobri. Vprašanje je, ali to še drži. Tokrat je bila Palma za Nove točke za svetovni pokal bosta prihodnji teden lovila v francoskem Hyerersu foto fabio taccola© naju druga letošnja regata, saj sva sezono začela v Miamiju, kljub temu pa je nastop spodletel,« ugotavlja flokist Jaš Farneti, ki je torej pred napovedmi zelo previden pri napovedih. Začetek letošnje sezone, v kateri sta izbrala samostojno pot s trenerjem Mani-nijem, sta začela v Miamiju, kjer sta s 14. mestom dosegla rezultat kariere, na drugo stran ocena pa sta odpotovala tudi z željo, da bosta na prvih pomembnih nastopih v Evropi odlično pripravljena. A so se želje izjalovile. Je bil torej odhod v Miami odveč? »Ne! V ZDA sva opravila vsekakor dobre treninge, s tekmovanji pa nabrala izkušnje,« zaključuje Farneti. Pred uradnim začetkom regate v Hyeresu bosta občutke na morju pridobivala neposredno na regat-nem polju. Formo bosta vzdrževala s Hrvatoma Fan-telo in Mareničem, zmagovalcema regate v Palmi, ter brazilsko dvojico Haddad/Bethlem de Amorim. Z re-gatami bosta začela konec tedna. (V.S.) alpsko smučanje - V Courmayerju V ostri državni konkurenci 5. mesto Caterine Sinigoi V smučarskem centru v Cour-mayeurju se je zaključila tekmovalna sezona smučarjev otroških kategorij. Na državni fazi zveze učiteljev AMSI 37. Gran premio Giovanissimi sta odlične rezultate zbrala tudi tekmovalca Devina Caterina Sinigoi in Maks Skerk, ki sta sicer zastopala smučarsko šolo Aurisina. Caterina Sinigoi je med miški 1 (letnik 2003) osvojila zelo visoko 5. mesto med 133 tekmovalkami, kar gre še posebej izpostaviti pa je zaostanek za zmagovalko. Učenka osnovne šole Vergila Ščeka je zaostala samo pol sekunde od zmagovalke iz Sestriera. Tekmovalka Devina je letos uspešno nastopila tudi na državni fazi Ostržka na smučeh, kjer je osvojila 9. mesto. »To je rezultat triletnega sistematičnega dela,« poudarja trener Aleš Sever. »Glede na to, da na državni fazi tekmovanja AMSI nastopa več otrok, je tudi konkurenca večja. Državne faze Ostržka na smučeh se ne udeležujejo vsi klubi, hkrati pa se zaradi ostrejše selekcije včasih zgodi, da tudi najboljši lahko izpadejo. Na tekmovanje AMSI pa se na dvanajstih selekcijah uvrsti 15 najboljših tenis - Moška C-liga Usoda Gaje še ni znana Gaja - Roveredo 3:3 Cigui (3.3) - Santarossa (3.3) 6:4, 6:3; D'Oria (3.4) - Crovatto (3.4) 6:7(2), 5:7; Gianolla (3.5) - Puppo (3.4) 6:4, 6:2; Morossi (3.5) - Lucito (3.4) 4:6, 6:2, 3:6. Dvojice: Cigui/Gianolla - Crovatto/Riz-zetto (4.3) 6:1, 6:3; D'Oria/Morossi -Puppo/Santarossa 1:6, 4:6. Po neodločenem izidu proti Ro-veredu, vse točke sta posamično in dvojici osvojila Cigui in Gianolla, je usoda Gaje v deželni C-ligi še negotovo. Šele po prihodnje, zadnjem krogu kvalifikacijske fgaze bo namreč znano, ali jim bo vendarle uspel preboj v play-off ali se bodo morali zadovoljiti s tretjim mestom v skupini in igranju dodatnih tekem za obstanek. Škoda za poraz Mo-rossija, ki je svojemu nasprotniku predal dvoboj po treh urah igre, D'Oria pa je izgubil po dveh izenačenih setih. Vrstni red (v oklepaju število odigrani tekem): Gaja 5, Grado in Gra-disca 4, Roveredo 3, Sporting Porcia 0. (Porcia s tekmo več) KOLESARSTVO Pozzecco 8. pri Veroni Daniel Pozzecco, kolesar repen-skega društva Flamme Rouge, se je v nedeljo udeležil tekme v olimpijskem krosu CXO mtb za pokal Master 2014 v kraju Soave pri Veroni. Na zelo tehnični trasi se je v ostri konkurenci uvrstil na dobro 8. mesto v svoji kategoriji. Prihodnja tekma ranga E1 bo na sporedu že prihodnji ponedeljek v Vrtojbi. □ Obvestila Caterina Sinigoi (Devin) Maks Skerk (Devin) Tekmovalci Brdine otrok vsake kategorije, obenem pa je tekma s tehničnega vidika zahtevnejša tudi zaradi proge, tako da res zmagajo najboljši.« Maks Skerk pa je v kategoriji baby 2 (2004) osvojil 14. mesto. Oba tekmovalca Devina sta bila v svoji kategoriji tudi najboljša iz naše dežele. Na tekmovanju so nastopili še Anja Glavina, Ivan Santagati, Sara Pe-trič (vsi Devin), Petra Kalc, Ptera So-sol, Alice, Chiara in Nicola Valdema-rin (vsi Brdina). primorski_sport facebook 4 ZSŠDI obvešča, da bo seja odbojkarske komisije za tržaška društva v četrtek 17. aprila ob 19.00 uri na sedezu ZSŠDI-ja v Trstu. SK DEVIN vabi na sklepno nagrajevanje Tržaškega pokrajinskega smučarskega prvenstva, ki bo jutri, 16.aprila 2014 ob 19.uri v občinski telovadnici v Nabrežini. ŠD ZARJA in druge VAŠKE ORGANIZACIJE iz Bazovice vabijo na predvečer 1. maka, v sredo, 30. aprila, na prvomajski nočni pohod na Kokoš. Ob 19.45 poklon padlim partizanom pred vaškim spomenikom NOB. Zbirno mesto za pohodnike bo ob 20.15 pri kalu (cesta proti Lipici). ŠPORTNI PORTRET Bi bil arhitekt, zdaj je tudi veslač Kevin Visentin (letnik 1997) obiskuje 3. razred na zavodu Zois. Izbral je smer gradnje, okolje in teritorij, ker mu je zelo všeč načrtovanje. »Najbolj sta mi všeč gradbeništvo in zgodovina,« pravi mladenič iz Nabrežine, ki bi rad postal arhitekt odkar je bil otrok. »Po dokončani višji šoli se bi rad vpisal na fakulteto za arhitekturo v Benetke ali Turin.« Kevin se je pred dvema letoma začel ukvarjati z veslanjem pri društvu San Marco. Sicer je svojo športno pot Kevin Visentin začel s košarko, nato se je ukvarjal s karatejem, plavanjem, ko-njeništvom in tenisom. »Odločil sem se za veslanje, ker so mi všeč vodni športi in mi je všeč odhajati na morje s čolnom,« pravi Kevin, ki tekmuje med mladinci na dvojnem dvojcu. Visokih ciljev in sanj nima. V prostem času najraje bere in odhaja v naravo, bil je tudi član tabornikov. Njegov naljubši avtor je Clive Cusssler. Od filmov sta mu zelo všeč Avatar in Iron Man, njegova najljubša filmska igralka pa Meryl Streep. Na potovanje bi rad odšel na Sejšele. (and) Ali ste vedeli? ... da so aprila pred desetimi leti, ko sta v raznih amaterskih prvenstvih manjkala do konca regularnega dela dva kroga, kar tri naše ekipe matematično izpadle v nižjo ligo. V prvi amaterski ligi je Primorju v 28 krogih uspelo zbrati le 23 točk in je bilo predzadnje na lestvici. Izpad iz lige je bil še posebno boleč, saj je proseško društvo ravno v letu 2004 proslavljalo 80-le-tnico ustanovitve. Še slabše sta se odrezali doberdobska Mladost in Zarja Gaja v 2. AL. Po 28 krogih sta bili na predzadnjem oz. zadnjem mestu lestvice. Odlično pa se je odrezala Ju-ventina, ki je v promocijski ligi zasedala prvo mesto. Na sliki: Juventinin predsednik Marko Kerpan. (lako) ... da je bila aprila pred desetimi leti ob poimenovanju Športnega centra Silvano Klabian v Dolini tudi zanimiva in zabavna ekshibicijska košarkarska tekma Jadran mladi - Jadran stari. Zmagali so mlajši jadra-novci z 92:59. Pri starejših se je odlikoval Boris Vitez, ki je dal 20 točk. Poleg Viteza so s «starimi» nastopili še: Arena 12 točk, Gobbo, Daneu 4, A. Sosič, W. Sosič 4, Ban 4, M. Vitez, Klabjan 11, Starc 1, Corsi 3, Kraus. Pri mladih so bili najboljši strelci: Slavec 17, Antoci 15 in Franco 14. Na sliki: Claudio «Tolo» Starc je tudi na tisti tekmi dokazal, kako je treba igrati v vlogi play-ma-kerja. (lako) 1 6 Torek, 15. aprila 2014 ŠPORT veliki 360 stopinj Ime in priimek: Danjel Zaccaria Kraj in datum rojstva: Trst 12.11.1989 Kraj bivanja: Nabre-žina Služba: elektri-kar Stan: samski Vloga: center Matično društvo: Kontovel Na igrišču/telovadnici sem 3- krat tedensko. Gledališče ali kino? Kino. Dnevniki, revije, TV dnevnik, TV-oddaja: dnevniki: Primorski dnevnik / Wired, II venerdi', Empire, Clas-six rock/metal, tattoo life, Focus / Ballaro Spletna stran: 9gag Najljubša knjiga, pesem, film, predstava: tezko odgovorim, nimam ene same najljubše pesmi/ filma /knjige Dnevne informacije črpam odinterneta in dnevnikov. Najljubša jed: meso na žaru Najljubša pijača: voda/ pomarančni sok Druga država, v kateri bi rad živel: Danska Priljubljeni kraj/ izlet: Berlin Triglav? Nikoli. Skladatelj, aranžer in glasbeni producent Marino Legovič je na vprašanja za Torkovo športno prilogo odgovarjal po naročilu pevke Steffy Sti-pančevic. Ali lahko vaše delo primerjamo z vlogo trenerja v športu? Ne popolnoma. Pevcev ne učim peti. Svoje pesmi bi pel kar sam, če bi znal peti. A kot aranžer in skladatelj vseeno usmerite pesem oz ploščo ... To je res. Tu gre za neko sodelovanje med mano in pevcem. Zdaj pa k športu. Koliko svojega časa namenite rekreaciji? Zjutraj 15 minut telovadim, sredi dneva grem nekaj časa na orbit track, popoldne si privoščim nekaj hitrejše hoje, zvečer pa spet malo orbit tracka. Očitno kar precej skrbite za svojo formo. To pač počnem, ker zaradi svojega dela veliko časa sedim. Spremljate športne prireditve in razne tekme? Da, recimo »el clasico« rad pogledam, a predvsem smučanje. Lahko povem zanimivo stvar. Nekoč smo z glasbeno skupino spremljali razne smučarske tekme. Igrali smo na primer med prvo in drugo vožnjo. Bili smo v Kitz-buelu, v Soeldnu in še marsikje. To so bili časi Koširja in Tombe, tako da smo istočasno nastopali in navijali za naše. Ko že omenjate smučarje, bi povedali, kdo je bolj nadarjen za glasbo: raper Jure Košir ali pop pevka Tina Maze? Slišal sem samo en Juretov komad. Pri rapu ni važno, kako poješ, važno je, da imaš ritem. Kar se pa Tine tiče, to ni pevka. Pesem je dobra, tudi zapela jo je kar dobro, a gledam pač s profesionalnega vidika, seveda z vsem spoštovanjem do nje. Ta pesem je bila vsekakor odlična poteza, ki ji je navsezadnje pomagala tudi pri uspehih. Koga naj pokličemo naslednjič? Tinkaro Kovač. (pv) ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV sestavil lako foto lako roman dostojevskega ... ka-ramazovi bojan adamič razdvojenost ameriška filmska igralka fonda mesto v iraku (naftno središče) disciplinska kazen cikel pesmi simona jenka tehtnica po domače gozd v indiani so bile letos v sočiju daljše obdobje, vek umazan otrok veliko, zelo v ljubljani nomen nescio sila zabava, zlasti za "žejne" naša parlamentarka blažina ime trinajstih rimskih papežev kar ne obstaja, ne biva anton aškerc kosta todorov že nekdanji krasov nogometni trener zamisel, načrt, pojem slogin odbojkar cettolo orna zemlja mesto pri neaplju okrajšava za ulico kositer jože po domače italijanski državni reprezen-tanti vili prinčič naša pritrdilno jamajška glasba igralka ullmann delavka vtekstilni industriji okostje ugo tognazzi ameriški nogometni vratar conway lastninska pravica pridobljena z uporabo Šahovski rating splet las predsednik zsšdi peterlin Vaše zgodbice in anekdote... Robi Uršič «Ko smo na Trofeji Beretti s Pro Gorizio premagali Udinese...» Robi Uršič (letnik 1953) sodi med tiste naše nogometne delavce, o katerih se malo piše, njihovo delo pa je za vsako naše društvo neprecenljivo. Robi je AŠD Sovodnje predan z «dušo in telesom». Pripravljen je za vsako delo, zato je v društvu cenjen in priljubljen. Že zelo mlad se je kot vsi «mulci» v vasi podil za nogometno žogo. Aktivno pa se je z nogometom lotil pri dvanajstih letih. Istočasno je za krajše obdobje igral tudi odbojko pri Olympii. Nato se je izključno posvetil nogometu. Igral je kot vratar v na-raščajniški ekipi Sovodenj in že pri petnajstih letih imel krstni nastop v članskem moštvu v 3. amaterski ligi. Leta 1970 je prestopil k Pro Gorizii, kjer je igral v mladinskih ligah, do leta 1973, ko so na Rojcah otvorili nogometno igrišče. Eno sezono je nato igral pri Sagradu v 2. amaterski ligi, da bi se nato vrnil k Sovodnjam (3. amaterska liga) vse do 35. leta starosti. Že kot igralec je v društvu opravljal tudi razne odborniške funckije. Bil je tudi športni direktor članske ekipe in je imel veliko zadoščenje, ko je moštvo v sezoni 2006/07 napredovalo iz druge v prvo amatersko ligo. Robi ima v svoji zelo dolgi igralčevi in odborniški karieri na stotine spominov. Najrajši