I 1
informativni \MJ glasilo ravenskih železarjev
Leto XXXIII	Ravne	na	Koroškem,	december	1996	Št.12
p i'
V
(jožia in izzano novo tztol
$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$
DEVETMESEČNO POSLOVANJE SLOVENSKIH ŽELEZARN
Zacstajanie za načrti
V Slovenskih železarnah smo v devetih meseeih odlili 250.496 ton jekla in prodali za 40,1 mia SIT (447 mio DEM) izdelkov in storitev.
Proizvodnja je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem manjša za 20 odst., medtem ko je obseg prodaje ostal enak. Z doseženim pa ne moremo biti zadovoljni, saj tako proizvodnja kot tudi prodaja zaostajala za načrtovanimi vrednostmi. V Slovenskih železarnah smo si namreč v začetku letošnjega leta postavili ambiciozen načrt, po katerem naj bi v primerjavi z letom 1995 močno povečali prodajo. Razlogov za zaostajanje je več; med njimi tudi vpliv spremenjenih razmer na trgu in nepredvidene zamude pri izvajanju investicij.
■ Tržne razmere v letu 1996
Tržne razmere v letošnjih devetih mesecih so bile v primerjavi z lanskim letom, ko je na metalurških trgih vladala močna konjunktura, precej bolj neugodne. Zaradi manjše porabe jekla, močno povečane ponudbe jeklarskih izdelkov iz vzhodnoevropskih držav in držav Bližnjega in Daljnega Vzhoda ter še vedno visokih svetovnih zalog nekaterih vrst jekla so kupci pritiskali na zniževanje prodajnih cen, krajšanje dobavnih rokov ter večjo kakovost izdelkov.
Ocenjena poraba jekla v evropskih državah (brez nekdanje SZ), v mio ton
125
120
1997
1996
1995
1994
Dodatno je na poslabševanje položaja na trgu vplivala tudi upočasnjena gospodarska rast v Sloveniji in v zahodnoevropskih državah, še zlasti v Nemčiji, ki je najpomembnejša zunanjetrgoviaska partnerica Slovenskih železarn.
Slovenske železarne so navkljub bazičnemu značaju proizvodnje eden največjih slovenskih izvoznikov. V letošnjih devetih mesecih je celotna vrednost izvoza znašala 273 mio DEM, kar predstavlja 61 odst. vse prodaje. V enakem obdobju je bilo uvoženih za 153 mio DEM surovin, repromaterialov in opreme, tako da je zunanjetrgovinska bilanca pozitivna in znaša 120 mio DEM.
Vendar pa se tako v Sloveniji kot tudi v drugih evropskih državah gospodarski položaj izboljšuje, kar skupaj z bolj aktivno politiko deviznega tečaja zbuja optimizem za zadnje četrtletje leta 1996, čeprav so napovedi o ponovnem oživljanju metalurških trgov pomaknjene v leto 1997.
■ Zunanjetrgovinska dcjavnosL
V letu 1996 smo v Slovenskih železarnah dali velik poudarek krepitvi in razvoju lastne zunanjetrgovinske mreže. V celotni realizaciji izvoza na trgih, kjer imamo zunanjetrgovinsko mrežo (Nemčija, Italija, Avstrija, ZDA Madžarska), predstavlja izvoz prek mreže 25 odst. Doseženi rezultat zaostaja za načrtovanim, zaradi česar bo v letu 1997 primarna naloga predstavnikov SŽ v tujini, da še več napora vložijo v povečevanje prodaje in promocijo izdelkov Slovenskih železarn na tujih trgih.
Struktura prodaje Slovenskih železarn po trgih v obdobju I. - IX. 1996
	Ost.Evropa	Ostali svet
	22%	13%
ZDA		
11%		
Avstrija \		J Nemčija
11%		33%
	Italija	1
	19%	
Ker je povečevanje tržnih deležev na zahodnoevropskih trgih zaradi ostre konkurence zelo oteženo, bo za ohranjanje rasti prodaje v letu 1997 treba vložiti maksimalne napore v osvajanje novih, perspektivnih trgov (Francija, Poljska, Češka, Turčija, Izrael, arabske države). V zvezi s tem smo že začeli z raziskavo trgov in analizo tržnih možnosti ter z navezovanjem komercialnih stikov.
V okviru zunanjetrgoviaske konference Slovenskih železarn, ki je potekala 28. in 29. novembra v Moravskih toplicah, smo se dogovorili tudi za načrt prodaje za prihodnje leto. V Slovenskih železarnah tako načrtujemo, da bomo prodali za 705,6 mio DEM izdelkov, od tega v izvozu za 487,5 mio DEM, kar v celotni načrtovani prodaji predstavlja 69 odst., na domačem trgu pa za 218,1 mio DEM izdelkov - to predstavlja 31 odst. celotne načrtovane prodaje. V strukturi izvoza bo tudi v letu 1997 največji delež
odpadel na trge Nemčije (34 odst.), Italije (17 odst.), ZDA (12 odst.) in Avstrije (9 odst.).
■ Investicijska dejavnost
Za obdobje preteklih devetih mesecev je bila značilna tildi intenzivna investicijska dejavnost v Slovenskih železarnah, saj je bilo do 30. 9. 1996 zaključenih 12 investicij v skupni pogodbeni vrednosti 3,1 mia SIT. V fazi montaže in poskusnega obratovanja je še nadaljnjih 6 projektov, ki bodo začeli obratovati konec leta 1996.
Največji investicijski projekt v Slovenskih železarnah v letošnjem letu, tako po višini sredstev (18 mio DEM) kot po tehnično-tehnološki zahtevnosti, predstavlja obnova vroče valjarne v Acroniju Jesenice. Po terminskem planu bi morala biti obnova zaključena v tretjem kvartalu, vendar je prišlo do več kot 90-dnevne zakasnitve zaradi različnih vzrokov, tako po krivdi slabega planiranja kot tudi nesolidnih izvajalcev. Pri samem izvajanju projekta sta se žal pokazali tudi naše neznanje ter neizkušenost kot posledica investicijskega mrtvila v zadnjih desetih letih in posledičnega osipa kadrov.
Posledice nepredvidenega mirovanja naprave so bile hude tako za kupce kot za družbo Acroni, ki ni ustvarila dovolj prihodka za pokrivanje fiksnih stroškov, ne nazadnje pa se je v fazi poskusnega zagona naprave pojavljal previsok delež čistega izmečka. Zaradi teh težav je v družbi Acroni nastala dodatna izguba v višini 540 mio SIT.
■ Rezultati poslovanja
Celotna izguba proizvodnih družb Slovenskih železarn je v devetih mesecih letošnjega leta znašala 4.169 mio SIT in je bila večja od lanske v enakem obdobju (3.360 mio SIT).
