Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI. Dolnja Lendava, 8. julija 1934. Štev. 27. Cena 1 Din. Naročnina doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo 6 Din, ali z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom 8 Din. 50 para., letno 100 Din. Plačati se mora bar me sečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: više vsaka reč 1 D. 50 p. Popüst po dogovori. Nikdar. Za nami so občinske volitve v Lendavi. Šlo se je zato, što bo ravnao občino Lendavo. Naši domačini so pravili: „tü smo se rodili, tü trpeli, tü slüžili domovini z lübeznostjov svojega srca, tü darüvali vojake i dačo za državo, tü pošilali svojo deco v naše narodne šole, da se napunijo z narodno-državnim dühom, tü se navčili, ki nesmo znali prle, narodnoga jezika, tű poštüvali vse zakone. Iz zahvalnosti do naše države Jugoslavije, štera je v svojoj širokosrčnosti tüdi menjšinam dala sloboščino i pravico, da za svoje dužnosti, štere verno spunjavajo do nje, dobijo pravico, da volijo sebi za župana, koga ščejo, smo se odločili poleg našega slovenskoga prebivalstva tüdi tisti, štere ne rodila slovenska mati, da si volimo za župana i odbornike lüdi, do šterih mamo zavüpanje.ˮ Pod tem vidikom je nastala v Lendavi narodna lista g. Bačič A. domačina hüdi zmagala.Nasprotna lista je štela spraviti za vodstvo občine nacionalne lüdiˮ, a prepadnola je. Ali je s tem tüdi prepadnola „nacionalnost?ˮistinska je narasla. Ali je s tem država kaj trpela? Pridobila je. Zakaj? Mi priznavamo narodno-državno čütenje g. dr. Peterlina i njegovih volilcov, a nikdar ne priznavamo, da bi bili tej bolši narodnjacje kak volilci liste g. Bačiča! Mi priznavamo, da so gospodje uradniki, ki so listi dr. Peterlina zavüpali svoje glasove, prežeti z narodno-državnim dühom, a ravno-takši düh napunjava tüdi tiste g. uradnike, ki so ha listo g. Bačiča glasali, kak na priliko g. Dr. Trstenjaka, srezkoga načelnika, ki je zednim tüdi dobrovolec. Mi priznavamo, da so glasali na listo g. Bačiča tüdi naši državlani iz menjšine, ali od čednoga ne vemo, da ne bi bio dober državlan, a ravnotak so glasali na listo g. dr. Peterlina tüdi volilci iz menjšine. Mi priznavamo, da so na listo g. dr. Peterlina glasali takši Slovenci, štere včasi več čüjemo vogrski gučati kak slovenski, pa zato s tem ne trdimo, da so protidržavna dočim pri Bačičovoj listi dozdaj takših nesmo dognati. Pa če bi bili, neso na takšem vodilnom položaji, kak volilci dr. Peterkove liste i zato tüdi teliko ne pomenijo. Mi priznavamo, da na listi g. dr. Peterlina vodilno župansko mesto, štero je plačano, ne bilo določeno tistim odbornikom, šterih očacje so že prek jezero let trpeli na toj zemli, na toj trplenja punoj zemli Slovenske Krajine. Mi priznavamo, da je nacionalna stranka g. dr. Peterlina v punoj meri upoštevala menjšinske pravice Madjarov i njim delila čisto v madjarščini štampane letake, — i to te, gda se je dopošilanje naših slovenskih Novin k rabskim Slovencom na Vogrsko prepovedalo od vogrske oblasti, — dočim je lista g. Bačiča na svoj letak natisnola poleg vogrske vsebine tüdi slovensko v dokaz, ka gda priznava Madjarom pravico do rabe maternoga jezika, z ednim svedoči, da je pri nas uradni jezik slovenski. — Gda vse to odkrivamo i priznavamo, neščemo nikoga žaliti, stavimo pa troje pitanje na vsakoga stvarno, mirho, pravično mislečega našega državlana. To pitanje se glasi: 1. Jeli more što praviti na podlagi omenjenih dejstev, da je lista g. dr. Peterlina bole narodna kak lista g. Bačiča? 2. Jeli nema narod i država več haska, če občino vodijo takši lüdje, ki poznajo vse njene prilike, ar so njenoga zleženja ? 3. Jeli ne to vekši narodni i državni hasek, če se nadelijo z občinskov slüžbov tisti, ki so največ trpeli za narod i državo? Ne pa tisti, ki so menje krivic prestali? Največ so pa trpeli domačini, ar so se njim godile pod tüjim jarmom najvekše narodne krivice, a vendar so po strašnih borboj občuvali svojo slovensko narodnost i jo prinesli v novo državo. Pa ti junaki ne bi bili vredni, da vodijo svojo občino? Če vse to, ka smo povedali, mirno, stvarno promislimo, po vesti trdimo, da so volitve v Lendavi z narodnov listov g. Bačiča dosta več haska prinesle narodi i državi, kak bi z zmagovitov nacionalnov listov g. dr. Peterlina. To je naš odgovor na gornje troje pitanje. Isti odgovor da tüdi cela Slov. Krajina pa vsi bratje z Preka, ki jo lübijo. Pitajte, če ne! Nedelska šola. V. Kriza bije svojo mater. Tak smo povedali, ka sta se dva kapitalista zglihala, ka ne data svojo pšenico pod 90 Din meter. Vsako leto mata oba 20 milionov metrov takšega blaga za domači trg. To smo pa tüdi povedali, ka doma navadno ne potrebüjejo na leto več, kak 10,000.000 metrov. Leto ali dve, ar sta odavala po 90 Din meter, sta ešče lejko spravila svoje blago na trg, lüdje so küpüvali — naprej... ali na-konci tretjega leta sta presenečena: ne dobita küpcov. Niti za deset milionov centov ne. Deloma zato, ar majo tržci blaga za leto dni, ali tüdi za dugši čas — naprej, deloma pa zato, ar brezposelni ne morejo küpiti, zato je za tiste, šteri majo ešče kaj penez — tüdi navadna letna mera preveč. Ka pa zdaj? Mislite, ka pali znižata ceno našiva kapitalista? Niti na miseo njima ne pride, ar znata: što nema penez, on že ne more küpiti če je pšenica po 90 Din, ali samo po 50 Din. Skleneta, ka odata svoje blago prek državne meje — v tüjino. Peneze mata, njiva pšenica je za 10 Din falejša pri metri kak tista, štero pripovajo z ročnim delom, to je brezi strojov. Sta brez skrbi, küpce dobita tüdi v tüjini, kajti če po poštenoj poti ne more blago v državo, jo že spravijo ta po nepošte-noj poti — tihotapci. Posledica pa je ta, ka tüdi v tüjini vničijo kapitalisti na jezere kmečkih drüžin, vržejo na cesto jezere pridnih hlapcov i dekeo. Kak razburkani valovje na morji, ravno tak leti vničevalno delo kapitala i kapitalista od države do države naprej — po celom sveti, celi svet čütikrizo; nevola, žalost i nesreča hodijo od države do države, brez kraja i konca, kapitalisti se pa smejejo i skrbno štejo miljonske dobičke. Našiva kapitalista sama ne veta kak, vidita pa, ka sta strašno bogativa. Penezi tečejo v njuve kase, kak voda v potoki, med tem pa naraste tüdi tábor brezposelnih. Brezposelni so velka milijonska armada, šteri bi se zvezali celo s samim hüdim, samo da bi napravili konec svojemi neza-slüženomi trplenji. Veselje kapitalistov pa itak ne brez kraja i konca. Eden den opazita, ka moreta s cenov dol, kak njima je samo vola: küpcov ne dobita. „Hop, preveč je blaga!" pravita i začne se razbojiško delo, pšenico mečejo v ogenj, v morje, med tem pa se pogodita, ka nekaj časa püstita vsako delo na poli... Se zna, ka to tüdi ne pomaga, župa, štero je skühao kapitalist bližnjemi, pride tüdi na njegov tanjer. Dobička nega, kapitalist mora računati z zgübov, kriza je drapnola svojega roditela. Zdaj i samo zdaj se odloči kapitalist, ka nekaj — napravi. Mora, tak žele to njegov hasek, prisili ga na novo pot strah pred zgübov. Kapitalist si zna pomagati; on ma peneze, lejko plača pametne nasvete visoko izobraženih lüdij. Lepi den ne more vörvali kmet svojim očem... Vse samo od njega i od njegove nesreče piše i guči. Novine i predavate-lje pa različni prijatelje... naroda