vr * jy f\T\ A Igg Zjodilljcmh državah. H I - / ^ ^^^ I ^J /A B m I BIB tm mo v zalogi. Kdor rojakov ga še ni- fctmj* vsak dan JzvzmM m. m i M L / ^ • 1 ^ i M B m/ m^ff L & ma? naj hitro P056261X3 njem 111 nam I Mj^l . -■^-■k« ^^ J^k dopošlje 30 et., kar se tudi lahko s: y*m*iMmm*v, / poštnih znamkah zgodi. 4L.................... .. S Ust sloveasldh delavcev v Ameriki. up™***. Naroda". Ny 82 Cortlandt St., New York. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered m Second-Glass Matter, September 21, 1903, at tke Post Office at Hew York, N, Y., under the Act of Congress of Xarck S, 1879. TELEFON PISABNE: 4687 CORTLANDT« NO. 42. — fiTEV. 42. NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 19, 1910. — SOBOTA, 19. SVEČANA, 1910. VOLUME XVILL — LETNIK XVHL < Newyorški mayor začasno umrl. "f 0 RA2NAŠALCI ČASOPISOV SO PO MESTU KRIČALI, DA JE * MAYOR UMRL; DOBRA KUPČIJA. Ko je mayor Gaynor o tem izvedel, i je uradoma in osobno vest i s a n i k a 1. tr't>* OBILO SMEHA. T' —o— Včeraj zvečer sta dva • raznašalea čahopiaov pričela na ves glas kričati t po ulicah, da je bil mayor Gaynor umorjen. Kjerkoli sta se pojavila, ■tam je nastala med meščani velikanska razburjenost in povsodi se je pričelo žalovanje za mayorjem, ki je šele pred kratkim nastopil svoj urad. Kričanje prodajalcev časopisov je slišalo na tisoče ljudi in tako so uekteri takoj telefonično sporočili žalostno novico v najbolj oddaljene kraje našega mesta, tako, da se je kmalo po vseh večjih restavrantih, kakor tudi po zabaviščih pričelo govoriti o may-orjevej smrti. Baš, ko je šlo občinstvo v gledališča na B road way u in 44. ulici, sta se 1 pojavila oba prodajalea na imenova-1 nih ulicah. Iz hotelov so naravno takoj prihajali mozki in ženske in vse ! je kupovalo časopise, ne da bi pri tem gledalo na drobiž. Tako sta oba raznašalca zaslužila obilo denarja. Ne 44. ulici ju je oblegala velikanska množica ljudi, kteri vsi so hoteli do- j biti časopise. Ko so potem dečki, ki prodajajo časopise pred Hippodro- !. mom slišali o mayorjevi smrti, so še , oni pričeli kričati o groznem dogodku in tako so tudi oni razprodali' svojo zalogo večernega časopisja. Pred Hippodromom je kupil prvi časopis blagajničar Edwin Volk, nakar se je takoj podal v svoj urad, da bi bral o umorstvu mayorja, toda dasiravno je pregledal vseh 24 strani ni našel nikjer niti jedne besedice o Mr. Gaynor ju. Vsled tega je telefoniral uredništvu dotičnega časopisa, od kjer je dobil odgovor, da uredništvo ni izdalo nikakega posebnega iz-danja. Volk je potem' o tem obvestil j policijo, ktera je pričela zasledovati! prodajalce časopisov, ki so oznanje-vali mayorjevo smrt. Policajem sei pa -to ni posrečilo, kajti premeteni prodajalci so neznano kam zginoli na 47. ulici. Istočasno so pa razni ugledni meščani, politiki in drugi odpotovali v Brooklyn, da se v mayorjevi hiši o-sobno prepričaj i o njegovej smrti in d k izrazijo vdovi svoje sožalje. Ko so pa prišli k mayorju. so jim povedali. da je mayor popolnoma zdrav in da ga ni nihče umoril. »Med obiskovalci so bili nrravno tudi časni 5 k i poročevalci, kterim. je mayor podal sledečo izjavo: "Uradoma, kakor tuii zasebno za-nikujem vest. da sem mrtev. Ustrelil me ni nihee in tudi na polovico mi ni nihče ugasnil mojega življenja. Za- i jedno se zahvaljam vsem onim ljudem kteri so se t-clefoničnim potom povprašali o moji smrti in izrazili članom moje rodbine sočutje. Jutri ob običajni uri bodem v uradu, ako me . kedo pred jutrom ne pokoplje." . —- o Nesreča na morjn. Christiansand, Norveška, 18. jati. Dfttiski parriik Cambodja se je včeraj pri Grimstadu, Norveška, potopil. Trinajst mornarjev se je rešilo, do-čhn jih je 16 v rešilnem čolnu odplu-lo. Slednji so najbrže vtonili, kajti dosedaj o njih ni bilo najti niti najmanjšega. sledu. BirH nicarafuajski predsednik na Španskem. Jose Santos Zelaya, bivši predsednik republik« Nicarague dostpel je z parnikom Allemania v Vivgo na Špansko. _ * CENJENIM NAROČNIKOM NABNANJE. Vsak naročnik, kateri se preseli, naj sam nasnani vedno svoj star in mm naslov, ker io le potem nam j» "^tTifM. ; 8 "OLAfi ITAIAM" Razstrelili blagajno. Kraj polic, postaje. ROPARJI SO RAZSTRELILI BLAGAJNO V NEKEJ PRODA-JALNICI V BLIŽINI POLICIJSKE POSTAJE. J Prišli so v prodaj alnico po rešilnih lestvah in neovirano delali. ČUVAJ JE SPAL. -o- Nepoznani roparji so prišli včeraj ' s po noči v prodajalnici pohištva tvrd- ;, ke Morris Cooper, 213 Clinton St., i j oziroma v hišo. za ktero se nahajal, policijska postaja na Madison St. v L Brooklynu. Ko so prišli v prodajal- i nic'o, so si mirno prižgali luč, nakar i so z dinamitom razstrelili blagajno, ; * ter si prilastili nekaj nad sto dolar- ! jev v gotovini in nekoliko zlatnine, ki je bila shranjena v blagajni. Vse to ( delo so izvršili povsem mirno, med-tem, ko je na drugi strani dvorišča . počivalo 50 policajev, med kterimi pa ^ ni bil niti jeden, da bi slišal Tazstrel- . bo blagajne. £ Ono, kar so roparji vzeli seboj, si- t gurno ni vredno toliko, kakor izbor- r nost in prebrisanost, po kteri so po- y slovali v bližini policije. Vsled tega se tudi policijski inšpektor, kakor tu-j^ tli vsi policaji omenjene postaje nepo- z pisno žaloste in jeze. da se jim je ta-ka zaigrala. i 3 Roparji so bili brezdvomno veščaki iv v svojem poklicu, kterega izvršujejo j c brezdvomno že dolgo vrsto let. Poli-I j cija je mnenja, da so tatvino izvršili i c najmanj trije roparji. Prodajalnica 1 v se nahaja le nekoliko korakov od vo-je! gala na Madison St. In par hiš na- i t prej se nahaja policijska, postaja. jT Med hišo, v kteri se nahaja prodajal- j niča in onokraj prolajalnice, je mali ; ^ hodnik, po kterem se lahko pride na ^ dvorišče, kjer so rešilne lestve. Po 1 teh lestvah so prišli roparji do okna, j ktero so previdno odprli in pričeli ; z tatvino. Najlepše pri tem je pa Še, da je v pisarni imenovane prodajaluice spal I nočni čuvaj, in sicer tako trdno, da ni slišal razstrelbe dinamita. Ko se je zjutraj probudil. je šele pronašel, da je blagajna odprta iu izpraznjena. Roparji so prišli v prodajalnieo naj- a brže po noči ob 2. uri. -o--| s t POSLOVANJE KONGRESA. i1 —o— ]l C V zastopniški zbornici so se posveto- 1 vali o takozvanem indij an- v akem predlogu. Washington. 19. febr. V zastop- ^ uiški zbornici so se včeraj posvet o- 1 vali o raznih predlogih glede dovolitev za indijanske rezervacije in za 1 vzgojo Indijancev. Predloge glede c dovolitev za indijanske, zahteve do 1 sedaj niso spremenili. Po tem posve- s tovanju je prišlo na vrsto posvetova- 5 nje o proračunu za poštne urade. * i -o--J t Po demonatracijih v Nemčiji. i Berolin, 18. febr. Izgredi v Fran- I kobrodu ob M. so bili glasom novejših 1 poročil izdatno .hujši, kakor se je 1 včeraj poročalo. Množica je policijo 1 sprejela z palicami, steklenicami, noži, in sličnim orodjem in pri tem se je tudi marljivo streljalo. Policaji so naravno rabili meče in tudi revolverje, tako, da je na obeh straneh mnp- , go ranjenih. j Mnogo ljudi je bilo pri tem ranje- ^ nih in sicer največ pasantov, kteri z ] demonstracijami niso imeli ničesar o- praviti. V razne rešilne postaje so j prinesli dvajset policajev in nad pet- , deset civilistov, kteri vsi so bili več , ali manj ranjeni. Brezdvomno je pa } na stotine ljudi ranjenih, ne da bi se , od njih vedelo, kajti njihovi prijatelji j so jih odvedli domov. ( Protestni shod, kterega so socijalni demokrat je v Frankobrodu sklicali, se je povsem mirno završil, toda po ] shodu se je pričelo demonstriranje i po ulicah. Kakor se poroča iz Fran- i kobroda, j* v kratkem pričakovati na- i daljnih nemirov. * > i • , Podražitev kruha. Trust za kruh. VSE VELIKE PEKARNE SE V NEW YORKU ZDRUŽIJO V SKUPNO PODJETJE. Tako dobimo korporacijo z ustanovno glavnico v znesku $6,000,000. —o— KRUH ŠE NE BODE DRAŽJI. -o Ono, kar smo v New Yorku že dol-:2:o pričakovali, namreč, da se združijo vse velike pekarne v našem mestu v skupno korporacijo ali pekarski trust, se je sedaj zgodilo. Orga-nizovala s? je namreč Shults Bread Company s kapitalom v znesku šest j milijonov dolarjev, ktera obstoji po1 polovici iz zemljiške lastnine in po i polovici iz kapitalij, ktere so sedaj vplačane. V novo kombinacijo je vstopilo 12 velikih pekarn, med kterimi je Shul-tsova največja, kajti ta porabi vsaki i teden 1800 sodov moke. Te tvrdke imajo svoje pekarne v New Yorku, i Brooklynu, Bronxu in Hobokeuu, N.'; J., ter porabijo vsaki teden 11,200 sodov moke. Nova kombinacija po- j. rabi toraj dvanajst odstotkov vse j moke, kar je potrebuje tukajšnje pre-bivalstvo. Razne velike pekarne ostanejo še j. v nadalje neodvisne in k tem spada 11 znana Fleiselimanova pekarna v New ! Yorku, ki porabi vsaki teden 1300 i sodov moke, kakor tudi Martensova v Hobokenu. Imenoval se je poseben odbor novega trusta, kterega naloga!' je vrednost vsake posebne pekarne (j ceniti in kakor hitro bode to delo do-! vršrno. si bodo omenjene kombinaeij-ske tvrdke medsebojno i-azdelile del- ( uice novega podjetja. Takoj uato se j vrši volitev uradnikov in organiza- j cija novega trusta postane popolna, j Vse to delo bode trajalo le štirinajst dni ali k večjem tri tedne. -o- MRTVECI V CHERRY, ILL. t' —o— j- Iz tamošujega premogovega rova so « prinesli jediiajst trupelj. Cherry, 111., 19. febr. Iz tukajšnje- : ga premogovega rova, v kterem se je v minolem novembru pripetila raz-strelba plinov, vsled ktere je moralo umreti tudi mnogo Slovencev, so včeraj prinesli jednajst nadaljnili trupelj ubitih premogarjev, kteri so bili I od 13. novembra nadalje zasuti. — Trupla so spremenjena skoraj v prave mumije, kar se j? zgodilo vsled tega, ker so ležala trupla na prostoru, ki je bil popolnoma suL' in topel. Trnpla so bila tako posušena, da bi jih bilo prav lahko zamenjati s starimi egipčanskimi mumijami. Možtvo, ki išče trupla svojih tovarišev, je našlo trupla v takozvanem drugem hodniku. Skoraj vsi nesrečniki so ležali z obrazom navzdol in s stegnjenimi rokami. Iz tega je sklepati, da so se zadušili v vročini, ko so skušali bežati. Ko so potem rov zaprli, so ostali v vročini, ktera je bila nekoliko stopinj večja, kakor toplota krvi. Vse obleke so sežgane iu tudi obrazi so vsled kamenja tako I>oškodovani, da je vsako prepoznanje nemogoče. V rovu še vedno gori, tako, da je delo v premogovem rova sedaj zelo težavno. -o Pomiloščen izumitelj. Omaha, Neb., 17. febr. Sodnik tu-kašnjega pokrajinskega sodišča. E-stelle, dobil je danes od odbora za pomilovanje obvestilo, naj imenuje kakega človeka, kteri bode pazil na jetnika Wm. Howarda. ki je zaprt v državnih zaporih, potem, ko ga izpuste, da se mu tako omogoči izpopolniti njegov letalni stroj. Howard je namreč izumil letalni stroj, kteri je mnogo popolnejši, kakor vsi -dosedaj izumljeni stroji, kajti ta stroj balan-cira samostojno, tako, da bode z njim mogoče doseči najboljše vspehe. (Howards so poslali v državne zapore leta 1907, ker je bil spoznan krivim ropanja. V svoji j«ei j® izdelal model letalnega stroja. Posrečilo mu je tudi dobiti potrebno finančno P01?l0CV ' ' i M&J* t ■J.-.i.'-^W'Jt oBedEHi A' '. i nfWEuiSJ. Veliki izgredi v Cairo, Illinois. MNOŽICA JE V IMENOVANEM MESTU NAPADLA JEČE, DA BI LINČALA DVA ZAMORCA. Pri tem je prišlo do streljanja; jeden ! ustreljen in dvanajst ranjenih. PREPREČENO LINČANJE. -o- Cairo. 111.. 18. febr. Danes se je ' zbrala pred tukajšnjima« za pori velikan ska množica ljudi, kteri so nameravali linčati dva zamorca, ktera sta 1 kradla denarnice pri belih ženskah. (Izgredi so postajali vedno večji in se-\ daj je bila vlada prisiljena poslati Uemkaj dve sotniji državne milice ter j dvajset oboroženih deputy-serif o v, da prepreči linčanje. Šerifu Nellisu se je linčanje preprečilo, toda na ta na- i čin, da so morali njegovi deputvji i i streljati na linčarje. Xa ta način jej , bil jeden izmed napadalcev na zapore ! ustreljen in dvanajst osob jc bilo ra- j njenih. (Ker se je bilo bati. da se napadi : na ječe obnove, je šerif brzojavil go- . vernerju, naj mu nemudoma pošlje ! državno milico na pomoč, dočim je j milična sotnija K iz tukajšnjega mesta takoj nastopila svojo službo, i Sotnija G iz Effinghama Je sedaj na poti v mesto. Pri naskoku na ječe ie bil ustreljen po šerifovem možtvu Tiiomas Holli-dav. sin bivšega mayorja mesta Cairo. Njegovo truplo «o pustili ležati tam. kjer je padlo, oziroma sredi pota med i množico in deputvji. Nevarno ranjen je bil tudi neki Malonev, mož , nne žene. kteri sta zamorca prejt? n-kradla denarnico. Mnogo ljudi je bilo ranjenih, ne da bi se o njih vedelo, kajti njihovi prijatelji so jih po vedi i na varno. j Da bode prišlo do nemirov se je vedelo že preje, ozirtfeia v sredo, ko i so prijeli zamorca John Pratta. ki je dvakrat tekom jednega tedna ukradel ženskam denarnice. Prijeli ?o ga bash v trenotku. ko je zagrabil za denarnico neke mlade ženske. Slednja je so-j rodnica Miss Annie Pelley, ktero so! zamorci lansko leto umorili, vsled .•česar so lineal! v Cairo dva zamorca. Kakor hitro se je to zvedelo, je brat umorjene Pelleyeve. ki se sedaj mudi v Cairo, pričel hoditi po saloonih in pozival ljudi, naj se osvetijo zamorcem, kteri so sedaj tudi njegovo so-I rodnico ravno tako napadli, kakor lani njegovo sestro. Tako je v prime- j roma kratkem času zbral 30 do GO i možkih. Potem je množica še hitrej- j še naraščala in je krralo štela več sto j linčarjev. Vsi so potem odkorakali j proti zaporom. Tu je množica zvedela, da imajo v zaporih zaprtega nekega mladega za-morea. ki je obdolžen, da je po božiču zažural najmanj -20 hiš v Cairu. | Vsled tega je množica potem ko je prišla do zaporov, pričela glasno kričati. naj jej izroče. oba zamorca, in ker se množica ni ozirala na šerifove pozive, naj se razide. so pričeli deputvji jednostavno streljati na množico. Takoj po prvem strelu je pričela J množica bežati in sicer na vse strani. Ranjence so liučarji ostavili in ulicah. Sedaj se je pričela splošna agitacija proti šerifu. V mestu so vsi salooni zaprti. Bivši šerif Davis, je bil odslovljen, ker lani ni zamogel preprečiti linčanje dveh zamorcev in j požiganja zamorskih hiš. Ko je se- j danji šerif nastopil svojo službo, je j izjavil, da bode v takih okoliščinah, kakor njegov prednik, streljal na množico. -o- Roosevelt potuje dalje is Gondokoro. Gondokoro, Sudan. 