Analiza vzrokov izgub je pokazala, da so, poleg navedenih motenj v proizvodnji oziroma zamud pri izvajanju rekonstrukcije Acronijevc valjarne, na negativne poslovne rezultate v velikem obsegu vplivali tudi nekateri dejavniki iz zunanjega poslovnega okolja, na katere poslovodstva nimajo nikakršnega vpliva ali pa je njihov vpliv zanemarljiv. Na tem mestu izpostavljamo dva takšna dejavnika:	nerešen položaj izvoznikov in prehitro
naraščanje stroškov dela.
Tako kot vsi neto izvozniki tudi v Slovenskih železarnah občutimo težave zaradi zaostajanja rasti deviznega tečaja v primerjavi z domačo inflacijo. Zaradi precenjenosti tolaija ocenjujemo, da je, glede na neto izvoz, izpadlo približno 500 mio SIT prihodkov.
Dodatno je na slabši rezultat vplival razkorak v rasli prodajnih cen na eni strani in stroškov na drugi. Še posebej izstopajo stroški dela, saj je njihovo povečevanje prek eskalacijske lestvice povezano z inflacijsko stopnjo. Eskalacijska stopnja za obdobje devetih mesecev znaša 8,1 odst., medtem ko je bila rast cen industrijskih izdelkov 3 odst., v panogi črne metalurgije pa je bila celo negativna (Vir: Statistične informacije, Statistični urad RS). Tovrstno nesorazmerno povečevanje plač je skupaj s spremenjenimi določili kolektivne pogodbe nenačrtovano povečalo stroške dela in s tem izgubo za 546 mio SIT.
■ Kadrovska gibanja
Ob koncu septembra je bilo v Slovenskih železarnah zaposlenih 8.036 delavcev. Število zaposlenih se je v letu 1996 znižalo za 513 ljudi. Pri reševanju problematike presežnih delavcev je naš trajni cilj zagotavljanje aktivno
socialno varnih oblik prenehanja dela, ki so tudi prevladujoče.
V Slovenskih železarnah pa je pereča tudi invalidska problematika. V ta namen je bila izdelana poglobljena analiza, ki jo je obravnaval Nadzorni svet Slovenskih železarn, pripravljamo pa tudi celosten projekt urejanja tega področja. Vendar brez sistemskih rešitev v okviru nacionalnega programa sami tega pojava ne bomo mogli bistveno ublažiti.
■ Ocene in napovedi za prihodnje obdobje
V Slovenskih železarnah ocenjujemo, da so vse naštete motnje in težave, ki se v prvi vrsti kažejo v naši močno poslabšani likvidnosti, vendarle prehodnega značaja. Ko nam jih bo uspelo dokončno odpraviti, bomo v naslednje poslovno leto vstopili z novimi, sodobnimi agregati. Tehnično-tehnološka raven metalurške proizvodnje bo mnogo višja od prejšnje, kar se bo moralo pokazati v kakovosti naših proizvodov in nižjih stroških oziroma večji konkurenčnosti. Na ta način pa bomo tudi laže premagovali občasne negativne tržne vplive in nihanja.
K stabilnejšemu položaju na trgu bo nedvomno pripomoglo tudi pospešeno pridobivanje mednarodnih certifikatov kakovosti ISO 9001, ki jih imajo že vse naše najpomembnejše	proizvodne	družbe	(Acroni Jesenice,
Metal Ravne,	Jeklolivama	Ravne,	Armature Muta,
Plamen Kropa in Tovil Ljubljana), prihodnje leto pa naj bi jih pridobile še ostale	družbe	sistema Slovenske
železarne.
Predsednik	Uprave Slovenskih	železarn je v
pogovorih z ministrom za gospodarske dejavnosti Metodom Dragonjem opozoril, da državi, kot večinskemu lastniku, v preteklem obdobju ni uspelo uresničiti nekaterih pomembnih sklepov Vlade Republike Slovenije, ki bi olajšali in pospešili sanacijski postopek v Slovenskih železarnah (kapitalizacija preteklih dolgov Elesa in Slovenskih železnic v lastniške dežele, odpisi neplačanih prispevkov in davkov). Predsednik uprave je o tem seznanil tudi predsednika vlade dr. Drnovška ob njegovem obisku na Ravnah 22. oktobra. Neizpolnjevanje teh sklepov se namreč negativno odraža v tekočem poslovanju Slovenskih železarn. Za dolgoročno stabilizacijo poslovanja Slovenskih železarn predlaga, da država, kot večinski lastnik Slovenskih železarn, ta poslovni sistem čim prej dokapitalizira, vsaj v obsegu izpadlih učinkov neuresničenih vladnih sklepov, ki zadevajo sanacijo železarn, to je v višini pet do šest milijard tolarjev.
v
■ Razvojna strategija SZ do leta 2005
Značilno za preteklo poslovno obdobje je bilo tudi, da si je Uprava Slovenskih železarn skupaj s poslovodstvi proizvodnih družb prizadevala pripraviti čim bolj realno razvojno strategijo sistema Slovenske železarne do leta 2005, ki smo jo predložili nadzornemu svetu in prek njega tudi našemu večinskemu lastniku, to je Vladi Republike Slovenije.
Predsednik Uprave SZ, d. d.
mag. Alojz Vrečko
Sindikat SKEI na Ravnah protestira
Z4I\4J
rLcruTE
ECRCŠEEME ŽELE2AESTVL?
Zaradi poslovnih odločitev in ukrepov, ki zaposlenim v družbah Železarne Ravne ne prinašajo nič dobrega, je sindikat SKEI na Ravnah v torek, 10. decembra, sklical tiskovno konferenco, da bi slovensko javnost obvestil o dogajanjih v Slovenskih železarnah in izrazil protest proti vodenju politike Koncema Slovenske železarne in nadzornega odbora s predsednikom Jožetom Hujsom na čelu.
Povod za sklic konference in protest sindikata je odločitev vodstev Jeklolivame in STO, da odpustita 155 (v Jeklolivami) oziroma 118 (v STO) delavcev, napovedano pa je še nadaljnje zmanjševanje števila delovnih mest v družbah Železarne Ravne.
Tiskovne konference so se udeležili sekretar Janko Dežman in zaupniki iz posameznih družb. Menili so, da koroški železaiji plačujemo prevelik davek za sanacijo slovenskega železarstva. Ne le, da smo izgubili celotno premoženje, ki so ga ustvarjale vse povojne generacije, saj se ga je polastila država, in to brez zakonske podlage, vendar z izgovorom in obljubo, da bo Slovenske železarne sanirala - temveč tudi na prihodnost ne moremo gledati optimistično.
Resnica je ta, da je Železarna Ravne še pred razpadom Jugoslavije izstopila iz sozda Slovenske železarne, ker je morala preveč plačevati drugim; odlivanju denarja so se pridružile še nekatere nedokončane ali zgrešene naložbe ter prepočasno usmerjanje v izvoz.
