ST. 29. V &ELJU, SOBOTA 29, IWARCA 1919 LCTO I. Ixhaja vsah torek, öetrtek in ¦obotO' — Cenai Zaceloleto24K. »a pol kta VI kron, za četrt !ela S K, la 1 nusec 12 kroni. Posamezna ««•viS'a atane 30 vinarjew. N« pisiiKne naročbe brez pošiljatve «ienwijii sa na mortmo ozirati. Na;' t'lii1-! siaj pošiljajo naročnino pa (<0s:i)i nalrazn ci. Reklamacije $\ia titav. 3* ©gu--i se rai''i:n;:jt» po pen-ib!j<:MeiH 8r«st«ru in sites 1 mm visoi< ter i mm Sirok proster '* c-nkrat L8v, sa vcckiat pepust. IV2i\SJ ogl^sl stancjo pri enkratni objan 3 K. — VpraSanjem gicde iiiseratoT i. dr. jf treba priložiti za ©i!^ .or doplsnice all znamko. - Rokopisi .ie nc vračaje. - Telrfon štev. 65. IZBAJA IN T9S&A ZVEZNA TISLARNA V CELJU 0DG0V0RNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER, Gdgovor Narodnega predstavništva na prestolni govor. Vaše kraljevsko VisoČanstvo! Na- rodno predstavništvo se podviza, da sporoči Vašemu Visočanstvu svojo srčno zahvalo za tope) pozdrav, ki ste ja izročili v imenu njegovega Veličan- stva kralja Petra 1. preko nns vsem liratom slavnega imena Srbov, Hrvatov in Slovencev, združenih sedaj za vedno v eno narodno državo. Oni Vas pro- sijo, da sporočite Njegovemu Veučan- stvu kralju Petru I. čustva globokega spoštovanja, priznanja in vdanosti, ka- tera so mu zagotovila v narodu njegova vstrajnost, vera in izkazana zvestoba t«r zasluge za velike narodne ideale svobode in edinstva. Od zgodnje mla- iosti do visoke starosti ie ostal soli- dareu s svojim narodom v vseh dobrih in slabih časih narodnega boja in po Njem in Vašem Visočanstvu je srečno dosežen uspeh skupnih naporov. Ti napori so ustvarili srečno možnost, da začne naše pleme, prvič •dkar ji- je hiio zelo clobro prilagodeno, le tu in tarn je stoptlo preveč v ospredje. Vge točke koncerta so bile živahno •dobravant»; najbolj je zopet ugajal Mokranjčev ll.rukrovet srbskihnarodnih pesmi. Dijaška kuliiuja v Celju j> začela ztpet poslovati dne 20. marca t. 1. v prostorih nove gimnazije. Ker je odbor prevzel sedaj kuhinjo v lastni oskrbi, zato se naproša stavno občinstvo, da ta blagovoli še zanaprej blagohotno podpirati Odbor sprejerna darove tadi v nsuuralijah: krompir, fižol, moko, mast, pšeno, ričet itd. Darove v na- turaiij&h sjirejema šolski slug* g. Kos v novi jimnaziji a!i pa kuhinja sama •d 9. ure ziutraj do 3. ure popoldne. DJjaški kuhinji v Celju sta daro- vala gospoda: profesor Kardinar 20 K In !v. Ravnikar 20 K tnesto venca po- kojni gospej Kožuh-ovi. Dalje gospod Ravnikar 30 K mesto venca pok. gosp. Antonu Brezovšek. Iskrena hvala'. Iz Celja nam pišejo: Gospod urednik, ali ste že kaj slišali o tern, da je pri tukajšnjem okr. glavarstvu nastavljena neka ženska moč, hčerka iz služfce SHS že odpuščenegs moža- ksrja, kater* sploh slovensko nc zna? Mislim, da vsakdo, ki je v naši državni slttžbi, vsaj uradni jezik mora znati?! Pojasnito mi to! (Žalibog ne moremo, ker sm© si že sami trli glavo s tem vftraSanjem! Op. ured.) Iz Celja se nam piše: Bivši okr. komisar dr. Fasching, o katerem ste poročali. v kako velikanski dolg je liokopal z vojnim posojilom naš okr. zastop, je sedaj zastopnik Nemške Av- strije pri deželni vladi v Ljubljani. Kot tak ima v Ljubljani tudi svoje stano- vanje. Vkljub temu pa ima mož tudi v Celju še svoje stanovanje in nič še nisrn© slišali o tem, da bi se mu b'ilo