Edizione per Testero — Inozemska Izdaja Leto LXXI	štev. 89 a
Naročnina mesečno 18 Lir, ca Inozem-»tvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ta Inozemstvo 65 Lir. Cek. rač. Ljubljana 10.650 za naročnina ln 10.349 za Inserat*. Podrobniea| Novo mesto«
Izključna pooblažfenka *a oglaSevanJe IfalTJansIčega In Injega izvorai lin ione Pubhlicitd Italiana S. A, Milana
Izhaja vsak dan zjutraj razfi ponedeljka ln dneva po praznika.
Orednlitvo ln oprava« Kopitarjeva 6, Ljubljana. o Redazione, Amministrazione« Kopitarjeva fc, Lubiana. i Telefon 4001-^005.	g
Abbunarnenti: Mesa 18 Lira. Estero, me-■e 31 50 Lire. Edi-
done domenica, an-no 34 Lba. Estero 65 Lir«. C C. P.l Lubiana 10.650 per £li abbonamentl, 10.349 per le in-atrtioni. Filiale« Novo me.to«
Concesslonarla e«elnslva per la pnhbHeH9 dl proventenza italiana ed nstera: Unione Pubhlicita Italiana S. A., Milano.
BoIIettino No 1059	I
Intensa attivita combattiva in Tunisia
Pronta reazione dei nostri reparti a tentativi di infiltrazione 18 veiivoii nemici distrutti
TI Quartier Generale delle Forze Arinate co-munica:
In Tunisia piit intensa attivita comhatti-va; tentativi di infiltrazione tli elementi avanzati urtavano nella pronta reazione dei nostri reparti.
Cacciatori dell'Asse abbattevano nesli scontri aerei della glornnta tredici apparecchi e lornin-zloni della nostra aviazione attaccavano ron la-rorcvoli risultati eoncentrainenti di mezzi coraz-znti.
Palermo. R n g u s a , Porto Torres (Sassari) L a Spezia souo state obiettivo di azioni di bombaraaniento da parte di quadrinio-tori americani. I danili sono ingenti a Palermo dovc il nuniero delle vittimo e stalo (inora accortuto in 38 morti e 09 leriti.
Vengono inoltre segnalati un morto e otto leriti a R a g u s a , quattro morti e sei leriti a Porto Torres.
Mon anrora prccisate le perdite subito dalla popolazione a La S p e z i a.
IJn velivolo nemico risulta distrutto dnlle artiglierie della (lilesa di Palermo. quattro altri dalla raccla italo germanica dei quali iiiio nel cielo di Catania, uno su Palermo e due a Maršal a.
5 nostri aerei nnn sono ritornati alla base.
Vojno poročilo št. 1059
Ostre brk v Tuniziji
Poskusi sovražnega vdora takoj odbiti od naših oddelkov 18 sovražnih leta! sestreljenih
u lavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
V Tunisu močnejše bojno delovanje. Vdorni poskusi prednjih oddelkov so sc zlomili ob takojšnjem odporu naših oddelkov.
Osni lovci so v letalskih dvobojih podnevi sestrelili 13 letal in oddelki našega letalstva so z ugodnimi posledicami napadali zbirališča oklepnih sredstev.
Palermo. Ragusa, Porto Torres (Sa-sari) in La Spezia so bili bombardirani od ameriških štirimotornikov. Skoda je znatna v Palermu. kjer znaša doslej ugotovljena škoda 38 mrtvili in 99 ranjenih.
Poleg toga je ugotovljen en mrtev. 8 pa ranjenih v R a susi ter 4 mrtvi in fi ranjenih v Porto Torres. Niso šo ugotovljene izgube prebivalstva v La Speziji.
Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno od protiletalskega topništva v Palermu, štiri nadaljnja od italijansko-nemških lovcev in sicer eno nad Catanijo, eno nad Palerinnm, dva pa nad Mar-salo.
Pet naših letal se ni vrnilo v oporišče.
Carlo Scorza - novi tajnik stranke
Na seji državnega vodstva stranke ja dal Duce navodila za delo v bodočnosti, se zahvalil dosedanjemu tajniku
Vidussoniju ter imenoval novega tajnika
Rim, 18. aprila. AS. Pod predsedstvom Duceja se je v Benešk; palači sešlo vodstvo fašistične stranke. Navzočni 60 bili vsi člani. Takoj po začetku seje je tajnik Vidussoni iuiel naslednji govor:
Stranka je v zadnjih desetih mesecih storila mnogo težkega in potrebnega dola, ki ga je nalagalo vojno slanje. Storila ga je po vaših smernicah, da bi čimbolj prepričala italijanski narod o kategorični zahtevi, da moramo vse in vsi žrtvovati za vojno in za zmago. V zvezi z vsem tem po vsej pravici meni, da je bila kos velikim nalogam sedanjega zgodovinskega časa, zlasti s tem, da je vso notranjo fronto strnila v enotno črto, kar je nepobilno jamstvo, da fašistična Italija z nezlomljivo odločnostjo koraka proti ciljem, ki sle jih Vi, Duce, zapisali na prapore Revolucije. Stranka je za dosego teh ciljev delala z vsemi razpoložljivimi silami, ki jih je še stopnjevala bodisi na političnem področju, kakor tudi na področju duhovnega, gospodarskega, podpornega in propagandnega udej-stvovanja. Večkrat sem Vam lahko, Duce, v navzočnosti narodnega vodstva poročal o do-eženib uspehih na raznih področjih. Dovolite, da Vam danes, Duce, povem samo še to. da je širokopotezno podporno delo, ki ga-je 6tranka izvedla z največjo plemenitostjo v zadnjih 16 mesecih, dala bojevnikom in njihovim rodbinam, delavcem in vsem, ki najbolj čutijo težave vojne, občutiti V60 globoko povezanost stranke z njimi. V tem se je posebno izkazal urad za bojevnike, ki je končal zelo plodno delo glede podpiranja svojcev pripadnikov vseh vrst orožja, za kar je prejel številna priznanja. Posebna skrb je bila nadalje posvečena protiletalski obrambi in brezhibnemu preseljevanju prebivalstva, ki je moralo zapustiti svoje kraje. Organizacija je tukaj pokazala vse svoje 6ilne sposobnosti in dajala svojo pomoč slehernemu, ki je bil prizadet zaradi barbarskih letalskih napadov. Ob številnih obiskih po prizadetih krajih smo mogli na lastne oči opazovati učinkovitost te pomoči. Tudi ob mojem zadnjem potovanju po Siciliji sem se prepričal o velikih koristih izdanih navodil in ukrepov. Prav pri tem obisku sein mogel tudi ugotoviti, da je ta olok pripravljen prestati še žrtve in da je v svoji vdanosti do domovine odločen vztrajati in prenesti vsakršno preizkušnjo.
Tudi za reševanje vseh gospodarskih vprašanj je stranka često prispevala v odločilni obliki. Življenje naroda teče sedaj že 6koraj tri leta v vojni v ozračju globokega umevanja in neomajne zve-slobe. Stranka se je s požrtvovalnim delom svojih voditeljev in svojih pristašev postavila v ospredje z nepopustljivo gorečnostjo povsod, kjer je bilo treba največ postaviti na kocko in kjer je bila njena navzočnost najbolj potrebna. To je uspeh, ki Vam ga, Duce, prediaga stranka kot resnični in najbolj zgovorni obračun svojega dela na duhovnem in propagandnem področju, to je uspeh njenega prizadevanja za osvojitev src vsega naroda.
Duce, po 16 mesecih, v katerih sem z zvestobo črne srajce in zanosom bojevnika izpolnjeval Vaše zapovedi. Vas v zavesti, da sein docela izpolnil svojo dolžnost in se pokoraval goreče in spoštljivo idealom revolucije, prositn, da mi dovolite izročili
Zaušnica za junake divizije »Folgore«
Rim, 19. aprila. AS. Družine članov divizije »Folgore« so v rimski baziliki Svete Marije Angelske imele slovesno mašo in Rcquiem za padle junake slavne divizije »Folgore«, ki so se v Afriki žrtvovali za domovino. Na središču cerkvene ladje je bil velik katafalk. pokrit s trikolorumi in obrobljen s svečami. Ob katafal-ku so bili lovorjevi venci Duceja, divizije »Folgore« in divizije »Neinbo«. Tega 6trogo verskega obreda so se udeležili zastopniki Kraljevske hiše iu zastopniki naroda v vojni. Nav-
zoč jc bil maršal Italije Bastico. Ob straneh velikega oltarja so bile poleg članov družin padlih zlate kolajne, pohabljenci, ranjenci in praporščaki s prapori in zastavicami vojaških organizacij. Pri katafalku je bil oddelek divizije »Folgore« ter zastopstvo Oboroženih sil. Mrtvaške obrede je opravil vojaški škof mons. Bartolomasi. stregli pa so 11111 kaplani in duhovščina župnije Svete Marije Angelske. Pevci le cerkve pu so pod vodstvom mojstra Autonclli-ju zapeli odlomke svetih pesmi.
Določila za praznovanje »rojstva Rima«
Rim, 19. aprila. AS. Strankin Naredbeni list ; fašistične stranke pravi: Rojstvo Rima in praz- 1 nik dela bodo vsi izdelovalni sloji naroda praznovali 21. aprila z vsem navdušenjem. Za tovarne in poljedelska podjetja bodo zvezni tajniki v j sodelovanju s sindikalnimi organizacijami in Zavodom za fašistično kulturo določili tovariše pohabljence in bojevnike, ki bodo delavcem pojas-
Cordell Hull zopet izjavlja
Buenos Aires, 19. aprila. AS. I z. \Vasliing-tona poročajo, da je Cordell llull v neki svoji izjavi zanikal glasove o obstoju angleško-ame-riškega sporazumu glede meja povojne Poljske. Minister Eden je sprejel včeraj vse zunanje, ministre begunskih vlad v Londonu in se^ z njimi posvetoval o številnih vojaških vprašanjih po vojni. Nato jc poročal o svojem potovanju po Združenih državah in Kanadi. Listi pravijo, da je to zborovanje trajalo tri uro in jc nudilo možnost za »svobodno razpra-Ijunje«.
Izgube 50. angleške divizije
Lizbona, 19. aprila. AS. Angleški tisk objavlja uradno poročilo o trdih bojih 50. angleške divizije, ki je med 18. in 25. marcem zaman skušala predreti Murethovo črto zaradi sijajnih protinapadov prve italijanske armade-Vročilo priznava krvave angleške izgube in
S »glasa, du bo vojno pokopališče, ki je nastalo u protitankovskem jarku, ostalo priča velikih angleških žrtev.
mandat v Vaše roke. Spričo potrebe, da je treba dali več in še pomnožiti sile, da se vzdrži breme povečano odgovornosti, čutim za dolžnost, da Vam povem, da ne morem zahtevati od sobe več zaradi ran, ki sem jih dobil v vojni in ki omejujejo možnosti mojega dela Moje življenje kot fašista, Duce, je Vaše z vsem priznanjem in vso vdanostjo. Hvala Vam, Duce. čakam na Vašo zapoved.
Vsi navzočni so poročilo Vidussonija sprejeli z dolgim in živahnim odobravanjem.
Duce ja poudaril pomen tega odobravanja, se s toplimi besedami zahvalil Vidussoniju za izpolnjeno delo, nato pa sporočil, da jc določil za Vidussonijcvega naslednika sedanjega podtaj-nika fašistične stranke Carla Scorzo, v prepričanju, da bo ta bojevnik Iz mnogih vojn ter skvadrist in navdušen fašist od prve ure kar naj-
odločneje nadaljeval izvajanje Ducejevlh smernic. Duce je nato imel štirideset minut trajajoč govor, v katerem je podal smernice za delo v neposredni bodočnosti. Njegove besede so zborovale! pozdravili z velikimi ovacijaini.
Novi tajnik stranke Eksc. Garlo Scorzo prevzel posle
Rim, 19. aprila, s. Včeraj je bila na liktor-skem sedežu izmenjava v tajništvu stranke med odlikovanccm z zlato kolajno Aldom Vidussonijem in eksc. Carlom Scorzo. Po izmenjavi sla se novi in bivši tajnik stranke vspremstvu članov državnega dlrektorija poklonila pred spomenikom padlih ter položila preden šopke cvetja.
Boji pri Msvorosijsku
Na ostalih odsekih je bilo odbitih nekaj sovjetskih napadov • Ena angleška hitra topničarka potopljena, tri pa poškodovane
aprila. Nemško
Hitlerjev glavni stan. 19. vrhovno poveljstvo objavlja:
Južno od Novorosijska se nadaljuje f,i-valino bojno delovanje. Letalstvo je izvedlo lei.ke napade na sovražne postojanko ter na preskrbo-valna oporišča na obalskcm področju Črnega morja.
Na nekaterih odsekih ostalega vzhodnega bojišča so bili odbili krajevni sovjeUki napadi.
Na tuniškem bojišču je polrknl dan na splošnem mirno. Pristaniško področje A l žira so ponovno bombardirala bojna letala nemškega letalstva.
Pri ur L i pomorski bilki v jutranjih urah dno 18. nprila so nemške zaščitne sile pred nizozemsko o ti a I o potopile eno angleško hitro top-ničarko ter druge iri težko poškodovale. Ena lastna ladja je bila potopljena.
Položaj v funiški bitki
»Stampa Sera*1 objavlja naslednji članek o liorbi v Tunisu: Itorba v Tunisu se je i»o izpraznitvi Suse stisnila v se vernovzhodni del Tu-nisa, ki ga brani razvrstitev v obliki polkroga. Zadnja poročila govorijo o ostrih, toda krajevnih bojih: to pomeni, da se morajo angleško-ameri-š'a,- armado reorganizirati in se od pomoči od IcSkih izgub, preden bodo lahko obnovile ofenzivo večjega obsega. Brez vsakega prerokovanja o izidu te bitke, ki še ni stopila v odločilno razdobje, se da ugotoviti naslednje:
1. Osne čete se nahajajo na obrambnem bojišču, ki je globlje iu ima gostejšo obrambo ter
nioFnejSo odpornost kakor na postojankah, kjer so se liorile v prejšnji fazi.
2.	Zveze z. zaledjem so zagotovljene z dobro cestno mrežo, ki zagotavlja italijansko - nemškim oddelkom v bodočih bitkah mnogo prednosti.
3.	Pokrajina, ki jo zasedajo osne sile, ie v njihovih rokah od preteklega novembra; pel mesecev časa od takrat eotovo ni preteklo neizrah-lienih za okrepitev obrambnih postojank. Na drugo stran bilance je treba vreči zgneteno silo nasprotnih armad, ki se je pokazala v bitki za Marcih.
Regent Horthy obiskal Hitlerja
Hitlerjev glavni stan, 19. apr. AS. Madžarski regent Nikolaj I!orlhy je 16. aprila odpotoval v Hitlerjev glavni stan na obisk, ki je trajal dva dni. Hitler in regent sta med razgovori pretresla vprašanja, ki so v zvezi s splošnim političnim položajem ter z bojem zoper skupne sovražnike
Politični razgovori, katerih se je udeleževal nemški zunanji minister von Ribbentrop, ter vojaški posveti med maršalom Keitelom ter načelnikom madžarskega glavnega stana generalom vitezom Francem Szombathclyjem so potekali v duhu orožnega bratstva in zgodovinskega prijateljstva med Nemčijo in Madžarsko.
Hitler in madžarski regent sla znova potrdila svoj neomajni sklep voditi do končne zmage boj
zoper boljševizem in njegovo angleško-ameriško zaveznike. Madžarski narod, ki je že nekoč okusil boljševiško strahovlado, se bo z ramo oh rami boril s silami troine zveze do popolne odstranitve nevarnosti, ki grozi obema narodoma, in bo vso svoje sile uporabil za dosego cilja, ki ga vsebuje pojm evropske neodvisnosti in življenjske važnosti madžarskega ljudstva.
Madžarskega regenta so poleg načelnika glavnega stana spremljali še hrigadni general Bruns-vvick pl. Koroinpa. opolnomočeni minister pl. Szent-mikloszy ter polkovnik vitez Gabrijel GerIoszy pl. Alszoviszoka. Razen tega sta se snidenja udeležila nemški opolnomočeni minister v Budimpešti von Jagovv ter madžarski opolnomočeni minister v Berrlinu.
Današnji zavezniki:
Sovjetska enciklopedija o Churchillu
njevali napredek, ki uvršča fašistični režim glede socialne zakonodaje v prvo vrsto vseh držav Dopolavoro bo priredil igre za tiste, ki so pri delu postali invalidi ali pa so kot delavci v bojih bili pohabljeni Ta dan bodo izročena častna odlikovanja pohabljencem zaradi dela. odličja vitezov dela ter zvezde za zasluge pri delu Fašistične obiskovalke bodo šle k družinam delavcev, ki so pod zastavami, in jim nesle izraze skrbnega zanimanja stranke zanje. Člani vladnih organizacij bodo obleki predpisane kroje brez odlikovanj.
.ia
Rim,
ki
je
19.
bil
aprila. Sovjetska encikloncdi-objavljenn z vsemi uradnimi blagoslovi in ki se hvali, da je popolna, nam kaže. kako mislijo sovjetski državljani o Churchillu. Znano jc, dn je angleški ministrski predsednik velik prijatelj boljševiško Rusije. To je dobesedni prevod iz opisa Churehillovcgn življenja, objavljenega v 4I>. in 416. koloni enciklopedije:
»Churchill \Vinston (rojen 1874). Največji sovražnik sovjetske Rusije (Lenin). Kot notranji minister si je nakopal globoko sovraštvo delavskega razreda s ponovnim streljanjem v mase stavkajočih in z organizacijo kruinirov, sestavljenih iz bivših častnikov, študentov in uradnikov ter je bil pospeševalec besnih napadov na voditelje gibanja za žensko volilno pravico.
'\\
Žilavi letalski boji v Sredozemlju
Vojno področje, 19. aprila. AS. V zadnjih 48 tirali so bili oddelki italijanske letalske armade izredno delavni nad Sicilskim prelivom ter nad Sicilijo. 16. ob zori so lovci pri križarjenju nad srednjim Sredozemljem zagledali južno od rtiča Grnnitola nemška ogledniška letala v boju z dvema sovražnima lovcema. Italijanska letalu so takoj začela braniti nemška letala ter prisilila sovražnika, da jc opustil napad. Naknadno je bilo eno sovražno letalo sestreljeno, drugo pa zelo obstreljeno. Naši so biti nato napadeni od šestih »Spitfirejev«, in so se jih spretno otresli. Istočasno je nek drugi lovski oddelek prav tako nad Sicilskim prelivom napadel dva »Spitfirac in enega sestrelil. Tretja putrola lovccv je medtem zagledala kakih 50 km južno od Pantellerijc dva sovražna
rušilca, ki so jih ponoči napadale naše torpe-dovke. Na eni ladji jc divjal velik požar. Ščitili so jo številni »Bcuufightcrji« in štirje »Spit-fireji«. Pri našem napadu sla bila en »Beau-figliter« in en »Spitfirc« sestreljena. Naša in nemška ogledniška letala so nato videla, kako je eksplodiral goreči rušilec in sc nato potopil 60 km od Pantellerije. Drugi lovci so ščitili naša jiomorskn sredstva nu področju, kjer je bila potopljena sovražna ladja, dočim so vodna letala priletela na pomoč in pobirala brodolom-ce iz neke naše torpedovke. ki sc je ponesrečila v nočni bitki in se je po/neje potopila. Italijanska letala so sestrelila tudi neko sovražno letalo pri napadu na neko našo zračno spremljavo na poti v Tunis. Včeraj jc bil sestreljen ludi en auierikanski »Curtiss Z 40«.
j Kot mornariški minister v zadnjih letih : pred svetovno vojno je Churchill neutrudno j zagovarjal vojno proti Nemčiji in jo zbral mornarico v Severnem morju ter jo mobiliziral. dokler ni izbruhnila evropska kriza. V začetku sovražnosti je Churchill postal vojni minister ter je izvedel nekaj ponesrečenih poskusov, da bi si pridobil nekaj lovorjev kot voditelj armad in vojaških pošiljk v Anvers in v Dardanele. Med imperialistično vojno jc Churchill z. Lloyd Georgom prehodil vsa pota koalicije s konservativci. Od junija lela lil? je Churchill kot minister za oboroževanje vztrajno delal za podaljšanje imperialistične vojne »do zmagovitega konca«.
