LETO XIX. ŠTEV. 562 Tudi oseben uspeh predsednika Mora Po so v jem povratku iz Jugoslavije je ministrski predsednik Aldo Moro poročal na seji ministrskega sveta o uspehih svojega potovanja v Jugoslavijo in o svojih vtisih, ki jih je nabral med svojo potjo. (Predsednik je obiskal tudi Novi Sad, Zagreb in Dubrovnik.) Sodeč po pisanju jugoslovanskih listov pomeni to njegovo potovanje tudi njegov oseben u-speh. Ljubljansko «Delo» npr. ocenjuje njegov nastop pred jugoslovansko akademijo v Zagrebu med drugim takole: Težko je v nekaj stavkih zvesto povzeti dolg :n zanimiv go vor italijanskega premiera, ki je bil prežet z najbolj vzvišenimi tradicijami italijanske kultura in humanizma. Pred avditorijem je stal državnik novih kvalitet, prežet z globoko vero, da kultura, znanost in umetnost lahko najbolj zbližajo naroda in so zato tudi eno najpomembnejših sredstev za o-hranitev miru. Z dokumentiranim zgodovinskim prerezom kulturnih stikov in vplivov, ki so se prelivali z ene na drugo stran Jadrana, je italijanski premier pred našimi akademiki obudil spomine na izredno bogato kulturno zgodovino italijanskega in jugoslovanskih narodov, ki je že davno opravljala veliko poslanstvo sodelovanja in miroljubnega sožitja med narodi. Dejal je, da je tako aktivna bilanca kulturne izmenjave med narodi, ki nimajo skupnega jezika, dobra spodbuda za prihodnje sodelovanje. Beograjski «Politiki» je Aldo Moro izjavil: Odhajam iz Jugoslavije z občutkom velikega zadovoljstva. Naša srečanja so bila neposredna in prisrčna. Raz-go var j ali smo se, kakor da govorimo že dolgo, morda tudi zato, ker je bilo to potovanje dobro pripravljeno. Sprejel me je predsednik republike, ki je bil nasproti meni zelo ljubezniv, še več, skrajno odkrit. S predsednikom Stamboličem, katerega kompetentnost, odločnost, zmernost in resnost zelo cenim, smo ugotovili področja, glede katerih se naši pogledi strinjajo, in druga, glede katerih ima vsak svoje stališče — toda vselej ob popolnem vzajemnem spoštovanju in upoštevajoč svoje vzajemne koristi. Kratko, ta obisk, ki je bil dolgo pričakovan, in ki- 'Smo ga dolgo nri-pravuaii se je razvil, ak0P"e lanko tako izrazim, v najboljših pogojih, ki so bili možni«. V razgovoru z urednikom »Politike« je predsednik kratko omenil najvažnejša vprašanja, o katerih je bila beseda med njegovim obiskom. Med razgovori z jugoslovanskimi državniki so naglasili potrebo po razširjenjem industrijskega sodelovanja; dotaknili so se odnosov Jugoslavije nasproti Evropski gospodarski skupnosti in Splošnemu sporazumu o carinah in trgovini — GATT ter drugih možnostih učinkovitejše gospodarske povezave Jugoslavije z zapadno Evropo; ta jugoslovanska prizadevanja bo Italija pod-prla Značilna za Morovo pojmovanje državne politike in odnosov med državami je njegova izjava o sklepu, da se odpravijo vizumi na potne liste. Na prvi pogled je to najvažnejši sklep, ki smo ga sprejeli zvesti si njegovega političnega in humanitarnega značaja" Ta sklep ruši vse pregrade, ki so bile še doslej med nami. Skupno z drugimi sklepi, kakor so odprtje vicekonzulata v Splitu, pospeševanje izmenjave informacij in knjig ter priprave za gospodarsko in tehnično sodelovanje je sklep o ukinitvi vizumov sestavni del velikega toka, “ Približuje narode ter ruši vse, kar je na poti zaželenega razumevanja. Ne pozabljam, da sem sin oaarana in italijanskega Juga m *ahko vam rečem, da je bi- ia ^m.manje prebivalcev Barija, mesta, ki ga zastopam v par lamentu res veliko, ko je šlo za uvedbo stalnega trajekta med našima obalama. Ako se ne motim, sem moral sam posredovati, da bi prebrodili neke težave v tem pogledu. To sem rad storil in mislim, da je bilo delo kronano z uspehom. GOSPODARSTVO CENA LIH 35 POŠT. PLAČ. V GOT. TRST, UL. GEPPA 9 . TEL. 38-93$ Poljska pristanišča pred vojno in danes Ščecin, danes največja poljska luka . Preusmeritev prometa od Gdanska in Gdinije ■^7 Promet čež Ščecin, Gdansk Tudi v Zahodni Nemčiji se v zadnjem času pojavljajo glaso-, . .. , . „ . . vi, češ da bi se morali tudi; m tdinijo pred vojno (v mil. ton) Nemci sprijazniti z novo polj-sko-nemško mejo na Odri in Nisi, ki pušča Poljski znano pristanišče Szezecin (ščecin). Poljaki si prizadevajo, da bi na podlagi podatKov o razvoju pristanišča ščecin dokazali, da pripada to pristanišče Poljski ne glede na njegovo preteklost (saj je mesto pred germanizacijo bilo poljsko). V resnici se je po drugi svetovni vojni promet čez to pristanišče, ki je bilo med vojno popolnoma u-ničeno, tako razvil kakor nikdar poprej. JEDRSKO SODELOVANJE MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO V Rimu je bil podpisan ita-lijansko-jugoslovanski sporazum o načrtu za sodelovanje na torišču uporabe jedrske energije v miroljubne namene za obdobje 1965-1967. Načrt o sodelovanju je bil podpisan na podlagi okvirnega jukoslovansko - italijanskega sporazuma z dne 7. novembra 1960. Podpisala sta ga podpredsednik italijanskega vsedržavnega komiteja za jedrsko energijo prof. Carlo Salvet-ti in državni svetnik v zvezni komisiji za jedrsko energijo SFRJ Ljubomir Barbalič. Jugoslovanska delegacija je med bi-yanjem v Italiji obiskala središča jedrske raziskave v Frasca-tiju, Casacciu in Bologni ter atomski elektrarni v Latini in Gariglianu. Navezala je tudi koristne strokovne stike s predstavniki italijanskega vsedržavnega komiteja za jedrsko energijo in državnega podjetja za električno energijo. V prvih trinajstih letih tega stoletja se je promet čez ščecin (tedaj pod nemško upravo Stettin) podvojil, in sicer od 3,3 milijona ton v letu 1900 na 6,2 mil. ton v letu 1913, Tedaj so bili obširni predeli današnje Poljske, kakor Pomorjansko in Slezi j a in tako imenovana Velika Poljska priključeni Prusiji, torej Nemčiji Iz vseh teh predelov, deloma tudi iz Galicije, ki je bila tedaj pod avstrijsko upravo, ter iz Lodza in Varšave, ki sta bila pod rusko upravo, je bil promet usmerjen čez tedanji Stettin. Po prvi svetovni vojni je Poljska dosegla neodvisnost, a precejšen del njenega prometa čezmorskimi kraji se je še vedno dolgo časa razvijal čez Ščecin. Le polagoma so Poljaki preusmerjali promet čez Gdansk (nekdanji Danzig), ki je bil vključen v poljski carinski pas, čeprav je bil kot svobodno mesto politično neodvisen, in Gdinijo (Gdynia), pri-suamsue, ki so ga Polj ki zgradil' popolnoma na novo. Graditev pristanišča zahteva tudi za velike države velikanske izdatke, a Poljaki so bili primorani kljub temu zgraditi novo pristanišče, ker niso Nemci prav nič skrivali svojih načrtov, da bi se vnovič polastili Gdanska. Ko je ščecin po obnovitvi neodvisne poljske države leta 1918 zgubil obširno zaledje današnje Poljske, je promet čez to pristanišče, ki je leta 1913 znašal 6,2 milijona ton pričel nagio upadati ter ie leta 1932 znašal samo 3.300.0U0 ton. Medtem se je promet v Gdansku nenehoma dvigal ter je n. pr. leta 1931 dosegel že 8,3 milijona ton (leta 1913 samo 2,4 mil. ton); promet čez Gdinijo je leta 1931 dosegel že 5,3 mil. ton. V Ščecinu so tedaj to nazadovanje toliko bolj občutili, ker je bilo pristanišče poprej razširjeno. Leto Ščetin Gdansk Gdinija Leto Ščecin Gdansk Gdin-i 1913 6,2 2,4 — 1945 0,3 0,5 1925 1926 4,1 5,7 2,7 6,3 0,05 0,4 1946 0,09 — 1929 4,9 8,5 2,8 1950 5,2 4,8 5,0 1931 3,7 8,3 5,3 1955 6,8 5,2 5,0 1935 6,0 5,0 7,4 1960 8,8 5,9 7,0 1936 1938 8,3 8,2 5,6 7,1 7,7 9,1 1964 11,0 6,7 8,9 Vzporedno z nazadovanjem prometa v pristanišču, so propadale tudi velike ladjedelnice v Ščecinu ««Vulcan»), ki so poprej zaposlovale 700 delavcev in končno so jih tudi zaprli, čez nekaj časa se je promet čez Ščecin pričel zopet dvigati, toda ne toliko zaradi zboljšanja gospodarskega položaja nemškem zaledju, temveč žara di velikih nabav Hitlerjeve Nemčije za oboroževanje in pripra vo na vojno. Tako je promet čez Ščecin leta 1938 dosegel -je pozdravil predstavnike obla soko raven 8,2 milijona ton. tistem času, to je leta 1938 se je obseg obeh pristanišč v poljskem carinskem pasu, to je Ga-danska in Gdinije, razširili na 16 milijonov ton, od tega samo čez Gdinijo čez 9 milijonov ton. Večina prometa je priha jala v ti dve pristanišči iz predelov, ki so nekdaj (ko je Ščecin bil še pod Prusijo) težile k temu pristanišču. Poljaki so po drugi vojni pristanišče v ščecinu popolnoma obnovili ter ga s poglobitvijo prekopa do morja (ščecin leži ob Odri, precej daleč od njenega izliva v morje) povezali novimi pristaniškimi napravami ob v Svinoujščiju (Swino-ujscie), ki je bilo zgrajeno tik ob morski obali. Hkrati so v ščecinu dopolnili pristaniške naprave za sprejemanje velikih množičnih pošiljk, zlast premoga, ki ga iz šlezije izvažajo čez Ščecin v tujino. Pristaniška dela v ščecinu v letih 1948 in 1949 so smatrali za naj večjo investicijo, v katerem koli evropskem pristanišču v tistem času. Kljub poglobitvi ne znaša morska globina v ščecinskem pristanišču več kakor 9,6 metra; zato morajo z velikih ladij razložiti del tovora že v Svinoujščiju, da ladja lahko plove do Ščecina Po novem petletnem, načrtu bodo obe pristanišči (Ščecin in Svinoujščije) še spopolnili in povečali. Tako bodo zgradili velike hladilne naprave s posebnim pomolom. Računajo, da bo do leta 1975 promet v teh pristaniščih znašal okoli 18 mi lijonov ton. že zdaj ima samo Svinoujščije posebne hladilne naprave. Tam sta tudi tovarna ribjih konserv in manjša lati jedelnica. Hamburg pred Trstom v avstrijskem prometu Hamburg spodriva tudi Reko V najnovejši avstrijski statistiki prometa v morskih pristaniščih zavzema sedaj prvič Hamburg kot morsko pristanišče, ki ga uporablja avstrijska zunanja trgovina, prvo mesto pred TRSTOM. Spričo preložitve uvoza in izvoza masovnega blaga na tržišča znotraj evropske celine se je trgovinski promet Avstrije preko običajnih pristanišč v prvi poloviti leta 1965 zmanjšal za 103.122 ton proti primerjalni dobi prejšnjega leta. Tudi REKA je izgubi-la del prometa z masovnim blagom vendar je t0 pristanišče lahko to izgubo do neke mere izravnalo z visokovrednim bla gom. Ta preložitev pa v statistiki količin ni vidna. Avstrija je v prvi polovici 1965 preko Hamburga uvozila ali izvozila 458.636 ton Cez Trst pa 392.940, a čez Reko 170.230 ton. Te polletne številke seveda ne dopuščajo še sklepov glede na bilanco vsega 'eta Zlasti Bremen in Brake s 111.168 ozi- roma 107.294 tonami se lahko zaradi uvoza premoga in rudnin v Avstrijo številčno še lahko zelo spremenita. (n) Po avstrijskih statistikah naj bi torej avstrijski promet čez Trst v prvem polletju 1965 dosegel 458.637 ton, medtem ko so statistike tržaške trgovinske zbornice nekoliko drugačne Po teh podatkih je avstrijski promet čez Trst znašal le 397.320 ton od tega po železnici 244.813 ton (150.821 ton dovoza iz Avstrije v Trst in 93.992 ton odvoza iz Trsta v Avstrijo), po cesti pa 152.507 ton, od tega 148.127 ton izvoza iz Trsta v Avstrijo (samih petrolejskih izdelkov 140.499 ton) in 4380 ton uvoza iz Avstrije v Trst Po statistikah tržaške trgovinske zbornice bi torej bil avstrijski promet čez Trst za dobrih 60.000 ton manjši, kakor ga navaja a v strijska statistika. (Avstrijske podatke smo ponatisnili iz Avstrijskih listov). Promet čež Ščecin, Gdansk in Gdinijo po vojni (v mil. ton) Kontno sporazum o naftovodu Trst-Dunaj Italijanska petrolejska ustanova ENI in avstrijska državna ustanova Mineral - Oel Vervval-tung, ki upravlja proizvodnjo in čiščenje petroleja v Avstriji, sta sklenili sporazum glede udeležbe ENI pri naftovodu Trst-Du-naj. Delež ENI bo znašal 4 od-sto. Naftovod Trst-Schwechat (Dunaj) se bo odcepil od naftovoda v Ploeckenu na avstrijskem o-zemlju. Stal bo okrog 14 milijonov av. šilingov. Delež posameznih družb pri holdingu bo naslednji: Mineral-Oel Verivaltung 51 odsto, Shell 14,5 odsto, Mobil-oel 12.5 odsto, Esso 7,5 odsto, B.P. (British Petroleum) 6,5 odsto, Total (bivša Aquila) 4 odsto in ENI 4 odsto. Graditev naftovoda bodo v višini 25 odsto financirale družbe, vključene v holdingu, razliko pa bodo krili s kredit: avstrijskih