s strani stanovanjsKe komisije odpo- vedalo, dasi še polno naših novih urad- nikov čaka na stanovanja. Kako je to mogoče? (Tudi mi tega pri vsi naj- koljši volji ne razumemo! Op. ured.). Kaj je z Kerentskim sosvetom za Celje? Tako se začudeno vprašu- jfttno dan za dnem, če gledamo, koliko Hujnih' stvari je potrebnih rešitve. Tem fcolj se čudimo, da ga vlada že do äanes ni imenovalr ker veto, da je to'zadevni predlog že najmanj pred 2 mesci Šel v Ljubljano. Pa naša vlada srnatra za razne hribovske občine ge- rentske sosvete za bolj potrebne nego v Celju. Res čudno stališče! Vrtnar celjske mestne občine je za^rizen nemškutar. Ob vsaki možni priliki zabavlja čez Jugoslavijo. Ob jriliki vesti iz Pariza se je zasmehljivo »zrtzil, da je že povabljen na sedmino. Znano nam je, da se poteguje za to v*č zavednih Slovencev, ki so vložili pcošnje, in Se čudim0( zakaj gp ^. ^ teta cloveka. Kovačl v okrožju okrajneira * avarstva v Ce,ju, ki rabijo J?^ na Ivana MoCnlk«, kovaSkega mojstra vRe^k.vas.obPaki.katerijedo^en rtega oddajati. Qospodarski urad okr %.avarstva SHS v Celju. Javna zahvala. Vsem, ki so mojo . soprogo obiskavali in toiažili v njeni holezni, vsem, ki so se v tako obiinem številu udeležili sprevoda k njenemu zadnjemu počitku, vsem, ki so naklo- -Blli svoje obilne darove Dijaški kuhinji v Celju mesto vencev na njeno krsto, yscm pevcem in pevkam, ki so jo po- ^•stili na njenem zadnjem potu s svo- J|tTI ganljivim petjem, vsem za obilne *tr*ze sožalja, vsem se iskreno zahva- llujenil - Jos.Kožuh. q .Pr°stovoljno gasilno društo za pri CMJe ima 30> tm- ob 3> uri pop- K|eveaku v Gaberjih občni zbor. Slovensko žensko druitv v Celju ¦:• :;-j;j»i:iio :•'.:) krcn t-:ot čisti dobiček »Snegulčice« za dijaško kuhinjo v Celju. Gospe Založnikovi, ki je z ve- liko ljubeznijo in marljivostjo uprizo- rila to tnladinsko igro, gre za trud najlepša zahvala. V mestni š^lski svet celjskl je bil izvoljen kot zastopnik mestnega učiteljstva ravnatelj meSčanske deške sole v Celju ti. Beno Serajnik. Celjsko dramatično društvo upri- zori v sredo 2. aprila ob pol 8. uri zvečer v mestnem gledališču francosko komedijo „Dober sodnik". Zopetna otvoritev obrti. Gospod Martin Kolšek, naš narodni Čevljar, otvori s I.aprüom zopet svojo Čevljar- sko obrt, katero je moral svoj čas zaradi vpoklica v vojaško službo pre- kiniti. Slov. občinstvu priporočamo vr- lega narodnjaka! Zaradi tatvine je v četrtek celj- ska drž. policija zapiia 40-letno zaseb- nico Terezijo Škrbinek iz Celja, ker je Amaliji Kotnik na cesarja Jožefa trgu ukradla obleko v vrednosti 210K. Zaradi goljufije je bil oddan drž. pravdnistvu 54-letni žel. delavec Alojz Vrešak iz Čreta pri Celju, ker si je prilastil hranilnično knjižnico dne 6. jul. 1. 1. v Celju urnrlega odvetniškega uradnika Jos. Vrešaka, glasečo se na 19.258 K 69 v. V družbi z nekim dru- gim možem ie večji del denarja dvignil. Dediči pokojnega Fr. Kristan, posestnik v Dobovcu pri Ponikvi, Marija Kristan, dekla v Dobovcu in NeŽa Kristan v Ljubljani so zadevo izročili dr. Kar- lovšku. Vpeljane poizvedbe so dognale krivdo AI. Vrešaka. DNEVNE NOVICE. Kraj. organizacija JDS za Laški trg in okolico ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 30. sušca ob 2. uri pop. v slov. šoli v Laškem trgu. Dnevni red: 1. Volitev novega odbora in zaup- nikov. 