18. febr. Bivši predsednik Zjedinjenih držav Roosevelt, njegov sin in ostali člani lovske ekspedieije, so danes odpotovali dalje z parnikom po Nilu in sedaj bodo v zadnjič še jeden teden posvetili loT vu. Takoj na to se eksj^fclieija razide. Lovska družba odfMKije potem iz Gonkore dne 26. februarja in potem se bode Roosevelt {K-tpravljal oa svoja prwdavanja v razmfe evropskih ..... ! "Veličanstvo" pride. Siamski kralj. V NEW YORK PRIDE SIAMSKI KRALJ Z YARDO DOLGIM IMENOM, DA SE Z NAMI SEZNANI. ! Imenovani kralj je jako radodaren in j zna potrositi ranozo denarja. ! 1'LESALKE POTUJEJO Z NJIM. -o- J.-dva. da se bliž.i p »mlad. že se ogiaša jiie.l daljnin.i napodi veselje .o \>o.;ovanja in obiska Amerike. 1 kot najzanimivejše dežele na svetu. Tako se poroča, da pride v naše me- i sto na obisk: Paraminde Maha Chu-Ialongkorn, kralj Siama, ki bode gost' našega mesta. To se sicer ne bode 1 takoj zgodilo, vendar bodemo pa tu-' di veseli dan dočakali, da bodemo v j j naši sredi lahko pozdravili pristno in j , pravo kraljevo "veličanstvo". I Koljke vrednosti je obisk imenova-'nega kralja v našem mestu, sledi že i iz tega. da ima "Njegovo Veličan-i stvo", kakor se poroča iz Bangkoka,' : navado, da potroši pri vsakem izletu' .— milijon dolarjev. Ako se bode to-;raj mudil le par dni v našem mestu, ;bode ostal ves njegov milijon v me-, stu. tako. da bode kralj prisiljen po-| Itovati na puf domov. Vest o kraljevem obisku je prine- j sel v New York Mr. Julius GlaenzerJ ; član zlatarske tvrdke Carrier & Co., ktera zalaga imenovanega kralja s j potrebno zlatnino in dragulji. Glaen-zer se je ravno kar vrnil iz kupčij-j skega potovanja v Siam. in tam mu je kralj zatrdil, da bode v kratkem obiskal Zjedinjene države, kar si že od nekdaj želi. Siamsko "veličanstvo'* govori yladko angleščino. Pred dvema leti je obiskal Pariz in Berolin. Sprem-Jljevalo ga je petdeset sluar in dvajset 1 plesalk. Sl?dnje pridejo brezdvom- ; | no tudi v New York, ako jilii pa ne j j bode. bodo Newyorčani sami preskrbeli kralju vse potrebne — "ple-i salke". --O-- POTRES NA OTOKU KRITU. Bil je tako jak, da je razdejal neko vas; panika med ljudmi Atene, Grška. 18. febr. Iz Krita se poroča, da se je tamkaj pripetil j danes jak potresni sunek. Pri tem je f bila neka vas razdejana. Med prebi- j j valstvom na otoku je zavladala ne-j popisna panika in vse je bežalo na ! prosto. Koliko življenj je zahteval j potres, ni znano, vendar se pa zatr-l.juje, da je moralo vsled potresa mno-igo ljudi umreti. Tudi iz raznih drugih krajev na Sredozemskem morju se javlja o potresnih sunkih. Tako so tudi na otoku Malti čutili jak potresni sunek. Prebivalstvo mest in vasi beži na prosto. Mesto Caneo je ostavilo na stotine ljudi. Jednake so razmere tudi v glavnem mestu Candia. -o-- Francija in Maroko. Pariz. 18. febr. Vlada je pozvala svojega poslanika v Maroku, M. Regnaulta, naj pošlje posebnega sela v Fes. da ponese sultanu Mulaj Ha-fidu ultimatum glede- državnega posojila. kterega je Maroko nedavno sklenila najeti- v Franciji. Istodobno i je francoska vlada obvestila tudi sig- I uatarne vlasti o korakih, ktere namerava storiti proti Maroku. Kakor na upadu. Chicago, HI., 17. febr. Ko je včeraj zvečer sedel zemljiški trgovec Jakob Bzdek v svoji pisarni, 137 iztočna 118. ulica, in govoril z dvema prijateljema, je prišel v pisarno nek ropar. ki je z revolverjem v roki prisilil vse tri, da so dvignili roke kvi-ško. nakar je od trgovca zahteval, da mu izroči svoto svoto $1500. Bzde-ku se je pa kljub temu posrečilo vzeti iz svojega žepa revolver, nakar je streljal na roparja in ga na mestu ustrelil. Ko je ropar umiral, je še dvakrat ustrelil, ter nekoliko ranil trgovea na glavi. V.xeparju,#o spo-znsti nekega desperads; imenom B. Južne republike. Boji v Nicarapi. .... MED ČETAMI VLADINEGA GENERALA VASQUEZA IN GENERALA MENA, JE % PRIŠLO ZOPET DO BOJA. I ' — Boji so se pričeli minoli torek, končali so se po noči in predvčerajš- j njim so jib obnovili POLOŽAJ. m -o- Managua. Nicaragua. IS. febr. Semkaj se poroča, da je prišlo med vladinimi četami, kterim poveljuje j general Vasquez in ustaškim genera-i lom Mena. pri Acoyapi do boja. Prvi j general je razpolagal le z :>-! puezu pomoč, kakor tudi obilo strelji-| va. Vlada je poslala tudi mnogo stre-ljiva v Leon. Poročnik-poveljnik mornarice Zjedinjenih držav brzojavlja predsedniku Madrizu iz Matagalpe, da ima od rear admirala Kimballa pismo za ustaškepra generala Chamorro. Kje je general Chamorro. predsednik natančno ne ve. kajti znanO je le. da -e s svojimi ustaši naJhaja nekje na ju-goiztoku. New Orleans, La.. 18. febr. Z nekim parnikom, ki je dospel danes iz jBIueficlds. Nicaragua, je dospelo večje število pustolovcev iz Zjedinjenih držav, ktere je prepodil general Estrada, oziroma provizorični ICpredsednik*' iz dežele. Američane so poslali domov vsled priprosnje ta-' :mošnjega konzula Zjedinjenih držav, ki je Estradu obljubil, da bode skr-; bel. da Američani ne bodo vznemirjali domačinov s tem. da se pridružijo vladini ali pa revolucijonarni stranki. -o- | Dr. Cook je sedaj v Santiago de Chile. ! ! Santiago de Chile. 18. febr. Dr. Frederick A. Cook, ki je bil lani na svojem "severnem tečaju", se nahaja v tukajšnjem mestu in je pri-poznal, da je on pravi dr. Cook. Obiskal je namreč svojega starega prijatelja in tovariša, belgijskega inženirja Rvsselberghe, pri kterem se je j mudil par ur. Oba sta bila Člana belgijske antarktične ekspedieije leta 1897—1808! in inženir je svojega prejšnjega tovariša takoj spoznal, ko sta se slučajno sestala na nekem parniku. ki je plul iz Va Id i vije v Valparaiso. Do sedaj je pa dr. Cook \cdno trdil, da imenovanega inženirja ne pozna. Denarje v staro domovini i pošiljamo sa f 10.30 .............60 kron, sa 20.45 ........................100 kron, i sa 40.90 ........................200 kron,! sa 102.25 ........................600 kron, sa 204.00 ........................1000 kron, n 1018.00 ........................6000 kron. Poitarina Je viteta pri tek svotak j Doma m nakaaane noto popolnoma Izplačajo brea vinarja edMtka. Naie denarne poifljatve IsplaHJe c. kr. poitni kranilnl arad v 1L de! 12. dnek. Denarje nam peslatt ]e naJprOI-neje do (25.00 v fstorini v pripsre- j fenem aH redstriranem pisan, ve^e ! masks po Domsatio Poslal Money | Order aH pa New Točk Bank Draft TRAXK HAgffRR 00, 82 Cortlandt It, New Tort; V. UM St QUr Am. K. Otovdnl, Mki T.... . 1 !lz Alfstro-Ogrske. .1 Strah pred Slovani. j M AVSTRIJSKI CESAE SE JE IZRAZIL PROTI GOVORU POSLANCA KRAMARA V S PEROGRADU. Fran Josip je bil dobro informiran j' o lanski slovanski konferenci na Ruskem. 3 £ LUEGERJEVA BOLEZEN. , -o-- Dunaj. 19. febr. Med miuisterskim predsednikom Bienerthem Li vo i jami j ; slovanske unije so se te dni vršile razne konference glede spremenitvc av-" strijske^a kabineta in poslovnega re-. J da in tem povodom je Eienertb naznanil vodjem imenovane slovansko unije, da je avstrijski cesar zelo nejevoljen radi slovanske konference, kte-• • • ... , . ra se je vr>iia lani v Petr< _-iadu. Tam je namreč av-trijski jwslanee iu vodja Cehov govoril -krajno navdu-j -ea govor, v kterem je dokazoval, da mora Avstrija kot slovanska država , prevzeti vodstvo vseh slovanskih dr- * žav in narodov. Avstrijski eesar si .je ta govor izposloval in je vsled nje^a zelo nejevoljen, kajti v Petro-gradu se neslovanski avstrijski narodi niso uvaževali. Cesar zelo obsoja Kramar o v govor, kar začasno ne more dobro v pij i vat i na slovansko večino v Avstriji. Dunaj. 19. febr. Bolezen dunajske-" ga župana dr. Lueserja p staja vedno * bolj nevarna, tako da so zdravniki mnenja, da ne bode več okreval. Se- 1 daj so morali župana v drugič oj»eri- 5 rati. Dane« pride v njegovi bolezni tlo krize, j ; * -O-- AVSTRIJSKI KMETSKI PLES. ' Letna veselica avstrijskega družtva v New Yorku. i —o— " V ponedeljek dne 21. februarja I j vrši >e splošno priljubljena vsi'.ko-? i letna veseliea avšt-i j-' i pevskega ;uiužtva v New Vorizu i.i sio *r v istih ' {lokalih, kakor vedno, namreč v C r and "'Central Palace na ii.gton Ave., "Jmed -1:5. in 44. ulico. Prireditelji imenovan« veselice so Avstrijci, kteri ni.-d člani naše kolonije dobro poznani. Predsednik odbora je znani Ignac Xeumayer, bivši lastnik hotela Vienna na J. Ave. v New Yorku. kamor tudi Slovenci t re dno zal,«jajo. Podpredsednik je lv. - Adamič, ki je Slovenec. V odboru x so zastopane tudi vse druge avstrij-_ ske narodnosti razun Italijanov. Da bode slavnost izvrstno vspela, i je že v naprej zajamčeno, kajti odbor je skrbel, da se je pripravilo vse, "; kar je bilo za vspeh potrebno. V osta- - lem je ta veselica tndi v am-riških e.krogih tako priljubljena, da bode 'imela kolikortoli ameriški značaj. ---o- n J 3 Žrtve katastrofe pri Balearih. Ciudadela. Baleari. 19. febr. Medtem. ko je s parnikom General Chan-e • zy vtonilo l-j(i osob. so dosedaj tukaj o! našli le sedemindvajset trupelj. ktere a je vrglo valovje na kopno. Skoraj i vsa trnpla so bila trola. kajti valovje m je nesrečnikom obleko raztrgalo in jim deloma tudi vse ude polomilo. II Ubegli sloni. San Francisco. Ca!.. 18. febr. Vče-^raj zvečer se je tukaj vršila velika ^ [parada, pri kteri so vodili seboj tudi ^ | čedo slonov. Ko se je parada zavr-^ j šila in ko so vodili slone domov, so ijse trije utrgali in ušli ter bežali ka-t;kih 30 blokov daleč. Med ljudmi na jnlicah je nastal naravno velik straL*, ^ J in ker je vse bežalo na varno, je po inekterih mestih nastala velikanska j gneča, v kteri je bilo mnogo ljudi ra-^ i njenih. Sloni so končno bežali v ne-j ko prodajalnieo mesa in ko so tnkaj . j vse zdrobili ter pohodili, so odšli v 'neko gostilno, kraj ktere je tudi pro-k|daja vina. Tu so pometali vse sode raz stojal, tako. da je več sodov po-^ pokalo, vsled česar so sloni precejšnjo količino vina popili in potem nadaljevali svojo pot. Nekoliko pi- * jane slone se je potem posrečilo spravit i na neko praznp stavbišee, kjar so jih zvezali, - * _ "GLAS NARODA" (StovvnksDaUy.; . L Owned ud published by the Wovenlo PuMlehlng Co. (a corporation.) k FRANK SAK8ER, President ' f VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Brain«« of the corporation and eddree— of above officers : 82 Cortland t •treat, Borough of Manhattan, New York Otty, N. Y. celo leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00- ! - pol leta.........1.60 *• leto u mesto New York . . . 4.00 * pol leU ta mesto New York . . 2.00 " Evropo za vse leto . . . . 4.60 ^ 44 *• po! leta.....2.60 " " " četrt leta .... 1.75 * Dopisi brez podpisa in osobnoati ae ne —tinnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order, Pri spremembi kraja naročnikov j Kimo, da se nam tndi prejšnje raliAče naznani, da hitreje najde-ao naslovnika. c" , i I Dopisom in posiljatvaa naredite ta na* rtov: « • "GLAS NARODA" - 1 MOortlandt S L, New York City. Telefon 4687 CortlandL ^^■——t. Koncem tedna. j r -o- V New Yorku se je dognalo, da se : dajo uuši policaji kaj radi podkupiti. ( ? da si na ta naein povečajo svoje pri-; liodke. Vsled te0 centov! Ako bi se kazni pri • tatvini merile vedno po tej meri, bi ; gotovi bankar ji morali sedeti do sod- jnjega dneva v Sing Sinen... * * * Vse na svetu se izpopolnuje in tudi ii;Ciiii;agu postajajo moderni. Dokaz: seeesijonistično-ekseentrična oblika v _h>likah in pisavi najmodrejšega in naj-, učenejšega glasila... * " * * ♦ Nov zakonski predlog na/Tubi: v j "nadalje naj se dovoli predsednika re- i publike nekaznovano kri t i kovat i in poljubno žaliti. — Pri nas je boljše, kajti sodišče je nedavno razsodilo, da |j se zamore to vršiti nekaznovano in < sicer brez j>osebnega zakona... ji * * * P Ko je prišlo poročilo, da je sedaj i tudi južni tečaj odkrit, se je Peary 1 najbolj vzrujal, kajti domislil »? je. i da je z njegovim poklicom pri 1 kraju... / I » * • Pokojni belgijski Leopold je osta-i' \nl papežu dva milijona frankov: ni < čuda, da je postal blažen, in ni čudo, > s rta ga Cleo de Merode sedaj po nje- i govi smrti, toži na izpolnitev — pis- 1 menih obljub. 1c • e • ; j j Toda je že tako na svetu: vsakdo i ve. da čim več se da, tem preje se; f pride iz — vie. — Tozadevno trplje- i nje se bode tudi za naše rojake v 1 New Yorku sedaj izredno pokrajšalo, i ker imamo že svoj — samostan. In 1 td je pravi ter se ga ne sme zame- i »jati z onim starodavnim, kojega so i t ie&cli rojaki povodom predzadnje kri-11 z« v znani hiši na Atlantic Avenue j o Iirookly n Borough... ju Toročilo iz zapada: preŠiije meso j t loseglo najvišjo ceno. — Ubpjiin Wpwt I.. | fi t ! Sedaj so tudi v senatu sprejeli zakon proti belim sužnjam — hvala 'Bogu! Stari grehi so se sedaj ravno itako postavnim potom odpravili, ka-i kor vse drugo. — Vendar pa bode z •'Ijelimi sužnjami" ravno tako, kakor s prohibicijo na jugu. Tam j? prepo\edano piti, toda pijančuje se m, še ravno tako, kakor preje... 3 • -—- ' Pisma iz Koroške. V III. 0 • . . 0 Oglejmo si nekoliko naše sosede ® I Nemce. njih nakane ter njih delova-3 nje! Nemci tvorijo na Koroškem do-&bri dve tretjini prebivalstva. Prebi-" vajo v severnem in zapadnem kraju dežele, a tudi v slovenskih krajih, in *,sicer po mestih in trgih. Tukaj tvorijo takozvano inteligenco: uradni-| štvo. trgovci in deloma tudi obrtniki, {sodniki so NVmci. Pravzaprav so to neniskutarji, kajti pravih Nemcev • . skoraj ni v mestih in trgih po sloven-' >kem delu dežele. Nemške naselbine * iv slovenskem delu so Spodnji Dravo-.'grad, (lutštajn, Preval je, Ptiberk, j \ elikovee. Doberlavas, Železna Kap-, ta, Borovlje, Podklošter, Trbiž in tu- ■ >li v nekterih večjih vaseh1 so že Nem-jci v precejšnjem številu. Celovec in .j Beljak sta že, ali pa bosta vsaj v j kratkem popolnoma v nemških kra-]jih, kajti, da izginejo Slovenci se- ■ rerno od Celovca ali tudi precej daleč proti jugu, je samo še vprašanj? časa. Nasproti Slovencem, ki tvorijo I po večini samo kmetski in delavski! stan. imajo Nemci vse stanove. Vele-! posestniki, plemenitaši, ki imajo tudi j v slovenskem delu lepa posestva, so : skoro vsi Nemci. Grofje Goes, Ro-. isenberg. Thurn. Henkel-Donnersmark - imajo v slovenskih krajih velik del 1 najlepših posestev. Množijo jih ved- j no bolj in bolj in v podjunski dolini ( imajo grofje Thurn v pliberškem o-; i kraju že največje in najlepše kmetije r svojih rokah. Meščauski stan je v vsej deželi, tu-j di v takozvauih jezikovnih otokih, nemški, oziroma nemškutarski. NVm-, ška buržoazija v mestih — tvorijo jo i . uradniki, trgovci, obrtniki — je naj-bolj zagrizeno nemško-nacijonalna: otra je največja sovražnica vsega, kar je slovensko na Koroškem; ona vodi, vso koroško politiko in ves boj proti Slovencem. V njej imajo Slovenci j najhujše protivnike in zatiralec. Nemški kmet je — more se splošno reči — miren. Tudi ni nikakor na | stopinji olike, nego slovenski,i kljub temu, da ima več pripomočkov j do izobrazbe. Ima ljudske šole, ima ; kmetijsko Šolo in nemško-nacijonalna i gospoda ga tudi neguje kolikortoli-: ko: ali kljub temu le ne nadkriljuje slovenskega kmeta. Delavci po mestih in v tovarnah so ; : |w> večini nemški; v slovenskih' kra- ■ .jih tudi slovenski; toda mišljenja so le Jiemško-nacijoualnega ali pa soci-jalno-demokratskega. Nem.