kričijo na vse štiri: »Steber države, naš dragi kmet i delavec sta v nevarnosti, moramo njima priskočiti na pomoč!" Iz velkoga kričanja Počasi telko izberé kmet, ka njegovo blago zato nema cene, ar drügi delajo s stroji, brezi ročnoga dela. Teda, naj kmet tüdi küpi stroje, naj pridela meter pšenice po 90 Din, no potem jo lejko oda po 90 Din i z dobičkom se lejko reši dugov. Kmet vidi, ka njemi odplava grünt, če si ne pomaga, zato se odloči i resan küpi stroje. Dnes eden, vütro drügi, pojütrišnjem tretji, ne zna pa niti eden, ka te stroje zdaj ravno tisti kapitalist zdelava, šteri ga je spravo v duge. Tisti kapitalist, šteri je zaslüžo milijone pri pšenici, kda te poseo nikaj ne nese, prepüsti pridelovanje pšenice kmeti, delavci, on pa dobro slüži pr i izdelüvanji i odaji polodelskih strojov. Kmet za kmetom si küpi stroje, cena pšenice pomali ide dol, med tem pa pride novi den, kda kmet niti za 60 Din ne more prodati svoje blago, ar pšenice je preveč. Znova se začne stara pesem, dugovje rastejo, kriza pritisne. Kriza je teda nekaj tikšega, kak ftica roparica nad nedužnimi piceki. Tam leče v zračnoj višav i i čaka samo na pravi čas, te pa, kda te pride, drapne i pobere nevsmileno svoj plen. Glejte prijatelje: tak se pojavi, tak raste i tak odneha kriza. Ostane telko časa nad nami, dokeč kapital i kapitalist lejko ravnata po miloj voli. Proti toj ptici roparici, krizi, ne pomaga skromnost, ne poštenje delavcov, ne skuze milijonov. Rešitev je samo edna, ali ta zagvišna: kapitali i kapitalisti se mora vzeti prevelika moč. Ali kak? Boljševiki pravijo: tak, ka se kapital vzeme bogatinom i se da v hasnüvanje tistim siromakom, šteri majo samo dela vajene roke. Tej lüdje so za — socializacijo kapitala, so proti tomi, ka bi lüdje meli svojo last, svoj kapital. Fašisti pa pravijo, naj se pritisne na kapitaliste, naj se jih prisili, ka bi gledali tüdi na bližnjega, ne pa samo na svoj hasek. — Cerkev Kristušova ma proti obema svoje stališče. Vr. Vište, to sta te dve novivi „strankiˮ: boljševiki i fašisti, obe stranki bi radivi potegnoli voz živlenja z dnešnjega blata. Kaj pa - kapitalisti? Zaednok pridno mečejo lüdi v temnice, če vüpajo tej glasno povedati, ka so za novi svet, med sebom pa se glihajo, žgejo pšenico, pamuk, vuno; v morje mečejo na milijone vreč kave, v istini pa ne napravijo nikaj, ar tüdi ne morejo napraviti. Pač, nekaj lejko napravijo. Sejajo med narodi mržnjo i razdor, delajo štüke, bojne ladje, strupene pline, letala, bombe i se naglo pripravlajo na novo svetovno klanje. Zadnjič so štiri duga leta vlačili nedužne lüdi po bojišči, vničili so na milijone hiž, zapravili več jezero milijonov vrednosti, bujli več milijonov dobrih lüdi. Potom splošnom vničüvanji je kakših deset let lejko delalo i slüžilo vse, brezposelnosli nišče ne poznao. „To je pravo vrastvo za krizoˮ. Kapitalist pravi: „Novo klanje, novo vničavanje toga, ka so pridne roke delavcov i kmetov vstvorile z žmetnim,pa poštenim delomˮ. Pa pravimo, ka se peklenski načrti teh kapitalistov posrečijo. Pravimo, ka pali srečno zmotajo narode v svetovno klanje. Mislite, ka bo s tem konec krize? Ne. V nikelko letaj se začne trplenje znova, kmet bo zadužen, delavec bo brez posla, skuzna dolina bo tá zemla, kakša je dnes. Občni zbor agrarne zadruge v Črensovcih. Poročilo načelstva. Članov ma zadruga 1.1933. štiri jezero. Je najmočnejša zadruga v celoj ba-novini.Dela vse brezplačno. Gmotni podpor je razdelite 3147.50 Din. v penezaj i 26 jezero Din. v naročenom blagi. Najvekša je pa njena moralne podpora. V imeni štiri jezer poledelskih, siromaških drüžin je zdignola i zdigne glas proti vsakoj krivici i zahteva pravico za kmetski stan. Kak dugo de se odplačüvala agrarna zemla, potrebüjejo njene pomoči agrarni interesentje. Je mogoče ne zadruga bila tista, štera je preprečila visoke cene ? Je mogoče ne zadruga bila tista, štera je protestirala pri oblasti, naj se pogodbe ne odobrio? I vnoge ne so se. Pa zdaj, gda so se vnoge zavrnole, je ne pali zadruga bila tista, štera je glasno povedala, da vsi naj zahtevajo nazaj šumo i intereš i oboje dobijo? Če interesent tri obroke ne plača, zgübi agrarno zemlo. Što bo tisti, ki de v toj nesreči brano siromaka interesenta, če ne zadruga? Što ga bo brano, če nastopijo slabe letine i njemi v nevarnost pride celo siromaštvo ? Znova zadruga. Što je bio tisti, ki je opomeno interesente, ka do oktobra plačajo zaostano arendo, da ne zgübijo agrarne zemle? Zadruga v svojem glasili v Novinaj. Zdaj je pali predložen zakonski načrt sküpščini, šteri na že izvršenih spremembaj agrarnoga zakona pali nekaj spremeni. Što bo davao Siromaškomi narodi pojasnila od sprememb, če ne znova zadruga ? Pa sto i sto potreb nastane den za dnevom, pri šterih bo prišla zadruga na pomoč. V zahvalo, ka je po prizadevanji agrarne zadruge cena zemle tak nisika postala, da niniša biti skoro ne more, bi bila sveta dužnost vsakoga agrarnoga interesenta, da pristopi k zadrugi i za spomin, ka se je ta z prevelikimi težavami borila za mali kmetski stan, tüdi pri njej ostane od roda do roda na hasek siromakov. To je povedao predsednik načelstva. Predsednik nadzorstva je v roke vzeo edno pogodbo i ž nje čteo, ka se za plüg zemle mora plačati 5200 Din te, gda je po agrarnom zakoni te zemle cena komaj 1500 Din. Samo pri ednom človeki je skoro 4000 Din. prihranila zadruga tistim v žepi, ki so jo bogali. I da se tü ide za vnoge jezere interesentov, neštete milijone Dinarov je zadruga občuvalo za naš kmetski narod. Dužnost vsakoga člana je, da podpira zadruga i njeno glasilo „Novineˮ i si je naroči, v šterih vsikdar najde potrebne navuke za sebe, ki ga rešijo vnogih nesreč i njemi prinesejo veliki blagoslov. Če si je sam ne more naročiti, naj 2 - 3 vküp stopijo. Odplačilo zemle, küplene pred agrarnim zakonom. Dr. Štupica odvetnik je razložo, da vsi tisti, ki so pred stalnim agrarnim zakonom küpili agrarno zemlo, morajo plačati tisto ceno, za štero so se pogodili. Nego obresti so samo 6% i majo pravico, da svoj dug plačajo v 12 letaj, letos samo 6% od vsega duga. Vsaki agrarni interesent pa ma pravico tüdi v pšenici plačati svoj dug, ki se je pred stalnim agrarnim zakonom pogodo. To pšenico pa da v telikih letaj, v kelikih po pogodbi mora svoj dug odplačati. Če si pa zvoli pšenično odplačilo, te toga ne more več spremeniti. Pšenica se njemi pa računa po tistoj ceni, kak je bila te, 2 NOVINE 8. julija 1934. gda je pogodo zemlo. Leta 1930—31 je bila cena pšenice 250 Din., dnes je 100 Din. Če v pšenici plača svoj dug, prišpara pri metri 150 Din. Na priliko če je dužen 1500 Din., da za te dug samo šest metrov pšenice i veleposestnik je dužen vzeti pšenico. Pšenico pa mora davati teliko let, keliko je določeno za odplačilo. Če veleposestnik pristane, lejko tüdi naednok da to pšenico. Vsaki dužnik, če letos do 15. novembra plača ves svoj dug veleposestniki, dobi 22% popüsta. Občni zbor je soglasno skleno še dvoje: 1. Veleposestnikom se da na znanje, da do novoga leta brez tožbe počakajo tisti interesenti, člani zadruge, na svojo šumo i intereš, šteri stalne pogodbe ne so podpisali i dobijo svoje peneze nazaj. 