KS Ajdovščina in njena problematika
Vrtca pa še ni
Ko govorimo o samaupravi v oboini, imajo brez dvoma pomembno mesto in vlogo kra-jevne skupnosti. Za krepitev njihove vloge govori vedno ved-ja potreba po organiziranju občanov na ožjih področjih za asadovoLjevanje njihovih dnev-ndh in dolgoročnih potreb, po-treba po nadaljnji deetatizaci-ji in demokratizaciji, urejanju družb&nih vprašanj in proble-mov. Poleg tega pa tudi obsež-nost območja občine ozaroma mesta zahteva ustrezno omrež-je teritorialnih samoupravnih organov in oblik odlofianja de-lovnoh ljudi in obfianov (v tle-legatsksm sistemu). Pomemb-no vlogo krajevni skupnosti dajejo novi sprejeti ustavi SFRJ in  SRS.
Krajevne skupnosti so pro-stovoljne samoupravne organi-zacije občanov, ki jih ustanav-Ijajo sami in jim dajejo tudi
potrebno vsebino dela, glede na ustavna in statutarna dolo-čila. Njihova glavna naloga je spremljanje in proučevanje družbanega standarda občanov svojega območja in pobud za reševanje potreb in praolemov, pr&dvsem s področja aružbe-nih služb v sodelovanju s stro-koraimi shičbami in upravnimi organi občinske in mestne skupščine, družbenopolitičnimi organdzacijami in samouprav-niml organi na njihovem ob-močju kakor tudi z gospodar-skimi organJzacijaroi TOZD za urejanje skupnih potreb in problemov.
Zelo kratko obdobje nazaj je bilo obdobje velikih druž-benopolitičnih spremijmb naše družbe kot c&lote. Sprejem no-ve ustave SFRJ in SBS, prenos nalog s federacije na republi-ke, gospodarski ukrepi o ^ta-bilizaciji, novi statutj mesta, občine Ljubljana-Center in kra-jevne skupnosti, kongresi zve-ze korrvuinistov, vse to je da!o
pečat razvoju naše soeialistič-ne samoupravne družbe.
Za izvedbo vseh nalog, ki so jih zahtevale že navedene spre-membe, ,je balo veliko politifi-nega dela, fcjer je poleg vseh družbenopolitičnih organizacij odigrala glavno vlogo krajevna konferenca SZDL kot tevajal-ka vseh akcij in ZK kot idej-nopolitidna sila.
Naj nakažemo še meje kra-jevne skupnosti »Ajdovščina« iin njeno strukturo:
ObmoSje k.rajevne skupnosti »Ajdovščina« obsega trikot med Cankarjevo, Prešernovo in Ti-tovo cesto, poleg tega j»a š« clel Iivoiija in Titovo cesto pa še del Tivolija do prehoda iz Cankarjeve v Tivoli, po železni-ški progi do prehoda na Erjav-čevi in v hrib do občinske meje šiška. S tem zajema tudi hiše Pod Turnom.
Na območju krajevne skup-nasti živi približno 5.000 prebi-valcev. To obmooje mesta je del   strogega   centra   z   vsemi
svojimi karakteristikaml, kot s« vedike poslOTOe hiše, razvi-ta trgovinska dejavnost, go-stinstvD, razna predstavniStva. agemcdje in repoibliSke astano-ve. Manj je razvita obrtna de-javnost, kar najbolj čutijo ob-čani pri iskanju obrtniKov za razne usluge.
Od vzgojnlh ustanov imamo le osnovno šolo Prežihov Vo-ra:ic, vzg;ojnovarstveni zavod, vajenaškd dom in športno dru-štvo TV Partizan. Imamo še Delavsko knjižnico in Narodno galerijo.
V sami krajevni skupnostl smo poleg splošnih v delegat-ski sistem voliii še organe krajevne skupnosti:
zbor delegatov kot najvišji organ,
odbor za splošni ljudski od-por,
delegacijo Krajevne skupno sti, ki pošilja svoje delegate v skupščino   občine  in  mesta.
Nadalje je bil izvoijen svet potro&nikov in svet K.rajevne skupnosta z vsemi komisijami, ki jih predvideva statut.
Nadaljnje naloge naSe kraje-vne skupnosii so: razvijanje in utrjevai^je delegatsk&ga siste-ma.
Ce smo že govorili o volit-vah, ne smemo preareti zad- ¦¦ njih volitev delegatov v samo-upravne interesno skupnosU, ki so bile v nedeljo, 8. decembra 1975. Z gotovostjo lahko trdi-mo, da so delovnj ijudje in ob-čani na teh volitvah^ pokazali visoko zavest, saj se je reh vo-litev udeležilo 88,4 odstotka vo-lilnih upravičencev.
Za tak uspeh lahko izrečemo zahvalo predvsem krajevni kon-ferenci SZDL in delavcem v krajevnd skupnosti, še posebej vsetn mladim, ki so se vklju-čild v delo volilnih komisij.
Navedli bomo najnujnejš« prltnere, ki nas tarejo.
Po odloku o gradnji osnov-ijlh šol in vzgojno-varstvenih ustajiov iz samoprispevka je predvidena dozddava osnovne šole Prežihov Voranc v letu 1974, kar pomeni, da .kasnimo kljub temu.. da so bile pro-gramske osnove potrjene ;n sprejete.
Po isr.em odloku je v - letu 1975 predvidena gradnja vzgoj-novarscvcp.6 ustanove »A.jdov-ščina« iz samoprispevka. Kljub naporom družbenih sluib ob-čine Linliliar.a-Ceni.Ri in grad beriega odbora pri KS »Ajdov-¦ščina« še ni zagotovljena. loka-cija, kar pomeni, da tudi tu kasnimo.
Pasaža Nebotičnik še do da-nes ni dokonftno urejena. In-vestitor je občina Ljubljana-Center, izvajalec pa stanovanj-sko podjetje DOM. Ceprav je izvajalec bil opozorjen,' dela še nlso končana.
Tu je navedemih le n&kaj naj-nujnejših problemov, Cepr^v problematika obstaja na vseh področjih dejavnosti krajevno skupnosti.
J. Vidovič