Posamezna številka 6 vinarjev. ¡lev. 137. Izven Ljubljane 8 vin._V LjnUM, V jM«, 19.Mfl 1914._ LelO )
s Velja po poŠti: s ^^ MM	^^	mm mm HM ^^ «M	^^^^	—= m sera ti:
i« . , ^^m	^^^^m	^m	^HH	EnoBtolpna petltvrsta (72
■a ra „ . . „	M	B^m	» enkrat .... po
ta Kemčljo oeloletno . „ ^^^^	^^T^H	^m	Za dvakrat......
ta ostalo inozemstvo . „	^B ^B	^B ^B ^B ^^B^B	^B ^	^	za trikrat ......
H	■ ■	H H H^H	Ahm	■	i. večkrat primeren po i
Za celo leto naprti • « ^^^ ^M	H H	^ft ^B M^HH	HM	H
an meseo . . „ ^MB _	^B ^B	^H ^B ^^^B	^B^	^B	enostolpna petltvrsta po
I^B ^B m	^B H	^B^B ^B IB	JB	BI	- Poslano:
S Sobotna Izdaja: ^ ^m ^B B	K Bi	M B H	H	IB m	enostolpna petltvrsta po
ia celo lato........ ^^^^^B	- ^^B <■ ^^^^^B ^H ^H	^^L^^B	Izhaja
u Nemčijo celoletno. „ ^^^^^m	BB^^^B	^B	IHM	jM^mti^m	delje in
za ostalo lnoiemstro. „ 12-- ^■¡¡^F^	^B^^	^^ I^B BB	MB	^^^^	Redna letna priloga Vozni
Bar Oretolltvo je v Kopitarjevi nliol Štev. 6yUl. Bokoplsl se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne asa sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravntštvo je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
AT* Današnja številka obsega i strani.
v resni uri.
Ko je pred leti izšlo literarno ne posebno veliko vredno, a politično I oliko bolj zanimivo delo d'Annunzijevo »La Nave«, je po celi Italiji divjal vihar nepopisnega navdušenja in laška »kraljica morja« — Benetke — nikdar ni videla tolike množice Italijanov z vzhodne jadranske obali v svoji sredini, kakor takrat, ko se je predstavljalo ondi zgoraj omenjeno delo. D'Annunzijevo delo pomeni za Italijane jasno in točno formuliran političen program, na katerega ne prisega samo razvneta nacionalistična mladina, ampak tudi oficielna laška, politika; ta seveda ne z ono mladini lastno brezobzirno odkritosrčnostjo, ampak bolj potuhnjeno, hinavsko in od strani.
Po tripolitanski vojski je Lahom zrastel greben. Ne sicer čisto po pravici, ker ogromni stroški afriške ekspeclicije, katera prav za prav še danes ni končana, leže na laški državni blagajni prav trdo in ovirajo marsikatero potrebno notranjo reformo, zlasti na šolskem polju; na zunaj pa se hoče Italija kazati kot vredno naslednico nekdanjega rimskega imperija in odtod njena prešerna politika, zlasti na jadranski obali.
Začnimo s Trstom in z dalmatinskim primorjeni. Boji, katere bije tam slovansko domače pleme proti tujcem, niso nikomur neznani. Slovanska žila-vost je s težkim trudom in naporom vrgla laške, samo na laško kulturo se opirajoče pretenzije ob tla, brez vladne podpore oziroma, proti volji raznih vladajočih sistemov. Danes se m o r a vsaka vlada na Dunaju ozirati na slovanski primorski živci j, če se hoče ali noče, ker je postal prekrepak, da bi se mogel uničiti. Za Avstrijo je ta sprememba naravnost korist, in dolžnost avstrijskih vlad bi pač bila, slovanski element podpirati; — v Italiji pa vlada nad slovanskim probujenjem strah, srd in jeza, ker vsak slovanski korak naprej pomeni za Lahe korak nazaj od njihovega imperialističnega gesla: »Jadransko morje — mare nostrum — marc clau-sum.«
Kar ne gre v Avstriji, to se mora po laških mislih toliko ložje posrečiti v Albaniji. Nad to nesrečno deželo so se vrgli Lahi z vso silo zaradi Valonc; vsa j črta. Valona — Brindisi gospoduje nad jadranskim morjem. Kdor ima oboje, lahko morje zapre, če je le količkaj močan. Brindisi imajo sicer Lahi, a za Valono imajo od dne do dne daljše zobe. Da jo dobe v svojo last, so se najprej zelo pisano spogledali z Grki, ker jim je ta konkurenca hodila močno v neprav (naša politika je seveda podpirala — Italijane!), zatem pa se je začel ples v Albaniji sami, češ, kolikor bolj bodo kalne albanske vode, toliko preje bo Valona obvisela na italijanskem tr-niku. Prišli so različni »puči«, povzročeni od mohamedanskih pretendentov na, albanski prestol in podpirani ocl mladoturkov. Kdo ve, če ni že tedaj delal tudi laški denar, kakor sedaj pod Esadom? Sedaj se širi vstaja od vasi do vasi; ubogi divjaki sami ne vedo, zakaj prelivajo svojo kri, pač pa ve dobro laški poslaniji Aliotti, zakaj goni Albance v smrt: Mare nostrum — marc clausum, to je vsa skrivnost. Zagonetno vedenje Italije v Albaniji ni nič drugega, kakor člen v dolgi verigi laško-ja-dranskega problema. Kdor dogodke raz-motriva s tega stališča, tega ni presenetila sedanjost, pa ga tudi bodočnost ne bo.
Zanimivo je opazovati pisanje dunajskega časopisja. Ni še dolgo tega, ko je kadilo in žgalo duhteče kadilo v slavo kulturne Italije, naše »zveste« zaveznice. Danes pa čujemo iz tega časnikarskega gozda drugačne odmeve. Proti oficielni laški politiki sicer ne piše
nihče, pač pa proti laškim intrigam. 1 Spoznanje, da je laška politika intri-gantska, to je prvi korak na potu do izboljšanja in spoznanja, kako malo je za nas laško zavezništvo vredno. Odkar je Italija v trozvezi, še nikdar ni žrtvovala ne vinarja no beliča za vse ogromne koristi, katere je uživala, pač pa je skušala Avstrijo vedno izkoriščati in ^o je tudi, kjer in dokler se je dalo. Po dolgem času so lepi Italijani vendarle sneli maske s hinavskih obrazov in dogodki v Albaniji kažejo laško zvestobo v bengalični luči. »Reichspost« in »Deutsches Volksblatt«, ki redno prinašata vesti »iz informiranih krogov«, i. j. naravnost, iz različnih tiskovnih uradov, imata dan na dan dovolj pikrih opazk na laško adreso, katere je treba razumeti — Lahi jili že razumejo
Iz laške politike ne bi bilo težko izvajati potrebnih posledic za avstrijsko balkansko politiko. A bojimo se, da bo ostala Avstrija zopet sredi pota. »Valona nostra« nam kaže z debelim prstom na Grke, katerim bo Epir dejanski tako ali tako zapadel. Tudi s Srbijo ne bi bilo tako težko doseči sporazuma; lisi i panslavist ični strah pred »slovanskim«, to je ruskim Jadranskim morjem pač ne velja za Avstrijo kot tako, ampak k večjemu le za d u a 1 i s t i č n o Avstrijo. Madjari seveda napenjajo vse žile, da bi jadransko obal, kolikor je ni italijanske, postala ogrska, seveda mislijo samo madjarski naivneži, da se da to doseči z razlastitvami in podobnimi eksperimenti. In koncem koncev — ali ne išče Italija sporazuma s Srbi, z Rusijo, z Bumunijo, ista Italija, ki je ravno tako član trozveze, kakor Avstrija? Kar je Lahom pravo, bi bilo za nas zdravo — ali Bog ve, katera generacija bo ta čudež doživela, da boclo visoki dunajski gospodje na potu spoznanja šli krepko in pogumno naprej, a ne bojazljivo obstajali sredi pota!
Grof Berchtold naj se ne vara. Na Balkanu se je skovala, cela zarota zoper Avstrijo. Na eni strani Konstanca, na, drugi Drač, kjer Italija s pomočjo sfanatiziranih muselmanov naskakuje Avstriji udanega kneza. Zadnji čas je, da grof Berchtold z energično roko krmilo naše orijentalne politike zabrne.
Konec Wiedove slave.
Vstaši se mesta kmalu polaste. — Angleški komandant mednarodnega oddelka, — Novi knez se že išče. — Avslrijsko-laško nasprotstvo.
Dne 18. t. m. ob 3. uri 30 minut iz Drača v Rim došla brzojavka poroča: »Položaj jc šc vedno kritičen. Vstaši stoje neposredno pred mestom. Ni sc jim sicer šc posrečilo mesta vzeti, a obramba je vedno slabejša. Izkrcali so mednarodni zbor angleških, italijanskih in avstro-ogrskih mornarjev pod poveljstvom angleškega admirala Tronbrigda, a vojakom je strogo ukazano, da smejo nastopiti le v obrambo kneza, njegove rodbine in tujih poslaništev ter podanikov. Pred izkrcanjem so sc posvetovali poveljniki angleških, italijanskih in avstrijskih vojnih ladij, albanski min. predsednik Turkhan paša in člani kontrolne komisije. Knez Viljem se konference ni udeležil. Knez se vztrajno brani podati se na kako vojno ladjo, kakor nujno svetuje angleški admiral. Odredil jc pač vse potrebno, da sc njegova rodbina in spremstvo preseli. Kncževa rodbina, tuji poslaniki in tuji državljani so pripravljeni, da sc pod obrambo mornarjev lahko vsak trenutek vkrcajo.