Tako je ob osamosvojitvi Slovenije kazalo, da je podržavljenje za Železarno Ravne edina rešitev. Kljub temu, da ji država ni priznala njenega preteklega vlaganja v druga železarska podjetja, je tudi na podlagi študij tujih firm zagotovila, da jo bo ohranila in poskrbela za njen razvoj. To je izjavil tudi predsednik nadzornega sveta Jože Hujs v Gospodarskem vestniku (sept. 94, št. 35, str. 8), medtem ko je v nasprotju s tem menil, da bi bilo treba štorsko železarno takoj zapreti.
Lastnik in vodstvo Slovenskih železarn sta se pozneje odločila drugače. Sklenila sta v Štore vložiti velika finančna sredstva za poravnavo starih dolgov in za investicije, ki bodo tej železarni omogočile kvalitetnejšo in cenejšo proizvodnjo. Ker
na Ravnah vlagajo malo, in to le v dodatne, spremne, ne pa v ključne proizvodne naprave, se lahko zgodi, da bo čas to proizvodnjo povozil in jo bodo pač preselili tja, kjer bo lahko bolj konkurenčna.
Sedanji	poslovni rezultati	kažejo, da	je
metalurška proizvodnja na Ravnah že pozitivna, štorska pa ustvarja velike izgube. Toda ker so Jeklo Štore spojili z Metalom Ravne, so rezultati pred javnostjo zakriti, sredstva pa se iz ravenskega dela Metala prelivajo v štorski del.
Ravenski sindikalisti so prepričani, da je bila Železarna Ravne zgrajena tako, da se proizvodnja v njej vsestransko dopolnjuje. Predelava Analizira lastno, domače jeklo, in ustvarja dodane vrednosti, brez katerih	metalurgija z vsemi	stroški	tu ne	bi
bila upravičena. Cc ta metalurgija ustvarja presežek, bi ga morala vlagati v predelavo, saj ji le ta zagotavlja nadaljnji razvoj, ne pa, da se ustvarjeni kapital odliva h konkurenci, ki jo bo izpodjedla.	Če bodo na Ravnah	propadla
predelovalna podjetja, tudi metalurgija ne bo obstala, saj	svetovni proizvodnji	jekla	sama	ne
more konkurirati.
Zaradi predvidene opustitve proizvodnje v srednji livarni in čistilnici ter privatizacije modelame so zgroženi tudi predstavniki sindikata Jeklolivame. Menijo, da je modelna mizama za livarsko proizvodnjo nujno potrebna, čistilnica pa ima edina v Jeklolivami uporabno dovoljenje, zato je zaprtje tega obrata nelogično. Tudi za srednjo livarno menijo, da bi bilo mogoče najti primernejše rešitve, kot je ukinitev proizvodnje.
Predstavniki sindikata STO so menili, da ima vodstvo SŽ dvojna merila, ko načrtuje organizacijo podjetij. Medtem ko so samostojni podjetji Metal in Jeklo združili (po njihovem z namenom, da bi prikrili rezultate v slabšem delu podjetja), pa iz STO ustvaijajo profitne centre, da bodo lahko nekatere obrate zaprli, druge pa privatizirali.
Tudi predstavniki sindikata predelovalnih podjetij so prepričani, da sta proizvodnja in predelava na Ravnah povezani in da moreta le pod skupno streho dajati najboljše, sinergijske učinke.
P. S.:	Mnenja načrtovalcev proizvodnje in
ukrepov v omenjenih družbah bomo priobčili v prihodnji številki Informativnega fužinaija.
Mojca Potočnik
PEČ ZA TOPLOTNO OBDELAVO
ZVARJENCEV 4000-TONSKE STISKALNICE
Potek toplotne obdelave
Že v prejšnji številki Fužinarja je bil na kratko opisan namen gradnje začasne 80-tonske žarilne peči v STO, namenjene za žaljenje zvaijencev za novo 4000-tonsko stiskalnico. Investitor je bil STO, načrte pa sta izdelali skupaj Energetika in STO.
Da bi bili stroški izdelave peči nižji, smo za izdelavo dela energetske opreme uporabili staro plinsko opremo za regulacijo tlaka plina do peči, star ventilator zgorevnega zraka in dimnik od demontirane ogrevne peči v lahki kovačnici. To opremo sta posodila Metal in Energetika. Novo opremo in material smo uporabili za izdelavo konstrukcije peči s pokrovom, kupiti je bilo treba še izolacijsko volno za obzidavo, gorilniško opremo
in napeljati plinovod za dovajanje ZPZ do montažne jame.
Peč z obzidavo smo po končanih žarjenjih demontirali, pokrov z gorilniki pa bomo lahko prihranili za morebitno žaljenje v prihodnosti, če bi se za to pokazala potreba. Plinovod za dovod plina ostane do zapornega ventila, ventil pa smo blindirali s slepo prirobnico.
Toplotne obdelave je vodila in izvajala skupina žarilcev iz valjarne in so potekale vse do zadnjega zvaijenca brez večjih težav. Pri zadnjem žaljenju je sicer prišlo do preboja	izolacije	ob	enem	od
gorilnikov na zahodni steni peči, vendar smo napako uspešno sanirali. Zaradi poškodbe izolacije smo ta gorilnik ugasnili, vendar pa je tudi to žaljenje potekalo normalno po predpisanem režimu.
Poleg temperature vložka, temperature betona dna peči in temperature v okolici peči smo občasno preverjali tudi zunanje temperature sten in pokrova. Te temperature	so bile zelo	ugodne,	saj
niso presegale 60°C, temperatura dna pa je dosegla največ 50°C.
Zaijenje zvatjencev oziroma odpravo notranjih napetosti smo izvedli v opisani peči šestkrat, v skupni teži 649.740 kg,	toplotna	obdelava pa	je
potekala skupaj 395 ur,	od tega	je	bilo 210	ur
ogrevanja in držanja zvarjencev na temperaturi, 185 ur pa so se ti še ohlajali na temperaturo 200°C.
Za vse toplotne obdelave je Energetika izdelala poročilo o toplotnotchničnih parametrih.
—♦— Tirno	2-«pod^
—Tarmo«tam«nt 4-apodij —-Tfmoaitiant Zgoraj  Tarmoatamant Sagoraj
v
Dejanski diagram žarenja dela glave - II za odpravo notranjih napetosti
Učinek peči in poraba
Za ogrevanje smo uporabljali	mešanico
zemeljski plin - zrak, za obračun pa smo količine porabljenega	plina
preračunali v čisti zemeljski plin. Skupna poraba plina za žaljenje vseh zvaijencev je znašala 167.559 Srn3.
Za segretje zvaijenca od 20 do 550°C je bilo potrebne 44.958 kWh energije, specifična poraba na enoto vložka pa je znašala 244,12 Wh/kg.