2. Oprosijo se veleposestniki, da püstijo od pogojenih cen pri tistih agr. interesentih, ki so drago küpili zemlo i ki so siromacje pa majo velike familije. Ki pravično sodi, mora priznati, da je delo agrarne zadruge za naš narod vekšega pomena, kak ustanavlanje kakšihkoli organizacij. NEDELA. Jezušovo Srce, oméhči naša srca na smilenost do Tébe i tvojih düševnih i telovnih sirot! Nedela po Risalaj Sedma. Evangelium sv. Mataja VII. Vu onom vremeni: Pravo je Jezuš Vučenikom svojim: Varte se od krivi prorokov, šteri prihajajo k vam vu ovčenom gvanti, znotra so pa zgrablivi vucke. Ž njihovi sadov poznate njé. Jeli berejo s trnja grozdje, ali z ščetalja fige? Tak vsakše dobro drevo dober sad rodi; lagojedrejvo palagoji sad rodi. Nemore dobro drevo lagojega sada roditi, niti lagoje drejvo dobroga sada roditi. Vsako drevo, štero ne rodi dobroga sada, doli se vseče, ino se na ogen vrže. Zato ž njihovih sadov nje poznate. Ne bode vsaki, ki veli meni, Gospodne, Gospodne, notri še vu Kralestvo nebesko; nego ki čini volo Oče mojega, šteri je vu Nebésaj, on de notri so vu Kralestvo nebesko. * „Čuvajte se krivih prorokov !“ Opomin Gospodov v denešnjom sv. evangeliumi ma v denešnjih časaj posebno važnost i pomembnost. Redko je najti v zgodovini človeštva, ka bi po sveti hodilo telko krivih prorokov, kak dnes den, nikdar so ne znali svoje vučje kože tak spremeniti v ovčjo, kak to delajo moderni krivi proroki. Zato dnešnjomi sveti Gospod tem bole kriči v Opomin i svarilo, kem spret-nejši so moderni krivi proroki: „Čuvajte se krivih prorokov!ˮ Mt. VU. 15. Ves svet je pun krivih prorokov, prilični i jalni so pri vsem svojem deli. Zato pazimo, ka nas njihova zvünešnjost, videz ne premoti. Zvünešnjost je ovčja koža, notrašnjost pa vuča düša! Krivi proroki se skrivlejo v lepo i imenitno kožo znanosti, modrosti i vučenosti. V imeni moderne znanosti je to tak i tak... pravijo, ka je to i ono staroveško, ali konči srednjeveško. Istina pa ostane edna, nespremenliva, ar je ona večna. Nadalni krivi preroki dnešnjega sveta so božne knige i novine (časopisi). To je šatanovo apoštolstvo na sveti. Kelko zablod i zmot poseja po sveti časopisje, toga je niti ne mogoče povedati, samo slaboga sada je od dneva do dneva več. Sad v živlenji nam kaže, ka zmore božno časopisje! Na mnogih mestaj lejko štemo: „Hüdi pesˮ ali „pazi na vlak „Nevarnos“ itd. Zakoj so ti opomini? Zato, ka se pazimo i čuvamo! Gospod Jezuš Kristuš nam tüdi napisao eden takši Opomin za živlenje: „Varte se krivih prorokov!ˮ Pazimo i čuvajmo se vseh modernih prorokov laži, krivic i zmot, bodisi, ka pridejo v tom ali onom gvanti pred nas! Eden je vučiteo živlenja: Kristuš! Glasüjte v Novinaj ! Pisma naših iz tüjine Outrepont par Vitrij in Perthois, Marne, Francija. Velečastiti gospod urednik Novin! V imeni Jezuša i Marije Vas najprle vsi vküper lepo pozdravlamo mi, ki smo eti v tom tihinskom kraji. Nas je eti pet ne daleč narazno, ka si lehko vsako nedelo zgučimo, pa ešče tüdi včasih naše lepe Slovenske pesmi zaspevlemo. Če smo ravno jako zmantrani, se nam ne vnoža iti eden k ovomi. Tü smo kak bratja med sebov, zato Vam pa Želemo vsi vküper lübo zdravje od Gospodnoga Boga i od naše nebeske Matere Marije, naj Vam ona pomaga, ka bi šče duga leta zdravi pa veseli mogli vrejüvati te lepe Novine i Marijin list, šteri je najbole potreben za nas mlade lüdi. Pošilajo nam je naši starišje vsakšo soboto. V nedelo pa hodimo k meši i čtemo Novine. Nadale Vas tüdi mi lepo prosimo, ka bi tistomi dühovniki povedali, šteri bodo šli spovedavat okoli naše siromaške delavce, naj bi tüdi nas gor poiskali ino zvračili naše sirmaške düše, štere tak žmetno čakajo na lüboga Jezuša. Eti v Marne nas je dosta Slovencov i jako radi bi bili, da bi se to spunilo. Zdaj pozdravlamo svoje stariše, svojega dragoga očo ino mater, sestre, brate i vse soside. Antolin Marija, Vegič Kata, Zadravec Franc z ženov, Marič Matjaž vsi iz Odranec pa pozdravlamo celo beltinsko faro i prosimo Marijo Po-močnico, naj nam ona pomaga dobro-volno trpeti. A Lousseau—Viglain, Francija. Prečastiti gospod Vrednik — naš dühovni oča! Dostakrat je tüdi dobro, če človek ide v sosedno cerkev k sv. meši. Tak svi tüdi moja sestra Ančika i jaz hodile dnes v drügo cerkev k sv. meši. Tam svi prišle vküp s petimi deklami iz Slov. Krajine. Ar sam bila prvokrat z njimi vküp, sam je pitala, če bi štera štela imeti slovenskoga dühovnika za spovednika. Na mojo prvo reč so vse privolile, samo edna ne, ar je evangeličanka. Zato Vas najlepše prosimo, pošlite nam slovenskoga dühovnika, da si pogasimo našo veliko žejo. Tü so takše dekle, štere so samo po dva ali tri mesece tü, pa si nemrejo pogovoriti s francozkimi dühovniki.Kda bodo prišli prečastiti g. slovenski dühovnik, tistokrat bovi jaz i moja sestra Ančika prišle v sosedno cerkev v — á Villemurlin. Tam sam tüdi najšla edno deklino, doma je iz Tišine, štera šče meti naročene naše liste do novoga leta. Tü Vam poši- lam njeni naslov. Ona mi je tüdi oblübila, da bo tam poiskala več Slovenk, štere bodo z nami pri sv. spovedi. — Novine dobivam redno i so mi v veliko veselje. — Pozdrave pošilamo celoj Slov. Kraniji i prečastitomi gospodi plevanoši Krantz-i na Tišini. Balažic Marta i Ančika, Vrečič Apolonija. RAZGLED PO KATOLIČANSKOM SVETI. Spravišče proti brezbožnikom. V glasovitom Švicarskom romarskom mesti, Eisidelni se obdrži od 23—26 oktobra t. 1. veliko spravišče na čast Kristuši Krali, proti drűštvi brezbož-nikov, ki ščejo vero ztrgati iz vsakoga, srca. Pri toj priliki bo to Marijino svetišče obhajalo Jezeroletnico svojega obstoja. Spreobrnitve. Med novimi spreobrnjenci, šteri so najšli istino, dobroto i lepoto v katoličanskoj Cerkvi, trbe zapisati ime Japonca Kavamuro, tajnika japonskoga poslanstva v Berni. Pred petimi meseci se je nastano v Frajburgi, gde se je dao vsestranski povčiti o katoličanskoj veri od očov marjanistov. Pred risali je bio v kapeli njihovoga semenišča krščen i obhajali, a na same risale je sprijao tüdi sv. Potrdilo od püšpeka Marija Bessona. To spreobrnenje je najbole razveselilo Kava-murovo ženo, štera je v dobi 17 let prestopila v katoličansko vero, a gda se je z njim oženila, je dobila od Kavamura pismeno odvezo, da bodo vsa njüva deca katoličani. Prešla so leta, dobila sta petero dece, ali oča je ne pokazao vole, da bi sledio veroizpovedanji svoje drüžine. Žena i deca so ne prestala moliti za njegovo spreobrnenje. Najnazadnje -so njüve molitve poslühnjene i zdaj so vsi člani drüžine jedinstveni tüdi v veri. Poleg Kavamurove žene je dosta delao za to spreobrnenje mladi japonski dühovnik marijanist O. Paveo Šičida. Spreobrnjenec Kavamura, šteri je star 33 let, je ta püsto diplomatsko slüžbo i se vrača na Japonsko, da dela tam kak pisateo za širjenje katoličanstva. Odločo se je, da svojo düševno moč ponüca za apoštolsko delüvanje v svojem narodi. Pred vrnitvijov v domovino je zbrao velko knižnico o ka-toliškoj veri ino prosveti. Osebno je šo v Pariz z O. Šičidom, da si tam naküpi najpripravnejše knige za svojo potrebo. Drüga prilika spreobrnenja, od šteroga so pisale novine zadnji čaš, je spreobrnenje Amerikanca Džona Mudija (Moody). Gda je on prestopo k katoličanstvi, zapüstili so gá njegovi stari prijatelje, šteri so raznašati od njega glase, ka se je postarao, postao dečinski i da ga je eden jezuit s svojimi spletkamí zgrabo