Miriditi in Malisori se zopet branijo pričeti boj. Med zadnjim begom so streljali. Nahajajo sc v žalostnem stanju, ker so morali gaziti skozi močvirje, do kože premočeni. Z veliko težavo sla sc rešila njih voditelja Marko Gioni in Iza Boljcti-nac, ki izjavljata, da jc boj proti lako številnemu in odločnemu nasprotniku brezupen.
Vstaši lahko vsak čas v mesto pri-dero. Kakor železen obroč stiskajo mesto
od vseh strani in so sklenili ne odnehati, dokler knez mesta ne zapusti. Malisori imajo 300 mrtvih in 250 ranjenih, 150 voj-nikov pa pogrešajo: najbržc so se zadušili v močvirju.
Pravzaprav so vstaši že gospodarji mesta, kakor poročajo laški listi iz Drača, nočejo ga vzeti samo zato, da kake mednarodne homatije ne nastanejo. Vstaši so poslali mednarodni komisiji neko pisanje s svojimi zahtevami, katerega pa la ni prejela. Zaradi tega je imela komisija posvetovanje, na katerem jc protestirala, da sc ji spomenica vstašev ni izročila. Tega je kriv knez, proti kateremu jc komisija za-voljotega zelo nejevoljna.
Splošno pravijo očividci, ki so stali v ognju proti vstašeni, da so pozicijc vstašev jako dobre, da so vstajniki jako spretni in vojaško izurjeni, kar dokazuje, da imajo zelo vešče roditelje.
V Carigrad je došla 18. junija deputa-cija Albancev, ki jc ponudila princu Burh-an Eddinu, sultanovemu sinu albanski prestol. Značilno je tudi, da je naš poslanik grof Pallavičini glede Albanije konferiral z velikim vezirjem.
Avstrijsko - laško nasprotje postaja vsak dan večje. Lahi sovražijo Wieda in komaj čakajo, da ga vstaši zapodc. Avstrija pa bi ga rada celo s topovi svojih vojnih ladij branila, da nc bi Italija temu nasprotovala. Tudi Anglež noče dejanske intervencije. Pa celo Nemčija se za Wicdovo usodo nič ne zmeni,
X X X
POIKOVNIK THOMSON ZAVRATNO USTRELJEN?
Na Dunaju krožijo vesti, da jc bil polkovnik Thomson v Draču ustreljen iz zasede. Ustreljen je v zatilnik. Tudi v Londonu so razširjene slične vesli.
HIŠE KRISTJANOV V DRAČU SO ZAZNAMOVANE.
Kristjanom v Draču se bo godilo slabo, čc udero vstaši v mesto. Hiše kristjanov so namreč vse zaznamovane z dvema črtama, dočim imajo turške hiše s kredo napisano besedo: »član«.
RRANITELJI KNEZA WIEDA IZDANI.
Z Dunaja poročajo, da so bile čete Mi-riditov in Malisorov, poslane proti vstašeni, zares obkoljene in skoro vse uničene. Vse govori za to, da so bili Miriditi izdani in zvabljeni v zasedo.
PRESTOLNI GOVOR RUMUNSKEGA KRALJA.
Včeraj jc bil otvorjen rumunski parlament z nagovorom kralja. Kralj je poudarjal sledeče: Prepričan sem, da bo parlament še letos srečno dovršil revizijo ustave, ki je potrebna v interesu sociaJnc harmonije. Vesel sem obenem, ko vidim, da živimo z vsemi državami v povoljnih razmerah, ki so se zadnje čase miru na korist še zboljšale. Skrbno bomo čuvali, da se bo mir in ravnotežje na Balkanu ohranilo. Obisk carja Nikolaja in njegove družine v Koslanci ne izraža samo posebne osebne naklonjenosti carja Nikolaja do mene, ampak je tudi priča, kako pomembno stališče je zavzela Rumunija v Evropi po svoji pametni politiki in po mogočnem razmahu vseh svojih sil. Ta obisk dokazuje, kako visoko ceni Rusija naš trud za ohranitev miru; hkrati pa potrjuje slavno bratsko in pa vojaško zvezo od 1. 1877. in utrjuje vedno bolj prijateljske razmere, ki med obema vladajo. Kraljev govor jc bil mestoma prekinjen od glasnega odobravanja poslancev. Tudi na polu v parlament je množica kralja zelo prisrčno pozdravljala,
Liberalne volilne sleparije pred sodiščem.
Danes sc jc vršila pred deželnim sodiščem razprava o volilnih sleparijah za časa zadnjih deželnozborskih volitev v Ljubljani, ki so jih zakrivili pristaši liberalne stranke. Državno pravdništvo jc obtožilo tucli deželnega poslanca Josipa Turka. Poleg njega so obtoženi njegov sin in dva niceova hlapcu.
Senatu je predsedoval svetnik Mil-činski. Državno pravdništvo jo zastopal dr. Neuberger. Zagovornik obtožencev jc bil dr. Novak.
Obtožnica navaja, da sta T u r k o * v a hlapca Fr. šušteršič in Martin Jaklič volila n a p r i g o v a r j a n j e Josipa T u r k a in njegovega sina R a j k o t a T u r k a pri volitvah v splošni kuriji za deželni zbor s t ujini a 1 e g i t i ni a c i j a ni a. Fran Šušteršič je volil z legitimacijo na ime hlapca Jakoba Gabra, ki pri Turku že ni bil več v službi, Martin Jaklič pa je volil z legitimacijo nekega Ivana Te k a ve a. Gaber in Tekavc nista bila več pri Turku v službi. Šušteršič in Jaklič se zagovarjata, da ju je Rajko Turk nagovoril in jima ukazal, naj gresta volit. V preiskavi sta Rajko Turk kakor tudi Josip Turk vse tajila. Da bi Josip Turk ne bil kriv, je malo verjetno, kakor pravi obtožnica, kajti ko jc šušteršič prišel z volišča, ga je Turk ustavil in vprašal: »Ali vas jc kdo notri ustavil in kaj vprašal?« Iz tega sledi, da je Josip Turk moral vedeti, da sta Šušteršič in Jaklič volila s tujimi legitimacijami. Tudi ni verjetno, da bi se Turk nc brigal za volitve, pri katerih jc bil sam kandidat. Obtoženci so zakrivili pregj-ešek po S 7., odst. 3, volilnega zakona oziroma po § 5. vol. zakona.
Prvi obtoženec F rane šušteršič izpove, da je za časa volitev bil v službi pri J os. Turku. Ne ve, ali je imel volilno pravico ali ne. Ko je prišel na dan volitev z dela domov, mu je rekel Rajko Turk, naj gre volit in liiu dal volilne listine, ki mu jih je dal v kuverti. Rajko Turk mu ni nič rekel, katero stranko naj voli. Pri komisiji je pač rul imenovati ime. Jakoba Gabra. Po volilvi jc kuverto z legitimacijo na ime Gabra izročil Rajko Turku, ki je prišel za njim v izkuh in zahteval legitimacijo. Tudi za ožjo volitev mu je dal Rajko Turk legitimacijo in ga napodil na volišče. Tudi pri ožji volitvi jc volil z legitimacijo na ime Gaber. Pred »Unionom« ga je po izvršeni volitvi ustavil .los. Turk in ga vprašal, ali jc volil. Ni ga pa vprašal, ali ga je kdo v volilni dvorani ustavil. Vprašal ga je samo, če je ostalo na kolodvoru kaj premoga za nakladanje. Govorila nista nikoli zaradi volitev, tudi z Rajkotom Turkom ne. Gabra jc poznal in mu Gaber ni dovolil, naj gre zanj volit,
Drugi obtoženec Martin Jaklič je bil tudi za časa volitev v službi pri Turku. Sam ni imel volilne pravicc in jc šel volit za nekega Ivana Tokavca, ki ga pa pozna. Rajko Turk mu je rekel, naj gre volil in mu dal tudi legitimacijo. Rajko Turk mu jc rekel, da mora opraviti volitev, četudi celo popoldne stoje konji v hlevu. S tem je bil obtoženec seveda zadovoljep, ker mu ni bilo treba delati. Ist.otako je volil tudi pri ožji volitvi s tujo legitimacijo.
Tretji obtoženec R a j k o T u r k prizna svojo krivdo. Na dan volitev je. razdelil mod hlapce volilne listine, ki so mu jih prej dali hlapci sami shraniti, šušteršiču kakor Jakliču je pri prvih in ožjih volitvah izročil legitimacije s tujim imenom ter jima rekel, naj gresta voliti. Voliti so šli z natisnjenimi glasovnicami. Nekaterim je dal kar sam v kuverte z legitimacijami natisnjene glasovnice z imenom njegovega očeta kandidata Jos. Turka. Glasovnice, jc dobil vse od narodno-socialne zveze. Obtoženec pravi, da se njegov oče ni za volitve popolnoma nič brigal.
Četrti obtoženec J o s i p T u r k iz» pove, da o celi zadevi popolnoma nič ni vedel, dokler ni bil klican na policijo. Za volitve se ni brigal, ker jo prevzel kandidaturo le na prigovarjanje poli-tične stranke, v kateri je. Ko je prišel Šuštorešič z volišča, ga je samo vprašal, ali je volil in ga vprašal tudi: »Ali ti jc kaj ostalo?« (premoga na kolodvoru), šušteršič mu jc odgovoril, da nič, nakar mu ie rekel, na i src popoldne drva ža-
gat. Policijskega agenta Možino pozna in zato ravno ni verjetno, da bi kake sumljive besede v njegovi navzočnosti govoril.