2. Volitev v izvrševalni odbor JDS. 3. Slučajnosti. Železnlčarska stavka je izbruhnila v Nemški Avstriji na progah južne železnice. 27. tm. so iz Gradca izostali vsi vlaki. Potovanje v NemŠko Avstrljo je vsled Železničarske stavke v Nemški Avstriji zabranjeno. Do preklica se ne bodo izdajala za taka potovanja dovoljenja. Razun zelezniäkega je ustavljen do preklica tudi ves poštni, brzojavni in telefonski prcmet z inozemstvom, predvsem t Nemško Avstrijo. Zadnja porociia Nujni vpoklic poslancev v Beograd. LDU Zagreb, 28. sušca. Listi po- ročajo, da so bili včeraj vsi poslanci, ki so bili na dopustu, brzojavno po- zvani, naj se nemudoma vrnejo v Beograd. Večina poslancev se je z brzovlakom odpeljala tja. Aretiran židovskl hujskač v Zagrebu LDU Zagreb, 28. suSca. VČeraj je bil aretiran trgovec Weiser, ki je na zadnji trgovski skupščini hujskal pro- ti srbski posadki in protestiral proti temu, da bi bili Nemci in Madžari naši sovražniki. Prepoyedan prehod lz Jugoslavije na Ogrsko. LDU Zagreb, 28. sošca. Uradno po- ročajo: z ozirom na-dogodke zadnjih dni na Ogrskem je vojaška oblast pre- povedala vsak prehod iz Jugoslavije na Ogrsko in obratno. Kdor bi vkljub prepovedi poskušal prekoračiti obmejno crto, bo aretiran od vojaških oblasti. Kurz krone še vedno pada. LDU Zagreb, 28. sučcal „Obzor" poroča iz Beograda, da kurz papirnate krone še vedno pada. Danes velja 100 dinarjev 305 K, 100 frankov 405 K, 100 drahem 395 K, 100 mark 185 K. Ultimat antante Nemčiji? LDU. Bejiin 23. SL'.S:a. ..Lok-;inn- zeiger" poroča, da so včecaj v Wei- marju krožile vesti, da bo antanta iz- ročila Nernčiji ultimat, ako bi se Nem- čija upirala zahtevi antante. da privoli v izkrcanje poljskih Čet v Gdanskem. Cene živilom v Ameriki bodo padle. LDU. Washington, 28.sušca. (DKU). Predsednik industrijskega sveta Peed prerokuje, da so bodo kmalu znižale visoke cene živil v"'Ameriki.: &j K- Itaiija odklanja pomoč zaveznikom protl boljševikom na Ogrskem. LDU. Berlin, 28. suSca. (DKU.) Pariški „Information" javlja, da je imel Clemencean 26 tm z maršalom Fochom razgovor o položajuna Ogrskem. Uspeh razgovora je bil, da se je v Marieillu takoj nabavilo več parobrodov za pre- voz čet na Ogrskem. Clemenceau in Foch sta tudi menjala več brzojavk, iz katerih je razvidno, da so bili Ita- lijani naprošeni za pomoč proti Ogrski. Itaiija pa je zaradi lastnega slabega notranjega položaja pomoč odklonila. Antanta se zaveda nevarnosti polo- žaja na Ogrskem. ', LDU Amsterdam, 28. sušca. lz Reuterjevega urada poročajo „Times": Zaveznike je revolucija na Ogrskem vzpodbudila k zavesti o nevarnosti, ki preti po boljševikih Srednji Evropi, in k zavest.i da morajo proti gibanju uporabiti sroga sredstva, ker je na- perjeno proti antanti. Posvet četvorice pri Wilsonu. LDU Parlz, 28. suSca. „Agence Havas" poroča: Pri predsedniku Wil- sonu je bil včeraj opoldne razgovor četvorice. V obvestilol Različni „prijatelji", ki bi mi radi spodkopali moj družabni ugled ter me oškodovali, trosijo po Celju, bližnji in daljnji okolici lažnivo vest, da je moja žena „nacionalna Nemka ter zagrizena sovražnica vsega, kar je slovensko". Za resne ljudi, ki poznajo moj značaj, so take babje čenče smešne, ker vejo, da bi jaz nikdar ne bil poročil Nemke! Da pa se tudi rnojim obrekovalcem umiri žilica ter zavežejo strupeni jeziki, objavljam naslednje: Moja žena je za- vednaČehinja iz narodno zavednečeške rodbine, ki je več storila za češki in naš narod, kot eel ducat mojih obre- kovalcev! Od razširjevateljev takih laži pa bom zahteval častno zadošČenje, oziroma bom proti njim sodno postopall V Celju. dne 25. marca 1919. Joško Gosak, okrajni učitelj celjski. Listnica uredništva. Slov. Bistrica, Ormož: Važe dopise smo prejeli Sele ob sklepu lista. Zato danes ni mogpče. Pridejo! Hvala in pozdrav! — Prevalje: Tako ob- širno ni mogoče. Sicer pa je napadeni vzvišen nad takimi neumnimi napadi, ljudstvo ga dovolj pozna. Prodajo ue mladi ovčarski psi. Ljubljan- ska cesta 22. 10 do 15 «agonov krom^irja na pro- daj po nizki ceni takoj. Brzojavua naročila tudi za dobavo raznega žita in moke spre- jema trgovec Martin Šumer iz Konjic, Šta- jersko sedaj Belovat* hotel Toma. 430 3-2 Gostilna se išče v najem, pozneje se tudi kupi. Ponudbe pod šifro »Gostilna« poštno ležeče, Celje. 445 1 Hlapeo (kočijaž) k 2 konjem se takoj sprejme pri R. Stermecki v Celju. 444 1 Proda se po ceni velik kozolec s slamo krit. Poizve se VodnjaSkn ul. §t. 11, Celje. 440 2-1 V najem se vzame malo posestvo z enim vrtom ali njivo na Sp. Štajerskem, najraje kje v bližini Celja. Naslov v upr. 439 3—1 Trgovina, ev. gostilna na Sp. Štajerskem se iSče v najem ozir. se tudi kupi. Ponudbe na upravništvo pod »C. T. 1000«. 2—1 Učenec iz boljše hiše in dobro šolsko na- obrazbo se takoj sprejme v veletrgovino in razpoSiljalno R. Stermecki, Celje. 442 2—1 Sadjeyec, vino in kisl«» voifo raz»«- sil'a A. CscA p. Cu^-:v. "¦•./• r--H Prodajo *e čisto novi damski čevlji št. 3b in nepremočljivi gorski čevlji za gospode. Vpmäa se Hermanovaul. 11 I. nadstr. desno. 436 1 Pisalni stroj se kupi. Cenjene ponudbe pod »Stroj« na Anončno ekspedicijo Al. Ma- teliC, Ljubljana, Konjresni trg 3/1. 347 16-7 Proda se velik hlev za zajce in kokoši; cena 300 K. Wolfova ul. 10, 1. Celje. 453 2-1 Učenca za trgovino z železnino sprejme veletrgovina »Merkur«, P. Majdič v Celju. 454 2-1 Zgubil se je policijski pes (Doberrnan) znamka St. 68. Preda se naj proti nagradi pri g. Kosu, Kavania Central. 447 1 Viniča»*, oženjen, poSten, se takoj sprejme na vinograd blizu Celja. Kje, pove uprava. 448 2-1 Prods se pi 1 uro hoda oddaljen od Sv. Petra v Sav. dolini. Meri okoli 13oralov, okoli 6 oralov lesa je za sekati, ostalo mlado- les. Proda se takoj. Naslov pove pod „12.000 kron" uprava „Nove Dobe". Naprodaj. Krasna počivalnica z redkim baršunoni, sukuene zavese za okna z drogi vred, omare h mehkega lesa, mize, postelja 7. leseno vlagalno pripravo, higijenična deska za ležati, mesna deska, police, skleda za kopati, svetilke i. dr. Nova ulica 7, pritlično; samo predpoldne od 9. do 11. ure 419 1 _______________ * 449 2-1 Otvori! sem s 1. aprilom 1919 svojo staro 446 52—1 cevljorsiQ obrt Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojen obisk. Prevza- mem vsa v to stroko spadajoča deia. -— Kolšeh Martin, Grosha cesta. Delo solidno! Dnevne cene! I. in nojuecjo jugoslovonshQ to- uorna zo barvanje, hemiino čiščenjB, pronjE in suctlo-lihanje perila Knwo vedno vsako- uai va vrstno blag0) CISti obleke1 >ki*i*A vsakovrstno JJtjlü perilo, poka tero pošlje brezplaN Ö V A » ® IS ft« ^h^^^^u A DOPISI. Št. Jurij ob j. ž. V St. 26 VaSega cenj. Iista z dne 22. tm. se kritizira gostilniška družba, ki se je seSla v neki gostilni. Temn naj bo podano nastopno pojasnilo : postajenačelnik Taschek je 18. tm. na večer povabil v narodno gostilno g. Brežnika svojega tovariša Willmanna in dva prideljena Železniška uradnika, ki sta pa odločna narodnjaka; družbi se je pridružil tudi ravnatelj kopitarne g. Seiner in par narodno zavednih Št. JurČanov. 