ško-nacijo- . nalni so po večini vsled pritiska nem-; Ške-uacijonalnUi nadzornikov in urad-i ttikov. Delavci so večinoma iz kmetskih slojev, selijo se v mesta v tovarne in tu so po večini izgubljeni za Sloven-1 <*e. Pritisk od zgoraj, občevanje z! Nimci. prejšnja vzgoja v šolah.. vse . to vpliva, da se slovenski proletari-jat potujčnje takoj, čim je prišel v mesto. Kakor že rečeno, tvori buržoazija i v mestih in trgih naše največje na- • "sjnotnike. Vso koroško deželo vladal ' -o večini uradniki. deželni in državni, trgovci in J zdravniki po mestih in trgih, potem j razni fabrikanti itd. Po deželi ima j I ta stranka glavno oporo v učiteljih, od kterih so najzagriženejši nastavljeni v najlepših slovenskih krajih.! Izmed vseh alpskih dežel je Koroška najbolj neroško-naeijonabia- Tu via-} dajo najzagriženejši Nemci in nem- j škutarji. Metniz, celovški župan, Do-! bernig, sin slovenskih starišev, posla- j nec celovškega mesta, Vsenemec pro-1 f-sor Augerer so znani voditelji koroških Nemcev. Nemški Volksrat za Koroško odločuje v'vsem, on poveljuje na vladi, vse se vrši po njegovem povelju, na njegov mig se dela vsak korak. Vsa mesta imp v evidenci in povsod po deželi nastavlja i svoje pristaše. Nemški klerikalci imajo le v labudski dolini nekaj veljave; drugod pa gospoduje tudi po ! defceli nemška ljudska stranka s svojimi učitelji in zaupniki. Pripomi- ' I njamo tudi, de v narodnih stvareh gredo nemški klerikalci z nemškimi i naeijonalci roka v roki in poslanec < Waleher ni nič manj nemško-nacijo- ! n al en, nego Dobernig ali Angerer. Lahko rečemo, da se vsa politika i nemških nacijonalcev koncentruje v i tem, da prej ko slej ponemčijo vso 1 Koroško. V ta namen delujejo njih i obrambena družtva, podružnice 8ud- j marke in Schulvereina. Ta družtva i imsjo v slovenskem delu dežele že ? temo ali celo vež slojih podružnic, i - i posebno vnemo se obračajo na slo-1 ! venski Rož, ki se posebno v zadnjih 5 letih rapidno ponemčuje. Lepa Rož-1 - na dolina, junska dolina, tudi zilska. j s imajo že toliko zasejane ljulike tujih ! • elementov, da človek najrajši ne pre-? uiišljuje o tem. Vse večje vasi v slo- i ? venskem delu dežele so zasejane z nemčurji, ki so propagatorji nemštva. V vsaki večji vasi, posebno v Rožu. nahajamo gostilničarje odločne nera-škutarje, trgovce ravno take; vsaka večja vas ima nemškutarsko požarno : hrambo, ali pevsko družtvo, ki jih ; vodijo uemško-nacijonalni učitelji. Ti zbirajo šoli odraslo mladino okrog sebe in jo še nadalje vzgajajo v svojem duhu. Kako da ti vzgojitelji vzgajajo mladino, smo že neko-1 liko omenili. Kako agitirajo pri vo-1 litvoh, je znano. Učitelji so najhujši, zmaj, ki požira in okužuje slovensko mladino in jo jako pokvarja, da je ' | izgubljena v vsakem oziru. Česa ima-' mo ob takih razmerah, ki so — žal — preresnične, še pričakovati? Učitelji, razni gostilničarji in trgovci po ' vaseld v slovenskem delu dežele so tisti element, ki razjeda deželo in uni-j ' čuje slovenski živelj na kmetih. Ra-zun tega tvorijo mogočne nemške trdnjave po deželi železnice. Od spodnjega IiravogTčula do Beljaka ima 1 južna železnica celo armado nemško-nacijoualnih uradnikov, ki vplivajo na razvoj ponemčevanja. Od Celovca do Podrožice služi na državni železnici enako organizirano zagrizeno nemško uradništvo; celo f nadzorniki delavcev ne zaostajajo za j svojimi predstojniki, iu na mnogih krajih se je že prigodilo, da so na-' ravnost prepovedali delavcem^ med ' seboj slovensko govoriti (Privalj). Kako se širi nemškutarjenje med de-: lavci, to je groza opazovati. Cesto ' mi je prilika, da občujem z železni-' škimi delavci; žalostno je poslušati, 1 i kako v jezik govorijo ti nesrečneži, j Vsi izrazi, ki se tičejo železnice, so i ! i t uji, spakedrani, in kar so si prido-iblli tujk že v šolah in potem pri že-le-znici, se zliva v naravnost neznosen ■ je-zik. Zanemarjenost železniških delavcev na Koroškem je velika, žga-' jnjepitje, surovost itd. je splošno. Juž-' na železnica nima niti enega slovenskega napisa; uradovanje je povsod izključno nemško. Nemško-uacijonal-! ni element na deželi tvorijo nadalje raani občinski tajniki, orožniki, finančni stražniki, in vlada se sporaz-j umuo s Volksratom ob nastavljanju 1 i iu prestavljanju ozira na njih mišlje-: i uje. Slučajev bi bilo za to neštevit-■' no. Kolikokrat sem bil posebno pri i finančnih stražnikih za tolmača, če ] so imeli pri Slovencih opravka! To ] bi bila kratka črtica o nemškem prodiranju na deželi. _ _ DOPISI. —o— Milwaukee, Wis. Cenjeni gospod urednik:— Želim si potom Vas pogovoriti se j ; nekoliko z Milwaučani o nečem važnem in splošno koristnem. Saj veste, gospod urednik,/kako je j to sitno in nadležno delo, če se mora j jioliko radovednežem, kakor v Mil-j itvankee, govoriti in razpravljati eno in isto stvar posamič. G. urednik, že zadnjič, ko sem pi-1 sal, kako smo delali ob novem letu "grevengo" za stare grehe iu kako :smo zaprisegali trden sklep, dušali ; smo se polni navdušenja, da bodemo ! od zdaj naprej nastopili tem ener- j IgiČneje za stavljene si nam cilje. IVavijo sicer, da je navdušenje ob takih prilikah podobno viharju, ki' zopet izgine, potihne. Vendar, dasi ■ ;sem bil sam bolj pesimističnega mne-! inja, me jč'nekaj, kar so dosegli da-' ;nes tukajšnji rojaki, naravnost pre-j seuetilo: Pridobitev važne postojan-1 ke tukajšnjih Slovencev. tNaenkrat se je raznesla vest, da j j dela tajni odsek tukajšnje "Gospo-j Idarske družbe" pogajanja za nakup j i nekega, sredi največjega prometa in f najboljše zveze nabajajoČega se sve-1 ta. Potem pa je bilo dirkanja, na-j i migavanja in namežikavanja na vse j strani. Slo se je, kakor pri tisti ro- \ ži: bo, ne bo, bo, ne bo — tako dol-j go. da je svet padel naposled v slo-! venske roke. Da je vzbudilo to mno-i go senzacije med vsem slovenskim | občinstvom, kakor tudi tujci, si je J lahko mislitj. "Gospodarski dru- j žbi", ali s polnim imenom "Prvej! jugoslovanskej posojevalnej in stav- \ binskej družbi" pa moramo le čestitati nad tolikim vspebom; saj pa se čuje, da ona tega sveta ne spusti iz rok in če bi ji bilo na ponudbo lepo število tisočakov profita. Seveda sedaj vse radovedno vprašuje, kaj bode s svetom. Oni frečer ob novem letu se je namreč g. Ivan Ermenc v. svojem slavnostnem govoru izrazil v veličastnih besedah, "....da tem preje vzrast? iz tal naš "Slovenski Dom", na kte-renj bode zaplapolala slovenska zastava v popos nas vseh, in v vzgled vsem drugim slovenskim naselbi- i nam..." Ker pa se sluti, da se lto- ; •i iiii ilMiiiiriiiP^" go prevdarnih mož, ki vedo ceniti, kaj nese tako podvzetje in koncentriranje vsega slovenskega obrtništva, trgovatva in splošnega gospodarstva, občuti se lepo, kako rapidno ■i naraščajo v zadnjem času delničarji. •|Da, usiljujejo se celf» tujei, ki menijo : seveda, če nas zopet zainteresirajo. da bi pozneje iz nas še vedno kovali . i gToae, kakor so jih do sedaj. Ali temu bo težko tako! Že sedaj menda i protestirajo mnogi delničarji in sili-1 i jo, da naj glavni odbor izda preciz-l nejšo odredbo, po kterej bi se omejil naval tujcev. Glavni odbor pa je,, ' i vpoštevajoč, da bi oni način gospodarski promet le omejil, sklical rajše ■ i veliki javni shod na dan 27. febru- ■ arja v S. S. Turn Hallo, kjer bode i pozval slovensko in hrvatsko občin- ' j sivo v masi. da se vsede sedaj k polni mizi. ter da tako napravi protiutež! tujcem. Na željo glavnega odbora ■ odposlali so se tudi različni govorniki na zasedanja različnih družtev, kjer se je povsodi pokazalo živo zanimanje za slovensko gospodarstvo. Odlikovala sta se pri tem posebno [ jgg. Ivan Ermenc in Ivan Podjcd, kte-ra oba razumeta v jasnem in odločnem govoru povedati občinstvu, za kaj se gr?. Tako vsi pričakujemo sedaj dneva 27. februarja napeto in ravnoiako upam sam, da Vam bodem mogel }>oročati takrat naravnost nekaj presenetljivega. Da se dotaknem tudi drugih raz-1 mer. moram poročati, da vsporedno , z isto živahnostjo prodira tukajšnje j ■ I Samostojno podp. družtvo "Sloira". Poročal sem Vam že park rat o tem drnžtvu, a da se hode to v svojem procvitanju in razširjanju držalo ta-1 ko vstrajno in dosledno, te V 4 matiiem, nevralgijo, iviajenj« t ^ Dobi se v vseh lekarnah po 25 J \ F, Ad. Ricbter & Co., g ■a y\ Paxlte na varstveno .y „ »u.nM««Jri)m. yw^f I .—jjaa^fa———— I velike dinamične iznajdbe. Na podlagi Wattovih poskusov in izkušenj i >ta konstruirala dva Francoza, neki grof in inženir, majhen parnik na I reki Seine v Parizu, toda stvar se je pomikala tako počasi naprej, da je J niso mogli rabiti. Prvi parobrod, ki je bil res nekaj posebnega in vseskozi vreden, j^kon-slruiral Amerika nee Rob?rt Fulton v Kcw Yorku v letu 3806 in že eno leto i .... . kasneje je vozil z njim po reki Hudson. Strašno so se mu nekteri smejali in se norčevali iz drznega moža, I ko j.* povedal o svoji ideji, in zasmehovanja tudi še tedaj ni bilo konec, ko se je naposled Fulton vendarle spravil na praktično delo. Vse je I stalo že izgotovljeno; Fulton je stopil na ladijo v svrlio prvega poskusa: že je gorelo pod kotlom in razvijala j s L- je pura — velik del ljudstva se mu je se vedno rogal, dokler «e ni pričel parnik pomikati naprej na dan 7-ga oktobra 18t)7. Xa uro je prevozil parnik 8 kilometrov. Dolgost mu je bila -42'o m in širokost -M2 ni. Kolo ;je merilo v premeru skoro 5 m. Fulton je bil navaden, priprost irtel. inik in teoretično se je opiral 11a i \V atta, od kterega je dobil parni stroj za svojo ladijo. na Millerja. od kterega je dobil kolesa, in na Svrn-ingtona. od kferega je prejel načrte za obliko svoje ladije. l>asi je znal vs? te tri stvari taki) lizborno kombinirati, da so adoptirali njegov parnik že drugi dan po prvi vožnji kakor pasažirno ladijo, vendar ni imel sam dosti sreče. Revež, ka-\ kor je bil od rojstva, je moral prodajati patente svojih izumov za iz-1 redno nizko ceno. Prvi parnik v Evropi, ki je ostal j v trajni uporabi, datira iz leia 181'J ; ua reki Clyde na severnem Škotskem. ; Njegov konstrukter je bil Henry Bill. ! Na Nemškem so dobili prvi uporabni parobrod leta 1817, v Adrijanskem morju je plul prvi parnik leta 1819. ' pred flO leti toraj. in sicer je bil konstruiran v Trstu in je napravil svojo prvo vožnjo v Benetk?. Istega leta je prevozil neki amerikanski parnik v prvič Atlantsko morje iz New Yor-ka v Liverpool na Angleškem. Za pot, ki jo napravljajo današnji parniki -1—•"> dni, je rabil prvi parobrod 28 dni. .Trst je znamenit v zgodovini paro-brodarstva posebno zaradi tega, ker v Tr^tu je Josip Ressel napravil prve poskuse z vijakom. Vsi prvi parniki 1 so vozili namreč s polnočjo velikih koles, podobnih mlinskim. Josip Res- v sel, rodom Ceh, je služboval najprej :ia Kranjskem kakor revirni gozdar, leta 1821 pa je prišel v Trst kakor 1 gozdni mojster. Jako zgodaj (1812). 1 ko mu je bilo komaj 19 let. je že re-| šil problem vijaka (propelerja) teo-' retično popolnoma s tem, da je uporabil idejo Arhimedovega takozvane-|ga večnega vijaka. Ko je leta 1829 v Trstu napravil prvi parnik na vijak in je imel na prvi poskušnji oko-lu 40 osob na krovu, je šla stvar nekaj časa zelo imenitno naprej; toda potem se je pri stroju nekaj pokvarilo, počila je neka eev, in dasi ni I propeler na tem gotovo nič kriv in i ravno tako ne Ressel — je avstrijska policija vendar prepovedala temu možu z vso strogostjo vsako nadaljnje eksperimentiranje s to iznajdbo. Ressel je bil kakor z zavezanimi rokami in ko se mu ni posrečilo prodati svoje iznajdbe, je pač opravljal , še nekaj časa svojo novo službo ka-; kor mornarični snbintendant in kas-| nejši mornarični gozdarski intendant, I toda vsled bolezni je moral službo popustiti; prišel je v ljubljansko bol-I uišnieo, kjer je leta 1857 umrl v — ! siromaštvu. Pokopati je na ljubljanskem pokopališču in pred dunajsko i tehniko ima postavljen skromen spo-i menik. Anglež Smith je po Resselovih idejah napravil na Angleškem leta 1838 nove poskuse, ki so se seveda izvrstno obnesli in mož je dolgo časa veljal kakor pravi izumitelj, dokler se ni na podlagi Resselovih risb iz leta 1812 in njegovih poskusov v Trstu 1. ! 1829 doznalo, da so se na tega moža j opirali vsi drugi iznajditelji. Poleg teh tehničnih izumov je jako velikega pomena za moderni razvoj pomorske plovbe ^nanstveni študij vetrov, morsldh tokov M Na tem polju zasložuje Amerika-nec Maury prvi yyaw. kakor »v- 111 i r iiAili 1' t i slovensko katoliško \ podp.društvo ^^ sveteBarbar- i> / Za Zjediigene države Severne AmerOf« \ Sedež: Forest City, Pa- * Jritorporirano dae 31. jaonarja 1902 v državi Peossy>DT<0V ODBORNIKI: Predsednik: ALOJ. ZAVERL, P. O. Box 347, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 51, Mineral, Kana. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OSTIR, 1134 E. GOth Street, Cleveland, Ohia Blagajnik: MARTIN MUH1Č, Box 537, Forest City, Pa. o « .. ITADZOENTKI: MARTIN GERČMAN, predsednik, Weir, Kans. KAROL ZALAR, L nadzornik, P. C. Box 547, Forest City, Pa. JOS BUCENELf, starejši, EL nadzornik, Forest City, Pa. FRANK ŠUNK, ILL nadzornik, 50 Mili Street Luzerne, Pa, * ■ 0 ' ■■ POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOS PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willoek, Pa. IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 522, Forest City, Pa. * « ■—o— ■■ ^ Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, C. 9. 7, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA." i tovem denarju, kar pa najhitreje, najvesfneje in na jcBii% h ) preskrbi ) FRANK SAKSER CO., \ 82 Cortlandt St., New York, N. Y. ♦ ( \ -Podružnica:--\ ( 6104 St. Ci&ir Ave., N. E., Cleveland, O. V S Čemu bi drugam sesali, ako Tam TnS rojak najboljše )] f postreže i Sedaj pošiljamo fl 100 kron avstrijske veljave za $20.45, | _______s^poštnino vred. ^ ( natelj meteoroloirir-ue.ira instituta v . Washinjrtonu. »lavnem nu-stu Zjt.'o vst'iu svetu • znane observatorije, znanstvena vre-i men ska opazovališča. Po drugi strani gre velika zasluga ■za napredek plovbe velikim pai-obro-darskini družbam, ki so v svojih žur-; nalili opisovale vsako vožnjo, vreme ;in nezgode na morju. Ta statistični 1 i materijal je izboruo služil pri pre-1 iskavanju dobrih in slabih šaus za • oceansko |>lovbo. Zlasti zaslužna je 'pa v tem oziru angleška bojna mor-1 narica, ktere oficirji so napravili tekom časa najizvrstnejše pomorsko ■ zemljevidi1. Angleži so poiskali pač , vsako, še tako skrivno pomorsko luknjo in jo natančno zarisali; in te karte izpopolnjujejo vedno in vedno. Angleži so nadalje prvi. ki so sto-j rili nekaj izrednega in velikanskega za razsvetljavo obali. Temu vzgledu so sledili vsi narodi tje do azijskih, da-so pričeli razsvetljevati svoje o-brežje. Pomorske svetilnike in pomorske svetilne ladije so uvedli An-^gleži. Njih zasluga je ravno tako. da ! s'o danes vse nevarne vodne ceste zaznamovane z velikimi hojami. In končna zasluga tega drznega pomorskega naroda je odprava po-moVskih roparjev. Pomorska policija angleškega bojnega ladijevja je bila smrtni udarec piratstvu. Narod, ki si je osvojil svetovno morje, je napravil tudi red na svetovnem morju. j IŠČEJO SE _ šivalke za ženske slamnike. Plačaj dobra in dolga sezona. Le dobro iz-, učene šivale, naj, vprašajo pri; Knobel & Jacohson, i 23 Great Jones St^ New York City.'' toMM iiarri-i ' ^ v NAZNANILO. Pozor Slovani v Ely, Mian., in i okolici! . j Vsem Slovan« . v KIv. Mi^in.. >t? ' naznanja, da j" . ■. vn -v. ' 'irila i;i e Metoda št. 1 .). S. K. J. pri za lnji . r dni >cji 'J^t. jatiua: - « ailo vstop-niuo v dtu/.f.tt znižati. Dosedaj je v bila pristopnina £(».00 in od sedaj na-e prej je le •>">.."»') za vsakega novega _ kn ndidata. V družtvo se sprejme t. vsak Slovan od 10. d<> 4"). leta. Družtvo sbornje vsako prvo nedelj.» |mi dvajsetem v prostorih star« '.nske eerkve ol> 2. uri ]x»p. i- . .... Toraj »Iragi rojaki in in sploh v~i Slo\ani, sedaj okoiieu in vsi okoli stoječi so ga gledali in komaj čakali, da bodo videli, kako pohrusta Prusa;! loda zadovoljil se je s tem, da je stisnil roke županu, ki mu je rekel: "— Tu je eden zate, sveti Anton. Prišli so to noč. Glej predvsem, da ne boš delal neumnosti, ker grozijo, da vse postreljajo in požgo, če se količkaj pripeti. Tu ga imaš. Daj mu jesti, zdi se pošten dečko. Zbogom, imam še mnogo drugih. Za cel svet bi jilj bilo dovolj." In šel je. Oče Anton je prebledel iu gledal svojega Prusa. Bil je to debel, belopolt velikan modrih očij, svetlolas,; kosmat gori do lic, nekam bebast, boječ iu dobra duša. Zviti Normandinee ga je brž pr'*tuhtal in mu je dal — zdaj že zopet pomirjen — znamenje, naj sede. Nato ga je vprašal: "Hočete juhe?" Tujec ni razumel. Tedaj se je Anton osmelil in mu je pomolil pod nos poln krožnik: — "Tu imaš, ježevec, brž polokaj." Vojak je odgovoril: "Ja" in je za-[ čel požrešno jesti, dočim je gospodar, ki je čutil, da je njegova' slava rešena, mežikal zmagoslavno z očmi svoji služinčadi, ki se je čudno muzala. ker se je bala smejati, dasi bi se bila rada. j Ko je Prus pogoltnil svoj krožnik, mu je sveti Anton predložil takoj , drugega, ki je izginil ravnotako kakor prvi; toda odklonil je t ret j'ga. i ki mu ga je hotel gospodar na vsak način vsiliti: "Alo, Se to zbaši v tre-: buli. Ali se boš pital, ali pa poveš, i zakaj nočeš razumeti, ježuh, ježuha-' Si 1. Vojak je razumel samo. da hočejo naj žre, dokler ne poči, smejal se je z zadovoljnim izrazom in dajal zna-menje, da je poln. Tedaj je postal sveti Anton čisto, domač, otipaval mu je trebuh in kričal: "Kako lep bobenček ima moje i prase!" A takoj nato se je obrnil rdeč, kakor da ima napad, in ni mogel več govoriti. Padla mu je v glavo misel, tako smešna, da ga je kar davilo: "To pa to, to pa to, sveti Anton in njegovo prase. Tukaj je moje prase." In trije služabniki so se za-j krohotali. _ v j Starec je bil lako zadovoljen, daj je ukazal služabnici, naj prinese žga-l nja in kozarčkov, in je napajal ves j svet. Trkali so s Prusakom, ki je i ml a skal zadovoljno z jezikom v zna-, menje, da se mu zdi vse to naravnost j famozno. In sveti Anton je kričal v brk: "He, ali je izborno, kaj? Doma nisi pilo takega, ti moje prase." Od tedaj ni žel oče Anton nikamor več brez svojega Prusa. Pri njem je našel svoj delokrog, to je bilo nje-govo maščevanje, maščevanje starega lisjaka. In vse okrožje, ki je umiralo strahu, se je smejalo do solz za hrbtom zmagovalcev nad komedijo svetega Antona. Zares, v zabavljanju ni imel tekmeca. On edini je bil sposoben, iznajti kaj takega. Pristna re-1 poštevska para! Vsak dan po kosiln.fee je odpravil i i. sosedom s prekrižanimi rokami in j ,je vodil M>boj svojega Nemca, ki ga je trkal po ramenu in ga predstavljal j r j •» - ~ ■ • i.ni,'. »lii.t 1 .ini,'i,tt»inu, wwm| s smehom lla lieu: "— Glejte, to je moje prase, evo, kako se debeli ta ! žival!" i In kmetje so se smejali. — To vam i je šaljivec, ta presneti Anton! — Cezar, za tri denarje ti ga pro- v! dam. i j — Kupim ga, Anton, in te vabim -' na klobase. 1 — A jaz si želim njegovih nog. i; — Potipaj mu trebuh, boš videl, j da ga je sama tolšča. I11 vsi so si mežikali z očmi, ven-' 1 dar so pazili, da se n^so smejali pre-, 1 glasno, da bi utegnil Prus navsezad- - nje .še uganiti, da se norčujejo iz njega. Samo Anton, ki je postajal od - dne do dne predrznejši, ga je potre-1 pa val po bedrih in vsklikal: "Sama l tolšča;" udarjal ga je po zadnici in 1 rjul: "To je slanina;" dvigal ga je na svojih ostarelih, orjaških* rokah, j i ki bi zamogle nesti nakovalo, in kli- i j cal: "Šest centov tehta brez od-, 1 bitka." i Privadil se je, da je silil jesti svo-, - je prase povsod, kamor je prišel. To - je bilo njegovo veliko veselje, njego- : va vsakdanja zabava: "Dajte niti, j kar hočete, vse požre." In dajali so ; mu kruha in masla, krompirja, mrzle i - mesne juhe, klobasic, ki so mu kar - same klical?: "— Jej nas, kolikor se - ti zljubi." Vojak, neumen in mehak, je jedel 1 že zaradi olike, ves vesel spričo to-. i like pozornosti, in res je postajal ve-,■ dno bolj debel, tako da je že jedva 1! dihal v svoji uniformi, kar je svetega - Antona neznansko veselilo, da je po- - navijal venomer: "— Veš, ti moje; > 1 prase, tebi bo treba poskrbeti drugo j i keho.'' 1; Sicer pa sta postala najboljša pri-! > jatelja na svetu in če je hodil starec - po opravkih okoli, ga je Prus sprem- - Ijal samodsebe iz golega veselja, da je smel biti pri njem. ; Vreme je bilo ostro; zmrzovalo je 1 hudo; zdelo se je, da hoče strašna i . zima 1870. leta ošvrkati Francijo z i najrazuovrstnejšimi biči. Oče Anton, ki je znal vsako reč - prijeti od prave strani in izrabiti pri- - ložnost. je videl, da mu bo na spo-1 mlad primanjkovalo gnoja, in ga je : kupil zato pri sosedu, ki je bil baš -jtedaj v stiskah; tako sta se zmenila, : da pride vsak večer z vozom in si na-. loži gnoja. 1 Ko se je približala noč, se je od-, pravil torej vsak dan na pristavo ■ Haulesov, oddaljeno kake pol milje, 1 vedno v spremstvu svojega praseta. , lu vsak dan je imel svoj praznik, ko je pital to živinee. Vse okrožje se je zbiralo krog njiju, kakor se zbirajo 1 Ijudj:* v nedeljo k veliki maši. Medtem je začel postajati vojak . nezaupen; in ko so se mu preveč • smejali, so se mu začele vrteti oči, - in zasvetil je včasih iz njih plamen ! togote. Ko se j:* tako najedel nekega veil čera do sita. se je odločno branil, da . bi vzel še kakšen kos, in je skušal > vstati, da bi šel. Toda sveti Anton ga je vstavil iu sunil s pestjo. Polo- 1 žil mu je obe mogočni roki na rame--; 11a in ga posadil tako trdo, da je za-, škripala stoliea pod njim. Izbruhnila je viharna radost in 1 Anton je pograbil ves vesel svoje - prase, kakor da ga hoče naučiti po-1 korščine: "Če nočeš jesti, boš pil — j Boga mi!" In je poslal v krčmo po , žganje. Vojak je vrtel svoje blodne oči; pil pa je vendarle; pil je, kolikor so Lo-, teli iu sveti Anton mu je držal glavo, vsem navzočim na veliko radost. Normandinee, rdeč kakor zlato ja-, bolko, pogled kakor ogenj, je polnil kozarce, trkal in mu nazdravljal: "Zivio!" Brez besed je Prus praznil 1 po vrsti kozarec za kozarcem. To je bila borba, tekma, osveta! Šlo se j; za to, kdo izpije več! Ko je \ bil liter suh. nista mogla več ne ta , ne oni. A nikdo ni bil premagan. Po- - bivala ta se sproti, to je bilo vse. ■ Jutri l>o treba pričeti znova! ! Pri odhodu sta se opotekala in sta - pričela stopati kraj voza, ki sta ga . vlekla počasi dva konja. Sneg je pričel padati in brezm?seč- - na noč je odsevala tožno v tej mrt-. vaški belini planjav. Mraz je začel .stresati oba voznika in je povečal njuno pijanost; sveti Anton, nevo-Lj Ijen, da ni zmagal, se je zabaval s . tem,, da je suval svoje prase v rame, i j da bi ga prevrnil v jarek. Oni se je : 1; skušal izogibati napadom z umika-. njem in je zarobantil vsakikrat ne-; kaj nemških besedij z jeznim glasom, I ki je silil kmeta v glasen smeh. Navsezadnje se je Prus razjezil in baš v -trenutku, ko ga je zadel Anton z novim sunkom, mu je odgovoril s težkim udarcem s pestjo, tako da se je kolos zamajal. Tedaj ga je starec, razvnet od pi-l jače, pograbil z rokami okoli telesa, ] stresal ga je nekaj sekund kakor ma-j lega otroka in ga je zagnal z vso silo na drugo stran ceste. Nato je prekrižal roke in se začel, zadovoljen s svo-jjim postopanjem, nanovo smejati. Toda vojak se je živahno pobral, igologlav, ker se mu je čelada odpela, Ipovlfkel sabljo in se vrgel nad očeta Antona. Ko je kmet to v^el, je pograbil svoj bič, svoj veliki bič od bož- in.rrnrm^M ii 1 ■' i 11 Hirffci ni hff jega drevea, raven, močan in vitek j kakor goveja žila, prek srede. Prus je navalil nanj čelo sklonjeno,1 orožje naprej, pripravljen, da ga ubije. Toda starec je zagrabil s celo pestjo ostrino, ki mu je ima z ostjo prevrtati trebuh, tako da ji je odšel, { sam pa je zamahnil z enim samim t ! suhim udarcem svojega nasprotnika, z debelim koncem bieevnika po temenu, ki se mu je vsled tega zvali! ! pred noge. Nato je gledal začudena se je stresal venomer vsled groze, ki razburi vse naše živce. Odspodaj je udarila ura pet. Pes ni lioflel umolkniti. Kmet je menil, da znori. Vstal je, da ga odv?že, sa- i mo da ga ne bo Slišal več. Šel je doli po stopnjieah, odprl vrata in zabre-' del v noč. Sneg je padal še vedno. Vse je bilo belo. Poslopja'pristave so tvorila velike temne proge. Kmet se je približal bišiei. Pes je j hotel utrgati verigo. Spustil ga je. Tedaj je "Požeruh" planil v skok, nato je mahoma obstal, dlako naježeno, tace iztegnjene, zobe v vetru, i nos obrnjen proti gnojišču. ■Sveti Anton je drgetal od pet do temena in jecljal: "— Kaj ti je torej. prokleta para?" Stopil je nekaj korakov naprej in skušal prodreti nerazločno, motno temo na dvorišču. Tedaj je zagledal neko postavo, človeško postavo, sedečo na njegovem gnoju! Gledal jo je v grozi in težko sopel. Toda hkratu je zagdedal tik sebe ročaj vil, zabodenih v zemljo; izvlekel: jih je iz tal in v onem navalu stra- i hu, ki napravi drzne celo največje! bi videl, kaj je. Bil je on, njegov Prus, ki je izlezel ves blaten izpod svojega gnojnega pokrivala, ko ga je bilo ogrelo in oživilo. Sedel je čisto mehanično in ostal tam v snegu, ki je naletaval nanj, pokrit z nesnago in krvjo, vsled (pijanosti Jš? »ves onemogel, zmeden vsled udarca, izmučen vsled rane. Opazil je Antona in ker je bil tako zdelati, da ni mogel ničesar razumeti, je napravil kretnjo, kakor da se hoče dvigniti. A kakor hitro ga je starec i spoznal, se je ves zapenil kakor razjarjena zver. "Godrnjal je: "Ah, prase! Prase! Nisi še poginilo! Izdati me hočeš navsezadnje ... Čakaj!.. Čakaj!".... Zagnal se je v Nemca in vrgel proti njemu z vso močjo švojlb rok vile, ki jih je zavihtel kakor sulico, tako, da - ^ i......:......— jso se zasadili štiri železni ijoglji do 'ročaja v vojakove prsi, j Vojak je omahnil vznak in izvil se mu je dolg smrten vzdihljaj, dočim je stari kmet svoje orožje zopet izvlekel in mu ga zasajal vdar na vdar ; v trebuh, v želodec, v. grlo, mahaje lin vihte, kakor da je iz uma, tako da je prevrtal vse truplo od glave do ; nog z ranami, iz katerih je tekla kri kar curkoma. Nato se je ustavil, zasopel vsled napornega dela, vsrkavajoč v velikih požirkih sveži zrak, pomirjen po do-i vršene-m umoru. In ko so tedaj začeli kikirikati petelini po kokošujakih in se je začelo 'polagoma svitati, se je odpravil na delo, da bi zagrebel svojo žrtev. Izkopal je jamo v gnoju, dosegel tla, ril še niže doli in se upiral v zanosu moči s togotnim gibanjem rok ' in celega telesa na nenavaden način. Ko se mu je zdel jarek zadosti globok, je zavalil z vilami mrliča vanj, ga pokril s prstjo, teptal dolgo časa z 1 nogami po njem, postavil gnoj zopet na prejšnje mesto in se liasmehinil ob pogledu na gosti sneg. ki mu je tako uslužljivo pomagal pri delu in zakrival sledove s svojim belim prtom. Nato je zataknil vile zopet v kup smetišča in se vrnil v sobo. Na mizi ga je še čakala polizpraznjena buteljka. Nagnil jo je na dušek, se zlek-nil na posteljo in globoko zaspal. 