Nato se zaprisežejo priče.
Priča Jakob G a b e r je lansko leto služil pri Turku ter je jeseni izstopil iz službe. Za časa volitev ni bil več pri Turku.
Prejel je pač volilne listine, a jih s seboj ni vzel, ko je odšel od Turka, ker je bil pijan.
Priča Fr. M ožin a, c. kr. policijski agent, je izpovedal, da je imel 6. decembra v dvorani hotela »Union« službo. Opazil je, da je prišel volit za deželni zbor Franc Šušteršič, delavec pri Josipu Turku, z izkaznico Jakoba Gaber. Ker je videl, da je Šušteršič volil, je šel iz dvorane za njim ter opazil, da ga je zunaj čakal na vogalu hotela »Union« Josip Türk, deželnozborski kandidat, ter vprašal Šušteršiča z besedami: »Je-li vas noter kdo kaj ustavil ali vprašal?« Dalje je prišel Turkov hlapec Jaklič na volišče z izkaznico Ivan Te-kavc, bivšega delavca pri Turku. Ko je Šušteršič govoril na vogalu frančiškanske cerkve z Josipom Türk, bil je šest korakov oddaljen od njiju tako, da je slišal vsako besedo Josipa Turka. Besede, ki jih je Türk govoril s hlapcem šušteršičem, si je takoj notiral. Ni mogoče, da bi Türk vprašal šušteršiča, ali mu je ostalo kaj premoga.
Priča Andrej Fcrenčak služi pri Josipu Turku že kakih pet let. Volit ni šel, ker ni dobil nobenih volilnih listin. Kolikor ve, se Josip Türk ni raZgovar-jal s hlapci o volitvah. Josip Türk ima navado, da vedno vpraša, kadar pridejo z dela, če je ostalo kaj dela na kolodvoru ali drugod.
Priča Janez Primožič služi pri Turku že nad štiri leta pri njegovem pogrebnem zavodu. Svojo volilno legitimacijo je sam spravil in je kandidata sam zapisal. Kako je Rajko Türk ko-mandiral hlapcem, naj gredo na volišče, ne ve.
Priča Anton B o n č a r, posestnik in občinski svetnik, izpove, da pride Josip Türk skoro vsak dan dopoldne v njegovo gostilno. Okoli Božiča je prišel Josip Türk zelo razburjen v njegovo gostilno ter rekel: »Poglej hudiča, kako mi je sin našpilal Na policijo sem bil klican, ker je dal sin dvema hlapcema napačne legitimacije, s katerimi sta tudi volila!« Priča mu je odgovoril, naj se ne razburja, ako se ne čiti krivega.
Po govoru državnega pravdnika in zagovornika dr. Novaka je sodišče razsodilo, da sta Franc šušteršič in Martin Jaklič kriva pregreška po § 7. volilnega zakona, H a j k o T u r k pa po § 5. volilnega zakona. Obtoženec Josip Türk se je oprostil. Obsojeni so Šušterešič in Jaklič z uporabo §§ 266, 260 b kaz. zak. na t r i dni zapora! poostrenega s trdim ležiščem, Rajko Türk pa z uporabo g 266. kaz. zak. na 100 K globe ali pet dni zapora.
Dnevne novice.
+ Vsenemci na Koroškem so ponoreli. Vsenemci na Koroškem so naravnost ponoreli. Nič več in nič manj ne zahtevajo, kakor da bodi cela Koroška obdana s kitajskim zidom in da bi na Koroško morala odslej biti prepovedana vsa romanja in vsi izleti Slovencev. Razume se, da bi tako stališču utegnilo roditi različne neljube konsekvence za Nemce drugod in da s tako skrajnostjo pravemu nemštvu koroški Vsenemci prav nič ne koristijo. Kažejo s tem le, da imajo svoje »deutschfreundlich Slowene« že za jako nezanesljive. Kakor smo že včeraj poročali, je bilo romanje iz Ljubljane h Gospej Sveti z izletom v Celovec in na Vrbsko jezero naznanjeno že pred veče meseci, da torej ni govora o kaki demonstraciji proti mnogo pozneje naznanjenemu nemšk. »Volks-tagu«. Kljub temu so Vsenemci pritisnili na celcovškega župana, da je izjavil, da se romarjem v nedeljo zapre celovški kolodvor in da je odpovedan tudi pai'nik po Vrbskem jezeru. Danes imajo Vsenemeci v Celovcu »protestni« shod, da svojo omejeno zagrizenost in divjost še bolj javno dokumetirajo. Za nedeljo pa pozivlje celovški župan, naj Celovča-ni na čast »Volkstagu« razobesijo zastave. Drug vsenemški oklic poziva Korošce, naj v čast »Volkstagu« v soboto povsod zažgo kresove. To je pravica Nemcev, da razobesijo zastave, kjer jih imajo, in požgo drva, kjer jih imajo preveč, na drugi strani pa moramo izjavljati, da je stališče, ki so ga zavzeli koroški Vsenemci proti slovenskim romanjem in izletom v kulturni državi, nevzdržljivo in bo rodilo le najradikal-nejše struje drugod. Öe Nemci smejo po Ljubljani hoditi po cesti s svojo turnar-sko zastavo in s svojimi turnarji v krofu ter prirejati izven svoje kazine pod
Rožnikom na strelišču nemoteno svoje slavnosti, zahtevamo iste pravice za Slovence v Celovcu ln sploh na Koroškem. In če ima država moč, da ščiti Nemce v Ljubljani, mora imeti tudi moč, da ščiti Slovence na Koroškem. Pravočasno dvigamo svoj svarilni glas: To, kar počno sedaj Vsenemci na Koroškem, je tako, da morajo vsi merodajni krogi, posebno pa pametnejši Nemci sami poseči vmes, da se ne ustvarijo razmere, ki bodo končno, tudi za Nemce same neznosne. DrŽavha oblast pa naj vendar pomisli, karti bo prišla Avstrija, ako bodo celo deželo absolutno koman-dirali izdajalski Vsenemci, kojih geslo je »Los von Österreich«!
-f Romanje iz Ljubljane h Gospej Sveti preloženo. Romanje h Gospej Sveti, v Celovece in na Vrbsko jezero je preloženo. Namesto v nedeljo dne 21. junija se bo romanje vrfiilo v nedeljo dne 12. julija. Vzrok, da smo romanje preložili, je ta, da imajo Nemci v Celovcu ta dan »Nemški shod« in je vsled tega parnik po Vrbskem jezeru odpovedan. Pripravite se na romanje v nedeljo dne 12. julija! Spored romanja kakor tudi vozni red na železnici ostane isti. Posebni vlak odhaja tedaj iz Ljubljane (državni kolodvor v Šiški) v nedeljo dne 12. julija ob treh zjutraj. Ta preložitev je pač največji dokaz naše miroljubnosti. Tako smo ustvarili vse pogoje za pametne in kulturne ljudi, da se romanje lahko v miru in v za dovolj nosti izvrši. Oglasila za romanje se torej še nadalje sprejemajo.
-f Zakaj je na Koroškem tako. Mi smo zmeraj trdili, da bi se nemški nacionalizem ne bil nikoli tako razpasel, če bi ga nc podpirala Vlada. Mariborska »Straža« 15. t. m. piše: »Boja na Koroškem pa ni treba voditi samo le proti nasilni politiki nemških političnih strank, ampak tudi proti vladnemu sistemu. Središče za protislovenski tok je iskati predvsem v deželnem predsedstvu. Sedanji deželni predsednik baron Friess-Skene je poslušno orodje nemških nacionalcev in njegov namestnik Lobmayer je zagrizen nemški na-cionalec, Dr. Lemisch se sam hvali, da mu je deželni predsednik obljubil: »Pred-no kaj dovolim Slovencem, raje skočim skozi okno.« In od Lobmayerja prihaja poziv: »Sedaj je zadnji čas za germaniza» cijo, v par letih bo prepozno!« Tudi to stran koroškim Slovencem nasprotnega tabora je bilo treba enkrat osvetliti in naloga naše politike je, da o tem informira tudi višja mesta. Za koroške Slovence se gre!« Čisto prav, da se je to povedalo! Če se nam že tako zanič godi, pa saj pokažimo na vse brez izjeme, ki so krivi, Prvi in glavni krivec pa je vlada, ki se nam na eni strani dobrika, po drugi pa nas tepe.
—	Cesar je daroval za pogorelce v Podhosti pol. okraj Novo mesto, 1000 K iz svojih zasebnih sredstev.
—	Poročil se je v Celovcu stotnik domobranskega polka št. 15 v Opavi Martin Majcen z gdčno Alojzijo Marijo Kaiser, hčerko hišnega posestnika v Celovcu.	j
—	Vojaške vaje v Šturju. V Šturije je došel dne 17. t. m. nadzornik trdnjavske topničarske posadke feldzeugmajster Albert Benda in se je nastanil v župnišču. Vrše se okoli Sturij velike strelne vaje ponoči in po dnevu,	f
—	Društvo kmetijskih učiteljev iz južnih kronovin naznanja, da se bode vršil letošnji občni zbor v nedeljo dne 2&. t. m. v P u 1 i v Riviera Palače Hotel ob 10. uri dopoldne. Na dnevnem redu je tudi znanstvena razprava člana g. Zdolška o slovenski sadjarski terminologiji. Popoldne si člani ogledajo otoke Brioni in za praznik 29. t. m,, Petrovo, se eventuelno določijo drugi izleti.