Od izbruha oktobrske revolucije v Rusiji je Churchill posegel vmes kot ideolog in prijatelj intervencije. Kot vojni minister jo organiziral in podpiral bele armade. Po porazu intervenistov in najemnikov bele garde Churchill ni opustil svojih protisovjetskih načrtov, marveč jo nadaljeval delo zu nabiranje iti organiziranje protisovjetskih sil.
Ko se je znova vrnil v konservativno stranko, je postal leta I0J4 finančni minister v Baldvvinovi vladi. Napisal je »Spomine«, katerih peti zvezek jo izšel v ruskem prevodu (Moskva I0"2) z. naslovom »Svetovna kriza«. V njem odkrito govori o nesporazumu med zavezniki nn koncu svetovne vojne ter o pomoči angleške vlade za belo armado, ki jo v pogovoru s Snvinskim nazivu »Moja armada«. V zadnjih letih se je Churchill posvetil časnikarstvu.«
Naročajte »Slovenca«!
Sestanek šolske organizacije
Dne 17. t. m. je bil v avli fizičnega instituta ljubljanske univerze prvi sestanek v tem letu, na katerem so se zbrali odsekovni zaupniki in voditelj šolske organizacije za ljubljansko pokrajino. Sestanku je predsedoval vseučiliški profesor Ri-hard Zupančič, predsednik organizacije. Njemu ob strani je stal izvedenec profesor Evgen Duprč Theseider iz istega vseučilišča. Poročilo je podal glavni tajnik ravnatelj Leopold Pajk.
Sestanek je imel namen, da poda poročilo o vsem dosedanjem organizacijaskem delovanju ter da navodila voditeljem za nadaljnjo delovanje. Predsednik je poleg tega poročal tudi o ukrepih, ki so jih izdale oblasti ali pa on sam, da se zagotovi vedno boljše delovanje organizacije. Ekscelenca Visoki komisar je poleg izvedenca pri pred-sedništvu ler njegovega namestnika dr. Decia Gia-cona imenoval pri vsakem odsekovnem zaupniku izvedenca, in sicer dr. Vita Papaluca, Galilea Gen-tilea, Maria Manzinija ter Iluga Cavalloltija. Predsednik je sporočil, da bodo oblasti dobrohotno oučile vprašanja, ki jih bo predsedništvo orga-
nizacijo predložilo. Ta vprašanja se nanašajo na najbolj nujne in upravičene potrebe članov. Nato je sporočil, da ima namen čim hitreje oskrbeti za ustanovitev pisarn po različnih odsekih, zlasti tistih, ki so najholj številni, da bodo v njih mogli imeti člani na razpolago knjige in revije. Pri tem predsednik tolmači le posebno željo Visokega komisarja. V isto poglavje spada tudi predvideno organiziranje tečajev za tehnično pripravo predavateljev in knjižničarjev.
Nato je povzel besedo izvedenec profesor Evgen Dupro Theseider. Sporočil je udeležencem pozdrav Eksc. Visokega komisarja ter zagooovil, da bo storil vse in pomagal predsedniku pri njegovi nalogi, kakor tudi, da bo podpiral Člane v njihovih potrebah, da le poknžejo duha lojalnosti in sodelovanja. Končno jo glavni tajnik poročal o notranjem delovanju organizacije, ki sedaj v vsej pokrajini šteje 1061 članov. Nato so voditelji skupin predložili predsedništvu nekatera vprašanja, ki se tičejo posameznih odsekov.
Cvetja nedelja v pravem pomenu besede
če ne bi imela včerajšnja cvetna nedelja svojega starega in tako častitljivega imena, bi jo lahko nazvali praznik cvetočega drevja. Pomlad v drevju je dosegla svoj višek kakor da bi so hotela priključiti dobrim ljudem, ki so si oskrbeli oljke in pisane butarice ter pohiteli z njimi v cerkve, kjer so praznovali praznik Gospodovega slovesnega vhoda v Jeruzalem. Lepo je bilo videti zlasti otroke, ki so se že dolge dni veselili procesije z zelenimi šopi v rokah. Mladini so navezali v butarice pomaranč in jabolk, odrasli so nosili večinoma oljčno vejice.
V južnih krajih nosijo na cvetno nedeljo v procesijah palmove vejice — simbol Gospodove zmage nad glavarjem smrti, in pa oljčne vejice, simbol miru, ki nas druži z Bogom; pri nas so so uveljavile zelene butarice z vejicami božjega drevca, brinja, resja, bršljana, cvetočega drena in podobnega. Na deželi nosijo velike butare, ki se gajo do vrha cerkvenih oken, v Ljubljani in okolici pa so prišle v navado manjši pisani šopi. S temi bodo okrasili meščani velikonočno mizo, kmetje pa bodo zataknili blagoslovljeno zelenje pod strehe, da bi jih sv. Florjan varoval ognja. V isti namen, jih bodo poleti v urah nevihte in groma metali na ognjišče.
Cvetna nedelja pomeni prehod iz postnega časa v velike praznike Gospodovega vstajenja. Letošnja cvetna nedelja je bila nenavadno topla in zdelo se je, da je pomlad dosegla svoj višek. Že v zgodnjih dopoldanskih urah so se podali ljudje, ki so količkaj utegnili, na sprehode. Večina bo jih je držala prijaznih ulic mirnih mestnih predelov, zelo veliko pa jih je krenilo tudi na Šišenski hrii), na Golovec ali proti Rožniku.
Posebno lepi so bili pogledi na ljubljanske sadne vrtove, ki so žareli v nežnih barvah in iz-puhlevali prijetne vonjave. Japonci bi dejali, da
]_• DALE CARNEGIE
Kaho si pridobiš prijatelja
Ko je bil Roosevelt newyorški guverner, je podvzel zelo važne reforme, no da bi pri tem pri-
i i •	___111: X___ „„1... I! 1.! cn oa lom rP-
Uradni razglasi
Sprememba cen soli in vžigalic
V	vremenu se ie 40 mučenikov odrezalo
Ljubljana, 19. aprila.
Končana je vremenska doba 40 mučenikov, ki si jih je naš kmetovalec izbral kot nekak mejnik, ko mu kažejo, kakšno bo približno vreme od' 10. marca na dan njihovega godovanja tja do 20. aprila. Letos je bil prvi dan lep in sončen, takšen tudi zadnji. Pri pregledu vremenske kronike lahko vidimo, da je bila večjidel ta doba zadnja leta lepa in sončna, bila pa so tudi leta, ko so bili prav v tej dobi hudi nalivi in celo povodnji.
MuSeniki so končali svojo vremensko dobo z izredno visoko dnevno temperaturo, ki ni navadna za aprilske dneve. V soboto in nedeljo je bilo tako vroče, kakor da bi bili prestopili vse prvo-majniške dneve ter bi 6e preselili že v zadnjo dneve maja in prve junija. Tako visoka dnevna temperatura je navadno zaznamovana junija I Lepi in vroči dnevi so bili ugodni za prve kopalce na prostem. Voda pa še ni primerno topla ia zato so se kopalci bolj sončili.
V	40 dneh smo letos zaznamovali 8 deževnih dni in skupno le 38.7 mm dežja. Največ dežja je padlo 30. marca, ko ga je dežomer nameril 14.o milimetrov in pa 12. aprila, ko je bilo 6.6 mm dežja. Letos sta marec in april doslej bila brez snega. Druga leta je marca še močno snežilo. Padale so goste in debele snežinke, ki jim pravimo »beraški gnoj«. Letos smo imeli zadnji sneg 16. februarja. Od tega dne do danes nas niso motili snežni kristali.
V	dobi 40 mučenikov smo imeli 16-krat jutranjo temperaturo pod ničlo, najnižja je bila 17. marca v sredo zjutraj, ko je bilo —4 stopinje Celzija. Dnevna temperatura pa je prav zadnje dneve dosegala prave rekorde. Razmeroma visoko je bilo v tem času tudi stanje barometra. Navadno je bil zračni tlak nad normalo 764 mm, le 8. aprila je bil rekordno nizek s 749 mm.
Kako je bilo lani v dobi 40 mučenikov? Bilo je 20 deževnih in 20 lepih dni. Dežja je padlo v tem času do 90.5 m/m Kmet se aprila splosno dežja veseli, kajti star vremenski rek naglaša: »April hladen in deževen, kmet jeseni sena ne bo reven«.
Leta 1041 je doba 40 mučenikov zaznamovala 15 deževnih dni in 145.7 m/m dežja.
Leta 1940 so mučeniki prinesli skoraj slično vreme kot letos. Bilo je samo 8 deževnih dni, toda nekoliko več dežja, ko ga je bilo 87. 3 m/m. Tudi takrat so bili dnevi prav vroči
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je s svojim odlokom od 16. aprila odredil, da se začenši z 20. aprilom spremeni prodajna cena za sol in vžigalice in sicer takole:
prečiščena sol doslej kilogram 4 lire, poslej 6 lir:
vžigalice švedska vrsta doslej škatljica 0.25 lire, poslej 0.40 lire.
Odobritev pravil Društva uslužbencev državnih industrijskih podjetij
Službeni list za Ljubljansko pokrajino z dne 17. aprila 1943 prinaša odločbo Visokega komisarja, s katero se potrjujejo pravila Društva uslužbencev državnih industrijskih podjetij Ljubljanske pokrajine. Tekst pravil je objavljen v Službenem listu.
Izmena ratifikacij glede konvencije, sklenjene med Italijo in Hrvatsko, za preprečevanje dvojnega obdavčenja z neposrednimi davki
Dne 27. februarja 1943 sta bili izmenjani v Rimu ratifikaciji glede konvencije, sklenjene dne 27. oktobra 1941 v Zagrebu med kraljevino in Ne-zavisno Državo Hrvatsko, za preprečevanje dvojnega obdavčevanja z neposrednimi davki.
Konvencija je bila odobrena z zakonom z dne 7. maja 1942-XX št. 853.
Imenovanje upravnih organov Zavoda za likvidacijo imovin upornikov
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odloča:
Izredni komisar Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, imenovan z odločbo z dno 6. novembra 1942-XXI št. 100, neha poslovati.
Za člane upravnega sveta Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, se imenujejo:
1. fašist odvetnik Alojzij Pilo, predsednik, 2. kapitan odvetnik Kamilo Zambruno, predlagan po Eksc. Poveljniku XI. armadnega zbora, 3. fašist Enco Sellonni, predlagan po Zveznem tajniku PNF, 4. fašist odvetnik Karel Chersi, predlagan po inšpektorju za pravosodje pri Visokem komi-sariatu, 5. fašist inž. Viktor Masera, predlagan po Pokrajinskem korporacijskem svetu.
Za člane nadzorstvenega odbora omenjenega zavoda se imenujejo: 1. fašist Franc Bullo, načelnik računovodstva Visokega komisariata, predsed-
so praznovali praznik cvetočih češenj. Nekatera g drevesa so bila tako bela, kakor da bi bila posuta g z lahkim pršičem. Marelica in dren sta že odeve- ■ tela in zdaj je na vrsti skoraj vse ostalo sadno ■ drevje hkrati. Breskve drhtijo v lahkih rožnatih g barvah, češnje in višnje v snežnobelih, pa tudi ■ hruške ne marajo zaostajati za njimi. Te dni so B so odprli še prvi cvetovi na jablanah in slivah. 3
Resnično prijetno in podžigajoče je gledati g podvzel zelo važne reforme, no da m pri tem pn-lo dni v cvetoče sadovnjake, uživati v razkošnnih ■ zadel visoke politične osebnosti ki so se tem re-barvah in prisluškovati brenčanju tisočerih čebel, g formam protivile. Storil pa je takole: ki se muzajo v cvetju. In ko se tako oziraš po n >Ko je šlo za prevzem kake važne službe, dolgi vrsti sadnega drevja, zagledaš nekje v kroš- ■ sem prosii te osebnosti, da mi priporočo svoje va-nji ptičje gnezdo s potrpežljivo samico, ki vali. B rovance. Najprej so mi predstavili kogar koli, Samca ni v bližini, je menda preveč lepo v širni ■ kakšno nitlo. Rekel sem jim nato, da bi imeno-okoliri, kjer je že obilo paše in toliko čivkajoče ■ vanje te oscimosti ne dobilo ugodnega odmeva v druščine. Spomniš se novega življenja, ki ga jo a javnosti. Nato so mi predstavili koga drugega, o prinesel toplejši letni čas in kar nekam vedrejše a katerem ne bi mogel reči nič slabega, dobrega ti utripa srce.	Jj pa tudi ne zopet sem izjavil, da ta kandidat
Popoldne so prišle na sonce tudi gospodinje, a §e n0 bi ustrezal javnemu mnenju in sem prosil ki imajo ves teden opravka z delom v kuhinjah H zat0i da b; mj preskrbeli koga bolj primernega, in stanovanjih. One, ki nimajo koščka zemlje, da g Njihov tretji kandidat bi na vse zadnje še priiel bi ga obdelovale, so se željno ozirale po bujnih a v poštev, a ideal vsekakor ni bil. Zahvaljeval sem toplih gredah in po vabljivih lehah, kjer bo kina- B se jim( jih prosil, naj mi predstavijo še četrtega lu polno dobrot, potrebnih za gospodinjstvo. Mar- g in ;>b 'k0ncu so mj imenovali ravno moža, ki bi sikatera pohvalna beseda je padla na popoldan- g ga jaz sam izbral. Z globokimi izrazi hvaležnosti skih sprehodih v pohvalo snujoči naravi in lju- g za njjh0vo izdatno pomoč sem umestil tega kan-bemu soncu, ki ji daje moči. Lepo vreme se je g djdata jn jim prepustil v celoti zaslugo za srečno poznalo tudi v gostilnah in kavarnah, kjer je bilo a izbiro Vzbudil sem jim vtis, da sem sprejel manj obiskovalcev kakor druge nedelje. Pač pa H njj|lov predlog zgolj njim na ljubo, a da sem kot je bilo prav dobro obiskano gledališče, kjer so g protiuslugo pričakoval, da bodo tudi oni storili gledali času primerno predstavo »V času obi- u kaj zame rn res sem ujjvai njihovo podporo pri skanja«.	■ mnogoštevilnih važnih reformah.«
Prijetno utrujeni so se vračali ljudje proti B	,
večeru k svojim ognjiščem. Z zahajajočim koncem, g Ali ste opazili, da se je Roosevelt vedno kaki je vabilo' na (nežnejše barve s cvetočih sadov-■ zal pripravljenega posvetovati se z drugimi,, spre-njakov, je popuščala prelest letošnje cvetne nede-■ jemati njihove nasvete, in pnšedši do zaključka, 1 je. Proti večeru so spet mnogi pohiteli v božje g prepuščal njun zaslugo izbiro in jim vzbuja vtis, hramove k velikonočni duhovni obnovi, ki se vrši B da je predlog bil popolnoma njihova misel, te dni za razne stanove ali pa samo h kratki mo- g Neki trgovec z avtomobili hi moral nekomu litvi, zakaj še smo v svelem postnem času in do ■ prodati avtomobil, pa mu to nikoli uspelo. Vedno praznika vstajenja nas loči teden dni.	■ je nastopila vmes kakšna težava. Končno sem mu
S svetoval, naj spremeni metodo. Govori naj naku-
■	povalcu tako, kakor da bi dajal on iniciativo. Dati
■	mu mora vtis, kakor da bi bila ideja njegova.
■	Nekaj dni za tem je nek naročnik hotel za-
■	menjati že rabljen avtomobil z novim. Trgovec je nik, 2. tašist Ivan Batista Gastaldi, predlagan po S Poral)il to Priljko' Poklical na telefon nakupovalca Zveznem tajniku PNF., 3. fašist rag' Hubert To- ■ ter ga prosil, da pride k njemu, ker potrebuje nje-soni, predlagan po Pokrajinskem korporacijskem H govega nasveta. Bil je prepričan, da mu ho rablje-svetu. g no vozilo všeč. Ko ta pride, mu trgovec reče: »Vem,
mesec in zapade nepreklicno 17. maja 1943.
Gospodarstvo
■	da ste zelo izkušen in se spoznale na ceno avto-
PA7IV Bnčfno hrsnilnipo	B mobilov. Ali bi hoteli pogledati ta avtomobil in
POZIV POSine nranimice	■ mi datlf koliko	7,ahtevati za zamenja-
Glede na poziv lastnikom čekovnih računov, g vo?< »iikupovalec se je kar cedil od zadovoljstva; ki je bil objavljen v Službenem listu za Ljubljan- ■ končno se je le našel nekdo, ki je priznal njegovo sko pokrajino št. 14 z dne 17. februarja 1943, da JJ izkušenost. Ogledal si je avtomobil, ga preizkusil pismeno prijavijo svojo terjatve, objavlja sekve- B jn siednjiC izjavil, da bi za tri sto lir bil priprav-ster Poštne hranilnice v Ljubljani, da morajo te B jjen skleniti dobro kupčijo! »Bi bili pripravljeni terjatve pismeno prijaviti vsi lastniki kakega Ce- ■ kupili ga za to ceno?« »Brez. dvoma!« Saj je bila kovnega računa pri bivši Poštni hranilnici v Beo- a ocenitev njegovo delo! Pogodba je bila takoj gradu, Zagrebu in Ljubljani ali pri kateri drugi ■ sklenjena!
bivši podružnici, ki imajo svoj domicil ali sedež ■ Neka bo,ni5nica je morala kupiti celotno na-v Ljubljanski pokrajini ali v ostali kraljevini Italji. a 0 za X-žarke in Sef-primarij je bil že do kon-
Obveznost prijave se nanaša samo na imovi- ■ ^ naveličan dolge vrste trgovcev, ki so ponujali no, ki je nastala na čekovnih računih pred lo. apn- g svoje predme.te ?a ,lvami njih prednosti. Med nji-
lom 1941.	■ ,ni je bil nekdo, ki je pisal ravnatelju bolnišnice
Prijavo je poslati čimprej Poštni hranilnici v g nasiedaie pjemo.