'Prebudil se je trezen, mirnega in upokojenega duha. ki je bil sposoben, preudariti slučaj in preračunati izid. j Po preteku ene ure je tekel že po okolici in zbiral vsepovsod! novic o svojem vojaku. Poiskal je častnike, da bi izvedel — je rekel — zakaj so mu vzeli njegovega vojaka. Vsi so poznali njuno ozko vez, zato ni sumil nikdo nanj; sam je celo pokazal sled, s tem, da je izjavil da je hodil Prus vsak večer vasovat. Starega, upokojenega orožnika, ki je krčmaril v neki sosednji vasi in imel lepo hčerko, so prijeli in \ ustrelili. n _ _Ljudska morala. Češki spisal J. S. Machar. \ V jeseni letošnjega leta sem prebival nekoliko tednov v neki nižje-av-| strijski vasici. Nekaj njenih hišic, vselj) skupaj je kakih petdeset, je raz-i t rešeno ob podnožju nevisokega gor-i skega grebena, na katerem stoji grad, t bivališče barona R., lia %-zhod, zapad in jug pa se razprostira neskončna ravnina, na kateri se vidijo samo tem-| ne proge bujnoraslih vrb v znamenje, da teko tam vode Donave. Vasica ima šolo in cerkev, nekoliko krčem, dva trgovca, pri katerih se dobi kavo, jk sladkor, žganje, pivo v steklenicah, srajce, čevlje, razglednice, smodke. Oba trgovca sta žida — torej vasica, kot jih imamo pri nas. In pokopališče okoli cerkve, kot pri nas, in na šoli umazana okna mestoma zalepljena s papirjem — kot pri nas ... Moj hišni gospodar se je imenoval Schwin-genschloegel in je imel pri sebi hčer. Ta je imela sina. ki se je tudi imenoval Schwingenschloegel. Na dvorišču, j na vidnem mestu, ravno pod oknom je dišal gnoj. vzadaj pri hlevu pa je rasel oreh, v katerega senco mi je postavil stari Sclnvingelschloegel klo-j pico in mizico, ker je takoj drugega dne zapazil mojo navado, opazovati i počenjanje gosi, rae in kur na dvorišču. Gledal sem po cele ure na to pe-jstro družbo in mislim, da je to naj-: bolj zanimivo gledališče sploh; ta mali svet ima svoje scene, svoja pravila. svojo tragiko, komiko iu toliko i privlačnih sil, da se človek, sit ljudskega gledališča in enostavnosti njega pripomočkov, rad skloni k tem živo-tiujam. jih opazuje in pusti, da se od-počijejo njegovi živci in misli. Kakšna krasna slika je na primer ta: naše putke so bile brez petelina. Stara Schnvingensehloeglovka je zaklala petelina na žegnanje. ker so dobili tedaj obisk. Nekaj se je moralo zaklati in petelin je bil baje že tako star. da je bil skrajni čas za njegovo smrt. Za-puščenost kur je opazil lep sosedni j petelin in dan na dan tako okolu sedmih se je preril skozi plot, zakikiri-| kal, šel k zapuščenim damam in, spu-ščaje pred njimi jedno perut, se je pomikal k njim kloneč galantno glavo z rdečim grebenom, kar je za putke gotovo dokaz njegove največje pozornosti. In prebil je z zapuščenimi kurami celi dan. Ob zatonu solnca s? je vrnil zopet skozi odprtino v plotu na svoje dvoriščev Hočem povedati, da sem se zaljubil v to življenje na dvorišču. Opazoval sem ta raj v največje začudenje starega Schwingensehloegla, ki si ni mogel razložiti moje zadivljenosti. Usedel se je neko jutro k meni, in medtem, ko se je lovil njegov vnuk Leopold po dvorišču^ teletom spremljan pri vsakem obratu od prestrašenih vzkrikov kur, trobentanja gosij in ga-ganja rac, mi je razlagal to-le: Sedaj ni ničesar v vasicjL, Morali bi priti iškSf j^^o1VZ I jejo, da dajejo Bogu, kar je božjega, j toda da tudi zahtevajo, da se župnik ; obnaša, kot se za njega spodobi. Toda ! župnik — kaj bi dejal ? Pridigovati j je znal zares lepo. pridigoval je, da ! so ženskam tekle solze iz očij, in je kmete ščegetalo v grlu, in kadar je pel j v nedeljo pred oltarjem, tedaj je člo-: veka spreletelo po hrbtu---Toda tak župnik mora vedeti, da mora živeti izven cerkve kakor božji sluga. In tega župnik ni storil. Komaj je od-1 služil mašo — kaj bi dejali, kam je . šel ? — H Kohnu, k Židu na trg. Tam j je tičal do obeda. Komaj je takrat odšel za malo časa, da je pogoltnil obed in je že bil zopet pri Kohnn. Ničesar ni kupoval, ničesar popil, ^amo sedel je tam pri pultu in sicer radi-1 tega, ker je tam sedela Kohnovka — i če sem že videl Kohnovko? i Ničesar ni na njej, debela ženska, j lasje šČetinasti in ustnici kot dve papriki. Pa župnik je norel za njo. Sedel je tam in se zagledal v to židovko { — on katolik, sluga božji! Kobn je bil doma, župnik je bil pri njih. Kohn ! je bil po opravkih, in župnik je bil zopet pri njih. In še v župnišče jo je poklical včasih in ako uvažujemo vse I to. se ni treba čuditi, ako se je zgodilo 1 to. kar se je. Res je, da se čita v časopisih, da koljejo židje krščanske de-, klice in pijejo njih' kri, resnica, da i sg nam križali Jezusa, istina, da imajo talmud in sinagoge, kamor nima , pristopa krščanski človek--a župnik, katoliški dostojanstvenik se po-j niža k takile židovki in se spoprijatelji z Židom! In ako bi se vsaj trudil i spreobrniti jo — toda ne, niti najmanjšega poskusa ni napravil! No, ' naši kmetje so mu posvetili. Prestali so hoditi v cerkev, ženske niso smele 1 k spovedi, niso smele k blagoslovu in pismo so pisali nadškofu na Dunaj. I da prestopijo vsi k luteranstvu, ako ne napravi redu___In pomagalo je. Župnika so citirali na Dunaj — oni tam imajo baje velik strah pred lute-ranstvom — in prišel je nazaj in še ; tisto se je odpeljal z *vlakoin proč. Nobena ločitev, noben z bogom, noben ga ni videl. — Kam bi prišli, ako bi imeli take božje namestnike. Župnik ima vsaki dan Kristusa v rokah in obhaja se vedno in obhaja tudi druge --raditega mora soseska paziti, da ima čiste roke in čista usta. In ta Kohnova — 110, moram jo prej vi-■ j deli... "Ali je Kohn stalno tukaj?" Gotovo, lahko si tam kupim cigar. 011 ima vse, je ravno na sredi trga, Schwingenschloegljevi tamkaj tudi vse kupujejo. Da, moral bi priti prej sera in videl bi revolucijo. Sedaj ni ničesar tukaj. Samo gospod baron še jezdi na takšni pihajoči inašini, avtomobil ali i kako se že to imenuje, gre kot veter i in vsak pes beži za njim. Gospod ba-, ron ima — če sem videl vilo ne daleč od grada z imenom Bertha? — taifi ima svojo ljubico. Ona je hči nekega dunajskega arhitekta, to vilo ji je kupil 011, baron, in ona prebiva tam z materjo in sestro, arhitekt prihaja v j posete, sicer se pa pripoveduje, da baronu sestra njegove ljubiee ni tako sovražna — no, to je mlad gospod in ; divja kri. "In kaj je sedaj s faro?" II Dali so jim novega župnika. Zlat , človek. Dober kot maslo in sladek kot večer v maju. Ta ne bi še^h Kohnov- »Stari SclnvingelscLiloegel me je pe-; Ijal na večer v gostilno. Večerjal sem, 1 poslušal kmete, o katerih mi je moj • gospodar pravil to in ono. Naenkrat so se odprle duri in vstopil je župnik in za njim neka ženska. Tolsti epiku-rejec z debelimi, ustnicami in pohotni- WIIIHI ".JI1 3 i, i mi očmi, tolsta ženSčina z lenim ble-1 k | skom v očeh. a "Župnik!" mi šepne Scfrrcingen-;i sehloegel. a K!metje so ga pozdravljali: "Po-e ljubi jam roko, prečastiti!" "1 Podal jim je roko in tako tudi žen-i- i ska. i >- "Kdo je ta ženska?" vprašam, a "Zupnikova kuharica, pripeljal sT' i. jo je tokrat s seboj," mi je razložil i- moj hišni gospodar, e ; "In ta kmetom ni na poti?" nj "Zakaj? Saj je katoliško krščena, t In ko smo šli domov, so svetile zve-il zde. Veliki medved, polarna zvezda - in vse te bele, čiste zvezde so svetile "f....... -J s svojim mirnim bleskom na dolnjc-iavstrijsko vasico, kot svetijo i tam 1 daleč nad našimi češkimi kočieami... LEPA PRT I,TKA •;za amerikanskega Slovenca knpitl dobro urejeni SALOON. Cena $3000. Velika dvorana za ples in družtvene 1 seje. Strži se povprečno f80 na dan. ' Rent samo $(><) na mesec. Ako bi se kdo rojakov zanimal za to, naj se i pismeno obrne na: M. Wolf, , E. 87th St.. New York, N. Y. ; (19-23—2) Pristen importiran Cviček in Vipavec je dobiti steklenica 50 et. na dom ▼ New Yorku postavljen. Fritz Doerrhoefer, 1643 - 2. Ave., med 85. in 86. ulico, New York, N. Y. 10.548 v to je bila številka bolnika, kauri je bil zadnji v letu 1909 še sprejet v zdravljenje slavnega iu znamenitega Dr. J. E. THOMPSON-A, glavnega zdravnika in ravnatelja Slovenskega Zdravišča v New Yorku. Ta ogromni broj v zdravljenje sprejetih in tudi po kratkem času popolnoma ozdravljenih bolnikov, 1 nam zopet spričuje da je Dr. J. E. THOMPSONA iskušenost in zmožnost v zdravljenju vseh boleznij HF* Najbolša Garancija Tftf za vsakega, kateri potrebuje uspesno in hitro zdravniško pomoč, ter želi v kratkem svoje izgubljeno zdravje nazaj zadobiti. ROJAKI IN ROJAKINJE: Ne zgubite nade, ako Vas drugi zdravniki niso mogli ali Vas ne morejo ozdraviti :—zato torej Če se počutite slabi in nemočni ter bolehate na še tako teški in nevarni bolezni, kakor : reu^ ^^^^^^^^^^^^^^ na ž^l^^ ^ DR. J. E. THOMPSON. Kakor tudi tajnih moških in ženskih spolnih boleznih: triperju, čankerju, sifilisu, izcurenju moškega soka, nezmož- j nosti v spolnem občenju;—nadalje na belem toku. nerednem mesečnem čiščenju, na vneLju maternice, neplodovitosti, — tedaj se z zaupanjem obrnite za pomoč na slavnega in po vsem svetu radi njegove izkušenosti v zdravljenju dobro poznatega Dr. J. E. THOMPSONA ker ni je ni jedne AKUTNE IN KRONIČNE BOLEZNI katera bi nebila njemn dobro in natanko spoznata in katere bi se on ne upal v kratkem popolnoma ozdraviti. Zdravljenje vsih spolnih bolezni ostane strogo tajno. PAZITE DOBRO KOMU poverite bolezen v zdraviienje. Vaša lastna korist je da ne odlašajte temuč takoj v materinem jeziku pišite za svet in zdravniško pomoč na SLOVENSKO ZDRA-VIŠČE kateremu na čelu stoji slavni zdravnik : mm, J* E, THOMPSON 342 W. 27th St. New York, N. Y. 8 -------------------------- I AKO p^ a - g ♦ denarje v staro domovino, ♦ I obli se u zuesljivo trrdko, ktera ti Hitro 'm pošteno postreže S Frank Sakser Co. g 82 Cortlandt St^ NEW YORK. I A K O potres t staro domovino, kupi I \ parobrodni listek s pri a Frank Sakser Co. Jj * BZ Cortlandt St^ NEW YORK. 3 A TT O želiš svojega sorodnika, ženo ali kakega drugega iz »tarega kraja vzeti S ^ ^ ^ v to deželo, kupi S - »» parobrodni in železniški listek pn- 5 Frank Sakser Co. H S2 Cortlandt St^ NEW YORK. jj A X^ Q želiš svoje trdo prislužene novce sigurno in obrestonosno J W naložiti v kako hranilnico z dobrimi obrestmi, od dne vloge do dne dviga, obrni se na Frank Sakser Co. 83 Cortlandt St^ NEW YORK. A. K O P* poslušaš Ijndi, ki drugače svetujejo in naletiš slabo, pa ni krivda Frank Sakser Co. Iff , -1 -ni f i m if Trnu hat i^fffiriiririti-^twiiiir irvi 1111 lili ifi n •rt^'irir liliPiiifiiftiM'"' Humoreske. PRAVI MEHIKANSKI PONI. Sklenil sem, da si nabavim konja za ježo. Dosedaj nisem še nikdar, ra-zun v cirkusu, videl tako divjih, drz- j ušli, krasnih jezdecev, kakor so ti sli- j kcvito oblečeni Mehikanci, Kaiiform-I rani in mehikanizirani Severoameri-čani, ki dan na dan preganjajo svoje konje po carsonskih cestah. In kako jezdijo! Nekoliko naprej sklonjeni, lahko, neprisiljeno, širokokrajni klc buk ra glavi viu.'jfri dolgo riato nad njo. divjajo kakor vihar. Komaj jili človek ugleda, Ž3 izginejo in o n,|il.' ni več videli, kakor jB;ijliei; oblaček prahu v dalfpvi. In če jezdijo korakoma, sedijo tako el^.uiirto v sedlu, da je videti, kakor bi bil konj in jezdec euo. Jaz sam o stvari nisem več raz-„ umel, k:ikor ločiti konja od krave; tudi sem se bal, da bi ce kpj več naučil, Sedaj pa sem se odločil, da si kupim konja. Ko so se podil s? v mu.ji glavi take misli, je prišel po trgu ckažilec, na njegovi strani pa neka črna pošast,'z i več grbami, kakor jih ima kamela in ! ki ni izgledala nič kaj zaupljivo. Toda dražilec je klical: "Dvaindvajset k prvemu, konj, osedlan in obrzdan, dvaindvajset dolarjev, gospoda meja!' In komaj sem se premagoval. Nek meni nepoznan mož — izgledal je, kakor bi bil zdražiteljev brat — je opazil moje poželjive poglede in mi omenil, da je konj za to svoto jako poceni, ker je že samo sedlo toliko vredno. Najraje bi takoj stavil ponudbo. Zadobil sem sicer nekak čut ! nezaupnosti napram mojemu svetovalcu, toda kmalu sem ga potlačil, ko j? ' zopet začel govoriti, ker njegove be-r sede so zvenele jako zaupljivo. Rekel j je: "Tega konja poznam, poznam jako j dobro. Vidim, da ste tujec in radi j etga bi lahko mislili, da je konj ame- j' riiki. Toda zagotovim vas, da ni.' Prav gotovo ne! On je — oprostite. I da šepetaje govorim, toda so še drugi , ljudje v bližini — brezdvomno j-e *1 pravi mehikanski poni." Vedel nisem, kaj pomeni "pravi poni", toda mož se je tako izrazil, da bi lahko na to prisegel, da bi raje preje umrl, predno bi pravega mehi- j kanskega ponija pustil. "Ali ima — ali fma — še druge prednosti?'" sem ga vprašal in koli-j kor mi je bilo možno, skrival svoje j poželjenje. Zasadil je kazalec v žep moje suk-, nje, me zvlekel na stran in mi zaše- , petal v uho: "Trmoglav je, kakor ne kmalu kak drug v Ameriki." "Štiriindvajset dolarjev, gospoda moja, k prvem, k drugem in k--"j "Sedemindvajset!" sem zaklicali zdražitelju. -"Sedemindvajset k tretjemu!" je zopet zdražitelj zaklieal in mi izročil "pravega mehikanskega ponija", j Težko sem prevladoval svojo razburjenost. Plačal sem znesek in pustil prepeljati konja v nek bližnji hlev, i da se spočije in nazoblje. I Popoldne sem peljal to bitje na trg, da bi ga preizkusil. Ko sem ga zajez- j dil, ga je moralo držati nekaj ljudi pri i glavi, nekaj pa za rep. Kakor hitro so ga pa izpustili, je dal noge skupaj,' naredil velik hrbet ter me potem vrgel štiri do pet čevljev visoko v zrak. Takoj sem bi! zopet v sedlu, nato v zraku, priletel na konec sedla, zletel zopet v zrak in konečno sem padel na j konjev vrat — in vse to tekom treh do štirih minut. Potem se je konj postavil pokonci na zadnji nogi, in jaz, j ki sem ves obupan objemal njegov j vrat, sem zdrknil zopet nazaj na sed- ; lo. Sedaj se je vrgel na zemljo, a je takoj zopet vstal in se postavil na sprednji nogi. Kmalu nato se je zopet vlegel, potem pa je začel nadaljevati z ljubko igro, mene metati v \ zrak. Parkrat sem padel na tla. Ko i sem se tretjič pobral, je nekdo zakli- j tal: "Pustite to, konj vas venda« i vrže!" Ko sem zopet enkrat odletel na tla, je nekdo konja udaril s šibo in predno se-m se mogel pobrati, je že izginil. Nek kalifornijski dečko je tekel za, njim in posrečilo se mu je, da je mrho j vjel. Potem me je vprašal, če sme jez- , diti. Privoščil sem mu to veselje. Za-, jezdil je izborno žival. Tudi on je zletel enkrat v zrak, ko pa je padel na sedlo nazaj, je porinil konju ostroge v trebuh in oddirjal, kakor brzojav. Kmalu mi je izginil izpred oči. Vzdihuje sem se vsedel na kamen in nehote sem zgrabil z eno roko za čelo, % drugo pa za trebuhi. Mislim, da do tedaj se nisem bil prepričan o krhkosti človeških bitij. Toda, pero ne more popisati, kako sem se počutil, najbujaejša domišljija si ne more predstavljati, kaj sem občutil. Bil sem notri in zunaj, aploh povsod popolnoma razbit, raztolčen, razmajan. Cjftrog in okrog je stala tolažujoča m« množica. i $Tek starejSi tolaži tel j je dejal: "Tujec, ogoljufani ste bili. Vsakdo od pa* poena to mrho. Vsak otrok, rutic Indijanec.bi*vam lahko povedal, - • ..... 