—	Zopet je slepar izvabil pretečeni ponedeljek eno ženo seboj v Trst, češ da jo mož čaka, ki je prišel iz Amerike in zadel veliko srečko. Naj gre ž njim v Trst in mu nese 120 K, da bo mogel denar dvigniti. Prišel je slepar po cesti od Sv. Križa proti Radečam. Rekel je, da je pri Novaku na Dolih pil tri male steklenice piva. Znana mu je bila pa tudi neka družinska novica iz Kostanjevice št. 1 pri Št. Rupertu. Kazal je fotografijo 6 do 7 Arne-rikancev med njimi njenega moža. Bil je 18. do 20. let star videti, navadne obleke in domače govorice. Rekel je, da v Trstu »dela«. Najbrž je Dolenjec. Izvabil ji je v Trstu še 120 K in izginil. Svoj denar je bil pa ^izgubil«. Ure ni imel. Gg. duhovniki na deželi bi dobro storili, ako bi ljudstvo pred tem sleparjem javno opozorili, ker je že neko žensko na Gorenjskem ravno na ta način speljal v Trst in osleparil!
—	Upravne izpremembe v armadi. C. in kr. vojno min. je pričelo lani jeseni izdelavati nove predpise, s katerimi se stotniki glede na upravo razbremene. Po novi preosnovi, ki jo namerajajo kmalu uvesti, bo organizirana ekonomska administrativna služba po bataljonih in ne več po stotnijah. Vsak bataljon dobi častnika, ki bo vodil ekonomsko administrativno upravo. Drugo instanco bodo tvorile divizije, najvišjo pa vojno ministrstvo. Povelj-
stva armadnih zborov dobe v lastnem delokrogu veliko samostojnost glede na upravo in bodo poslovala kot posredovalna oblast, da se omogoči hitrejša služba. Že v miru se bo tako računalo kakor v vojski.. Z novo preosnovo se zadostno razbremene stotniki, ki so zdaj odgovorni za denar in za poslovanje z materialom.
—	Na čast vsem Lojzetom in Lojzi-kara! V nedeljo 21. junija priredi viška godba kat. si. iz. društva zraven viške bazilike sv, Antona pri g, Pavliču koncert brez vstopnine. Pričetek okolu pol 4. u r e popoldne takoj po litanijah. Vsi prijatelji poštene zabave: dobro do-šli! Vrši se ob vsakem vremehu!
—	Praktična izobrazba enoletnih prostovoljcev 3. armadnega zbora. Ob žetvenih dopustih od 28. junija do 18. julija se šole za rezervne častnike (oddelki enoletnih prostovoljcev) pehote in lovcev združijo. V Trbižu koncentrirajo enoletne prostovljce 6. (graške) pehotne divizije (pešpolka 7. in 17., bosensko-hercegovski polk št. 2 in lovski bataljoni št, 5, 8, 9, 17, 19, 31), v Postojni pa one 28. (ljubljanske) pehotne divizije (pošpolki 19, 27, 32, 47, 87, 97, bos. herc. polk št. 4, lovski bataljoni št. 7, 11, 20, 24, 39). Enoletni prostovoljci deželnobrambovskih polkov 4 in 27 vadijo od 9. do 18. julija na Koroškem.
—	Iz Sore, Dela pri uravnavi Sore dobro napredujejo v splošnem. Sedaj se že pozna, kako je prav, da se dela v lastni režiji. Lepe tisočake so že zaslužili samo domačini in to je še le začetek. Nekaj ne-sporazumljenj je krožilo med ljudmi, kar je pa načelnik vodne zadruge pojasnil in neutemeljena mnenja ovrgel. Prijetno je delo, ko dela zadruga v popolnem soglasju z vodstvom dela, g. svetnikom Sbrizajem in inženerjem Vanekom. Pri zadnji odbo-rovi seji se je sklenilo, da se drugo leto prične z delom pod Gostečami, ker je prav tam nevarnost za nadaljnjo veliko škodo največja. Sedaj je že narejen drugi most čez Ločnico, da bo mogoče dovažati kamen. S kamenom samim imamo pa nekoliko težav. Prvi kamenolom, ki je obetal prav dobro, pa je slab v tem oziru, da se kamen ob strelu zelo zdrobi in nastane preveč gramoza. Vsled tega je lomljenje kamena mnogo dražje, kot je preračunano. Sedaj sta se že odprla dva druga kameno-loma, med katerima obeta eden lepe uspehe. Sklenilo se je zaeno, da se preskrbi za zimo mnogo kamenja zaradi vožnje. Sedaj je za voznike bolj trda, ko imajo ljudje dosti posla doma, po zimi bi se vozilo z lahkoto in ceneje. — Dne 20. junija je tu sklep gospodinjskega tečaja, ki ga je vodila gospa Ema Peče. Po vsem soditi, bo rodil tečaj izborne uspehe. Pouk se je modro omejil le na to, kar se rabi pri domači hiši glede hrane, šivanja, zdravstva in živinoreje raznih panog. Uredilo se je vse tako, kakor ugaja krajevnim razmeram. Tečaj si je ogledala grofinja Chorin-sky s kontesami, in se je Čudila, koliko se doseže z našimi dekleti v tako kratkem času. Male kuhinjske poskušnje sta se udeležila tudi oba naša župana občin Medvode in Sora. — Letina je lepo pokazala, ali up se ne bo uresničil. Vedno deževje škoduje vsem pridelkom. Žito ne bo pravilno odevetelo in bo le malo klenega zrna. O vsem bo pa veljal pregovor: Veliko sena — veliko gnoja.
—	Samoumor na Brezovici. V torek zvečer je prišel v gostilno k Velkavrhu Feliks Železnikar, pristojen v Šmartno pri Litiji in tam pisal pisma skoraj dve uri. Ob pol 11. uri je zapustil gostilno in rekel, da gre na kolodvor. Isto noč se je na travniku Kušarja blizu velike ceste poleg železniške postaje ustrelil. Našli so ga v četrtek, poleg njega pa revolver, pri njem več pisem ter nekaj nad 7 K denarja. Star je bil 27. let. Kaj več Urni znanega.
—	Čudno tele. Posestniku Fr. Sulia-dolniku iz Blatne Brezovice pri Vrhniki je porodila krava tele z dvema glavama. Tele je naravne velikosti. Čudna pa je glava, ki ima dva gobca, štiri oči in dva uhlja. Ako tele leži in se mu vlije mleko v desni gobec, priteče mleko pri levem ven. Ako pa vlijejo v levi gobec, gre mleko v želodec. Tele je staro sedaj dva dni in še živi.
—	Nesreča pri alpski avtomobilski tekmi. V Ješlanah pri Ilirski Bistrici je prišel sinček gostilničarja Udoviča pod neki alpski avtomobil, ko je le-ta hotel prehiteti nekega konkurenta. Deček je dobil težke notranje in zunanje poškodbe. Oba prizadeta vozova sta se takoj ustavila in hotela dečka takoj odpeljati v reško bolnišnico, kar je pa dečkov oče odklonil, ker je menil, da deček ni dobil nevarnih poškodb. Kasneje se je otrokovo zdravje poslabšalo, kapar ga je oče. po železnici odpeljal v reško bolnišnico.
500 kron na roparjevo glavo. Zagrebško državno pravdništvo je te dni razpisalo 500 kron nagrade za onega, ki bi pomogel k aretaciji roparja Kunšte-ka in njegove prilcžnice Ane Badrič, ki sta umorila in oropala zakonca Radiče-vič v Starjaku. Orožništvo se že dolgo zastonj trudi za zločinsko dvojico, ker
ju kmetje iz strahu pred maščevanjem sami skrivajo.
—	V Selca nad škofjo Loko pride
že v nedeljo dne 21. t. m. znani tajnik »Svete vojske«, gospod Puhar. Ob bogati zbirki skioptičnih slik nas popelje v silno kraljestvo alkoholovo. Zato pridimo po litanijah v »Društveni dom« in poglejmo!
—	Japonske krošnjarje izgnali Iz
Zagreba. Vsled številnih pritožb iz krogov restavraterjev in drugih prizadetih obrtnikov je zagrebška obrtna oblast te dni nastopila proti številnim japonskim krošnjarjem, ki so se zadnji čas ondi mudili. Vsi Japonci so dobili desetdneven zapor radi nedovoljenega kroš-nj aren j a, nakar jih po oclgonu pošljejo v Budimpešto.
—	O »antimonarhistični agitaciji V južnoslovanskih polkih« je pisal dne 18. t. m. »Pesti Hirlap« in pozival ogrsko parlamentarno opozicijo, da od domobranskega ministra zahteva točnih pojasnil o tej stvari, če ni vse le mad-jarska domišljija.
—	Nepravi letoviščnik. Pri nekem gostilničarju v Kamniku se je nastanil kot letoviščnik 211etni, žc večkrat kaznovani delavec Franc Vogler iz Št. Andreja, okr Ptuj. Živel je zelo razkošno, končno pa iz. ginil, ne da bi plačal dolgove.
—	Smrtna nesreča. 17. t. m. se je zgodila v bližini Št. Vida, sodni okraj Brdo, smrtna nezgoda. 331etna mizarjeva soproga Margareta Požar iz Vrbe je bila na poti v mlekarno. Pri potoku Vrševniku pa jo je naprosil posestnik Jožef Hrovat, ki ji je prišel nasproti s težko naloženim vozom, naj prime levega konja in popelje preko nekega novega jarka. Požar je pa pri tem zašla pod konje in je mrtva obležale na licu mesta.