pa se spominja, ko... «sem s Pro Gorizio igral na Rojcah tekmo za Trofejo Beretti proti Udineseju. Trofeja je bila tedaj zelo popularna in odskočna deska za marsikaterega nogometaša, ki je nato igral tudi v A ligi. Poleg Udineseja je v tem prvenstvu nastopala še Triestina, San Dona in druge ekipe z bogato nogometno tradicijo. No, na tisti tekmi proti Udi-neseju smo z edinim strelom v vrata dosegli gol in zmagali. V vratih pa sem odlično opravil svojo nalogo in tako smo lahko dosegli nepričakovan uspeh.» (lako) SLOVARČEK - AKARNANIA = grška pokrajina • KERKUK = mesto v Iraku, tudi Kirkuk • UZUKAPIJA = lastnina pridobljena z uporabo Torek, 15. aprila 2014 1 7 OW O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu volitve - Župani v občinah Doberdob, Sovodnje in Števerjan Znanih je šest kandidatov, presenečenja so še možna Aldo Jarc Fabio Vizintin Julijan Čavdek Alenka Florenin Danes opoldne zapade rok za vložitev kandidatur za občinske volitve, ki bodo 25. maja v štirinajstih občinah goriške pokrajine. Novo upravo bodo dobile občine Doberdob, Sovodnje ob Soči, Števerjan, Koprivno, Dolenje, Fara, Foljan-Redipulja, Gradišče, Mariano, Medeja, Moš, Šlovrenc, Štarancan in Turjak. V do-berdobski, sovodenjski in števerjanski občini je skupno šest županskih kandidatov vložilo svojo kandidaturo že včeraj. Ravno tako včeraj je bilo še slišati glas, da so se ponekod aktivirali posamezniki v imenu nekaterih italijanskih desnosredinskih strank, na primer v Števerjanu in zlasti v Doberdobu, kjer naj bi vztrajno zbirali podpise za vložitev kandidatne liste. Tudi za presenečenja zadnjega hipa bo rok zapadel danes opoldne. OBČINA DOBERDOB V doberdobski občini se za župansko mesto potegujeta Aldo Jarc (Lista za Doberdob) in Fabio Vizintin (Občinska enotnost). Alda Jarca podpira Lista za Doberdob, na njej za občinski svet kandidirajo Dario Bertinazzi, Matej Ferfoglia, Marco Frandolic, Marko Jarc, Igor Juren, Dimitri Lakovič, Greta Lefons, Mirko Ma-rušič, Emanuela Trampuz, Boris Visintin, Sara Visintin in Maurizio Zulian. Fabio Vi-zintin se volivcem predstavlja s podporo liste Občinske enotnosti, na kateri so Zora Černic, Aleksandro Devetak, Andrej Ferfolja, Romina Ferfolja, Nataša Fran-dolic, Edvard Gergolet, Manuela Gergo-let, Jessica Jarc, Katiusa Kosic, Damjan Nacini, Robert Peric in Valentina Sivec. OBČINA SOVODNJE Včeraj popoldne sta svojo župansko kandidaturo že vložila Julijan Čavdek (Slovenska skupnost) in Alenka Florenin (Občinska enotnost). Na listi Slovenske skupnosti za občinski svet so Tatjana De-vetak, Igor Tomsic, Martina Šolc, Samuel Devetak, Gemma Kovic, David Černic, Monica Quaggiato, Romana Teržan in Branislav Černic. Na listi Občinske enotnosti pa si za izvolitev v občinski svet prizadevajo Ivan Batistič, Dolores Cernic, Nikolaj Devetak, Erik Figelj, Marco Kovic, Alida Passon, Erik Petejan, Luca Pisk, Vesna Primožič, Edoardo Sambo, Slavko Tomsič in Damijan Vižintin. Svoj seznam kandidatov naj bi do današnjega roka vložila tudi občanska lista Skupaj za Sovod-nje, ki je v izrekajočem se mandatu bila v opoziciji; sinoči je potekal še zadnji delovni sestanek, na katerem so dorekli nekatere podrobnosti. OBČINA ŠTEVERJAN V Števerjanu bodo volivci izbirali med dvema županskima kandidatoma. To sta Franka Padovan (Slovenska skupnost) in Joško Terpin (Občinska enotnost). Na listi Slovenske skupnosti za občinski svet so Milko Di Battista, Marilena Corsi, Mihael Corsi, Marjan Drufov- Franka Padovan Joško Terpin ka, Martina Grahonja, Orieta Jarc Muzic, Jelko Komjanc, Patrik Komjanc, Florijan Lango, Gianni Mama, Robert Princic in Edi Skok; na listi Občinske enotnosti pa so Maja Humar, Floriano Planinscek, Katja Stekar, Marino Buzzinelli, Denis Mi-klus, Lucia Juretic, Tamara Mizerit, Ivan Colja, Janja Korsič in Andrej Juretic. starancan Četverici sta se pridružila dva kandidata V Štarancanu sta se zadnji trenutek štirim županskim kandidatom pridružila še dva. Na čelu desnosredinske liste Forza Sta-ranzano, ki bo na glasovnici imela simbol stranke Forza Italia, si bo za podporo čim večjega števila volivcev prizadeval 46-letni odvetnik Mario Matteucci, medtem ko je kandidat liste Citta comune 58-letni arhitekt iz Tržiča Maurizio Volpato. Štarancanski občani bodo 25. maja lahko izbirali med šestimi kandidati; poleg Mat-teuccija in Volpata so to še Daniele Deiuri (Gibanje 5 Zvezd), Riccardo Marchesan, ki ga podpirajo Demokratska stranka ter listi Staranzano partecipa in Sinistra per Sta-ranzano, Valeria Steffe (Severna liga) in Adriano Rittosa (desnosredinska občanska lista Alternativa per Staranzano). Kandidata liste Forza Staranzano Mat-teuccija podpirata deželni svetnik Rodolfo Zi-berna in pokrajinski svetnik Giuseppe Nico-li. »Kot prvi cilj si moramo postaviti racionalizacijo celotne občinske uprave in občinskih služb, saj je naše županstvo vse bolj podobno mavzoleju; prihranjeni denar pa je treba razdeliti med družine,« poudarja Matteucci, medtem ko Nicoli pojasnjuje, da so se za samostojni nastop odločili, ker imajo v Štaran-canu precejšnje število somišljenikov. Mauri-zio Volpato je na Tržiškem poznan zaradi napora, ki ga vlaga v združevanje tržiške, ronške in štarancanske občine. »Politike pozivamo, naj se končno odločijo za združitev in naj nehajo ščititi status quo,« poudarja Volpato in pojasnjuje, da ima njegovo gibanje dva občinska svetnika v tržiški svetniški skupini L'altra Mon-falcone in tri v ronški svetniški skupini Citta comune. »Če bi se tri občine združile, bi dobili četrto največje mesto v deželi po številu prebivalcev, kar bi prineslo več ekonomskih koristi,« poudarja Maurizio Volpato. gorica - Začasne zaposlitve Na sodišču na voljo osem delovnih mest V okviru projekta za socialno delo, ki ga je pripravila goriška pokrajina, bodo na goriškem sodišču zaposlili za obdobje enega leta osem uslužbencev, ki bodo delali s 36-ur-nim tedenskim urnikom: štirje bodo na javnem tožilstvu skrbeli za zbiranje in urejanje dokumentov, prav toliko pa jih bo vnašalo sodne dokumente v računalniški sistem. Interesenti morajo imeti višješolsko oziroma univerzitetno izobrazbo, glede na značilnosti začasne zaposlitve mora- jo obenem obvladovati osnovno računalniško programsko opremo. Prošnjo za zaposlitev lahko vložijo delavci na mobilnosti ali v dopolnilni blagajni ter brezposelni delavci iz gradbeniškega sektorja; prošnje bodo začeli zbirati danes, zbirali pa jih bodo do 24. aprila. Vložiti jih je treba v pokrajinskem uradu za delo v Ulici Alfieri v Gorici, kjer so na voljo vse potrebne informacije in pojasnila. Pokrajinski urad za delo je odprt vsak dan v tednu med 9.30 in 12.30. APrimorski ~ dnevnik gorica - Prispevki Fundacija bo spet financirala šolske projekte Fundacija Goriške hranilnice, osrednja podporna ustanova na Goriškem, je tudi letos objavila razpis za financiranje dejavnosti na področju izobraževanja, šolstva in poklicnega usposabljanja, ki zadevajo učenje tujih jezikov, nove tehnologije, podporo šolskim dejavnostim, glasbenemu pouku in drugim didaktičnim dejavnostim. Na razpolago je skupno 207.000 evrov. Fundacija Goriške hranilnice opozarja zainteresirane ustanove in šole, da je treba vložiti prošnje preko interneta najkasneje do 30. junija. Obvezno jih morajo nato potrditi v roku nadaljnjih desetih dni z izročitvijo papirnate prošnje - tiskovine v spletu izpolnjenega obrazca - na sedežu fundacije v Gosposki ulici v Gorici. V primeru poštne pošiljke bo upoštevan poštni žig. Za prošnjo je treba uporabiti izključno elektronski obrazec ROL (»Richiesta On-Line«), ki je na voljo na spletni strani www.fondazione-carigo.it. Sprejeli bodo po dve prošnji za vsak šolski zavod, po eno za ostale ustanove oz. prosilce. Informacije nudijo v uradih Fundacije v Gosposki ulici (tel. 0481-537111) od ponedeljka do petka med 8.15 in 13.15. gorica - Med spanjem napadel tekmeca v ljubezni S stolom udrihal Tridesetletni Goričan je s silo podrl vhodna vrata, zdrvel v spalno sobo in tam s stolom večkrat udaril lastnika stanovanja, ki se ob prihodu nasilneža ni prebudil in je naprej mirno spal v svoji postelji. Prebudil ga je šele rafal udarcev z improviziranim »orožjem« - stolico. Pojasniti je treba, da ni šlo za poskus ropa ali tatvine. Pobesneli tridesetletnik je vso svojo jezo in obup znesel nad tekmecem v ljubezni, s katerim spora zaradi ženske očitno ni znal rešiti na bolj civilen in miren način. Dogodek se je pripetil v noči s sobote na nedeljo v goriškem mestnem središču; podrobneje kraja karabinjer-ji niso hoteli razriti. Na pomoč jih je poklicala ravno 42-letna ženska - jabolko spora med moškima. V stanovanju je bila s svojim 37-letnim partnerjem, ki ga je tridesetletnik fizično napadel. Ob prihodu je nasilnež najprej z ramo večkrat udaril v vhodna vrata, jih na koncu podrl in vstopil v notranjost stanovanja. Kljub ropotu se pa 37-let-nik tedaj ni prebudil in je še naprej nič hudega sluteč spal v svoji postelji. Tridesetletni moški je poiskal spalno sobo, pobral stol in z njim začel udrihati po spečem tekmecu v ljubezni. Večkrat ga je udaril po glavi in obrazu, iz katerih je pritekla kri. K sreči poškodbe niso bile hude, tako da se je 37-letnik v hipu pognal na noge in nato celo sam prepričal nasilneža, da se pomiri. Ko so v stanovanje prišli karabi-njerji, je bilo prepira že konec, le soba je bila posejana s krvnimi madeži. 42-letna ženska jim je povedala, kaj se je pravzaprav zgodilo, nakar so nasilnega tridesetletnika aretirali zaradi vloma v tuje stanovanje in povzročitve telesnih poškodb. Odpeljali so ga »na hladno«, kjer se je dokončno pomiril. Včeraj so mu na goriškem sodišču sodili po hitrem postopku; s prepovedjo približevanja krajem, ki jih žrtev njegovega napada obiskuje, so ga izpustili na prostost. Oba moška sta stara znanca goriških sil javnega reda, saj so ju v preteklosti karabinjerji že obravnavali zaradi raznih kaznivih dejanj. Kara bi nje r bumbaca tržič - Vozil pod vplivom alkohola V Sesljanu so mu zasegli avto in odvzeli vozniško dovoljenje Moški je skušal zbežati proti Trstu, vendar so ga kaj kmalu ujeli Policisti bumbaca Dvainštiridesetletni Tržičan M.P. je sedel za volan svojega avtomobila, potem ko je očitno pretiraval z uživanjem alkoholnih pijač. Moškega so v noči z nedelje na včerajšnji dan za pregled dokumentov nameravali ustaviti tržaški policisti, ki so poostren nadzor nad prometom izvajali na državni cesti št. 14 v središču Sesljana. Policisti so moškega pozvali, naj zapelje ob rob ceste, vendar on ni upošteval njihovih navodil. Pritisnil je na plin in ob visoki hitro- sti zbežal proti Trstu. Policisti so se nemudoma odpravili za njim in ga po krajšem zasledovanju prijeli. Takoj so razumeli, da je pregloboko pogledal v kozarec; zaradi tega so odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je potrdil njihov sum. Moški je napihal izdatno količino alkohola, ki je seveda presegala najvišjo dovoljeno vrednost. Zaradi tega so tržaški policisti 42-let-nega Tržičana prijavili sodišču, mu odvzeli vozniško dovoljenje in zasegli avtomobil. 