v svoje mreže. Da prepreči takše glase, je g. Müdi držao predavaje, v šterom je razložo, zakaj je prestopo iz evang. vere v ka-toličasko. Tü nega guča ospletkaj ali da bi postao dečinski. Njegovo spreobrnenje je posledica natenčnogapoučavanja katoliške vere. On je na prvi hip prišeo do spoznanja, ka so vse vere vednako dobre. Poleg vnogih slabih posledic, je melo to mišlenje pali to dobro stran, da je iz njegove düše odišla mržnja proti katoličanstvi. No skoro je spoznao, ka vse vere nemrejo biti dobre, zato ka bi se te moglo zaklüčiti, ka so vse i vednako slabe pa zato lüdje ne bi bili obvezni, ka spunjavlejo kakšo vero. Versko pitanje je postalo pri njem predmet resnoga premišlavanja. Vnogo se je mučo, gda je šo skoz različne zablode, a nazadnje je spoznao, da je istina jako enostavna. Vse njegove misli so osredotočene okoli teh istini Bog je, Kristuš je Odrešenik sveta, Kristuš je nastavo vidlívo Cerkev z vidlivov glavov i nezmotlívim vučitel-stvom. Gda je do toga prišeo, te so njemi več ne delale nikše težkoče tiste verske istine, v štere se je kak Protestant najbole spotikao. Zdaj spoznava, kak vzvišene so verske istine od milosti bože, od pekla, od purgatorijuma, Presvetoga Trojstva, devištva Marijinoga i občenska svetcov. Nekše amerikanske novine so prinesle značilne novice, da je nájveč spreobrnjencov iz vrst amerikanskih doktorov. Doktor, znani kirurg Toma Emmet je meo ženo, štera je bíla katoličanske vere. Večkrat je šo ž njov v cerkev, a nikdar njemi je ne prišlo na pamet, da bí prestopo v katoličansko vero. A poslüšao je predge, reč je dala reč, nazadnje se je dao krstiti.. Po tom je ešče 50 let držo bože i cerkvene zapovedi. Drügi znam doktor Horacij Storer, šteri je znani, ar je iznajšeo rokavice iz kaučuka, štere so zadaj neobhodno potrebne bí operaciji, je bio izraelit. Sam je bio podvrženi težkomi betegi i zavolo toga je dosta premišlavao od živlenja i smrti. V 50 leti je prestopo v katoličansko vero. Mogoče najznamenítejší amerikanski zdravnik, šteri je v devetnajstom stoletji prestopo v katoličansko vero, je Thomaš Dwíght. Bio je profesor na vseučilišči i je napisao poleg vnogih drügih knig: „Misli ednoga katoličanskoga anatomaˮ. Proti drügomi amerikanskomi anatomí E. Hornerí, po šterom se zo- P. Sutter: Šatan v Illfurti. Istinska zgodba. Zgled obsedenja dveh dečkov od hüdobnoga düha v našoj dobi. Prestavo iz češčine' Alojzij Nemec. Odgovori na modrüvanje. Proti istinskomi obsedenji teva dečka se je od vseh strani zdigno mogočen odpor i to v prvom redi v tistih vrstaj, šteri že v šatana itak ne verjejo i tüdi vse obsedenosti i cerkvene izgone z zaničlivim smehom ali pa z kratkimi tak zvanimi vučenimi frazami odbijajo. Zanimiva v tom pogledi je razprava nemškoga fizijologa, profesora Happa iz Basileje od dogodkov v Illfurti. On je prej dogodek preiskao, prečteo brošuro gospoda plebanoša Breya, pogučavao se je z dühovniki obej ver i se je osvedočo, ka je obsedenost nikaj drügoga nej, kak nerazumliv dogodek; nešče pa potrditi misli za obsedenost. „Priznamˮ, piše, ka sta bila dečka po exorcizmi katoličanskih dühovnikov ozdrávleniva, ali nikak ne s tak zvanim izganjanjom šatana, nego s fizičnim ozdravlenjom betežnoga mozga. Tüdi Priznavam v obema dečkama hysteričko-horeatično opešanost i razlagam način bolezni etak: Cela düša, ali pa odüševleni mozgovje oba dečka so delali šatanski strah — tak so se tüdi sami ozdravili — i to s pomočjov okrepča noga mozga i düševnoga možganskoga mechanizma. Dečka sta kazala vnogovrstno i velko znanje, ali tüdi to se je nagrmadilo v njima i to je dnes nikaj novoga i nezaslišanoga ne, samo ka na to nišče ne pazi, a se pa to s stanovitnim draženjom mozga zbüjavle. Ravno tak je ne nikaj posebnoga dober špomin, tak ka dnesdén na to več ne gledamo tak kak na kaj zvünrednoga ali šatansko obsedenje. Vervati v Prihod šatana v človeče mozgé, se dnesdén ne splača. — Tak piše profesor. Ali Oprostite gospod profesor, to je preveč slabo i nevučeno razlaganje i dokazüvanje. Ka bi bilo to za čüdnogá mozga, šteri bi sam izezvao strah šatana, kda se vendar tű ide za 8 ali 10 letnoga dečka, brezi vsakšega znanja i sküšnje, brezi znanja politike ali zgodovine? Kakša je ta organizacija mozga, kda dete guči v Čisto tühinskom, nikdar včenom jeziki, kda odkriva vest tüjih lüdi i razodeva njuve najbole skrivne krivde, kda guči od vučenih rečaj tak, ka niti specialisti bole ne znajo, kda napovedavle prišestne dogodke, šteri se do piknje natenci zgodijo, ali kda pokaže moč, štera moč daleč presega detečo? Kakša navadna pamet je to, kda dete, rojeno 1855 i 1857, pomni vse Podrobnosti, štere so se godile v švedskoj bojni v leti 1639, ali pa za časa francuške revolucije 1 1749 — v poedinih drüžinaj v Illfurti? Ja v istini, takše pojave razlagati z histeričko-choreatičkov zmešanostjov je zaistino prefál gospod profesor, s tem dokazüjete, kakše bedaste trditve morate püščati v svet, naj vam samo ne bi trbelo vervati. Popolnoma jasno je, ka se je cela vrsta tak zvanih liberalnih i radikalnih listov vrgla na te pojav kak na na mastno čonto, ka bi vso stvar po zgoraj popisanom načini lažlivo i sirovo razlagali i zasmehavali. Na pogled pokažemo, ka je piso „Journal d’ Altkirch“ dne 12. jan. 1868. „Ka se šatana tiče, smo postali tak neverni, ka se smejemo, či nam što pripovedavle od obsedenosti. Ali vera v njega je zdaj naednok tü i nikdar je ne zadosta boja proti nazorom, šteri v srci lüdstva živejo v takših okolščinaj, i štere ne mislimo zdaj razbrati... Oba dečka, k šterima je bilo v začetki pozvanih nikelko zdravnikov, sta bila kesnej podvrženiva v kapucinskom kloštri v našoj soseščini k zvünrednomi zdravlenji; ali šatana sta ne štela odstopiti i vsikdar vekša pazlivost se je zbüjala. Ka te napraviti? Vsi pripomočki so bili že izčrpani, kda ja priskočila vlada na pomoč s srečnov mislijov, i dala reč preiskati od žandarskoga stražameštra. No, gledajte, ka je ne zmogla vučenost, nej magnetizem, nej zaklinjanje, to je pokazao čarni žandar. Včasi pri prvom obiski oblasti, sta se dečka pomirila i gratala veseliva; njiva obnašanje je postanole navadno i šatan je pobegno k svojim pajdašom. Srečno pot! Tak piše nepošteni i brezvestni novinar, šteri ne čüti odgovornosti pred zgodovinov, i to ne kje na Špaskom ali na Holandskom, nego v Altkirhi, oddaljenom slabih 10 km od Illfurta., Tomi bi tüdi šatan dobro skefao nje- P 8. julija 1934. NOVINE 3 vé edna mišici v oki, so nastopili protestanti z velikim preganjenjem, a on je ne popüsto v svojem prepričanji, postao je iz protestanta katoličanec i takši tüdi ostao. Anatomi se zovejo vučenjacje, ki preiskavlejo razne elemente : vodo, ogenj itd. z koj stojijo. Tretjired v slüžbi katoličanske akcije. Tretjeredniki sv. Frančiška so obdržali veliko spravišče v Modeni na Talijanskom, na šterom so predgali sam škof iz Gvastalfe. Na spravišči se je povdarjalo, da je predvsem tretjired pozvani, da odgoji apoštole za kat. akcijo, ali katoličansko delavnost, to je, da Kristušovo živlenje zavlada povsod i pri vsakoj düši. Püšpek so pravili, da sta tretjired i kat. akcija dve vojski, šterivi se bonta v Gospodovih goricaj za božo čast i zveličanje düš. Zlata meša pri sv. Trojici. Narod Slov. Krajine dobro pozna romarsko