Ljubljani po občini, v kateri bivajo lastniki čekov- g Oklenili smo v zadnjih dneh nabavo aparatov mh računov (ali imajo sedež) ki mora na sami ■ za x.žai.ke. Niso popolni, kar dobro vemo, a naša prijavi potrditi navedbo predlagateljevega domi-■ ždja = da iih iz'popolninlo čimbolj mogoče. Zelo "La.I8®leen a bi Vara bili hvaležni, če bi si lahko odtrgali toliko
■	časa in prišli k nam ter nam dali Vaše upoštevano
■	mnenje o vsem, kar bi bilo mogoče storiti, da bi g bili ti stroji bolj popolni in bi res 6lužili svojemu
■	namenu. Vedoč, da ste zelo zaposleni, me bo ve-. . . i9ixi 5 selilo, da Vam lahko pošljem svoj avtomobil ob
Elektrotehnični vajenski tečaj g uri, ki jo boste vi sami doiočiiu
V navzočnosti strokovnjaka Visokega komisa- ■ »Zelo sem bil začuden,« pripoveduje zdravnik, riata za Ljubljansko pokrajino g. drja. Alesani-ja a ^ko sem prejel to pismo; začuden in počaščen. Saj Silvia je bil dne 17. t. m. ob pol 12 v prostorih B je bj|0 prvič, da me je nekdo vprašal za moje mne-Rokodelskega doma v Petrarcovi ulici zaključen g nje glede teh aparatov. Odpovedal sem se nekemu specialni pripravljalni elektrotehniški ^ vajeniški a vabilu na kosilo in rajši šel na ogled teh strojev; tečaj, ki ga je priredil Odsek za obrtništvo Zdru- B naravno je, da sem jih takoj naročil za 6vojo ženja industrijcev in obrtnikov za Ljubljansko g bolnišnico.«
pokrajino s podporo Visokega komisariata. Te- a Woodrow Wilson, predsednik Združenih držav, čaj se je pričel dne 29. marca^ in je trajat tri a je ..j yeUko zaupanje do polkovnika Edvarda tedne s celodnevnim poukom Tečaj je obiskovalo „ Houseja. obrača| se je nanj za nasvet rajši kakor skupaj 18 elektroinstalaterskih vajencev iz ljud- g na yse druge -|ane v,ade a kako je prjv,o do tega ljane in ostalih krajev pokrajine Na tečaju so n silne Housevega vpliva na Wilsona? House sain predavali inženirji in mojstri iz šole in prakse ~ e to]e. slečede predmete: teoretično elektrotehniko, stro- > 1	'
jeslovje, mehansko tehnologijo in računstvo. Med g »Brz, ko sem spoznal predsednika sem videl, tečajem so si vajenci ogledali električno centralo g da je potrebno vzbuditi v njem občutek, kakor da Mestne elektrarne ljubljanske in usmerjevalno % je ta ali ona ideja zrasla v njegovi glavi, hkrati pa postajo električne cestne železnice. V letošnjem g delati lako, da so je on po malem za stvar zanimal, letu je to že drugi tečaj, ki ga je priredil Odsek g Nekoč sem odšel v Belo hišo ter mu dal na-za obrtništvo za" teoretično strokovno izobrazbo $ svet, ki 6e mu ni zdel ugoden. Na svoje največje vajeniškega naraščaja. V programu je še več po- j« začudenje pa sem čez nekaj dni slišal predsednika, dobnih tečajev za druge obrti.	" kako pripoveduje o isti zadevi, kakor da bi zrasla
Uspeh tečaja je prav dober, kar je razvidno b na njegovem zelniku.« iz ocen, ki so jih prejeli udeleženci iz posamez- g House je 6eveda skrbno pazil, da ni zahteval nih predavanili predmetov.	SVoje avtorske pravice. Njemu je pač šlo le za
*	g uspeh, ne pa za to, da bi bila ideja prav njegova.
Zadruge na jugovzhodu Evrope. Na Dunaju » Šel je celo dalje: javno je poudaril, da je ideja je bil dne 14. t. m. osnovan Zavod zu jugovzhodne g Wilsonova._
Pomnimo, da so V6i ljudje kakor Wilson in Naloga"zavoda je negovatf odnošaje med nemški- g uporabljajmo vedno in povsod tehniko polkovnika mi zadružnimi organizacijami in zadružnimi or- ■ Houseja.
ganizacijami jugovzhodnih držav. Zlasti se bo no-g Nekoč se mi je zahotelo iti na letovišče. Pisal zavod zanimal za kmetijsko zadružništvo v a sem potovalnemu uradu, da bi dobil tozadevna po-
jugovzhodnih državah.
Malo mesto Darmstadt je bilo večkrat deležno obiska tega ali onega člana ruske vladarske hiše. Kot domovina eno ruskih caric .e imelo mesto tudi svojega ruskega poslanika. To rusko poslaništvo v Darmstadtu je izsilil Aleksander III. zaradi okoliščin, ki bomo o njih pozneje govorili. Pripominjamo, da je imela vladarska hiša Hessenska najboljše zveze z vsemi nemškimi vladarskimi družinami, ker je bila v sorodu z rusko carsko družino, ki so se njih člani največ poročali z nemškimi princi in princesami.
Med hišami nemških princev in princes je zavzemala rodbina Hessen-Darmstadt položaj prve vrste, dasi ni pripadala k prvim nadvojvodskim hišam, to pa predvsem zato, ker je bila ta mala država v Nemčiji najbolj cvetoča in najbogatejša po zgodovini, z mestoma Mainzem in Wormsom, kjer je vsak kamen zgodovinske vrednosti. Mimo tega je imela tukajšnja vladarska hiša slavne tradicije, saj je prištevala k svojim prednikom predvsem sveto Elizabeto Tu-rinško, ki v njej odseva vsa mistična in viteška duša srednjega veka. Nadvojvodska hessenska vladarska hiša je imela prednost tudi zalo, ker je po prerojenju nemške države 3 llohenzollernci uvedla vse nemške kralje in prince kot vazalne kralje Prusijo. Takratni hes-oenski vojvoda je bil med tistimi, ki so se uprli oklicu cesarstva: izjavil se je za pripadnika Zveze južnih nemških držav, na kar io Bismarck težko pristal in jo oklical za nemškega cesarja starega Viljema Pruskega. Kljub temu prisiljenemu oklicu so hessenški voj
vode obdržali spričo Prusije in cesarja posebno veljavnost. Še v j začetku tega stoletja so turisti, ki so prihajali po cestah Darmstadta (če so bili boljši opazovalci, kot so sicer turisti), lahko zaznali, da tu ni nobenega posebnega navdušenja za Prusijo. To zadržanje hes-senske hiše spričo Prusije bomo lažje razumeli kasneje zaradi ne-osnovanih sumničenj, s katerimi so blatili carico Aleksandro, češ da ne ravna v prilog nemški politiki. Tradicije njene družine pa niso imele nič skupnega s koristmi za Nemčijo. Res je, da so bili Hes-senci in Hohenzollernci v bližnjem sorodstvu, a to je izviralo z angleške strani in sicer zato, ker je angleška vladarska rodbina skupno z rusko skušala dati hessenski rodbini še vidnejši položaj.
To angleško sorodstvo je sklonil vprav oče bodoče carice Aleksandre, veliki vojvoda Ludvik, ki se je bil oženil z angleško princeso Alice, drugo hčerjo kraljice Viktorije. Še prej se je bila starejša kraljičina hčerka poročila s kraljevskim pruskim princem, kasnejšim kraljem Friderikom III. Po vsem tem je bil Friderikov sin, Viljem II., bratranec otrok velikega vojvode Ilessenskega. Znano je, kako je njena mati, kraljica Viktorija, bila zmeraj obtožena, da hoče spraviti v Nemčijo preveč angleških navad in teženj. Ta primer se je ponovil pri sestri pruske kraljice, princese Alice, ki je postala velika vojvodinja Hessen-Darmstadtska. Pisma te vojvodinje, ki jih je pisala svoji materi kraljici Viktoriji, so polna domotožja po Angliji in polni iskrenih simpatij do vsega, kar je angleškega.
To domotožje je bilo seveda tem bolj umljivo, ker so bile razmere doma na Angleškem tako povsem drugačne ko majhne meščanske razmere v malomeščanskem mestecu Darmstadtu. Ne samo, da je bilo jedro življenja povsem drugačno, tudi denarno zadeve velikega vojvode Ludovika so bile vse kaj drugega kot sijajne in kakršne so bile pri njegovih sorodnikih, v najvplivnejši evropski vladarski hiši. V velikovojvodski palači je marsikaj primanjkovalo: pisma velike vojvodinje Alice pričajo o večnih materialnih skrbeh v družini, zaradi česar je tudi vzgoja otrok trpela. Iz zakona velikega vojvode se jo rodilo sedem otrok: dva sinova in pet hčerk. Predzadnja hčerka jo bila Alice, ki ji jc bilo usojeno, da je postala
O ročila.
ruska carica Aleksandra. Ko je prišla na svet, je bila zibelka, ki je že prej služila njenima bratoma in sestram, vsa obrabljena, tako da so morali novorojeno hčerko položiti v otroško banjico, ki je bila spremenjena v zibelko. Ta preprosti primer jasno priča, kako je na hessenskem dvoru primanjkovalo slehernega razkošja. Kraljica Viktorija je na vse načine pomagala hčeri z raznimi darili — pošiljala ji je obleke, toaletnih potrebščin itd., in teh darov se velika vojvodinja neprestano spominja v svojih pismih z največjo prisrčnostjo in hvaležnostjo,
Po svoji inteligenci in morali je velika vojvodinja Alice visoko prekašala svojo okolico. Življenje ji ni prizaneslo z nobeno žalostjo, a prenašala jih je dostojanstveno in s krščansko vdanostjo. Njeno versko življenje je kaj kmalu doživelo hudo krizo zaradi vpliva znanega teologa Davida Straussa, razkrojevalca krščanstva, s katerim jo je vezalo iskreno prijateljstvo. To prijateljstvo je bilo povod za mnogotero opravljanje, po katerem je bilo prizadeto dostojanstvo velike vojvodinje, s čimer je bilo omadeževano sleherno njeno dejanje in povrnila se je v strogo pojmovanje krščanstva, mišljeno samo kot resno izpolnjevanje dolžnosti. Zanimivo je omeniti to stvar, ker se tiče tudi mističnega zamaknjenja, ki je pozneje prevladovalo v značaju obeh hčera — velike vojvodinje Elizabete in carice Aleksandre. Če bi bila živela kasnejša Aleksandra pod neposrednim vplivom matere, ne bi bila njena verska dilševnost tako skromno omejena; a mati ji je bila umrla, ko je bilo bodoči carici komaj šest let.
Povedali smo že, da je bilo v hessenskem velikovojvodskem zakonu sedem otrok. Najprej so prišle na svet tri princese: Viktorija, Elizabeta in Irena, nato dva princa: Ernst in Friderik. Ta poslednji se je smrtno ponesrečil vpričo svoje lastne matere. Nekoč sta se oba fantiča igrala v sobi, kjer je počivala njuna mati in po malem po-dremavala. Tedaj pa se je zaradi hrupa povsem zdramila in je le še utegnila opaziti, kako je najmlajši deček stekel po sobi, so povzpel na okno, izgubil ravnotežje in je strmoglavil v globino in se ubil. Uboga mati se ni nikdar več opomogla od duševnega pretresa, ki ga je takrat doživela
Posmrtna razstava del Ivana Vavpotiča
V nedeljo ob 11 je bila v Jakopičevem paviljonu odprla velika posmrtna kolektivna razstava del pred tremi meseci umrlega slikarja Ivana Vavpotiča. Razstava je skrbno pripravljena in izbrana ter »predstavlja resnično lep spomin na umetnika in slikarja, ki je zadnja leta stal v ospredju slovenskega umetniškega življenja. Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzela Narodna Galerija ter je ob tej priliki izdala poleg seznama razstavljenih slik tudi lep album z reprodukcijo značilnih njegovih del iz raznih dob ter studijo umetnostnega zgodovinarja dr. Frana Šijanca (str. 44). O tej študiji bomo govorili še posebej, za danes jo samo naznanjamo.
Razstave se je udeležila zvesta življenjska družica pokojnega slikarja gospa vdova s sinom slikarjem Brunom ter bratom pokojnega Vavpotiča. Sestra Frida, ki živi v Zagrebu, pa se je brzojavno opravičila in počastila spomin svojega brata. Med drugimi smo videli rektorja dr; Kosa, collonela L. Jazzija, zastopnika mestne občine dr. Pretnarja, številne tovariše pokojnika s predsednikom S. Santlom na čelu itd. Otvoritveni govor je imel predsednik Narodne Galerije dr. Fran Win-discher, ki je podal zgoščeno oznako Vavpotiča človeka, umetnika in umetnostnega organizatorja ter njegovo življenje in delo povzel v naslednje besede:
»Visoko smo cenili njegovo umetniško delo in ga bomo cenili in spoštovali odslej še bolj, ko nam bosta pregled njegovih zbranih del in nanj oprta pravična sodba pokazala nazorno in dopo-vedno vrednost, obilnost, veličino in mnogostra-nost njegovega življenjskega dela. Pokojni mojster Ivan Vavpotič je bil markantna osebnost, svojstvenega kova, kot Človek ljubezniv, dober in prikupen, možata osebnost, pokončen in neuklonljiv tudi kadar so ga grizle skrbi in mu je življenje delalo silo, vedno postrežljiv in ustrežljiv, nesebična osvajajoča natura. Temeljito izobražen, zelo razgledan umetnik je bil, poln domislekov, žive fantazije in srečne invencije.
Že srednja šola mu je dala temeljito izobrazbo, zgodaj je kazal lepo darovitost za risanje in slikanje in za muziko. Po zrelostnem izpitu okleva, ali se posveti muziki ali likovni umetnosti, ter se srečno odloči za likovno umetnost. Študira likovno umetnost v Pragi, v Parizu, na Dunaju in zopet v Pragi, kjer si izbere družico življenja. Poskusi življenje profesorja v Idriji, ali enolično življenje v odmaknjenem okolju ne ugaja njegovi živahni, vedno novo iščoči naturi. Odloči se za Ljubljano ter v teh letih do svetovne vojne in po svetovni vojni razvija zelo veliko delavnost kot spreten ilustrator, izvrsten risar, vešč akvaretist in odličen slikar v olju. Na polju filatelistike je dal prepričevalen dokaz svoje darovitosti, spretno se je uveljavljal pri gledališču kot scenograf, mnogo posrečenih načrtov za plakate je izdelal, zlasti glasovite za potr.ebe Ljubljanskega velesej-ma. Pridno je sodeloval v ocenjevalnih odborih, razne korporacije so ga klicale za svetovalca in sodnika, ceneč njegovo preudarnost in objektivnost. Po svetovni vojski je razvil vprav ogromno delavnost kot slikar pokrajin, tihožitij in zlasti portretov. V tem razdobju je kot portretist več let kar dominanten. Ivan Vavpotič ni živel le sebi in svojemu lepemu poklicu, marveč je svoje sile in sposobnosti rad stavil na razpolago skupnim potrebam naših likovnih umetnikov, ki so ga spoštovali in ljubili kot organizatorja svojih stanovskih združb in ga ponovno izbrali na čelo svojim stanovskim združbam, tako »Ladi« in Društvu likovnih umetnikov. Ivan Vavpotič je bil na naših razstavah zelo cenjen iu priljubljen kot vodja,
besednik in mentor. Pri teh svojih vodstvih se je rad dotikal tudi občnih vprašanj likovne umetnosti. Slrujar ni bil, živi in prisrčni so bili njegovi odnosi do naraščaja in podmladka v naši likovni umetnosti. Ivan Vavpotič je bil žlahtna duša, dobrodušen in iskren, nisem ga nikdar slišal govoriti o tovariših po zavistnih vidikih.
Vedno pri delu, vedno brižen in interesiran za vse nove pojave in dogodke skoro ni prišel do tega, da priredi po izpolnjenem 60. letu pregledno razstavo svojega ogromnega življenjskega dela. Že več let smo slišali od njega, da pripravlja svojo razstavo. Za letošnje leto jo je prav za-trdno napovedoval, poln novih načrtov, pogumen, oči se mu žarele, ali ga je prehitelo. Obračal je, pa mu je bilo prevrnjeno. Sredi dela in taUorekoč od dela je moral na pot, ki je sojena vsemu svetu. Prijatelj Ivan Vavpotič si odšel od nas tiho in diskretno, ali si nam zapustil ogromno svojih umetnin. V teh delih ostaneš pri nas. In tako smem reči s pesnikom in prijateljem Pavlom Go-lia: Moral boš živeti, prijatelj dragi, tudi sredi nas! Kar simpatični mojster ni zmogel sam, se jo takoj po njegovi smrti odločila storiti Narodna galerija in je po prizadevanju gospoda ravnatelja Ivana Zormana in gosp. profesorja dr. Fr. Sijan-ca zbrala z nemalim trudom bogato število del pokojnega velikega mojstra Ivana Vavpotiča _za pričujočo retrospektivno razstavo njegovega življenjskega dela. Velika hvala vsem, ki so Narodno galerijo pri tem nelahkem zbiralnem delu podpirali in prepustili iz svoje posesti umotvore nepozabnega mojstra Ivana Vavpotiča. katerega umetnost daje poroštvo za nesmrtnost njegovega bogatega oeura. Vsem vam, častita gospoda, ki ste prišli počastit in proslavit spomin pokojnega Ivana Vavpotiča, prijazen pozdrav in najlepša hvala! Retrospektivna razstava pokojnega mojstra Ivana Vavpotiča je odprta.«
Za njim je v imenu Slovenskih likovnih umetnikov govoril predsednik prof. Saša ftnntel. ki se je najprej zahvalil Narodni galeriji in predsedniku dr. F. Windischerju ter ravnatelju Zormanu za trud pri razstavi, dalje g." dr. Šijancu za lepo
studijo ter sodelovanju inž. Uhlifu ter vsem last- j nikom Vavpotičevih del, ki so jih dali na razpolago razstavi. Nato jo med drugim poudarjal, da med člani DSLU še posebno vzbuja veliko spoštovanje, kajti pokojnikovo ime je najtesneje zvezano z začetkom in razvojem te najpomembnejše strokovne in stanovske organizacije slovenskih likovnih umetnikov. Bil je od ustanovitve do zadnjih dni eden izmed idejnih voditeljev in praktičnih sodelavcev. Zato mu DSLU dolguje hvaležnost. Po tem izrazu hvaležnosti so jo govornik dotaknil tudi društva »Uide«, kateri je bil pokojnik do zadnje
, . ., . .. , , ▼	pri Hm Mii IH-M umi1m-1ii1. i a 111*1
ga predsednik. Ustanovitev društva sega v 1. l.KH, ,	p|an»eiilr«i.il in svet
ko sta ga ustanovila Vesel in Vavpotič; tedaj je ,	' sV(.fan,„,l. Zlli da ,)1(!(,
bil Vesel vez med staro »Lado« in mlado seda *	..... J|dl„ „l,lič„. trepet
po reorganizaciji pred nekaj leti pa Vavpotič, ki J	f>>m p|anlonic. Kristusov
Ura teme
Odlomek iz Kristusove zgodovine.
To je svojat, ki brenči in gloda okrog templja
in jo plačana od velikega zbora: najniiji zajedalci s« etišča, ki so jih za silo prekrpali v vojake; po-metači in vratarji, ki so ta večer vzeli meče namesto ključev. Bilo jih je mnogo, »velika množica«, pravijo evangelisti! čeprav so vedeli, da gredo samo proti dvanajstorici, ki je imela lo dva meča. Tudi ruzoro/oni preroki vzbujajo strah <• pri podlih nesrainneiih. Ta hitro nabrana tolpa
Hilkami kakor na di obrazi učencev petajo v premikujo-..... __ ju plunienic. Kristusov obraz, omadeževan s strnjeno krvjo, a svetlejši kakor luči čaka na Iškarjotov poljub.