18 1 0 Nedelja, 13. aprila 2014 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Javno srečanje z Jelkom Kacinom Pogled iz Evrope Pogostna prisotnost na najrazličnejših predavanjih, predstavitvah knjig, razstavah, pobudah, proslavah in konferencah daje kronistu vtis, da ima resnično možnost usposabljanja, dopolnjevanja in izpopolnjevanja, ki so celo primerljiva z univerzo za tretje življenjsko obdobje. Odmisli pa in se ne zaveda, da gre vseskozi za vsebine, ki zemljepisno nikoli ne presegajo polmera sto kilometrov v zračni črti od Gorice. Potem se pripeti, da pride v goste evroposlanec, na primer Jelko Kacin, ki skupaj z drugimi sedmimi kolegi zastopa Slovenijo v Evropskem parlamentu, in tisti polmer se podaljša na deset tisoč kilometrov, poslušalci pa začutimo, kako zatavamo v razmere, okoliščine in razsežnosti, ki se požvižgajo na krajevna dogajanja, napetosti in patetična zadoščenja. Pred dobrim tednom je v goriškem Kulturnem domu Livio Semolič v imenu prireditelja SKGZ nagovoril Kacina in ga s kratkimi iztočnicami popeljal na poglavja evroskepticizma, na 10. obletnico vstopa Slovenije v EU, na gospodarsko stagnacijo evrocone, na posledično razočarano odhajanje mladih v tujino ... Gost je najprej spomnil na zapleten čas, ko se je Slovenija odločala za vstop v EU, saj je tedanji referendum bil povezan z vstopom v NATO pakt v trenutku, ko je zavezništvo napadlo Irak. Če bi se mesec pred referendumom ne pripetil atentat na srbskega politika Džindžiča, kar je slovensko javnost spomnilo, da varnost ni neka trajna danost, bi pozitivna izida bila vprašljiva. Če bi Slovenija bila »normalna«, bi morala biti zadovoljna s potekom dogodkov, saj ima sedaj le s Hrvaško nadzorovano mejo. Zadeve so dobro tekle, ni pa prišlo do potrebnih privatizacij. Janševa opcija je preprečila prodajo Merkatorja v Srbijo. Finančni klobuk sta postavili družbi Istrabenz in Laško, a prišla je kriza, nato nekrita zadolževanja, pritiski bank in sedaj je stanje na psu. Po Kacinovem mnenju Slovenija nima vzroka, da žaluje nad pojavom odha- Evropski poslanec Jelko Kacin (desno) in njegovo občinstvo v Kulturnem domu bumbaca janja mladih v tujino. Za Poljake, ki so odhajali v milijonih, se je izkazalo pozitivno: nabrali so si izkušenj in so se masovno vračali ter ustanavljali lastna podjetja. Evropa ima v svoji zasnovi prost pretok blaga, idej in ljudi. V Sloveniji je glavna zavora preteklost, saj se z njo stalno obremenjuje. Drugod po Evropi so kolaboracionizem jasno opredelili in arhivirali v prvih petnajstih povojnih letih, pri nas pa se to vrača spet in spet, ob vsakih volitvah, seveda v povezavi s povojnim maščevanjem. Do Hude jame je potreben civilizacijski pristop in nato stopiti dalje. Kacinu pa se dogaja, da mora ob vsakem TV nastopu počakati na Peterletovo časovno razpoložljivost, ker naj bi sicer ne bila oddaja »uravnovešena«. V Bruslju ni globokih delitev. Tam slovenski evropski poslanci sodelujejo, se obveščajo, se usklajujejo, saj bi sicer nikamor ne prišli, ko pa morajo v osmih kriti vse dejavnosti, za katere ima samo Italija skoraj petdeset predstavnikov. Vsak Slovenec mora biti kar v treh komisijah, Kacin sam pa je (podobno ostali) dodeljen za Balkan, korejski polotok, Irak, ad hoc za Sirijo in sedaj za Ukrajino. Občutek imajo, da ta njihova složnost moti politiko v Ljubljani, ki je v parlamentu vsa razcefrana. Iz dveh desetin prisotnih je prišlo kar nekaj razmišljanj in vprašanj. Najprej o potrati, ki izvira iz neprestane selitve glavnih evropskih ustanov iz kraja v kraj. Do tega pojava je bil gost neposredno kritičen, a vzrok tiči v dejstvu, da je parlament ne- gorica - Pesniški turnir v Mariboru David Bandelj »vitez poezije« močen, o vsem odločajo predsedniki vlad, v glavnem le petih-šestih najmočnejših, ki si postavljajo izmenične prepreke. To bo ostal velik problem, dokler ne bo parlament, ki je edini izvoljen pravnomočno, prevzel suverenost nad odločanjem. Tudi Putin je zato močnejši, ko pa romajo k njemu v procesiji, namesto da bi šla na primer Merklova in mu posredovala enotna stališča. Dolgoročni interes Evrope je, da Rusija in ostale vzhodne države vstopijo v zvezo (morda brez Sibirije), da se skupaj s Kanado oblikuje milijardna skupnost ljudi, ki naj uravnovesi številčnost drugih predelov sveta, sicer se bo sistem porušil. Gre enostavno za preživetje. Govor je bil še o pomanjkanju spodbujanja, kar je značilno za Barrosa, o bančni uniji, o populizmu, ki ni apriorno negativen pojav, saj je kritičen do status quo, ki ga zagovarja vladajoča Ljudska koalicija, o večanju socialnih razlik, ki bodo še večje, če ne stečejo gospodarske strategije. Predavatelj je pojasnil nekaj, kar verjetno ni povsem jasno: socialna politika ni odvisna od EU, temveč od vsake države posebej in nobena ne dovoli, da bi se EU vtikala. Nujno potrebna pa je enotna fiskalna politika. Skratka, do druge polovice maja bo umestno še kaj izvedeti v zvezi z razsežnostmi, ki gredo do Finske, Irske, Uralov in Malte, če želimo zavestno stopiti na volišča in oddati pameten glas. Ta zadnji stavek je sicer kronistovo maslo, a se gotovo gost in predavatelj Jelko Kacin z njim strinja. (ar) doberdob V Rimu bo pogosto Jelen postal nadzornik Anmila Emil Jelen Emil Jelen bo v prihodnjih petih letih pogosto odhajal v Rim. Izvoljen je bil v nadzorni svet zveze delovnih invalidov Anmil. Jelen se je kot delegat iz goriške pokrajine marca udeležil državnega kongresa zveze Anmil na Sardiniji, potem ko ni smel več kandidirati za pokrajinskega predsednika, ker je opravil že tri zaporedne mandate. Na Sardiniji je bil izvoljen v državno vodstvo zveze, ki šteje šestdeset članov, prejšnji četrtek in petek se je mudil v Rimu, kjer so med izvoljenimi porazdelili upravne funkcije. Za državnega predsednika je bil potrjen 53-letni Franco Bettoni iz Ber-gama, ki se je poškodoval med delom v tovarni gumbov pri petnajstih letih starosti, potem pa se je odločil za nadaljevanje študija in se vključil v zvezo Anmil. Izvolili so tudi tri člane nadzornega sveta; potrjena sta bila Livio Russo iz Turina in Antonio Pesti iz Neaplja, poleg njiju pa je največ glasov prejel ravno Jelen. Zanj so glasovali predstavniki Anmila iz Bologne, Turina in raznih drugih krajev. Jelen je seveda počaščen, da so ga podprli - tudi zaradi tega, ker vsi vedo, da je Slovenec in da si že leta prizadeva za tkanje stikov med delovnimi invalidi z obeh strani meje. Jelen se bo moral zdaj odpravljati v Rimu vsaj enkrat mesečno, mogoče tudi kaj več. (dr) Vitez letošnjega pesniškega turnirja Založbe Pivec je Goričan David Bandelj, ki je žirijo na sobotnem finalu v Mariboru prepričal s pesmijo »Lost in translation«. S tem je prvič na tem tekmovanju, na katerem izbirajo najboljšo neobjavljeno slovensko pesem, zmagal »zamejski« pesnik. Nagrado občinstva pa je prejel Gregor Grešak za pesem »Checkpoint Charlie«. Na finalnem turnirju, ki je potekal v soboto zvečer v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor, je imel svečani nagovor podpredsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina. Ta je poudaril nujnost poezije v današnjem času, so sporočili iz Založbe Pivec. Simbolno je turnir odprla lanska vi-tezinja poezije Lucija Mlinarič s svojo zmagovalno pesmijo, nato pa se je zvrstilo dvanajst finalistov, ki so pred občinstvom doživeto interpretirali svoje pesmi. Občinstvo je največ glasov namenilo pesmi »Checkpoint Charlie« Gregorja Grešaka. Po izboru strokovne žirije, ki so jo sestavljali Borut Gombač, Irena Novak Popov in Zoran Pevec, pa je bil najboljši David Bandelj s svojo pesmijo »Lost in translation«. Zmagovalec bo, v kolikor bo Založbi Pivec uspelo pridobiti sredstva, Slovenijo zastopal tudi na Evropskem pesniškem turnirju 2014. Leta 1978 rojeni Bandelj se je po maturi na klasičnem liceju Primož Trubar v Gorici vpisal na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer je zaključil študij primerjalne književnosti in iz slednje tudi doktoriral. Odtlej poučuje na šolah in je kot dirigent aktiven tudi v glasbenih krogih; objavil je že nekaj pesniških zbirk. Pesniški turnir so začeli prirejati leta 2001 na pobudo Zore A. Jurič, ki je idejo za tovrstno prireditev povzela po romanu »Marpurgi« mariborske literarne zgodovinarke in pisateljice Zlate Vokač Medic. V njem je opisan srednjeveški viteški pesniški turnir na največjem štajerskem gradu Riegersburg. Prvih sedem let je bil turnir vezan na Maribor, v letu 2008 pa se je razširil po vsej Sloveniji. Od leta 2011 ima nadgradnjo v Evropskem pesniškem turnirju, ki poteka jeseni. Posebno nagrado - broško zlate vrtnice - je letos za svoj doprinos k pesniškemu turnirju prejel dolgoletni žirant in tudi občasni scenarist prireditev Borut Gombač, ki s turnirjem sodeluje že od začetka. David Bandelj Igor Šoltes s sogovornikoma iz Gorice foto k.m. NOVAGORICA Igor Šoltes na Trgu Evrope Po obisku nekaterih institucij in podjetij na Novogoriškem se je Igor Šoltes, ustanovitelj stranke Verjamem in kandidat za evropskega poslanca, v petek na Trgu Evrope -Transalpini sestal z Liviom Semoličem, goriškim pokrajinskim predsednikom Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ), Federicom Portellijem, odbornikom za kulturo na goriški pokrajini, sicer članom Demokratske stranke, in z Gregorjem Veličkovom, nosilcem istoimenske liste v novogoriškem mestnem svetu, ki je že javno napovedal svojo kandidaturo na jesenskih županskih volitvah v Novi Gorici. Na trgu sredi dveh Goric so spregovorili o napovedani ukinitvi goriške pokrajine, o čezmejnem sodelovanju z novogoriško občino in o zamisli o povezovanju v Evroregijo. (km) gorica - Spominski razstavi o Tolminskem puntu »Nad Gorico po pravico« Odprli ju bodo v Kulturnem centru Lojze Bratuž in v Kulturnem domu - Na Travniku bo tudi spominska maša »Nad Gorico po pravico« je naslov dveh razstav, ki ju bodo 23. aprila odprli v Kulturnem centru Lojze Bratuž in Kulturnem domu. Pobudo, ki predstavlja zaključek številnih prireditev ob 300-le-tnici Tolminskega punta, so včeraj predstavili v centru Bratuž. Po pozdravnem nagovoru predsednice centra Franke Žgavec so o pobudi spregovorili tolminski podžupan Metod Fon, ravnateljica Tolminskega muzeja Damijana Črnilogar, ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel in dirigent Janko Ban. Tolminski podžupan je pojasnil, da se je od lanskega marca zvrstilo več spominskih prireditev, izdali so tudi spominsko poštno značko. Igor Komel je pripomnil, da je lani Kulturni dom že gostil nadvse odmevno razstavo o puntarjih, ki jo je v obliki stripa izrisal in pripravil goriški umetnik Remigio Gabellini. Spomnil je tudi na mogočno spominsko manifestacijo, ki je potekala ob plošči puntarjem na Travniku. Črnilogarjeva je podrobno predstavila razstavi, ki sta bogati z dokumentarnim in figurativnim gradivom, nadvse pa je izrazila zadovoljstvo, da bo prav mesto ob Soči gostitelj tega prikaza, saj je Gorica najprimernejši kraj za zaključek spominskih Včerajšnja predstavitev v centru Bratuž prireditev o tolminskih puntarjih. Razstava v centru Bratuž bo dokumentarnega značaja s poudarkom na življenjskih razmerah izpred treh stoletij, v Kulturnem domu pa bodo na ogled ilustracije, ki jih je na to tematiko naslikal znani slikar Rudi Skočir. Odprtje obeh razstav bo v sredo, 23. aprila, in sicer ob 17.30 v Kulturnem domu, uro kasneje pa v centru Lojze Bratuž. V Kulturnem domu bo dela predstavil zgodovinar Janez Kavčič, v centru Bratuž pa zgodovinarka Karla Kofol. V soboto, 3. maja, ob 17. uri bo na vrsti spominska maša v cerkvi na Travni- foto vip ku, kjer je aprila leta 1714 rabelj usmrtil enajst tolminskih puntarjev. Mašo bosta darovala goriški nadškof Carlo Redaelli in koprski škof Jurij Bizjak. S primernih pevskim programom, o katerem je spregovoril zborovodja Janko Ban, bodo skupno zapeli cerkvena pevska zbora Sv. Jernej z Opčin in iz Devina, mešani pevski zbor Lojzer Bratuž iz Gorice ter župnijska zbora iz Tolmina in Kobarida. Zbor bo na koru cerkve vodil znani dirigent Marko Munih. Pobudo sta omogočili dežela FJK in urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 15. aprila 2014 19 ronke - Ni več častni občan »Duceja« so končno odslovili in užalostili peščico nostalgikov Benito Mussolini ni več ronški častni občan. Med včerajšnjim zasedanjem občinskega sveta so