mesto sv. Trojice, kama leto za letom roma v velikom broji Med katoličanci romalo celo tüdi evangeličanci. Na tom lepom romarskom mesti v velikanskoj lepoj cerkvi sv. Trojstva je prikazao Vsegamogočnomi svoj zahvalni dar, ka Njemi že petdeset let slüži, preč. g. Glekt Hamler, frančiškan. Zlatomešnik so skoz vnoga-vnoga leta bili predstojnik tretjega reda v Slov. Krajini i v toj slüžbi tak močno prirasli k srci našega lüdstva, da te vezi lübezni samo smrt more ne pretrgati, nego samo spopolniti. Ponizen, skromen, delaven oča Elekt so znali tak sladko brenkati na düševne strüne našega pobožnoga lüdstva, da se je med njima oglasila nemrtelna pesem lübezni. Dober predstojnik, kak právi sin sv. Frančiška so včili samo edno: naj so tretjeredniki prava deca sv. Ferenca i tak istinski, delavni katoličanci. I z zahvalnim srcom odkrito lejko Povemo, da so tretjeredniki Slov. Krajine bili dobil vučeniki Patra Elekta. Ka dobra je rodila Slov. Krajina Bogi na čast i bližnjemi na zveličanje na pomoč, so tretjeredniki bili pri tom vsikdar v prvih vrstaj. I če vržemo en pogled samo na delo, ki ga zahteva lübezen do naroda i do branitev njegovih pravic, so tretjeredniki bili tüdi tü zastavonoše. Javno povemo, da je tretjerednik bio tisti, ki je prečteo I. 1918. v Ljutomeri izjavo,da se Slov. Krajina prikapči k Jugoslaviji. P. Elekt je delao pod perotmi teh Jezušovih reči „Pelaj na globočinoˮ. On ne iskao zvü-nešnjosti, nego notrašnjo pravo pobožnost, zato je dozoro tak lepi sad njegov trüd. Na predvečer zlate meše je trg Sv. Trojica zeblestio v dnevnoj svetlobi. Zažarela so okna hiš,, vužgali so se kresi v raznih farbaj, prikazao se je kelih Gospodov z letnicami mešništva nad oknom sobice P. Elekta, zaigrala je godba, oglasila se pesem i nešteta vnožina naroda se je zbrala pa pozdravlala po celom trgi zlatomešnika. Castit-livi starček se je iz zahvalnosti vmešao med vnožino, naj njej pokaže, ka jf ne drügo, kak je prle bio: njeni sluga, njeni Pomočnik. Na den zlate meše smo oblekli zlatomešnika v zlato obleko, njemi položili na glavo zlato korono, v roke pa zlato palico i zlati püšilček pa ga sprevodili med zvnonen-jom, strelbov i igrov v cerkev. Med potjov so ga pozdravili: rodbína, tretjeredniki, moška i deviška Marijina drüžba. Tretjerednik je v svojem govori povdaro, da se je zlatomešnik v svojem živlenji držao navuka č. sluge božega, A. Martina Slomšeka: .molo, delao i trpo je.* . govo vest, či bi si vüpao dečka v lastnoj koži obiskati. V drügoj številki z dne 1. februara 1868. se osmehava i norčari dopisnik lista etak: „Šatan v Ulfurti. Kak bogata žetev za male i velke novinar. I junáški čini Herkulovi obledijo pred junáškimi deli teva obsedeniva dečka. Križi i svetinjice na njuv šinjek obešeni se s prasketanjom v zelenih, modrih planinaj spreminjajo v prah. Dečka na-povedavleta prišestnost — i najvekše čüdo — brezi zvonov i voža zvonita tühinskim lüdem k smrti. A to je samo predigra. Vsakši den prinese novo čüdo, dokeč se šatani ne polübi — — Vüpajmo, ka bo to kem poznej — vrnoli se v svoje kralestvo.ˮ Iz teh vstic lehko vidimo z kakšov nesramnov lehkomišlenostjov je neverni svet sodo od teh tak nenavad-nih dogodkov. Brano se istini pogledati v obraz, to pa zato, ar navuk od pekla i zavržena angelov njim nejde v glavo, ar se ga bojijo, zato se pa norčarijo. Vnogo bole zadržani so bili zdravniki, šteri so dečka v prvoj dobi Vračili, posebno gg. Dr. Kraft, Dr. Henri Weyer i Dr. Afred Szerteki iz Mülha-usena. Oni so gledali to kak nerazum-liv beteg, ali ne so si vüpali od njega nikaj izjaviti i ne dati nikše sodbe. Okrajni Zdravnik z Altkircha, dr. Lévi, je pravo plebanoši Brey ščista odkrito, ka je njegova vučenost tü brezi moči i ka tü more jedino katoličanska cerkev pomagati. V cerkev pridoč je vrednik naših Novin, koga so zlatomešnik oprosili, naj poleg njih stoji pri svetoj meši, to je naj bo arhidiakon, — zmolo molitve za Prihod sv. Düha. Potem je predgao goreče i navdüšeno vučenik zlatomešnika, O. Damiš Henrik iz Viča od dühovnikove časti, ki je namestnik Boga Oče, Boga Sina i Boga Sv. Düha. V svojem govori je omemo, da so zlatomešnik bili pred 50 leti ravno te den, na Petrovo posvečeni, da so delali v teh letaj plodonomo kak nevtrüdliv spovednik, ustanovnik i vodnik Marijinah drüžb, katehet, voditeo tretjega reda, kak vojaški dühovnik, kak dühovni oča invalidov i več jezer pregnancov. Do skuz genjen je omeno, da svoje živlenje i redovniški pozvanje ma zahvaliti zlatomešnik!. Med tretjeredniki so zlatomešnik! posebno dragi oni iz Slov. Krajine, je povdaro govornik i vse pozvao, kim so zlatomešnik kaj dobroga včinoli, naj skažejo hvalo Bogi, ki sam je delao po njih vse dobro i zveličavno. Velika romarska cerkev ne mogla sprejeti vsega naroda v svoje krilo, Vnogi so ostali zvüna nje. Narod se je oponašao jako- dos-tojno i pobožno; pesem cerkvena je bila krasna Cerkev i njena okolica pa kak najlepše okinčana. Zlatomešnik so na konci meše dali papov blagoslov z popolnimi odpüstki vsem navzočim i ponüdili križec z relikvija-mi na küšüvanje. To oblast za podelitev blagoslova z popolnimi odpüstki so dobili za dar od sv. Oče, naš prezv. g. škof so jih pa imenüvali za dühovnoga svetovalca. Gostolübna frančiškanska hiša je pod svojo streho sprejela dühovščino, rod, poznance i dobrotnike zlatomešnika pa hiše i okoli sto lüdem podvorila z lübeznostjov sv, Frančiška. Pri obedi je prvi pozdravo zlatomešnika g kvardijan, zatém predgar i arhi-diakom. V imeni dekanata ga je pozdravo dekan g. Gomilšek. Genlivo je bilo poslušati, gda ga je pozdravo plebanoš od sv. Antona g. Škof i se njemi se zahvalo za lübezen, štero njemi je skazao kak nedužno obsoje-nomi robi. Pozdravili so ga še g. Bosina, pleb. od sv. Jürja i g. Sinkó, pleb. od sv. Lenarta. Oba sta priporočala starišom, naj se žrtvüjejo i zgojijo kat. Matericerkvi dühovnike i naj siromaške dobre dijake v te namen podpirajo. Te drügi je rod zlatomešnik! i omeno, da je te rod dao 10 dühovnikov i 8 jih še žive. Prvi je pa omeno borbe ednoga dobroga siromaškoga dijaka ki je dugši čas brez tople hrane obiskovao šole i napravo malo maturo, ne more pa zdignoti svedočanstvo, ar jiema občen. Gostje so nato taki navrgli 205 Din. Srce nam je zatrepetalo od radosti, gda so stanoli k pozdravi pozvani gostje, obrtniki, kmetje i se zahvalili zlatomešnik!, ka jih je vodo v Marijinoj drüžbi i odgojio za dobre krščanske može 120 jih se vodo po navukaj i gostom sv. obhajili i P. Elekt je bio prvi, ki je med Slovenci nastavo Marijino drüžbo. Poleg imenüvanih gospodov je bio navzoči tüdi P. Placid Klemenčič, provincijal z Beča, župnik od sv. Rupert?, g. Kodrič, gospoda kaplana od sv. Benedikta i sv. Lenarta, bratje redovni z Brežic, Maribora pa dva g. bogoslovca. Zlatomešnika so brat Martin, rod i drüge vnoge Zahvalne ovce obsipale z vnogimi lepimi dari. Slovesne večernice na čast presv. Srci Jezušovomi je opravo z zbranov dühovščinov sam zlatomešnik. V spomin veseloga dneva se je nato dao fotografirati z svojimi sobrati i gosti. K zaklüčki naj pohvalno povemo še dvoje: 1. narod v Slov. Goricaj je dober, pobožen. Kak moda ne pokvarila njegove obleke, nego se nosi prosto, tak posvetni düh ne pokvaro njegove düše. 2. To pa zato, ar ga vodi duhovščina