Specifična poraba dokazuje, da sta bili peč
in obzidava v redu izdelani, saj so kuijači lahko temperaturni režim vodili normalno po predpisanem postopku, pa čeprav povsem ročno. V primeijavi s specifičnimi porabami plina na žarilnih pečeh v žarilnici valjarne v zadnjih treh letih je bila specifična poraba za žaljenje zvaijencev nižja za približno 30 odst., če ne upoštevamo, da na žarilnih pečeh v valjarni žarijo na nekoliko višjih temperaturah.
Diagram žarjenja
V temperaturnem diagramu je prikazan dejanski potek žaljenja enega od zvaijencev, podobni diagrami so bili tudi pri vseh ostalih zvaijencih, ki so bili žarjeni v tej peči, in so podobni predpisanim.
Inž. Ferdo Kotnik
OSKRBA Z ENERGIJO V OKTOBRU 1996
Dobava primarnih energentov je bila v oktobru v redu, enako tudi proizvodnja in oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti.
Kako je poraba zemeljskega plina odstopala od mesečnega načrta, je za posamezna podjetja razvidno iz naslednje tabele.
Nekoliko bolj je poraba plina odstopala od načrtovane v družbi Stroji in tehnološka oprema. Na takšno odstopanje pa je vplivalo predvsem žarjenje zvarjencev za novo stiskalnico, saj je bilo v ta namen porabljenega 12.212 Sm3 čistega zemeljskega plina.
Poleg oskrbe porabnikov z energenti smo zbrali od družb Železarne Ravne 74,2 m3 in od zunanjih dobaviteljev 4,6 m3 odpadnih emulzij za cepljenje ali skupaj 78,8 m3. Za sežig pa smo skupno zbrali 48.600 kg odpadnega olja, in sicer: 5.600 kg od družb železarne, 24.500 kg od zunanjih dobaviteljev in 18.500 kg od cepljenja emulzij.
Za normalno obratovanje in oskrbo porabnikov	z energenti	smo	opravili	načrtovane
preventivne preglede in vzdrževalna dela na energetskih napravah in omrežju.
Na podlagi naročil pa smo opravili tudi več servisnih	del in	predelav	na	strojnih	napravah	in
omrežju centralne kurjave za zunanje naročnike.
Inž. Ferdo Kotnik
DRUŽBA	PLAN PORABE (Sm3)	PORABA (Sm3)	INDEKS
SŽ - METAL Ravne, d. o. o.	2.633.140	2.351.821	89.3
SŽ - JEKLOLIVARNA Ravne, d. o. o.	128.900	93.579	72.6
SŽ - STROJI IN TEH. OPR. Ravne, d o. o.	46.810	58.907	125.8
ENERGETIKA Ravne, d. o. o.	798.870	840.714	105.2
SKUPAJ	3.607.720	3.346.021	92.7
Koroški kadrovski delavci se znova povezujejo
Novembra je v Slovenj Gradcu potekala skupščina Društva kadrovskih delav-vcev koroške regije. Udeleženci so prisluhnili poročilu dosedanjega predsednika Janka Kolarja in izvolili nove organe društva.
V DKD so bili v zadnjih letih najbolj dejavni na področju izobraževanja. Organizirali so več seminarjev o novi zakonodaji s kadrovskega področja. Uspešno so sodelovali z Zvezo društev za kadrovsko dejavnost Slovenije, ki je delo DKD večkrat pohvalila. Koroški kadrovski delavci so se pogosto srečevali tudi s člani ljubljanskega in severnoprimorskega DKD. O svojem delu so obveščali javnost, tudi v Informativnem fužinaiju (npr. št. 7/1992).
V zadnjem letu je DKD koroške regije “zaspalo”. Veliko njegovih članov (tudi iz vodstva) je zamenjalo zaposlitev, spremenila se je kadrovska funkcija, saj imajo direktorji tudi na tem področju večje pristojnosti. Sklic skupščine društva je bil uspešen šele v tretje, udeležilo pa se je je le 14 članov in članic.
Na skupščini so zato izvolili novo vodstvo društva, katerega prva in najpomembnejša naloga bo aktiviranje članstva. Predsednica je postala Romana Gradišnik z Urada za delo iz Slovenj Gradca. Skupaj z novim izvršnim odborom bo sestavila program dela za dveletno mandatno obdobje. Kot je poudarila, bosta v ospredju povečanje števila članov, oživitev delovanja društva, ki
se bo odražalo v povezovanju članov, izmenjavi izkušenj, izobraževanju ipd., še naprej pa	bodo	sodelovali z	Zvezo	društev	za	kadrovsko
dejavnost Slovenije, saj je predsednik regionalnega	društva	že	po funkciji
član njenega IO.
DKD koroške regije je bilo ustanovljeno že leta 1986 in šteje okrog 80 članov. Med najbolj aktivnimi so bili doslej kadrovski delavci iz Železarne Ravne, od	koder	sta prihajala	tudi oba	dosedanja predsednika
(Milan Božinovski in	Janko	Kolar).
Zveza društev za kadrovsko dejavnost Slovenije, ki v desetih regionalnih društvih povezuje okrog 500 družboslovcev, praznuje letos petnajsti jubilej. Po mnenju njenega predsednika dr. Zvoneta Vodovnika bodo procesi, kot sta lastninjenje in prestrukturiranje gospodarstva, ki vodstvom na različnih ravneh v podjetjih zdaj jemljejo največ energije, kmalu končani. Zatem se bo njihova pozornost vnovič usmerila k človeku, njegovi ustvaijalnosti pri delu in soupravljanju. Zveza kadrovskih delavcev (in v njej tudi DKD koroške regije, op. A. Č.) bo tako imela še veliko priložnosti, da izkaže svojo strokovnost.
METALOVE ŠTIPENDIJE ZA METALURGE
V zadnjih letih so železarske družbe skoraj prenehale s štipendiranjem bodočih kadrov. Zato jc toliko bolj razveseljiva novica iz Metala Ravne, d. o. o., da bodo v prihodnjem šolskem letu podelili štipendije v višini 15.000 SIT mesečno vsem fantom, ki se bodo vpisali v program Predelovalec kovin (IV. st.), oziroma se bodo izobraževali za poklice talilec, kovač in valjavec.
Vodstvo Metala je k taki odločitvi vodilo spoznanje, da - po vseh krizah in pretresih v zadnjih letih - metalurška proizvodnja na Ravnah ostaja in bo omogočala zaposlitev mladini in razvoj kraja ter območja tudi v prihodnjih letih. Ker pa je bil zaradi kriznih razmer priliv mladih z metalurškimi poklici v podjetje malodane prekinjen, se sedaj pojavlja potreba po kadrih z metalurško izobrazbo. Zato se bo v šolskem letu 1997/98 na Srednji strojnokovinarski šoli Ravne ponovno začelo izobraževanje v metalurški usmeritvi (za poklice IV. in V. stopnje zahtevnosti), v Metalu pa poteka projekt usmcijanja osmošolcev v metalurške poklice, ki ga usklajuje IC Smeri, kjer bodo (tudi po tel. 20-631 ali int. 6796) vsem zainteresiranim postregli z dodatnimi informacijami.