mu z glasovi Demokratske stranke, Svobode, ekologije, levice in Komunistične prenove odrekli častno meščanstvo, ki mu je bilo podeljeno leta 1924. Že januarja je občinski svetnik Komunistične prenove Luigi Bon zahteval, naj se Du-ceju odreče častno meščanstvo, včeraj pa je njegova zahteva prišla na dnevni red zasedanja občinskega sveta. Pred glasovanjem so svetniki opozicije Fa-bio Damonte in Umberto Miniussi iz vrst svetniške skupine Città comune, Michele D'Urso (mešana svetniška skupina) in Battista Tarantino (Nuovo centro destra) zapustili dvorano. »Nočemo podžigati starih razprtij; vendar se s sklepom enostavno postavljamo proti fašizmu in vsemu hudemu, ki je povzročil še zlasti v naših krajih,« poudarja občinska svetnica Demokratske stranke Flavia Iacchini, medtem ko njena strankarska kolegica Marina Cuz-zi obžaluje, da opozicijski svetniki niso zavzeli jasnega stališča in so krat-komalo odšli iz dvorane. »Na Musso-linijevo častno občanstvo bi pozabili, če bi ga prepustili zgodovini. Ker Mussolini vsega slabega ni storil sam, bi morali podobno postopati tudi proti njegovim sodelavcem,« je dejal D'Ur-so pred glasovanjem, medtem ko sta Tarantino in Damonte opozorila, da je veliko konkretnejših zadev, s katerimi bi se moral ukvarjati občinski svet. Pred ronškim županstvom se je pred začetkom zasedanja občinskega sveta zbrala peščica pripadnikov stranke Fiamma Tricolore. Nekateri izmed njih so imeli na majčkah Mussolinije-vo podobo, drugi pa napis »dux«. »Mussolini je storil kaj slabega, vendar tudi veliko dobrega,« je povedal pokrajinski tajnik stranke Fiamma Tricolore Franco Bertin. Pred županstvom so se zbrali tudi člani Facebook skupine Ronchi dei partigiani, ki opozarjajo, da je bila v Ronkah ustanovljena proletarska partizanska brigada, ki je se je za svobodo borila ravno proti nacistom in fašistom. Luigi Bon (levo) in nostalgiki pred županstvom bonaventura nova gorica - Jutri bo znana odločitev univerze Kampus v Vipavi? Edino tamkajšnja občina je ponudbo formalizirala do te mere, da jo je mogoče takoj podpisati Upravni odbor Univerze v Novi Gorici bo jutri odločil, katero zemljišče bo izbrano za že dolgo načrtovani univerzitetni kampus. Kot je znano, je v igri še pet lokacij: tri so v Novi Gorici, ena v Ajdovščini in ena v Vipavi. Zadnje dni se precej piše in govori predvsem o Vipavi: tamkajšnji občinski svet je na v ta namen sklicani izredni seji prejšnji teden potrdil predlog pogodbe o prodaji zemljišča no-vogoriški univerzi za gradnjo univerzitetnega kampusa. Omenjeni predlog predvideva prodajo petih hektarjev zemljišča med reko Vipavo in domom za starejše občane Pristan. Kljub temu pa to še nič ne pomeni, zagotavlja rektor Univerze v Novi Gorici, Danilo Zavrtanik. Zadnjo besedo bo v sredo namreč imel upravni odbor univerze. Vodstvo univerze je predloge pogodb za nakup zemljišč za univerzitetni kampus poslalo vsem tistim, ki so jim v razpisu ponudili ustrezne lokacije zanj. Je pa, kot kaže, edinole občina Vipava z odločitvijo na zadnji seji svojo ponudbo formalizirala do te mere, da jo je takoj po morebitni odločitvi upravnega odbora za lokacijo v Vipavi moč podpisati. Po pogodbi naj bi novogoriški univerzi najprej prodali pet hektarov veliko zemljišče med reko Vipavo in domom starejših občanov Pristan, prihodnje leto pa še dober hektar zemljišča. V bodoče bi univerza v bližini lahko pridobila še dodatne tri hektare zemljišč. »Če bo upravni odbor odločil, da bo kampus v Vipavi, bo v Vipavi. Mi smo zadovoljni z vsemi ponudbami, ki smo jih dobili in če govorimo hipotetično, kampus tak kot je ponujen, če bi upravni odbor odločil, da bo tukaj, je za univerzo to lepa in odlična izbira.« Denar za nakup zemljišča - kjerkoli bo, ima univerza zagotovljen. »Finančna konstrukcija bo nedvomno pestra in komplicirana. Računamo na evropska sredstva, tudi na javno-zasebno partnerstvo, na zasebne investitorje ...,« pravi Zavrtanik. Ko bo sprejeta končna odločitev, bodo naredili idejni načrt. Za-vrtanik računa, da bi v enem letu imeli gradbeno dovoljenje za prve stavbe. »Od tam naprej lahko iščemo investitorja. Brez lokacije, idejnih načrtov in gradbenih dovoljenj ne moremo niti sanjati o denarju, saj ga ne moremo dobiti,« pristavlja rektor. Kot je znano, je univerza zemljišče za kampus lani iskala s pomočjo javnega razpisa. Občina Vipava je ponudila omenjeno zemljišče, mestna občina Nova Gorica travnik nasproti Perle in zemljišče ob Kornu, Primorje v stečaju je ponudilo Majske poljane v Novi Gorici in šest hektarjev pozidanih zemljišč vključno s poslovno stavbo v Ajdovščini, občina Sežana pa lokacijo med Sežano in Lipico. Jutri naj bi bilo torej dokončno znano, kje bo nastal kampus, do takrat pa lahko le ugibamo, katera lokacija bo upravnemu odboru najbolj »sedla«. Mnogi menijo, da bo to ravno Vipava, saj je univerza tam že sedaj prisotna. V obnovljenem dvorcu Lanthieri že ima svoje protokolarne prostore, visoko šolo za vinogradništvo in nekatere laboratorije. Kjerkoli kampus bo, se bodo vse dejavnosti selile na eno mesto, tudi z obeh lokacij v Gorici. Tam je Univerza v Novi Gorici prisotna z dvema fakultetama in visoko šolo: Fakulteta za znanosti o okolju izvaja univerzitetni študijski program Okolje I. stopnje in magistrski študijski program Okolje II. stopnje, Fakulteta za aplikativno naravoslovje pa študijska programa Fizika 1. stopnja in Fizika 2. stopnja. Obe fakulteti se nahajata v Križni ulici, v del palače Alvarez v Diazovi ulici pa so predlani iz Ljubljane preselili programe Visoke šole za umetnost; tam tako potekata program Digitalne umetnosti in prakse - 1. stopnja ter drugostopenjska nadgradnja Medijske umetnosti in prakse. Katja Munih Turistična delavnica V dvorani Pinta novogoriškega hotela Perla bo jutri ob 9.30 slovensko-italijanska turistična delavnica, ki bo posvečena turističnim paketom, povezanih z dediščino prve svetovne vojne. V imenu goriške pokrajine bo prisotna Mara Černica, ki bo spregovorila o Poteh miru. Udeležba bo brezplačna. Kulturna krajina v mediateki Zveza Legambiente posveča predavanje kulturni krajini in njenemu ohranjanju. Potekalo bo jutri ob 17.30 v pokrajinski mediateki na Travniku v Gorici. Predavatelja bosta Claudia Marcon in Michelangelo Zanetti. Košarkarski spektakel Na razpolago je še nekaj vstopnic za ogled košarkarskega spektakla, ki ga bo prvega maja ob 18.30 uprizorila svetovno znana ameriška ekipa Harlem Globetrotters; informacije o prodajnih mestih so na voljo na naslovu e-pošte ufficiogruppi@har-lemglobetrotters.it in na tel. 02-30063306. Piloti o svojih izkušnjah V baru Alle ali na Korzu Italia v Gorici bo danes ob 17.30 javno srečanje, ki ga prireja kulturno združenje Quarto stormo. O svojih letalskih izkušnjah bodo spregovorili piloti Luciano Bittesini, Fulvio Chianese in Sandro Pettarin. Veganska velika noč Združenji Veganima in AVI prirejata v sodelovanju z društvom Loveg iz Vidma srečanje na temo veganske velike noči, ki bo danes ob 18.30 v poslopju A parka Basa-glia v Gorici. Michela Fabbro iz Rosenbara bo pojasnila, kako pripraviti okusen ve-ganski praznični jedilnik. Vstop bo prost. Jezus kot zgodovinska oseba Na gradu Kromberk bo nocoj ob 20. uri predavanje Janeza Sketelja »Jezus kot zgodovinska oseba«. V poljudnem in religiozno nevtralnem predavanju bo moč spoznati poglede sodobnih, teološko neobremenjenih religiologov in zgodovinarjev. (km) Predstavitev koncerta Na turistični kmetiji Al diaul nasproti cerkve v Moraru bo drevi ob 20.30 predstavitev koncerta »Six Antique Epigraphs; In White and Black / Le Sacre du printemps«, v katerih se bodo prepletale skladbe Debussyja in Stravinskija. Govoril bo Claudio Dornik. ronke - V tovarni Detroit Razpleta še ni Jutri na sedežu industrialcevponovna konfrontacija sindikati-lastništvo gorica - Nadškofov veliki teden Nadaljuje se mučna zgodba okrog usode tovarne Detroit Refrigeration v Ronkah. Danes ob 17. uri se bo v obrat v Ulici Redipuglia vrnil goriški nadškof Carlo Roberto Maria Redaelli, ki je tamkajšnje delavce na prepihu - le-teh je skupaj še z nekaterimi uradniki 140 - že obiskal pred enim mesecem, kmalu potem, ko je prišla v javnost vest, da naj bi lastnik tovarno zaprl. Nadškof jim je izpričal bližino krajevne Cerkve in izrazil pričakovanje, da se bo zanje našla rešitev. O usodi zaposlenih v tovarni Detroit Refrigeration pa bo jutri dopoldne spet govor na sedežu industrialcev v Gorici, kjer se bodo sestali predstavniki sindikatov in družbe iz Veneta De Rigo, ki je lastnica ron-škega obrata. Nadaljuje se torej sindikalni boj, ki traja že nekaj mesecev in ki mu ni še tako hitro videti konca, saj je lastništvo napovedalo zaprtje tovarne kljub temu, da se v njej proizvodnja ni zaustavila in da zadoščajo tako domačim kakor tujim naročilom. Jutri bo v ospredju vprašanje podaljšanja solidarnostne pogodbe, ki ji bo obdobje veljavnosti preteklo v mesecu maju. AJDOVŠČINA Krčijo se nasadi breskev Sadjarji v Vipavski dolini se vse manj odločajo za pomlajevanje svojih bre-skovih nasadov, namesto breskev raje zasajajo jablane ali celo vinograde. Do takih odločitev so jih pripeljale vse nižje odkupne cene za industrijsko predelavo breskev ter vse več bolezni sadilnega materiala in posledično celotnih sadovnjakov; med najnevarnejšimi boleznimi je rak koreninskega sistema sadnih dreves. Če pa sadjarji za-sajajo breskova drevesa, potem se odločajo za sorte, ki dajejo sadeže za prodajo na trgu, za katere se lahko iztrži bistveno višja cena kot za sadeže, namenjene industrijski predelavi. Stekli so tudi že pogovori med Kmetijsko zadrugo Vipava in Fructalom o tem, kakšen naj bi bil letošnji odkup breskev. V Fructalu so namreč zadovoljni s prodajo novega soka iz vipavske breskve. Na križevem potu v zaporu, umil bo noge brezposelnim KANAL 67-letnik se je smrtno poškodoval med sečnjo V kraju Kal nad Kanalom se je v soboto med sečnjo drevja v gozdu 67-letni moški tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl. Policisti so na podlagi zbranih obvestil tujo krivdo izključili in bodo v zvezi z nesrečo podali poročilo okrožnemu državnemu tožilstvu. Kot so sporočili s policijske uprave, se je 67-letnik v dopoldanskem času na svoji parceli v gozdu med sečnjo drevja hudo poškodoval in na kraju nesreče umrl. Zdravnica novogoriškega zdravstvenega doma je odredila sanitarno obdukcijo. Obvestili so tudi preiskovalno sodnico tamkajšnjega okrožnega sodišča in državno tožilstvo. Policistom in reševalcem so ustrezno pomoč nudili tudi gasilci. Nadškofove priprave na Veliko noč imajo izrazito socialni pečat. V sredo prejšnjega tedna je bil msgr. Carlo R.M. Redaelli na kosilu v kapucinski menzi v Gorici, v soboto je skupino krajevnih upraviteljev pospremil v cerkev na Mirenski grad, v ponedeljek pa je v kapucinski cerkvi maševal za univerzitetne študente. V minulih dneh je obiskal tovarno Selex ES, danes bo tovarno Detroit Refrigeration, ravno tako danes bo mašo daroval v tržiški ladjedelnici Fincantieri, jutri pa v podjetju Nidec ASI (nekdanji Ansaldo). Danes ob 11. uri bo maševal v goriški splošni bolnišnici, v petek ob 14.30 pa bo vstopil v zapor v Ulici Barzellini, kjer bo vodil kri-žev pot z zaporniki in osebjem. Poudarek zasluži obred velikega četrtka, ko bo ob 20. uri v stolni cerkvi po Jezusovem zgledu umil noge skupini očetov, ki so brezposelni in iščejo delo. Tudi tako želi nadškof izpričati bližino goriške Cerkve družinam, po katerih je udarila kriza in doživljajo hudo stisko. Na predvečer Velike noči, v soboto ob 22. uri, pa bo v stolnici krstil skupino odraslih oseb. Za kristjane se začenja velikonočno tridnevje. V četrtek ob 10. uri bo v stolni cer- Nadškof Carlo R.M. Redaelli kvi blagoslov oljk in nato maša z duhovniki iz nadškofije, ki so pastoralno angažirani. V stolnico se bo nadškof vrnil ob 20. uri za evharistijo v spomin na Jezusovo zadnjo večerjo. Dan kasneje ob 18. uri bo vodil obred velikega petka, ob 20.30 pa še križev pot po mestnih ulicah. Obred velikonočne vigilije se bo v soboto v stolni cerkvi začel ob 22. uri, v nedeljo, na Veliko noč, pa bo nadškof - kot je tradicija - prišel v stolnico na slovensko vstajenjsko mašo ob 7. uri. Ob 10.30 bo sledila nadškofova velikonočna maša, na koncu katere bodo verniki dobili papežev blagoslov. 