ednoga srca i edne düše, ki jo veže v bratsko lübez n Jezušovo Srce. — Vrednik Politični pregled. Skupščina. Predložena je uredba ministerskoga sveta od spremembe zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih od 19. junija 1931. s spremembami i dopunítvamí od 5. dec. 1931. i 24. junija 1933. Te spremembe poznej objavimo. — Sprejete so razne pogodbe z drügimi državami. Austrija. Narodnosocialisti so z bombov morili prijatela delavstva kaplana Eibel Franca v Kapfenbergi; razrüšili farov v Steini i z bombov ranili v spalnicí ženo i dete ednoga gospoda v Beči, ki po priliki te ravno ne bio doma. Kam vodi strast človeča, brez Boga! Revolucija v Nemčiji. V Nemčiji je narodnasocialistična Hitlerova stranka nastavila poleg redne vojske tüdi strankino vojsko, štera je mela napadalne čete. Te so nosile orožje, ogrožale mir i živlenje nači mislečih. Vnoge poštene lüdi so te napadalne čete mučile, vmorile. Posebno besno so divjale proti katoličanskim dühovnikom i katoličanskim mladinskim drüštvam. Vlada je njihove krivice zakrivala i pvdpirala, ar je svojo moč v njih gledala. Pa kak vsaka, tüdi ta krivica se je maščüvala nad vladov. Napadalne čete so se porabile proti njej, da vržejo Hitlera i na njegovo mesto postavijo bivšega kanclera generala Schleichera. Voditeo napadalnih čet kapetan Pöhm je podpirao to dugovanje. Gda je Vlada za to namero zvedila, je pod orožje postavila svojo redno vojsko, Schleichera, Röhma i drüge visoke osebnosti dala spoklati na stotine, na jezere.voditelov narodnih so-cilistov spozapreti, med njimi tüdi von Papena, podkanclera. Te je svoj čas zapüsto krščansko stranko Centruma i priveslao k ladji narodnoga socializma, da bi tü rešo svoje veliko imanje i dobo čast. Pa zadela ga je zaednok usoda tistih, ki izdajo svoja krščanska načela za prazna zemelska dobra: osramoten je ravno po tistom narodnom socializmi, za šteroga je žrtvüvao svoje krščansko osvedočenje i svoje krščansko misleče prijatele. Več narodnih socialistov si je samih vzelo živlenje, ar so ne šteli priti v roke sodnije. Bojazlivci. Pravico preganjati so meli kuražo, njej dati zadoščenje pa neso meli poguma! Slabiči. Rühma kapetana, tak trdijo listi, je sam Hitler strelo z revolvov z raz-lagov, ka to državne pobrige zahtevajo. Gda je pa svojega človeka, ki je teliko delao za njega, vido mrtvoga ležati pred sebov, se je bridko razjokao i dugo ne mogo k sebi priti. Najžalostnejše v celom punti je to, da se je odkrila velika razvüzda-nost med voditeli napadalnih čet, ki so mladino pokvarjali z groznimi ne-čisfimi djanji, kakše so negda počivali prebivalci Sodome, štere je Bog z žveplenim ognjom pokončao. Ti razvüzdanci so tüdi tri milijarde mark državnoga peneza zapravili na svoje lumparije. Jasno kažejo ti dogodki, da boj proti Bogi nema i ne more meti uspeha. Narodnisocializem je šteo zatreti vso krščanstvo i vpelati staro nemško pogansko vero. A hitro je čüto na lastnoj koži kaštigo tistoga Boga, šteroga je tajio. GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Poslovni večer g. dr. Trsten-jaka, srez. načelnika. Julija 2. na lepi Marijin den, gda naš narod srp vzeme v roke, da si poženja krűh i zato tüdi zove te svetek za Srpno Marjo, se je zbralo v Lendavi pri Horvat Matjaši vso naše lüdstvo po svojih zastopnikaj ‘i se poslovilo od prilüb-lenöga gospoda srezkoga načelnika, dr. Trstenjaka, ki je 3. odpotüvao na svoje novo mesto v Split. Srpna Marija! Narod s srpom. Delaven narod, pošten narod, Pobožen narod, narodno zaveden narod, državotvoren narod! To je naše lüdstvo i to se je poslovilo od g. srez. načelnika i se njemi je zahvalilo za njegovo lübezen, za njegovo Vodstvo, za njegove nasvete i vsikdar pa povsod kazano pravičnost. Naše lüdstvo je tű bilo zbrano po županaj i odbornikaj, po trgovcaj i obrtniki^ po zastopnikih vereizpovedi. Delavcih našega javnoga i narodnoga živlenja okoli g. -srez. načelnika i njegove gospe, da pove, ka njemi na srci leži, da glasno pove svoj Bog plačaj za pravično Vodstvo sreza i za vsestranko ponüjeno pomoč. Naše lüdstvo je pokazalo na tom poslovilnom večeri, ka ne pozna razlike med državlani to i onostran Müre, lübezen je obinola vse v edno srce, ar je lübezen bila gibalo delovanja g. dr. Trstenjaka med nami. Naš narod se je zbrao okoli odhajajočega zastopnika oblasti i trošo cvetlice zahvalnosti na njegovo pot, štere nikdar ne ocvetejo i ovejnejo. Naš narod se je zbrao okoli Pravičnoga zastopnika oblasti i glasno, navdüšeno pozdrávlao našega krala, našo domovino, Jugoslavijo, našega bana i z najvekšim poštüvanjom poslüšao milo nam narodno himno. Naš narod je spregovoro priznanje i zahvale pune pozdrave oblasti, gda so odhajajočemi napili gospodje: Bačič, župan, Klekl, dr. Strasser, dr. Klar, Litrop, župan, Farazin. Naš narod je pa dobo tüdi priznanje, gda se je g. dr. Trsten-jak z genjenim srcom zahvalo za izkazano lübezen i napio našemi lüdstvi, ki je bilo i je pa bo za kralja i državo, štero lüdstvo je dobro, štero lüdstvo je trpelo a v njem najšlo pomočnika v imeni oblasti i obstoječih zakonov. Poklonjen šopek rož, ki ga je milostiva gospa g. srez. načelnika stisnila na srce pri poslovilnoj večerji kak dar našega lüdstva, guči glasno kriči: V lübezni se Vas spominamo g. Srezki načelnik i vas nikdar ne pozabimo, z Bogom ostanite. Lendava. Naglo je vmro dne 25. junija Gjerič Ivan, poštüvani i vgled-ni mož v Lendavi i okolici. Pri goricaj ga je zadela srčna kap. Pokopali so ga v soboto 27. junija. Blagoj gospej pa naše iskreno sožalje. Naj počiva v miri. Hotiza. Na Petrovo je Hotiza obslüžavala svoje proščenje. Brez plesa i veselice bi Hotižanci vkraj bili i to posebno dekle, zato pa so fejst plesale, ka bi tem duže lejko živele. — Nove klopi. Hotižanci so si poskrbeli za cerkev i so si dali napraviti lepe nove klopi. Delo je izvršo stolar Tkalčič iz Nedelice. Klopi so tak dobrim darovnikom, kak majstri na diko. Žižki. Nevarno je zbetežala sestra Ligourija i odpelano v Ormož na ozdravlenje. Želemo njej kem hitrejšo ozdravlenje. Dobra miseo. Ozmec Franc nam piše iz Argentine, da nekaki, ki majo svojce tam, tak delajo, ka njim mesečno pošilajo naše Novine i drüge liste. On je mišlenja, ka bi vsáki to dužen bio napraviti, izseljenec bi njemi to povrno obilno, ešče bole pa, če bi mesto njega plačao vse naše liste, ka bi ta redno hodili iz tiskarne. Mi pripomnimo, da smo priprávni mesečno pošilati vse naše liste izseljen-com v Argentino i naročnik plača za liste samo teliko, keliko tü doma koštajo, poštnino pa plača posebi. Jako lepo bi bilo, če bi za svoje naročili vsi naše liste, ka bi je dobivali bar mesečno v tom lepom leti euharistič-noga kongresa. Naročniki plačajte naročnino! V tiskarni ne moremo naprej! Zarazmite poloiaj delavcov, ki ne dobijo plače, ar ví ne plačüjete! Skoro200 terjatev smo le odposlali! Ne zavržite naše prošnjč ! Preštimajte našo potrebčino ! Novine so naraste za komadov: 1 v Soboti, 1 v Križevcih, 3 v Franciji, 3 v Canadi, 1 v Vančavesi, 2 v Sloveniji. Sküpno za 11 komadov. Stavili so je: Žbül Franc v Franciji, ka se je odselo, Bejek Janko, Črensovci, Bakan Mikloš, Bodonci, Sukič Jürij, M. Sobota, Brünec Ferdinand, Veržej. — Uprava Novin. Črensovci. Vmrla je po sprejemi slednjih svestev v 64 leti starosti