—	K uvedbi uniform za dalmatin* sko srednješolsko mladino piše šibeni-ška pravaška »Hrvatska Misao«, da sc šolske oblasti jako varajo, ako mislijo s tem doseči kak uspeh proti strujam, ki sc širijo v dalmatinskih dijaških krogih. Edin pripomoček je gojenje verskega in hrvatskega čustva v mladini.
—■ V Schafferjevi zadevi (napad na bana«) so te dni sodni izvedenci podali svoje mnenje glede revolverja, ki se je našel pri Schtifferju. Soglasno so izjavili, da je to orožje najslabše vrste, ki bi moglo le slučajno napraviti kako škodo. — Schafferjevega tovariša Jurišo, proti kateremu je državni pravdnik ustavil svoje postopanje, je policija obsodila na 14 dni zapora in na izgon iz Zagreba. Jureša je potom svojega zastopnika dr. Prebega na deželno vlado vložil prošnjo za sistiranje izgona.
LjuDlpske novice.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani vljudno vabi na vrtno veselico, ki jo priredi v nedeljo, dne 21. junija 1914, ob pol 5. uri popoldne na vrtu Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12. Sodeluje društveni pevski zbor pod vodstvom g. P. Gorjupa, Igra vojaška godba c. in kr. pešpolka št. 27 Albert I., kralj Belgijcev. Šaljiva pošta in razne druge zabave. Posebni paviljoni za kavarno, sladčice, abstinenčne pijače, cvetlice itd. Razdelitev dobitkov igralcem pri kegljanju na dobitke, ki se vrši do veselice ob četrtkih, sobotah in nedeljah. Vstopnina za osebo 40 vinarjev. Ob slabem vremenu se vrši veselica v veliki dvorani in drugih prostorih Rokodelskega doma.
lj Sv. maša na Rožniku. Prvo ljubljansko delavsko konsumno društvo bo v nedeljo 21. t. m. prisostvovalo sv. maši na Rožniku ob 8. uri zjutraj.
lj Vsem prijateljem Bosne. Danes ob 3. uri popoldne se je v Alojzijevišču na Poljanski cesti 4 otvorila razstava darov za bosenske novomašnike, ki so učenci in gojenci P. Puntigama. Razstava je odprta v soboto 20., v nedeljo 21., v nedeljo 28. in na praznik 29. junija od 8. do 12. ure dopoldne ine od 2. do 7. ure popoldne. Vnanji prijatelji, ki bi se med tedenom mudili v mestu, naj se oglase v abstinenčni pisarni, ako si žele ogledati razstavo. Vsi prijatelji bosenskega misijona uljudno povabljeni. — Vstop prost. — Bosenski odbor.
» 1 j Ljubljanski župan dr. Iv. Tavčar se silno rad izgovarja, kadarkoli pride liberalna modrost, na ljubljanskem magistratu v kako zadrego, da prejšnjih razmer na magistratu več ni. Kadar mu pa kaže, pa zavzame zopet nasprotno stališče. Kako istovetna sta prejšnji in sedanji občinski svet, je dr. Tavčar sam dokazal te dni. Izgovarja se, da ga ni bilo pri šenklavški procesiji, češ, da jc »Slovenec« nekoč »razgalil narodne dame«. Kaj to sedanji občirtski svet briga? Pameten človek bi pač dejal, da udeležba pri procesiji in »Slovenec« ne smeta biti istovetna, da je to nekaj popolnoma ločenega — dr. Tavčar pa hoče na vsak način dokazati, da je ravno tak župan in takih nazorov kakor Hribar,
zato se pa zvesto drži tudi najbolj nespametnih izbruhov prejšnjega občinskega sveta. Nas veseli, da je dr. Tavčar Bvojo istovetnost s prejšnjim občinskim svetom in njegovimi manirami sam tako očitno in povrh še v »Narodu« tako jasno izpričal.
lj Na Rakovniku bo v nedeljo 21. ju. nija slovesno blagoslovil kip sv. Stanislava Kostka, ki so salezijanci dobili iz Rima, preč. g. dekan M. Kolar. Pričetek obreda ob 6. uri zvečer.
lj Imenovanje. Železniški minister je imenoval gosp. dr, Benjamin Ipavca za železniškega nadzdravnika za okraj Ljublja-na-Šiška.
lj Društvo »Pravnik« priredi svojemu častnemu članu dvornemu svetniku gosp. Ivanu Kavčniku poslovilni večer v soboto 20. t .m. ob pol 9. uri zvečer v srebrni dvorani hotela Union v Ljubljani. Gospodje, ki se hočejo udeležiti te skupne večerje, naj se izvolijo javiti do najpozneje petka opoldne pismeno ali ustmeno v pisarni društvenega predsednika g. dr. Danilo Majarona.
lj Izjava »Prvega Hrvatskega Gradjan-skega športnega kluba v Zagrebu. Prejeli smo in priobčujemo: — Slavno uredničtvo »Slovenec« v Ljubljani. Potpisani klub uslobodjuje se si. uredničtvo učtivo zamo-liti, da mu izvoli niže navedenu izjavu uvrstiti u svojem cij. listu, protiv izjave S. F. K. Ilirija: 1. O samoj igri možemo u toliko uztvrditi, da se je prisutna publika zgražala nad nekorektnom postupanju suca g. Menzingera. Nadalje nije istina kako Ilirija iztiče, da je publika ironičnim ovacijama pri odlazku igrače Gradjansko-ga kluba pratila, več je istina, da je ta ista publika bila silno ogorčena nad postu-pkom kluba Ilirije i njihovog predsjednika g. Rohrmanna, koji se je tako nešportski proti svojoj brači ponio. 2. Proti ncpolu-čenom golu odgovaramo Iliriji, da usljed nekoreknosti suca g. Menzingera več u prvom vremenu igranja, nismo se htjeli pokoriti, t, j. zadovoljiti se time što nam je fučkao gol u svoju korist, jer večina publike a medju njima i jedan g. poručnik, koji je tamo izjavio, da svojom poštenom riječu može uztvrditi, da gol nije bio, pa prema tome još i sada i za uvjeke čemo tvrditi, da gol nije bio. — 3. Badava Iliriji, da si briše sa sebe onu največu uvrije-du, koju nam nanesoše, t. j., da smo hrvatske svinje, jer to prisutan, koji je čuo, može pred sudom dokazati, da je ta riječ pa-la. — 4. Kavu, koju ste nam dali piti, nisu pili Vaši igrači, kako to navadjate, več samo jedan naš igrač g. Kinert, koji je i na očigled svih prisutnih stradao, dok je opet drugi igrač g. Jurčec odmah ostale igrače upozorio, da te kave piti nesmiju. — 5. Navadjate, da ste našoj momčadi rekli več na igralištu, da ako igre ne dovršimo, da če Te nam uzkratiti putni trošak, što ste i učinili. Gostoničr Narodnog doma nas je pogostio sa večerom i pilom, no na naš vlastiti trošak. A putni trošak platio je podpredsjednik kluba g. Matija Vidič, cije-loj momčadi. — 6. Policija bila nam je u toliko susretljiva, da bi nam dala per šub do Zagreba, što ali naši članovi nisu htjeli, jer bi time kvarili dobar glas vsoga kluba, kojeg danas uživaju. — 7. Gospoda oko Iilirije se silno varaju, kada navadjaju, da se Gradjanski pred njim skriva, evo nas mi stojimo uvjeke Vama na razpolaganju. Mislimo, da se mi nemarna zašto, da se skrivamo, več obratno. — 8. Sve tvrdnje, koju su izašle u hrvatskim novinama, isti-nite su, pa Vam dajemo slobodne ruke, da nas pozovete pred sud, jer i tamo če mo Vam dokazati istinist istih. — 9. Od naše strane nise je htjelo načiniti nikakove narodne afere, kako to Vi u »S. N.« navadjate, jer budite uvjereni, da svaki Hrvat izkreno ljubi brata Slovenca. — 10. Pro-uzročitelji ovakove vrsti, kako se to na-velo u »S. N.« i »Novostima« žalimo, da mogu ovakovu infamnu laž na javnost iznašati. Na svake daljnje napadja kluba Ilirije na naš klub ne odgovaramo više, jer smo time dosta unijeli svijetla u tu aferu, pa neka javnost sama sudi, tko se od nas nije športski ponio. Toliko gospodi, koja se kupe ok S, F. K. Ilirije. — Zagreb, 18. lipnja 1914. I. Hrvatski Gradjanski šport-klub. Matija Vidič v. r., podpredsjednik. Rudolf Pospišil v. r., tajnik. — S tem bi naj bila ta afera, ki jc pravzaprav popolnoma interna stvar dveh športnih društev, ki naj jo poravnata medseboj, za širšo javnost končana.
lj Romarski vlak na Trsat v nedeljo 21. junija se odpelje iz Ljubljane ob
2.	uri 20 minut zjutraj (10 minut torej prej, kakor je bilo naznanjeno, torej pozor, da udeležniki ne zamudite), Brezovica odhod ob 2. uri 31 minut, Borovnica odhod ob 2. uri 51 minut, Verd ob
3.	uri 5 minut. Nazaj v Ljubljano pride ob 8. uri zvečer. Kdor se želi udeležiti romanja, so še dobijo vozni listki. — Vodstvo.