PONOVNA PRILOŽNOST ZA MLADE RAZISKOVALCE
Novembra je bil objavljen četrti razpis regijskega gibanja Mladi raziskovalci Koroške.
Njegova nosilka je ravenska gimnazija, namenjen pa je vsem koroškim srednješolcem. Le-ti lahko na njem sodelujejo z raziskovalno nalogo iz naravoslovja, tehnike, biotehnike, družboslovja, humanistike, ekologije, teologije, umetnosti, glasbe, športa in še česa. Teme pa lahko predlagajo tudi podjetja in strokovne ustanove, ki svoje predloge posredujejo koordinatorici gibanja prof. Dragici Dervodel - Moškon na Gimnazijo Ravne. Rok za prijavo na razpis je 31. januar 1997.
Pretekla leta je v gibanju MRK - bodisi kot člani pmgramskega sveta, ocenjevalci, recenzenti ali mentorji - sodelovalo tudi več strokovnjakov iz železarskih družb. Organizatoiji mladinskega raziskovalnega dela na Koroškem so prepričani, da se bo na razpis tudi letos prijavilo še več vedoželjnih dijakov kot prejšnja leta, ponovno pa pričakujejo tudi sodelovanje strokovnjakov (zaenkmt je zaiadi omejenih iinanc še ljubiteljsko) iz podjetij, tudi iz železarne.
Vsa besedila: A Č.
VOZITI:
PROTEST
Delavci ravenskih železarskih družb imajo veliko različnih vzrokov za negodovanje, v Jeklolivarni še posebej.
Eden izmed njih je tudi slab odnos tujega posrednika do slovenskega jezika.
Ob njegovem “prevodu” navodila za prevoz premaza Zirkoflovv, ki ga uporabljajo v Jeklolivarni, se je zgrozila Alenka Pikalo. Meni, da tako norčevanje iz Slovencev ne bi smelo ostati brez odziva.
Sama bo predlagala njihovi Nabavi, “da pri dobavitelju Gibi iz Avstrije, ki na naš račun zgolj s posredništvom zelo dobro zasluži, ostro protestira."
Z objavo “prevoda” se protestu pridružujemo tudi
IZ JEKLO LIVARNE
| Ki	G1ESSEREI-HANDELS	GES.M.B.H
A-3131 REICHERSDORF. INDUSTRIEGElANDE 141
PRODUKT:
OUAfU
FEUCRFCST
0£S£LL6CMATT M B H
Zirkoflow
Material ima Isopropanol
Klasje 3 ADR Ziffer 3b U.N. No.: 1219
LAKO ZAPALITI (POŽARA DO 21°)
LETI (IZMEDJU AVO 65° DO 120°C)
ZAPALJENO KAO, TEHKO ZA LETENJE NELETI OSTANE U PATOS
BICE SA LUFT MESHEN EKSPLODIRT
IAKO NIJE PRAZA OPRATI
TOPLO VREME ZA PRESTISOK
ZA OVO UKUSA MOZE DA PADNE NESUES
ZA FLESIKEJTILI POŽARA MOGUCE RESIGUM OD OCI
LICA I OSTALI
ZAZTIT ZA NADVORNE TELO:
ZASHTITNE NAOCARI
RUKAVICE OD KONSHTOF ILI OD GUMI I CIZME OCI PERITI SA CISTM VODE
mi. Sprašujemo se, kaj v tem primeru počne
tržna inšpekcija. Saj v Sloveniji menda velja zakon, po katerem morajo biti navodila za uporabo in za ravnanje z (uvoženimi) izdelki napisana v slovenskem jeziku. Če pa je gornje besedilo slovensko, smo Slovenci - marsovci!
M. P.
ffl NOVE	KNJIGE
V KOROŠKI OSREDNJI KNJIŽNICI RAVNIS
Alspach, T.: Elektronska pošta	na	Internetu.	-	Izola	:	Desk,
1996
Bolz, E.: Lep obraz. - Ljubljana : DZS, 1996 Bešter, J.:	Prevzemi podjetij	in njihovi	učinki	na delničaije,
manageije, zaposlene, upnike	in	državo.	-	Ljubljana	:
Gospodarski vestnik, 1996
Bremness, L: Velika knjiga o zeliščih. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1996
Breznik, B.: Karate : kata KANKU-SHO. - Ravne na Koroškem, 1996
Carroll, S.:	Veliki družinski	vodnik za	zdravo	življenje.
Ljubljana : DZS, 1996	>
Chester, C.: Rim. - Ljubljana : DZS, 1996. - (Mali vodniki) Chester, C.: Dunaj. - Ljubljana : DZS, 1996. - (Mali vodniki) Clarke, O.: Enciklopedija vin. - Ljubljana : DZS, 1996 Družinska enciklopedija zdravil.	- Ljubljana	: DZS,	1996
Eliade, M.:	Zgodovina religioznih verovanj	in idej.	- Ljubljana	:
DZS, 1996
Fabrizio, N.: Vrtnarski priročnik. - Nova Gorica : samozaložba, 1996
Gookin, D.: Word 6 za Windows za telebane. - Ljubljana : Pasadena, 1996
Grossman, S.: London. - Ljubljana : DZS, 1996. - (Mali vodniki)
Grossman, S.: Pariz. - Ljubljana : DZS, 1996. - (Mali vodniki) Hribernik, B.: Domača poraba lesa na Koroškem : diplomska naloga. - Ljubljana, 1996
Hubbard, R.: Pot do sreče. - Ljubljana : Co Libri, 1996 Jantra, H.: Bivalni vrt. - Ljubljana : DZS, 1996 Kanjuo-Mrčela, A.: Ženske v menedžmentu. - Ljubljana : Enotnost, 1996
Kotnik, V. : Moj Ostržek : moje razumevanje Collodijevega Ostržka : diplomska naloga. - Maribor, 1996 Kovač, B.: Poslovna mitologija. - Ljubljana : Gospodarski vestnik, 1996
Lasbaher, F.: Koroško šolstvo od preteklosti do sedanjosti. -Slovenj Gradec : Zavod RS za šolstvo in šport, 1996 Lipovec, B.: Izterjava dolgov v teoriji in praksi s primeri. -Radovljica : Skriptorij, 1996
Luzy, A.: V tvojem pogledu je skrita moč. - Ljubljana : Vale-Novak, 1996
Makarovič, M.: Noše, plesi in šege : od Mute do Kaple. -
Muta : IS SO, Odbor za kulturo in turizem, 1996
Meier, V.: Zakaj je razpadla Jugoslavija. - Ljubljana :
Znanstveno in publicistično središče, 1996
Mrhar, P. M.: Microsoft Word 7.0 za Windows 95 : slovenska
različica. - Nova Gorica : Flamingo, 1996
Nossiter, J.C.: Excel za Windows 95 v uporabi. - Izola : Desk,
1996
Parker, R.: Microsoft	Office	95 za Windows 95	za telebane. -