20 Torek, 15. aprila 2014 GORIŠKI PROSTOR / štandrež - Na pobudo društva Oton Župančič Otroci barvali pirhe Izdelali so tudi velikonočni venec - V zadnjih časih so v domu Andreja Budala izpeljali več ustvarjalnih delavnic Velikonočna delavnica v domu Andreja Budala bumbaca Na pobudo kulturnega društva Oton Župančič so v soboto v domu Andreja Budala na Pilošču priredili velikonočno ustvarjalno delavnico. Štiriindvajset otrok je barvalo pirhe in izdelalo velikonočni venec s pomočjo dveh društvenih odbornic in treh vaških deklet, med katerimi se dve izobražujeta ravno za opravljanje učiteljskega poklica: ena je še na višji srednji šoli, druga pa na univerzi. Pri društvu Župančič so v zadnjih časih izpeljali več ustvarjalnih delavnic; pirhe so barvali že lani, potem pa so se zbrali ob božičnem času in pustu. Sodeč po visokem številu malih udeležencev je pobuda nadvse uspešna, pri čemer je treba povedati, da je pred vsako ustvarjalno delavnico kar nekaj dela z izbiro izdelkov, nabavo materialov in pripravo vseh potrebnih pripomočkov. štandrež - Juventinina »salamijada« Najboljšo salamo izdelali v Mošu Domačini med pokušino salam bumbaca Letošnja izvedba je bila, kot so nam potrdili organizatorji iz športnega združenja Juventina, mogoče manj številčna kot druge iz prejšnjih let. To pa še ne pomeni, da so bili suhomesnati izdelki Juventininega tekmovanja za najboljšo salamo manj kakovostni. V domu Andreja Budala v Štandrežu je v soboto žirija ocenjevala okrog trideset salam, ki so jih izdelali pridelovalci iz bližnje okolice. Prvo mesto si je prislužil kmetovalec Valerio Mossa iz Moša. Drugo mesto si je izborila salama turistične kmetije Zorzenon, prav tako iz Moša, tretji pa je bil Fabio Liut iz Sovodenj. Organizatorji so vsekakor nagradili deset najboljših in najbolj okusnih: 4. mesto Pierino Blazic iz Fare, 5. Luciano Colenz iz Gorice, 6. Kevin Kerpan iz Štandreža, 7. Fabio Devetak iz Sovodenj, 8. Bruno Gaiotto iz Štandreža, 9. Antonio Barone iz Sovodenj in 10. Ladislav Češčut iz Sovodenj. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V MORARU LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335. Si Poslovni oglasi H Mali oglasi V ŠTANDREŽU, Ul. Matajur 11, prodamo kmečko hišo z velikim dvoriščem; tel. 0481-882112. fi Razstave V GALERIJI STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici bo v petek, 18. aprila, ob 17. uri predstavitev fotoinštalacije Roberta Ku-sterleta z naslovom »La sacra Tova-glia«; s prebiranjem poezij bo sodeloval Giovanni Fierro; na ogled bo do 26. aprila. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini bo od danes, 15. aprila, do 18. maja na ogled izbor najnovejših slik slovenskega mojstra Bogdana Borčica; od torka do petka od 8. do 17. ure, ob nedeljah od 15. do 18. ure, zaprto ob ponedeljkih, sobotah in praznikih. Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 15. aprila, ob 20.45 koncert skupine Capella Savaria s Zsoltom Kallom; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664); več na www.teatromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 15. aprila ob 20. uri »Srečanje« (Nina Mitrovic); 16. in 17. aprila ob 20. uri »Po Magrit-tu« (Tom Stoppard). 18. aprila ob 20. uri »Sljehernik« (Iztok Mlakar), nadomestna predstava za odpadlo 5. aprila; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. Čestitke Danes jih v Štandrežu VILJEM 90 slavi. Ob tem visokem jubileju mu voščimo še mnogo zdravja in zadovoljstva, predvsem pa čimveč prijetnih uric pri obdelovanju vrta. Vsi domači 4 Koncerti V CORONINIJEVEM DVORCU V ŠEMPETRU bo v sredo, 16. aprila, ob 18.30 koncert harmonikarja Nejca Grma; vstop prost. KONCERTNI CIKLUS v Mladinskem centru v Vrtojbi pri Novi Gorici z naslovom »Pomladni petki« ob 21. uri: 18. aprila bo AP Group, Andrej Pirje-vec (avtor glasbe, basist in producent) predstavil svoj najnovejši CD; 23. maja bo koncert »Kombo B« in bobnarja ter skladatelja Zlatka Kaučiča; več na www.kstm-sempeter-vrtojba.si. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: v petek, 25. aprila, ob 20.15 »Horror mundi / Groza sveta« nastopata Svetlana Makarovič in Zlatko Kaučič; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom (tel. 003865-3354013). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 21.00 »Noah«. Dvorana 2: 17.40 »Grand Budapest hotel«; »Mondovisioni« 20.15 »Fatal Assistance« in 22.15 »MSF (Un)Li-mited«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.30 »Quando c'era Berlinguer«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Noah«. Dvorana 2: 18.00 - 19.50 »Un matrimonio da favola«; 21.30 »Noah« (digital 3D). Dvorana 3: 17.40 »Grand Budapest hotel«; 20.40 »Space Battleship Ya-mato«. Dvorana 4: 18.00 »Quando c'era Ber-linguer«; 20.30 »Divergent«. Dvorana 5: »Kinemax d'Autore« 17.40 - 20.10 - 21.45 »Ida«. 5 Izleti »KNJIGA OB 18.03« - SOBOTNI AVTOBUSNI IZLETI: 19. aprila ob 10.03 »Ermada Grmada Hermada«, vodil bo Paolo Pizzamus v sodelovanju z Borisom Pernarcicem. Odhod izpred železniške postaje v Gorici, obvezne rezervacije od ponedeljka do petka 9.00-12.00 po tel. 0481-593506 in in-fo@illibrodelle1803.it. SPDG vabi na prijateljsko druženje in kulturno potepanje po Brdih na velikonočni ponedeljek, 21. aprila. Ogledali si bodo vsaj dve kulturni in naravni zanimivosti: opatijo v kraju Corno di Rosazzo in kamnolom pod Goro (Krminsko). Hoje ne bo veliko, za ogled kamnoloma (skupaj slaba ura) pa priporočajo primerno obutev, ker je kraj v strugi blatnega potoka. Srečanje bodo sklenili z druženjem. PD RUPA-PEČ vabi na letošnji tradicionalni izlet v Jordanijo, ki bo potekal od 19. do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo). □ Obvestila SKŠD KRAS DOL-POLJANE prireja na društvenem sedežu na Palkišču družabnost na velikonočni ponedeljek, 21. aprila, od jutra do večera; prijava po tel. 338-3176605 (Katjuša) do 16. aprila. BARVANJE PIRHOV bo v četrtek, 17. aprila, od 15.30 do 18. ure na sedežu KD Briški grič v Števerjanu. Otroci naj prinesejo s sabo 4 kuhana jajca; informacije po tel. 334-2294517 (Tamara). DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ul. Mameli v Gorici bo zaradi izpopolnjevalnega tečaja osebja od 16. do 18. aprila odprta samo med 7.45 in 13. uro. DRUŠTVO KARNIVAL obvešča, da dobitnika 2. in 3. nagrade pustne loterije lahko dvigneta nagrade na sedežu društva ali pokličeta na tel. 3806335315; 2. nagrada s srečko št. 2384: vikend v Parizu za dve osebi v organizaciji turističnega podjetja Boscolo; 3. nagrada s srečko št. 1425: darilni bon v vrednosti 250 evrov v trgovini SME v Gradišču. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE je odprta ob torkih 15.00-18.00, sredah 10.30-12.30 in četrtkih 8.30-10.30 in 15.00-18.00. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 48. redni občni zbor in 7. kongres članic v drugem sklicu danes, 15. aprila, ob 19.30 v Prosvetnem domu na Opčinah (TS), Ul. Ricreatorio 1. OBČINA RONKE prireja brezplačni tečaj fotografije v štirih srečanjih za mlade med 14. in 29. letom starosti. Prvo srečanje bo danes, 15. aprila, ob 18. uri v občinskem avditoriju v Ron-kah, udeleženci naj prinesejo s sabo fotografsko opremo; informacije in vpisovanja pri občinski knjižnici Sandro Pertini v Ronkah, tel. 0481477205. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut sklicuje 36. občni zbor v sredo, 16. aprila, ob 16.30 v prvem in ob 17.30 v drugem sklicu v Tumovi dvorani v Gorici, Korzo Verdi 51. FEIGLOVA KNJIŽNICA V GORICI IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA v Trstu bosta v petek, 18. aprila, zaprti. ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA sporoča vsem, ki so se prijavili na natečaj za slovensko peto mašo ob 40. letnici ustanovitve Združenja, da iz organizacijskih razlogov bo strokovna komisija določila dobitnika nagrade in eventuelnih posebnih priznanj najkasneje do 30. aprila. Rezultate bo komisija odposlala avtorjem do vključno 15. maja. Sodelujočim se organizatorji zahvaljujejo za poslano delo in se obenem oproš-čajo za zamudo. 81 Prireditve RUSKI NARODNI ANSAMBEL KA-LINKA bo nastopil v Kulturnem domu v Gorici v četrtek, 8. maja, ob 20.30. Pri blagajni Kulturnega doma (Ul. Brass 20, tel. 0481-33288; in-fo@kulturnidom.it) poteka predpro-daja vstopnic. V NOVOGORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 bosta v okviru projekta »Vse najboljše, Slovenija!« danes, 15. aprila, delavnica ob velikonočnih praznikih na oddelku za cicibane in v torek, 22. aprila ustvarjalni delavnici za otroke; več na www.ng.sik.si. V NOVOGORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 prirejajo brezplačno računalniško delavnico z naslovom »E-stori-tve za lažji vsakdan« med 17. uro in 18.30: dans, 15. aprila, bo srečanje namenjeno spoznavanju spletnih trgovin. Obvezna je prijava pri INFOpul-tu v knjižnici ali po tel. 0038653309100; tečajnik, ki bo sodeloval s svojim računalnikom, naj to navede ob prijavi; več na www.ng.sik.si. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA IN GOSPODARSKA ZADRUGA BRAJ-DA VRH v sodelovanju s KD Danica vabita na predstavitev knjige Vlada Klemšeta »Odšli so brez slave in brez spomina...«, ki je posvečena v prvi svetovni vojni umrlim vojakom iz sovo-denjske občine, v sredo, 16. aprila, ob 19.30 v KŠC Danica na Vrhu, kjer bo tudi odprtje istoimenske razstave. Pogovor z avtorjem bo vodil novinar Igor Devetak, sodeloval bo Nikolaj Pintar. »KNJIGA OB 18.03« v dvorani APT železniške postaje v Gorici: 17. aprila bo predstavitev knjige Pina Rovereda »Bal-lando con Cecilia« in 18. aprila knjige »Italiani, sloveni, croati del 97. sul fronte russo 1914-1918« Roberta Todera. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v četrtek, 17. aprila, ob 18. uri predstavitev knjige »La mia patria e il mondo intero« Elisabette Pozzet-to; z avtorico se bo pogovarjala novinarka Ilaria Purassanta; vstop prost. V NOVOGORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo 17. aprila ob 18. uri predstavitev knjige Milene Miklavčič »Ogenj, rit in kače niso za igrače«; več na www.ng.sik.si. SKŠD KRAS DOL-POLJANE prireja projekcijo slik in predavanje Mitje Jur-na in Paola Pizzamusa z naslovom »Pomembnost Dola med prvo svetovno vojno« v petek, 18. aprila, ob 20. uri v društvenih prostorih na Palkišču. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) potekajo srečanja v sklopu niza »SOS cervello« med 17.30 in 19.30: 22. aprila Lia Gregoretti na temo depresije; 27. maja Marco Bertali »Malattie mentali o dolori dellAnima?«; vstop prost, več na www.sos-cervello.it. »CASTELLUM SILIGANUM 10012014«: praznovanje obletnice prve pisne omembe Solkana bo v četrtek, 24. aprila, ob 19. uri v avli hotela Sa-botin v Solkanu. Na programu bodo predavanje Jerneja Vidmarja »Čemu so Solkanci sezidali cerkev Sv. Roka?«, nastop Dua Gita z naslovom »Presenetljivo zanimiv glasbeni svet naših prednikov«, razstava likovnih del solkanskih osnovnošolcev, pokušina zdravilnih zvarkov in magičnih napojev. V NARAVNEM REZERVATU CENTRA GRADINA v Doberdobu bo 27. aprila od 10. ure dalje potekal laboratorij za otroke od 6. leta starosti na temo obnovljivih energetskih virov; obvezna prijava po tel. 333-4056800. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ v Gorici prireja muzikal »Briljantina-Grease« v petek, 30. maja, ob 19. uri v veliki dvorani Kulturnega doma. Pogrebi DANES V FARI: 14.00, Aurelia Gri por. Maritan (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.45) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 14.00, Maria Campa-gnolo (sestra Bernardetta) v kapeli samostana Rosa Mistica in na pokopališču. DANES V ŠKOCJANU: 14.30, Lina Bertogna vd. Cristofoli (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.50) v cerkvi in na pokopališču. PROFESORICA NUDI privatne lekcije iz matematike in fizike za višje in druge šole. Tel. 00386-31691734 / KULTURA Torek, 15. aprila 2014 21 naša pesem - Tekmovanje slovenskih pevskih zborov v Mariboru Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba prejel zlato plaketo Absolutno prvi APZ Tone Tomšič iz Ljubljane - Priznanje za najboljšo noviteto prejel goriški skladatelj Patrick Quaggiato Akademski pevski zbori so slavili zmago na odru 23. Tekmovanja slovenskih pevskih zborov Naša pesem v Mariboru. Žirija, kateri je predsedoval Marko Vatovec in so jo sestavljali priznani baskovski skladatelj Javier Busto, zborovodkinji Helena Fojkar Zupančič in Danica Pirečnik ter docentka Norveške državne akademije za glasbo Tone Bianca Sparre Dahl, je postavila namreč na najvišjo stopničko APZ Tone Tomšič iz Ljubljane, medtem ko sta se na drugo in tretje absolutno mesto uvrstila APZ Maribor in APZ Univerze na Primorskem iz Kopra. Dirigenti teh treh zborov so bili nagrajeni tudi posebej, saj je Se-bastjan Vrhovnik prejel nagrado kot najboljši zborovodja, Tadeja Vulc kot obetavna zborovodkinja debitantka, primorski skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi pa je bil deležen najvišjega častnega priznanja Javnega Sklada RS za kulturne dejavnosti za zasluge na glasbenem področju s podelitvijo Gallusove plakete. Poleg trojice zborov, ki so dosegli najvišje točkovanje, prejmejo zlato plaketo zbori, katerim žirija dodeli 90 ali več odstotkov točk. Letošnje izvedbe referenčnega slovenskega tekmovanja se je udeležilo dvajset zborov. V sklopu mešanih zasedb je šest skupin (vključno z že omenjenimi, absolutnimi zmagovalci) stopilo v krog zla- MePZ Hrast z dirigentom Hilarijem Lavrenčičem na tekmovanju v Mariboru tih in med temi je bil tudi mešani zbor Hrast iz Doberdoba. Rezultat potrjuje, da zbor ni izostal v konkurenci nekaterih od najboljših slovenskih zborov z izvedbo programa, v katerem je vzorno oblikoval stilne razlike med poznorenesančnim slogom De Victo-rie, ekspresivno romantiko svetle Men-delssohnove izraznosti, intenzivnimi sugestijami Lauridsenove mojstrovine O magnum mysterium in živostjo re- zijanskega ljudskega izročila v priredbi Ambroža Čopija. Z izpiljenim programom, zbranim pristopom in doživetimi izvedbami, ki so vnesle v tekmovanje barve mediteranskega, čustvenega izraza, si je zbor priboril veliko zadoščenje, ki je povsem nepričakovano nagradilo trud pevcev, kot je povedal zborovodja Hi-larij Lavrenčič: »Nismo načrtovali udeležbe na tem tekmovanju. Spod- budili so nas po lanski zmagi na tekmovanju v Postojni, kjer smo prejeli zlato plaketo z odliko z najvišjim absolutnim točkovanjem med vsemi regijskimi tekmovanji, ter še dve posebni nagradi. Na mariborskem državnem tekmovanju pa je konkurenca zelo ostra, zato je treba tehtno premisliti, če je zbor resnično pripravljen na tako preizkušnjo. V primerjavi z akademskimi zbori delujemo namreč v raz- merah, v katerih je bistveno težje ciljati na visoke dosežke. Sposobnosti znotraj zbora so zelo različne, saj združujemo več generacij. Udeležba na tako pomembnem tekmovanju predstavlja izziv tudi na področju vaj, saj se morajo pevske zahteve usklajevati z delovnimi in družinskimi obveznostmi posameznih članov. Zato smo se potrudili po svojih najboljših močeh in nismo pričakovali nagrad. Za lep dosežek pa se moram zahvaliti najprej vsem zvestim pevcem ... a tudi tistim, ki so manj redno prihajali na vaje. To priznanje nam veliko pomeni, ker nivo slovenskega zborovstva raste iz leta v leto in tekmovanje Naša pesem je zrcalo vedno višjih standardov.« Zbor Hrast je na Naši pesmi nastopil že osemkrat in je na odru Unionske dvorane prejel štiri zlate in tri srebrne plakete. Letos je nastopil v delno prenovljeni zasedbi, v kateri je kar osem pevcev, prvič stopilo na mariborski tekmovalni oder (in so takoj po nagrajevanju priznali, da bi se po lepem uspehu, z veseljem preizkusili tudi na drugih tekmovanjih). Še ena posebna nagrada je nagradila zborovske ustvarjalce iz naše dežele, saj je priznanje za najboljšo noviteto prejel goriški skladatelj Patrick Quaggiato za skladbo Otche nash št. 2 iz cikla Dva duhovna zbora (2013). Rossana Paliaga ssg trst - Abonmajska sezona 2013/2014 - Zeleni program Shakespearjev Hamlet v izvirni uprizoritvi ljubljanske Drame ljubljana - Slovenski dnevi knjige Kavčič in Grilc o Mladinski knjigi Zeleni abonmajski program Slovenskega stalnega gledališča bo v torek, 15. aprila sklenila najbolj prepoznavna Shake-spearjeva mojstrovina, tragedija danskega princa Hamleta v izvirni uprizoritvi ljubljanske Drame. Režiser Eduard Miler je uprizoril klasično besedilo na osnovi prevoda Srečka Fišerja in v priredbi dramatu-ginje Žanine Mirčevske. V glavni, podvojeni vlogi Hamleta in njegovega dvojnika igrata Marko Mandic in Igor Samobor. Posebnost te dramaturške predelave skuša namreč poglabljati razsežnost lika dvomljivca, saj je Hamlet maščevalec svojega očeta, hkrati pa dvomi tako o umoru kot o upravičenosti svojega aktivnega dejanja. Poleg izjemnih interpretov naslovne vloge, sestavljajo zvezdniško zasedbo predstave v glavnih vlogah še druga priznana imena slovenske gledališke scene: Jernej Šugman (Klavdij), Nataša Barbara Gračner (Gertruda), Alojz Svete (Polonij), Polona Juh (Ofelija), Aljaž Jovanovic (Laert), Uroš Fürst (Rozenkranc), Klemen Slakonja (Gil-dernstern) in Janez Škof (Grobar). Dramaturginja je o predstavi napisala: »Hamlet je notranja drama intelektualca, od katerega se zahteva, da ukrepa, zadostnega motiva za delovanje pa ne najde ne v sebi ne v okolici, ki ga obkroža. V sebi išče tistega, ki mu je ime Fortinbras. Vendar ga ne najde. Je verbalni revolucionar, ki si želi boljšega sveta, vendar brez zadostnega vzgiba, da kaj konkretnega naredi. Hamlet se zaveda, da bo prišel čas, ko bo moral ukrepati kot aktivno politično bitje. In to bo čas, ko bo moral najti Fortin-brasa v sebi. Duh našega časa potrebuje pogum in odločnost.« Ali je Hamlet našega časa torej še Posebnost nove dramaturške predelave skuša poglabljati razsežnost lika dvomljivca, saj je Hamlet maščevalec svojega očeta, hkrati pa dvomi tako o umoru kot o upravičenosti svojega aktivnega dejanja vedno arhetipski svetlolasi tragični princ in junak, na katerega se zgrnejo vse nesreče gnile Danske, sad individualnih in družbenih anomalij? Hamlet doživlja globoke emotivne pretrese in se zaveda, da v »gnili« družbi ni prostora za ljubezen in osebno srečo. Shakespearjeva tragedija načenja vprašanje poguma, odločnosti, aktivnosti in redefiniranja smisla posameznika kot aktivnega in odgovornega soustvarjalca sodobnega duha časa. Predstava bo opremljena z italijanskimi podnapisi. Blagajna SSG bo odprta eno uro in pol pred začetkom predstave. Ob 20.00 pa bo umetniška vodja SSG Diana Koloini spregovorila o Hamletu in o posebni uprizoritvi v Klubskem prostoru v četrtem nadstropju. Uvod v ogled predstave, ki je namenjen vsem gledalcem, je s prostim vstopom. V Ljubljani so se včeraj začeli 19. slovenski dnevi knjige. Letošnji Prešernov nagrajenec, literat Vladimir Kavčič in minister za kulturo Uroš Grilc sta jih odprla z mislijo na pravkar prodano založbo Mladinska knjiga. Prvi je izpostavil vprašljiv obstoj knjigarn po državi, drugi je zanikal bojazen, da bi knjiga ostala brez prihodnosti. Čeprav iz leta v leto izhaja več knjig, še ni mogoče sklepati, da sta knjiga in bralna kultura na zavidljivi ravni ali da se pomen knjige v kriznih časih ne zmanjšuje. "Tudi občasni blišč knjižnega sejma ne more nadomestiti več desetin knjigarn, ki so pokrivale vso Slovenijo, že v bližnji prihodnosti pa je vprašljiv njihov obstoj," je dejal Kavčič. S prevlado ekonomskega liberalizma je tudi knjiga izgubila nekdanji pomen, prenehala je biti nosilec etnične identitete in le še redka med njimi je nosilka idej, ki bi poskušale oblikovati našo prihodnost. "O tej itak nihče več ne razmišlja," je prepričan Kavčič. Opozoril je, da je tudi knjiga v zadnjih desetletjih postala trgovsko blago, komercializacija pa je preplavila tudi duhovna področja; ne le ustvarjalnost, ampak tudi vzgojno-iz-obraževalni sistem, bralno kulturo in ljubiteljske dejavnosti, celo slovenske nacionalne in humanistične vede so se po njegovih besedah "prilagodile pragmatičnim nalogam in zgolj faktografskemu spremljanju družbenega dogajanja". Slovenija je, kot je dejal, ostala brez analitičnega pogleda na lastno ekonomsko in politično situacijo, na Tržaškem in Koroškem izgublja narodno substanco, socialno pa tone v vse večjo anarhijo in revščino. Kdo bo za to odgovarjal, se je vprašal Kavčič, ki ni mogel mimo propadle Nove revije niti mimo "katastrofe, ki je doletela Mladinsko knjigo". Kdo, če ne država, je zdaj in v prihodnje dolžna skrbeti za ohranitev in vzdrževanje naše kulture in etnične identitete, ki se izkazuje z jezikom, se je vprašal Prešernov nagrajenec. Knjižni sejmi sicer po njegovem mnenju kažejo, da komercialno zanimive knjige niso ogrožene, toda nacionalna skupnost mora vzdrževati tudi svojo znanost in umetnost, je še poudaril. Minister Grilc pa se je vprašal, kako je mogoče, da za največjo slovensko založbo, ki ima izjemen kulturni kapital, kupcev ni bilo v izobilju in zakaj je tako dolgo iskala novega lastnika. Vprašal se je tudi, zakaj Slovenci vsako spremembo sprejmemo s tako skepso. "Smo res pred tem, da bo Mladinska knjiga kar izginila, smo res pred tem, da so ogrožena vsa delovna mesta, smo res pred tem, da se bodo zaprle knjigarne, ki jih ima Mladinska knjiga po vsej Sloveniji?" Po njegovem mnenju je treba novemu lastniku - Učilom International, ki je slovenski založnik, dati priložnost. Sam se ne boji, da bi se Mladinska knjiga usmerila v popolno komercializacijo. Napovedal je, da bosta ministrstvo za kulturo in Javna agencija za knjigo zelo temeljito spremljala izvajanje javnega interesa in stanje dostopnosti slovenske knjige po državi. Ob odprtju so že tradicionalno podelili nagradi za najboljšo kratko zgodbo in esej. Izmed 107 zgodb, prispelih na natečaj revije Sodobnost in Društva slovenskih pisateljev (DSP), je žirija nagradila Nežo Ambrožič za zgodbo Dan kot so vsi drugi. Izmed 27 esejev pa je bil za najboljšega prepoznan esej Nare Petrovič To ni nagrajeni esej. Slovenski dnevi knjige, ki jih organizira DSP, bodo v tem tednu potekali v desetih slovenskih krajih. (STA) 22 Torek, 15. aprila 2014 ITALIJA, SVET italija - Vlada imenovala nove menedžerje na čelu javnih družb Emma Marcegaglia na ENI, Mauro Moretti z državnih železnic v Finmeccanico RIM - Nekdanja predsednica italijanske Confindustrie Emma Marcegaglia je nova predsednica italijanskega velikana Eni, pooblaščeni upravitelj pa bo Claudio Descal-zi. Predsednik druge strateške skupine Fin-meccanica bo še naprej nekdanji šef italijanske policije Giovanni De Gennaro, medtem ko bo mesto pooblaščenega upravitelja po novem zasedel dosedanji vodja državnih železnic Mauro Moretti. To sta najbolj pomembni spremembi na vrhu javnih družb, ki jih je predsednik italijanske vlade Matteo Renzi objavil sinoči nekaj pred 