Šandor Ferenca, grofovskoga pazitela(csö-sza) žena na marofi Gyula. Trpela je dugo i dosta. V zakoni je živela 42 leti. Obžalüje jo mož i sedmera dece. Večna svetlost naj njej sveti. Tešanovci. Mi na tjeden dobimo samo trikrat pošto. Dve hiši pa dobita v posebnih torbaj vsaki den. Pošto njima pripela državni ávto. Ar je te avto tak naš, kak njihov, prosimo poštno ravnitelstvo za odgovor, ka moremo plačati, ka mo tüdi mi deležni te dobrote. Pošto najmre vsi čakamo vsaki den. Prosimo odgovora. Mature. Na državnoj vučitelskoj šoli v Maribori so položile diplomski izpit: Gomboši Veronika iz Polane, Kelenc Veronika iz D. Bistrice i Kolenko Marica iz Črensovec. Čestitamo! Dari..Na podporo naših listov je poslala Ritlop Olga, Francija, doma iz Žižkov, 20 Din., slepoj Siroti Čurič Ani v Žižkih pa 30 Din. Horvat Marija iz Zagreb Din 10, Vogrinčič Vilma iz Veščice v Franciji Din 10. Bog plačaj ! M. Sobota. Učni uspehi na tükaršnjoj gimnaziji so jako lepi. Iz „Izvestjaˮ drž. r. gimn v M. Soboti zvemo, da je zdelalo 912% vseh dijakov. To svedoči o lepih zmožnostih i o nadarjenosti prekmurskoga ,. Zadnji uradni dopis g. dr. Trstenjaka. Sresko načelstvo v D. Lendavi, 25. VU. 1934. P. n. I. No. 94/2. Z odlokom králj, banske uprave v Ljubljani od 20. t m. I. No 472014 sem z danešnjim dnem Vsled ukaza Nj. Vel. Kralja z dne 18. maja t. I. Ili, br. 18990 razrešen pri tukaj-šnjem oblastvu slüžbene dolžnosti. Ko prodajam posle'svojemu naslednika mi je prijetna dolžnost in nujna srčna potreba, da se vsem občinskim upravam, župnim uradom ter šolskim vodstvom in vsem gg. predstaviteljem državnih uradov, korporacij in ustanov v D. Lendavi, M. Soboti in Murskem Središču toplo zahvalim za iskreno sodelovanje in pomoč, katero so mi nüdili pri mojem napornem delu, zagotavljajoč jih Obenem, da mi ostane sodelovanje z njimi med tukajšnji dobrim ljudstvom v najlepšem spominu. Sreski načelnik: Dr, Trstenjak a. r. 4 NOVINE 8. julija 1934, Kak so gučali stari junacje. Stari grčki soldacje so šli v boj s ščiti, na šterih so bile namalane vsakovrstne čüdne podobe, z namenom ka bi se sovražnik prestrašo teh pozojov. Eden vojak pa je meo na ščiti naslikano malo miško. „Bojazlivecˮ, so kričali na njega tovarišje. „Ti misliš, da te sovražnik nede zapazo, če maš namalano samo miško, i ti bo dao zavolo toga mér.ˮ „Naopak, je odgovoro vojak z miškov na ščiti. „Ščem se sovražniki telko približati, ka bode zapazo na mojem ščiti miško„. * Gda so Likurga pitali, zakaj Šparta nema obrambnoga zida, njim je modri zakonodavec odvrno: »Najbogši zid, šteri bode gotovo najbole obrano mesto pred sovražnikom, so hrabri prebivalci." * Ednok -so se Atenci delali norca kratkim špartanskim mečom, prej ka se s takšimi meči igrajo v Atenah comprnjačje. Krao Agris pa njim je odgovoro: »Mi pa Znamo zato stemi kratkimi meči priti jako blizi sovražniki." * Za časa Aleksandra Velikoga je bio atenski vojskovodja Fokion. Nešteri den so atenske gospe pokazale Fokionovoj ženi svoj lišp i jo naprosil, naj njim tüdi ona pokaže svoj lišp. Fokionova žena njim je odgovorila : »Moj lišp je Fokion. Že 20 let je vojskovodja Atencom." Prišeo pa je čas, gda je Fokion prišeo v nemilost Atencov. Njegovi neverni sodržaylani so ga obsodili na smrt. Gda bi se mogla zvršiti smrtna obsodba, je zmenkalo strupa, zato ka so vsega porabili obsojenci pred njim. Krvnik se je brano, da bi zmešao novi strup, če njemi ne plačajo 12 drahem. Nato je Fokion pozvao ednoga svojih prijatelov i ga proso, naj plača to takšo, z etimi rečmi: „Če se v Atenah ne da več Zobstom vmreti, te prosim, da plačaš to malenkost." * Aleksandrova mati je bila vsikdar v velkih skrbeh zavolo svojega sina i njemi je v pismih očitala njegovo razvüzdano živlenje. Velki vojskovodja državnik pa je šo tiho prek teh pisem i je vsakši den materi pošilao dragocene dare. Njegov namestnik, doma v Macedoniji, Antipater je ne mogeo več prenašati vsakodnevnoga jamranja casarove matere i se Aleksandri v dugom pismi pritožo zavolo njegove matere. Aleksander je prešteo to pismo i pravo svojemi sprevodništvi: „Se mi vidi, ka Antipater ne ve, da jezero takših pisem neje vredno telko, kak edna materina skuza.ˮ * V bojni med Galci i Rimlani je prišlo do dogovora, ka bi Rimlani Galcom plačali 100 füntov zlata, ka bi te Galci zapüstili rimsko zemlo. Gda so vagali zlato, je prišeo mimo rimski vojskovodja Mark Furij Camil, vrgo zlato z vage i vskrikno: „Rimlani smo vajeni, da svojo zemlo branimo z železom ne pa z zlatom!ˮ PREKOSNICE. Ka je kriza? Kriza je takše vremen, gda ves penez ide v stare štrumfe i vaki pravi, da nema penez. Naš naglejüvač je hodo po našem Prekmurji; no, po Dolinskom, ka te prlé znali ge je büo. Möu je ostre očale, pa cajtinge v rokaj. No, vej pa znate, tak v Böltinci je tou bilou; v cajtingaj je pa bilou napisano, ka so v Böltinci, v nájvekšoj, kak se tou küštno čtelo, v „Zajtriˮ, na upravnoj občini domá Jančiji. Čarno na bejlou, znate, Janči, pa fertik. Te van pa tisti, na šteroga so pravili, ka je Janči, toga nikak nej štöu pripoznati. Njegova deca so pa pravili, ka do naglejüvača tožili, či de njin Jančije gučao. Pravili so, ka je v Lendavskom srezi razžalenje časti, či što komi právi ka je Janči. Po pismi bi bilij trije Jančiji. Naglejüvač si je globoko zdejno. „Tak li samo dva sta; ka pa či ta oviva dva tüj pravila, ka je eden Tunek, ov pa de znán pravo, ka Jožeki !ˮ Što de pa te Potemkin Janči? Pa znate, v Lendavi fotograferajo. Na kolaj, znate, na šteri kolaj se eden pelao kak Elijaš. Ov drügi pa peški stao pa štőo sličico kou napraviti. Té, ka se pelao, je stopo na kočijino stubu, pa obrno svoj aparat proti fotografi. Pa ka se zgodilo? Te prvejši fotograf se nikaj nej paščo gumbe pritežiti. Že znao, zakaj ne. Širitelje ite od hiše do hiše i pišite gor naročnike za drügo polovico leta. Naročnina samo 12 Din. Gospodarstvo. „Prijateli vaške kultureˮ. Tiho, brez vsakoga kričanja se zbirajo prijatelje naših kmetov i delavcov v drüštvo, šteromi je ime „Prijateli vaške kultureˮ. Po domače povedano: v drüštvo prijatelov kmečke izobrazbe, kmečke sreče. Miseo, štera dobiva v tom drü-štvi vidno obliko, je zdrava i dobra. Imena, štera vidimo med prijateli veške kulture, so dosta obečajoča. Po našoj sodbi bi ravno to drüštvo moglo Prinesti tisti novi svet za kmeta, na šteroga smo opominali naročnike i čitatele „Novinˮ, kda smo napisali: kmet, odpri oči, kmet poslüšaj! Pa, samo pravični smo, če povemo, ka je to drüštvo že pri samom porodi vujšlo s prave poti... Prijatelje veške kulture ne morejo dosegnoti svojega cila — brez kmeta i delavca, brez tistih lüdij, šteri delajo večino prebivalcov na — kmetih. Ne pride nam na miseo, ka bi vse kmete pritegnoli — včasi od začetka v to drüštvo. Ne, ar velka večina ešče nema razumevanja za cile toga pokreta. Imajo pa mesto i morali bi biti med prijateli veške kulture vsi tisti kmetje i delavci, mladi i stari, Siromaki i bogati, šteri so v živlenji skazali, ka so za napredek svojih stanovskih bratov i sester. Do dnes je v drüštvi prijatelov veške kulture večinoma Vučitelstvo. Tisti vučitelje, šteri so pokazali, ka njim je sreča kmeta, delavca i vesi ne samo prazna reč, nego dosta več. Drüštvo prijatelov veške kulture ravno zato mora dobiti že včasi od