»Prijatelj, zato si prišol? S poljubom izdajaš Sinu Človekovega?«
i veš, zukaj jo prišel, in veš, da je ta poljub
ji je predsedovol od ustanovitve do smrti. Tu je združeval umetnike najrazličnejših struj in starosti ter je marsikateremu talentu utrl pot v svet. Danes se ti člani »Lade« še s posebno toplimi občutki spominjajo svojega ustanovitelja in predsednika Vavpotiča, katerega ime bo društvu pro-	... gram in so glasi: »Iskrenost, poštenost in svobo- f prva muka. katero najtežjo prenašaš. Ta poljub da dela na podlagi talenta in znanja brez ozira a jo znamenje za biriče, ki ne poznajo zločinčevega na pripadnost tej ali oni umetnostni struji.« Moj- j obraza. »Kogar bom poljubil, tisti jc, njega pri-ster Vavpotič nam bo ostal vzor, in kdor se mu bo * mite in ga varno peljite.« je dejal med potom približal, bo zelo blizu svojemu lastnemu uspehu. » poMopučcm. ki so mu sledili; ta poljub pu je isto-Slava!« i časno najstrašnejše onefaščenje onih ust, ki so iz-
f _ i i ______i: i_____
Tako je bila va del Ivana Va' paviljona so naf
dob njegovega ž...,w.j.........- ............. .......... , - ...	. . .
pot kažejo njegove podobe iz prvih praških ali i znosnejsi kuk.ir t« poljub po juh ust. ki so ga
pariških časov. N. pr. Čebelnjak. Lastni portret f klicale prijatelja in ncenika, ki so pilo u nje-
(Pariz!), pokrajine, prvi jiortreti (Sušnik, Urban- f govega keliha, ki so jedle iz iste sklede.
čevi itd.). Ves razvoj iz plenera v tihožitje in por- j Na znamenje so pristopili najpredrznejši k
tret, ki je bil v zadnjih desetletjih njegovo naj- t sovražniku njihovih gospodarjev.
plodnejše polje in s katerimi je postal najbolj # »Koga iščete?«
znan portretist v ljubljanskih meščanskih krogih. * >Jclus;l Nazarenčana.«
Posebno močne so njegove risbe in ilustracije (n. f
pr. k Cicibanu), v katerih je Vavpotič pravi moj f >JaI sem.«
ster. Razstava nudi lep in poučen pogled v živ- t la ko jim je rekel »jaz sem« — morda je pse Ijenjsko delo tega prerano umrlega slovenskega i preplašil zvok čistega glasu uli blesk božjih oči umetnika. Občinstvo vabimo, da si ogleda to živ- 4 — so stopili nazaj. Jezus pa jo tudi v tem tre-ljenjsko delo, da bo prav spoznalo ceno in značaj t nutkii mislil na rešitev svojih. Vavpotiča-umetnlka in z ogledom počastilo nje- f »Povedal sem vam. da sem jaz. Če torej mene gov spomin.
a čusno najstrašnejše onečiiščenje onih ust. ki so iz-ila odprta velika posmrtna razsta- j rekla o zemeljskem peklu najbolj rajske besede. Vavpotiča. Vse sobe Jakopičevega f 1*1 i"»Ki. udarci po ustih, klofute po licih judov-apolnjene z njegovimi deli iz vseh f >ke sodrgo in rimskega vojaštva in v kis namočena življenja. Kako zanimivo razvojno f goba. ki se bo dotaknila njegovih ustnic, bodo
Pomembna slovesnost na Rakovniku
' iščete, pustite, naj ti odidejo.« J V tem trenutku izkoristi zmedo biričer Si-
Ljubljana, 19. aprila.
Na cvetno nedeljo je bila na Rakovniku prisrčna mladinska slovesnost, katero je počastil s svojim obiskom tudi škof dr. Gregorij Rozman. Bil je namreč slovesen sprejem funtov v Marijino kongregacijo ter polaganje zaobljube. Ob pol štirih, ko se je slovesnost pričela. je bila cerkev Marije Pomočnice polna zlasti mladine, tako dosedanjih članov kakor kandidatov zu kongregaci jo. V svojem cerkvenem govoru je škof poudarjal, da nuj se svet posveti Mariji in njenemu brezmudežnemu Srcu, da bomo deležni njene obljube, namreč dobe miru. Sedaj raste novo mladina, ki hoče nov red, božji red, in hoče Bogu služiti z veseljem. Njegove zapovedi so ji svete. Med to novo mladino stopajo danes današnji kandidati. Hočemo čisto in očiščeno mladino, ki bo ho-dilu ob materinski roki Marijini in se krepila ob sv. obhajilu. Ta mladina je zmožna žrtev iz ljubezni in tudi nujvečjih žrtev. Dasi jo nasprotniki preganjajo in celo morijo, vendar ne popušča in nam je že ustvarila veliko prekrasnih zgledov. Še stoletja za nami bo ostul zgled te mladine ohranjen. Spomin nn te žrtve naj nas dviga. Tako bomo po Mariji Jezusu
zvesti v vseh razmerah do konca. — Med petjem Marijinih himen, ki jih je pela vsu cer- _
lev, so novi kandidati dali škofu zaobljubo } v vrtu zaspal in ga ... b.lo mogoče prebuditi so-zvestobe Mariji. Nato so bile lavretanske lita- i H»J <•• postavlja prepozno za krvo očnega bran-ni je ki jih je daroval škof dr. Ilož.nun, ob ) «clja; »'malo pozneje bo tajil, da jo k.luj poznal koncu litanij je podelil nndpostirski blagoslov, a svojega čenika.
Po slovesnosti v cerkvi, jo bila v dvorani ) Neprimerno in neumno Petrovo dejanjo jo zavoda krasno uspela akademija, ki se je je f Jezus takoj obsodil.
udeležil tudi škof dr. Rozman. Pozdravni na- f »Vtakni moč v nožnico: kdor prime za me?, govor nn škofa je imel ravnatelj zavoda dr. f |,0 j mečem končan. Ali naj nc pijem iz keliha, Kuk ter dva dijaku — gojenca zavoda. Ostali t ,„j je ,|a| Oče?
del akademije pn so izpolnjevale posrečene i ,n m|llj rnk(1 najbližjim malopridnežem, ki deklamacije in koncertni nastopi orkestrov m j Rn ,|itro ZVežejo z vrvmi, ki s« iili prinesli s se-zborov.	4 hoj. Ko ga vežejo, jim jeluik v obraz zabrusi nji-
' hovo strahopetnost:
t »Kakor nad razbojnika sto prišli z meči in t koli! Ko sem bil dan za dnevom med vami v V naslednjem navajamo še nekaj nedeljskih i templju, niste stegnili rok po ineni, ampak to jo nogometnih izidov od blizu in daleč: Mars : Koro- i so([aj vnga ura ;„ oblast teme.« tan 5:1, Ljubljana : Vojaška reprezentanca 2:1, i jM||g jc gyeU ,„ tema jo ra(la ugas„jia. Hermes rez. : Ljubljana rez. 3:0, Gradjanski : f To|,a ^^ jo |n||re samo za kraU,k fag> kaUr
, % ^ ^ -
šs nekaj športnih izidov
Vojaška reprezentanca 2:1, na rez. 8:0, Gradjanski : Ličanin 4:0, Ferraria : Concordia 2:1, llašk : Re-darstveni 10:0, Železničar : Zet 5.0, Hamburg : Bremen 3:0.
Mladika : Zahjak 2:0 (2:0) Mladiko smatramo za tehnično najizurjenejše moštvo II. razreda. Potegovala se je za sodelovanjo v tovarišiji najboljših, vendar so jo igralci Tob. tovarne nn dveh kvalifikacijskih tekmah odrinili. Za srečanje med Mladiko in Žabjakoin je bilo precej zanimanja, pričakovali pa smo. da bo pokazala Mladjka več duhovitih potez. Tako pa so bili nekateri igralci preveč sebični in so se izgubljali v
zakrije sredi julijskega il.ic ob nevihti temen oblak sonre. ki pa uro nato sveti svetleje kakor prej. Stražnikom s« mudi. da se v zmagoslavju povrnejo in prejmejo napitnino, ter se no trudijo, du Iti odgovorili. Napotijo se navzdol in ga vlečejo na vrvi, kakor vlečejo mesarji vola v klavnico. »Tedaj« — prizna Matej — »so ga vsi učenci zapustili in zbežali.« Učenik jo odklonil vsako obrambo. Mesija je ponudil roke, da so jih zvezali, namesto da bi treščil v sovražnike. Zvcličar ni mogel rešiti samega sebe. Kaj so hoteli storili? J Zginiti, da tudi nje ne povedejo pred one nio-' gornike, katere so dan poprej v sanjah odstavljali
plamenic na mah sramotnemu vein dvo-
Vesnaver.
f Ivan Vavpotič: Vodnikov trg.
• «	$ Ves ta hrup jo prebudil mladeniča, ki je spal
Na Finskem in Švedskem so deležni tekači f ▼ stiskalnici. Radoveden kakor vsi mladeniči ni izredne pozornosti. Tako poročajo s Finskega, da) hotel izgublja 1 čas« z oblačenjem in je ogrnjen je prejel Jussi Kurikkala za zmago v teku čez drn \ v rjuho skočil pogledat ka, se godi. Birifi so ga in strn naslednje nagrade: namizno uro, zapestno t "»«'>' za učenca ln> Upr ,,1 imel časa za beg uro, pol ducata srebrnih žlic. pa še nekaj perila, t *<> ca zgrab.li; 011 jc pa vrgel rjuho vstran ter nogavic in podobnih potrebščin. Tudi Švedi so ra- t naS pobegnil.
dodarni in zelo iznajdljivi glede nagrad. O G1111- t Nihče ni zvedel, kdo je bil ta skrivnostni zlm-darju Haeggu smo že poročali, da ima med s|io- t jeni mladenič, ki jc nenadoma izginil v noči, ka-minčki na športne tekme lepe kose hišne opreme, (► kor se jc nenadoma pojavil. Morda jc bil to mladi sedaj pa beremo še o smučarju Karlssonu, ki je t Marko — edini izmed evangelistov, ki pripove-zmagal letos na vseh tekmah v tekih na dolge t ilnje ta dogodek — in če jc bil on, bi mogli do-proge. Za prvo mesto pri Vasa teku je prejel n. t mnevati, da se je ono noč rodila v duši nepro-pr. naslednje: zlato kolajno, kolo, umetniško iz- 4 stovoljne priče, ki je videla začetek trpljenja, prva delano srebrno skrinjo, plaketo s portreti vseli pobuda, du postane, kakor jc v resnici postul, dosedanjih zmagovalcev Vasa-teka in še nekaj t prvi njegov zgodovinar.
drugih manjših nagrad.	f	Giovanni Papini.
KULTURNI OBZORNIK
Pogovor z dirigentom Tomčevega »Križevega pota« g. M. Poličem
Ob prvi izvedbi Tomčeve kantate »Križev
pot«.
»Kakšnega pomena je po Vašem mnenju, g. ravnatelj, ta nova Tomčeva skladba za našo javnosti«
»Predvsem Je treba poudariti, da je Tomčev »Križev jx>t« poleg Sattnerjevega oratorija »As-sumptio B. M. V.« drugo naše vokalno-instrumen-talno delo te vrste, ki izpolni celovečerni koncert. Brez ozira na druge njegove prednosti in posebnosti mora že to dejstvo vzbuditi pozornost našo javnosti. Poleg udejstvovanja na raznih glasbenih poljih si je Matija Tome pridobil sloves, da mojstrsko obvlada zborovski stavek, kar je velika iii tudi zelo redka odlika. Njegovi zbori niso samo razumsko grajeni, ampak so zelo zvočni in pevni. Tudi pri tej kantati igra zbor veliko vlogo.«
»Kakšne so značilnosti tega dela?«
»Novo za našo vokalno, tudi religiozno glasbeno literaturo je to, da je večji del kantate komponiran v polifonem slogu. Tome ima izrazit smisel za ta način skladateljske tehnike. Njegove teme so sveže, neprisiljene, izredno izrazile, obenem pa prožne in pripravne za kontrapunktično obdelavo. Kljub temu poudarjam: za nas nekoliko nenavadnemu načinu izražanja ga pcvci radi pojo, kar je posledica prej omenjenih odlik njegovih tem. Tomčev stavek je dobro postavljen, čeprav do skrajnosti izkoristi človeški glas; v tem ozira stavi Tome v resnici na zbor velike zahteve 110 glede na to, da je delo samo na sebi obsc&uo. Od IC lučk (uvod, 14 postaj, sklep) je
poverjenih mešanemu zboru 10 točk, ženskemu dve, solista alt in bas imata vsak po dve točki. Tudi s temi solističnimi točkami je obogatil Tome našo koncertno- religiozno "-literaturo z lepimi prispevki, ki se bodo kljub zahtevnosti udomačili na koncertnih sporedih.«
»Ali ne bo izraz skladbe zaradi prevladovanja kontrapunktičnega oblikovanja nam nekoliko tuj?«
»Nikakor ne! Vkljub posebnostim svojega izražanja je znal skladatelj vseskozi zadeti naš domač, pristen izraz, ki si ga je izoblikoval že pri obdelavi naših narodnih pesmi. Zato je Tomčeva glasbena govorica topla, sveža, čuvstvena, česar pa seveda ne smemo zamenjavati z osladno sentimentalnostjo. ki bi bila v kričečem nasprotju s tragično veličino dogajanja. V tej točki hodi Tome. bi sodil, svojo lastno pot. Njemu tudi lahko štejemo v zaslugo, da je v svoji glasbi dosegel viške, ki so v naši vokalni literaturi doslej komaj da poznani, bodisi v kontrapunktičnem stopnjevanju, ki ga prav srečno uporablja v pri-jiovedovalnih partijah, ali pa na meditativnih mestih, ki so obdelane pretežno homofono. Njegove harmonije so za nas sicer mestoma nenavadne, a vseskozi mehke in plemenite. Kdor presoja to glasbo samo iz partiture, se mu lahko zgodi, da zaide v zmoto, kar se je pri tej in oni točki tudi meni samemu pripetilo. Njeno lepoto in vrednost sem mogel spoznati šele, ko sem jo slišal zapeto, dočim mi je pri preigravanju zapustila medel vtis.« '
»Kako je z instrumentalnim delom te skladbe«
»Delo je zasnovano prvenstveno vokalno, kar je v skladu s skladateljevimi intencijami. Vendar pa ni instrumentalni del samo nekako pridodan ali brez organske zveze z zborom istemu nekako podrejen. Pri polifonih delih je skladatelj tudi v orkestra veaan na tematiko, ki jo ohdeluje v
zboru. To opazimo pri največjih mojstrih polifo-nega stavka, ki uporabljajo orkester kot ogrodje vokalnemu stavku. Pod temi vidiki je tudi Tome orkester prav jx>srečeno izrabil. Navadno z njim povzema tematiko zbora, dodelil mu je pa tudi nekaj samostojnih odstavkov.«
»Ali ni nevarnosti, da hi bilo delo zaradi posebnosti svojega nastrojenja nekoliko enolično?«
»Ta nevarnost je že minila. Očividno ni imel skladatelj lahkega dela, ko je sklenil na besedilo, ki mu je že po svoji strukturi moralo delali težave, zgraditi glasbeno delo tolikih izmer. Besedilo Vide Tauferjeve obstoji namreč iz 16 kitic: vse imajo isto dolžino, namreč šest vrstic, isti metrum in so tudi vsebinsko skoraj popolnoma enako grajene. Avtor je pokazal veliko iznajdljivost in domiselnost, da ni tudi sam zašel v jx)dobno enoličnost v strukturi ali v izrazu. Posebno se je okoristil z možnostmi, ki mu jih dopušča izvajalni aparat (mešan, ženski, moški zbor, solisti, izmenjavanje zbora in orkestra, po možnosti tudi orgel). Teme v posameznih odstavkih so kontrastne, ritem kar se da raznolik, to-novi načini zelo srečno razvrščeni; posebno lepo mu je uspela prememba nekaterih tem iz dura v mol ali obratno, s čimer doseza neverjetno lepe kontraste.«
»Zdaj mi pa dovolite, g. ravnatelj, še pogled v pevsko dvorano, kjer pripravljate to delo s pevskim zborom Glasbene Matice!«
»Izvedba dela zahteva izredno prožen in zvočen zborovski aparat. Brez hvale lahko rečem, da temu delu vsaj v celoti ne bi bil pri nas kos noben drug zhor razen Matičnega. Kot pri vsakem študiju je bilo treba tudi tukaj prebroditi marsikako težavo tehničnega in izraznega značaja, vendar smemo upati, da nam je pri pevno-sti in domačnosti Tomčevega glasbenega izražanja to uspelo. Požrtvovalnost, idealnost in ljube-
zen, s katero se jc lotil naš zbor tega dela, so nam porok, da bo izvedba odgovarjala pripravam. Bolj kot pri kakem drugem delu more [pokazati ta naš edinstveni zbor tukaj vse svoje tehnične zmožnosti. — Toda komaj si ie opomogel od prvih težav, že kumuje pri krstu enemu največjih del naše literature. To s tem večjim veseljem. ker je tudi njemu posvečeno. Dvem Škr-janČevim kantatain. Arničevemu »Te Deum«, ki jih je zbor poleg drugih domačih in svetovnih del v poslednjem času izvedel, se bo pridružila v četrtek še Tomčeva kanlala Križev pot.« td.
Tibor Egressy gostuje v Operi
V zadnjih dneh je nastopil v Operi kot gost tenorist Tibor Fgressy. Igral je vlogo Pinkerlona v »Madatne Butterfly«. V njem smo spoznali pevca mehkega glasu, prožnih višin, uglajenega nastopa. Morda jo ravno ta uglajenost v/.rok, da njegova igra poslušalca premalo zgrabi. Dasi je, kot omenjeno, glasno dobro šolan, vendar v količkaj močnejšem orkestru rad tone. Kljub temu smo bili veseli spremembe, ki jo je s svojim nastopom prinesel na oder.	M. T.
Eove skladbe
L. Mav: Tri velikonočne. Cena 4 L. — L. Mav: Ave, Pomočnica in Tvojemu Srcu, preljubljena Mati. Cela 1 L. — L. Mav: Ave Maria za glas s spremljanjem. Cena 10 L. — Od teh skladb so nekatere kar so da kratke, dvanajsttaktne, druge, n. pr. Ave Maria, nekoliko daljše razpletene. Za izvajanje so do malega vse lahke, razen nekaterih krajših niodulatoričnih mest in solistične »Avo Maria«, ki zahteva zlasti v višinah zanesljivo pevko. Po izrazu so pesmi občutenjskega značaja, kot smo jih pri nas vajeni in kot jih tudi naši zbori radi pojo. Zato jih priporočamo zborom in solistom.	M. T,
novice,
Koledar
Torek, 20. malega travna: Neža Montepul-čanska, devica; Božidar, spoznavalec.
Sreda, 21. malega travna: Anzelm, škof in cerkveni učenik; Simeon, škof in mučenec; Apolon, mučenec.
Lunina sprememba: ščip 20. malega travna ob 12.11. Herscbel napoveduje oblačno in deževno vreme.