0. Taschek, ki je blizu 30 let v Št. Jurju, je v tej družbi slavil svoj god. Ni res, da bi se bili radovali nad izgubo naših južnih pokrajin, res pa je, da o tem niti be- sedica ni padla. Taschek in Willmann, ki v kratkem odhajata, sta bila polna hvale o naših razmerah, ravnotako Seiner, ki je trdil, da nima nikakega pomisleka, da ne postane Jugoslovan, ker so tu daleč bolje urejene razmere kot v Nemški Avstriji. Posebno naj bo ome- njeno, da sta bila Taschek kot Will- mann ves čas svojega službovanja v prijateljskem razmerju z narodnirn občinstvom. To resnici na ljubo. Št. Jurij ob j. ž. Povsod se čisti in jasni, samo v našem kotu še mnogo po avstrijsko smrdi. Stari avstr. zaplot- niki vzdignjejo svoje glave. Obiteljske predpravice naj bodo za druge „bone tone" ! Šleva on, ki se pusti še danes po glavi tolči. Za sedaj se dbračamo na poštno ravnateljstvo samo s po- hlevnim vprašanjem : so mu li znane nevzdržljive razmere naše pošte, oso- bito vožnje? Stari šentjurski paševski sistem spada med pozabljene spomine! Če se v doglednem času vse do pičice ne odpravi, pošteni pravičnosti v po- polni meri ne zadosti, ter gotovim avstr. privilegirancem ne pokaže jugo- slovanske resnosti — bodemo zagr- meli, da bo odmevalo v Beogradu. Hrastnik. V nedcljo, 23. t. m., popoldne napadli so pijani glažarji v gostilni Dernovšek, ki jo ima v najemu Nemec Probst, srbskega vojnika. Ta se je umikal proti postaji, slednjič pa potegnil bajonet ter ga zasadil glažarju Drolzu v srce tako, da je bil na mestu mrtev. Drolz je bil znan razgrajač, zapušča vdovo s 3 otroci. Zadeva je rodila silno razburjenje med prebi- valstvom, ki je demonstriralo proti Srbom, ko se je pa pojasnilo, da je vojnik ravnal v silobranu, je le zma- gala pamet. Spl'osna sodba je bila, da je Drolz naSel, kar je iskal in da bi bilo od vojnika, ki je že 7 let v boju za našo svobodo, malo preveč zahte- vano, da bi se dal pobiti od nemšku- tarskih glažarjev. Žalosten incident je ta dogodek, potrjuje nas pa znova v prepričanju in zahtevi, da mora vlada z železno roko poseči v razmere pri kemični tovarni in steklarni, kjer se sistematično in vedno očitneje ruje proti obstoju naše države. Ne smemo namreč misliti, da je ta napad na Srbe izvor navadnega prepira Že tedne sem se čujejo krog teh podjetij klici »hoch die Boljševtken, nieder mit die Serben« in podobni. Slovenci ne pridejo mimo, ne da bi se jih izzivalo, in na domačih tleh se ne čutimo več varne. Vse to je delo Wieltschniggovo in njegovih uslužbencev, vlada se pa našim klicem na pomoč noče odzvati. Opozarjamo vnovič orožništvo na te razmere in zahtevamo odločno, da se krivce brez usmiljenja ovadi. Stvar smo popsnili na zborovanju JDS navzečemu pover- jeniku dr. Ravniharju, ki je obljubil, da bo vlada tekom teh dni zastavila počet^eltschnigovemu veleizdajalskemu rudniškihStHn^- Vlada J'e "htevam rudniSkih delavcev v polnem obsecu ugod.la, zlasti tudi onim, ' ki so tikale ureditve normalnih plač Vlada je s tern napravila