začetka dopunile, kmete, delavce, mlade i stare, posebno mlade, ka bi pridobilo na privlačnosti. Meščani v mesti majo svoj „kasinoˮ, svoje „klubeˮ, v štere klube i kasine se zbirajo izbrani. Ednako bi moralo biti pri veškoj organizaciji prijatelov veške kulture. Cvet prebivalcov v fari, ešče bole v občini, bi mogli zbrati prijatelje veške kulture i te cvet bi mogeo s pametjov, s srcom i delom skrbeti za to, ka se drüštvo od leta do leta razvija, raste.. Konec razvoja bi bio te, kda bi lejko pristopili k tomi drüštvi vsi prebivalci od gotove starosti naprej — brez izjeme. „Novineˮ so že opominale i bodo opozarjate na istino, ka tüdi najlepše misli oblasti ostanejo mrtvo rojeno dete brez sodelovanja naroda. To sodelovanje pa je že naprej obsojeno na smrt, če delamo organizacije od zgoraj doli, ne naopak... Ne »voditeo" zbira »čredo", nego Čreda naj postavi voditela, najbole sposobnoga, največ vrednoga. Če najmre tak dela, je ne mogoče, ka bi to novo — ešče ne rojeno drüštvo zagiftale iz žalostne preminočnosti prinešene klice betega i — smrti. Mislimo na klice „naprednostiˮ i „klerikalizmaˮ. Celice Peveka (prijatelov vaške kulture) bi naj živele na svoj način, tak, kak to žele domače okolje, pametno za sebe, i osrednja organizacija PeVeka, naj bi mela samo to nalogo, da brigo vekših cehe zdigne do višnje stopnje popunosti, naj jo spremeni v brigo za sebe, štera bližnjemi, celoti — ne škodüje. Začetek delovanja PeVeka celic bi bio te, ka zberemo najbole pametne glave toga pokreta i napravimo pravila, začasna pravila, vekših celic. Po začasnih pravilih organizirane celice bi mogle začnoti — z delom v občini, iz cehe napravlene celote v srezi i iz srezkih celot vstvorjena banovinska enota v banovini. Začasna pravila občinskih cehe bi mogla vsebüvati pogoje za sprejem, približno označbo toga, kakše naloge čakajo na celico i navodila za ustanavlanje sreskih celot. Že obstoječe sreske celote bi potem sporazumno določile pravila za delovanje banovinske enote PeVeka. Po našoj misli, bi lejko postali člani občinske celice PeVeka neoporečni občinarje, šteri so se skazali z düševnim, ali telovnim delom. Svedočanstvo samo naj ne bi odprlo poti nikomi v Občinsko celico 'PeVeka, ar svedočanstvo samo brez priznaja vrednoga dela ne more pomagati občini, vesi, veškoj kulturi. Što je kaj lepoga, potrebnoga, sebi i občini koristnoga napravo, on že lejko prosi za sprejem v občinsko celico. Pri takšoj zbiri je skoro ne mogoče, ka bi „politični neprijateljeˮ prišli v celico, ar človek, šteri je nekaj hasnovitnoga napravo i ma volo, ka nekaj hasnovitnoga napravi, v drügom človeki ne vidi političnoga neprijatela, nego brata, k šteromi ga veže pametna sebičnost. Veška kultura pomeni srečo i napredek cele občine, zato bi bila v občini, gde se nastavi živlenja vredna celica PeVeka, vsaka drüga organizacija — nepotrebna. Dobro organizirane občinske celice PeVeka bi napravile konec tistoj razceplenosti delavnih sil, štera dnes rodi dosta predsednikov, tajnikov, blagajnikov, sej in občnih zborov, ne prinaša pa hasek drügim — kak trgovcom, šteri odavajo papir i tiskovine. Da bi bila po našoj zamisli zgrajena banovinska organizacija prijatelov veške kulture (PeVeka) borbena sila proti meščanskim organizacijam, je sveta istina. Ali to nas naj ne straši, ar ravno ne Vednaka borba med veščari i meščani je tisto hüdo, štero je rodilo beteg cele naše drüžbe. Mi brez olepšavanja povemo, ka ščemo postaviti proti organizacija mesta, — organizacijo dežele, vesi. Mi brez skrivanja Povemo, ka je samo tista „stanovskaˮ vreditev človeče drüžbe vredna živlenja, štera stere pokvarjeno premoč meščanov, zdrüži pa vse zdrave sile — dežele. — Ves i pameten zid proti vsem izkoriščevalcem pa naj bo nova miseo, štera dobi telo ravno v celicaj PeVeka. ...Če se ne motimo, kda je vö- | diteo avstrijskih socialistov pisao od novoga reda v Avstriji, je Spravo na papir te vrste: „Ne mogoče je, ka bi vés ravnala mestoˮ. Zakaj je to nemogoče? Samo zato, ar je dnes svet tak vrejen, ka samo potrebe i žele mesta i meščanov majo zagovornika? Tone more biti vzrok za potrebno spremembo. Vés mora narasli v izobrazbi i v za celo drüžbo koristnom deli do tiste visine, kda lejko nastopi zmagovito za obrambo svojih i tüdi vseh narodnih Potreb. — Dnes ja pravi nositeo vseh terhov veščar. Vütro, — to je glavna miseo društva prijatelov veške kulture, — moremo deliti bremena. Vsaki svoje... Da bo mesto proti takšoj organizaciji? Znamo. Zato tüdi po pomoti ne želemo viditi v drüštvi prijatelov vaške kulture niti ednoga meščana. Meščani so se špilali za naprednjake i klerikalce, - za državotvorne i punktaše, — mi, prijatelje veške kulture, nemamo časa za takše igrače, nas zove delo: resan za narod, resan za državo, resan za krala, šteroga oča se je ne sramüvao očitka, ka je kmetske krvi. Kovačova Julika. Pošta. Dervarič Kristina, á Lrguis, Francija; sprejeli 98 Din 60 p; prosimo obvestila, kak naj te penez obračunamo, zato ka duga nega telko. Mogoče želeš „Marijin Listˮ? Naznani nam, pa ti ga pošlemo! — Žökš Viljem,Vidonci 31. Naj do ična oseba sama javi našemi uredništvi, kak, pod kakšnimi pogoji spravi moške v Francijo. Brezi Borze dela najmre nede. — Grlec Stefan, Rakičan. Za gd. Katico spisali 30 Din od naročnine plačane pri Pertoči Jožiji. — Bunderla Štefan, Dolič 40. Naročnino za sestro sprejeli, duga je še za Márijin list s kalendarotn 19 Din, ka se lejko plača, gda kalendar pride. -Dervarič Kristina, Chezy, Francija. Peneze sprejeli, vse je plačano na ceIo leto, tüdi Marijin list s kalendarami ki ti ga pošlemo. Na podporo Marijinoga lista po Tvojoj želi spisali Din 26 20. — Fujs .Marija, a Gamy Louriset, Francija. Brat je med tem čason že plačao. Poslane peneze kama naj obrnemo, ali je naj damo brati, ali ostane za novo leto? — Vogrinčič Vilma, Ste Menehoult. Sprejeli 35 Din — pol leta plačano i še na podporo ostalo Din 10. Bog plačaj ! Cene Ne spremembe. Vreme. Ne spremembe. BANKA BARUCH 15, Rue Lafayefte, PARIS odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Paris; Holandija: št. 1458-66; Ned. Dienst;Luksemburg: št. 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošlemo brezplačno naše čekovne nakaznice. PRLE PRAVA DOBROTA ZA ŽIVČNE BETEŽNIKE! ZDAJ Takšo naglo spremembo prav v kratkom vremeni — že v nešternih tjednaj povzroči naše presküšeno hranilno sredstvo. Brezplačno i poštnine prosto pošlemo vsem, ki se na nas obračajo, edno obširno razpravo toga hranilnoga sredstva. Število tistih, ki so naše tanače poslüšali i s tem se rešili svojega betega, je Zvünredno veliko. Pišite ešče dnes na niže navedeni naslov: Poštansko zbirališče: Ernst Pasternack, Berlin S. O. Michaelkirchplatz 13. Abt. 89J. Odam hišo i svinjske hleve. Hiša se da preuarediti v 2 sobi i kühinjo i klet. Velka peč, dveri, okna, vse ka pripada k hiši, je v dobrom stanji. Pokrita je s slamov. Les je dober. Cena nizka. Zvedi se v Bakovcih hšt. 14. obstoječa iz 2 sob, 2 kuhinj, 2 shramb in vrt za 23.000 Din. ter hiša obstoječa iz 4 sob, 3 kuhinj, 3 kleti in vrt za Din. 32.000 se iz proste roke prodata. Poizve se v Prekmurski tiskarni v M. Soboti. Hiša Novine izhaialo vsaki četrtek za prišestno nedelo, — Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.