Zgodovinski paberki
19. malega travna: 1. 1911 je umrl v Ljubljani slovenski slikar Ivan Grohar, rojen 1. 1867 v Sorici. Obiskoval je domačo šolo, kjer je kazal mnogo nadarjenosti, hodil potem kot drvar v Jelovico in služil za pastirja in hlapca pri kmetih v Davči. 2e odrasel ie odšel, podpiran po soriškem župniku Antonu Jamniku, za malo časa kot vajenec k slikarju Hradašku v Kranj in nato k italijanskemu slikarju N. Milanesijn v Zagreb, a je moral pouk prekiniti, ko je bil pozvan k vojakom. Po vojaščini je 1. 1892. odšel v Gradec in se vpisal v »Land-sehaftliche Zeichanschule«. Odtod je po treh letih risanja in slikanja odšel na Dunaj, kjer je hotel stopiti v akademijo, a ni prebil sprejemnega izpita. Preko Munchena se jo vrnil v domovino, kjer so je seznanil z R. Jakopičem, s katerim ga jc poslej vezalo iskreno prijateljstvo. Nekaj časa je živel in slikal v Sorici, pa znova odšel v Mo-nakovo, kjer je obiskoval Ažbetovo slikarsko šolo — vanjo ga je vpeljal Jakopič — kopiral v Stari pinakoteki Murillove in Velazquezove slike in IHJsebno ljubil Boecklina. V začetku leta 1900. se je vrnil v Ljuhljano, sodeloval pri prvi slovenski umetnostni razstavi in hodil slikat na Gorenjsko. L. 1903. je odšel na Dunaj, kjer se je udeležil Mietkejeve razstave. Po velikem uspehu na razstavi so je navdan z novimi upi vrnil domov in so naselil v Škotji Loki, kjer sta delala že Jakopič in Sternen. Sodeloval jo na raznih razstavah v tujini in doma, medtem se ga je lotila jetika. Ko mu je deželni odbor kranjski podelil spomladi 1. 1911, štipendijo, da bi odšel v Italijo, je bila pomoč prepozna; Grohar je sicer prišel v Ljubljano, da bi dvignil štipendijo, pa je moral oditi v bolnišnico, kjer je umrl. Grohar je tipičen gorenjski kmetski fant, z vsem srcem navezan na slovensko zemljo. Umetniški dar mu je bil prirojen. Ko se je naselil v Škofji Loki. se je bolj in bolj osvobajal tujih vplivov in našel svoj lastni umetniški izraz.
20. malega travna 1. 18S9. je umrl nn Dunaju slovenski jezikoslovec in pravnik Matej Cigale, rojen 1819. leta v Dolenjih Lomeh pri Črnem Vrhu nad Idrio. Gimnazijo je obiskoval v Gorici, v Gradcu in na Dunaju pa je študiral pravo. Cigale je bil prvi urednik »Slovenije«, v kateri je do srede septembra 1849. 1., ko se je preselil na Dunaj, odločno zagovarjal ustanovitev Zedinjene Slovenije. Na Dunaju je urejeval 38 let slovenski del državnega zakonika, pisal pravne in terminološke članke za Razlagov »Slovenski pravnik«. Njegovo poglavitno delo pa je ureditev Nemško-slovenskega tlela \Volfovega slovarja. Na osnovi Vodnikovega, Zalokarjevega in Cafovega gradiva je ustvaril pomembno delo. čeprav se mu ni posrečilo, da bi jiopolnoina nadomestil mrtvo besedno snov, ki jo jo prevzel iz tujih pripravljalnih slovarskih del, z živim ljudskim govorom. To je bilo tudi vzrok Levstikove grajo. Kot največja, tako rekoč uradna jezikovna avtoriteta je Cigale določal jezik Šolskih knjig in sestavljal izrazoslovje za raznovrstne znanstvene panoge.
Novi grobovi
■f- V Ljubljani je umrl gospod Josip Ravnikar. trgovec. Pogreb bo v sredo, dne 21. aprila ob pol petih popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Frančiška Boncelj roj. Leskovec, soproga vlakovodje drž. žel. v p. Pogreb bo v torek, 20. aprila, ob 3 popoldne iz kapelice sv. Jakoba na Žalali k Sv. Križu.
Naj rajnima sveti večna Inči Vsem, ki žalujejo za njima, naše iskreno sožalje!
Osebne novice
— Diplomiran je bil na visoki komercialni "oli v Pragi z odličnim uspehom iz narodnega gospodarstva, gospodarstva podjetij, bančnega gospodarstva z borzami in splošne statistike g. inž. Boris Bitenc iz Podgore — Ljubljana. Iskreno čestitamol
Cerkveni vestnik
BOGOSLUŽJE V TRNOVEM. Veliko sredo,
četrtek in petek popoldne ob 4 pete jutranjice. — Veliki četrtek sv. maša ob 6.30, obhajilo pred in med mašo. Po maši se prenese sv. Rešnje Telo v božji grob; zvečer ob 8 rožni venec. — Veliki petek jutranje sv. opravilo ob 6.30: branje Kristusovega trpljenja drugi del, molitve, čaščenje sv. Križa, sv. nuiša Predjiosvečenega. Popoldne ure molitve pred božjim grobom: od 3—4. mladina, od 6—7 dekleta in žene, od 7—8
rožni venec in petje žalostink na koru, od 8—9 fantje in možje. — Velika sobota: ob 5.30 blagoslov ognju, prižiganje velikonočne sveče, branje prerokb, blagoslov krstne vode, ob 6.45 peta sv. maša, po maši obhajilo vernikov. Popoldne blagoslov jedil: ob 13 na Ižanski cesti, ob 14 Lepi pot, ob 14.30 Krakovska kapela, ob 13 v farni cerkvi iu v Mandelčevi ulici, nato na Opekarski cesti in na Rakovi jelši, ob 15.30 v Zeljarski ulici, po procesiji še enKr-it v farni cerkvi. Ob 16.30 slovesne jutranjice, nato Vstajenje v cerkvi, ]>o blagoslovu darovanje /a sveče okoli oltarja. — Velika noč: ob 9 slovesna sv. maša.
—	Slike Srca Marijinega so gotove. Tiskane na papirju so po 6 lir, im lepenki pa po 7.50 lire. Dobe se v trgovini Sfiligoj v I' rančiškanski ulici. — V vrsti Salezijanskih knjižic je izšla knjižica »Marijino Srce«, ki jo je spisal Janez Eihpič. Nuj bi se ta lepa knjižica razširila čimbolj med vernike. — V isti zuložbi je izšlo pastirsko pismo našega nndpastirja. — Molitve, ki naj se uioiijo po pridigah in po krščanskem nauku za uspeli posvetitve, smo ponatisnili. Dobe se v pisarni kA, Pred škofijo 1-1. — Župnim uradom smo odposlali Šmarnice za 1. 1943. Ker je letošnje leto še posebno posvečeno Mariji, smo tudi Šmarnic nekoliko več natisnili. Gg. duhovnike prosimo, da jih razširijo med vse vernike, zlasti pa med tiste, ki zaradi bolezni ali oddaljenosti ne morejo v cerkev k šmar-nicam.
—	Visoka dnevna temperatura. 2e od četrtka, 15. t. m., zaznamujejo vremenski zapiski razmeroma visok dnevni temperaturni maksimum, ko kaže toplomer v mestu nad 20 stopinj Celzija. V soboto je bil dosežen za seda-
nje aprilske dneve visok maksimum ;+25.4«C, tudi v nedeljo je bila visoka dnevna temperatura, ko je bilo +25.2°C. V pogledu lepega in sončnega vremena sliči letošnji april aprilu leta 1940, ko je bil april pruv tako topel, a reven dežju. Tukrat je bil 23. aprila dosežen maksimum +24.9° C, toda še ni bil tako vroč kakor letos, ko traja vročina že nekaj dni. Primerno zu april je visoka tudi jutranja temperatura. V nedeljo zjutraj je bila +3", v ponedeljek pu +5.1° C. Čez dan ni bilo močno vetrovno, pihala je le tu 111 tum lahna supica. Burometcr je od sobote do ponedeljka padel od 769ti nu 764.7 mm. Se vedno nud norinalo.
—	V Zahvali zu notarja g. Ponebška Lojzeta se mora med naštetimi imeni pravilno glasiti »sodniku vrhovnega sodišča dr. Ivanu Bizjaku«.
—	Za veliko noč so najprimernejša praktična darila: lepo nalivno pero, jezikovni tečaji na gramofonskih ploščah, elegantna harmonika, gramofon s ploščami, hladi.lna omara za živila itd. Ni vam treba izgubljati časa z iskanjem teh stvari, ker je tvrilka »Everent« z vsem tem še najbolje založena, ter vam nudi veliko izbe-ro po zmernih cenah! Vabimo vas na neobvezen | ogled dokler traja zaloga, ker je nakup nuj-boljši tam, kjer je velika izberal — Evercst — Prešernova 44.
Pasijonska drama >V času obiskanjac, ki jo v teh dneh uprizarjajo v dramskem gledališču, je pravi dogodek. Saj so te predstave v resnici odlične; izborili igralci, krasni, živi prizori, slikovite barvel Dramo je zrežiral E. Gregorin in jo dovršeno izoblikoval. Udeležujte se predstav te globoko pretresljive drame, ki prikazuje dogodke Jezusovega križanja tako živo in resnično, kakor da bi se vršili danesl Prihodnje predstavo bodo: na veliki torek, veliko sredo, veliki četrtek ob pol sedmih zvečer; na veliki petek oh treh popoldne. Preskrbite si vstopnice v predprodaji v Operi, ki je od pol 1.1 do pol 1 in popoldne.od 5 do 7.
Da boste v četrtek laže sledili izvajanju Tomčeve kantate Kriior pot si
kupite zbirko Vid« Taufarjav«
KRIŽEV POT |
Iz Jela in življenja - od iu in iasn
Iz Gorizije
Nov kanonikat pri stolnem knpitlju. Msgr. Jakob Cian, dekan v Cervignano. je velikodušno podaril glavnico, ki je potrebna kot pre-benda za mesto novega kanonika pri našem stolnem kapitlju. Z nadškofijskim dekretom je bil te dni novi kanonikat ustanovljen in razpisan. Namestitev v beneficij, ki nosi ime svetega Hieronimu, je prosta.
Nov doktor. Na univerzi v Padovi je bil proglašen za doktorja zdravilstva g. dr. Stanko Vrčon, doma iz Dobraule v fari S. Croce. Novemu doktorju iskreno čestiaino!
Spominska plošča. V soboto, 10. aprila, je bila v Vipacco slovesno odkrita spominska plošča v počastitev pokojnega Jurija Lavrenčiča. Pred letom dni so partizani v Verpogliano napadli dom občinskega nameščenca Matije Lavrenčiča. V krvavem spopadu, ki so ga povzročili, sta bila ranjena oče in 18 letni sin Jurij. Oče je ozdravil, sin je v mestni bolnišnici podlegel ranam. Ob prvi obletnici smrti mu je fašistična stranka, kateri je pripadal, priredila spominsko slavje z odkritjem spominske plošče.
Z Gorenjskega
Dve leti obnove v kamniškem okrožju. Deželni svetnik dr. Doujak iz Kamnika je napisal v »Karawanken Bote« 17. aprila dolg članek o nemškem upravnem in prosvetnem delu v kamniškem okrožju. Posebej je deželni svetnik obdelal pomembne gospodarske ukrepe, oskrbo 6 prebrano, skrb za zdravstvo in šolstvo.
60 letnica Maksa Koželja v Kamniku. »Kara-wanken Bote« od 14. aprila prinaša lep članek o šestdesetletnem pokrajinarju Maksu Koželju iz Kamnika. Napisal ga je VVerner Lilling pod naslovom »Gorenjski pokrajinar formata«. Člankar piše, da je Max Koschel rojen Kamničan in sin cerkvenega slikarja Matbiasa Koscbela in znan kot pokrajinar in slikar planin. Slikarska tradicija je v krvi in tudi najmlajša 6inova, ki bodita še v šolo, ne moreta zatajili slikarske krvi in že kažeta nagnjenje do čopiča. Člankar pravi dalje, da je Koschel študiral na Dunaju in v Monakovem in da še sedaj pridno dela kljub šestim križem. Če Koschel pripoveduje iz svoje knjige s skicami o dolini Vrat ali Jezerskem ali Triglavu, čuti sleherni, da je Koschelu gorski svet najgloblje notranje doživetje, člankar pravi o njem dobesedno takole: »Koschel (podpisuje se: Koželj) je vrastel v svoje ljubljene planine, da odklanja, tla bi slikal portrete ali druge slike, kajti njegovo srce ni tukaj, njegovo srce je v višavju.« »Karavvanken Bole« prinaša ob članku akvarel z motivom iz Kamnika.
S Spodnjega Štajerskega
Razstava sovjetskega orožja v Mariboru. V
izložbenem oknu tvrdke Karbevc v Mariboru je bila prirejena razstava sovjetskega in francoskega orožja.
Likvidacija posmrtninskih društev. »Marbur-
ger Zeitung« prinaša objavo, s katero se razpuščajo poismrtninska društva. Premoženje društev je po odredbi treba razdeliti med člane. Razpust vella za naslednjih 17 društev: Pogrebno društvo Stu-
(S slikami F. Berganta)
Skladatelj Tome je uglasbil besedilo pesmi iz te zbirke.
Elegantno izdana knjiga stane samo L 13'—
LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Pred Škofijo 5 in Miklošičeva c. 5.
denci pri Mariboru; Podporno društvo v Framu; Podporno društvo »Kovinar« v Hrastniku; Društvo rudniških nameščencev: krajevna skupina Hrastnik; Delavsko podporno društvo v Hrastniku; Izobraževalno društvo v Krčevini: pogrebni odsek; Pogrebno društvo v Krčevini št. 3; Izobraževalno in jiogrebno društvo v Lajteršpergu; Pogrebno društvo župnije Limbuš; Trgovska samopomoč, reg. pomožna blagajna, Maribor; Samopomoč v moški kaznilnici; Profesorska samopomoč v Mariboru; Posmrtni sklati krščanske ženske zveze v Mariboru; Društvo nižjih nastavljencev denarnih zavodov in velepodjetij s sedežem v Mariboru; Samopomoč državnih nameščencev in upokojencev, reg. pomožna blagajna v Mariboru; Udruženje stražarskog osoblja kaznenih zavoda u kraljevini Jugoslaviji, Maribor; Udruženje stražarskog ojoblja kazneifih zavoda u kraljevini Jugoslaviji, sekcija Maribor.
Enoten planinski časopis. V zvezi s potrebnimi omejitvami revij, ki jih zahteva totalna vojna, je bilo odrejeno, da se združijo vse na nemškem državnem ozemlju izhajajoče planinske revije v eno samo, ki bo izhajala kot glasilo planinskih društev in kot enolna planinska revija za vso državo. Zato bo prenehala tudi »Deutsche Alpen-zeitung«, ki je letos v 38. letniku.
Gospodinjska šola na gradu v Dobrni je končala te dni zimski tečaj, ki je trajal od srede januarja. Udeležilo se ga je 24 deklet iz Spodnjega Štajerskega. Na zaključek je prispel tudi okrožni vodja iz Celja ter si ogledal prirejeno razstavo jedil in kuharskih izdelkov.
Šolanje nevest v celjskem okrožju. Pri raznih krajevnih skupinah celjskega okrožja se vršijo tečaji, v katerih se šolajo neveste in mlade matere v sodobnem gospodinjstvu. Strokovne učiteljice jih urijo v kuhanju ter v nc-gi zdravja dojenčkov.
Poroke v Maribora. V Mariboru so se poročili: Ivan Jurkovič, ključavničarski pomočnik in Jože-fina Hirm, gospodinjska pomočnica, Alojzij Kirbiš, čevljarski pomočnik in Ivana Muster, tkalka, Viljem Vodušek, telegrafist in N, Emeršič, kuharica, Franc Močnik, pomožni delavec in Katarina Dolinar, gospodinjska pomočnica, Franc Stiberc, krojaški pomočnik in Elizabeta Mikolič, delavka, Ciril Tacer, natakar in Terezija Murko, gostilničarka, Viktor Ciringer, avtomehanik in Margareta Bračko, gospodinjska pomočnica, Rupert Klajderšič, pomožni stražnik in Ana Ferk, tovarniška delavka, Metod Rihter, mizarski pomočnik in Matilda Komaricki, tkalka, Maksimiljan Gašpar, kamnosek in Marija Bračič, šivilia. Aleksander Duh, mizarski pomočnik in Ana Urgl, gospodinia, Jožef Marinko, kmet in Julij. Voslič, brez poklica, Jakob Kopič, knjigovez in Angela Schvvarz, blagajničarka. Alojzij Jager, pomožni delavec in Marija Pesjak, hišna pomočnica, Andrej Sliplovšek, rudar in Krescenija Koper, tov. delavka, Franc Potisek kolar in Matilda Danjko, kuharica, Franc Pleško, ključ, pomočnik in Vida Kosič, tkalka, Ferdinand Lešnik, pomožni delavcc in Marija Pristovnik, hišna pomočnica, Franc Miltalek, čevljarski mojster in Kristina Frank, šivilja, Leopold Srajer, uslužbenec in Ivana Kenimer, vzgojiteljica, Emerik Papež, tkalec in Marija Premrl, tkalka, Jožef Gabrovec, šofer in Neža Majšler, postrežnica, Franc Klampfer, pod-
narednik in Julijana Kos, hišna pomočnica, Kari Rossler, prokurist in Alojzija Bremec, knjigovez-ka, Ivan Juričič, oderski delavec in Matilda Gru-bič, bolniška sestra, Ernest Borovnjak, uslužbenec in Marija Majgl, blagajničarka, Leopold Potočnik, žel. uslužbcnec in Matilda Deutschmann, delavka, Ivan Kral, čevlj. pomočnik in Jožcfina Pečnik, gospodinja.
Smrtna kosa. V Mariboru je umrla 56 letna služkinja Veronika Jerič, roj. Koren, v Račah je umrl Franc Pesek, na vzhodnem bojišču je padel podčastnik v polku gorskih lovcev Karel Ilarner, doma iz Maribora. Jugovzhodno od Leningrada je padel Rudolf Strauss, podnarednik v polku gorskih lovcev, doma iz Maribora, nedaleč od Brijanska je padel Štefan Duček, grenadir, doma iz Maribora. Pri bitki za llarkov je padel vojni dobrovoljec v polku SS grcoadirjev Make Novak iz Podvelke.
Iz Hrvaške
Visoka odlikovanja raznih hrvatskih osebnosti in oficirjev. V navzočnosti italijanskih in nemškega poslanika v Zagrebu, članov hrvatske vlade in ustaških funkcionarjev, je Poglavnik NDH podelil razna visoka odlikovanja posameznim hrvatskim civilnim in vojaškim funkcionarjem, ki so si pridobili zasluge v zvezi s čistilnimi akcijami v Bosni, Med drugimi sta odlikovana prejšnja ministra in sedanja člana državnega sveta inž, Ivica Irkovič in dr. Lovro Sušič z veleredom kralja Zvo-nimirja z zvezdami in meči. Odlikovanja je dobilo tudi več višjih in nižjih oficirjev.