konec izkoriščanju delavstva od strain židovskega kapita- lizma in zadeva je vzbudila med rudarji veliko zadoščenje in veselje. čuje se le en glas: delavstvo bo zdaj marljivo poprijelo ža delo in produkcija premoga se bo brezdvomno izdatno zviSafa, Cesar seveda ne bodo veseli naši nem- ški ravnatelji in uradniki, ki so name- noma ovirali produkcijo zlasti s tem, da so rudarjem pri delu in in plačah nagajali, kar so mogli. Njihov cilj je pač notranji razdor naše države in v ta namen pospeševanje boljševizma. Temu je sedaj, tako upamo, enkrat za vselej konec. Hrastnik. Podružnica Narodne socijalne zveze se snuje pri nas. Tako J* prav. Delavec mora biti organiziran, če hoče, da bo z vspehom zasledoval svoje koristi. Teptan in izkoriščan doslej, bo dosegel svoje pravice le, če bo v močnih in trdnih organizacijah hodil svojo pot. NSZ bo odločno in dosledno zastopala koristi slovenskega proletarca. Družila bo v svojem krogu one delavce, katerim ni za soc. demo- kratsko mednarodnost, vse tiste, ki so si ohranili slovensko srce, vse tiste, katerim je kaj ležeče na tem, da pride delavec do vseh svojih pravic v svo- bodni Jugoslaviji. Torej: vsi, ki še niste organizirani, vsi, kateri ne zaupate internacionalni soc. demokraciji, pri- stopite v Narodno socialno zvezo. Organiziran pa mora biti vsak delavecl Dobrna. Protestni shod na sv. JoŽefa je pri nas nepričakovano dobro uspel. Občina je že 17. brzojavno ugovarjala proti nakani brezvestnih Italijanov. 19. pa se je zbralo na Dobrni lepo število odličnih mož in mladeničev. Govorili so in razjasnili veliko nevarnost, krivico in nesrečo, ki preti Jugoslaviji, g. župnik, g. uči- telj Zagažen in begunec g. Gerl iz Pulja. Resolucija se je enoglasno spre- iela. Navzoči so se navdušeno izrekli, da so pripravljeni svoje življenje dati za brate. Slovenska Bistrica. ZIoglasni Kresnik iz Črešnjevca je te dni zopet enkrat naletel na bolj značajne može, nego je on in njegova dru^ba. — Pri- mahal je v vlak, ki vozi iz mesta ne postajo. V vlaku sta sedela dva srbska vojaka. Kresnik se njima pridruži s svojim hinavskim dobri- kanjem: Kamo se vozita brata — Srba? Izlazita pri postajaliSču Čreš- njevec, idita z mano, postrežem vaju z vsem, kar si poželita. Mi smo Štajer- cijanci — popravil je — Štajerci, do- bri ljudje! Toda biti morata za repu- bliko. — Živijo republika! Srba pa sta mu pošteno in mirno povedala, da ljubita svojega kralja Petra 1. in Aleksandra, ter mu dokazala, da sta vredna se imenovati člana naroda naših osvoboditeljev. — Sicer še pa denuncijant Kresnik vedno upa, da ga odrešijo njegovi bratje iz rajha ter zasedejo črešnjevec ljudje, v katerih družbi je prej večkrat požiral smrd- ljivi „ptujski šnops", da se je tem bolj in lažje šopiril v „ptujski kroti" ter nesramno denunciral ljudi, katerim Kresnik niti do gležnja ne seže. — Ker je poginil znani „Štajerc", pravijo, da bode blatil narodne Črešnjevčane v „Naprej"-u; ne ve/jamem, da se ga bodo usmilili sedaj socijalni demokratje. Povemo mu: ' Poginil je „Štajerc" in poginilo je z njim njegovo zahrbtno delovanje in Kresnikovo deYiuncijanstvo! Žalec. Prost. gas. društvo je pri- redilo dne 16. tm. gledališko predstavo. Igrala se se Meškova drama „Mati". Nazi diletanti so se z vso vnemo pro- prijeli težke igre in uspeh je bil popolen. Vse uloge so bile dovršeno, igrane, nad