lj »Narodove laži.« »Narod« ne more tudi pri naj navadne j šem poročilu o kakem dnevnem dogodku izhajati brez laži. Tako je v poročilu o uboju v Pol-lakovi tovarni zapisal: »Morilec Blas jc bil eden največjih klerikalnih razgraja-
čev in nasilnežev. In tako gre v klasje Krekov nauk.« Resnica pa je, da Blas ni bil v nobeni naši organizaciji, da jim je vedno nasprotoval, da je bil naš hud nasprotnik in celo agitator nasprotnikov ter jc pri zadnji volitvi v obrtno sodišče za nasprotnike podpisoval glasovnice. Tudi nima morilec, kakor pravi »Narod«, treh^otrok, resnica pa je, da je oženjen, a brez otrok. Morda bo »Narod« »klerikalcem« pripisal tudi tistega liberalnega gospoda, ki je bil te dni v Ljubljani aretiran radi grdih atentatov na lastno hčerko? Sposoben bi bil »Narod« tudi za to.
lj Stražnika na ulici zapodel. Sinoči okoli pol 8. ure zvečer je po Dunajski cesti proti pošti prikolovratil notorični žga-njar Janez Hribar iz Laverce ter se skoz in skoz spotikal nad pasanti. Pred pošto službujči stražnik Hauptmann ga je opozoril na dostojnost, kar pa ni nič izdalo. Hribar je šel dalje po Šelenburgovi ulici ter napravil pred Koslerjcvo hišo tak škandal, da mu jc moral stražnik napovedati aretacijo, kateri se pa žganjar, velik in močan hrust, ni udal. V tem, ko sta se z varnostnim organom spoprijela, mu je Hribar izpodbil nogo, da je stražnik padel, a tudi Hribar je telebnil na tlak. Stražnik v zavesti položaja, je naglo skočil pokonci, v tem je pa Hribar potegnil iz žepa nož ter z njim sunil stražnika v nogo, kjer ga je znatno poškodoval. Ker ni bilo drugega izhoda za ukročenje nasilneža je varnostni organ potegnil sabljo ter z njo udaril Hribarja po roki, da mu je odletel nož. Sedaj sta bila oba poškodovana, stražnik na nogi, Hribar na roki. Rokobor-ba bi se bila nadaljevala še dalje, da ni priskočil varnostnemu organu na pomoč mimoidoči topničar, s katerim sta ga komaj ukrotila in s silo odpeljala v Knaflovo ulico, kjer je prišel stražniku na pomoč še njegov tovariš in tako je Hribar slednjič le dospel na policijo. Razume se, da se jc nabrala pri prizoru neštevilna množica občinstva, ki je vse obsojalo napad nasilneža. Hribar je, kakor že' povedano, notoričen žganjar ter baje tudi ni popolnoma normalen, in če je zadnje res, naj se ga odda v zato ustanovljen zavod
lj Živa zgorela. — Zopet smrtna nesreča s prilivanjem špirita v ogenj. Včeraj dopoldne je 23 let stara služkinja pri inž. pl. Šukljeju na Bleivveisovi cesti Justina Misel kuhala nekaj na špiritu. Bila je tako neprevidna, da je v goreči špirit prilila i zsteklenice špirit. Nakrat ji je plamen puhnil v obraz, da je bila takoj vsa v ognju. Dobila je po celem životu strašne opekline ter je v groznih bolečinah umrla v bolnišnici.
lj O hišnih preiskavah pri ljubljanskih srednješolcih poroča »vestni« ljubljanski dopisnik zagrebškega »Narodnega Jedin-stva«. V Ljubljani o takih preiskavah ni ničesar znanega.
lj Dr. Kokalj tožil Kamilo Theimer. Danes se je pred ljubljanskim okrajnim sodiščem vršila razprava o tožbi, ki jo je vložil dr. Kokalj proti Kamili Theimer, da mu kot njenemu bivšemu pravnemu zastopniku plača 325 K 10 vin. Kamila Theimer se je sama pripeljala k razpravi, kateri je prisostvoval tudi Tomaž Pavšler. Theimerica je rekla, da nima nič proti tožbi sama kot taki, teh par sto goldinarjev bi že plačala, tožiti se je pustila samo zato, da dokaže, da ni ona zakrivila, da se je objavila dr. Krekova korespondenca, marveč da je to zakrivil dr. Kokalj, ki jo ni opozoril na posledice objave in o pravnih sredstvih. Dr. Kokalj pravi, da prereka Theimerčin ugovor kot neistinit, nakar obsodi sodnik Theimerico, da mora plačati dr. Kokalju 325 K 10 vin.
lj Smrtno ponesrečeni delavec. 34 let stari delavec pri mestni elektrarni Jožef Jaklič je včeraj ob Frančevem nabrežju nekaj montiral ob strugi Ljubljanice. Nakrat je padel v strugo, za njim je pa padel 8 metrov dolg kol, ki mu je priletel na trebuh in mu težko poškodoval Čreva. Jakliča so prepeljali v bolnišnico, kjer je umrl.
lj Aprilovo vreme. Vreme kakoršnjega imamo sedaj, je bolj podobno aprilu, kakor juniju. Poljski pridelki, trta, travniki, vse letos izvrstno kaže in se kmetovalci nadejajo, da bi bil njihov trud obilo poplačan. — toda deževje ne obeta nič dobrega. Žita ne morejo zoreti, na grozdju že se je bati rje, košnja je že povsod in bi bilo sena v izobilju, toda dež silno nagaja, Sena ne morejo posušiti po travnikih, po kozolcih imajo pa še deteljo. Upamo, da se zboljša,
lj Ponesrečeni izvošček. Ko je danes dopoldne peljal izvošček Ferdinand Žargi po Ižanski cesti, mu pride nasproti nek tovorni voz, s katerim sta s tako močjo skupaj trčila, da je Žargi padel s kozla ter zadobil pri padcu tako poškodbo, da je nezavesten obležal na cesti. Poklicali so re-šelni voz, s katerim so ga pripeljali v deželno bolnico.
lj Stavka. V ponedeljek so začeli kamnoseški pomočniki pri tvrdki Thoman stavkati. Zahtevajo 5% izboljšanje plače in enak delaven čas po zimi, kakor po
letu. Pogajanja so ostala dosedaj še brez-uuspešna.
Koroške novice.
k Iz Beljaka. Revolucija v Italiji vpliva tudi na promet. Večerni brzovlak št. 902 ima zadnje dni velike zamude. V soboto, 13. t. m., se je zamudil za dve uri in 11 minut. Popotniki so pripovedovali, da so v Italiji streljali na vagone, akoravno straži železniško progo vojaštvo. Popotniki da so se morali vleči na tla, da so bili varni prod krogljami. Najbolj so bili poškodovani jedilni in spalni vagoni mednarodnih družb. Te vagone so morali večkrat premenjati.
k Umor v Možici. Že v »Slovencu« z dne 15. t. m. smo poročali o umoru v naši vasi. Delavec Lckše Rigelnik jc nesel 8365 K, ki so bile namenjene za plačo rudarjem. Rudar Janez Gerniaclnik je to izvedel in čakal v gozdu Rigelnika, oborožen z revolverjem in britvijo. Ko Rigelnik pride po ccsti mimo tistega kraja, ga je Germadnik ustrelil. Nato mu hoče vzeti denarnico. Toda zvesti delavec jo je močno držal. Morilec vzame britev, prereže Rigelniku vrat in odnese denar. Revolver pa jc pustil ležati. Rigelnik kliče na pomoč. To sliši delavec Florijan Koprivnik in najde tovariša v krvi na tleh. Videl je tudi begunca. Umorjeni delavec je kazal še za morilcem in je rekel: »Germadnik me je.« Nato je umrl. Koprivnik pokliče več delavcev, ki so zasledovali morilca. Tudi orožnik Čičnik je prišel in se pridružil delavcem. Delavec Fr. Goznik jc res našel v gozdu Germadnika, kako je v grmovju štel denar. Zvezali so ga, peljali v pisarno in ga nato izročili deželni sodniji v Celovcu. Že v pisarni v Možici je Germadnik takoj priznal, da je ustrelil Rigelnika, ki je bil 47 let star ter zapušča ženo in sina v rudarski hiši na Jasovini.
Zadnje vesli.
ISTRSKE DEŽELNOZBORSKE VO-i;	LITVE.
Trst. Pri deželnozborskih volitvah v Istri so bili v kmečki skupini izvoljeni vsi štirje oficijelni kandidatje polične-ga društva za Istro. Zelo hud boj je bil v koprskem okraju, kjer so neodvisni kandidirali proti oficijelnemu kandidatu dekanu Škrbcu posestnika Andrčjaka in šiškoviča, Italijani pa Bartolicha. Kljub temu pa je zmagal kandidat dekan Škrbec s sijajno večino. Podrobnejši rezultati še niso znani. (Zanimiv jc izid volitev v občini Dolina, kjer jc bil najhujši boj proti dekanu Škrbcu. V volilnih imenikih je bilo v tej občini vpisanih 457 volilcev, oddanih pa je bilo le 128 glasov. Škrbec jc dobil 92 glasov, nadučitelj Valentič 79, Andrejak 29, Šiškovič -44 glasov. V občini Moroside sta dobila dvotretjinsko večino Valentič in šiškovič.
ISTRSKA DRUŽBA SV. CIRILA IN METODA V TRSTU.
Trst. Istrska družba sv. Cirila in Metoda je podpisala pogodbo glede nakupa hiše v ulici Madonna del Mare št. 16. Družba je kupila hišo za 260.000 K in bodo v njej hrvaške in slovenske šole. Štiri sobe so že prirejene kot učni prostori. Prej je bil v tem poslopju, ki je bil last neke Robbe, mestni licej.
RESNICA ALI FANTAZIJA?