Gostovanje Maria Šimenca v Zagrebu. Dno 7. aprila je gostoval v zagrebški operi pri uprizoritvi opere »Nikola Šubic Zrinjski« tudi slovenski operni pevec Mario Šimenc. V omenjeni operi je nastopil v viogi Mehmeda Sokoloviča.
Prehrana hrvatskih pokrajin do nove žetve zagotovljena. Hrvatske oblasti so uradno sporočile, da je prehrana vseh hrvatskih pokrajin, kljub J;v-janju odmetniških skupin po Bosni, ki so pred seboj uničile vse, do česar so prišle, do nove žetve zagotovljena. To pa predvsem zaradi naklonjenosti italijanskih in nemških vojaških in civilnih oblasti, ki so odredile dovoz hrane iz Italije in Nemčije tudi za hrvatsko civilno prebivalstvo v vse tiste kraje, ki spadajo pod njihovo vojaško področje.
Nov propagandni šef. Bivši urednik osiješkega časopisa »Hrvatski list« Mijo Tolj je bil imenovan za šefa propagandnega odseka glavnega ravnateljstva za propagando.
Senj dobi bolnišnico. Glavno ravnateljstvo za zdravstvo v NDH je sklenilo zgraditi v Senju moderno bolnišnico.
Iz Srbije
Govor srbskega ministra za narodno gospodarstvo. 23. marca se je vrnila v Beograd nova skupina 436 srbskih vojnih ujetnikov, ki bodo sedaj v domovini stavili ministrskemu predsedniku generalu Nediču na razpolago vse svoje sposobnosti in zmožnosti za obnovo Srbije. Nove Nedi-čeve sodelavce je na železniški postaji 6prejel in pozdravil srbski minister za narodno gospodarstvo dr. Milorad Nedeljkovič s krajšim nagovorom, v katerem je med drugim poudarjal: »Ni več sedaj tiste Jugoslavije, kije povzročala največ nesreč in trpljenja ravno nam Srbom in ki je delala na to, da se uniči 6rbski narod.c Kakor znano je dr. Milorad Nedeljkovič v bivši Jugoslaviji zavzemal dolgo vrsto let položaj glavnega ravnatelja Poštne hranilnice v Beogradu.
Ljudska predavanja ▼ negotlnskem okraju. Z ljudskimi predavanji so pričeli pred kratkim tudi v negotinskem okraju. Po posameznih občinah in vaseh hodijo kmetijski strokovnjaki in ostali intelektualci ter predavajo kmetom o vsem, kar je v zvezi z zboljšanjem kmetijstva v Srbiji in z dviganjem ter pospeševanjem splošne ljudske izobrazbe. To priliko predavatelji izkoriščajo tudt za obveščevanje ljudstva o političnem in vojaškem položaju in o nalogah, ki jih ima v sedanjem položaju in stanju srbsko ljudstvo, t. j. marljivo obdelovati svoja polja, vedno gojiti državljansko poslušnost in skrbeti za mir ter v obnovitvenem delu podpirati Nedičevo vlado in ostale srbske oblasti.
Drobna ljubljanska kronika
Na Tokalno Instrumentalnem koncertu
Olasbone Matice in simfoničnega orkestra, ki bo na veliki četrtek, 22. t. m., točno ob 17 v veliki unionski dvorani, na katerem so 1)0 prvič izvajala Tomčeva kautata za soli, ;.lior in orkester, se bodo projecirale v krat-l.ih pavzah med posameznimi postajami Kri-ievega pota, Bergantovo slike. Za uvod in sklep pa tipična slovenska pokrajina z znamenji in Kalvarljo — Žalostna srora pri St. liupertu na Dolenjskem. Bergantove slike so tvorile nekako podlago za pesnitev Vide Tauferjeve, katere besedilo je uglasbil skladatelj Tome. Zato je umeslno. da bomo videli pri izvedbi tudi slike. Izvedbo Tomčeve kantate vodi ravnatelj Mirko Polič, ki jo delo lin-tudiral. Izvajali ga bodo altistka Kranja Oolobova, basist Julij Betetto, pevski zbor (llasbeno Maline, simfonični orke-sler, pri harmoniju pa jo Ciril Cvetko. Na koncert, ki bo prvovrsten umetniški dogodek in ria katerem sc bo izvajalo celovečerno slovensko delo, opozarjamo. 1'redprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Cvetna nedelja. Izredno topli dnevi so privabili mnogo ljubiteljev kopalnega športa in utrjenih kopalcev na Ljubljanico, kjer po so ' zlasli sončili nn Spiei in višje oh mestnem kopališču. Za sončenje je bila cvet-jin nedelia poleg sobote izredno ugodna, ko •io bila dosežena visoka dnevna temperatura, takšna, kakršna je nnvadno konec lnnja ali v začetku junija. Cvetna nedelja je bila nenavadno topla in takšna naj ho velikonočna nedelia, kakor si to žele mnogi ljubljanski .	»...it il n*? „1 n n I T.nln« nn nrinn-
iireDivaiel m i««-.t ut-......,., ,
tali k blagoslovitvi oljk dečki velike butare
in mnogo oljčnih vejic. Popoldne so ljudje delali izlete na razne kraje po poljih, v Mestni log, na dolenjsko stran, proti Šiški, na Rožnik, proti Fužinam in Stopanji vasi. Razne nedeljske prireditve so bilo dobro obiskane.
Glasbena akademija. Četrti javni nastop
gojencev bo v veliki filharmonični dvorani 21. t m. ob 18. Nastopili bodo gojenci violinskega, klavirskega in pevskega oddelka. Prodaja programov v knjigarni Glasbene Matice (po 3 in 1 liro).
Na velikonočno nedeljo ln ponedeljek bodo v frančiškanski dvorani veliki Frančlško-vi križarji zadnjikrat uprizorili Gheonovo mojstrsko igro »Božji trubadur Frančišek«, igro o asiškem ubožcu. Preskrbite si vstop niče v predprodaji pri Sfiligoju.
Pravda zaradi posekanega hrasta. Mestna občina ljubljanska jc lia Bokalcah lastnica večiili gozdnih kompleksov, kamor so lani zahajali razni ljudje in začeli sekali borovje, bukovje in hraste brez dovoljenja. Gozdni čuvaj je 20. septembra lani zalolil v tem gozdu ' nekega oženjenega pomočnika Nandota. ki je posekal hrast, ocenjen pozneje na :mo lir. Čuvaj je pomočnika Nandeta naznanil. Uvedena je bila proti njemu kazenska preiskava in državni tožilec ga je sedaj obtožil zaradi prestopka gozdne tal vilic. Obotoženec je p «»'.nnl da je poseka hrast, zanikal krivdo, navajal pa. da jo bil v stiski za kurjavo in dn so tudi drugi sekali v mestnem gozdu. Branilce jo ugovarjal previsoki cenitvi hrasta. Pozvan jo bil k razpravi gozdni strokovnjak, ki jo oceuil
hrast. Njegova cenitev se ni mnogo razlikovala v vrednosti, ki jo jo navajala obtožnica. Pomočnik Nande je bil zaradi gozdno tatvine obsojen na 1 mesec zapora.
Ponesrečenci v Ljubljani. Vodnik Karel. 25 letni mehanik je padel po stopnicah in si zlomil denso roko v zapestju. — Štefanija Ceh, 58 letna upokojena učiteljica, je padla doma na stanovanju s stola in si zlomila levico. - Milan Cankar, 8 letni krojačev sin, si je zlomil desno nogo, ko je spodrsnil na gladkih tleh. — Padla je in so hudo poškodovala na glavi 4 letna zidarjeva hčerka Ne-venka Rihtarjeva.
V ljubljanski holnlšnlel so limrll: Toma-žič Franc, 84 let. administrativni poročnik v pokoiu, Mandeljčcva 15: Dohnik Bogomir, 63 let carinski uradnik v pokoju. Celovška cesta 1115: 1'aškulin Tatjana. 11) let, Brdo 51: Kaučnik Ivan, 43 let. Jezero, obe. Tomišelj; Stanko Mariia. 71 let, zasebnica, Koinenske-ga ulica 20; Debeljnk Angela, 7 let, gojenka v glnhonomniei Zaloška 5; Pcrpar Stanislava, lfi lot, hči posestnika. Kal 1. olič. Dobr-nič pri Novem meslu: Sctina Helena. 15 let, hči delavca. Spodnji Kašelj 40 pri Ljubljani: Zalo Frančiška, 24 let, delavka v papirnici. Zadvor, ohč Dobrunje; Strucelj Franc. 51 let. posestnik. Otovec 14 pri Črnomlju; 2ab-nikar Bogomir, 02 let, prosjak. Vrhnika; Morile Ana žena posestnika, Vrbljcnje, To-, niišclj; Glitia Olga. 21 let. hči mizarskega mojstra, Sinarjo 8 pri Ljubljani; Skufca Ana, 01 let, vdova progovnega delaven. Velika I.cika 1.1. ohč. Mlačevo; Zgalnnr Vida. 0 lot, hči knjžarjn Vintarje 4, Velike Lašče, Ko čovje; Maček Marija ro.i. Scvšck. 4.1 lel. Kočevje. Rudnik 22.1; Anderluh Josip. 50 let, delavec, Kradeekegn cesta 48;Mnlnar Marija roj. Peršič, 74 let, žena železniškega kretui ka v pokoju, Bavukova uiica 3.
Gledališče
Opera:
Torek, 20. aprila, ob 18: »Zemlja smehljala«.
Opereta. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Sreda, 21. aprila, ob 18: »Madame Butterfly.
Red Sreda.
Od vtovSl četrtka do vBtevSl sobote ostane Opera zaprta.
G. Pncclnl »Madame Bntterfly«, opera v
,1 dejanjih. Osebe: Butterfly — lIeybalova, Suzuki — Oolobova, Kate — Stritarjeva, 1'in-kerlon — Sladoljev (prvič), Sbarpless — Popov, Goro — .1. Rus Vamadorl — Dolničar. boneo — Lupša, komisar — Gregorin. Dirigent D. Zebre, režiser C. Hebeven, zborovodja 11. Simonitl, scenograf Foriga.
Drama:
Torek. 20. aprila ob 18.30: »V ča«n oblskanja«. Red Torek. Sreda, 21. aprila ob 18.30: »V času oblskanja«. Red B. Četrtek, 22. aprila oh 18.30: »V fasn oblskanja«. Izven. Ceno od 20 lir navzdol. Petek, 23. aprila ob 15: »V času oblskanja«.
Izven, Ceno od 20 lir navzdol. Sobota, 24. aprila: Zaprto.
E. Gregorin »V čnsn oblskanja«, pnsljon
ska igra v fi postajah o Jezusovem poslan stvu. Glavno osebe v zgodbi: Marija — Starčeva, Jezus — Gregorin, Janez — Verdonik, Peter — Brntinn, Juda — Nakrst. Magdalena — Sancinova, Nikodcm — Plut. Kaifa — I'. Kovič. Ponclj Pilat — Pcček Pctronij — Drcnovee, Veronika — Sltnčičeva. liežiser F,. Gregorin, scenograf luž. Ji. Frunz. sceuska glasba prof. M, Touio,
Naznanila
RADIO. Torek, 20. aprila: 7.30 Operetna
glasba — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Pisuna glasba — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijanec, lahka glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Simfonična glasba — 14.25 Orkester vodi dirigent Kramer — 15 Poročila v slovenščini
—	17 Napoved časa, poročila v Italijanščini
—	17.10 Pet minnt gospoda X — 17.15 Tesmi in napevl — 17.45 Pisana glasba — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Nnpoved časa poročila v italijanščini — 20.20 Orkestralno glasbo vorii dirigent Potralia — 20.45 Strauss: ICavalir z rožo; v odmorih predavanjo v slovenščini, poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne:
dr. Kmet. Blciweisova cesta 4.1; mr. Trnkoc-7,y dori., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Selcu-burgova ulica 7.
Poizvedovanja
NaSla se Je denarnica z manjšo vsolo denarju in specialnim ključem. Dobi se v upravi »Slovenca«.
Zgubil sein v ponedeljek. 12. t. m., osebno leirltiinncijo nn ime Novak Ivnn, KoroSče-vr 17, Ljubljana, legitimacijo orološkeea konservatorija in druge važne listine. Pošten najditelj naj odela na gornji naslov.
Atlas, velik, sem izgubila na progi LJuh-1 lana—Zalog. Prosim poštenega najditelja, da ga proti nagradi »rnn v upravi Slovana*.
Kako živi madžarski regent Horthy
Budimpešta v aprilu. — Ali je to iako težavno delo za nekoga, ki je poveljeval vojnim ladjam, da zdaj 6toji pri krmilu države? Pač je razlika med vihrami dogodkov in nevarnostmi az tfojs o^sumzpB^r afpo] n[iuijj( u^ nfjom nu 23 jet admiral Nikolaj IIorihy in 23 let plove ladja v isto smer in se na daleč izogiba rdečim čerem, ob katerih se je bila nekoč že poškodovala.
V kraljevski budimpeštanski palači, ki_ so r njej Ilabsburžani le malokdaj bivali, živi Horthy, k ije ostal zvest svoji admiralski uniformi, katero zamenja le na lovu ali na ježi s športno, v šestih sobah zadašnjega kril«, kjer so bila nekoč stanovanja za goste. Dan^ je posvečen deJu in družini. Družina se je že jako zma.njšala: najstarejša hči, Magdalena, je umrla leta 1918; Pavlina, druga hči, je umrla pred petimi leti in lani je na sovjetsko™ski fronti kot letalec umrl njegov sin Štefan, ki ga je bila vloda malo prej izbrala za regentskega namestnika. N.kolaj, njegov najmlajši sin, ki je bil poslanik v Braziliji, se je vrnil v domovino, ko so bile prekinjene diplomatske zveze
svojega najstarejšega sina ie regent jako rad zahajal v operno gledališče. Na jrajši ima Pucoi-nija in Lehirja. Mimogrede bodi glede na umetnost povedano, da se je v svojih mladih letih ukvarjal s slikarstvom. V Kenderesm ima sliko bivšega cesarja Franca Jožefa, ki jo je bil naslikal na Dunaju, ko je bil cesarjev osebni pri-
a je pripra-
ki mu prav dobro uspeva. Proizvodnja njegovih posestev je odlična in s prispevki iz posestev si veča dohodke kot državni vodja, kakor si je nekoč večal dohodke kot mornuriški častnik. Ogrski regent namreč nima nobene civilne liste, ampak le neko odškodnino, ki pa ni velik«.
Po čaju. ki je ob petih popoldne, igra Ilorthy v Kenderesu dve uri tenis. Včasih, medtem ko čakajo na večerjo, se s svojci, z p[0-raščalii
zabavajo s k
go-
ako
slika
Kristusa
boenik. V majhnem ateljeju, ki si vil v Kenderesu, jc- nedokončana si iz Snn Giorgi«.
V Konderesu, v srcu ogrske ravnine, med Szolnokom in Karczagom, ondi, kjer je njegova rodbina že tri stoletja zasidrana, uživa 1 lortliv vsako leto od t. junija do konca julija svobodno življenje, dasi jc zmeraj v zvezi z vlodo in višjimi armadnimi poveljniki. Tu vstaja deset minut pred sedmo in koj zajaha svojega konja. Najrajši ima lepega, belega Mae-stosa, ki je postal |>o fotografi ja,h že kar klaven. Po ježi, ki traja poldrugo uro v spremstvu priliočnika in podčastnika svoje telesne straže, sede regent z ženo k zajtrku, koj nato pa se preobleče v kopalno obleko in plava v domačem ribniku ko zn stavo, česar ne zmore sle-
z Rio de Janciroro. Če se ne bi bila vdova re- | hemi pet in sedemdesetletnik. Zmeraj je z njim
....... '	vnuček Štefan. Ob pol enajstih se
gentskega namestnika s svojim dveletnim sinčkom Štefanom pridružila tastu in tašči, bi bilo domače življenje prve družine na Madžarskem jako žalostno.
Od konca septembra do konca maja živi regent Horthv v Budimpešti in vstane vsak dan olb sedmih zjutraj, nato pije kavo v družbi svoje soproge, bere časopise in odide nato k svojemu vnu&ku Štefanu, kjer se igra z njim s kositrnimi vojaki. Ob devetih dof>oldne posluša radijska poročila in odide nato v svojo delavnico. IIorthyjev pisailnik je blizu okna, s svojimi gosti pa sedi v kotu sonc, kjer je miza i. naslonjači in zof«. Ves vitek, zdrav in kropak ima regent vedro lice z značilnim orlovskim nosom in ta vedrost je vidna tudi v načinu njegovega izražanja. Previdno presoja ljudi, je vetlik optimist in njegov svetovni nazor je sad .potovanj in študij po vsem svetu in političnih doživetij petdesetih let.
Vsak da,n prejme po 60 do 100 pi«cm. ki mu jih njegov pribočnik izroči zaprta. Hortliy jih odpre saim, takoj prebere vojne dopisnice vojakov z liojišč, daje navodila glede važnih in nujnih pisem, odgovori na nekatera osebno in odda druga raznim uradom. Ob tri četrt nn enajst se javi c>n dan načelnik civilne kabinetne pisarne, drug dan pn načelnik vojne kabinetne. pisarne, Ob tri četrt na jioldnc se začno avdijence, ki trajajo do pol dveh. V tem času obiščejo regenta ministri, diplomatski zastopniki, posl«nci, visoki častniki, razni ljudje, ki se pridejo za,hvalit za kako odlikovanje, dalje osebnosti denarnikov, duhovniki različnih verstev, slednjič starejše gospe, vdove generalov in politikov — kar dolga vrsta jih je.
Zaradi žalovanja ni nobenih prireditev ▼ tej palači, pa jih — razen uradnih — tudi prej ni bilo dosti, tako da poteka kosilo v na jožjem krogu domačih. Regent ipoužije pri kosilu juho, kako mesno jed — ribje meso ali divjačino —, malo sadja, a zmeraj tudi po eno jabolko. Nato izpije kozarec svojega kendereskega vin« in iz Kenderesa je tudi sadje. Po kosilu si vrže kair-te, paticnce, kar raztrese človeka, ne da bi ga utrujalo, bolj ko vsakršen pogovor.
Popoldanske avdijence se začno ob štirih in trajajo, z majhnim presledkom ob petih, do osmih zvečer. To je ura večer je, ki je prav tako preprosta kot kosilo, s kozarčkom kendereskega vina in skodelico kave brez kofeina. Nato sled igra s kartami z njegovo ženo. s sinaho, sinom ali s pribočnikom. Igrajo za denor in sicer za desetin,ko filerja, kar oib koncu igre da vsoto štirideset do petdeset filerjev, katero regent, če on izgubi, tudi takoj poravna. Ob devetih in štirideset posluša regent vesti ogrskega radija, ob desetih pa leže v posteljo.
V majhnem kinu v palači, kjer ie dvanajst sedežev, so zdaj pa zdaj predstave. Pred smrtjo
njegov
llorthv obleče v športno obleko ali uniformo in čez četrt ure nato sprejme svojega pribočnika, ki mu izroči pošto. Do ene bere poročila in pisma in piše ali govori jx> telefonu z Budimpešto. Čim je ura tri, se začne llorthvjev čas kot
sti ali sosednjimi grašč formi pri mizi, a prej se je še okopal v uniformi pri mizi, a jucj si je še okopal in se v desetih minutah preoblekel. Po večerii gre v spalnico nli jioslusa svojo ženo. ki mu kaj čita. Strast za glasbo je utešena z radijem, ki je v Kenderesu odprt od jutra do noči, vendar ne zato, da bi poskušal inozemska poročila. Kakega gramofona pa v gradu ni. Ob desetih gredo vsi spat.