in tujih bank. Sporazum ESSO-ENI razburja Alžirijo Ameriška družba Esso Standard je z italijansko petrolejsko ustanovo ENI sklenila pogodbo, na podlagi katere bo tej ustanovi vsako leto dobavila iz Libijskih ležišč 3 milijone kubičnih metrov metana za potrebe južne Evrope. Ta dogodek je močno vznemiril alžirske petrolejske proizvajalce, ki izvažajo metan iz Sahare. Alžirski tisk naglasa, da je s tem mednarodni petrolejski kartel poskušal škodovati Alžiriji. Očitno je hotel onemogočiti izvajanje alžir-sko-francoske petrolejske pogodbe, pri kateri prvič niso sodelovale petrolejske družbe, članice mednarodnega petrolejskega kartela, temveč sta podpisali pogodbo vladi dveh držav (Alžirije in Francije). Alžirija dobavlja Franciji in Veliki Britaniji približno 1,5 milijarde kubičnih metrov metana. Alžirski tisk poziva Libijo, naj svojo politiko pri prodaji petroleja oziroma plina uskladi z alžirskimi koristmi. Bandung - Alžir 30 milijonov dolarjev Nekako pred desetimi leti se je vrsta mladih afro-azijskih držav odzvala pozivu na konferenco v Bandungu (v Indoneziji), na kateri naj bi protestirale proti kolonializmu in novo kolonializmu. Na II. «Bandung» v Alžiru meseca junija 1965 je bilo nevabljenih kar 46 afro-azij-skih držav. Toda deset dni pred začetkom konference je polkovnik Houari Bumedien zrušil Ben Belo. (Po dolgih mesecih molka je zdai Ben Belo v odvetnik sporočil, da se je ta oglasil materi s posebnim pismom). Toda na predlog zmernejših držav, ki jih vodi Indija, je bila konferenca odložena do 5. nov. 1965. Zmernejše države so bile za odložitev, ki so bile prepričane, da bi sicer na konferenci prevladal vpliv Kitajske. Zdaj pa je prav Kitajska zagrozila z bojkotom, ko bi prišlo do konference. Položaj Kitajske se je namreč medtem močno poslabšal. V Afriki je njen vpliv popustil, prišlo je do napetosti z Indijo zaradi Kašni ira, svojega edinega nekomunističnega zaveznika, Indonezijo je Peking zgubil. Poleg tega bi bili na konferenco prišli tudi Rusi, zato so bili Kitajci srečni, ko je alžirski minister Bouta-flika predlagal odposlancem 45 držav, naj se konferenca odgodi «sine die» — do dneva, ki naj se šele določi. Konference očitno zleoa ne bo, ostala pa je nova «Palača narodov« v Alžiru, ki je bila nalašč sezidana za konferenco ter je stala okroglih — 30 milijonov dolarjev (nad 18 milijard lir). Sodelovanje Italija-Jugoslavija-Avstrija v elektrogospodarstvu Zasedanje SUDEL na Dunaju - Prihodnjič v Rimu NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI VI. sejem pohištva - zrcalo sodobne proizvodnje V soboto v dopoldanskih urah so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli 6. mednarodni sejem pohištva in o-preme za pohištveno industrijo. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Drago Dolinšek sti, družbenih in političnih organizacij, zbornic, razstavljavcev in konzularnega zbora. Povedal je, da razstavlja letos kar 72 proizvajalcev pohištva in o-preme iz vse Jugoslavije. Tujih razstavljalcev je 21; ti razstavljajo predvsem strojno opremo in razne potrebščine za pohištveno industrijo. Govornik je poudaril, da se na sejmu kaže težnja jugoslovanske lesne industrije, da se čimbolj prilagodi zahtevam inozemskih trgov, in to s končnimi izdelki, kakor je pohištvo. Dodal je, da morajo današnji sodobni industrij ski izdelki ustrezati načelom sodobnega industrijskega izoblikovanja; pri tem je odločilen vabljiv estetski videz elegantne oblike, harmonične barve in lahkotnost v stilu, funkcionalnost izdelkov, kakor tudi njih kakovost in cena. Res je, da je jugoslovanska pohištvena industrija že v znatni meri prisluhnila zahtevam sodobne proizvodnje. Pohvalil je pobudo za strokovna posvetovanja v okviru sejma. Na vabilo za takšna predavanja so se odzvali strokovnjaki za lesno predelavo iz Avstrije, češkoslovake, Francije, Italije, Zahodne Nemčije, Švice in Jugoslavije. V L. 1966 ZA 26 MILIJONA DOLARJEV IZVOZA LESNIH IZDELKOV Vinko Hafner, namestnik zveznega sekretarja za industrijo, je sejem odprl. V svojem govoru se je dotaknil vrsto zadev, ki so zelo značilne za jugoslovansko pohištveno industrijo in za proizvajalce reprodukcijskega materiala. Z gospodarsko preo-snovo,ki jo od letošnjega poletja izvajajo v Jugoslaviji, se je položaj industrije pohištva občutno poslabšal, in sicer seveda ne zaradi same reforme, ampak zato, ker je imela ta industrija doslej nizko produktivnost dela; bila je tudi zelo razdrobljena, njene proizvodne zmogljivosti niso bile dovolj izkoriščene. Industrija pohištva mora zdaj posvetiti večjo pozornost specializaciji in medsebojnemu sodelovanju. To bo morala napraviti predvsem zato, da bo še bolj razpečavala svoje proizvode na zunanjem tržišču. Govornik je med drugim povedal, da računa Jugoslavija izvoziti v 1. 1965 za približno 26 milijonov dolarjev pohištva ali približno za 6 odst. več kot leta 1964. To je precejšnji znesek zamenljive valute, a vendar v primeru jugoslovanskih lesnih surovin in industrijskih zmogljivosti na področju pohištva od ločno premalo. V veliki kupoini dvorani so predvsem razstavljene strojne opreme za lesno industrijo, v drugih razstavnih prostorih pa razstavljajo jugoslovanska podjetja pohištvo in reprodukcijski material. Ponovno se je povečalo število domačih proizvajalcev pohištva, ki razstavljajo na sejmu v Ljubljani. Dvoje proiz- vajalcev je čisto iz juga države: iz Skopja in Vranja, nato nekaj srbskih in hrvaških podjetij. Med novimi podjetji je tudi koprski «Stil». JUGOSLOVANSKI RAZSTAVLJALO! MODERNEGA POHIŠTVA Novost letošnjega sejma je razstava podjetja «Exportdrva», ki s svojimi proizvodi zavzema ves gornji okrogli prostor paviljona 'Jurček.’ V krogu se vrste razne vrste stolic in nekatere tudi v starih baročnih, roko-kojskih in bidermajerskih stilih, dalje uradna in kuhinjska oprema. Sicer pa še ni opaziti v veliki meri, po standih proizvodnih in trgovskih podjetij s pohištvom, proizvodov v izvirnih, izvedbah ali pa v imitacijah starih stilov, kot to prevladuje v pohištveni industriji zahodnih evropskih držav, kjer hočejo imeti ljudje ali z roko izrezlj"ane razne stile prejšnjih stoletij ali pa vsaj take imitacije, napravljene s stroji, ki jim teh strojnih posegov ni o-paziti. Edino mizarska zadruga Sevnica razstavlja težko in solidno izdelano pohištvo v starih stilih, medtem ko pa velika podjetja pohištvene industrije hitijo z nabavljenjem ustreznih strojev in izpopolnjevanjem delovnih kadrov, da bi z lastno proizvodnjo zadostili sedanjim okusom kupcev iz višjih socialnih plasti zahodnega evropskega sveta. Velika proizvodna in trgovska podjetja v lesni stroki, kakor npr. 'Brest’ in Cerknice, 'Meblo' ribora, 'Slovenijales' iz Ljubljane in druga razstavljajo v raznih odtenkih barv in raznih lesov z različnimi dopolnili vrsto spalnic, dnevnih sob, klubskega in pisarniškega pohištva ter kredenc, polic in knjižnih elementov, -pohištvo v gladkih površinah. Tako se glasijo namreč milijonska naročila iz vzhodnih socialističnih držav in iz severnih zahodno-evropskih dežel za velike stanovanske bloke in obsežne gostinske objekte, ki strežejo velikim tokovom svetovnega turizma. Čedalje bolj popušča stiska deviz za nabavljenje reprodukcijskega materiala, ker razpolagajo podjetja po novih načelih gospodarske reforme sama z ustreznimi količinami deviz, kolikor pač se podjetja uveljavljajo na tujih trgih v ostri konferenci. Reprodukcija pomeni visokokvalitetne posebne lake in poliesterlake,, lepila, o-kovja in okrasne dodatke po izrecnih naročilih kupcev. Pri vsem obilju domačih furnirjev pa rabijo tovarne pohištva še posebne furnirje iz eksotičnih lesov. Kot zmerom nastopa tudi na letošnjem sejmu vrsta velikih podjetij iz jugo-vzhodnega dela Slovenije, koder se njihovi visoki dimniki dvigajo na robu velikih gozdov Notranjske: 'Brest’ v Cerknici, 'Javor' na Pivki, 'Lesonit' v Ilirski Bistrici, .Topol’ v Ilirski Bistriti. Ta velika podjetja prehajajo od prcizvodn,:e raznih panelnih in ivernih plošč tudi že na izdelavo pohištva in ne samo modernega, ampak tudi v starih Minuli teden je bilo na Dunaju zasedanje regionalne skupine za koordinacijo proizvodnje in prenosa električne energije med italijo, Jugoslavijo in Avstrijo SUDEL. Zasedanje je vodil glavni ravnatelj Skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva inž. Radivoje Markovič. Med drugimi so zasedanju prisostvovali osrednji ravnatelj E-NEL dr. Pietro Facconi, ravnatelj beneškega področja ENEL dr. Giovanni Zambler, glavni ravnatelj Avstrijske elektrogospodarske d. d. inž. Franz Hinter-mayer, ravnatelj Inštituta za e-lektriško gospodarstvo v Ljubljani inž. Vekoslav Korošec in drugi. Dnevni red zasedanja je obsegal poročila o energetskem položaju, kakor se razvija letos in kakor ga pričakujejo prihodnje leto, o posledicah poplav v avgustu in septembru letos, o delu pododbora za hidravliciteto ter pododbora za proučevanje paralelnega pogona, o delu strokovnih skupin evropske Unije za koordinacijo proizvodnje in prenosa električne energije in drugo. Udeleženci so poročali o gradnji novih elektroenergetskih objektov v Italiji, Jugoslaviji in Avstriji, pri čemer so italijanski predstavniki med drugim poročali, da je v termoelektrarni v TRŽIČU že začel obratovati prvi agregat z močjo 165.000 kW in da je tudi daljnovod do PA-DRIČ z napetostjo 220 kV že zgrajen ter zdaj čaka na povezavo z jugoslovanskim omrežjem iste napetosti. V Jugoslaviji so letos začele obratovati hidroelektrarne GLO-BOČICA na črnem Drimu, ki bo izkoriščala Ohridsko jezero kot akumulacijo, Senj in Du brovnik ter toplarna BEOGRAD s skupno močjo 523.000 kW, Daljnovodov z napetostjo 220 kV je bilo letos zgrajenih 627 km. O gradnji hidroelektrarne DJERDAP na Donavi so poročali že lani. V Avstriji gradijo med drugim hidroelektrarno Bistrica v Rožu z močjo 80.000 kW, Wall-see na Donavi z močjo 200.000 kW ter več drugih elektrarn. Ker se predsednik SUDEL voli za dve leti ter je bil sedanji predsednik inž. Markovič izvoljen za obdobje dveh let, in to na zasedanju SUDEL v Ljubljani konec aprila 1964, mu mandat prihodnje leto poteče ter bo s l. majem 1966 prevzel predsed niško mesto inž. Hintermayer, inž. Markovič in inž. Marin pa postaneta podpredsednika. Prihodnje zasedanje SUDEL bo v Rimu konec novembra 1966. Medtem časom se sestane pomladi prihodnjega leta v Ljubljani. R. K. Združitev gospodarskih dnevnikov Pred dnevi sta se združila dva velika milanska gospodarska lista «11 Sole« in «24 Ore» v nov list. ki zdaj izhaja pod naslovom «11 Sole — 24 Ore». Za ravnatelja je bil imenovan prof Mauro Masone, za podravnatelja pa dr. Alberto Mucci. Iz pojasnila, ki je bilo objavljeno v prvi skupni številki, ni povsem jasno ozadje, ki je do vedlo do spojitve, članek samo omenja, da je «11 Sole« izhajal že 100 sto let, medtem ko ima «24 Ore« samo 20 let dela za seboj. Splošno ie bilo razširjeno mnenje, da je «24 Ore« posebno glasilo italijanskih industrijskih krogov, medtem ko naj bi «11 Sole« posvečal večjo pozornost razvoju italijanskega kmetijstva Vsekakor omenja prva številka MpH H.urrv * .. , . „ „ " 1 skupnega lista, da danes itali- iea tujimi razstavljalci stroj-istem razstavnem prostoru tudi jansko gospodarstvo — odkar ne opreme za pohištveno indu-1 firma Alberti Vittorio iz Mila- -----------*- - • strijo zavzema na letošnjem j na z raznimi vrtalnimi iz Nove Gorice, 'Marles' iz Ma- stilih prejšnjih stoletij Velika udeležba italiianske streme opreme ljubljanskem sejmu pohištva in opreme eno najvidnejših mest nele po obsegu, ampak tudi po kakovosti in najsodobnejših izsledkih, italijanska industrija. Takoj pri vhodu in v sredi glavne hale za strojno opremo razstavlja tržaško podjetje TRAD-TRIESTE proizvode treh velikih italijanskih podjetij. Veliki sodobni stroji podjetja F.lli Gabbiani iz Podenzana pri Piacenzi obsegajo tisto panogo strojne tehnike, ki omogoča avtomatsko opravljanje vrsto operacij, kakor n. pr. skobljanja, stiskanja, obrezovanja, rezkanja, struženja in oblikovanja za izdelavo stilnega pohištva. Avtomatske čepilke, stroji za skobljanje, stiskalnice m drugi stroji privlačujejo slovenske inženirje in tehnike, ki preizkušajo in merijo razstavljene stroje. Na tleh so nadalje razpotegnjeni podolgasti široki trakovi plemenitih tujih eksotičnih furnirjev: teak Burma, teak Siam, razni palisandri in mahagoni. Hlodovino za te furnirje dobi podjetja MTC (Di Alfredo e Amos Tragni) v Milanu iz ge-noveške luke in ne tržaške, pač verjetno zaradi boljših zvez in tradicij stare Genove. Samo v 1. 