Ljubljana : Pasadena,	1996
Pivka, M.: Kakovost v programskem inženirstvu. - Izola : Desk, 1996
Pokom, D.: Ribe in vino. - Ljubljana : Kmečki glas, 1996 Pokorn, D.: S prehrano do zdravja. Hrana - čudežno zdravilo II. - Ljubljana : Ewo, 1996
Poniž, D.: Kako interpretiram povest in roman in preživim maturo. - Ljubljana :	Znanstveno in publicistično	središče,	1996
Pred 100 leti tu in danes :	Bolnišnica v Slovenj	Gradcu :	1896
- 1996. - Slovenj Gradec : Splošna bolnišnica, 1996 Profesionalna etika pri delu z ljudmi : zbornik. - Maribor, 1996 Rane, X: Država in marketinško razmišljanje : diplomska naloga. - Ljubljana, 1996
Rathbone, T.: Modemi za telebane. - Ljubljana : Pasadena,
1996
Rathbone, T.: Večpredstavnost in CD-ROM za telebane. -Ljubljana : Pasadena, 1996
Rathbone, T.: Windows 95 - okna 95 - za telebane. - Ljubljana : Pasadena, 1996
Redfield, J.: Vodnik po Celestinski prerokbi. - Ljubljana : Gnosis-Quatro, 1996
Simič, M. : Po sledeh soške fronte. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1996
Smith, H.: Svetovne religije. - Maribor : Obzotja, 1996 ‘
Z akademije v čast A. M. Slomšku - v ospredju Kuntner, Pangerl, Rebula
I\ULTICNA
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika pripravlja pravljične ure za otroke po vsej Mežiški dolini. V Črni je bila pravljična ura 4. novembra, na Prevaljah 5., v Mežici 7., v Žeijavu in v Kotljah 8. novembra, medtem ko so bile v Pionirski knjižnici Leopolda Suhodolčana na Ravnah pravljične ure vsako sredo ob 17. uri. Tako je tudi v decembru.
7. novembra je bilo v Koroški osrednji knjižnici na Ravnah predavanje z diapozitivi Franca Tretjaka. Predstavili so tudi njegovo knjigo o Afriki Korenine zla.
8. novembra so v Hotelu Klub Kmes v Črni odprli razstavo slik Janka Ladinika, v Likovnem salonu na Ravnah pa razstavo Kašče v Mežiški dolini. Pripravil jo je Koroški muzej, na slovesnosti pa so se sodelavci muzeja poslovili od dosedanjega
CD NOVE KNJIGE
Šturm, J.: Življenje v skodelici kave. - Ljubljana : Tuto, Založba Eho, 1995
Tavčar, M.: Uspešna prodaja je ključ do uspeha. - Ljubljana : Novi Forum, 1996
Vodnik po telesu. - Ljubljana : DZS, 1996 Vodušek, V.: Tretja balkanska vojna. - Ljubljana : Slon, 1996 Vora, D.: Zdravje je v tvojih rokah. - Ljubljana : Prešernova družba, Vrba, 19%
Vozelj, M.: Imunologija : enciklopedijski priročnik, 19%
Zakoni s področja vzgoje in izobraževanja. - Ljubljana : Uradni list RS, 19%
Izbor: Darja Molnar
direktorja in soavtorja razstave prof. Alojza Krivograda, ki se je upokojil.
14., 15. in 16. novembra so se po Mežiški dolini vrstile predstave lutkovnega abonmaja. Na sporedu je bila igrica Franja Frančiča Pravljice, lqe ste. Uprizorilo jo je Lutkovno gledališče Maribor.
15. novembra so v Hotelu Klub Kmes v Čmi odprli razstavo Zdenke in Mojce Šipek Narava in dom.
16. novembra je bila v Koroški osrednji knjižnici na Ravnah sklepna prireditev ob mesecu knjige. Pripravili so razstavo, podelili nagrade udeležencem literamo-likovnega natečaja in priredili srečanje s Primožem Suhodolčanom.
16. novembra je bila na OŠ Strojna prireditev ob 100-letnici rojstva koroškega bukovnika Blaža Mavrela.
17. novembra so v OŠ Holmec predstavili knjigo pesmi Terezije Jaser Moje sanje, moji verzi. Izšla je pri založbi Drumac v Mariboru.
17. novembra je bila v Družbenem domu na Prevaljah slavnostna akademija v čast svetniškega kandidata Antona Martina Slomška. Slavnostna govornika sta bila slovenski pisatelj in akademik Alojz Rebula in stolni kanonik mariborske škofije dr. Viljem Pangerl. V kulturnem sporedu so sodelovali igralec Tone Kuntner, trobentač Matjaž Jevšnikar (ob klavirski spremljavi prof. Renate Mirkac), mladinski in mešani zbor župnije Prevalje ter moški zbor Vres. Spored je povezoval Jure Berložnik.
23. novembra je bil v Družbenem domu na Prevaljah letni koncert ženskega zbora Karantanija; gost je bil moški zbor Kralj Matjaž iz Libuč.
29. novembra so v Koroški osrednji knjižnici na Ravnah predstavili knjigo aforizmov Nika Brumna. Izšla je pri založbi Voranc, ilustriral jo je dr. Bogomir Čelcer. Za uvod so igrali učenci GŠ Ravne.
M. P.
ŠPCCT
S tekmama proti Abanki [) Olimpiji na Ravnah in Minolti Bledu v gosteh so odbojkarji Fužinaija sklenili prvi del ^ prvenstva v 1. A državni ligi. O J	zadnjih izidih in končni uvrstitvi
j	bomo več poročali v januarski
številki Informativnega fužinaija, *■ tokrat velja omeniti dve
pomembni zmagi, ki so ju naši odbojkarji dosegli v novembru in k prejšnjim šestim točkam dodali še štiri. Doma so premagali Izolčane in Mariborčane s 3:0 ter si tako priigrali možnost za obstanek med šestimi najboljšimi klubi v ligi.
V prvi četrtfinalni tekmi za slovenski pokal so odbojkarji Maribora premagali na Ravnah Fužinar s 3:2.
Fužinaija je popustila v drugem delu prvenstva in si s tremi porazi v zadnjih štirih tekmah pokvarila dober položaj.