4 da ne trpi nobenega na sebi. To je' najhujši trmoglav hudič, kolikor jih je na ameriškem kontinentu. Poglejte me. Jaz sem Curry, stari Curry. Stari Abe Currv. In še več: konj je skozin-skoz prav vhudieeni mehikanski poni, j in zraven tega še nenavadno nesra- ! men. Ce bi vi osel dali le nekaj ma- i lega več, pa bi imeli dobrega ameri- '. škega konja in ne to hudobno staro inozemsko žival." j i j Nič nisem rekel. Toda trrslil sem ; si, da bi takoj prisostvoval pogrebu i zdražiteljevega brata, če bi se vršil do tega časa, dokler hočem še tukaj f ostati. Po galopu šestnajstih angleških milj je prišel kalifornijski deček z "pravim mehikanskim ponijem" nazaj. Konj se je penil kakor Razdivjano morje in s skokom čez nek kroš-njarski voz in nekega Kitajca s£ je vstavil na trgu. ! . . . ( To sopihanje in kopitanje! Široko odprte rodeče nozdrvi in divje zroee oči! Ali je bila divja beštija sedaj vkrotena? Najbrže ne! Blagorodni gospod župan je sicer menil, da- je temu 1 tako, in zajahal jo je, da bi jezdil proti kapitolju. Toda prvi gib te ži vali je bil skok čez brzojavni drog, i skoraj tako visokega, kakor cerkveni j stolp. Gotovo ne bi mogel prejezuiti pota do mestne hiše — poldrugo miljo daleč — če ga konj ne bi za poi milje prikrajšal, to se pravi, da je dirjal počez čez polja, meje in plote. in ko je prišel župan na določeno me- ' sto, je menil, da se mu je zdelo, kakor' bi bil rep kakega kometa. Zvečer je prišel peš nazaj in "pra-, vega" je tudi seboj pustil privesti. Naslednji dan sem posodil žival ne-1 kernu uradniku, da bi jezdil k srebrnemu rudokopu. Vrnil se je, vodeč ži-, val za uzdo. In tako se je godilo vsa jkemu, komur sem ga posodil. Ker konečno sem posodil konja vsakemu, ! kdor ga je le hotel, v upanju, da mu ! bo nšel, ali pa, da ga bode ubil. po-1 Iiabil. da bi lahko odškodnino zahteval 'zanj. Toda nič podobnega se ni ho-lelo zgoditi. Kar je moj konj zdržal. 1 ! ne bi noben drug na svetu. Časih se j j je sicer pripetilo, da je prišel jezdec . ranjen domov, a živali ni nikdar nesreča zadela. Seveda sem ga skušal , J prodati. Toda ljudje so se samo smehljali. Zdražitelj je hodil z njim štiri | < liii po vseh mestnih ulicah, motil, je- i zil je ljudi in odganjal mladino — vse j zastonj. Dal mi je konja nazaj, jaz < sem mu plačal račun — konja pa nisem več javno prodajal. Hotel sem ga j prodati pod roko. Ponujal sem ga za i ' I nagrobni spomenik, za staro železo, za temperenčne agitacije, kratkomalo za vse. Toda kupcev le ni bilo in nat j < sem tudi ta poizkus opustil. Konja zajahati se nisem več upal. Peš iti je ! najboljša telovadba za takega, ki je , j pri ježi ime! tako slabe izkušnje, j { Končno sem hotel mrho podariti. Eni j i so rekli, da je že dovolj potresa na j , pacifičnem obrežju in da si nočejo 1 svojega preskrbeti. Končno sem ga j podarit governerju za požarno bram bo. Njegov obraz se je prvi trenutek i razjasnil, potem pa 5e postal zamiš-, Ijen in je menil, da je konj v to svr-ho le preživahen. Sedaj mi je prinesel lastnik hleva i račun za šest mesecev najemnine in j stroške. Petnajst dolarjev za hlev in za seno — dvestoinpetdeset! "Pravi mehikanski poni" ni požrl nič manj kakor tono sena; in lastnik hleva je Še rekel, da bi ga požrl tudi sto, če bi mu ga bil dal. Popolnoma resno moram tukaj omeniti, da je bila takrat cena za tono sena res dvestoinpetdeset dolarjev. Leto poprej je stala še enkrat toliko in pozimi je bilo tako redko, da je stalo ' osemsto dolarjev. Posledice te draginje si je lalitko predstavljati: carson-she in aegleske doline so bile pokrite z mrtvimi konji. , i Plačal sem račun in še tisti večer sem podaril "pravega mehikanskega ponija" nekemu naseljencu, ki se je II odpravljal v Arkansas in katerega je j prinesla sreča k meni. Če bode te vr-istiee bral, se bode mojega darila prav gotovo spomnil. Kdor pa ima srečo jezditi "pravega mehikanskega ponija", bode priznal. da nisem nič pretiraval. Kdor ^ pa tega ni storil, bode tudi zadovo-) ljen v mnenju, da je vse samo navadna pripovedba. a > m J t MLADENIČI V VOJAŠKI DOBI POZOR! .! Sto in sto ugodno rešenih prošenj ; t dokazuje, da je naše delo dobro. »! Marsikterega vojaka, naj si je de- j • zerter, ali dolguje kako orožno vajo, • ali je odšel iz domovine, ne da bi šel - ^ k naboru, smo spravili iz zagate in e marsikteri se nam je že za to za-t\ hvalil. e j Bližajo se pomladne orožne vaje I in mnogo Vas je tukaj, kteri ce mi- - slite na to! Ko si pa prihranite ka-i. ko svoto denarja, se Vam vzbudi i hrepenenje po domu in šele takrat se spomnite vojaščine. : Mnogemu smo morali radi tega že o pogostokrat svojo pomoč odreči, ker je bilo prepozno! !, Naša dolžno«^je, opozoriti Vas na Igu -m* '^mmn* ^M^mimiHte^Šg*? e^to! Vsaka stvar o pravem čflsu in J i brez skrbi bodete! e Stroški pri vojaških prošnjah so i tako malenkostni, da se res ne izpla- - I ča, pustiti se kaznovati in zapirati, j ,! Vsi mladeniči toraj, kteri imate . - ! letos odslužiti orožne vaje, ali pa tu- - di oni, kteri so še kaj na dolgu, naj - se takoj obrnejo na nas! > Na razpolago smo v vsakem slučaju. i Ne pozabite pismu priložiti svoje i vojaške knjižice, pozivnice itd.! 1 Frank Sakser Co., j 82 Cortlandt St.* New York, N. Y. (3x v sob) i {(retanje parnikov. North German Lloyd. Iz New Yorka v Bremen. , GEORGE WASHINGTON (novi) odpljuje 24. februarja, i RHEIN odpljuje 3. marca. KAISER WIL1IELM DER GROSSE odpljuje 8. marca. ZIETEN odpljuje 10. marca. PRINZ FRIEDRICH WILHELM ' odpljuje 17. marca. KRONPRINZESSIN CECIUE odpljuje 22. marca. j.....H;.....^ .................IZ3 n j GEORGE SSVASHINGTON ''odpljuje 31. *area. 50 J a- Francoska črta. Iz New Yorka v Havre. j LA TOURAINE . odpljuje 24. februarja. LA BRETAGNE f j odpljuje 3. marca. CHICAGO • odpljuje 5. marca. L A LORRAINE pl,il,je- 10. marea. r LA PROVANCE odpljuje 17. marca. LA TOURAINE odpljuje 24. marca. LA SAVOIE odpljuje 31. marca. American črta. Iz New Yorka v Cherbourgh in Sout-) hampton. PHILADELPHIA odpljuje ">. marca. F -ST. LOUIS odpljuje 19. marea. t White Star črta. i7. New Yorka v t'herbonrgh in Southampton. ADRIATIC i odpljuje 12. marca. k Zdravju najprimernejša pijača je «&»«#* LE1SY P1VQ»» ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. ^ad: tega naj nikdo nc zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi * iro!ri*t svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Lelsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi r vsec O&kJŠUb gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Qeo, Travaikar*ju 6102 St. Clafe Si.IL kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPAP CLEVELAND, O. T OCEANIC T odpljuje 26. marca. Austro- Amerikanska črta. Iz New Yorka ▼ Trat in Reko. ALICE odpljuje dne 2. marca. f OCEANIA odpljuje dne 16. marea. ARGENTINA odpljuje dne 30. marca, 'i J Hamburg American črta . Iz New Yorka v Hamburg KAISER IN AUGUSTE VICTORIA odpljuje 5. marca. BATAVIA odpljuje dne 8. marea. PRESIDENT LINCOLN odpljuje 12. marca. PRESIDENT GRANT odpljuje 19. marca. AMERIKA odpljuje 26. mai'ca. HAMBURG odpljuje dne 29. marea. ) Red Star črta. Iz New Yorka v Antwerp. LAPLAND (novi) odpljuje 23. februarja. KR OONLAND odpljuje 2. marca. FINLAND odpljuje 5. marca. VA DERLAND odpljuje 12. marea. ZEELAND ' odpljuje 39. marca. LAPLAND odpljuje 26. marca. Holland American črta. Iz New Yorka v Rotterdam. POTSDAM odpljuje 22. februarja. NOORDAM odpljuje 8. marca. STATENDAM odpljuje 15. marca. RVNDAM odpljuje 22. marea. POTSDAM odpljuje 29. marca. i----- ' • Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ni upravništvo ni uredništvo. s Najbolj varno naložen denar je v ; slovenski \ MESTNI ■HRANILNICI LJUBLJANSKI Stanje hranilcih ulog: Rezervni zaklad: ■ nad 35 milijonov kron* nad 1 milijon kron. i r ■■ V lV:l \ ^ ^.A^-S^Sj: "" i Za varfnost denarja amci in je porok poleg rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso > svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, ter župnišča cerkveni denar. , Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje j r ter pripisuje nedvignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne 1. lr> 16. -vloženi denar se obrestuje takoj. Sprejemajo se tudi vložne knjižice dragih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. * Rentni davek od vloženih obresti plaxuje hranilnica sama in ga vlagateljem ne zaračuna. I | Po*oja se na zemljišča, menice in vrednostne papirje. ' Hranilnica se nahaja v svoji palači * Prešernovih, prg Slonovih ulicah 3, nasproti frančiškanskemu kloštru. Naš zaupnik v Zjod. državah je že več let k 82 Cortlandt St.. k W|jr e A ITCri) f*/k 61MSt.CUir A*t„ K. E., < ' WEWYORK.N.Y. f KAFIR dAlioEK VU. CLEVELAND, o v w Vt^o^A^^^^^^b** M Vtf " »i VU" M v 1 a Pl)te I R MORI CHIANTI, B\ ki je najboljše izmed italijanskih namiznih vin 4 ^HlV čtato (zbornega okusa. 1 Ne pijte drnzega Chianti, nego "MORI**, t KM $6.00 zaboj z 12 kvarti $6.50 zaboj X 12 piati • v Razpošilja se povsodi po sprejemu m. o. ali gotovine. ^^BagHV Direktni uvozni agent t W FRANCESCO TOCCI 1 B ort^cM^KSJ^ * * Phone 346. • t 11 i#P%i FRANK petkovsek, W * l .JirlBk javni notar - Notary Public, 5: H 'ŠBB&m IPSit 718-7J0 Market St., WAUKEQAN, ILL. H • I Is j _k n T^^S^k' __ir T * y^HHKk^ PRODAJA fina vina, najbolje fganje te ?? Tj? ^ izvrstne smotke — patentov ana 101 a » i 15 PRODAJA voine listke vseh prekomor- | 1 Z Z ^^H^ POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo t jf » « UPRAVLJA vse v notarski posel spada- I i i: __jočaflela.__| J J • * ■——m t • i ■ . i ■ i J £ £ ; 'i Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St.,NewYork. i J SLOVENCI IN SLOVENKE, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIKI ! Zvišanje obrestne mere.! Hranilne vloge sklepom leta 1907 3,iaS.025-00 kron. Varnotni zaklad! sklepom 1907.čez 114tisoč kron. Letni denarni promet20 milijonov kron. NAZNANILO. # ~ S Glavna posojilnica | q registr. zadruga z neopi. zavezo % v L,«JUBL^AINI, Kongresni trg it 15 v. . -g obrestuje od 1. januarija 1908. hranilne vloge po I i NJ takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka rea- • — nega davka, tako da dobi uložnik od 100 K. Čistili K. 4-75. Po 4% naložen denar se zu celo leto preje podvoji nego po 4Y2°fo in za 3 leta preje nego naložen po 4%. Kojaki! Kdor hoče svoj denar ugodno in vanio naložiti naj ga poSlje v našo posojilnico. Pošiljatve za Z jed. države posrednje tvrdka FR. SAKSER CO., S2 Cortlandt St., NewTcrk. Upravni svet 1 Zvišanje obrestne mere. ! Pridružite — Valerija Šusterjeva je prišla pod s ključ, ker je ukradla na Emonski ce- s sti neki stranki čevlje, Frank Kotnik : i" pa je bil aretovan. ker je izmaknil i konjsko odejo. — Tudi Fran J o ras in | že mnogokrat zaradi nepoštenosti 1 predkaznovana delavčeva žena Jera r Joliannova sta morala zaradi suma j manjših tatvin za omrežje. — Anton t Fiala je prišel v neko gostilno in tatr. ( izmaknil dežnik. Gostilničar ga je z pravočasno opazil in Fiala je moral jj rad ali nerad dežnik dati nazaj. Ne- ^ pridiprav pa je hotel na vsak način ! , • i - -| 1 i I' priti do plena. Krenil je v Prešerno- j c vo trgovino visečih čevljev. In zopet r smola! Gostilničar ga je zasledoval (1 in zopet zasačil pri tatvini. Obvešče- , ni stražnik je takoj storil svojo dolž- r nost in tako je moral ubogi Fiala praznih rok v zapor. Nesreča. Dne 30. jan. ponoči so v Logatcu pri skladanju padli sprevod-! ^ niku Jožefu EVrofeniku zaboji na križ , ter ga tako poškodovali, da so ga 0 morali pripeljati do Ljubljane z via-1 kom. potem pa z rešilnim vozom v deželno boluišnieo. j, Velika nesreča. Dne 28. januarja f je Franc Uranie s Trstenika v Pušča-vnikovem gozdtt v Tenetišah nakladal , 'hlode. Blizu njega so drvarji Moli- t neja iz Tržiča sekali hoje. Kar na , enkrat pade G hlodov dolga smreka nepričakovano ravno na Uraničevo kobilo. Žival, vredna nad 600 kron, je bila v tren6tku razmesarjena. Ko- X maj 1 meter proč je stal gospodar '" sam. Sreča v nesreči je bila, da ni u- !11 bilo tudi gospodarja. Nesreča je v Z tem občuinejša. ker je imel mož že prej nezgodo pri gospodarstvu. Mednarodni muzej za jamsko znan-stvo v Postojni. Knez Ernest Win-dischgraetz je prevzel pokroviteljstvo odbora za zgradbo mednarodnega mu- * žeja za jamsko znanstvo v Postojni. ,Z PRIMORSKE NOVICE. j - ,ji LuOydova pogajanja z vlado glede j, ladjedelnice so baje končana. Lloyd n proda prostor, kjer je zdaj njegova j e ladjedelnica, državi za 7 in pol mili- p jona kron, ladjedelnica se pa prenese j k Sv Roku pri Trstu, in ne v Tržič n na Goriškem, kakor se je prvotno na- 2 meravalo. 1 HRVATSKE NOVICE. Nameravani napad na milijonarja k V Zagreba. Nedavno popoludne je g prišel v palačo milijonarja Fellerja, n ki je izumil znano zdravilo "Elsa- d fluid" in stanuje na Jelačičevem tr- H gu v Zagrebu, brezposelni 301etni ke- k mik Kitzlinger. Ker pa je bil slabo s oblečen, ga sluge niso naznanili Fel- e lerju. Ko je nekaj pozneje več ljudi a vstopilo v predsobo, se jim je pridru- a žil tudi Kitzlinger, a so ga sluge po- i I stavile pred vrata. Zaradi tega raz- | jarjen jtf/Kttzlinger razbil neke be- l ^ neške pohode in demolirsl Vfeta. Po- i s klicani policijski stražniki so ga are- t tovali- Naili 90 pri njem pri preiska- t . ■ . ■. r.g. aaitlir 1 vi revolver in bodalo. Bržkone je nameraval Fellerja napasti, ker ni ničesar odgovoril njegovim prošnjam za podporo. balkanske novosti. Srbski prestolonaslednik Aleksander je bil sprejet od bolgarske kraljevske rodbine v Sofiji z največjo I prisrčnostjo. Na kolodvoru so ga ča-kali kralj Ferdinand, kraljica Eleono-ra, prestolonaslednik Boris, kraljevič Ki ril in princesa Evdoksija. V bo!-gai-skili krogih se splošno govori, da je kraljevič Aleksander napravil ]*> j set 11a bolgarskem dvoru v svrho, da se zaroči s princeso Evdoksijo. Meseca februarja ali marea poseti srbsko kraljevsko rodbino kraljevič Boris in princesa Evdoksija. RAZNOTEROSTI. Češki narodno-socijalni antimilita-risti. Pred prilično dvemi meseci se ; je vršila v Pragi znana razprava proti "antimilitaristom". Izmed 47 ob-' toženih jih je bilo sedem obsojenih zaradi zapeljevanja k prelomu službene dolžnosti, 3 pa zaradi žaljenja Veličanstva. Ostali so bili oprošče- j ni. Kasacijsko sodišče je v razsodbi objavljeni 27. jan. zavrglo priziv za- ! radi zapeljavnja k kršenju služb, dolžposti obsojenih, obenem pa vsled priziva drž. pravdništva razveljavilo oprostilno razsodbo v vseh razen 2 slučajih ter obsodilo obsojene v težko ječo od 3 mesecev do enega leta. Tako je torej zdaj 44 obtožencev obsojenih po § 222. k. z. Nasprotno pa je kas. sodišče zaradi žaljenja Veličanstva obsojene oprostilo. Ljubeznjiv br^t. — V Diozot-u. malem mestecu na Francoskem, je u-kradel Feliks Clapac svoji sestri 7,10 frankov, zapravil celo svoto z ženskami, streljal štirikrat s samokresom na svojo sestro, ki ga je oštevala radi tatvine, prerezal jej vrat in ranil tudi nekaj drugih ljudij. ki so piišii sestri 11a pomoč. Khuenovi nameni. Khuen Heder-varv misli razpustiti zbornico i^le me" seca julija. Sedaj hoče dati parlamentu časa za debate, dokler se ne zgodi kaj takega, kar naj zahteva, da 1 se pretrgajo razprave. 