1964 so uvozili preko Trad-Trieste okoli 200 tisoč kvadratnih metrov eksotičnih furnirjev. Vrsto strojev za lesno in pohištveno industrijo daje na i- . , ____ stroji m stiskalncami prešami za fur-niranje pohištva. Mimo obsežnih eksponatov, ki jih zastopa Trad-Trieste v izbiri med najboljšimi italijanskimi ndjetji, pa nudi priliko ogledati si celo vrsto izdelkov pomembnih italijanskih po Ijetij tudi prizadevno podjetje Vizm-tin & Pahor iz Gorice. V osmih podjetjih, ki jih zastopa to go riško podjetje, si ogledujejo slovenski strokovnjaki sponke AR-CA iz Milana, cilindrične ključavnice Mercante, razne poliestre, kite in lake Glidden Sai-chi iz Milana, jeklene žice Pon-zianija iz Lecca, okraske Renate iz Milana in tolike druge prepotrebne snovi in okraske, ki šele dopolnjujejo lepoto posameznega pohištvenega kosa. Samostojno nastopa s svojimi raznimi stroji dolbači, preluk-njači, stiskalnicami 'Cicomac' iz Vigevana. Nekaj manjših italijanskih stojnic, 'Starka' '? Vid ma, Brusatija iz Milana, Mero-nija iz Milana, 'Siama’ iz Milana z laki-poliestri privlači po zornost jugoslovanskih proizva jalcev. Kar vzbuja začudenje, je dejstvo, da je čutiti italijansko enakovrednost z razstavljenimi nemškimi proizvodi zlasti pa še stroji ter za tem veliko italijansko industrijo pohištva, ki se lahko meri z vsako evropsko pohištveno industrijo. sta se močno razvila industrija in- bančništvo, medtem ko je ooorej italijansko gospodarstvo slonelo skoraj izključno na obrt ništvu in kmetijstvu — potrebuje svojemu razvoju primeren | tisk, dokumentacijo, pa tudi kri tiko. Takšni listi niso potrebn' samo poslovnim krogom, temveč I gospodarska dokumentacija je | danes potrebna tudi politikom. Italija ima močno razširjen gospodarski tisk. Poleg omenje-1 nega združenega lista izhaja kot! gospodarski dnevnik tudi «11 Globo«, in sicer v Rimu. Genova pa ima lasten gospodarski dnev nik, ki je posvečen pomorstvu I («Avvisatore Marittimo«), Med gospodarskimi tedniki naj orne- ITALIJA IZVAŽA VEČ MOTORNIH KOLES Italija je v prvi polovici tega leta izvozila za 20,46 milijarde lir navadnih in motornih koles ali 15,4 °/o več kakor v ist.-m času lanskega leta (17.74 milvar-de lir). i-nenje Ali tudi nje zanima politika? Dobro bo, ako se takoj zavarujem zaradi preljubega miru: sam se v te reči ne mešam in ostajam nevtralen v tej vojski. Sama kronika zahteva, da o njih poročam. Zdaj je gotovo, da ženske ne bodo postale duhovnice. «Os-servatore Romano« je namreč v posebnem članku odbil željo nemških katoličank, da bi koncil privolil v to, da bi tudi zenske lahko posvetili v duhovniški stan in s tem tudi v cerkvi priznali popolno enakopravnost med moškim in žensko. Piše, da Kristus ni nobene ženske — niti ne svoje matere — poklical med apostole. Dragoceno je sicer pomožno delo ženske v duhovnem pastirstvu, a pri tem naj tudi ostane. Katoliška cerkev torej ne mara žensk v duhovniških vrstah. Nekatere protestantske cerkve, kakor švedska, pa so jih sprejele med duhovnike. Sicer so morale že kot žene pastorjev močno vplivati na cerkev — včasih verjetno tudi s kakšno intrigo — saj je cerkev v rokah njihovih mož. Zenske imajo gotovo več sreče v politiki, oziroma v držam in v javnih ustanovah, kjer se pase politika. Na Cejlonu npr. je bila ženska ministrska predsednica, manj je slišati v zadnjem času o Furcevi iz Moskve. Moškim, ki bi se radi sami povzpeli visoko v politiki, se nikakor ne bo treba bati ženske konkurence, ženske bodo prav gotovo rajši volile moške kandidate; je že tako ustvarjeno, da žensko bolj zanima moški kakor ženska, pa naj ženska oznanja še tako lepe nove čase. Koliko žensk se pravzaprav v resnici zanima za politiko? V Franciji npr. se 69 odsto povprašanih žensk — kakor je pokazalo poizvedovanje društva SOFRES — sploh ne zanima za politične zadeve. Le 5 odsto se jih zanima za politiko, 26 odsto «samo malo?>. In vendar gredo na volišče! Za kandidate volijo očitno ne po političnem programu, temveč jih izbirajo po simpatiji, včasih kar po sliki, ne da bi iz samih ust kandidatov slišale besedo o njihovem političnem programu. Ali se tudi v stene volišč zajedel «sex-appeal» in zblodil logiko političnih programov, ne vem. Švicarke, ki jim gotovo ne moremo oareci napreanosti, la,u ko navedemo kot primer, da se ženske na političnem po-prišču ne odločijo po političnem programu: njihova zvezna organizacija se ne zavzema za priznanje ženske volilne pravice! Kakšen naj bo potem njen politični program? Pravi, da se enakopravnost ženske v vseh poklicih da doseči neodvisno od vprašanja, ali jim bo priznana voilna pravica ali ne. Švicarkam, ki jim proie-stanska cerkev priznava volilno pravico v cerkvenih zadevah, torej vsaj za zdaj ni do enakopravnosti v politiki. Sicer je še neka druga reč, zaradi katere se marsikateri moški ne navdušuje za žensko enakopravnost v politiki in nje. no vmešavanje v politične zadeve. Ko zdaj on na tihem prihaja domov v poznih uran, se lahko izgovori; «Sestanek se je zavlekel, saj veš, politika je politika». Kakšen izgovor bo našel, če pa bo žena lezla za njim s konference na konferenco v društvu ali gostilni z izgovorom: «Veš, tudi mene zanima politika...... — Ib — Čuden otok v Jadranskem morju Pred mestom Rimini nimo samo «11 Mor.do econo-1 Jadranu iz morja zrasel nena-mico« v Milanu, ki izhaja v I vaden otok. Iz mor;a moli ne-obliki revije. Politični tednik I kako deset metrov visoka velika «Relazioni internazionali«, ki ga I ploščad iz že jzo-betona, ki za v-izdaja Zavod za proučevanje j zema površino 400 kvadratnih mednarodne politike v Milanu, J metrov. Sloni na devetih veli-posveča precejšnjo pozornost tu- j kanskih stebrih, ki so dolgi 44 di gospodarskim vprašanjem, in I metrov; 20 metrov globoko* so sicer domačim in tujim. vkopani v samo morsko dno Razr.a gospodarska združenja I drugih 14 metrov jih je še pod in stanovske organizacije izda- morsko gladino, 9 metrov pa j a jo še lastna glasila, tako npr. I sega nad morsko gladino Inž izhaja v Rimu tednik «11 Gior-1 Giorgio Rosa, ki je izvedel načrt nale del Commercio« kot glasilo I za to nenavadno gradnjo, je ra-Splošne konfederacije trgovcev, I dovednim novinarjem pojasnil v.7r^u (; Ko so se začeli oglašati klopotci stvenikov, katerih imena so, kot bomo ugotovili, znana, saj so vklesana na kamnih. Ti dostojanstveniki so imeli svoja posestva v Savinjski dolini. Najstarejši odkriti spomenik je postavil že v prvem stoletju našega štetja zase in ženo Julijo C. Vindonij, edil ali policijski u-ratinik celjskega mesta. Podobi obeh sta r.a spomeniku tudi vklesani. Vendar pa je največja in najvišja grobnica celjskih županov Priscianov, ki jo predstavljajo kipi očeta, matere in sina. ki so pod baldahinom, na katerem so tudi reliefi letnih časov. Vsekakor je naj lepša grobnica, vsaj v umetniškem pogledu, grobnica Ennijev, zopet očeta, žene, hčerke in sina, z raznimi reliefi. Na tem mestu ne bi opisoval vseh podrobnosti, ki si jih je vredno ogledati, če te zanese pot tod mimo. Omenil bi le, da se izkopavanje nadaljuje na tem in tudi na drugem mestu, kjer postopno odkopavajo temelje rimskega naselja. Dočim je rimska nekropola v Šempetra sredi vasi, so izkopanine temeljev dalje tik ob cesti izven vasi m jih je vi deti s ceste. Pot do Celja, našega nadaljnjega cilja, ni več dolga. Mimo Žalca, ki ga že od daleč naznanja velikanski silos namenjen sušenju in sploh pripravi hmelja za uporabo, predvsem pa za inštituti v zvezi s tem, hmeljarska zadruga in drugo -- prispemo v Celje v dobrih desetih minutah. MESTO VERONIKE DESENIŠKE Lega Celja je čudovita, nadmorska višina sicer ni visoka — samo 241 metrov; šteje 33 tisoč prebivalcev, ob njem teče »južna železnica« in bistra reka Savinja. V njem je sedež občine, preje tudi okraja, sodišč; ima poklicno gledališče, več muzejev, svoj likovni salon, dva lepa hotela, kopališče, in kdo bi še vse našteval. Zgodovinarji pravijo, da izvira Celje še od časov Keltov, v rimskih časih pa je bila Celea središče rimskega Norika. Nad Celjem še danes vprav izzivajo radovednost tujca razvaline velikega gradu, to je gradu celjskih grofov, ki so odigrali v slovenski zgodovini pomembno vlogo. V muzeju hranijo njihove lobanje, ki so bile poprej v eni izmed celjskih cerkva. Grad je danes kot zgodovinska znamenitost deloma restavriran, sicer pa je vreden obiska že zaradi razgleda, ob sezoni pa zaradi obnavljanja nekaterih zgodovinskih dogajanj. ko igrajo na prostem v obzidjih gradu znamenito dra-matsko delo o celjskih grofih pisatelja Novačana. Sicer je štorija teh grofov spodbujala največje slovenske pesnike in pisatelje, kot so Oton Župančič, Kreft in drugi, da so napisali o njih znamenita umetniška de- la, katerih osrednji lik je navadno Veronika Deseniška. Na stari grad smo se seveda morali povzpeti, ogledali pa smo si tudi lapidarij v muzeju, dalje zanimivo zgradbo »Stari pi-sker«, kot ji pravijo domačini; tu je končalo svojo junaško pot med zadnjo vojno mnogo borcev proti Hitlerju. Seveda je naše zanimanje bilo usmerjeno tudi na številne tovarne, med katerimi so nekatere pravi veterani in so slavile, kot n.pr. Tovarna emjlirane posode že sko-ro svojo stoletnico. Poleg nje pa je še cinkarna, ki ni mnogo mlajša, in druge. Celje ima torej tudi v tem pogledu tradicijo, ki mu daje podlago za nadaljnji industrijski razvoj, saj je že dolgo vključeno s svojimi izdelki v svetovno trgovino. Tovarne in ,stare naprave sicer hitro modernizirajo, vendar pa pravijo, da jih kljub deloma zastareli opremi še vedno režeta iz težav in jim omogočata konkurenčnost kakovost njihovih izdelkov in dober glas. - ž.j. -(Nadaljevanje sledi) ZAR NA PRVEM MESTU MED AFRIŠKIMI DRŽAVAMI Med državami afriškega področja, v katere je Jugoslavija v omenjenem obdobju izvozila letos blaga v vrednosti 49,4 (lani 39,9) milijarde dinarjev, uvozila pa je iz njih blaga v vrednosti 59,2 (60,6) milijarde dinarjev, se nahaja na prvem mestu Združena arabska republika, v katero je znašal jugoslovanski izvoz 19,3 (13,3), uvoz iz nje pa 25,2 (25,3) milijarde dinarjev. Znatno je padel uvoz iz Alžira (od 4,3 na 1,1 milijarde dinarjev), izvoz v to državo pa je znašal 3,3 (3,9) milijarde dinarjev. ŽIVAHNEJŠA IZMENJAVA S SEVERNO AMERIKO Severna Amerika je v prvih devetih mesecih letos uvozila iz Jugoslavije blaga v vrednosti 67.9 (lani 47,0) milijarde dinarjev, od tega ZDA 42,9 (lani 22,9) milijarde dinarjev, to je za 34 odsto več. Uvoz iz Severne Amerike pa je dosegel vrednost 213,8 (187,1) milijarde dinarjev, to je za 14,3 odsto več, pri čemer se je zvišal v glavnem uvoz iz ZDA, in to za 17,3 odsto na več ko 150 milijard dinarjev. Vendar gre ta uvoz v naj večji meri na račun presežka kmetijskih izdelkov, ki so jih ZDA po posebni pogodbi prodale Jugoslaviji. Izvoz na področje Južne Amerike je v o-menjenem obdobju letos padel v primerjavi z istim obdobjem lani skoraj za 80 odsto, to je od 17.9 na 3,6 milijarde dinarjev. Padel pa je tudi uvoz iz teh držav, in to od 47,1 na 38,0 milijarde dinarjev. Najbolj je padel izvoz v Brazilijo (za 98 odsto) ter Argentino (za 38 odsto). POVEČANJE IZVOZA INDUSTRIJSKIH IZDELKOV Glede na strukturo izvoza je predvsem omeniti, da je 81,3 odsto izvoza odpadlo v prvih devetih mesecih letos na industrijske proizvode, na kmetijske ter gozdarske nridelke pa 18,7 odsto, medtem ko je v istem obdobju lani odpadlo na industrijske izdelke 78,6 odsto ter na kmetijske in gozdarske pridelke 21,4 odsto, kar očividno kaže na vedno večji'izvoz jugoslovanske industrije. Istočasno pa se je tudi struktura izvoza spremenila tako, da je uvoz industrijskih izdelkov znašal letos 81,8 odsto, kmetijskih in gozdarskih pridelkov pa 18,2 odsto skupnega uvoza, lani pa je to razmerje bilo 85,4 : 14,6 odsto. Skupni zunanjetrgovinski pro. met Jugoslavije je bil po vrednosti prvih devetih mesecih letos za 82,9 milijarde dinarjev ali ža 4 odsto večji kot v istem razdobju lani ter je dosegel največ j o povojno raven. Pričakovati je, da se bo na podlagi gospodarske reforme razvoj v bodoče gibal V smeri vedno moč. nejšega vključevanja Jugoslavije v mednarodno tržišče. _________R. K. TRŽAŠKI OBMEJNI PROMET V našem poročilu v zadnji številki »Gospodarstva« o razvoju obmejnega prometa na Tržaškem je bil izvoz zamenjan z uvozom. V resnici je uvoz iz Jugoslavije v Italijo v oktobra znašal 348,783.838 lir, izvoz iz Italije v Jugoslavijo pa 415 milijonov 463.011 lir. V 10 mesecih je Italija uvozila iz Jugoslavije za 3 milijarde 253,579.424 lir blaga, izvozila pa v Jugoslavijo za 3 milijarde 309,906.615 lir. Promet je v 10 mesecih dosegel 6 milijard 562.786.039 lir. AVTOPREVOZNISKO PODJETJE A. POŽAR TRST — VIA BOCCACCIO 3 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo — Postrežba hitra — Cene ugodne F. & M. Pahor Moška in ženska oblačila ter konfekcija TRST . Via Imbriani, 9 - Viale Miramare, Telefon 41-604 183 HIB BANCA Dl CREOITO Dl TRIESTE S, P. A, - D. D. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA G t A V'N-1 GA UB 600:000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000 "PRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 T.E1-BFON št, 38-101, 38-045 brzojavni naslov* BANKRED Na političnem obzorju Drugo pismo SKGZ predsedniku Moru Po sklepih predstavnikov obeh vlad in po izjavah predsednika Alda Mora med njegovim obiskom v Jugoslaviji je Slovenska kulturno-gospodarska zveza naslovila na predsednika ministrskega sveta drugo pismo. V njem pozdravlja uspeh tega obiska, ker pomeni resen korak v naporih, da se utrdi sožitje med državami z različnim notranjim ustrojem in s tem prispeva k utrditvi sodelovanja in pomirje-nja na svetu. Z zadoščenjem u-go ta vi j a SKGZ, da so na razgovorih obravnavali tudi položaj obeh narodnostnih manjšin (Slovencev v Italiji in Italijanov V Jugoslaviji) in da se v skupnem poročilu izraža želja, da bi na tem področju dosegli nadaljnji napredek z namenom, «da se obema narodnostnima skupinama zagotovi ravnanje, ki ustreza ne samo črki, temveč tudi duhu obojestranskih dogovorov)). Pomembna je izjava ministrskega predsednika na tiskovni konferenci, v kateri izraža pripravljenost, prispevati, da bi se londonska Spomenica o soglasju čimbolj izvajala, in da je treba s posebnimi zakoni zagotoviti izvajanje njenih preostalih določil, ker spomenica ni bila ratificirana. SKGZ naglasa, da morajb načela glede zaščite narodnih manjšin veljati za vse področje, na katerem bi-vajo Slovenci v Italiji (za tržaško, goriško in videmsko pokrajino), torej ne samo za Tržaško ozemlje, ki ga zajemajo določila londonske Spomenice. V italijansko - jugoslovanskem uradnem sporočilu izražena načela glede narodnostnih manjšin je treba pričeti takoj izvajati in v ta namen sprejeti ustrezne zakone. K pripravam za osnutke takšnih zakonov naj se povabijo tudi predstavniki manjšinskih organizacij. SOCIALISTIČNA STRANKA ZA ZAŠČITO MANJŠIN. Na predlog slovenskega socialista Dušana Hreščaka iz Trsta je Italijanska socialistična stranka na svojem 36. kongresu v Rimu sprejela resolucijo, ki zadeva manjšinsko vprašanje, in sicer soglasno. Kongres PSI nalaga organom stranke, da imenujejo komisijo, ki naj pripravi osnutek dokumenta listine o vprašanju manjšin. O tej listini bodo razpravljali na posebni seji centralnega komiteja tudi zato, da se opozorita parlamentarni skupini in socialistična delegacija v vladi na smernice stranke glede zaščite pravic narodnih manjšin ter v 'tem okviru na proučitev osnutka za slovensko manjšino. V pogovoru z dopisnikom ljubljanskega «Dela» D. Košmr-ljem je Dušan Hreščak poudaril pomen resolucije o manjšinah, ki so jo na kongresu predložili odposlanci iz Furlanije - Julijske krajine. Vodstvo PSI bo po socialističnih predstavnikih v parlamentu in v vladi delovalo za to, da bi ta dva organa oblasti sprejela poseben zakon, ki bo vseboval določbe o zaščiti slovenske manjšine v Italiji. Hreščak, ki je v kongresni razpravi posvetil svoj nastop prav manjšinskemu vprašanju in je pri tem osvetlil zlasti položaj slovenske manjšine, je dopisniku «Dela» izrazil prepričanje, da bo resolucija tudi uresničena. ŠE ENA SPOMENICA PREDSEDNIKU MORU. Po drugih listih posnemamo — neposredno ni bil o tem naš list obveščen — da sta Slovenska demokratska zveza v Gorici in Slovenska skupnost v Trstu poslali predsedniku vlade Aldu Moru pismo in spomenico v zvezi z njegovim potovanjem v Beograd. Obe politični organizaciji želita, da bi se odnosi med Italijo in Ju-goslavijo čedalje bolj zboljsevali in da bi narodi obeh držav ce. dalje bolj razumeli drug druge-§a ter da, bi se utrjevale prija-teljske vezi, ki tvorijo temelj za ohranitev miru. Organizaciji želita nadalje, da bi bili tudi Slo-venci, italijanski državljani zaščiteni s primernimi zakonskimi določbami, če bodo sprejeti predlogi, ki jih vsebuje spomenica, bo njihovo izvajanje pospeševalo vedno večje vključevanje Slovencev v javno življenje «z vso odgovornostjo pred zakonom)). Pozitivno in lojalno vključevanje slovenske narodnostne skupine v življenje italijanske države se mora vršiti po demokratičnih vidikih in krščanskih načelih ter v duhu italijanske ustave, statuta dežele Furlanija-Julijska krajina, londonske spomenice o soglasju, splošne izjave o človeških pravicah in o-krožnice «Mir na zemlji«. Pravice manjšin naj se zagotovijo s posebnim zakonom. Preaen začne vlada s pripravami tega zakonskega osnutka, mora proučiti stališče slovenskih strank _ m organizacij v Italiji. Spomenica zahteva nadalje priznanje enakopravnosti slovenskemu jeziku glede rabe v osebnih in uradnih stikih, v državnih, deželnih in občinskih uradih; zaščito slovenskega etičnega ozemlja, izvršitev zakona o preureditvi slovenskih šol, ustanovitev slovenskih strokovnih šol, prilagoditev slovenskih otroških vrtcev, osnovnih in srednjih šol potrebam slovenske manjšine, pravico dajati otrokom slovenska imena, uporabo slovenskih krajevnih imen v krajih, kjer živijo Slovenci, nastavitev občinskih tajnikov in spravnih sodnikov, ki obvladajo slovenski jezik; v občinskih, pokrajinskih in deželnih uradih naj bo vsaj nekaj SEDEŽ, TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 8-1. - TELEFON ST. 37-808 SPOmRSKEGA ZDRU2ENJAI Ako se baviš z zunanjo trgovino II. V ta namen objavljamo posplošene sezname, ki jih izdaja ministrstvo, iz katerih izhaja, ali se neki izdelek prosto uvaža oz. izvaža ali ne in vzroke raznih omejitev. IZVOZ Tabela «Esport» (izvoz v katerokoli deželo je vezan na dovoljenje ministrstva). Vrste blaga. Seznam vsebuje nekaj stotin postavk italijanske carinske tarife. Gre za blago, ki je nujno potrebno za razvoj italijanskega gospodarstva, kot na primer: semena, krma, rudnine, goriva, kemični izdelki, razstrelivo, orožje, kože, surova guma, les, žlahtne kovine in dragotine, polizdelki iz bakra, jekla in drugih strateških in redkih kovin, posebni stroji, redki optični in urarski izdelki, proizvodi medicine in znanosti ali kar koli zadeva narodno obrambo. Opombe. Gornji seznam se spreminja nekajkrat na leto z dodajanjem ali odvzemanjem po uvidevnosti ministrstva. (Spremembe so navedene v poročilih Zavoda za zunanjo trgovino, ki jih prejemajo tudi trgovinske zbornice). UVOZ Kar se tiče uvoza, izvaja italijanska vlada v grobih obrisih naslednjo politiko: a) po izvoru blaga je sprostila do največje mere uvoz iz Zahodne Evrope in s tistih področij Afrike, Azije in Amerike, ki imajo isto monetarno osnovo kot v zahodni Evropi. Nalaga omejitve z deželami dolarskega področja zaradi stabilnosti dolarja. Večje omejitve obstajajo z deželami Vzhodne Evrope, Daljnega vzhoda in Južne Amerike, in to iz političnih vzrokov in zaradi težkoč, ki nastajajo pri uravnovešanju trgovinske bilance. b) kar se tiče kakovosti bla ga, italijanska vlada olajšuje u-voz vsega tistega, kar je potrebno za razvoj ekonomske dejavnosti. Z druge strani onemogoča ali strogo omejuje uvoz končnih izdelkov, ki jih smatrajo za luksus ali nebistvene. Teh smeric se držijo na splošno tudi druge države in so o-snova vsej zunanji trgovini. Tabele, ki urejajo uvoz so: tabela A Import, tabela B Im-port, in še nekaj krajših. TABELA A/IMPORT Blago prepovedanega uvoza iz «zahodnih držav« in dolarskega področja. Seznam vsebuje blago, za katero se ne izplača trošiti dragocene dolarske valute in ga proizvaja domača industrija in tuja. To so predvsem kmetijski proizvodi, kemijski, plastični, gumijasti in mehanični izdelki. Nadalje oblačila, prevozna sredstva, orožje, strelivo in glasbila. Naravno, da ta seznam ne vsebuje postavk, ki so bistvenega pomena za italijansko gospodarsko življenje, kot so surovine na splošno in taki industrijski izdelki, ki so potrebni za industrijski razvoj in ki jih domača industrija ne izdeluje. Po združitvi prejšnjih A in B tabel za uvoz v eno samo, vsebuje ta seznam tudi nekatere prehrambene artikle, izdelke motorne industrije in dragocene starinarske in umetniške izdelke. Posebne carinske olajšave so predvidene za države Skupnega evropskega tržišča. TABELA B/IMPORT vsebuje seznam blaga, čigar u-voz je prepovedan. Gre predvsem za uvoz iz vzhodnih držav. Seznam vsebuje blago, ki ni neobhodno potrebno za ital. gospodarstvo; za uvoz tega blaga je potrebna «licenca». Zato ne vsebuje postavk kot so les, kože, rudnine, smole itd.; vendar se zaradi izboljšanega političnega ozračja v zadnjih letih ta seznam polagoma krajša. POSEBNE TABELE Poleg blaga, ki je označeno v tabelah A in B. obstajajo tudi take postavke, ki jih ni mogoče prosto uvažati in je zato potrebno posebno dovoljenje. Gre za izdelke in pridelke državnega monopola, svilene izdelke, radio-aparate ipd., plovila, filme, glasbila, gramofone, registratorje — vse to rabljeno: nadalje živino za zakol, plemensko živino, zdravila idr. e AVTO CESTA VIDEM - TRBIŽ bo dovršena maja 1967. leta. Izvršni odbor družbe «Auto-vie Venete«, ki gradi avto cesto Trst-Benetke z odcepom proti Vidmu, je odobril načrt za izgradnjo 97 km dolge ceste od Vidma do Trbiža, ki bo povezala skrajno severno obalo Jadrana s cestnim omrežjem evropskega zaledja. Cesta Videm-Trbiž bo stala 63,5 milijarde lir, sestavljena pa bo v bistvu iz odsekov Videm-Carnia in Car-nia-Coccau, ki bosta povezala Trst neposredno z Avstrijo. 5 OBRTNA RAZSTAVA V VIDMU. Furlanski zavod za kakovost (Istituto Friulano per la Qualita) je v kupčijskem oddelku videmske trgovinske zbornice - priredil razstavo furlanskih izdelkov (v božičnem vzdušju). Razstava sodi v okvir pobud za propagando industrijskih in obrtnih izdelkov Furlanije v o-stalih predelih Italije, zlasti pa v tujini. Fred kratkim je dospela v Videm skupina zahodno-nemških podjetnikov, da bi sklenila več trgovinskih pogodb s furlanskimi kolegi. V razgovorih italijansko - jugoslovanske mešane komisije za obmejna vprašanja pa je bila naglašena možnost pospešitve sodelovanja med železarskimi obrati Jesenic v Sloveniji in Furlanije. 