Zagreb. »Riječke Novine« so izvedele iz »najzanesljivejšega vira«, da je vlada zelo pozorna, ker se med častništvo in podčastništvo širi neka propaganda. Polki s pravoslavnim moštvom so iz Hrvatske premeščeni. Ban Skerlecz je bil na Dunaju, kjer so mu naložili, da ima na koalicijo paziti, Ako mu ne bo popolnoma pokorna, mora skušati ustvariti si drugo večino. Vlade koalicija ne dobi nikoli v roke. Bana so na Dunaju baje tudi pokarali, ker ni mogel preprečiti izvolitve Valerijana Pribičeviča. Jugoslovanski nacionalizem je smatrati kot krinko za velesrbsko propagando. Baje je znan tudi pakt med Madjari in Srbi, da ima Ogrska dobiti Hrvatsko in Slavoniji, Srbija pa Bosno, Hercegovino in Dalmacijo.
PRAVAŠI.
Zagreb. Pri volitvah skupščinarjev za zagrebško županijo so bili brez protikandidatov izvoljeni pravaši Mile Starčevi-čeve struje in sicer sami duhovniki iz zagrebške okolice.
NOV REKTOR V ZAGREBU.
Zagreb. Za rektorja za bodoče šolsko leto je bil izvoljen dr. Kišpatič, za slučaj pa, da bi nc prevzel, dr. Koerbler.
SAMI LAHI.
Reka. Včeraj je bil vmeščen novi župan Corossacz. Za podžupana je bil izvoljen Grossich, za drugega podžupana Schittar.
O DOGODKIH V ALBANIJI.
DraČ. Ranjcnci in jetniki izpovedujejo, da je vojaško vodstvo vstašev v rokah mladoturških častnikov, ki jim načeluje neki major turškega generalnega štaba. Vodstvo vstašev sc je nahajalo do zadnjega časa v neki hiši Essad paše, severno od Tirane, sedaj pa jc vodstvo vstašev v Prcssi, severno vzhodno od Šijaka.
ALBANSKI POSLANIK V AVDIJENCl PRI CESARJU.
Dunaj. V nedeljo dopoldne bo cesar sprejel v avdijenci albanskega posla-nika.
MINE PRED SMIRNSKIM PRISTANIŠČEM. s
London. Turška vlada je pristanišče v Srnirni zaprla in položila predenj mine. ,
ŠEF RUSKE ADMIRALITETE V PARIZU.
Bcrolin. Iz Pariza poročajo, da jc do* spel tjakaj ruski admiral Rusijan, ki bo ostal v Parizu nekaj dni, nakar bo odpotoval v Toulon.
GRŠKOTURŠKI SPOR.
Carigrad. Porta varuje o svoji noti ve« levlastem popolno tajnost in tudi listi ne poročajo o njej nobenih podrobnosti.
London. Na Angleško je dospelo več turških mornariških častnikov, da nakupijo za turško vlado pet transportnih par-nikov.
London. »Times« poročajo iz Sofije, da bo Bulgarija varovala v slučaju turško, grške vojne popolno nevralnost.
BULGARSKI CAR INSULTIRAN.
Sofia. Na povratku iz Ogrske je bil' bulgarski car v obmejni postaji Pirotu od srbske množice insultiran.
NESREČA NA ITALIJANSKI BOJNI LAGJI.
Rim. Na italijanski vojaški transportni ladji se je v bližini Adena v Rdečem morju zgodila nesreča. Pri streljanju s topovi v pozdrav, je namreč eksplodiral zaboj s smodnikom. Ubilo jc dva mornarja, nelji topničar pa je težko ranjen in dvomijo, da bo okreval. Eksplozija je na krovu ladje povzročila veliko škodo.
NAPAD NA VOJVODO OLDENBUR-ŠKEGA.
Berolin. Na avtomobil vojvode 01-denburškega je bil oddan v bližini Ras-dede strel iz revolverja. V avtomobilu je bil vojvoda Oldenburški s princezami. Ranjen ni bil nihče, tudi strela niso čuii, šele ko so avtomobil ustavili, so našli v njem krogljo iz revolverja.
IZ MEHIKE.
New York. General Vilic je poslal Caranzi ultimatum, v katerem zahteva, naj se mehikanska vlada sestavi iz kon-stitucionalnih članov.
VOJNA SLUŽBA V RUSIJI PODALJ-ŠANA.
Peterburg. Proračunski odsek dume jc soglasno sprejel podaljšanje vojne službe za tri mesece.
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA.
London. Pri Herneku na Škotskem je skočil na nekem mostu s tira brzovlak. En vagon je padel v vodo. 12 potnikov je ranjenih, tri mrtvece so že potegnili iz vode, 12 oseb pa še pogrešajo.
VELIKA TATVINA RADIJA.
Monakovo. V neki tukajšnji bolnišnici je bila ukradena škatljica, v kateri jc bilo radija za 25,000 mark. Škatljico so naši' danes zjutraj na smetišču.
XXX
BURNI PRIZORI V TRŽAŠKEM MESTNEM SVETU.
Trst. Pri nadaljeveanju specialne debate k proračunu so se v sinočni seji tržaškega mestnega sveta zopet razvile živahne razprave k šolskim vprašanjem. Samo občinski svetnik dr. Wil-fan jc v predsinočni seji vmes posegel devetkrat, pojasnjujoč razne kulturne in gospodarske zahteve tržaških Slovencev. Dr. Wilfan je grajal mestno upravo, da še do danes ni postavila ni-kake postavke v proračun za slovenske šole v mestu, dočim so vse slovenske šole prenapolnjene in daje občina poleg tega še podnoro »Legi nazionale«. Odkril je dalje nečuveno postopanje večine pri sestavi takozvanih učiteljskih kvalifikacijskih tabel. V sinočni šolski debati pa imajo Slovenci zaznamenova-ti tudi majhen uspeli. Večina je bila moralno prisiljena sprejeti predlog občinskega svetovalca učiteljae Ferluge, da sc ustanovita dva otroško vrtca in eno zabavišče s slovenskim učnim jezikom. Zabeležiti jc treba tudi dragoceno izjavo italijanskega občinskega svetovalca d'Osmo, ki je dejal: »Slovenski otroci, ki nimajo zabavišča, prihajajo v naše in so sprejeti z odprtimi rokami.« Odklonila je večina predlog dr. Wilfana, da se da primerna podpora v znesku 2400 K tudi slovenski »Tržaški
kmetijski družbi«. Odklonjen je bil dalje teudi predlog slovenskega občinskega svetnika dr. Pertota glede preureditve rojanskega zabavišča s slovenskim oddelkom. Okoli 11. ure med govorom dr. Wilfana pa je vstal italijanski občinski svetnik Rraidotti ter jezno zaklical napram dr. Wilfanu, naj vendar enkrat konča s svojimi »čenča,mi«. Braidotti je potem stekel iz dvorane. Dr. Wilfan je odločno protestieral proti takemu nasilnemu kršenju svojih pravic, da ne bi smel tukaj govoriti za interese svojih volileev. Župan ga je skušal pomiriti, nakar je bila seja ob 11. uri in 15 minut zaključena. Prihodnja seja se naznani pismenim potoni.
Darovi.
+ Slovenski Straži so darovali: h. vesele Hlade-Lamprehtove gostije v Selnici o. Dr. nabrano 30 K 20 h; Valentin Marčič, župnik, Železniki, 20 K; N. in N. Otalež-Cerkno, 10 K; Fr. Zore, trgovec, Ljubljana, 4 K. Dogodki na Koroškem naj vzbude vedno večjo požrtvovalnost za »SI. Stražo!"
Štajerske novice.
š Imenovanje slovenskega profesorja v ministrstvo. Gimnazijski profesor dr. Ivan A mej c v Mariboru je za stalno prideljen v službovanje ministrstvu za uk in bogočastje.
š Nadvojvoda Friderik v Mariboru. V torek dne 23. junija popoldne se pripelje nadvojvoda Friderik v Maribor Ob tej priliki bo drugi dan dne 21. junija inspiciral mariborski domobranski pešpolk. Še dopoldne dne 24. t. m. se z avtomobilom odpelje naprej.
š Iz sodne službe. Celjski okrajni sodnik dr. Herman Walzulik je imenovan za deželnosodnega svetnika in se premesti h okrajni sod ni j i v Gor. Radgono. Prestavljen je predstojnik okr. sodnije v Cmurcku dr. Karl Förster v Lipnico. Imenovana sta: Za okrajnega sodnika in predstojnika sodišča dr. Lu-dovik Kaspar v Cmureku za Ivnik, za okrajnega sodnika in predstojnika okr. sodišča v Mariboru dr. J. Osvvatitseh iz Rogatca. — Značilno je posebno imenovanje dr. Oswatitscha za Maribor. Mož je zagrizen posilinemec in poleg tega še losvonromovec. Odpadel je že pred leti, ko je bil v Mariboru, od vere.
š Iz deželne službe. Deželni odbor je dovolil, da sme potovalni učitelj Fr. Goričan prestaviti svoj sedež iz Maribora v Celje. Za kanclista sta imenovana kanclijska pomočnika Rudolf Kušer v radgonski bolnišnici in Anton Haller v mariborski.
š Umor s koso. Na državni cesti, ki vodi iz Maribora čez Leitersberg na Pesnico, so našli v Četrtek, 18. t. mes., zjutraj kosca Martinšeka mrtvega ležati v luži krvi. Pijani kosci so se skregali in omenjeni je padel kot žrtev. Nasprotnik mu je s koso prebodcl srce. Umorjeni ima več zelo velikih ran. Takoj dopoldne se je podala na lice mesta sodiia komisija. Proti večeru so baje orožniki prignali storilca vklenjenega v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Kdo je morilec, šc sedaj, ko to pišem, nisem mogel izvedeti. Šnops!