0 svojih na-meuih glede na volilno reformo je bil j izpraŠe.van, povedal je pa le to, kar je dejal že v parlamentu, da je njegovo ; načelo splošnost in enakost, toda na ta'k način, da se ohrani madžarski značaj ogrske države. Stališče Nemcev glede imenovanja jugoslovanskega ministra-rojaka. Dunaj, 1. februarja. Po zanesljivih informacijah v poslanskih krogih se o položaju poroča to-le: Nemški na-cijonalci so že videli, da ne morejo j preprečiti imenovanje enega izmed Jugoslovanov za ministra. Za to ime- j novanje pa zahtevajo za-se koncesije, i Z ozirom na to, da je dosedaj mesto ! nemškega ministra-rojaka vedno za- \ vzemal kak politik iz sudetskih deže- , la, terjajo sedaj alpski Nemci, da se kreira protitežje proti imenovanju ju-guslovanskega ministra še ena mesto nemškega ministra-krajana za alpske dežele, najmanj pa, kar zahtevajo, je, da se v nemškem Ijrajanskim raini-sterstvu ustanovi še eno mesto sekcij-skega načelnika, ki bi se naj oddalo enemu izmed politikov iz nemških alpskih pokrajin. Kakor zatrjujejo, a spi rira na to mesto celovški poslanec Dobernig. Ženska nezvestoba. Nedavno je 42 letni delavec Eder v Gradcu ustrelil svojo 231etno ženo in nato samega sebe. Živela sta več let mirno v svoji mali hišici v Pontigamu. Nekega dne rinili 1' 1 mri 1 1 .........n nifiiii 1 m nianiKniii rcARNEGIE TRUST COMPANY,"] 115 Broadway, New York. f Glavnica in prebitek................$2.560.000,00 Depozitoma za državo in za mesto New York. 1 f URADNIKI: , , j J. B. Peiciimaxn, President James Ross Ctrran, Vice-President Robert L. Smito, Vice-President. 1 Stanton- C. Dickinson, Treasursr. Robert B. Moorhead, Secretary. John J. Dickinson. Jr. Aes'nt. Treas., Albbiit E. Chandler Ass't Sec'y., Lawrence A. Ramaoe, Trust OlKcer Ciiari.es E. Hammctt, Ass't., Tr., ' Lev ester G. Ball, Auditor, Chas. M. Kcism, Ass't- Auditor, Philip J. / Rosy, Jr., Cashier. S Določena d«wzitarni za New York Cotton Exchan^. / , New York Produce Exchange in New York Coffee Kxrh.inp". 1 ; Zastopnik driavne hlavriijnt; z.« državo Tennessee. 1 ' Carnegie varnostne shrambice pod b*ni.nimi prostori. f se je posvetilo v Ederjevi glavi in temna slutnja se je zbudila v njegovem srcu. Naenkrat je začel sumiti, da ima njegov so»ed, ki je gostilničar, Ijubavno razmerje z njegovo ženo. Videl ga je celo neko noč, ko je hodil ob njegovi hiši gor in dol. Vsled grozne ljubosumnosti je naprosil svojega prijatelja, naj vzame njega iu njegovo ženo toliko časa na stanovanje, da ga sam ne dobi kje blizu tovarne za Stvria kolesa, kjer je i bil Eder zaposlen. Eder se je s svojo ženo res preselil k svojemu tovari-1 šu. Naslednji dan sta šla oba k spove-! di. Žena je jokaje prosila moža odpuščanja. češ, da je zopet čista. Priznala je, da je gostilničarju pred križem I in dvema gorečima svečama priseg-i ia. da ga bo vedno ljubila. V neieljo je šel Eder s svojim tovarišem pogledat svojo prazno hišico. Tu je v mali sobi zagledal križ in dve sveči, j Ob pogledu na te stvari je postal ; Eder ves zmešan. 'Ko je prišel v svoje stanovanje, je prijel za revolver ter pognal ženi dve kroglji v glavo sebi pa eno. Bila sta takoj mrtva. Baronesa Voughan. — Ta ljubica in žena umrlega belgijskega kralja Leopolda je dosegla velik vspeh. Kralj ji je daroval grad Balineourt na Francoskem že pred precejšnjim ; ("asom, toda ta grad je pustila kraljeva hči. Lujiza Koburška zapečatiti, j Sedaj je razpočatilo sodišče ta grad. zavrnilo Lujizin poziv na sodno pre-, iskavo in obsodilo Lujizo na vse .s ! tem zapečatenjem gradu nastale stro-j |ške. Zadnji janičarji. — Svoj čas ob ča- | su turških vojen so bili janičarji j strah in trepet vseh sovražnikov. L. 18:30. je pustil pomoriti Sultan II. vse i janičarje. ker so se bili uprli. Bilo j jih je 50.000. Dvajset janičarjev, kil -o imeli službo v Sai Ogiaku. je i bilo prezrtih v tem mesarskem klanju ; in ko jc Mohamed zanje izvedel, jih j je pomilostil, daroval jim celo oko- | lico njihove vojašnice, določil jih za redarje v Eyubu in ukrenil, da se število janičarjev ne sme nikdar zvišati nad 20. Ti janičarji si izvole svojega poveljnika iz svoje srede za eno leto. j v katerem dobiva 20.000 mark. Po-' tem gre s i>olno plačo v pokoj. K- r postane vsak janičar enkrat poveljnik, je janičarska služba zelo priljubljena, dasi vlada v njih vr.-tah j najstrožja disciplina, dasi je s to službo združeno vsakovrstno pomanjkanje. Janičarji žive kakor vojaški menihi in komaj kot poveljniki v pokoju si privoščijo udobno življenje. 4 Veseljaški davek v Gradcu. — Gra-i občinski svet je sklenil veseljaški davek na gledališke predstave, na predstave v cirkusih, kinematografih, na plesne vaje, venčke. koncerte, dirke in druge podobne prireditve. Pri vstopnini do 00 v se bc plačalo davka 3v, do 1 K 4v. in od 1 K dalje za vsako krono .G v. Še davke bodo kmalu obdačili. Streli pri ženitvovanju. — Ker ie pri ženitvovanjski večerji cel večer dražil ženina. 251etuega kupčevalea z ogljem. Jurija Martina v neki gostilni na Dunaju njegov lastni brat. i češ, da ni niti z vozom šel i>o svojo nevesto, je ženin v veliki razburjenosti petkrat ustrelil nase iz samokresa, toda pri tem se je le lahko ranil. Mala obveza v bolnici mu je umirila kri. Novo sezidana hiša se je podrla. ; Lvov, 18. jan. Poroča se iz Lodza, da se je nedavno podrlo novo sezidano štirinadstropno poslopje hranilnice in posojilnice. Hišnika in celo njegovo družino, ki je stanovala že v novi hiši, je ubilo. Tudi več ljudi, (ki so šli v onem trenotku po cesti, je ubilo. Izpod razvalin izkopavajo j mrtva trupla. Štirinajstletni zastrupi j avec. — Pred kazenskim senatom v Parizu je stal štirinajstletni Marcel Potier. S .sobarico svojih starišev je imel Ijubavno razmerje in ker je ona vedno zahtevala denar, je začel Marcel krasti denar očetu. Cez čas je padel sum na Marcela, ki se je hotel dogo- vorjen s svojo ljubico iznehiti očeta, kateremu je del 20 krat zaporedoma male količine sublin.ata v juho, vsled . cesar je oče zbolel. Kazenski senat i se je izrekel inkompetentnim in vsa zadeva pride pred porotno rodišče. NAZNANILO IN PRIPOROČILO, i Rojakom v Clevelandu, Ohio, in ' okolici se naznanja, da je g JOSIP KOŽEN, !! VODJA NOTARSKE PISARNE, 6104 St. Clair Ave., N. E., Telephone Cuyahoga C. 4279 K, 'ob enem naš zastopnik za "Glas Naroda" in pooblaščen sprejemati o-! glase, pobirati naročnino in prodajati naše knjige. ( Rojaki v Collinwoodn opravijo lahko vse zadeve vsaki torek in petek . zvečer v gostilni Jakoba Grdina, 513 Collamer St., in si tako prihranijo [ pot v Cleveland. Rojakom ga najtopleje priporo-. čamo. , Upravništvo "Glasa Naroda". DELO DOBE i! L izvežbanc šivalkc možkih slamnikov. . Dela na Willcox & Gibbs strojih. Dolga sezona, dobra plača. Charles Levy's Sons, 091 Broadwav. New York Citv. . | (18-19—2) {Vabilo na naročilo Mohorjevih knjig, —o— v ' Kakor običajno, sprejemamo tudi 1 letos udnino Mohorjeve družbe za L 11911. Ista znaša za & Mjig $1.00, za 8 I knjig pa $1.30 s poštnino vred. Predplačniki so naprošeni, da nam dopoiljejo udnino najkasneje do 1. marca, ako želijo biti tiskani v imeniku družbenega Koledarja. • Za prihodnje leto izdala bode družba sledeče knjige: 1. Mclitvenik SV. SPOVED, velja v usnju vezan z zlatp obrezo 30c več. 2. Koledar za leto 1911. 3r Slovenske Vcčerniee, 64. zvezek, i 4. Legende. 5. Zgodovina slovenskega naroda, . " I. snopič (velezanimiva knjiga). 6. Drobne povestL 7. Zgodbe sv. pisma, 16. snopič. 8. Trije rodovi, povest. i Kakor že omenjeno, znaša udnina i ■ za prvih šest knjig $1.00 s poštnino J vred; za molitvenik v usnje vezan . pridejati je 30c. i Kdor pa želi imeti vseh 8 knjig - skupaj, naj nam dopošlje $1.30 in to i naj izrečno označi. Udom se nudi tudi letos prilika, da lahko dobijo v zameno knjigo št. - 8 "Trije rodovi" namesto molitve- • nika, ali pa št. 7 "Zgodbe sv. pis-i ma" za vsako drugo redno družbeno - knjigo. Cenjeni udje Mohorjani dobijo po ' našem posredovanju ali iz New Yor- - ka vsako leto NAPREJ naročene ■ knjige po pošti ali ekspresni družbi » FRANKO POŠTNINE na svoj na-; slov. OPOMBA. Za Cleveland, Ohio, in bližnjo okolico sprejema naročnino tndi naša ondotna podružnica štev. 6104 St. Clair Avenue. t Upravništvo "Glasa Naroda", . 82 Cortlandt St., New York, N. Y. • Zdravilne knjige # po celem svetu slc-večega M«gr. Seb. | Kneippa, in \sa v istih opisana zdravila iz starega kraia, kakor tavfent lože, žajbelj, krCna trava, lapuh, lipovi in be*-govi-cvet, pelin, bri-njevo olie itd ima mo vedno v julogi, PiSite po cenik na: 1 AL. ALSENIK & CO. - 82 Cortlandt St., New York, N. Y- - Podružnice - Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 8- Podružnice - spije t, Celovec »prejema vloge na knjižic© in rt« t©-^ £Ol Spi jet, Celovec * ■ . koči radun ter je obrestuje po £Utlh4ftj JO - ■ in Trst - Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kuna žri * P ^Mi^^Jia Zie^^A^g^ i R^ervnlfonci • ] ' Tščem mojejra brata JERNEJA ZELENO. Doma jo iz Žirovskejra vrha pri Idriji. Prosim eenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi brezplačno. Ne pozabite, da edino jaz žsrem^ BRINJEVEC iz importiranega bri- nja. BRINJEVEC zaboj od 12 steklenic (5 steklcnic 1 galona) $13.00. Manj kakor en zaboj ne razpošiljam. DŽOŽNIK, galona $2.75. Razpošiljam v sodih od do 10 ali 50 galon. TROPINJEVEC, salona $2.50. — Razpošiljam v sodih kakor drožnik. CONCORD DOMAČE VINO, galona 50^; v sodih od 5C gal. j CATAWBA DOMAČE VINO, galona 75<*; v sodih po 50 gal. Priložite naročiln tndi denar. JOHN KRACKER, EUCLID, OHIO. IT Velikazalogn vina in žganja. ^ Mat-ija Grill | Brinjevec 12 steklenic za.............. f 12. »o H I^Mt Za obilno naročbo se priporo£a K MARIJA QRILL, J S309 St.Ctair Ave.,N. E., Cleve and, O Q Oompapie generale Traitsatlantlque. [Francoska parobrodna družba*] Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Poštni parniki so: •«La Provence" na «!va vijaka..................ton, m.nco koristih moči . La Savoir" •« «' ..................x2,1-ini *« 2 » o "La Lorraine" " " " ..........12 MV) » "7, i«o •• "I-iToarain^" •• " » ____...........' IIIM0«* i-rw •• * "LaHretagne"................................. «. "La Gascogne"......................... ...... t, ^ u Q.C " Glavaa a j? e u c i j a: »9 STAT?: SI.. NEW VOK K corner Pearl Slrcel, Chesebrou^b Parniki odplujejo od sedaj naprej vedco ob četrtki^ c'. - aH dcp. !uane N pristanišča štev. 42 North Riv;r, ob K^on St.. h. Y.: La Bretagne 24. fc-br. 1010. * LA PKOVKNCE 17. marca 1010. *LA SAVO IE o. marca 1010. "LA TO VIJ A IN E 24. marca 1010. •LA LORRAINE 10. marca 1010. "LA SAVOIE JI. marca 1910. POSEENA PLOVITBA V tlAVKti. Poštni parnik LA GASCOGNE odpluje dne 10. februarja ob uri pop. f1! Kozmirtski, gencraL-ii ajsrit 71 b«:'1.-« r ' CrvortsJ-. h- JJ _____ I j DOLGO ŽIVLJENJE. K Naravna želja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenje kolikor niopoče. Nara- f^ voznand vseh vekov so na vso moč sknsali iznajti krepčilo življenja. Ker ne smemo yf> misliti, da bomo vedno živeli, a življenje ]>a lahko podaljšamo—je resnica. Vsi zdr: v [ff niki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitja. To Wl je v onih prostorih telesa v katerih se hrana pretvarja. Kakor hitro je kateri teh pre 3k5 bavnih organov v neredu, tr[»i celo telo. Ako ta btdni organ hitro t>7dra\ino ohranimo si zdravje in moč. — Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebiivn:h,- organov, in to je dobrozuano i^?___ ____ __ JOSEPH TSINEB'S ■■.. # 9 Trmerjevo zdravilno grenko vino. «eciSTCHCt> fc^ To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rrdef<£a vira in impcrtiiauih grenkih jff želižč. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno za vsak. §e tako nežen želodec. Še zdravim ga je priiioročatij eno čašico ali dve o priliki, tla se prebavni organi ohranijo v dobrem stanju. i- To je čudežno zdravilo ojstri okus, krepča živce, čisti kri, čedi obrazno barvo, V* i-5 pomnoži pozum, odstrani neprebavnost, i^ donese mirno spanj . fg daljša življenje. Ka je lahko ce!a dra ina, od najstarejega do otroka v zibelki. To so ne more trditi o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči pr> vladi Združ. držav — Ser. No. 340. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vrednost tega loka., n Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Pišite nam v materinem jeziku. 1 JOS. TRINE R I 1333-9 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. jtf • Ne pozabite poskusili Trfoeriev<^IIrTaUie Importfraiie Slivciire in f^ Slovenskega Brinjevca, vse domačega izdelka. -<«r ▼ *f > i" -nil m r i-' V s ▼ . Vstanovljena dne 16. avgusta 1908. " Inkorporl -ana 22. aprila 1909 v drža vi Por n*. • sedežem v Conemaujh, Pa. GLAVNI UBADNIDi f .Predsednik: MIHAEL ROVAH&KK, R. F. D. V«. 1, Ooasmssgfc, Pa ! Podpredsednik i GEORGE K06, 624 Broad St., John sto wm, P*. Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Bo* 328, Conemaugh, P«. Pomožni tajnik: ANDY VIDKICH, P. 0. Br 523, Conemaogh, Pa.j Blagajnik : FRANE SEGA, L. Box 238, Conemangh, P*. Pomožni blaga?.: IVAN BREZOVEC, P. O. Box f, CosemasgK, Pa. 1 n WADBtRNIKIj JACOB KOCJAN, pred*, aid*, odbora, Box SM, Comb»«S, Pl TRANK PfiBKO, nadzornik, P. 0. Box 101, Conemangi, Pa. JOSIP DRiaCELJ, nadzornik, L. Box 276, Conemzagh, Pa. j- FOMTNIK3« ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbor«, Box 1, Dnnlo, Pa MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik, P. 0. Box 823, Consmaagk, P* t ERMtVNI EDRAVNIKi i. X. S. BRAT.T .ITI, Greeve St., CumemazgK, Pa. " a e Cujeaa nitva, mikom* njih iradsiki eo aljain© prolsal yolilja^ 1soar naravnost m blagajnik*, U al komu dragem, m drnfg« dopis« p» a« glavnega tajnika. V »luiaju da opazijo initvnl lajniH pri meseiaal poroiili\ u Sploh kj«rsibodi v po rotil ili glavnega tajnika kake pomanjkljivtmrt, naj Se k> nenadoma na rasni aa irad glavnega tajnika Ja «e t pribodnjs i »opravi. _Bnltr^is (Usilm "GLA8 NAR#PA . ^ V padlsahovej senci.' ________Zi mm. Spisal Karl May; ca G, N. priredil B. P. L. _ SESTA IN ZADNJA KNJIGA. I Z XT T. (Nadaljevanje.) J* ' " \>le«l t\oje odkritosrčnosti uvidim, da le strt-m sodnikom priporočiti. S1 Scjnj liieui deli. To sobe ne smete zapustiti. Če ne najdem vse tako. , v< kakor n.i povedala, se ne smeš sklicevati na mojo milost." tl "O -o.pod, prepričana sem, da bode.š z menoj zadovoljen in da mi j kazen odpustiš!" To se čnje pošteno! Žena se zna izborno potajevati. Mogoče je še bolj ! zvijačna, kakor jaz. i Ko pridem doli. stojijo dru-i še vedno v veži. Žut me vprašujoče po^ gleda, ne da bi mogel iz mojega obraza razvideti, če sem kaj opravil. Re-i n-mi jim, da hočemo na dvorišče. — Zunaj Še vedno sedijo Škipetarci na svojih konjih. Nikdo se ni sovražno proti njim zadržal. 