5 GRADBINCI SO STAVKALI. V sredo je bila vsedržavna stavka delavcev gradbene stroke, ki jo je proglasil sindikat CGIL. Udeležilo se je je 70 odsto grad- Trst potrebuje najmanj 10 milijard Italijanska vlada je v okviru. poteguje v prvi vrsti_ za ustre-takoimenovanega «plavega na-1 z no klasifikacijo tržaškega pri- črta«, ki je bil sestavljen z namenom, da se zboljša onrema italijanskih pristanišč, nakazala za tržaško luko 1 milijardo lin Za obnovo pristanišč v vsedržavnem okviru je bilo nakazanih vsega 75 milijard lir za obdobje 1965-69, in sicer 15 mi-lipard za vsako leto. Ker je nakazilo za Trst razmeroma nizko, je deželni odbornik za industrijo in trgovino MarpiHero obiskal državnega podtajnika za javna dela Romito; ta mu je zagotovil, da prispevek za potenciranje tržaške luke ne bo manjši od 2 milijard lir. V tržaških pristojnih krogih so mnenja, da je tudi ta znesek premajhen in so izračunali, da bi Trst potreboval 22,5 milijarde lir, ako bi hotel ohraniti s^°i tradicionalni promet v tranzitu, ki ga okroža konkurenca severnoevropskih in jugoslovanskih luk. četudi bi pri ugotavljanju potreb, ki jih ima Trst v tem □ogledu izločili vsa tista dela, ki niso neodložljiva, in bi vzeli v pretres le najnujnejša, bi moralo vladno nakazilo znašati najmanj 10 milijard lir. Tržačani so torej, upravičeno zaskrbljeni spričo ukrepanja vladnih oblasti, ki očitno ne kažejo dovolj razumevanja za potrebe tržaškega pristanišča, in se sprašujejo, ali morda res ni nobene rešitve. JAVNA SKLADIŠČA V HUDI STISKI Izredni komisar Javnih skladišč gen. Battaglieri je na tiskovni konferenci prikazal resno stisko, v katero je zašla ta, ustanova zaradi pomanjkanja denarja. Primanjkljaj Javnih skladišč se nenehno veča, a denarna sredstva iz posebnega sklada za Trst v višini 1,5 milijarde lir bodo kmalu pošla: zadostujejo le še za poslovanje do prihodnjega februarja. Vodsto Javnih skladišč se uradnikov, ki obvladajo slovenščino ; slovenska kulturna, vzgojna, športna in dobrodelna društva imajo pravico do občinskih, pokrajinskih, deželnih in državnih podpor. Končno zahteva spomenica razveljavljenje še veljavnih fašističnih zakonov, ki kratijo pravice Slovencem. KATOLIŠKA AKCIJA V TRSTU. Na letnem kongresu katoliške akcije v tržaški škofiji je predsednik Colautti poročal o delovanju akcije v preteklem letu. Zborovanje je pozdravil tudi nadškof Santin iz Rima, kjer prisostvuje koncilu. Predsednik Colautti je ugotovil, da se je število članov katoliške akcije dvignilo od 604 na 615, stanišča v okviru ostalih italijanskih luk in za ustanovitev Pristaniške ustanove. Sedanje težave pripisuje posebno hudi konkurenci severnoevropskih in jugoslovanskih pristanišč, kakor tudi sindikalnim činiteljem; nameščenci zahtevajo namreč pravočasno obnovo delovne pogodbe, ki je zapadla oktobra (vseh nameščencev je 1,100), in s tem primerno zvišanje plač, pač v skladu z višanjem življenjskih stroškov. Konec letošnjega junija je znašal primanjkljaj iz prejšnjih let v poslovanju Javnih skladišč 1 milijardo 380 milijonov lir. MINISTER SPAGNOLLI JE POSREDOVAL Ministra za trgovinsko mornarico Spagnollija, ki se je te dni mudil v Trstu zasebno, je obiskalo odposlanstvo, v katerem so bili tržaški župan dr. Franzil, noveljnik pristanišča gen. Battaglieri. ki je hkrati komisar Javnih skladišč, predsednik Trgovinske zbornice Cai-dassi in krščar.sko-demokratska poslanca Belci in Bologna, da bi ga zainteresiralo za finančni položaj Javnih skladišč in vprašanje državnega prispevka za modernizacijo pristanišča. Minister je obljubil, da se bo zanimal pri pristojnih ministrstvih, da bi ugodno rešila vprašaje primanjkljaja Javnih skladišč _ in državnega prispevka tržaškemu pristanišču. Tudi po njegovem mnenju je prispevek 1 milijarde za Trst prenizek. Ministra je obiskalo tudi odposlanstvo pristaniških delavcev, ki se je pritožilo proti pooblastilu železarni Italsider, da lahko avtonomno z lastnimi delavci razklada oziroma nalaga za železarno potrebno blago; tako ni Italsider dolžna najemati za to delo pristaniških delavcev. Za Trst samo 2,5 milijarde lir V sredo so v Rimu pristojni ministri podpisali odlok o dodelitvi prvega dela državnega nakazila za potenciranje pristanišč v okviru cplavega načrta«. Prvi državni prispevek je bil razdeljen takole: Genova 15,6 milijarde lir, Benetke 12,5 mrde lir, Neapelj 12 mrd lir, Savona 4,05 mrde lir, Trst 2,5 mrde lir, Livorno 2,49 mrde lir in La Spe-zia 2,3 mrde lir. Kot vidimo, je na osnovi gornjih številk tržaška luka postavljena na raven Livorna in La Spezie. Ministrski odbor bo nakazila bincev, čeprav sta bila sindikata CISL in UIL proti stavki. Gradbinci zahtevajo obnovitev delovne pogodbe in zvišanje plač ter druge olajšave S REGULACIJSKI NAČRT ZA TRST NA VPOGLED JAVNOSTI. V uradih občinskega oddelka za javna dela (Prehod Co-stanzi 2) je od 18. t.m. pa do 18. decembra na ogled prebivalstva splošni regulacijski načrt za Trst, ki si ga lahko vsakdo ogleda ob delavnikih od 8. do 14., ob praznikih pa od 9. do 12. ure. Razne ustanove, kakor tudi zasebniki lahko v 30 dneh po končani izpostavitvi načrta javnosti predložijo pismeno na kolkovanem papirju morebitne «pripombe» k načrtu. S V GORICI POTREBUJEJO SOCIALNEGA ASISTENTA. V ta namen je tamkajšnja občinska uprava razpisala natečaj, katerega se lahko udeležijo osebe do največ 32 let starosti. Prizadeti naj vložijo prošnjo za u-deležbo na kolkovanem papirju za 400 lir s priloženo diplomo ali njenim prepisom najkasneje do 26. novembra. Kandidati bodo morali opraviti tudi ustni izpit. S DEVINSKO — NABREžIN-SKA OBČINA bo prodala ustanovi GESCAL 2000 kv. metrov zemljišča v Nabrežini za graditev ljudskih stanovanj v skupni vrednosti 3 milijonov lir. S TRAGEDIJA V KRAŠKI JAMI. Med raziskovanjem globoke jame «Noe» pri Briščah v bližini Sv. Križa so našli smrt trije mladi jamarji, in sicer Bruno Boschi (23 let) iz Selve di Progno pri Veroni, Virgiiio Er-bisti (27 let) iz Rovereja Ve-ronese in Valentino Branale (22 let) iz Cologne Monzese pri Milanu, ki so službeno bivali v našem mestu. Ko so se iz 120 m globokega brezna vračali na površje po stopničasti vrvi, se je ta nenadoma pretrkala (menda je bila že načeta) in vsi trije so strmoglavili v globino. 5 TUDI V TRSTU POHOD ZA MIR V VIETNAMU. V našem mestu je bil ustanovljen pripravljalni odbor ((Pohoda za mir v Vietnamu«. V odbora so predstavniki številnih italijanskih in slovenskih organizacij. Pohod bo 27. t.m. ob 17. uri, istega dne bo enak pohod ameriških študentov v Washingtonu. 5 AMERIŠKI TRGOVINSKI URAD TUDI V TRSTU. V dvorani sestankov tržaške trgovinske zbornice je imel predavanje ameriški konzul v Italiji in načelnik ameriškega trgovinskega centra v Milanu dr. Martin Stahl. Med drugim je omenil možnost, da bi tudi v našem mestu ustanovili urad ali predstavništvo ameriške trgovinske zbornice za Italijo. S TRŽAŠKO ((SREDIŠČE ZA PROUČEVANJE RAKA« je spričo velikega zanimanja za naj no. vejše jugoslovansko zdravilo proti raku «HTS», ki ga je sestavil Fahrudin Zejnilagič, zaprosil po jugoslovanskem konzulatu za večjo količino tega zdravila. PODZEMSKA ŽELEZNICA OD MILJ DO GORICE IN TRŽIČA? Zavod za arhitekturo in urbanistiko pri tržaški univerzi je izdelal načrt za izgradnjo podzemske železnice, ki bi povezovala naše mesto s Tržičem in Gorico. Načrt bo zavod prikazal na prihodnjem deželnem zasedanju o prevozih. «Medpokra-j inska podzemska železnica« bi imela izhodišče v Miljah, a pri njeni graditvi bi lahko uporabljali deloma tudi tračnice železniške proge Trst-Benetke. Nova organizacija goriških avioprevoziiikov V Gorici je bila ustanovljena stanovska organizacija avtoprevoznikov poet imenom «Zveza goriš kih avtoprevoznikov«. V Gorici in v njenem okolišu je nekaj nad 100 avtoprevoznikov, vendar je k novo ustanovljeni zvezi pristopila le četrtina, nam. reč 25 avtoprevoznikov; to pomeni, da hoče večina avtoprevoznikov biti neodvisna. Dela jim ne manjka, saj se blagovni promet po cesti na samem Goriškem, zlasti pa čez mejo ugodno razvija. Avtoprevozniki najraje sami določajo prevozne tarife glede na potrebe tržišča in po navadi so te tarife konkurenčne. torej razmeroma ugodne. Skupina avtoprevoznikov, ki so pristopili k novi zvezi, pa zahteva višje tarife in tako so tudi res določili nove; sicer so avtoprevozniki pri navijanju tarif oprezni, ker se v zadnjem času začenja čedalje bolj uveljavljati jugoslovanski železniški blagovni prevoz spričo spremembe v tečaju dinarja. Konkurenco predstavljajo tudi jugoslovanska podjetja za cestni prevoz. Italijanski liberalci so z zakonskim osnutkom zahtevali od vlade, naj uvede poseben vpisnik tudi za avtoprevoznike (Albo nazionale degli autotraspor-tatori). Z vpisnikom bi po mnenju liberalcev mapravili konec zlorabam in špekulacijam«, ki jih omogoča sedanji sistem po-oblaščevanja posameznih podjetij za ta posel. Po sedanjem sistemu priznavanja avtoprevozni-ških podjetij morajo zadevne prošnje najprej proučiti pokrajinska nadzorništva za motorizacijo, razen tega je število u-gpdno rešenih trošenj s posebnim pravilnikom omejeno Po novem zakonskem osnutku pa bi v vpisnik sprejeli «avtoma-tično« sleherno oodjetje, ki ima vse značilnosti in možnosti za to, da lahko posluje kot avto-prevozniško podjetje. Liberalci oslanjajo svojo zahtevo na trditev, da je v sedanjem času avto-prevozništvo velikega gospodarskega pomena, saj se 70 odsto vsega tovornega (trgovinskega in industrijskega prometa po suhem opravlja na cestah. V lanskem letu se je število cestnih vozil, namenjenih blagovnemu prevozu, dvignilo (od 876.000 v letu 1963) na 934.000 (za 6,5 odsto), a njihova nosilnost (od 21,2 milijona stotov v letu 1963) na 22,9 milijona stotov (za 11,6 odsto). kultura tn živtaiie NASE SOŽALJE UMRLI SO: V Trstu 83-letni Karel Sahar s Katinare, 71-letna Olga Primožič por. Prešeren. 89-letna Evgenija Pahor vd. Ferlu-ga, 55-letna Vida Ravbar roj. Ška. bar z Repentabra, 80-letna Uršula Čermelj vd. Natek, 69-Ietna Viktorija Križmančič iz Bazovice, 88-letna Ivanka Bradač, Josip Kralj iz Trebč, 66-letni Josip Gulič in 79-letna Uršula Ušaj; v Gorici 81-letni Jakob Pintar, 87-letna Janja Podgornik vd. Koc med pristanišča v razvoju in1 Jančič in 87-letna Ivanka Semo-industrijska pristanišča ter luke! lič (Štefanotova) z Vrha sv v Južni Italiji razdelil kasneje. Mihaela, Sociotru 7 Več jugoslovanskih delavcev v tujini Zaviranje ustanavljanja novih industrijskih obratov in usklajevanje obratujočih z ekonomskimi načeli je povzročilo, da so se razpoložljiva nova delovna mesta nekoliko skrčila in tudi premik v terciarne dejavnosti iz raznih razlogov ne napreduje, kakor bi bilo pričakovati Tako se je povečalo zanimanje Jugoslovanov za delo izven države, kamor ne odhajajo samo nekvalificirani, marveč tudi kva. lificirani in visoko kvalificirani delavci in strokovnjaki. Zaposlujejo se v Avstriji, Zahodm Nemčiji, Švici, Holandiji, na švedskem in drugod. Država si prizadeva, da bi se zaposlovanje na tujih uredilo v meddržavnimi pogodbami, ki naj zapo-slene ščitijo. Po takih dogovorih je zaposlenih zunaj tudi nekaj tisoč inženirjev, tehnikov, zdravnikov in ekonomistov. Ti so zaposleni pretežno v afriških in azijskih državah. Država odhajanja na delo v tujino ne ovira, zavzema pa se za to, da bo organizirano. Načelno stališče je, da bo mogoče od takih začasnih zaposlitev imeti korist. Nestrokovni delavci se bodo v razvitejših državah strokovno usposobili, usposobljeni pa izpopolnili in bodo mogli svoje pridobitve ob vrnitvi koristno uporabiti. Mimo tega so odhajajoči večinoma dalje tesn0 povezani s svojci doma, kamor pošiljajo svoje prihranke, ali jih vlagajo v nakupe za industrijske izdelke, katere vzamejo ob vrnitvi s seboj. Med temi so zlasti motoma vozila. R. G. V HAMBURGU 30.000 ITALIJANOV. Rimski «11 Globo« poro. ča iz Bonna, da je v Hamburgu zaposlenih 30.000 Italijanov, ki delajo na stavbah, v ladjedelnicah v petrolejskih čistilnicah in v pristanišču. Povprečno odpluje iz Hamburga oziroma prispe v pristanišče 20.000 ladij na leto. Iz Hamburga vodi 229 pomorskih prog. ZAPOSLENOST V TRSTU. Konec avgusta je bilo v Trstu zaposlenih 92.783 oseb ali 433 manj kot konec julija (93.216) in 3,9 odsto manj kakor v istem času lani (96.526). Lepa proslava 20-letnice Glasbene Matice Za našo manjšino pomenijo proslave zmage nad fašizmom obenem vstajenje k novemu življenju vseh naših kulturnih ustanov. Tudi Glasbena Matica je po skoro dvajsetletni prekinitvi leta 1945 obnovila svoje delovanje. Ta važen