VEČNE KONFERENCE.
Soboto dopoldne prideta na konferenco zaradi nemško-češke sprave v palačo Nostitz izvršilna odbora agrarne in mlado-češke stranke, da poročilo na znanje vzameta. Popoldne bodo pa imeli skupno posvetovanje zastopniki vseh čeških strank.
ZNAČILNO!
»Novoje Vremja« ponuja Italiji, ako irozvezo pusti, Valono.
RUSKI CAR PROTI PIJANČEVANJU
V ARMADI.
Ruski car je izdal proti pijančevanju v armadi zelo strog ukaz. Vojaki ne smejo ves čas svoje aktivne službe, nobenega alkohola užiti, naj bo že v tej ali oni obliki. Častnikom je prepovedano pošiljati vojake po pijačo. Kdor jc kaznovan zaradi prestopka te postave,
ne more biti v službi povišan. Podčastniki, ki so bili zaradi pijanosti kaznovani, izgubo svoje šarže. Alkoholne pijače se smejo v častniških kazinali prodajati samo med obedom. Tudi častnikom so dani novi predpisi, po katerih ne bodo smeli tako piti, kakor jc bilo doslej v navadi.
Primorske vesli.
p Mornarična zrakoplovna postaja.
Cesar jc odredil, da se ima v Pulju ustanoviti mornarična zrakoplovna postaja. Ker je v Pulju na zrakoplovnem polju od strani vojne mornarice že skoro vse urejeno, jc smatrati zgorajšnjo odredbo za popolnoma izvršeno dejstvo. Poveljnikom mornarične zrakoplovnc postaje jc bil imenovan linijski poročnik in znani mor-narični zrakoplovec Wosizeck.
p Greh rodi greh. V Pulju se je zgodil te dni zelo žalosten dogodek. V ulici via Vergerio št. 7 je stanoval pri zdravniški vdovi Milki Tercis, pristojni v Atene, 29-let star zdravnik pri vojni mornarici dr. Karol Cahalka. Vdova je imela pri sebi 24letno hčerko Heleno, odvetniško kandi-datinjo, s katero je bi! zdravnik na skrivnem poročen od pravoslavnega popa v Belgradu. Zadnji čas jc Helena v odsotnosti nagloma obolela in tudi kljub zdravniški pomoči umrla. Ko je dr. Cahalka prišel domov, je pripravil vse potrebno za pogreb in položil Heleno v krsto. Ko je prišel včeraj opoldne srbski pravoslavni pop v Pulj, da bi Heleno pokopal, je našel stanovanje zaklenjeno. Poklical je policijo, ta je odprla vrata s silo in našla zdravnika in vdovo, vsakega v svoji postelji, njega mrtvega, njo pa s prerezanimi žilami ,v nezavesti. Kakor se razvidi iz pisem, sta sklenila oba umreti. Zdravnik je svoji tašči prerezal žile, sam pa spil morfij. Pravijo, da je pokojna postala mati. Zdravnik, ki je bil ž njo na skrivnem poročen in je ni hotel izdati za svojo pravo ženo, je mislil s prepovedanimi sredstvi to preprečiti. Ker se mu stvar ni posrečila in je Helena umrla, ga je čakala izguba šarže in sodnij-ska kazen. Temu se je izognil s samo-umorom.
p Zastrupil se je 17. t. m. zvečer v Trstu 301etni kovač Franc Scamperle iz Senožeč. Pil je phenylovo kislino. V pismu, ki ga je zapustil, pravi, da je izvršil samoumor, ker mu je njegovo dekle postalo nezvesto.
p Izprtje delavcev v ladjedelnici Sv. Roka. Že pred tremi tedni je bilo prišlo med delavci in ravnateljstvom ladjedelnice Š. Rocco pri Miljah do znatnih mezdnih diferenc. Ker ni ravnateljstvo dalo v ponedeljek do 9. zjutraj nobenega odgovora na spomenico, vloženo po zastopstvu delavcev, so se delavci, okolu 400 po številu, branili pričeti z delom. Ravnateljstvo pa jc vsled tega izprlo vseh 100 delavcev ter jih popolnoma izplačalo. Številne policijske straže stražijo ladjedelnico, vendar dosedaj, v ponedeljek in včeraj, ni prišlo do nikakih incidentov. Ravnateljstvo je obenem prekinilo vsako pogajanje z delavci. Najbolj so prizadeti pri ladjedelnici zaposleni lesni težaki.
Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem pretresljivo vest, da je Vsemogočni poklical k Sebi našo iskreno ljubljeno mater, sestro in teto, gospo
Marijo Furlan roj. lakse
in sicer danes ob pol petih zjutraj po dolgem, mučnem trpljenju v (36 letu svoje starosti.
Zemeljski ostanki drage rajnice se pokopljejo jutri t. j. 20 t. m. ob 5 uri popoldne na pokopališču v Tomišlju.
Priporočamo jo v molitev in blag spomin.
Vrblenje, 19. junija 1914.
Alojzi], Frančišek sinova. Marija, Fanl, Ivanka, Terezija, Ijoj^lka hčere. Mihael, Ivan bratje. Marija, Frančiška sestre.
r__

SANATORIUM • EMONA i
^•motra^^M^.bol^/
Î I LtJUBLtJANA • KOMENSKEGA-ULICA- 4 1 I SEF-zim/NK:rmwDRFRDEKGANC '
1
železnato J{ina -Tino
Higienična razstava na Dunaju 19CC
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konva escentom in tnalo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet
Izbornl okus.
z moderno torpedo 2 sedežno karoserijo se ceno proda. Pisma je nasloviti ua upravo lista pod »Auto 18 HP«. Znamka za odgovor.	2054
lleliki kres
in umetalni ogenj
se bode žgal na
na Golovcu
v torek, dne 23. t. m. zvečer.
Nudil se bo cenj. občinstvu lep večer in krasen razgled čez razsvetljeno Ljubljano in okolico. Za domačo zabavo, jed in pijačo bode dobro preskrbljeno. Krajša pot čez 1'oljanski most desno mimo vile Mire bode
razsvetljena. V slučaju slabega vremen? vrši se kres v soboto 27. t. m.
K obilni udeležbi vabi Alojzij $la86k 2055	restavrater.
Sveže
1954
čajno
iz pasteuriziraue smetane oddaja v večji množini Mlekarka zadruga v Šenčurju pri Kranju (Kranjsko). Cena po dogovoru.
Razpis.
Pri podružni cerkvi sv. Volbenka v župniji Poljane nad ŠkoQo Loko se razpisujejo
dela za novo pokritje obeh cerkvenih stolpov.
Proračunjena so : 1. Tesarska dela na 4400 K.
2. Pokritje s pločevino 1600 K.
Zmanjševalna dražba se vrši dne 30. junija ob 9. uri dopoldne v žnpnišču v Poljanah, kjer so tudi vsak dan na .razpolago načrti in proračun onim, ki nameravajo delo prevzeti. Sprejemajo se tudi pismene ponudbe. Kdor delo prevzame, položi 10 odstotkov varščine.
Župni urad v Poljanah nad Škofjo Loko
dne 16. junija 1914.
2034	Jernej Ramoveš, župnik.
UIIIIIIIII|IIHIUIIII»llllllllllMllfHtHltllllllllllIIIIIIMIIIItliHllllllMllllllllIlltllllllUllllllllilI1IIUIlllllllllUIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllIllllilllMn
¡PEVA SIOVENSKA IZDELOVALIICA HARMONIJEV
g	po ameriškem sistemu. Izdelujejo se vsake vrste HARMONIJI za
I	cerkve, šole, pevska društva, zasebnike itd. SPREJEMAJO SE PO-
1	PRAVILA STARIH HARMONIJEV. Harmoniji se oddajo tudi na
1	obroke od 15 kron naprej.	CENIK GRATIS IN FRANKO.
flVAN KACIN, LJUBLJANA, SV. PETEA GESTA 51.
.......IIIIII.....I......................IIIIII.....Illlllllllllllllll................................................................................................................
2036 3
Razpis.
Razna, na poslopju deželnega gledališča potrebna stavbna dela
in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave, in sicer:
1.	zidarska dela;
2.	kleparska dela;
3.	slikarska dela ;
4.	pleskarska dela.
Pismene, posamezna dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen naj se predlože do 25. junija 1914 ob 11 uri dopoldne podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, ki morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: »Ponudba za prevzetje stavbnih del pri deželnem gledališču«.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik gradbene pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razen tega je dodati kot vadij še 5% ponudbene svote v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni, zlasti v komunalnih zadolžnicah ali zastavnih pismih kranjske deželne banke.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Proračuni, o?ir. računi mer in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu v navadnih uradnih urah, kjer se tudi proti plačilu dobe.
Od deželnega odbora kranjskega!
v Ljubljani, dne 16. junija 1914.
! lllll I- 1.1...

Najbolj§i nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih -¿ju

je v zalogi lastne tovarne
PETER KOZINA & K- LJUBLJANA M BREGU.
Cene sa gospode........K 14.-, 17—, 20'—
. » dame..........„ 12 -, 15 —, ' 18"—
» * dečke 36/39 ........ 10-, 12'-
,	6t. «-M 26-:» 59-31 ilir-.a.i
» » otroke.........-r—;r_—6z—
Garantirana kakovost po teh cenah. Cenejše vrste od kron 150 naprej.
. 710
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«,
Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar, državni poslanec.