'Ivo pridemo do dvoriščnih vrat. potrkam nanje, toda nikdo ne odpre. Žutu zapovem, naj pusti ocipi,ti; toda. zopet se brani. Sedaj se zmislim 11a besedo, ktero sem izvt h'1 od brodarja v Ostromdži. Še enkrat potrkam in zaklieem: "•Aeiuiz. bil* sii daš — odnrite. zaunnik ....... .;....f ^SMBP^P^^S1^ ■■ ■ .»JI Ji 'i , ... . 4. . .. . ■. I * gay - . .■ . .■■ .. ,, ■_. ■ _ _^__ HpaLi*JI ilf 11 >fif aiVMmi a are 11ii Id mn P { Ustanovljen 1897., SS' Jf _ r i^B^U" ^ T^ m »i Bi mk M fw f zahvala. ^ ^jjr • • ' ' ' Bj1'?. — ■^E^Mj/nN^r ^^frjyp w Y f)A ¥ i T r fflfl POSLUŠAJTE KAJ VAM SLAVNI PROFESOR sffl^ffi^ffl^^^ W W^SdMr ^KwBMi It VI I AM!!' THE collins new york medical W^^jlg ^fci'W^ JV"^ rtll^R • • • INSTITUTA SVETUJE. WRWul f ^HH^ ^^Sw^^^^B^fck 1 PAZITE NA SVOJE ZDRAVJE IN ZDRAVJE SVOJCEV. W£MjM II I I jj^MfcW ^■ipim Samo ako ste zdravi in čvrsti, zamorete bitt srečni in zadovoljni, gvoje vsak- jSLffjfyM mflH^^B' ^M^fel HmkI -S WkM dan jo delo opravljati in svojoe preživeti. Narečje bogastvo in Breža človeka je HBHH m£ffu/J%k mm ZDRAVJE. Ravno sedaj je najnevarnejši čas ko človek najhitreje oboli Radi fffifikE* i^EjlW TftfišžM B tBt tff^a se pa tndi ravno v tem časn, raznovrstni sdravniški mazači po časopisih /Žjggv^ I rSjUŠ^K^r mEt- A 1 VHl^L^f hvalijo in bolnikom ničvredna ?dravila po nizki oeni ponojajo, katera vam pa wBB^^m ^A^fe^J . ^HH 4\tV ; - več Škodujejo kod koristijo. Menjava temperature je naj večji sovražnik zdravja. K. 'JS ^Wfc^J Iz najmanjSega prehlajenja nastanejo čestokrat jak o težke bolezni in nevarne ^k^Sav**^-— M*--'- mjg^M l posledioe. Ravno tako si pa tudi lahko težke in nevarne posledice nakopljete ako m^jf&fiM ' - ' WfcJu/r/1 KS^i^ BC takim zdravniškim mazačem poverite, kateri vaSe bolezni nemorejo spoznati. ' . ./ ^fflP^M še manje pa ozdraviti. Radi tega pazite komu da zaupate svoje zdravje.Ne iSčite \ ^ ^ ^ / ff^gžžji pomoči pri onih zdravnikih katere nobeden ne pozna in kateri Vas nemorejo vJitfEjfflKL T / my&jF^I jpc ozdraviti. Ako Vas je nesreča doletela in ste zboTeli, ne iščite nikjer proprej po- JUtf&gi^^^ X-fr«'' " / MHmF*' I IfvP'^'A moči, dokler niste slavnega profesorja in ravnatelja The Oollins New York ■Kf'.'^.-^^Bk i ; • vf 1 1 Medical Institnta za svet vpraSali, ker on ram daje osebno vse nasvete in navo- ^^^^ t ž L K.7 Wf- -i X »fifeFi iOrŠ&I dila povsem ZASTONJ- * f?. jSK TgroSi^I MK^K^ja Zdravniki, vsem Slovencem in po celem svetu dobro, poznatega zdravniškega \yjPfM J^Kr f^/j/[Jj ■CfVJKJ ■WCTTl zavoda The Collins New York Medical Institute so v toku zadnjih 13 let svojega bfiialM ^^^^^ ^^Jr tJTfTjjt SwEm obstanka ozdravili na tisoče in tisoče Slovencev katerim drugi zdravniki niso fflf/LJpš ^^mkofimr Jnu^f% ^E^jjtj Dr. E. C. COLLINS Bg^Blur zamogli nič pomagati, radi toga se pa tudi v tem zavodu nahaja na tisoče zah- l/l^Rl Ar^iž^f svetovno znani medicin- Jm-. ^S valnih pisem, od po metodi The Collins New York Medical Instituta in pod vod- ijps&l r . 'tfflfT- . | Ju* ^ 1 ski Prof Rsor ustanovitelj stvom slavnega profesorja ozdravljenih Slovencev, kateri se še dandanes z naj- , . 18 ,n , , fS> itJreESsai slavnega "Collins N.Y. KJPfc ^/X prisrčnejimi besedami zahvaljujejo za dano jim pomoč, ovrsto in stalno zdravje. ^jftV' '' Katera je Dua zeio doi- ^aOsK^^X Medical Instituta"in px- JH^E^X Iko ste toraj bolni, ne odlaSajte niti dneva, ter bi ne nakopujte Se težkih posledic, M^r^lfWL ^™ 8lab9tna zei?a- jBEr— m&mtr^:- ®?,telj prekoristne zdra- l^j^Sr^! temveč obrnite se takoj danes osebno ali pa pismeno na • I/'MmbV' vilne knjljca "Človek, • in mati čvrstih in zdra- :.-.- -. • I pWm ro>.avljenie mm. Cbe €olliti$ Hew Vork Itteflkal Institute [f^mYlhotrok' ^mm [I "'^l *--" ■■ Ff WEST 341,1 STREET - - NEW YORK CITY, f- T____|r | J Uradne nre—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob nedel. m« ter smete biti sigurni, da Vam bode takoj pomagano. I PoSljite 8e danes za,15 centov poštnih znamk prazn. od 10 do 1. V torek ia petek od ?-8 zvečer. | Dr. S. B. Hynd^a, Vrhoont »™telj. | jo SgS^Jtt- I • l>ir azdan — takoj! odgovori nekdo za vraten. Ko se vrata odpro, i zagledamo nekega hlapea, ki nas prestrašilo gleda, ko nas zapazi. "Budalo!" mu zakliče Žut. Gremo .n ostanem pri 'vaških očaucilr in pri Žutu; tega ne smem pustiti izpred i >či. Cez kake pol ure se tovariši vrnejo in Halef naznani: "•Sidi. vse je varno, nobenega človeka lii," '•'Kaj pa je v hišah?'1 '•'Hiš ni, — ta dva poslopja" — pri tem pokaže na*prvo in drugo stran ]v)iišene četrti — "sta shrambi in sta samo proti dVorišču odprti. Poslopja, ki so nam nasproti, so hlevi, v kterih je mnogo konj." "4In nobenega ni tukaj? — Niti enega hlapca ne?" "Ne." _ ' ■ i-. : i AU so vsi lilevi enako zidani?77 "Ne. Oni, nažje. Kmalu zopet nazaj pridem." Mi trije — Galingre, Lindsay in jaz — peljemo Žut a k omenjenemu hkvu. Vrata so v sredi poslopja. Ko vstopimo, vidimo dve vrsti konj. N.i zadnji strani so vrata, spredaj pa vodijo še ena v takozvano pisarno. Stropa ni: streha je slamnata. V hlevu toraj ni prostora, ki bi zamogel služiti kot skrivališče. Žut je razorožen in zvezan na rokah. Ni nam treba i za nič skrbeti. Kljub temu, da ne bi ničesar opustil, kar je potrebno v nase varstvo, i grem k zadnjim vratom, ki so od znotraj zaklenjena. Odprem jih in polled am skozi. Tukaj je za zidom, kterega se dotikajo hlevi pravokotno, š? drug zid Med obema je ozek prostor, kterega rabijo za gnojišče. Ker nohtnega ne vidim, se čutim popolnoma pomirjenega, posebno, ker vrata laliko od znetraj zaklenem. To tudi storim in se vrnem k Žutu in njegovima j čuvajema r.azaj. Sedaj gremo v pisarno. Osvitljuje jo le majhna okenska odprtina, j Vhodu nasproti vidim -viseti omarico — nekaj nad vatel široko in približno dva vatla visoko. Ker tudi tu ni razun nas nobenega, je vsaka skrb pač odveč. Kljub temu je postalo Žutovo rumeno obličje še bledejše. Njegove oči švigajo nemirno semintja. Jako mora biti razburjen. Porinem ga k steni, k nesreči tako, da gleda proti vratom, medtem ko iim mi obračamo hrbet, in rečem: "Tako bodeš stal in odgovarjal na moja vprašanja! Kam spravljaš denar, katerega naropaš?" Zaničljivo se zasmeji in odgovori: "To bi pač rad izvedel?" "Seveda." •'A ne bodeš nikdar!" "Mogoče pa že vem." "Potem bi ti moral hudič skrivališče izdati!" "Če je bil hudič, ima vsaj tako postavo, ktere se ni treba prestrašili. Tvoji ženi je bil jako podoben." "Kaj?" zasiče. "Da bi ti ona povedala?" "Da, oziroma hudič se je izdal za tvojo ženo. ko sem ga srečal na , podstrešju. Rekla mi je. da se nahajajo ukradene stvari za omaro." "Ta neumna, pro--" Preneha; oči se mu zasvetijo. Pogleda preko mene in zakrili: "Strani z noži! Ne ubite psov! Živega ga hočem imeti." Istočasno me brcne v želodec, da se opotečem. in preclno se morem ! obrniti, me že od zadaj zgrabijo. Kakfh šest rok me objame. K sreči mi Še vedno visi brzostrelka na lami. Z menoj vred so objeli ! tudi puško in radi tega mi desne roke ne morejo tako ob telo stisniti, kakor , |evt>< ....... - - — -. i Sedaj velja. Sreča je, da vsled Žutove napovedi ljudje ne smejo rabiti orožja! Lord zakriči. Galingre istotako. Tudi onadva sta prijeta. Zaženem se, da pridem z obrazom proti napadalcem; posreči se mi. V mali sobi stoji kakih dvanajst do štirinajst mož, dovolj, da bi nas zdrobili. (In zunaj v hlevu jih stoji še več. Tukaj bi bilo prizanašanje naša poguba. | Troje mož. ki me držijo, se hočem otresti; to bi se mi pač posrečilo, če bi | imel več prostora. Nekaj napadalcev potegne Žuta iz drenja, da bi ga oprostili vezij. ] Scciaj sežem z desno roko za pas in potegnem revolver. Vendar roke ne morem dvigniti in radi tega pomerim na živote. Trije streli in pro>t sem. Kaj sem potem naredil, ne morem- podrobno popisati, ker se sam ne morem ' : več na vse spomniti. Z ostalimi tremi streli oprostim lorda in trgovca. Kukor hitro se čuti lord prostega, zarujove kakor lev, kadar napade j svoj plen. Težko kladivo, ki leži na mizi, pograbi in se vrže z njim. ne da j bi na .to mislil, da ima za pasom orožje, na sovražnika. Galingre iztrga j enemu ranjencu nož, jaz pa revolver zopet vtaknem za pas in vzamem brzo-| strelko v roke Streljati noeem. kopita pa ne morem rabiti, ker ni dovolj [močno — lahko bi ga razbil. Radi tega začnem sovražnika suvati z cevjo. Vse se je izvršilo tako hitro, da je potekla komaj minuta, kar šo prišli. ' Prepričani so bili, da nas bodo presenetili in nas takoj premagali. Tako je j kakor bi ne imeli rok za hranitev. Vsi nam obračajo hrbte. Paničen strah 1 se jih je polotil. ! "Dur, dur, kalin — atin — sokin — stoj, stoj, ostanite, streljajte!" za doni zunaj jezni Žutov glas. Preje je prepovedal rabiti orožje. Sedaj pride povelje prepozno. Lo-' povi pred nami bežijo in ne smemo jim pustiti časa, da bi se vstavili in obrnili. | "Anglež vsakokrat, ko udari s svojim kladivom, zakriči: "Pobite jih! Naj poginejo! Well!'' "Hajde, za-uŠ, dižari — strani, naprej, ven!" kričijo lopovi, ki | porivajo -drug dragega naprej. "Knrtulinic, geldirler, geldiiier — rešite i se; prihajajo, prihajajo!'' Skoraj bi se zasmejal. Ti strašni Žutovi ljudje, z njim vred devetnajst ' na številu, bežijo pred nami tremi. Vse kriči, konji se plašijo, rezgetajo lin udarjajo; bili so trenutki največje zmešnjave. Jaz pa mislim samo za enega, na Žuta. Ali mi je mogoče zopet ušel? ';Zid je tako visok, da bi ga ne mogel .preplezati. Moral je med hlevnimi poslopji.aa«aj »a dvorišča in pottmakori grata. So je b^a edina potv kakoc sem si misiil. " T55Tpa vendar stojljo"Skfpetarji Tri Halef. HatJZi bi ga na kakor-pa xjnt^ 11 THE LACKAWANNA. I Najpripravne j$a železnica za potnike j ? namenjene v Evropo. 5 V neposrednej bližini transatlantsldh ! i parnikov. t > Prevoz potnikov in prtljage zelo po ' ? ceni. i THE ROAD OF ANTHRACITE i Najkrajia pot v Buffalo. Direktna pot v Sera n ton i in premogove okraje. i Med New Yorkom in Buffalo vosi f vsaki dan v vsakej smeri po pet vlakov; i Med New Yorkom, Chicagom in i j zanadom vsaki dan Štirje vlaki; Med New Yorkom, St. Louisom In % jugozapadom, dnevni promet; i Med lokalnimi točkami priroten In ► pripraven promet. % Nadaljne informacije glede vol-| njih cen, odhoda in prihoda vlakov ? itd., se dobe pri lokalnih agentih j i ali pa pri BReorgs A. Cullen, i f lavni potalftkl agent 90 Weft Street, i _ - New York. * "j y^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ [ f Samo 1 I 12S centov ti . • » ! 1 velja vsak zvezek potnega romana Iv PADIŠAHOVEJ SENCI. ! . ■ ' O ' flV BALKANSKIH j t! SOTESKAH.! \ Dosedajni 4 rrezki skupaj stanejo 1 i le EN SOLAR. ?! ' ?! Ta krasni roman bode obsegal šest < } knjig in stanejo vse skupaj samo; rf : fl.50 e pošto vre.d. |! V zalogi imamo i« I 3 zvezke ii "V^NETO^ i j Rdeči Gentleman II i | Vsi trije zvezki veljajo 754 * poštnino i t1 vred. || 11 Kdor misli naročiti te zanimive 1 I in izvanredno cenene knjige, naj piše' I takoj, dokler se Ae-*zAdob£. I UpravnlKvo '' foas Naroda *' SevcroT* Zdravila nimajo para v svoji posebni koristnosti. f MALA BOLEZEN i ^ ne ostane vedno mala. Da se iz oslabelih obisti ne razvije nevarna bole- la z*d, iireprcčis s tem, da takoj uživaš ^ 1 SEVER0V0 ZDRAVILO I ZA OBISTI IN JETRA. g Za bolest v hrbtu, vnetje obisti, medla in krevnata jetra ter nered- ^ nosti v mehurju. ^ Vsaka steklenica vsebuje neprecenljivo vrednost za vase ždravlje. Zimski ! meseci ro DfljopasnejAi za obisti, ker prebledi, mrzlice in izpostavljanje - B vplivajo na obieti in jetra, podvojujejo njihovo delo in je zadržujejo. To < S zdravilo vam zaščiti zdravje. Cena 50c. in $1.00. < ^_ * 1 g Na prodaj T lekarnah. Zahterajte «omo Severoiih Zdravil. Vprašajte za Severov Almanah. ' I Deluje dobro. Hitra pomoč. Če imate slab želodec, da vam jqd ne diSi ^ Od prehlada do pljučnice jc samo en ko- % in je prebava počasna, uživajte Vnetje pljuč in druge resne bolezni lahko preprečite, ako začnete uživati i SEVEROV SEVEROV i ŽELODČNI GRENČEC BALZAM ZA PUUGA Vpliva dobro na želodec, ga leči jn krepi. Izpodbuja tek in podpira prebavo. Vpliva ' Ta lek takoj uteši k*geli ali prehlad, olajša dobro na jetra in drobja, tako da se iz- % " Č",?!^' 0fravi T™ m , , , b. •. } ' _ Z kašelj m naglo povzroči boljši občutek. § lahka čistijo. Cena fi.oo. Cena 25c. in SOc. Zdravniški svet zastonj vsem. li II TOlMiRl ZASLUŽEK. Podjttni rojaki po slovenskih naselbinah' zaslužijo ob večernih urah .lahko $1.00 do $2.00 po dokončanem delu. Založiti je treba $12.00. — Iz-guba nemogoča, kupčija poštena. Za pojasnila pišite pod naslovom: Slovenski ponos, 82 Cortlandt St., New York, N. T. ;_(8x v 2 d)_ j = POZOR KROJAČI! Takoj rabim tri krojače (Vest-makers), kteri razumejo izdelovati telovnike. Oglasite se pismeno na i naslov: Martin lvotze (Vestmaker), i ten o blafo. Svetovati j« tmb Blo-veneem, da kupujejo pri demzliniM in ne pri tujeik. In zakaj tudi prt ' tujcih, ko imamo dovolj doraakfll , trgovcev, ki nam tako radi purtiaii jo I Nala dolinoat je, da jih podpi. ramo. < Kdor potreboj« fins, dat« are b sploh kako zlatnino, naj ae ohrne as slovensko tvrdko Derganoe, TidntieB & Co. v Denverju, Colo. Opozarja— tndi na ogla«, ki gm ima dotiina tvri-' ka v nsiem listo. Za vsebino tajili oglasov nI odgovorno na npravniitvo no artdnlitvo. ^^^^^^S^^^^^^^^Kdor kopal« me dno ^WE^^AT xlstaiso, m mi pH* po lovorif. kani alorenakl oaalk. Can* m salo almka. tmhmim m na btuo. Mi pošiljamo božična in no roletam (Urite direktno v stari krvi in jamčimo za sprejem1 PlAite dana« po cee£k. DERGANCE, W1DETICH 4b CO, ' ' 1822 Ar*P*hoa St-» Pewf. Cflorpi* | POZOR ROJAKI! . Novoiniajdcna, garantirana, sdvaea Alpea Tinktur* sa plelaste in golotead-cc od kterega v «tedaih l«pi, raU Usi«, brki in brada popolnoma^mM)«. amatisem in trganje v rokah, adgafc ia krila, kakor potne Boge, kozje sa, bradovice in ozebline, vse t« bolesaloo popolnoma odstranijo. Dtktf rosica, te jam« $500. PiHte tak«]«« cenik. Iterega Vam poH)«m sasteof 1 t JAKOB VAKC1C, P. O.Bex6», CLKnUIi,! Kaflar potuješ W J naznani evoj prihod tvrdki Frank Sakaar Co. 82 Cortland St, K«w York, 1 N. Y. katera pošlje svojega nrad-! nika na tukajšnje železniške pos-| taje, da te dočaka in oprani t nolo pisarno, na ta način se izogneš i dvomljivih Ijjndi, kateri vedno : prežij na potnik«, in ai- detnarje Drikra&ii. K? - ■ ■ - . . .s.«;..... .