datum je preteklo soboto proslavila s svečano akademijo v Kulturnem domu. Spored je bil sestavljen tako, da je v zgoščeni obliki prikazal njeno raznovrstno delovanje. Prizadevanje za poživitev mladinskih zborov so dokazali združeni otroški zbori iz Devina, Nabrežine, Opčin, Proseka, Kontovela in Trsta samega, povezanost z ljudskoprosvetnimi zbori pa nastop moškega zbora Prosek - Kontovel ter uspehe instrumentalnega pouka nastop orkestra, v katerem sodelujejo gojenci glasbene šole in še posebej nastop dveh gojencev kot solistov. Vključitev v spored kar štirih domačih skladateljev pa 'dokazuje, da more naša manjšina doprinesti svoj delež tudi k slovenski glasbeni ustvarjalnosti. Uvodoma je ravnatelj Glasbene šole dr. Gojmir Demšar orisal pomen Glasbene Matice, njeno problematiko in posebno njeno borbo, da si zagotovi prepotrebna materialna sredstva za obstoj in nadaljnji razvoj. Glasbeni del sporeda se je pričel z M er kit- jevo Arijo za godalni orkester. Jasno in neproblematično pisana skladba je ustvarila skoro klasično vzdušje. Solistu na rog, prof. Svetu Grgiču je dajala lepo priložnost, da v zahtevnem solističnem partu pokaže svoje odlično tehnično znanje. Platti-jev koncert za klavir in Bachov koncert za violino pa nam je predstavil dva odlična gojenca glasbene šole: pianistko Magdo Kuret in violinista žarka Hrvatiča. Oba sta prepričljivo in zgovorno dokazala resno pedagoško delo Glasbene Matice. Drugi del sporeda je bil posvečen vokalno - instrumentalnim kompozicijam. S posebnim zadovoljstvom je poslušalstvo sprejelo nastop tenorista ljubljanske opere Rudolfa Franeta, ki je odlično zapel dva Simonitijeva samospeva. Sledil je nastop mladinskega zbora, ki je najprej podal nekam čudno živahno Škerjančevo Uspavanko; zatem pa Vlak Ignaca Ote. Prijetno, lahkotno in solidno grajeno skladbo in — kar je važno — otroški duši zelo primerno. Skupno z moškim zborom Prosek - Kontovel so nato mladi pevci podali efektno Kju-drovo Kolo. Koncert je zaključil moški zbor z dvemi ruskimi narodnimi in Vrabčevo Zdravico. Pri ruskih narodnih smo srečali prijeten bas že poznanega Darija Zlobca in — pravo odkritje — odličen tenorski material Viktorja Štoke. Pri vseh točkah je sodeloval orkester Glasbene Matice. Dirigent Oskar Kjuder je zato in-strumentiral vrsto kompozicij in se pri tem izkazal za spretnega in iznajdljivega prireditelja. Orkester je med izvajanjem vsega programa vodi! z zanesljivo gesto in s tem doprinesel odločilen delež k lepemu uspeku te akademije. vu RAZGOVOR S PISATELJEM A. REBULO Kaj je odkril natečaj za najboljše slovenske novele? Zadnjič smo poročali o izidu | ga. Sklep: mnogo tematike je natečaja za deset najboljših slo-1 bilo neavtentične. Gradivo mi je tiram vzhodni pregovor: sod ni nikoli tako poln orehov, da se ne bi dalo naliti vanj še nekaj meric olja. 5. Zakaj je bil po Vašem mnenju odziv Goričanov, ki so se udeležili natečaja samo z enim prispevkom, tako šibak? — če bi hotel priti do temeljitejšega odgovora, bi moral presedeti nekaj mrtvih večerov v kaki goriški kavarni. Tako pa sem prisiljen samo ugibati. Vrsta simptomov nas je vsa povojna leta navajala k vtisu, da postaja Gorica čedalje bolj odsotna v naši zamejski kulturi. Naj o-menim nekatere: konsum kulturnih publikacij na Goriškem, delež goriških kulturnikov pri tržaškem radiu, časovna in kulturna tenkoslušnost edinega goričkega lista. Ta zadnji simptom — žalostno sorazmerje 1:24 — pa že vsiljuje vprašanje, kaj je pravzaprav danes z okoljem, ki je pred nekaj desetletji pomenilo najbolj živ center slovenske primorske kulture. Treba je priznati, da tudi Gorica ni brez predavanj, pevskih zborov, ljudskoprosvetnih nastopov. Vprašanje je le, ali se more mesto z Gregorčičevo tradicijo zadovoljiti z razgibanostjo, ki skoraj ne presega folklorističnega okvira. To je pot v provincialno zaplankanost, na koncu katere more stati samo koroško izku-štvo. Naj človek reče, da je meja, ki je tako zarezala v njegovo ekonomijo, načela tudi dušo Gregorčičevega mesta? Upajmo, da ne: da je v Gorici vsaj še toliko življenjske sile, kolikor je je — vsaj v zanimanju za slovensko besedo — pokazala v zadnjih letih Koroška, od koder bi bil odziv na natečaj vsekakor večji. To je pa za gnezdo primorskega slavčka porazno. Le kako bi mu bilo danes v njem? venskih novel, ki ga je razpisala Italijanska radio-teievizija v Trstu, že sama okolnost, da se je natečaja udeležilo 25 slovenskih piscev s 40 novelami — pogoj je bil, da živijo v Italiji — govori o pomenu tega dogodka za kulturno udejstvovanje naše narodnostne skupine v Italiji. Prav zato smo pisatelju prof. A. Rebuli, ki je bil član ocenjevalne komisije in je znan po svoji prostodušnosti m sproščenih pogledih na vse naše udejstvovanje, postavili nekaj vprašanj v zvezi z izidom natečaja. 1. Kot član ocenjevalne žirije za natečaj radio-televizije v Trstu ste prebrali 40 novel, poslanih v oceno. Natečaja se je udeležilo 25 slovenskih piscev, živečih v Italiji. Ali se novelam po sami tematiki, dunu in jeziku pozna, da so zrasle v našem domačem okolju, recimo kratko, na naših tleh? Po jeziku se jim to vsekakor pozna. S tem niti ne mislim na tisti jezikovni primitivizem, ki izpričuje dvom v obstoj pravopisa: nekaj takšnega gradiva se naplavi na vsak natečaj. Mislim na jezik, ki sicer skuša izkazovati slovnici dolžno spoštovanje, a ki je samo priučen, s priokusom papirja, zakrnel v nekakš-n~ šolski abstraktnosti. Skratka: jezik brez kulture. To deje misliti na to, da se mnogi naši pišoči ljudje hranijo kvečjemu z našim manjšinskim tiskom, ki iz objektivnih razlogov komaj more nuditi kaj več kot branje za našo vsakdanjo narodnoobrambno rabo. Za človeka, ki ga mika umetnost peresa, je takšna hrana vsekakor prešibka: če ima količkaj duhovne potrebe v sebi, se bo sklonil k zahtevnejšemu jezikovnemu viru. ■Ta nam — če izvzamemo našo klasiko, ki je nepogrešljiv vir jezikovne izobrazbe, od Jurčiča do Finžgarja — lahko doteka sem samo iz matice. Nič ne pomaga: slovenščino peče Slovencem samo Ljubljana. Žal je trenutno položaj takšen, da pečejo dosti boljši kruh prevajalci kakor pisatelji, od katerih pa bi le omenil nekatere mlajše — Kovačiča, Smoleta, Rožanca, če torej koga ne more utešiti izvirna slovenščina, naj seže po prevodni. Gradišnikov Musil je na primer pravi jezikovni rudnik. Glavno je, da se naš tukajšnji pisec zave, da je slovenščina zahteven jezik, ki terja neprestanega študija. Kar pa se tematike tiče, so bili na splošno prispevki toliko bolj «naši», kolikor bolj so se bližali umetniški veljavnosti: pač dokaz za star aksiom, da umetnost ne rase iz zraka, ampak iz najgloblje bivanjske resničnosti. To kajpak ne velja toliko za temo samo na sebi kolikor za duha, ki jo preveva. 2. So pisci novel pri izbiri predmeta (sižeja) upoštevali go-spodarsko-socialni položaj slovenskega človeka v mestu ali na deželi? — Preveč jih je šlo mimo nje- Glasbena Matica v Trstu adriaimpex S. p. A. TRST - Via della Geppa, 9 Telef. 38.770, 29.135 IMPORT - E X PO R T industrijskih proizvodov Tvrdka Je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM, RIV v Jugoslavijo potrdilo vtis, da je slovenski človek družbeno nemočan, brez poguma, da bi pogledal resnici življenja v obraz, zmeraj na vratih svojega tradicionalnega zaklonišča: sentimentalnosti. Tako se ta človek kar nagonsko boji mesta, pisci silijo na kmete, v rudnike in v planine, čeprav je naše celotno podeželje že ena sama mestna periferija. In vendar je treba reči našim piscem: naša usoda se bo piša la predvsem v mestih. In pisatelj bo moral poduhoviti to neizogibno preselitev. 3. Ali se morda V novelah čuti vpliv italijanske kulture ali celo posameznih pisateljev in mislecev? — Če sem pri mnogih konkurentih pogrešal vpliv slovenske kulture, je razumljivo, da sem mogel toliko manj pričakovati vpliv italijanske. Človek lahko seže po tujem samo, kadar je doma v svojem. Sicer ne vem, kaj naj bi zahteven slovenski pisec iskal danes v italijanski prozi — denimo pri Moraviji — če izvzamem tehniko, ki je res visoka. Globlji miselni viri peljejo v sodobnost od drugod. Sicer naj navedem dokaz za začetno trditev: edini pisec, ki je doživeto vpletel italijanskega avtorja — Guasimoda —. je bil mlad konkurent, ki je nastopil z več kot šolsko, kultuvirano slovenščino. 4. Ali je kateri izmed avtorjev posegel v našo nedavno preteklost, v junaško dobo tihega in oboroženega odpora naših ljudi proti fašizmu? — Odgovor se glasi: nobeden. Vsako sklepanje na določeno notranje razpoloženje naših ljudi bi bilo seveda krivično. Očivici no je šlo za ganljiv kompleks pred ustanovo, ki je natečaj razpisala. Po mojem mnenju je bil ta sramežljivostni kompleks neupravičen. Naposled sem jaz lani konkuriral z igro, ki sem ji dejanje postavil v bolnico Franjo. To sem napravil brez hudobije: in žirija je stvar brez hudobije nagradila. Sicer vaj ci- V četrtek, 25. novembra 1965 ob 21. uri v KULTURNEM DOMU v Trstu SIMFONIČNI KONCERT orkestra .Akademije za glasbo iz Ljubljane Dirigent: Uroš Prevoršek Solist: Tomaž Lorenz (violina) Izvajana bodo dela Osterca, Dvoraka. Prokofjeva in Rossinija SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU jubilejna sezona 1965-66 SASA ŠKUFCA (po Grimmu) JANKO IN METKA otroška spevoigra v 3 dejanjih Režija: Jožko Lukeš Glasba: Viktor Fabiani Korepetitor: Sergij Radovič Scena: Demetrij Cej Orkester vodi: Oskar Kjuder V soboto, 20. nov ob 16. uri (abonma prva ponovitev) V nedeljo, 21. nov ob 16. uri (abonma nedeljski popold.) V sredo, 24. nov ob 20. uri (študentski abonma) V petek. 26. nov ob 16. uri (sindikalni abonma) V soboto, 27 nov ob 16. uri (abonma za okolicoi V nedeljo, 28. nov ob 16. uri Ker je Slovensko gledališče planiralo mladinsko predstavo v popoldanskih urah obvešča svoje cenj abonente, da kljub normalnemu razporedu predstav lahko z abonentsko izkaznico obiščejo katero koli nredstavo «Janka in Matke« seveda pod pogojem, da prej po telefonu obvestijo (tel 734265) Rezervacija vstopnic za vse predstave na tel. 734265 vsak dan od 11. do 14. ure. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. — Prosimo cenj. občinstvo, da dvigne rezervirane vstopnice vsaj petnajst minut pred pričetkom. Med predstavami deluje bar Kulturnega doma. PRENOVLJENI Hotel POŠTA TRST — Trg Oberdan 1 — Tel 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah Dvigalo — Centralna kurjava Granti Hotel ** Toplice-Bled Prvovrsten hotel odprt razen od 15. 10 do 15 12 skozi vse leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23 stop. C Izleti s kočijami, alpski vodniki, vsakovrstne zabave in razvedrila Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja, odlična vina OBIŠČITE r <:\f. «Park-Hotel«-Gorica v Novi Gorici • Tel. 21-462, 21-442 Hotel B kategorije z vsemi signal nimi napravami — 74 ležišč — Ve lika restavracija s kvalitetno kuhinjo — Specialiteta mesa na žaru. soške postrvi — Kavama — Lepo urejen vrt s plesom vsak večer, razen ob ponedeljkih — Na izbiro so domača kvalitetna vina — solidna postrežba. Priporočamo gostilni »Pri hrastu« in »Zvezda TRZNI PREGLED Italijanski trg Italijanski trg z mehko pšenico je zmeren, medtem ko so kupčije s trdo pšenico čvrste. Dobro se prodajata tudi riž in pšenična moka. Na vinskem trgu se kupo-prodaja ne razvija preveč ugodno, pač pa so cene letošnjemu vinu čvrste. Začele so se prve kupčije z letošnjim oljem; na trgu v Bariju so prve pošiljke letošnjega finega oljčnega olja (z 1 odsto kisline) začeli prodajati po 700 do 740 lir za kg. Cene zelenjavi so zaradi velike razpoložljivosti še vedno nizke. Zvišale so se cene grozdju. Zanimanje za pomaranče je slabo, medtem ko se kostanj dobro prodaja. Živinski trg je zelo slab. Sploh ni povpraševanja ne za klavno ne za živino za rejo. Nasprotno pa vlada za prašiče precej zanimanja. Trg z maslom je umirjen; kupčije s sirom so čvrste. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Suh česen 120—200, pesa 24—60, rdeča pesa 50—125, karčofi 35—80, korenje 42—72, cvetača 24—48, zelje 24—60, cikorija 38—75, čebula 36—60, dišeča zelišča 150—300, fižol v stročju 144—180, droben fižol 144—264, solata endivija 63—125, rdeč radič 188—325, melancane 48—120, uvožen krompir Bintje 60—65, zelena paprika 48—72, rumena 78—168, paradižniki 60 do 240, peteršilj 63—138, repa 36—60, zelena 48—96, špinača 75 do 113, bučice 72—144, buče 45 do 70; banane 242—319, navaden kostanj 60—120, maroni 180 do 350, kaki 84—120, jabolka de-licious 96—156, hruške 156—192, belo grozdje 108—180, črno grozdje 48—96, pomaranče 192 do 240, limone 132—168, mandarine 312—360 lir za kg, SUHO SADJE MILAN. Pečeni zemeljski lešniki (uvoženi) 371—414, dateljni 443—536, suhe fige 263—272, mandeljni s trdo lupino 260 do 284, z mehko lupino 371—395, lešniki 325—371, orehi 430—376, bosanske slive 327—340, rozine 305—332 lir za kg. MLEČNI IZDELKI L O Dl. Uvoženo maslo 900 do 920, emilijsko maslo 880 do 890, sir grana proizv. 1964 1350 do 1420, proizv. 1965 1200—1250, sir grana iz Padske nižine proizvodnja 1964 1300—1340, proizv. 1964-65 1240—1270, proizv. 1965 1170—1200, grana svež 1000 do 1020, provolone svež 870—900, uležan 920—980, italico svež 590 do 610, uležan 700—730, crescen-za svež 530—560, uležan 600 do 630, gorgonzola svež 600—620, uležan 780—810, taleggio svež 560—580, uležan 670—730 lir za kilogram. MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO Pšenica (stot. dol za 60 funtov) . . Koruza (stot. dol. za 56 funtov . . NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . , > > > Cin (stot. dol. za funt) . . , . . Svinec (stot. dol. za funt) . . . f . Cink (stot. dol za funt) . Aluminij (stot. dol. za funt) . . Nikelj (stot. dol. za funt) . 4 . Antimon (stot. dol. za funt) . . t , Lito železo (stot. dol. za funt) . . . (Živo srebro (dol. za steki. 76 funtov Bombaž (stot. dol. za funt) . . Volna (stot. dol. za funt) .... Kava «Santos 2» (stot. dol. za funt) Kakao (stot. dol. za funt) .... Sladkor (stot. dol. za funt) . . . LONDON Baker čiščen (funt šter. za d. tono) Cin (funt šter. za d. tono) . . . . Cink (funt šter. za d. tono) . . . , Svinec (funt šter. za d. tono) . . . Kavčuk (penijev za funt) SANTOS Kava »Santos D» (kruzejrov za 10 kg) 1.11.65 9.11.65 16.11.65 164 Va 163 Va 163 5/8 114 Vi 115 5/a 116 3/s 15.11.65 62,— 63,— 63,50 191,— 178,— 179,50 16,— 16,— 16,— 15,75 15,75 15,75 24,50 25,— 24,50 77,75 77,75 77,75 44,- 44,— 44,- 63,50 63,50 63,50 600,- 580-590 540-550 30,35 31,65 31,65 175,- 173,— 171,— 43,37 —,— 43,37 14,53 17 Va 17 5/S 2,12 1,75 1,72 16.11.65 430,- 440,— 455,— 1415,- 1365,— 1397 Vz 109,5 109,— 108 V4 110,— 111 Va 107 % 19 % 20 s/s 20 Vz 5900,— 5900,— 5850,— V minulem tednu so na mednarodnih surovinskih borzah zabeležili rahlo podražitev cina, aluminija, jute, kavčuka, kakava, kave in koruze. Nekoliko so se pocenili svinec, cink, živo srebro, bombaž, volna, sladkor in pšenica. Tečaj bakra in litega železa se ni bistveno premaknil. KOVINE Potem ko se je tečaj bakra povzpel prejšnji ponedeljek do naj višje točke po ponovnem odprtju londonske borze (razpoložljiv Wirebars 560 funtov šter-lingov za tono), je v zadnjih dneh nekoliko nazadoval. V nekaterih čilskih rudnikih bakra se nadaljuje stavka, o kateri smo poročali že prejšnji teden. Razen tega je Rodezija te dni proglasila svojo neodvisnost in morebitna trenja z bližnjo Zambijo, ki proizvaja 10 do 15 odsto vsega bakra na svetu bodo gotovo imela hude posledice na mednarodnih trgih. Najvažnejše ameriške družbe so navile ceno svojemu bakru za 2 stotinki dolarja pri funtu, tako da stane ta sedaj 38 stotink dolarja za funt. Tečaj cina se je v Londonu občutno dvignil zaradi postopnega manjšanja angleških zalog, ki so se v poslednjem tednu znižale za 41 ton na 847 ton. Pocenila sta se pa svinec in cink (v Londonu). Mednarodna študijska skupina za ti dve kovini je na svojem 9. sestanku v Tokiu sklenila ustanoviti poseben delovni odbor, ki bo temeljito proučil mehanizem gibanja cen z namenom, da dose- VALUTE V MILANU 9.11.6516.11.65 Amer. dolar Kanad. dolar Nem. marka Francoski fr. Švicarski fr. Avstrijski šil. Avstral. f.(Rim) Egipt, funt -Funt št. pap. Funt št. zlat Napoleon Zlato (gram) Dinar 623,— 572,— 155,60 127,30 144,25 24,10 623,— 572,— 155,75 127.25 144.25 24,10 1384,75 1385,— 739,— 750,— 1746,50 1746,50 6275,— 6250,— 6200,— 6250,— 716,— 716,-—,— 0,36 Dinar v Trstu (100) drobni; 40 — 42 debeli: 40 — 42 BANKOVCI V CURIHU 16. novembra 1965 DA (1 dolar) 4,31 (lfunt št.) 12,11 (100 n. fr.) 88,16 (100 lir) 0,6920 (100 šil.) 16,73 (100 DM) 108,06 (100 b. fr.) 8,61 dska (100 kr.) 83,55 jzemska (100 gold.) 119,95 nija (100 pezet) 7,24 entir.a (100 pezov) 1,59 st (1 eg. funt) 5,30 oslavija (100 din) 0,33 že sporazum glede stabilizacije cen. KAVČUK Cena kavčuka se je na vseh trgih precej povzpela. Kitajsko-indonezijska kriza je prisilila Kitajsko, da uvaža gumi j iz Malajske. Doslej je v Singapu-ru nabavila že 6000 ton. Leta 1963 je uvozila iz Malajske 9000 ton kavčuka, lani pa samo 114 ton. Na Zahodu menijo, da bodo v letošnjem novembru komunistične države nabavile v Singapuru 35.000 ton kavčuka, od tega 25.000 ton Sovjetska zveza. Gre za naj večjo količino po letošnjem januarju (20.255 ton). VLAKNA Tečaj bombaža se je na new-yorškem trgu le rahlo premaknil niže. Ameriško kmetijsko ministrstvo predvideva, da bo letošnji domači pridelek bombaža znašal 15,079.000 bal, to pomeni 80.000 bal manj, kakor je bilo v predvidevanjih pred mesecem dni. Lansko leto je dosegel 15.180.000 bal, v prejšnjih petih letih pa povprečno 14,670.000 bal. ŽIVILA Sladkor se je v Londonu pocenil, prav tako v New Yorku, pač pa se mu je cena utrdila v Parizu. Ameriško kmetijsko ministrstvo je določilo kontingent sladkorja za ZDA za to leto, in sicer znaša ta 9,911.783 ton, kar pomeni 611.783 ton več kot lani; razlika gre na račun domačih proizvajalcev (580.000 ton), havajskih (8783) in filipinskih (23.000). SOVJETSKI SKLEP POVZROČIL IZREDNO PODRAŽITEV PLATINE Sovjetska zveza je najvažnejša proizvajalka platine: vsako leto postavi na mednarodne trge 1/3 do 1/2 vse rafinirane platine na svetu. Zdaj pa se je nenadno odločila, da za nedoločen čas popolnoma ustavi izvoz platine. V tej zvezi vedo v Londonu povedati, da se je Sovjetska zveza obvezala da bo Kitajski prodala 50.000 unč platine (okoli 2187 kg), kar pomeni, da vsaj za nekaj let ne bo mogla izvažati platine drugam. Ta vest je močno odjeknila na zahodnih trgih in silovito potisnila ceno platine navzgor. Tako je pred dnevi tečaj platine dosegel 175 dolarjev za unčo (okrog 2.550 lir za gram), kar predstavlja višek v vsej zgodovini te žlahtne kovine. Doslej najvišjo ceno so zabeležili takoj po prvi svetovni vojni, in sicer je znašala 150 dolarjev za unčo. Grosisti in potrošniki mrzlično kupujejo platino, preden je ne zmanjka, tembolj, ker Brazilci, Kanadčani in južni Afričani (ki so poleg Sovjetov največji dobavitelji platine) skoro gotovo ne bodo mogli v prihodnosti povečati proizvodnje Kakor je znano, uporabljajo platino kot nenadomestljiv material pri izdelovanju draguljev, v železarstvu, elektrotehniški industriji in za katalizatorje v kemijski industriji. ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA MANTOVA. Klavna živina: krave I. 310—340 lir za kg žive teže, II. 190—220, junci I. 400 do 440, II. 330—350, biki 390 do 430, II. 310—340, teleta 50—70 kg težka 650—750, 70—90 kg težka 600—620, čez 90 kg težka 650 do 680; živina za rejo: neodstav-ljena teleta 50—70 kg težka 800 do 900, 70—100 kg 700—750, junice 95—100.000 lir za glavo, krave mlekarice 220—280.000, navadne krave 180—220.000 lir za glavo; prašiči: neodsta vi jeni prašiči 18-25 kg težki 550, suhi prašiči 25-40 kg težki 500, 40 do 60 kg 470, 60-80 kg 450, debeli prašiči 125-145 kg 425, 145 do 160 kg 425, 160-180 kg 422, čez 180 kg 420 lir za kg. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Zaklani piščanci 310 do 410, zaklane kokoši 500—650, zaklane pegatke 1000—1200, uvožene zmrznjene pegatke 800 do 900, zaklani golobi 1400—1700, zaklane domače pure 600—1200, uvožene 450—500, zaklani domači purani 550—650, uvoženi 450 do 700, žive domače gosi 550 do 560, zaklane gosi 600—750, uvožene gosi 550—600, zaklani domači zajci s kožo 620—730, brez kože 650—820, uvoženi zajci 600 do 700 lir za kg. Divjačina: domači fazani 1300—1400, uvoženi 900—1100, srnjaki 900—930 lir za kg, prepelice 130—170 lir za kos. KRMA LODI. Seno majskega reza 3400—3500, II. reza 3300—3400, III. reza 3100—3200, seno iz zdravilnih zelišč 2900—3100, slama v balah 1500—1600; koruzna krmna moka 4900—5000, moka iz zemeljskih lešnikov 6950 do 7000, moka iz kolorabe 3550 do 3600, iz prepečene soje 6950 do 7050 lir za stot. VINO MILAN. Rdeče piemontsko vi-no 10-11 stop. 700—800, Barbera sup. 13 stop. 1050—1100. Oltre-po pavese 10-11 stop. 700—800. mantovansko rdeče vino 9-10 ston. 660—700, Valoolicella Bar-dolino 10-11 stop. 800—850. Soa-ve belo 9-11 stop. 700—850, Ra-boso 10 stop. 700—720. Merlot 10-12 stop. 750—850, Reggiano 10 stop. 710—730. modensko vino 10-11 stop. 710—780, belo vino iz Pomagne 10 ston. 670—690, rdeče 10 stop. 670—690, toskanski Chianti 12-13 stop 400—500 (lir za steklenico), navadna toskanska vina 10-11 stop. 690 do 740, Aretino belo 10 stop. 680 do 690. belo vino iz Mark 10-11 stop. 670—700, rdeče 10-11 stop. 680—710, belo vino iz Sardinije 12 stop. 600—620, rdeče 13-15 stop. 670—700 lir za stop/stot. ŽITARICE LODI. Fina mehka domača pšenica 6900—7200, dobra mer-kantile 6550—6700, fina domača koruza 6100—6200, navadna koruza 4250—4300, uvožena koruza 4600—4650, Plata 5100—5125; neoluščen riž Arborio 8400 do 9600, Vialone 9300—10.000, Mara-telli 8800—10.300, oluščen riž Arborio 18.400—18.900, Vialone 19 tisoč 700 do 19.900, Maratelli 15.800—16.800; uvožen ječmen 4750 do 4850, domač oves 4700 do 5400, uvožen 4750—4850, domača rž 6000—6700; pšenična moka tipa «00» 10.300—11.800, tipa «0» 9800—9900, tipa «1» 9300 do 9400, presejana koruzna moka 6300—6500, domača koruzna moka 5500—5600 lir za stot. KMEČKE ZVEZE Zakaj ne gojimo več oljk Huda zima leta 1929 je pri nas pobrala skoraj vse oljke. V nekaterih predelih, kakor npr. na predelu od štivana do Trsta, so nato oljke popolnoma opustili, precej oljk pa je še ostalo v Borštu. Boljuncu, Ricmanjih in v Dolini. Nekateri podjetni kmetje so pozneje nasadili še nove. čeprav je gojenje oljk močno popustilo, pridelajo nekateri kmet’e še vedno po 100 in več litrov oljk r.a leto. Oljčno olje se navadno dobro prodaja. Lani npr. so ga naši kmetje prodajali nekako po 1000 lir za liter. To povsem naravno olje je zelo cenjeno, ker je zdravo in krepilno. Kakor vsako rastlino, je treba tudi oljko gojiti, brez truda ne rodi. Pogosto jo kaj rada napade mušica in napadene o-live popadajo nato predčasno, to je, preden dozorijo, na tla in so seveda neuporabne. Mušice je treba pobijati s škropljenjem s posebnim strupom, ki ga je včasih našim kmetom dajalo kmetijsko nadzomištvo, vendar ni bilo škropilo vedno r.a voljo kmetovalcem. Če jim dajaj o kmetijske oblasti brezplačno škropilo, je to že nekaj. Ako na bi hoteli obnoviti oljčne nasade ,bi bila našim kmetom potrebna še vsaj manjša finančna pomoč. Tako nar>r. nimajo zdaj v Bregu niti prave mastil-nice in vozijo oljke v mastil-nico drugam. To seveda stane. Letos so oljke v začetku kazale lepo, vendar je pozneje sad pričel precej odpadati, verjetno prav zato, ker niso posestniki pravočasno škropili oljčnih dreves. škropiti jih ie namreč treba že ko so v cvetju. V Borštu so se kmetje že dogovorili, da bi nabavili skupno mastilnico, vendar ie ta misel pozneje propadla. Obiranje oljk se začne v začetku novembra in traja nekako do sredine decembra. Zakaj se letos vino še čisti Naši vinogradniki pravijo, da mora biti nov vinski pridelek okoli sv. Martina 11. novembra že čist. Kakor smo že zadnjič zapisali, imajo npr. na Proseku navado, da počastijo god sv. Martina s pokušnjo