vse pričakovanje dobri so bili novinci, tako Tinka gdč. Angele Hodnikove, ciganka Silva gdč. Anice liodnikove in Ivan g. Brinarja ml., Mati gdč. T. Šuateričeve je bili popolna, tržanka gdč. M. Šušteričeve tako iz- vrstna, da je imela aplavz pri odprtem odru. Moške uloge gg. Vabič, I. in Št. Zagode kakor tudi župnik g. Her- mana so bile igrane izvrstno. Na marsikaterernu obrazu je bilo videti solze, kar le dokazuje, da se je igralo izborno in s polnim umevanjem. Brežice. Kakor marsikje drugod v naži mili Sloveniji, so tudi v Bre- žicah Nemci in njih nemčurski bratci skrbeli na poseben način za procvit in varnost denarnih zavodov na rovaš slovenskega kapiiala s tem, da so „plodonosno" naložili kapital na „pupi- larno varno" vojno posojilo ter konku- rirali s prusko ošabnostjo, kdo bi preje spravil državo na rob propada. Tudi v brežki mestni hranilnici je nemškutarski odbor tekmoval s spre- jemanjem vojnih posojil ter dosegel krasen — negativen — uspeh, par miljonov kron. Ne samo, da so s svojo nemčursko vsiljivostjo dosegli tako visoko svoto, so še po razpadu rajnke Avstrije reševali svoj most ter spreje- roali v hranilnici vojna posojila, hoteč zapustiti mirnim in potrpežljivim Slo- vencem krp.sno vapuäcino v lep spomin za trajne case. Narodna vlada SHS v Ljubljani je z odlokom z dne 30. de- cembrom 1918 imenovala gosp. dr. Ljudevit Stikerja, župana in odvetnika, vodjem hranilnice. Vsa cast njemu, ki se je neprenehoma trudil in deloval na to, obraniti denarni zavod, v katerem je po večini naložen denar našega ljudstva, pred občutno žkodo. Deželna vlada v Ljubljani je postavila ves nemški hranilnični odbor pod nadzor- stvo, ki je odgovoren s svojim pre- moženjem za provzročeno škodo. Evo ti jih bratcev: Hans Schniderschitsch, lekarnar; Karl del Cott, trgovec; Maks Graf, nadživinozdravnik; Dr. Hans Holler, primarij; Dr. Karl Leuschner, graščinski administrator, Alfred Pečnik in Franc Warletz, lesna trgovca; Rudolf Schmidt, trgovec; nadinž. Radovan Sernec; Gustav Faleschini, lesni trgovec in Dr. Karl Janesch, odvetnik. Vsled te odredbe je dana tnožnost, da sprejme slovenski hranilnični odbor zavod v svoje roke in reši vlagatelje škode. Ob tej priliki izražamo vročo žel]o, da se tudi v drugih krajih ukrenejo potrebni energični koraki v prilog našega ljudstva. Za Sv. Duh na Ostrem vrhu ni več pošta v Lučanah, ki so v nevtral- nem pasu, ampak v Selnici ob Dravi. Iz RaČ pri Marlboru. Dne 25. tm. je šel posestnik Jakob Kovač iz Sela obiskat svojega sina, štabnega ognje- čarja pri mariborskem poveljstvu. Šel je ob železnici preko tira pri viaduktu nad Franc Jožefovo cesto -in padel iz viSine približno 5 m globoko tako nesrečno na glavo, da je na mestu obležal mrtev. Topoišica. Naše lepo kopališče je sedaj tudi hvala Bogu v slovenskih rokah. Upamo, da se bodo Jugoslovani sedaj še tem raje podali v naš lep kraj, ki je v poletnem času res pravi raj. Šoštanj. („Naša kri"), ljudsko igro s petjem v 4 dej., priredi na gledaliSkem odru v Šoštanju pripravljalni odbor za v Velenju se snujoče pevsko in bralno društvo „Šaleški zvon" to nedeljo, 30. tm. ob 3. uri pop. Vabimo k Iepi ude- ležbi, da položimo temelj društvu, ka- teremu je pisatelj gornje igre, župnik F. S. Finžgar, zapisal prelepi moto: „Naš Zvon je zvon resnice in pravice, — naš zvon bo strah lažem, bo smrt kri- vice; — naš svon na delo kliče in pro- sveto, — naš zvon steber za domovino bo oteto." Staubena in galant, hleparsha obrt A. Jošta nam. Frmijo Qnlzon 243 104-25 ¦••¦¦¦ Celjey Graöka c. 8 («aspr^ti „belega voSa") Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba točna in solidna. •iaanfla „Vnlan-Pr«pa|t«it" Mtrlbtr Kd# rabi živila ?9 ta se naj ebrne po najnilji 4a«vni ««nth rw: TrgOTsko Äfwitmro y. Fatnü, Brtžico. Sifurna in izvrttna f«»trtik«. Vtttni zastopniki s« iičcjo p«vttä pod ngotf- nimi pogoji. 4 positv) Trgovina s pisalnimi, razmnoževalnimi in računskimi »troji, pisarniskiw p»* hištvom amerikanskega sistema ter vsemT plsarniSkimi potrebSCinami. Sprejemajo se vsa tovrstna popravila. 3tfu 4. >NIVX MBA. Štev. 29 Podružnica Ljubljanske kreditne Me y Celju Delniika glavnica 15,000.000 krön. CENTRALA V LJUBLJANI Rezervni fondi nad 4,000.000 kron. Poslovalnica avstnjske razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Mariboru. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun profs uyodnemu obrestovanjUri Kupuje ;n prodaj& vse vrste vredncstnih papirjevy finanpira vsako vrstne dobave in dovoijuje aprovizacijske kredite. 266 Scran ßm diplamirani iivinndravnik ordinir* 427 3—2 mUvni tre 12 (&Lli€ QUvni irff & Lastniki vojnih posojil pozor!!! Sklad za vojaške «rdove in sirote savarovalni oddelek Ekspozitufa v Marihoffui sprejema vojno posojilne listine kot enkratno vplačilo zavarovalne premije in sicer a) za zavarovanje na doživetje ali smrt na 15 let proti izplačilu zava- rovalne svote v gotovini t. j. za K 1000"— nominale se izplača v gofovini K 1000' . b) za zavarovanje na doživetje (hranilno zavarovanje) za dobo 12 let pod istimi izplačilnimi pogoji. Do K 5000"— zavarovalne svotc brcz zdravniškejja preiskovanja, nad K 5000'— z zdravniSkim preiskovanjem. Zavaruje se pod a) vsaki zdrav v starosti 15—50 let; pod b) od rojstva do 50 let. 378 3-3 muzikalije wVilvHl MMVVllVVVVll^VVlJV^ Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebščin na debelo in drobno. 264 Mil in sfotmi ii\w LASTNI BOM Celle i Rofovšfta nlicn šfev. 13 ¦ sprejema hranilne vloge od vsa- kega in jih obrestuje po J od sto, daje osebni in stavbeni kredit pod ugodninii pogoji. Prvov rstna m 3_2 „sortna uina" 1917 ima na razpolago kSet^rsfvo Franoa Rudl-nay Maribor9 Vila Alvis, trgovci! Velikonočni prazniki ßiso yec daleč, zato prosim gospode trgoYce, da takoj pošljejo naročila ^a j?Äd^5a" pecilni prašek in vaniljin «ladkor, da zamorem naročila pravočasno izvršiti in vse zadoYoljiti. — Nadalje priporočam: prayi škrob, čaj, Adria-kavo s sladkorjem, testenine i. t. dt Naroöila se izvräujejo takoj in točno! » Ädpia" - izdelki - F. Šibenik, Ljubljana, Gospo&ka uSioa 16* Ne naročajte tujlh znamk, ker imate dobro in cen» blag» ,doma; «iomaCi izdelki naj zavzemajo prvo mesto! 420 8—3 Frodajalno čevljev v Celju u hisi Norodnego doma 357 5-5 je ofvorila flflirenshi M\m\i zadruga t.čJozirje Cevlji fa pravega usnja v vseh vrstah od težkih delavskih do uaifliiejših elogantnih. Trpožno ročno delo. 88 Oglejte si osebno! POSOJILNICA U CELJU USTANOV. LETA 1880 Jäl4ilLlDüB öOBfS RES. FOND 500.000 K SPREJEMA hranilne vloge in jih obüstuje od dne vloge do dne vzdiga DAJE posojila na vknjižbe in na menice. OTVÄRJÄ trgovske in obrtne kredite. 250 STANJE HRANILNIH VLOG NAD 16 000 000 KR0N