K V II. slovenski ligi, kjer I	nastopajo tri koroške moške
ekipe, so po prvem delu “y prvenstva najbolje uvrščeni I kegljači Fužinaija. Jesenski naslov |	je pripadel kegljačem Slovenskih
.	Konjic, s točko manj so na
drugem mestu kegljači Fužinaija, N	ekipa Elektrarne Dravograd je
J	četrta, Korotan s Prevalj pa
■	deveti oz. predzadnji. Ravenčani
so v šestih tekmah zmagali, dve srečanji so izgubili, in to v Litiji in doma proti Konjičanom, v zadnji tekmi pa so v Slovenj Gradcu osvojili točko proti ekipi Elektrarne.
V II. ligi za ženske so v vodstvu kegljavke druge ekipe Miroteksa iz Celja pred Korotanom in Kamnikom.
Na dvodnevnem plavalnem mitingu v Celju, 23. in 24. novembra, je najboljše uvrstitve dosegla Breznikaijcva med letnicami 1982/83. Med vrstnicami je zmagala trikrat, in to na 100 in 200 m prsno ter na 200 m mešano, ter prejela kot najboljša tekmovalka v svojem razredu pokal in denarno nagrado. Čepelnik je bil dvakrat pivi in enkrat tretji med mladinci, Tanja Kumprej pa je dvakrat zmagala, enkat je bila druga in enkrat tretja med letnicami 1984 in mlajšimi. Srebotnikova in Merzdovnikova sta si priplavali po eno bronasto odličje med mladinkami. V absolutni kategoriji, med najboljšimi plavalci iz šestih držav, se je od Ravenčanov izkazal Primož Abraham, kije osvojil
5. mesto v hrbtnem slogu, Čepelnik pa je bil deseti v disciplini 200 m prsno.
V Ljubljani je bilo 30. novembra in 1. decembra absolutno zimsko sprintersko državno prvenstvo. Uvrstitve plavalcev in plavalk Fužinaija so bile naslednje: 3. mesto Matjaž Čepelnik; 4. mesto: Primož Abraham, Matjaž Čepelnik in Lidija Breznikar; 5. mesto: Anja Srebotnik;
6. mesto: Breznikarjeva in Srebotnikova. V konkurenci kadetinj je Breznikarjeva zmagala na 50 m prsno in 100 m mešano, druga pa je bila na 50 m delfin. V mladinski konkurenci je Srebotnikova osvojila zlato odličje na 100 m mešano, bronasto pa na 50 m prsno,
Čepelnik pa je bil drugi na 50 m prsno in tretji na 100 m mešano. Četrta mesta so v svojih tekmovalnih razredih osvojili Abraham, Merzdovnikova in Kumprejeva.
Na Ravnah že tečejo priprave na izvedbo 21. tradicionalnega mednarodnega plavalnega mitinga Ravne 97. Miting bo v pokritem bazenu DTK 18. in 19. januarja prihodnje leto, na prireditev pa so organizatorji povabili več kot 200 plavalcev in plavalk iz številnih evropskih držav.
At Letošnji finalni turnir v \	malem nogometu za slovenski
|	revijalni pokal za veteranske
ekipe, to je za igralce nad 32 let starosti, je bil v Mežici.
Med osmimi ekipami so N zmagali nogometaši Kluba Rojal t)	iz Maribora, ki so tako postali
0	državni prvaki. Drugo mesto je
1 ,	osvojila ekipa Picerija Maček iz
. .	Radelj, tretji so bili nogometaši
'	Elvire Mežica, četrta pa ekipa
Odtis Ravne.
I
Ivo Mlakar
Nogometaši Korotana bodo C)	prezimili na 9. mestu v ligi
^	najboljše deseterice. V tekmi
zadnjega, 18., kroga jesenskega dela prvenstva so na Prevaljah At	ugnali Muro z 1:0 in s tremi
|	točkami ujeli priključek k
_	ostalim ekipam. Naslov
jesenskega prvaka so osvojili nogometaši Primorja iz Ajdovščine pred Mariborom Branikom in HIT Gorico.
Dravograjčani so bili v prvem delu prvenstva v II. slovenski ligi izjemno uspešni in so se uvrstili prav pri vrhu lestvice. Osvojili so enako število točk (29) kot jesenski prvaki, nogometaši Drave s Ptuja, in zasedli 2. mesto.
Posebej uspešni so bili Dravograjčani v sklepnem delu prvenstva, ko so v zadnjih treh tekmah premagali Dravo in Naklo doma ter BS Tehnik v Domžalah.
V I. medobčinski nogometni ligi Maribor je po prvem delu prvenstva na vrhu ■
ekipa Belle Viole iz Maribora. Od koroških ekip so se najbolje uvrstili nogometaši Pece iz Črne, ki so tretji, Kozjak Radlje je šesti, Akumulator iz Mežice deseti in ravenski Fužinar enajsti. Ekipa
Dvodnevnega mitinga v |	Gradcu, ki je bil 9. in 10.
,	novembra, so se udeležili tudi
Fužinarjevi plavalci in plavalke. V	Med tekmovalci iz šestih držav
\	je Primož Abraham osvojil 5.	in
^	6. mesto v hrbtnem in
delfinovem slogu v absolutni I konkurenci. Med kadetinjami je L	bila daleč najboljša Lidija
Breznikar, ki je osvojila pet prvih mest, Špela Fras je bila trikrat
druga, Tanja Kumprej pa je osvojila po dve prvi, drugi in tretji mesti. V kategoriji mladink si je Tanja Merzdovnik priplavala eno prvo, eno drugo in dve tretji mesti. Anja Srebotnik je bila med mladinkami prva in tretja.
KADROVSKA GIBANJA
31. oktobra 1996 je bilo v železarskih družbah, naslednicah Železarne Ravne, zaposlenih 4046 delavcev.
V naj večjih zasebnih družbah, ki so vključene v prikaz kadrovskih gibanj, je oktobra delalo 312 ljudi.
DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH
METAL		1806
RAVNE	1171	
ŠTORE	635	
JEKLOLIVARNA		386
STROJI IN TEHNOLOŠKA OPREMA		1031
NOŽI		194
ARMATURE MUTA		195
STANOVANJSKO PODJETJE		21
LOGISTIČNI CENTER		305
ENERGETIKA RAVNE		108
TRANSKOR		62
ŠERPA		122
VOGARD		83
EUREST		45
FLUKTUACIJA Sklenitve delovnega razmerja
V oktobru je delovno razmerje sklenilo 6 delavcev, od tega 2 za določen čas in 4 za čas pripravništva. V Strojih in tehnološki opremi so zaposlili 2 pripravnika, v Nožih 1, prav tako v Armaturah, kjer je dobil delo za določen	čas tudi	še 1	delavec.	V
Stanovanjskem podjetju so sklenili 1 delovno razmerje za določen čas.
Od zasebnih družb so oktobra dodatno zaposlovali le v Vogardu, kjer imajo 2 nova sodelavca za določen čas.