novega pridelka. Da bi se ta navada ohranila, poskrbijo mnogi izletniki iz okolice in Trsta, ki ta dan poromajo na Prosek. Letos sv. Martin ni držal svoje besede; kajti po kleteh vinogradnikov v tržaški okolici se še ne morejo pohvaliti s čistim vinom. Zaradi tega se naši kmetje prav nič ne vznemirjajo. Povsem naravno je, da se vino letos še ni izčistilo, saj so trgali grozdje nekako 14 dni kasneje kakor običajno. Letos so ga pustili delj časa na trtah, kar se je dozorevanje zaradi slabega vremena silno zakasnilo, poleg tega pa je prav proti koncu septembra in v začetku oktobra nastopilo lepo vreme. Pametni vinogradniki so torej počakali s trgatvijo, prepričani, da bo oktobrsko sonce v precejšnji meri lahko popravilo škodo, ki jo je poprej napravilo slabo vreme. Povsem tem je naravno, da se je letos čiščenje mošta oziroma vina zavleklo. Sicer so z zadovoljstvom vinogradniki ugotovili, da ie vino le boljše, kakor so prvotno pričakovali, prav zato ker je grozdje posebno zaradi Proizvodnja jekla v prihodnjih petih letih Počasnejši napredek tudi pri tradicionalnih proizvajalkah - Nastop novih izvoznikov Visoka oblast Evropske skupnosti za premog in jeklo napoveduje, da se bo v prihodnjih 5 letih svetovna proizvodnja jekla (izvzemši proizvodnjo vzhodnoevropskih dežel in Kitajske) povečala za 100 milijonov ton; lansko leto je znašala 360, leta 1970 pa naj bi dosegla 460 milijonov ton. Ker ni na voljo popolnih podatkov o jeklarski proizvodnji v deželah vzhodne Evrope in na Kitajskem ter v Severni Koreji, tudi v spodnji razpredelnici ni označen predviden proizvodni dvig v prihodnjem petletju, ampak le gibanje proizvodnje od 1955. do 1964. leta. Razpredelnica kaže, da se jeklarska proizvodnja v deželah, ki so tradicionalne proizvajalke, ne bo povečala kakor v preteklih letih. Na drugi strani pa bo posebno narasla proizvodnja v deželah, ki so doslej veljale za drugovrstne proizvajalke in izvoznice in pa v deželah, ki so tradicionalne uvoznice jekla. Na Japonskem ne bo proizvodnja napredovala v takem merilu kot prejšnja leta, vendar bo tam napredek še vedno večji od povprečnega letnega proizvodnega porasta v deželah Evropske gospodarske skupnosti. LETNI NAPREDEK V PROIZVODNJI SUROVEGA JEKLA NA VSEM SVETU (v milijonih ton) Države Evropska gospodarska skupnost Vel. Britanija ZDA Japonska Drugovrstne proizvajalke zahodnega sveta Tradicionalne uvoznice zahodnega sveta Ves svet razen vzhodnoevropskih dežel in Kitajske ter Sev. Koreje Sovjetska zveza Ostale vzhodnoevropske dežele Kitajska in Sev. Koreja SKUPAJ VES SVET 23,2 Razdobje 1955-1960 1960-1964 1964-1970 S 4,1 3,3 3,2 1,1 1,9 0,8 4,1 2,9 1,8 2,7 4,3 3,8 1,5 1,7 2,1 1,0 2,9 5,1 14,6 16,4 16,7 4,0 5,2 4,0 : 1,4 1,4 — 3,2 - 1,4 — 1 23,2 21,5 — [ mrzlih noči tako počasi dozorevalo. Sodijo, da so letos v vinogradih na Tržaškem pridelali okoli 30 odsto manj vina kakor običajno. Prekislo vino na Nemškem Zaradi slabega vremena se niso letos pritoževali samo vinogradniki v naših krajih, temveč tudi drugod po Evropi. Morda še več kakor v naših krajih je napravilo slabo vreme škode v severnejših deželah, kjer uspeva trta. Tam je že tako manj sonca kakor v južnih krajih. Tako poročajo iz Zahodne Nemčije, da je letos po vinogradih okoli ob rekah Ren, Nahe in Mosel ostalo grozdje splošno prekislo. Ta vina so že tako znana po svetu po svoji kislini, letos pa je moštu primanjkovalo sladkorja, že tako so vinogradi v teh predelih izpostavljeni nevarnosti, da zaloti njihove trte mraz, še preden je grozdje povsem dozorelo. Za te kraje je septembersko sonce prekasno, zato tudi ni moglo letos posebno prispevati k dozo-ritvi grozdja. Nemški vinogradniki pravijo, da tako slabe letine, kakor je bila letos ne pomnijo. Kakor je izjavil dopisniku nekega a-meriške-a lista neki ameriški trgovec, ki kupuje vino v Franciji, Zah. Nemčiji in drugod po Evropi se prav tako pritožujejo francoski vinogradniki v Burgundiji in Alzaciji. Grozdje ni imelo dovolj sladkorja. Zaradi letošnje slabe vinske letine je cena starega vstekle-ničenega vina v Zahodni Nemčiji zelo poskočila. Lani je bila ob Renu letina zelo dobra. Tako si bodo na boljšem tisti, ki imajo še v kleteh lanski pridelek. Računajo, da se mu je cena dvignila kar za 70 odsto. Steklenica takšnega vina tipa Vol-lrads Beerenauslese (brez hla-stin) stane danes že 45 mark (6.975 lir). Zaradi dviga cen lanskega vina je poskočila cena tudi letošnjega vina. Italija hoče ohraniti svoje vinograde V smislu navodil Evropske gospodarske skupnosti bi morale vinorodne države, kakor ie Italija, skrčiti površino svojih vinogradov, in sicer bi bile morale o svojih zadevnih ukrepih obvestiti Evropsko gospodarsko skupnost že do 30. junija 1965. Rok je torej že zapadel, a vendar je vsa zadeva obtičala. Italija ugovarja temu skleou in odbija vmešavanje Evropske gospodarske skupnosti. Italijani trdijo, da se površina vinogradov v Italiji že tako krči; posebni posegi od zunaj za to niso niti^ potrebni. Kmetje že sami opuščajo vinograde in odhajajo v mesta. Tako se je površina vinogradov od leta 1961 precej skrčila. Vreme in letina v kmečkih pregovorih če je mecesen kosmat, sneg hoče samo vasovat. Mecesen je gol, ostane belo polje in dol. Do leta 1970 bo 16 dežel, ki zdaj jeklo uvažajo (torej ga ne proizvajajo), začelo neposredno proizvajati jeklo. Tako se bo število proizvajalk dvignilo od sedanjih 51 na 67, razen tega pa bo 15 dežel, ki so le drugovrstne proizvajalke, v prihodnjih 5 letih podvojilo svojo proizvodnjo. Glede bodoče potrošnje jekla so mnenja deljena. Nekateri na-glašajo, da se bo ta povečala, toda večina izvedencev meni, da ne. Razlika med ponudbo in povpraševanjem se bo po vsej verjetnosti še povečala, prišlo pa bo do hude konkurence med proizvajalci. Zlasti se bodo morali paziti dosedanji tradicionalni proizvajalci jekla pred novopečenimi proizvajalci tretjih držav. Dežele proizvajalke Evropske gospodarske skupnosti bodo morale vložili vse sile v potenciranje svojih železarn in povečanje konkurenčnosti, ako bodo hotele zadržati prodor novih proizvajalcev. URARNfl IN ZLATARNA Mikolj Karel TRST Čampo S. Giacomo 3, tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih o-kraskov za vse prilike Kmet in vrtnar konec novembra NA NJIVI. Ko žito razvije tretji listič, pognojimo posevek z nitrati, da ojačimo rastlinice. Take rasline laže prenesejo zimski mraz, ki je letos nastopil nekam zgodaj. Nadaljujemo z oranjem njiv. Zimsko oranje je važno posebno za težke zemlje. Preorano grudo prepustimo delovanju mraza, ki nam zemljo ugodi in nam izboljša sestavo. VINOGRAD. Izvršimo zimsko kop in pognojimo vinograde s hlevskim gnojem. Zamenjamo preperele kole z zdravimi. Trajnost kolov podaljšamo, če jih impregniramo. SADNO DREVJE. Nadaljujemo s pobiranjem oljk Pripravimo sadno drevje za zimsko škropljenje s tem, da opravimo obrezovanje. Z obrezovanjem moramo prenehati pred nastopom mraza. Drevesa škropimo v toplih brezvetrnih dneh. Drevesa moramo praktično pre-prati z zimskimi škropili. VRT. Prekopljemo proste grede in opravimo temeljito gnojenje s hlevskim gnojem. Zaščitimo zelenjavo s slamnatimi preprogami, da jo ohranimo pred mrazom. V zadnjih letih uporabljajo v ta namen zelo pogosto blago iz najlona, ki ga trgovci prodajajo na kilo. V osojnih in zaščitenih legah lahko sejemo grah. Mehanizacija v kmetijstvu in spomladanski sejem v Veroni Na sejmišču v Veroni bo od 13. do 21. marca prihodnjega leta 68 mednarodni kmetijski in živinorejski velesejem, hkrati pa tudi 19. razstava kmetijskih strojev. Značilno je, kako hodita vštric veronska kmetijska razstava in pa mehanizacija v kmetijstvu, število poljskih traktorjev se je napr. povzpelo od 43.000 iz leta 1947 (leta 1948 so v Veroni priredili prvo razstavo kmetijskih strojev) na 377 tisoč v lanskem letu; julija letos pa je bilo v italijanskem kmetijstvu v obratu že nad 400 tisoč strojev, kar pomeni, da se je njihovo število v 18 letih približno podeseterilo. V prvih 7 mesecih letošnjega leta je bilo v vsej Italiji prodanih 79.356 kmetijskih strojev, to je kar 8473 več kot v istem času preteklega leta (71.063). Zanimivo je, da beležijo največjo mehanizacijo v kmetijskem zaledju Verone, in sicer v vseh 23 pokrajinah, kjer se v večji ali manjši meri čuti vpliv veronskega velesejma. Ženske predstavljajo 33 odsto kmetijske delovne sile Delež ženske delovne sile v kmetijstvu raste. Od 1959. do do 1984. leta se je v Italiji povzpel od 28,4 na 33,6 odsto. To pomeni, da je od približno 4 milijonov delovnih moči v kmetijstvu kar 1,634.000 žensk. ..GOSPODARST VO" Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 40.—. Naročnina: letna 1300 iir, polletna 700 lir Pošt. tek rač ((Gospodar-stvo» št 11-9396 Za Jugoslavijo letna 1800 din, polletna 900 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek rač. 600-14-603-86 za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr Lojze Berce. Založnik: Založba ((Gospodarstva^ • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) - Trst, Ul Montecchi 6 R IJ E K A - Jugoslavija Jadrolinija Je letos uvedla novo progo iz Trsta in Benetk za Reko, Split in Dubrovnik ter Pirej, Aleksandrijo, Port Said Bejrut, Limassol, Heraklion, Pirej, Dubrovnik, Benetke in Trst To progo vzdržujejo najmodernejše ladje na Sredozemlju — m/l «DALMACIJA» in «ISTRA». — Vse Informacije dobite pri potovalnih uradih ali pri agenciji «V. Bortoluzzi«, piazza Duca degli Abruzzi, 1, Trst. 1MPEXP0RT UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA TRST - VIA CICERONE 8 Tel. 38-136, 37-725 Skladišče: Via del Bosco 20 Tel. 50010 Telegram: Impexport-Trieste Specializirano podjetje sa vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu TRIESTE, VIA CICERONE 8/11 Telefon: 68812, 30214 • Telegram: TRAD — TRIESTE • SPECIALNI STROJI ZA LESNO IN K.AKTONAZNO INDUSTRIJO, • EKSOT1 IN PLEMENITI FURNIRJI e POVRŠINSKI IN REPROMATER1ALI TRANS-TRIESTE TRST - TRIESTE, Via Donota 3 Tel. 38-827.31 -906,95-880 Soc. a r. L UVAŽA: vse lesne sort mane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne C E Al in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE LA GOMZI AN A Gorica Via D. d’Aosta N. 180 TeL 28-45, 54-00 Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga » Jugoslavijo SP10SNA PLOVBA PIRAN VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA JADRAN - ZAHODNA AFRIKA REDNO LINIJO OKOLI SVETA ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z mo derr.-imj tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Župančičeva 24, Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Telexi: 035-22—035-23, Telefoni: 23-470 do 73-477 in na naše agente po vsem svetu. JrdsMjuAr^ia Kope*, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT KOPER TELEF. 21-830 TELE* 03517 PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 • Tel. 37-823 Dodajanje ledu m vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po Kopnem, po morju po rekah m zraku — Carinjenje blaga - Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje. FILIAL E: Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje. Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjamn, Dimitrovgrad. U COUINIUA Gestisce , servisa merci e passeggen sulle Unec: ADRIATICU - NORIJ EURUPa (servizio čelen- ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giurnt ADRIATICU - NORIJ AMKKll.A (Norin „1 Hatteras) partenze ogni ib gtornt ADRIATICU - Nlill AMERICA partenze ogni 20 olornt ADRIATICU - I.KVANTE partenze ogni 7 gtornt ADRIATICU - IHAN - 1RAU partenze ogni 30 gtornt ADRIATICU - INOIA - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 gtornt ADRIATICU - KSTKKMU ORIENTU partenze ogni 30 giomt ADRIATICU - GOI.KO MESNICO partenze ogni 20 gtornt con 57 modeme e rapide oavU 666 cuccette e 372.229 B.R.T. La «JUGOUNIJA» accetta U crasporto cL meroi anche in porti fuori delle linee reeoiar TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA « JUG O LINIJA* • RIJEKA _____________