Junij in julij sta torej edin« mcseca brez avdijence. Ne glede na septemberske pofMildne-ve, ki so večkrat pripravljeni za lov, se začno avdijence v Godolloju. To bivališče je blizu Budimpešte in je bilo zlasti priljubljeno bivši cesarici Elizabeti; tjakaj odide llorthy 1. avgusta vsakega leta.
V Godolloju se z avtom vozi na lov. Rad hodi no lov tudi v hribe in sicer na jelene in divje peteline v Karpatih. Takrat je že ob dveh zjutraj na svojem lovskem prostoru. Tudi pozimi hodi llorthv na lov. Lani v decembru je ustrelil 340 kg težkega med vet I a in 212 kg težkega divjega prašiča in tudi jelena. Od medvedov si obdrži krzno, od divjih prašičev čeka-ne, od jelenov p« rogovje.
Dne IS. junija bo llorthv obhajal svojo
Trije zlati laski deda Vseveda
Sptsal K J. Krben Hisal Ivan Koinlh
veleposestnik. Z avtom se odpeilje ali na svoje	i 75-letnico Zdrav je in krepak, tako da utegne
posestvo v Szabolcsszfillasu, kjer ima rejo ple-	dočakati še veliko let. Saj delovanje zdravega
menskih konj. ali nn posestvo v llossznhatu,	človeka ni po starosti prav nič omejeno in zdra-
kjer ima že 4 leta 30» hektarjev riževega polja,	vo telo je predpogoj zu čilost duhu.
Šahovski vcleturnir v Pragi
Šahovski veleturnir v Pragi se je začel v soboto, 10. aprila. Prijavilo se je zanj 20 udeležencev, kaj lepo število za turnir v vojnem času. Tem bolj zanimiv pa bo zato, ker igrajo na njem tudi svetovni mojster dr. Aljehin in znani velemojstri Keres, Foltys, Schaemisch. Številčni nemški in češki mojstri in tudi edina šahistinja, ki si je priborila dostop do šahovskih veleturnirjev, gospa Suchy. Seveda turnir s tem šo ni bil popoln in po drugi rundi je bil sprejet še mojster Thelen, ki igra vedno dopoldne. Značilno, da ne rečemo žaljivo za gospo Suchy, da je vodstvo turnirja odredilo, da tisti igralec, ki bo igral s Thelenom dopoldne, igra tudi popoldne še z gospo Such.v. Po krivdi časopisnih poročil se je tudi na lepem od drugega kola na tretje kolo prekrstil eden izmed udeležencev; spočetka jo časopisje navajalo kot udeleženca llromAdka, sedaj pa je na lepem namesto tega Urbanec.
0 prvih dveh kolih smo že poročali. V torek, sredo in četrtek so odigrali tretje, četrto in jieto kolo. V tretjem kolu je dr. Aljehin premagal dr. Rartoška, tako da sc je ta žo v 34. potezi vdal. Keres je z Novotnyjem igral do končnice uravnovešeno partijo, nato pa je slednji napravil napako in izgubil. Schamisch je po odbitem napadu podrl dr. Florijanovo pozicijo, Carls pa Kubane-kovo. Dopoldne je prvič igral Thelen z Urban-ceni. Partija je bila remis, popoldne pa je Urbanec odvzel gospe Suchy celo točko. Foltjs je že v središnici preigral Podgornija in zmagal. Šaj-tar—Katčtov remis, isto tako Opočcnsky—Lokvenc. Pruha—Fichtel 1:0, partija Pachman—Dietze pa je bila v uravnovešenem položaju prekinjena. Po tretjem kolu so bili najboljši: Carls 3, Aljehin, Keres in Foltys 2%, Prftha 2 (1), Lokvenc, Sa-miseh, Šajtar in Urbanec 2, itd.
Četrto kolo je napravilo nov vrstni red. Srečala sta se namreč Carls in dr. Aljehin, ki je po hudem boju dobil končno važnega kmeta in zmagal. Foltys se je srečal s Keresom. Partija je bila prekinjena in bo zmagal najbrž Keres. Pruha je zgubil proti Dietzeju, partija Katčtova—Lokvenc je bila prekinjena ob neenakih lovcih, Novotny je premagal šajtarja, Opočensky ima dobljeno pozicijo proti Florijanu. Prav tako je bila prekinjena
partija Samisch—Urbanec v izenačeni poziciji. Thelen je zmagal nad Kubanekom, ki je popoldne remiziral z gospo Such.v. l'odgorny je izgubil proti Fichtlu, Pachman pa je dobil po nenavadni otvoritvi proti dr. Martošku kmeta in ima upanje na zmago. Iz prejšnjih kol prekinjene partije so prinesle zmago Prfihi nad Fichtelom in remis partfji Parhman—Dietze. Kljub temu, da je bilo v četrtem kolu prekinjenih polovico partij, je bila slika po točkah vendar precej drugačna. Aljehin 3J-», Carls in Pruha 3, Keres in Folt.vs 2% (1) itd.
V petem kolu je igral dr. Aljehin dve partiji. Dopoldne je nesel Tiielena, popoldne pa gospo Suc'liy. Keres je premagal Podgornyja, šajtarju se je posrečilo, da se je po zamenjavi figur s Folty-som rešil v remis. Katetov je zgubil proti dr. Florijanu, partija Novotny—Lokvenc je bila prekinjena in bo dala najbrž remis. Isto velja za partijo Opočensky—Urbanec in za SBmischevo partijo. Najmlajši udeleženec turnirja Parhman je igral z najstarejšim Carlsom. Zmagala je seveda mladost. Fichtel je premagal Dietza. liemis pa je bila partija Prucha—dr. Bartošek.
Stanje po petem kolu: dr. Aljehin 554. Keres 4'/j, Pachman in Pruha 3 in pol. Carls in Pbltys 3. Lokvenc 2'/i (2), Samisch in Urbanec VA (1), dr. Bartošek, Dietze in Katetov 2, Thelen 1 V* (2), Novotnj' in Opočensky l'/s (1), Kubanek 1 (1), I'odgorny in gospa Suchy Vi.
KRALJ MU REČE: »IMELI SMO TU JABLANO, KI JE RODILA TAKA JABOLKA, DA JE VSAK POSTAL MLAD, PA ČEPRAV JE STAL PRED SMRTJO, KADAR GA JE ZA-UZIL. ZDAJ JE Z E DVAJSET LET SUHA. ZATO VPRAŠAJ DEDA VSEVEDA, KAJ JE Z NJO?«
Čuden slučaj'
Slučaj, ki se je doslej zgodil samo enkrat, sc je pripetil leta 1S00 in 1825. Obakrat je zadela glavni dobitek št. 39.093 pruske razredne loterije.
>BOM!< JE OBLJUBIL PLAVACEK. KRALJ PA GA JE MILOSTIVO ODPUSTIL.
Iz domače lahke atletike:
železničarji so tudi hitri tekači
Prihod novih čet na letališče v Tunisu. Prepeljalo jih je prevozno letalo.
imm
Različni izumi približujejo končno zmago industrije v boju za boljšo bodočnost. Ker poraja zahteva po neomajnem ekonomskem zakonu ponudbo, imamo vedno več izumiteljev, ki priskočijo na pomoč domovini. A jaz nisem nikoli srečal pravih izumiteljev. Edino izjemo tvori gospodična Maruška, slušnteljica n« univerzi, katero 6em obiskoval tudi jaz.
Omenjena, sicer prijazna gospodična, je morebiti preveč mislila na lastno zunanjost in imela sedanjemu času maloprimerne razvade. Četudi je stanovala v domu za visokošolke in je imela sobo z drugimi tovarišicami, je stala ob njeni postelji mizica. Bila je pokrita z bar-žunastim pregrinjalom. Na baržunu so stale različne malenkosti: puder, ogledalce, ustni svinčnik in druge kemikalije ter celo stekleničk1« kolinske vode. Slednja je tudi povzročila dogodek, o katerem prijx)vedujem.
Dragocena tekočina je vedno nepričakovano prehitro izpuhtela. Lastnica je po pravici sMepak, da jo odlivajo in rabijo nepoklicane osebe. Kot dijakinja seveda ni imela preveč razpoložljivega denarja. Izguba jo je težko za-
dela in je obupno vila roke ned ostanki svoje kolinske vode. Skrivala je steklenico v mizici in celo v postelji, a vse je bilo zaman. Neka nevidna roka je venomer krčila zalogo. Maruša je pričela beležiti na steklenici sami višino kolinske vode, a tudi to ni ganilo kosmatih src zakrknjenih tatov. Takrat je prišla Maruša na izvirno misel. Otpremila je steklenico z napisom »strup« in celo naslikala zraven mrtvaško lobanjo s prekrižanimi kostmi. Potem je mirno pustila steklenico na mizi. Od tedaj se ni nihče dotaknil,njene kolinske vode.
Moram sicer pripomniti, da je doletel tudi na ta način zavarovano lastnino še en napad, a to je bil izjemni slučaj. Neka obupana visoko-šolka je namreč na dušek izpila vso tekočino ker se je bila skregal« s svojim izvoljencem in si sklenila vzeti žviljenje. A to ni imelo nobenih za njeno zdravje nevarnih posledic.
Sicer pa razen tega edinstvenega primera, se je izum sijajno obnesel. Matuša bi prav z« prav lahko patentirala svojo duhovitost. Če ni zahtevala nobenega patenta, se je najbrž zgodilo to z ozirom na nizkoten značaj izuma samega, ika varuje zasebno last. Slednja zdaj sploh izumira, in moramo prišteti tudi Marušo onim izumiteljem, ki mislijo zgolj na lastno korist. A kakor rečeno, nisem žal, nikoli srečal nobenega drugega izumitelja*
Ob 11 dopoldne se je oglasila na železničar-skem stadionu Hermesa v Šiški piščalka. Tokrat ni dala znamenja za odhod vlaka ali kaj jx><lob-nega. bil je to start tekačev, ki so se podali v dir čez drn in slrn. Najprej so se pomaknili v gruči, kmalu po tem pa so se uredili v gosji red in se pomikali v dolgih korakih naprej.
Jata ni bila posebno dolga. Petnajst jili je bilo, oblečenih v različne klubske barve in med njimi jih je bilo gotovo pet, ki so računali z zinago. Šlo je za jiokra.jinsko prvenstvo v teku čez drn in strn, za naslov, ki je vreden truda. Za gledalce, ki so se sončili na tribuni ter motrili vnete fante, kako so grabili tla pod nogami, preskakovali zapreke in se prehitevali, je bila prireditev zabavna in zanimiva, drugače pa za tekače: po dolgem času so bili spet na tekmi in pojavila se je vrsta nevšečnosti v obliki utrujenosti, pomanjkanja sape, stiskanja v prsih in |io-dobnega.
Naloga seveda ni bila lahka. Progo si jim izpeljali najprej f>o tekališču (tu sla bili dve nizki zapreki, kateri je bilo treba preskočiti), potem so morali na nasipe izven igrišča, nazadnje pa so tekli spet okrog zelenega nogometnega igrišča. Dolžina proge je znašala približno 3500 m in je predstavljala za začetek lahkoatleiske sezone dokaj trdo preizkušnjo. In to tem bolj, ker so t morali čez globoke prekope med nasipi.
Večina tekmovalcev je bila iz vrst Hermeža-1 nov, nekaj zastopnikov pa so poslali tudi Planina, Ilirija in GILL. Med favoriti smo r>ogrošali Kiena in tako smo vedeli, da se bo razvila borba za prvo mesto med brati Starmani (nastopili so trije), med Srakarjem in Sedejem. Slednji se je kaj kmalu odtrgal in prevzel vodstvo. Za petami mu je sledil Hermežan Srakar in čakal ugodnega trenutka, da bi 'ga prehitel. Na polovici proge, ko so se začeli tekači potiti, sta bila Planinec Sedej in Srakar že za 50 m pred ostalimi. Starmanov korak je bil precej težak in vse je kazalo, da ju ne bo več prehitel.
Fantom se je poznalo, da so so lotili preostrega tempa, ki ga ie diktiral urnonogi Sedej. Prvi, ki je to okusil je bil Mozetič, ki je moral odstopiti. Tudi nekaterim drugim se je poznalo po drži telesa, po skrajšanem koraku in j>o spe-hanosti, da so začeli prehitro. Nimajo še izkušenj in šene znajo oceniti primerne hitrosti.
Nasprotno pa je vlekel Sedei e precejšnjo lahkoto in prveca mesta mu tudi Srakar ni mogel več vzeti. Proti koncu proge je poskušal s finishem, čeprav ni bilo več izgledov, da hi dohitel prvega. Nesporno zmago Scdeja, ki je pritekel v cilj približno pet metrov pred Srakarjem, so gledalci živahno pozdravili. Posamezni tekmovalci so dosegli naslednje čase:
1.	Sedej Zoran. Planina, 11 min. 45 sek.;
2.	Srakar Ivan. Hormes, 11 min. 49.5 sek;
3.	Starman Adolf, Herincs, 12 min. 22.8 sok;
4. Slarman I.. Ilermes, 12:26; 5. Bizjak L. (II.), 12:40.8; 6. Koritnik L, (Pl.), 13:03.0; 7. Toman M., (GILL) 13:00.8; 8. Starman L (H.) 13:10; 9. Su h a dol c J. (GILL), 13:29; 10. Obiak B. (GILL), 13:58.6; 11. Vidmar (GILL) 14:07.4; 12. Mencin-
ger J. (U.) 14:41.8. Trije so odstopili, dva prijavljena pa so nista zglasila na slarlu.
Za pokrajinsko prvenstvo v teku čez drn in strn je razpisal CONI fKikal. namenjen klubu, ki bo postavil tri najboljše tekače. Zelezničarska športna sekcija Hermesa je dosegla kot moštvo najnižje število točk (9) in si priborila prvo mesto in pokal CONl-ja. Drugo mesto pri oceni moštev je dosegel GILL s 26 točkami.
Na koncu še nekaj strokovnih pripotnp. Prvenstvo med posamezniki si ie priboril 19-letni Sedej, ki je zmagal z lahkoto. Njegov korak ;,e bil lahek in tudi drža telesa je bila do konca obvladana. Z ozirom na svoja mlada leta ima i*>-goje, da se bo razvil ob pravšnem treningu v izvrstnega tekača. Pri večini tekačev smo dobili vtis, da gre za pomanjkanje treninga. To vel.ia zlasti za začetnike, ki so se preveč gnali, kar je bilo očitno zlasti proti koncu proge, ko so telili sključeno, s kratkimi koraki in so komaj čakaii, da so se na cilju zaustavili. Po končani tekmi bi se morali v hoji pomiriti, na kar jih bo treba v bodoče jxvsebej opozoriti. Proga je bila razmeroma težka, ker je bila navezana na igrišče in na kratke strme nasipe. V bodoče hi bilo prav. da bi izbrali proiio z naravnejšimi prehodi odnosno strminami. Cas zmagovalca Scdeja je srednjo dober.
Samo točka razlike mi.. Torinom in Livornom
Vprašanje prvaka ostane odprto do poli jega kola — Usoda Ligurije zapečaten V drž. nogom. prvenstvu so odigrali včera, predzadnje dejanje, niso ga pa še razvozljali. Na kratko povedano: pet moštev z vrha razpredelnice sc je spet pomaknilo zu dve točki naprej. Vrstni red je ostul isti in tako tudi razdalje, ki ločijo Torino od Livorna, Livorno od Juventusa itd.
Približuje se konec prvenstva, možnosti pa so še vedno na vse strani odprte. Tudi ne. bi mogli zu gotovo reči, kakšna usoda čaka klube na repku razpredelnice. Izjema velja samo za Ligurio, ki ima tako slabo razliko v golili, da je gotovo, da bo izpadla; odprto pa je vprašanje, kdo ji bo delal družbo pri prehodu v II. razred. V pošlev prihajajo Venezia, Triesti-nu in Vicenza. Končni rezultat jc torej prihranjen zu zadnje dejanje, ko bodo zaključili z letošnjim državnim prvenstvom.
Posamezni izidi včerajšnje nedelje so bili naslednji:
Bergamo: Atalnnin—Triestina 2:2 Torino: Torino—Bolognu 2:1 Benetke: Venezia—Bari 0:0 Milnno: Ambrosiann—Milano 3:0 Vicenza: Livorno—Vicenza 3:1 Firenca: Juvcgtus—Fiorentina 4:3 Rim: Genova—Romu 3:2 Genova: Liguria—Lazio 2:0. Knkor rečeno, so se vodilna moštva pomaknila za dve točki naprej. Če si ogledamo izide (Nadaljevanje na strani 6.)
S. S. VAN DINE:
»Seveda, tvoje slutnje!...« je v/kliknil Markham in neverno pogledal prijatelja, »ioda povej mi, zakaj si dvakrat pretrgal Munnixu besedo, ko mi je hotel nekaj povedati?«
»lega ti ne morem povedati. Zelo mi je žal, toda .. ■<
Govoril je skoraj v šali, a Markham je dobro vedel, da Vunce ne stori ničesar brez važnega razloga, zato ni več silil vanj. Jaz pa sem si pri tem mislil, da je gospodična La Fosse imela zelo pruv, du je tuko slepo zaupala Vance ju.
Ileatha je Mannixovo pripovedovanje precej zbegalo.
»Nisem vedel, da so bila vrata odprta.« je dejal. »Kdo neki jili je zuprl po Mannixovem odhodu? In kdo jih jc odprl po šesti uri?«
»Ce bo božja volja. Iiomo polagoma tudi to odkrili, gospod narednik,« je izjavil Vance. »Upajmo! Toda verjemite mi: če bomo našli kako pojasnilo, bo to: Skeel. Samo n jega moremo obtožiti. Gleavcr ni poklicni vlomilcc in prav tako ni Mannix...«
»Zagotovljain vns, da je bil usodni večer v plesalkini sobi pravi mojster, nikakor pa s tem ne mislim vašega gizdalina. Nikakor pa ne zanikam, da bi ne bil on odprl skrinjice z dletom ■..«
»Jih jo torej bilo več? Je to vaša teorija, gospod Vunce? Ze prej ste tu omenili in morda imate pruv. Ce pu se num posreči dokazati krivdo Skeelu, bomo lahko zvedeli tudi, kdo je bil njegov sokrivec.«
»Nikakor ni bil njegov sokrivec. Bil je popolnoma tuj človek.«
Markham je gledal v zrak.