Prekinitve delovnega razmerja
Oktobra	je delovno	razmerje	prekinilo	19
delavcev, in sicer zaradi:	sporazumne
prekinitve	delovnega	razmerja	(5), poteka
odpovednega roka kot trajno presežnim delavcem (5), invalidske upokojitve (4), poteka delovnega	razmerja za	določen	čas (4)	in
prerazporeditve znotraj koncerna (1).
Po številu prekinjenih delovnih razmerij si sledijo:	Stroji in tehnološka oprema (7),
Logistični center (5), Metal (4), Jeklolivarna (2) in Energetika (1).
V zasebnih družbah noben delavec ni prekinil delovnega razmerja.
Po podatkih IC Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij sestavila A. Č.
ZAHVALE
V noči z 11. na 12. november je močan veter na gorski kmetiji “Pri Stanetu” nad Črno na Koroškem podrl komaj leto dni staro poslopje, v katerem sta bili žaga in strojna lopa.
Vodstvu Energetike se zahvaljujemo za razumevanje in pomoč v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala velja sodelavcem iz oddelka Centralna transformatorska postaja, ki so v zelo slabem vremenu reševali, kar se je rešiti dalo. Še enkrat se je potrdil pregovor: V nesreči spoznaš prijatelje.
Družina Šepul
Ob	boleči	izgubi	dragega	moža in očeta
Ivana Kobolda se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih in bolečini stali ob strani. Hvala vsem za izrečeno sožalje in za vso izkazano pomoč.
Še posebej se zahvaljujemo sodelavcem Metalurških laboratorijev, g. župniku s Prevalj za pogrebni obred, g. Mlinarju za nagovor in g.	Primožiču	za vse	usluge	in organizacijo
pogreba.
Hvala vam!
Žena Marija,	otroci Ivan, Franc,
Mija in	Sonja z družinami
Ob	boleči	izgubi	moža in očeta Franca
Kranjca se za pomoč in podporo v najtežjih trenutkih iskreno zahvaljujemo kegljačem DU Prevalje, družinski zdravnici dr. Zdenki ^ Koželj-Rekanovič,	medicinski sestri Zdenki Čuk, g.
Mirku Robniku, ZB Prevalje in gospe Stanki Vauh.	Hvala	tudi Pihalnemu	orkestru raven-
skih železarjev, pevcem, izvajalcu Tišine ter podjetju Primožič za pripravo in izvedbo pogreba.
Globoko	hvaležni smo	vsem sosedom,
prijateljem ter znancem za sočustvovanje in za prisotnost ob zadnjem slovesu.
Vsi njegovi
Ustanoviteljica Informativnega fužinaija je bila Železarna Ravne, sedaj pa izhaja za naslednja železarska podjetja: SŽ - Metal Ravne, d. o. o., SŽ - Jeklolivamo Ravne, d. o. o., SŽ - v Stroje in tehnološko opremo v Ravne, d. o. o., SŽ - Nože Ravne, d. o. o., SŽ - Armature Muta, d. o. o. in Energetiko Ravne, d. o. o. ter za nekatere zasebne družbe, ki so nastale iz t. i. podjetij C.
Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, novinarka in lektorica Mojca Potočnik, tehnična urednica Jelka Jamšek. Objavljene fotografije je prispevalo uredništvo.
Tel. 0602 21 - 131, urednica 6305, tajništvo 6753, novinarka 6304.
Tisk: Grafika Prevalje.
Glasilo se po mnenju Ministrstva za informiranje (št. 23/128 - 92) šteje med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.
študijska knjižnica
nagradna križ; yp 261/1996 b
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 18: V uredništvo smo pi o?0'489'497-4 Ravne na Koroškem) REŠITEV VODORAVNO: LISTOPAD, NOJ, ARMENI ADRESA, KAR, RAL, STATIK, OKAPI, OL, SRAGA, RN, ]	|
NIKA, ORINOKO, OSAT, VIZIJA.	3003116	cobiss
IZŽREBANI REŠEVALCI, ki dobijo nagrade (prispevalo jm je puujeijc oumiviue, u. u. u. /. Raven na Koroškem), so:
• SREČKO VUŠNIK, SŽ-STROJI IN TEHNOLOŠKA OPREMA RAVNE, d. o. o. • CVETKA BILOBRK, SŽ-METAL RAVNE, d. o. o. • GORAZD RIFL, SŽ-STROJI IN TEHNOLOŠKA OPREMA RAVNE, d. o. o.
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 19: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 24.	12.	1996 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo
Informativnega fužinarja, Koroška 14, Ravne na Koroškem. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
	GRA- ŠČINA	PASMA, PLEME	TRIK	VERZ IZ DVEH STOPIC		TOVARNA V CERKNEM	JUDOV- SKI PREROK	IKO	MLADIN- SKA KNJIGA	IMF ŠTUKIJA	VZHOD, STRAN NEBA	NEKDAJ POGOST OBRTNIK	REKA V RUSIJI
DECEM- BER								BELO TEKOČE ŽIVILO					0
VRSTA VRBE								ZABOJNIK ZA PREVOZ SIPKEGA BLAGA M. IME					N
KRAJ OB PRESPAN-SKEM JEZERU									DIVJE RACE REKA V ŠPANIJI				E
SLOV. PESNIK ZAJC						REKA V ANGLIJI DOBA			0		SREBRO NEKDANJA FR.TERORI- STIČNA ORGANIZ.		G
IF	SREDO- ZEMSKA RASTLINA	PREBIVALEC ATEN							C	STARI OČE			A
		SIRNA RAVAN V TROPIH								FILMSKA IGRALKA (SOFIJA)			
VISOKA IGRALNA KARTA			IME ČRKE PRIPADNIK TATAROV				SOBNA RASTLINA (ŠKKNICKIJ) NAJ VEČJA PTICA		A			LIJ	100 m2
TEK								RAZVOJNA STOPNJA ŽUŽELK	BRUSNI KAMEN POLET				
IM K IGRALKE GARDNER				%		AVAR PRETOK					IRIDIJ TOVARNA V SIOVENJ GRADCU		
PERJE PRI REPI, KORENJU				MORSKI SESALEC SOLMIZAC. ZLOG									MII.I- VOLT
PANJ ZA SEKANJE DRV							KATEGORIJA V BOKSU						
	ŽGANJE IZ RIŽA						1. IN 15. ČRKA			ULTRA KRATKI VALOVI			
i------------------------------------------------------------------------------------------------------^
Trije izžrebani reševalci tokratne križanke bodo lahko izbirali med stenskimi koledarji j za leto 1997 (Znamenitosti sveta, Barve narave in Cestni vladarji), ki jih poklanja
GP Grafika Prevalje, p. o.
IME IN PRIIMEK ................... PODJETJE	OZ.	NASLOV