21. uro. Renzi je seznam z imeni novih oziroma potrjenih mened-žerjev javnih družb, ki so kotirane na borzi, posredoval javnosti po več kot štiriur-nem sestanku z ministrom za gospodarstvo Pier Carlom Padoanom, svoje pa je nedvomno prispeval tudi predsednik republike Giorgio Napolitano, ki se je popoldne sestal s pooblaščenim upraviteljem družbe ENI Paolom Scaronijem. Renzi je poskrbel za pravi preobrat, ki po mnenju nekaterih opazovalcev predstavlja pravo revolucijo. Mnoge družbe so namreč vodili isti ljudje v povprečju devet let, v primeru italijanskih pošt pa kar dvanajst let. Na čelo Finmeccanice je poklical človeka, ki mu je nameraval sprva zaupati ministrstvo za gospodarski razvoj. Zato ni slučaj, da mu je zaupal največjo italijansko industrijsko skupino, ki zaposluje približno 70 tisoč ljudi. Moretti, ki je po 7 letih poravnal bilanco železnic, bo moral zdaj spodbuditi razvoj glavne družbe na področju prevozov, energije in obrambe po številnih škandalih in preiskavah, v katere je bilo vpleteno njeno vodstvo. Med včerajšnjimi številnimi imenovanji, ki jih je bilo več kot 600, naj omenimo še novo predsednico družbe italijanskih pošt Patrizio Grieco (sicer predsednico družbe Olivetti) in pooblaščenega upravitelja Fran-cesca Caia. Nova predsednica družbe Enel bo Luisa Todini, pooblaščeni upravitelj pa Francesco Starace. Glede družbe Terna je bi- la sinoči znana le predsednica, se pravi Ca-tia Bastioli. O imenovanjih je Renzi med drugim poudaril, da je mnogo novih imen, med njimi pa so tudi številne ženske. Berlusconi: upad prihodkov Sicer so včeraj tudi objavili prijave dohodke politikov za leto 2012. Kot kaže, gospodarska kriza ni prizanesla niti najbogatejšim prebivalcem. Med njimi je nekdanji premier Silvio Berlusconi, katerega prihodki so se po uradnih podatkih v zadnjih letih močno znižali. Njegovo premoženje je ocenjeno na okoli 6,5 milijarde evrov, a ne narašča tako hitro kot v preteklih letih. Kot ka- žejo podatki o dohodnini, je Berlusconi leta 2012 prijavil »le« 4,5 milijona evrov prihodka, medtem ko je ta leta 2011 znašal 35,5 milijona, še leto prej pa 40 milijonov evrov. Če se omejimo še na nekatere druge člane parlamenta, je predsednik senata Pietro Grasso leta 2012 zaslužil 176.499 evrov, medtem ko je predsednica poslanske zbornice Laura Boldrini prijavila »le« 6.314 evrov. To majhno vsoto je pripisala dejstvu, da 94.304 evri, ki jih je bila prejela kot funkcionarka organizacije ZN Unhcr, niso obdavčljivi v Italiji. Ministrica za javno upravo Marianna Madia je prijavila 98.471 evrov. Emma Marcegaglia Mauro Moretti ukrajina - Po izteku ultimata na vzhodu države Začasni ukrajinski predsednik Turčinov podpisal odlok o začetku operacije proti proruskim separatistom KIJEV/MOSKVA/LUXEMBOURG - Po izteku ultimata proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine je začasni ukrajinski predsednik Oleksandr Turčinov včeraj podpisal odlok, s katerim je ukazal posebno operacijo na vzhodu Ukrajine. Zunanji ministri EU so medtem v Luksemburgu potrdili trgovinske in finančne ukrepe v podporo Ukrajini, ZDA pa so ji odobrile finančno pomoč. Podrobnosti Turčinovega odloka niso znane, iz urada predsednika pa so sporočili, da je predsednik s tem uveljavil nedeljsko odločitev varnostnega in obrambnega sveta «o nujnih ukrepih za preseganje ozemeljskih groženj in ohranitev ozemeljske celovitosti Ukrajine». Šlo naj bi za ukaz o začetku obsežne protiteroristične operacije, katere cilj je vrnitev nadzora nad strateškimi poslopji, ki so jih v minulih dneh zavzeli proruski demonstranti in oboroženci v več mestih na vzhodu Ukrajine V rudarskem mestu Gorlovka je oko- Proruski protestniki v Kramatorsku pred sedežem občine ansa li sto proruskih aktivistov zasedlo sedež policije in mestno upravo. Separatisti, oboroženi s kalašnikovimi, so v mestu Slavjansk zasedli še poslopje mestne uprave. Že nekaj dni pa zasedajo vladna poslopja v Do- necku, Lugansku in Kramatorsku. Proruski aktivisti zahtevajo lokalne referendume o večji avtonomiji ali priključitvi Rusiji, na kar pa ukrajinske oblasti ne pristajajo. Turčinov je sicer včeraj omenil možnost izvedbe referenduma na državni ravni o preoblikovanju države v federacijo z večjo avtonomijo za območja na vzhodu Ukrajine z večinskim ruskim prebivalstvom, ki bi ga izvedli hkrati s predčasnimi predsedniškimi volitvami 25. maja. Izid takšnega referenduma bi bil namreč precej manj gotov, kot če bi ga izvedli na lokalni ravni, saj večina v Kijevu in na zahodu države zavrača zamisel o federaliza-ciji Ukrajine. Zunanji ministri EU so medtem v Luksemburgu dokončno potrdili trgovinske in finančne ukrepe v podporo Ukrajini. Ti vključujejo milijardo evrov posojil državi v zameno za gospodarske reforme in začasno odpravo carinskih dajatev na uvoz iz Ukrajine, s čimer bo ta država dobila cenejši dostop do trga unije. Obenem so ministri tudi dopolnili ukrajinski kazenski seznam s štirimi imeni, še vedno pa razpravljajo o morebitni uvedbi novih sankcij proti Rusiji. berlin - Strokovnjaki Medvldenga foruma o podnebnih spremembah (IPCC) Za rešitev problema segrevanja Zemlje nujno potreben prehod od umazanih goriv k obnovljivim virom energije K onesnaženju veliko prispevajo tudi avtomobili BERLIN - Strokovnjaki Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) so v najnovejšem poročilu opozorili, da bi bilo treba za rešitev problema segrevanja Zemlje preiti od t.i. umazanih goriv k obnovljivim virom energije. Predvsem pa je to mogoče financirati in ne zavira gospodarske rasti. V EU in ZDA so poročilo ocenili kot poziv k ukrepanju.Znan-stveniki IPCC v 33 strani dolgem poročilu priporočajo čimprejšnji in odločen preobrat od pridobivanja in porabe premoga, plina in nafte k obnovljivim virom energije. Glavno sporočilo pa se glasi, da ta sprememba ni tako draga, kot se zdi, in ne zavira gospodarske rasti. Pri IPCC so izračunali stroške take spremembe. Kot navajajo, bi ta pri gospodarski rasti med 1,6 in 3 odstotka na globalni ravni letno pomenila le za okoli 0,06 odstotne točke zmanjšano rast. Sicer pa so v poročilu še zapisali, da ima svet možnost izpolniti cilje ZN, po katerih bi globalno segrevanje omejili na največ 2 stopinji Celzija, če bi izpuste toplogrednih plinov do leta 2050 letno zmanjšali za od 40 do 70 odstotkov. Obenem so opozorili, da bi se lahko glede na sedanji trend razvoja naš planet do leta 2100 segrel za 3,7 do 4,8 stopinje Celzija, kar bi bilo po njihovem mnenju katastrofalno. »Ne stane nas veliko, da bi rešili planet,« je na predstavitvi tokratnega poročila IPCC v Berlinu dejal eden od sodelujočih strokovnjakov Ottmar Edenhofer. Nov gospodarski argument, ki ga izpostavljajo v poročilu, je sicer pri številnih okoljevarstvenih organizacijah vzbudil navdušenje. To bi lahko namreč prepričalo tudi tiste politike, ki se bojijo, da bi ukrepi za zaščito podnebja lahko oslabili gospodarsko rast njihove države. Po besedah Samanthe Smith iz Svetovnega sklada za naravo (WWF) najnovejše poročilo IPCC kaže, da je zaščita podnebja možna in da jo je mogoče financirati. Evropska komisarka za podnebne ukrepe Connie Hedegaard je v odzivu na poročilo glavne povzročitelje emisij toplogrednih plinov pozvala, naj te zmanjšajo v skladu z globalnimi cilji. Po mnenju Hedegaardove poročilo jasno kaže, da »ni več načrta B za podnebne spremembe. Obstaja le načrt A: skupna akcija za takojšnje zmanjšanje emisij«. Pri tem je Evropo postavila za zgled in na svoji spletni strani zapisala, da bo Evropa letos sprejela ambi- ciozen cilj do leta 2030. Po mnenju ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja je najnovejše poročilo »budnica« za podjetja, še zlasti v energetskem sektorju, so zapisali pri State Departmentu. Tako Kerry kot evropska komisarka sta pri tem opozorila, da vsako leto, ko svet odlaša z ukrepanjem, stroški, povezani s podnebno zaščito, naraščajo. V slovenskem društvu za sona-ravni razvoj Focus in organizaciji Greenpeace Slovenija so ugotovitve poročila pozdravili in pozvali k ukre- panju. Po mnenju Lidije Živčič, strokovne vodje pri Focusu, poročilo kaže, da rešitve za podnebno krizo imamo. »A ker emisije toplogrednih plinov na globalni ravni še vedno naraščajo, je jasno, da je potrebno za pospešitev prehoda od umazane energije k čistim obnovljivim virom narediti več in ukrepati hitreje,« so zapisali v skupnem sporočilu za javnost. Pri Greenpeace Slovenija pa opozarjajo, da sodi Slovenija med države, ki jo bodo podnebne spremembe prizadele bolj kot nekatere druge države. Slovensko vlado ob tem pozivajo, naj v aktualni evropski razpravi podpre ambiciozno podnebno-ener-getsko politiko EU za leto 2030, ki bo temeljila na treh nacionalno obvezujočih ciljih. Tokratno poročilo IPCC, ki deluje kot posebni panel pod okriljem ZN, je tretje in zadnje v okviru trilogije o vzrokih, posledicah in rešitvah podnebnih sprememb, ki naj bi predstavljala pomembno osnovo pri oblikovanju okolj-skih politik. Prvi del te trilogije je IPCC predstavil septembra lani v Stockhol-mu, drugi del pa konec marca v Joko-hami. Simona Grmek (STA) / RADIO IN TV SPORED Torek, 15. aprila 2014 23 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Talent show: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in di-retta 16.50 Dnevnik in vreme 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Carosello Reloaded 21.15 Nad.: Una buona stagione 23.25 Talk show: Porta a Porta Rai Due 6.00 Nan.: La strada per la felicita 6.45 Risanke 8.15 Serija: Due uomini e mezzo 8.35 Nad.: Desperate Housewives 10.00 Dnevnik in rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Cold Case - Delitti irrisolti 17.45 Dnevnik in šport 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.45 Dnevnik 21.00 Serija: LOL 21.10 Show: Made in Sud 0.00 2Next - Economia e futuro ^ Rai Tre 23.55 Film: Three Kings (akc., i. G. Clooney) NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (13. aprila 2014) Vodoravno: srp, Makart, Besi, parke-tarna, arak, Anoir, stalinist, Sam, A. E., Oran, rit, oj, monotip, Mihajlovič, jok, Dostoj evski, Meka, Ana, Asta, E. V., Fran, bas, tunara, Bratje Karamazovi, A. N., etimon, vinil, Pakistan, lik, dobava, Air, Latini, Aneto, odaliska, Ati-čan, ranar, Kalisten, Lar, to; na sliki: Fjodor Mihajlovič Dostojevski; njegovi deli: Besi, Bratje Karamazovi. 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Nad.: Il Segreto 17.10 Show: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Show: Giass 23.30 Talk show: Matrix v Italia 1 7.00 Nan.: Friends 7.30 15.25 Show: Vecc-hi bastardi 8.35 16.20 Show: Urban Wild 9.4517.25 Show: Come mi vorrei 10.25 Serija: Dr. House - Medical division 12.10 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Grande Fra-tello 14.10 18.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Saga 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 6.00 Novice 7.00 Tg Regione - Buongior-no Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Re-gione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Report.: Mi manda RaiTre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione - Leonardo, sledi Dnevnik LIS in Piazza Affari 15.10 Nad.: Terra nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Aktualno: Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.20 Gazebo u Rete 4 6.10 Rubrika: Media shopping 6.25 Nad.: Chips 7.20 Nad.: Miami Vice 8.15 Nad.: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.45 Rubrika: Ricette all'italiana 11.25 18.50 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 2116.35 Film: Shenandoah, la valle dell'onore 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: The Next Three Days (krim., i. R. Crowe) 21.10 Nad.: Arrow 22.00 Nad.: The Tomorrow People 22.55 Nad.: Nikita 23.50 Show: Le Iene La 7 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: Il commissario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Film: Suspect - Presunto colpevole (krim.) 23.30 Nad.: Sex and the City ^ Tele 4 Muzikajeto 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Točka preloma 20.35 Na utrip srca 22.00 Film: V smrt rojeni (dram., It., '11) 23.35 29. slovenski glasbeni dnevi 2014 (T Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik Televizije Maribor 6.30 Primorska kronika 7.1510.40, 21.30 Žarišče 7.50 21.45 Kronika 8.00 9.30, 10.30, 11.00 Poročila 9.35 Tedenski napovednik 12.00 60. Izredna seja DZ, prenos 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 22.15 Danes 22.30 Na tretjem... Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Vzhod - Zahod 14.45 Kino premiere 15.00 Iz arhiva po vaših željah 15.50 Artevisione 16.20 23.30 Športna oddaja 16.50 Meridiani 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.10 Vse-danes - Tv dnevnik 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Il giardino dei so-gni 20.45 Klepet z... 21.15 Boben 22.25 Biker explorer 23.00 Istra in... Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 15.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.15 19.00 ŠKL 10.1511.30, 14.30, 15.15 Videostrani 17.30 Besede miru 18.00 Znanstveni večer 20.00 Predstavljamo: Center za mikroskopijo in spektroskopijo UNG 20.50 Predstava: Mar mi ni zate 22.30 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 7.05 12.45 Serija: Budva na morski peni 8.2016.45 Nad.: Želim te ljubiti 9.15 10.25, 11.35 TV prodaja 9.30 15.45 Nad.: Prepovedana ljubezen 10.40 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 11.50 Serija: Prenovimo kopalnico 12.15 Kamera teče 13.50 23.25 Serija: Zdravnikova vest 14.45 Nad.: Hiša iz kart 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 21.05 Serija: Mentalist 22.30 Serija: Talci Kanal A 6.00 7.00 Dnevnik 6.30 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Il portolano 8.05 Dok.: Luoghi Magici 8.30 17.30 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Salus Tv 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Il caffe dello sport 15.15 Rubrika: Il caffe dello sportivo 18.00 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Qui studio a voi stadio 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Ara pacis (T Slovenija 1 6.00 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.35 Prisluhnimo tišini 11.25 Dok: Zdravje v Evropi 12.15 Podoba podobe 13.00 15.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio city 14.20 Obzorja duha 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.35 Otroški program: OP! 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila 18.30 Inf-odrom 18.50 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Pokličite babico 20.55 Dok. film.: Zelena utopija 22.00 Odmevi, vreme, kultura, šport 23.05 Globus 23.40 Intervju (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 9.00 Infodrom 9.05 Otroški kanal 9.30 Zabavni kanal 10.15 Dobra ura 11.30 Dobro jutro 14.25 19.00 Točka 15.20 Kviz: Moja Slovenija 16.55 Glasnik 17.40 Mostovi - Hidak 18.05 Dok. odd.: Zelenjavni vrtovi 18.35 6.50 Risanke in otroške serije 8.15 13.55 Nan.: Nove pustolovščine stare Christine 8.4019.00 Serija: Veliki pokovci 9.1014.25 Serija: Alarm za Kobro 1110.0515.20 Nad.: XIII: Na sledi zarote 10.55 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 12.55 Serija: Živali na delu 13.30 19.25 Serija: Vzgoja za začetnike 16.15 Film: Znova v sedlu 18.0019.55 Svet 20.05 Film: Super Dave (kom.) 21.55 Nad.: Grimm 22.45 Film: Reši me RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.15 Koledar; 7.25, 8.10 Prva izmena; 8.00 Krajevna kronika; 10.10 Hevreka; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.15 Jezikovna rubrika; 17.30 Odprta knjiga: Borut Spacal: Nočni cvet - 3. nad.; 18.00 Gandhi - neoboroženi revolucionar; 18.45 Postni govori; 19.20 Napo-vednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.00 Opoldnev-nik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Primorska poje; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, Torek, 1 S. aprila Rai S, ob 21.15 VREDNO OGLEDA The tree of life ZDA 2011 Režija: Terence Malick Igrajo: Brad Pitt, Sean Penn, Jessica Chastain in Pell James Družinski vsakdan prebivalcev velike hiše ameriškega srednjega sloja, je podan skozi oči najstarejšega sina Jacka, ki se še kot odrasel človek bori s težavami, ki jih je imel z očetom v otroških letih. Petdeseta leta prejšnjega stoletja. Družina O'Brien: strog, robat oče, nežna in čudovita mama, trije sinovi, živi v predmestju majhnega mesta v Teksasu. O'Brienovih spominjajo na družino režiserja in scenarista Terrenca Malicka, ki je na tem filmu delal več kot trideset let. Morda prav zaradi osebne angažiranosti film ni zgolj (avto)biografska podoba nekega časa, ampak so O'Brienovi in predvsem odrasel, obremenjen frustriran Jack ključni del vesolja, ki ob Malickovi rabi kamere in nizanju detajlov, postane najprej poezija, takoj nato pa izredna mojstrovina. 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Calle de-gli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Ap-puntamenti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi uma-ni e non... ; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 12.00 Anti-cipazioni GR; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Europa 2.0; 14.35 Saranno suonati; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 20.00 La musica scelta di radio; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.20 obvestila; 5.30 Jutranja kor-nika; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 In-telekta; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 13.45 Skodelica klasike; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30,8.30, 9.30,10.30, 11.30, 12.30,13.30, 14.30 Novice; 6.17 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05, 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Oder; 14.35 Medigra; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Zborovska glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Nedelja, 13. aprila 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad severovzhodnim delom Evrope je obsežno ci-klonsko območje. Hladna fronta se od severa bliža Alpam in bo proti večeru dosegla tudi Slovenijo. Za njo bo k nam od severa pritekal občutno hladnejši zrak. V_A Povsod po deželi bo jasno do pretežno jasno vreme s suhim, a hladnim zrakom. Ledišče bo na nadmorski višini 1500 metrov. Čez dan se bo lokalno lahko pooblačilo, na Krasu niso izključene kratkotrajne plohe. Ob morju bo pihala zmerna do močnejša burja, po nižinah zmeren severni veter. Večinoma bo sončno, popoldne bodo nastale kratkotrajne plohe. Še bo pihal severni do severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, ob morju okoli 9, v alpskih dolinah malo pod 0, najvišje dnevne od 15 do 21, na Primorskem okoli 17 stopinj C. Jutri bo jasno do pretežno jasno. Ob morju bo pihala zmerna burja. Jutri bo večinoma sončno, a dokaj hladno in vetrovno. Popoldne bodo še nastale posamezne plohe. £ Sonce vzide ob 6.19 in zatone g ob 19.51 Dolžina dneva 13.32 Luna vzide ob 20.14 in zatone ob 6.52 Leta 1949 so bile na Gorenjskem in Primorskem izmerjene nena-z vadno visoke popoldanske temperature o za sredino aprila. V Bovcu so izmerili kar 27,7 < °C, v Ajdovščini 27,2 °C, na Bledu 25,8 °C in v Kranjski Gori 24,2 °C. Danes: ob 3.31 najnižje -55 cm, ob 9.48 najvišje 36 cm, ob 15.28 najnižje -31 cm, ob 21.26 najvišje 52 cm. Jutri: ob 4.00 najnižje -59 cm, ob 10.22 najvišje 36 cm, ob 15.59 najnižje -26 cm, ob 21.55 najvišje 50 cm. Morje je skoraj mirno, temperatura morja 15,5 stopinje C. 500 m............16 1000 m...........11 1500 m............6 2000 m............3 2500 m ...........-1 2864 m ...........-3 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah lahko doseže do 5, v gorah do 6. Bolezen ogroža svetovni pridelek banan RIM - Organizacija Združenih narodov za kmetijstvo in hrano (FAO) je včeraj posvarila pred možnim »obsežnim uničenjem« svetovnega pridelka banan, če bi se bolezen, ki prizadene najpriljubljenejšo vrsto banane cavendish, iz Azije razširila v Afriko ter na Bližnji vzhod, poroča francoska tiskovna agencija AFP. TR4 različica panamske bolezni, ki prizadene omenjeno vrsto banan, predstavlja resno grožnjo proizvodnji in izvozu banan, ki so četrti najpomembnejši prehrambeni pridelek najmanj razvitih držav, je v izjavi opozoril FAO, ki ima sedež v Rimu. »Države morajo ukrepati takoj, če se želimo izogniti najhujšemu scenariju, ki je obsežno uničenje večine svetovnega pridelka banan,« je dejal strokovnjak za bolezni rastlin pri FAO Fazil Dusunceli. čile - Doslej 12 mrtvih in več kot 500 ranjenih A V • V« I • • Ogromen požar uničil najmanj dva tisoč domov v Valparaisu VALPARAISO - Obsežen požar, ki je v soboto izbruhnil v čilskem pristaniškem mestu Valparaiso, je uničil že najmanj 2000 domov. Evakuirati so morali več kot 10.000 ljudi, ogenj pa je po zadnjih podatkih terjal najmanj 12 smrtnih žrtev. Ker ga gasilci še niso uspeli omejiti, je predsednica Michele Bac-helet požarišče razglasila za območje katastrofe.Po podatkih policije je požar doslej zahteval najmanj 12 smrtnih žrtev, med katerimi sta dve ženski. Visoki predstavnik policije Julio Pineda je ob tem opozoril, da bi lahko število mrtvih še naraslo, poroča britanski BBC. V bolnišnicah je končalo okrog 500 ljudi. Predsednica Bacheletova je podpisala tudi odlok, ki vojsko pooblašča za pomoč pri evakuaciji več tisoč prebivalcev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Včeraj je prispela na obisk prizadetega območja, da bi koordinirala potrebne ukrepe. S požarom se bori 1250 gasilcev, policistov in gozdarjev, po ulicah mesta z 250.000 prebivalci pa patruljira okrog 2000 oboroženih mornarjev, ki skrbijo, da ne pride do plenjenja. Pri gašenju požara pomaga tudi 20 helikopterjev. Valparaiso ima soseske po 42 hribih in ogenj jih je do nedelje zvečer povsem uničil šest, kasneje pa je požar izbruhnil še v dveh drugih in grozil, da se razširi naprej. Gasilci imajo otežen dostop predvsem v revnih barakarskih naseljih, ki so iz lesa. Župan Valparaisa Jorge Castro je za čilsko nacionalno televizijo dejal, da so uredili zatočišča za tisoče prebivalcev, ki so se bili prisiljeni umakniti pred ognjenimi zublji, še poroča AFP. Iz ženskega zapora so preselili več kot 200 zapornic, ogenj pa ogroža tudi zgodovinsko središče Valparaisa, ki gosti nacionalni parlament Čila. Leta 2004 je bilo uvrščeno tudi na Unescov seznam svetovne dediščine, vsako leto pa privabi na tisoče turistov. To je najhujša katastrofa, kar jih je kdaj doživel Valparaiso, je povedal regionalni vodja Ricardo Bravo, Bacheletova pa je kasneje menila podobno. Mesto je velik požar nazadnje zajel leta 1953, ko je umrlo kar 50 ljudi. Predsednik Putin sebi in premierju Medvedjevu povišal plačo MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je sebi in premieru Dmitriju Medvedjevu za 2,65-krat povišal plačo. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik Kremlja Peskov, gre za »zapoznelo usklajevanje plač«, saj predsednik in premier v preteklosti nista bila vključena v splošno povišanje plač v javnem sektor-ju.«Predsednik in premier sta v naši državi praktično najnižje plačana predstavnika najvišje oblasti«, je Peskov dejal za radio Eho Moskva. Po podatkih, je Putin lani zaslužil okoli 74.000 evrov, Medvedjev pa 86.000 evrov. Z zadnjim povečanjem bo predsednik zaslužil okoli 196.000 evrov, premier pa 227.000 evrov.