»Tu zadeva s Cleaverjem mi niti mulo ni všeč,« je izjavil. »Ze od ponedeljku je nu njem nekaj, kar mi ne priju.«
»Ali njegov napačni alibi ne postaja še bolj zagoneten? Zdaj razumeš, zakaj nisem hotel, du bi ga zaslišal včeraj v klubu? Zdelo se mi je, du če se nam posreči spraviti iz njega to kar ve. ti bo mnogo lužje pripraviti do besede tudi Cleaverja. Kakor vidiš, so moje slutil je bile popolnoma pravilne. S tem, kar zdaj veš, boš mogel od Cleaverja izvedeti mnogo več.«
»In prav to tudi hočem storiti!« je vzkliknil Markham in pozval Svvuckerja. Ko se je ta prikazal nu vratih, mu je dejal: »Poiščite Karla Cleaverja! telefonirajte mu v Stuyvesunt ali pa nn doni. Stanuje tukaj v bližini med klu-i)om in 27. cesto. Povejte mu, du mora priti semkaj preden mine pol ure. Ce bi se ustavljal, ga bodo policisti privedli vklenjenega!«
Markham je nekaj trenutkov ostul pri oknu in nervozno kadil, medtem ko je Vance, smehljaje se, prelistaval časopis, lleuth je i/.pil kozarec vode, nato pn se začel sprehajati po sobi. Nekoliko pozneje se je vrnil Swacker. ^
»Zal mi je, gospod načelnik, toda Cleaver je šol iz mesta... in nihče ne ve kam. Vrnil se bo šele pozno zvečer.«
»K vragu!...« Markham se je okrenil k lleathu. »Za vsako ceno mi morate še nocoj najti Cleaverja in mi ga privesti semkuj jutri zjutraj ob devetih!«
> Bodite brez. skrbi!« je dejal Heath in se ustavil pred Markharaom. »Neka stvur se mi vedno zopet vrača v spomin. Ali se spominjute skrinjice za dokumente, ki je stala odprta nu mizi?- Bila je prazna. Kaj neki spravlja ženska v tuko skrinjico? Pismu ali podobno. Neprestano mi prihaja v spomin, da ta skriniicu m bila odprta s silo... Bila je odprta s ključem. Na vsak način poklicen tat ne krade pisein in dokumentov... Ali razumete, kaj hočem reči
»Dragi gospod narednik!« je vzkliknil Vance, »globoko se vam priklanjam! Skrinjica z dokumenti! Naravno! Skeel je ni odprl... prav gotovo nel To je delo onega drugega!«
»Kaj mislite o tej skrinjici, gospod narednik,« je vprašal Markham.
»Prav isto, kakor trdi gospod Vance, domnevam tudi ja/, dn je namreč še nekdo drugi bil v ponedeljek v plesalkinem stanovanju. Pripovedovali ste mi. da vam je Cleaver povedal, da je v juniju plačal plesalki ogromno vsoto denarja, da bi mu vrnila njegova pismu. Lahko domnevamo, da ji tega denarja nikdar ni dal in da je zato odšel v ponedeljek zvečer k njej ter si pisma sam vzel.«
»Stvar je popolnoma mogoča,« je pristal Markham. »A kam nas to dovede?«
»Zadeva je čisto jasna. Cleaver je vzel pisma v ponedeljek zvečer in morila jih ima še pri sebi. Ce ima katero izmed teli pisein poznejši datum, to se pruvi, po času, o kutcrciu
trdi, da jih je od plesalke odkupil, tedaj lahko osumimo tudi njega...«	,
»Pravkar premišljujem... Cleaver je odsoten in če bi mogli priti do teh pisem ...«
»Bes bi nam to moglo koristiti,« je hladno pripomnil Markham in nepremično gledal narednika, »toda o tej stvari ni govora.«
»A vendar,« je zamrmral Heath, »vas je Cleaver tuko debelo nalagal.«
XXI.
Datumi, ki se ne njemnjo.
Sobota, 15. septembra ob devetih.
Drugo jutro sino Markham, Vance in jaz zajtrkovuli skupno pri »Knezu Juriju« in dospeli v Murkhamovo pisarno samo nekaj minut po deveti uri. Cleaver nas je v Ueathovi družbi že pričukoval v čakalnici.
Sodeč po načinu, kako je Cleaver vstopil v pisarno, bi bilo mogoče sklepati, da narednik ni bil z njim preveč obziren. Približal se jc Markhamovi mizi in užaljeno pogledal načelnika.
»Ali se in morda aretiran,« je vprašal z Klasom, ki je izdajal zadržano jezo in užu-Ijenost.
»Ne še!« je odvrnil suho Markham. »Ce pa bi bili. bi to bila vaša krivda. Prosim, sedite!«
Cleaver je nekoliko okleval, nato pa je sedel na bližnji stol.
»Čemu nelši me je spravil ta vaš policist iz postelje že ob pol osmih,« je dejal in s prstom pokazal Ileatha. »Grozil mi je, da me aretira, samo ker sem ugovarjal proti takemu nezakonitemu in vse prej kot vljudnemu ravnanju.«
ŠPORT
(Nadaljevanje s strani 5.)
šibkejših moštev, tedaj preseneča najprej t.i-giiria. ki je odpravila Lazio z lepo razliko. Dobro sta se držuli tudi Venezia in Triestinu, ki sta rešili vsaj po eno točko. Po 29. kolu je vrstni red moštev naslednji: Torino 4-2 točk, Livorno 41, Juventus 37, Antbrosiana 34, Genova 33, Milano 29, Atalanta, Bolognu in Koma po 2S. Fiorentina 27, Luzio 20. Bari 24. Vicenza 23, Triestina in Venezia po 22, Liguria 20.
V II. razredu je nn vrhu razpredelnice še vedno gneča. Tu je treba omeniti nu prvem mestu Modeno, ki vodi z 30 točkami, čeprav je bila včeraj poražena. Takoj za njo sta Napoli in Brescia. Omenjamo, da sla Modena in Napoli igrala lansko leto v I. razredu in se jima no/nn. du imata za seboj izvrstno šolo. V naslednjem navajamo včerajšnje izide:
Napoli: Nnpoli—Suvona 2:0. IVscarn: Pe-scara—Cremonese 3:1, Pisa: Pisa—Udinese 4:0, Busto Ar^izio: Pro Patria—Siena 3:1. Palerino: Palerino Juve—Novara (preloženo), l.odi: Ales-sandria—Fanfulln 2:1, Modena: Mater—Modena
2:1, Brescia: Brescia— Padova 2:1, Ancona: An-conitanu—Spczia 3:1.
Vrstni red in točke v 11. razredu: Modena 39, Napoli in Brescia po 38, Pisa 37, Pro Patria in Spezia po 3(>, Cremonese 31, Anconitana, Fnnfullu in Padova po 28, 1'escaru 26, Udinese 23, Alessandria 24, Novara 23, Mater 22, Siena to! Palerino Juve in Suvona po 17. Nekuj moštev je v zaostanku zu eno tekmo, Palermo Juve pa zu pet.
Tab. iovarsa : Hsrmss S :0 (1:0)
Prvi neuspeh Hermesa v prvenstvu I. raz-
rt.,]a. — Nepričakovana zmaga cnajstorice
Tob. tovarne.
Včeraj je bilo Hermesovo igrišče v Šiški po-zorišče treh športnih prireditev. Dopoldne so ga obiskali prijatelji lahke atletike, ob 14 popoldne pa so spet prišli ljubitelji nogometa, ki so gledali najprej prvenstveno tekmo 11. razreda, zatem pa težko pričakovano srečanje med Hermesoin in Do-polavorom tob. tovarne. Okrog tisoč gledalcev se je nabralo pri glavnem dogodku, največ seveda situ pa t i zor jev železničarskega Hermesa, ki pa niso videli tekme, kakršno so si želeli.
'j:' nff
Umrl nam je naš ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, stric, svak in tast, gospod
trgovec
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 21. t. m. ob pol petih jiopoldne z Žal, kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja.
Ljubljana, Palerino, Lanzberg, dne 19. aprila 1943.
Globoko žalujoči: Marija, soproga; Jože, inž. arh. Edvard, sinova; Marija, Marta, hčerki; Danica, Silva, siuahi; Helena in Edo, vnuka — ter ostalo sorodstvo.
Kdo bi si mislil, da bodo Tobakarji, ki so se | morali dvakrat boriti za vstop v L razred, odnesli llermesu kar obe točki, s katerima je zatrdilo računal! Zgodilo pa se je takole:
F.najstorica Hermesa se je kaj kmalu prepričala, da ima pred seboj moštvo, ki ga je podcenjevala. Tob. tovarni še na misel ni prišlo, da bi prepustila pobudo železničarjem in je pridno razdirala, kadar ni imela žoge v svoji oblasti. Vrete Herme-žanov so se po začetnih nauspehib nekam razbile in tudi podajanje ni šlo od nog kakor bi želeli. Poedinci so si sicer prizadevali, da bi vnesli v igro kaj načrtnega dela. prizadevanje pa je ostalo brezuspešno. Zdi se, da so pogrešati krilca Košenino, ki je na dosedanjih tekmah pokazal, da se razume na zvezo. V golu so imeli Hermežani namesto liaz-bornika Maliča. ki je nastopil spet po daljšem Času in pokazal, da je še vedno gibčen in zanesljiv.
Tudi enajstorica Tob. tovarne je nastopila nekoliko oslabljena. Igrala pa je spet borbeno in požrtvovalno; fantje so se borili za vsako žogo, tu pa tam pa so se jim posrečili tudi lepi osnulki napadalnih akcij. Prav dob«r je bil Oblak v vratih, med krilci je ugajal Januš, v napadalni vrsti pa so bili vsi približno enaki in podjetni. Vse kaže, da so igralci Tob tovarne pridni pri treningu, kar se jim pozna v dobri kondiciji. Edini in odločilni gol, ki je padel na tej tekmi, je zabil Mam proti koncu I. polčasa. Hermes si je' močno prizadeval, da bi nadoknadil, kar je zamudil v prvem delu igre, strelcev pa se je držala smola in tako je pripadla zmaga srečnejšemu in borbenejšemu moštvu Tob. tovarne. Sodil je g. Makovec.
NAROČAJTE »SLOVENCA«
TEl.
K S NO SLOGA
27-50
Življenje ln neumorno misijonsko delo
sv. očeta Plja XII. nazorno podano v edinstvenem filmu
Pastor Angelicus (Angcljski pastir)
Izdelan od Centro catt. Cinematogr. ob priliki
25 letnice Skofovanja sv. očeta. PREDSTAVE ob 14., 15.60, 17.40 in 19.30. V nedeljo pa še zjutraj ob 10.30 1
IEl IilNO MATICA 22 41
Dnevno ob 15 najboljši film LA JANE
»Ljudje iz varieteja«
Ples, liumor, moderna glasba. — V ostalih vlogah: llans Moser, Atlla Ilorblger
Dnevno ob 17 ln 19.16 pretresljiva drama
□■F- »Živi mrtvec«
V glav. vlogah: Cnrlo Nlnchl. Dlnn Sassoll
TEL.
22-21
KINO UNION
Odličen film Iz življenja Kmečkega dekleta
»Povratek zapeljane«
v gl. vlogi: Glno Cervl In Adrlana Benetti.
PREDSTAVE: ob delavnikih: 15.30, 17.30 ln 19.30; ob nedeljah In praznikih: 10.30, 15 30, 17.30, 19 30
Pigmejci iz sturijskih gozdov
Posebno poglavje nauka o človeških plemenih je posvečeno pigmejcem iz Afrike. Vprav to pleme je za razvoj znanosti o rasah posebnega jionicna; vsaj učenjaki, ki se bavijo s to panogo znanosti, pravijo tako. Med njimi je tudi dunajski profesor Gusinde, ki se je vprav spričo tega še pruv posebno posvetil načrtnemu študiju afriških pigmejccv.
Pigmejci žive na tistem področju afriškega pragozda, ki ga namaka reka Sturi — p r i t« k Konga. lDnevna temperatura se v teh krajih giblje od 20 do 30 stopinj nad ničlo. Dež je tam vsakdanji pojav in ves pragozd je bogato na-pojen z vlago, tako da drevje tam nadvse bujno uspeva. Ti gozdovi pa so zelo temni, ker je vejevje tako razraščeno, da sončni žarki le redko kje prodro do tal. Zato pod tem drevjem
tudi ne more rasti kakšno bujnejše grmičevje. Pigmejci so se na takšne razmere povsem navadili in so jim sončni žarki naravnost zoprni. So to res nekaki ljubitelji gozdnega somraka sredi afriške cclinc.
Pigmejci so po postavi majhni ljudje. Moški dosežejo višino kvečjemu 144cin, ženske pa celo samo 137 cm. Zelo verjetno je — vsa j tako mislijo strokovnjaki —, da prvotna domovina teli afriških pritlikavcev ni temni pragozd, čeprav ni nobenega dvoma več, da so že nad tisoč let njegovi edini prebivalci. Domnevajo, da so pigmejci prvotno prebivali kje ob robovih afriških pragozdov, pozneje pa da so se zaradi nam doslej še neznane sile umaknili v notranjščino teh divje razraščenili gozdov.
Kupujte pri
naših taserentih
TJmrla nam je dne 18. aprila 1913, po težki, mučni bolezni, prevldcna s tolažili sv. vere, naša ljubljena soproga, mama, stara mama, sestra, teta, tašča in svakinja, gospa
Boncelj Frančiška roj. L<eskovec
soproga vlakovodje državnih železnic v pokoju
Pogreb blage pokojnice bo v torek, dne 20. aprila 1943, ob 3 popoldne iz kapelice sv. Jakoba na Žalah k Sv. Križu.
Ljubljana, Kranj, Rajhenburg dne 18. aprila 1943. Globoko žalujoči ostali
(SŠfl EBIPII3U5KE5FI Pl3DKRRk3fl
U. Mi o ni
12.
»Še malo potrpite- Studenec je blizu. Uta-borili se bomo tam.«
»O da bi bil že blizu.«
»Ni daleč. Počakajmo tu Ramuzentijn- Un nas bo poučil, kaj naj storimo, da se maščujemo nad Zafnatpaneam- Zdaj nimam nobenega sočutja več z njim. Nič ga ne štedimo,« pravi Buket, ki je vsled poslabšanja doživetega poraza spremenil mišljenje v škodo podkralja, ki ga je prej tako spoštoval.
»Nič 11111 ne smemo prizanašati na noben način ne,« pritrjujejo drugi.
»Samo da Ramuzenti uspe s svojim načrtom,« pravi Meni.	_
»Ramuzenti je prekanjen. Saj se je znal tako dobro vtihotapiti v podkraljevo hišo.«
»Da mu verjame.«
»Verjel mu bo do gotove mere, toda ne bo...« pravi Meni, pa ne more nadaljevati, ker Ameni zavpije:
»Ogenj!«
»Kje?« vprašajo tovariši.
»Tam,« pravi on in iztegne roko.
Vsi obstanejo.	.
»Ogenj v puščavi'« vzklikne Miebi.
»Blizu našega studenca!« pristavi Baket.
»Zbogom počitek!« pruvi- Ameni. »Ze ure in ure koprnim po požirku vode, da si osvežim ustnice. Kdo se je le utaborii tamr«
»Popotniki!«
»Preženimo jili-«
»Primalo nas je.«
»Vojaki Zafnatpanea, ki pazijo,« godrnja Baket.
»Ni mogoče!« vzklikne Ameni razburjeno,
»Menda niso zaostali med naskokom, ko smo se jili najmanj nadejali?«
»Slučaj-«
»Izdajstvo. Ne vem, kdo bi nas izdal, gotovo kak strahopetec, ki je odkril podkralju to tajno skrivališče. Ali se vsi tedaj čudite, ako je on poslal vojake, da nas primejo?«
»Ako bi se zares vojaki tam utaborili, nc bi bili prižgali takega ognja,« pravi Ameni.
»Vojaki niso premeteni kot mi,« odgovori Baket z zadovoljnim nasmehom.
»Ne morem verjeti, da bi se vojaki pregrešili proti najpriprostejšemu pravilu previdnosti. Tam se niso utaborili vojaki, marveč popotniki, morda zelo bogati.«
»Biti moramo zelo zelo previdni; bodi, da bomo imeli opravka z vojaki, bodi dn so se tam utaborili popotniki. Mulo nas je, samo sedem ...« pruvi Baket.
»Osem.«
•»Osem nas bo, ako Ramuzenti pride. Razumem. Nas osem velja za onih dvajset, pa ohraniti moramo sile in ne zmanjšati našega števila. ako hočemo uspeti z domenjenim načrtom proti Zafnatpaneju,« nadaljuje Baket.
»Misliš torej, naj se ne podamo k studencu?« vpraša Meni.
»Jaz se ne odrečem vodi!« pristane Ameni.
»Predlagam, da se utaborimo tu v puščavi in pošljemo izsledovalcc, da prouče položaj.
Odločili se bomo šele tedaj, ko bomo izvedeli, kdo se je tam utaborii «	_	.
Baketovemu predlogu so vsi pritrdili in roparji so se utaborili sredi puščave.
»Končno vsaj sedimo!« vzklikne Miebi.
»Ko bi imel kozarec vode, ne bi ničesar drugega zahteval!« pravi Ameni.
»Kdo gre vohunit?« vpraša Baket.
Nobeden ni hotel iti. Vsi so rekli, da so zelo utrujeni. Slednjič reče Baket:
»Eden mora iti. Jaz sem prevelik. Mene bi videli. Pojdi ti, Ameni.«
Ameni se je od kraja branil, končno se je vdal in izginil v temi.
Šest poštenjnkovičev je čakalo tiho. Nobenemu se ni ljubilo govorili. Cez nekaj časa pravi Miebi:
»Poslušajte.«
Vsi napno ušesa.
»Kaj si slišal?« vpraša Baket.
»Nekdo se nam bliža na osln.«
»Ali se ti meša?« vzklikne Baket.
»Poslušaj, približuje se. Nekdo na hrbtu osla. Ali morda misliš, da potuje osel snm po uščavi, ne da bi ime! koga na hrbtu?« vpraša iebi s prezirom.
»Tudi mi slišimo!« pristavijo ostali roparji.
»Brez dvoma Ramuzenti.« pravi Miebi in začne lajati kot šakal, divji pes zelo pogost v puščavi.
Lajanje se ponovi zelo blizu.
»On!« pravi Miebi.
»Je že odgovoril no znamenje.«
Peket osla se je vedno bolj razločeval: končno v skromni svetlobi zvezd so se pokazali
11
nerazločni obrisi osla, na čigar hrbtu je sedel jezdec.
»Ramuzenti?« so klicali tovariši.
Jezdec ustavi osla in skoči na tla- Bil je zares mali ropar.
»Zakaj se niste utaborili pri studencu?« začudeno vpraša.
»Ker tam že nekdo tabori.«
»Kdo?«
»Ne vemo. Imeni vohuni.«
»Verjetno kakšni berači, ki se jih ne iz-plača napasti.«
»Bomo videli. Odločili se bomo po okolno-stih,« pravi Baket.
»Zelo malo nas je! Kje so drugi? Saj sem vara rekel, da pridite vsi,« pravi Ramuzenti.
»Saj smo vsi,« odgovori žalostno Baket.
»Proč s šalumi! Zdaj ni čas za tol« opozori Ramuzenti.
»Ponavljam. To smo vsi; niti enega ne manjka,« odgovori glavar.
»Trideset nas je bilo. In drugi?«
»Ubiti ali ujeti.«
»Naj pogine' bik Apisl« krikne Ramazenti.
Ta kletev je prestrašila njegove tovariše, poštene ljudi, ki bi laglje umorili človeka, niso pa trpeli, dn bi se storila najmanjša krivica sveti zverini.
»Naj živi večno, ako nočete, dn pogine, čeprav bi zaslužil, da mu ustrojimo kožo,« krikne Ramuzenti jezno.
»Sveti bik!« so ugovarjali roparji. »Obljubili smo mu zlatega sena vsakikrat, kadar bo blagoslovil naše početje.«
h Liudsko tiskarno v Liubliani: Jože Kramarii
'daiateli: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčil