Poštnina plačana ¥ gotovini Stev. 62 V Ljubljana, sobota 15. marca 1941 Cena Din V- Leto VI. ran*' Jugoslavija Je že vnaprej zavzela dostojne mesto v novi Evropi... Sodbe in napovedi bolgarskega ter madžarskega tiska o bližnjem popolnem pomir»en.u na Balkanu in vlogi Jugoslavije Sofija, 15. marca. m. Tudi včerajšnje bolgarsko časopisje vzdržuje razlago, da je Grčija umaknila svojo vojsko iz Trakije ter jo začela zbirati Da albanskih bojiščih. Iz tega sklepajo, da ne bo prišlo do spopada med nemško in grško vojsko. V Bolgariji so še dalje prepričani, da bo na posredovanje Nemčije prišlo do premirja med Italijo in Grčijo. Budimpešta, 15. marca. m. Madžarska politična javnost poudarja, da je na vseh diplomatskih bojiščih treba pričakovati zelo hitre razjasnitve celotnega položaja. Zlasti velja madžarska pozor- nost razpletu političnih dogodkov v južno vzhodni Evropi in na Balkanu. Poudarjajo, da se bo mir na tem področju končno ustalil. Glede Turčije pa vsa znamenja kažejo, da bo ta država ostala pri dosedanjem stališču ^in da ne bo storila nič novega, temveč da bo še nadalje pazljivo in napeto spremljala razvoj položaja. Ker nobena tuja država ne namerava napasti Turčije, se lahko računa, da je Turčija dala popolna zagotovila, da bosta mir in njena rezerviranost ostala še nadalje nespremenjena. Glede Grčije so v Budimpešti prepričani, da bo kmalu prišlo do mirne rešitve sedanjega oboroženega spopada med Italijo in Grčijo. 0 Jugoslaviji pa v madžarski prestolnici poudarjajo, daje ta država ponovno po predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču in podpredsedniku dr. Mačku izrazila svojo pripravljenost za sodelovanje z vsemi sosedi pri urejanju nove Evrope. Z ozirom na to njeno ustvarjalno vlogo ter na njeno notranjo moč in na stvarnost njenih vodilnih političnih osebnosti se lahko reče, da je Jugoslavija že vnaprej zavzela dostojno mesto v novi Evropi. Ameriške vojne potrebščine že na poti v Anglijo Wasliington, 15. marca. Reuter: Vojni minister Stimson je sprejel danes časnikarje in iim izjavil, da je del vojnega materiala, ki je namenjen Angliji, že na poti v Angljjo, toda odklonil je. da bi kar koli natančnejšega povedal s tem v zvezi. Smrtne obsodbe v Holandiji . Amsterdam, 15. marca. DNB: Nemško vo-laško sodišče je obsodilo 13. marca 10 Holandcev na smrt zaradi nasilja in sabotaže ter zaradi vohunske organizacije, ki so jo imeli v zasedenih krajih. Obsojenci so bili ustreljeni. Sodišče je tri druge obtožence obsodilo na dosmrtno ječo. Kazenski ukrepi v Varšavi Varšava, 16 marca. DNB: Poljski šovinisti so ubili 7. marca v Varšavi na njegovem stanovanju filmskega igralca in pisca filmskih del Iga Sima. Dva dni prej je bil ubit tudi poljski sodnik Vasiljevski. ki je sodeloval z Nemci. Po teh umorih je nemški guverner določil kazenske ukrepe za primer, če krivci ne bi bili aretirani .v treh dneh. Maršal Petain uvaja pokojnino za vse stare Francoze Vichy, 15. marca. o. Maršal Petain je snoči iinel po radiu govor, v katerem je med drugim aeial, da ni imel pogosto prilike sporočati francoskemu narodu dobre novice. Zdaj pa je taka prilika prišla, ko naznanja, da je bil pod. pisan zakon o uvedbi pokojnine za vse _ stare Francoze. Vsi francoski državljani, stari nad 60 let, bodo dobivali na deželi 3600 frankov letne pokojnine, v Parizu in okolici pa 5200 fr. 'V začetku bo pokojnine deležnih 1,500.000 oseb. Pred novo ustavo in novo vlado v Romun ji Bukarešta, 15. marca. m. Po nalogu državnega poglavarja generala Antonesca je začel minister Mihailo Antonescu s pravosodnim ministrom in večjim številom romunskih pravnikov delati novo romunsko ustavo. Med tem pa je general Antonescu začel s pogajanji za sestavo nove vlade. Zadnje dni je imel razgovore s predsednikom bivše liberalne stranke Bratia-nom, za katerega napovedujejo, da bo novi romunski finančni minister. Dalje je imel Antonescu razgovore tudi s profesorjem Georgiem Bratianujem, ki bo bodoči romunski zunanji minister, potem s Conom Codreanom, zetom pokojnega Cornelija Codreana, za katerega govore, da bo prevzel prosvetno ministrstvo, s profesorjem Jonom Petrovicijem, ki bo, kakor mislijo, prevzel ministrstvo za ljudsko vzgojo. General Antonescu se je razgovarjal slednjič tudi t bivšim voditeljem narodne kmečke stranke Jonom Mihalakijem, profesorjem Cuzom, začetnikom protijudovskega gibanja v Romuniji ter bivšim politikom dr. Costinescom. Uradni list objavlja danes ukaz o splošni, mobilizaciji romunskega kmetijstva. Cilj te mobilizacije je povečanje kmetijskih pridelkov in ustvaritev rezerv za prebivalstvo. Romunska vlada je postavila častnike na položaje direktorjev podjetij, katerih ravnatelji so bili aretirani. Bremen in zahodna Nemčija -ang'eiki cilj preteklo noč Berlin, 15. marca. DNB. Nemško vrhovno | angleška letala spet močno bombardirala mesta 1 ’ _l _ ___ t _ . ^ - 1. _ I " \T L X! !! —_ — 1 — m«« • m "C1 m poveljstvo poroča: Predsnočnjim so sovražnikova letala izvedla napade na več krajev v severozahodni Nemčiji. Pri napadu sovražnikovih letal na Hamburg ni bila povzročena nobena škoda na industrijskih in pristaniških napravah. Pri napadu na Hamburg so bile porušene nekatere stanovanjske hiše, dve bolnišnici in Še nekaj postranskih poslopij. Vrženih je bilo več zaži-galnih in rušilnih bomb. Med civilisti je bilo nekaj mrtvih in ranjenih. Posebno so bile prizadete številne osebe v bolnišnicah. Nemška lovska letala in protiletalsko topništvo ter pomorsko topništvo so zbili devet angleških letal. London, 15. marca. o. Reuter: Snoči so Nemški uničevalni polet na London in severovzhodno Anglijo Berlin, 15. marca. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo sporoča snoči: Preteklo noč so nemški letalski oddelki izvedli nove močne papade na veliko Britanijo. Z uspehom so napadli ladjedelnice v Glasgowu ob mesečini tako, da je bilo nemškim letalcem lahko z bombami zadeti tovarniške naprave, skladišča in druge cilje. Povzročenih je bilo mnogo velikih požarov, ki so bili videti kot ognjeno morje. Nemška letala so napadla zelo močno tudi Liverpool in Hull, kjer so bile poškodovane industrijske naprave za preskrbovale ter skladišča. V Liverpoolu so bili še poza!‘,1VkJ .SO !}astaIi Se l>rCiisnjo noč po napadu nemških letal. Izvedem so bili uspešni napadi na važne vojaške cilje v južni in srednji Angliji. Dve nemški ogledniški letali sta čez dan napadli veliko britansko cisternsko ladjo v briltolskem kanalu. Ladja je bila hudo poškodovana. Čez dan je prišlo v bližini južne angleške obale do letalskega spopada, pri katerem je bil zbitih šest Spitlierov. London, 15. marca. Reuter. Snočnji nemški napad na Anglijo je bil v glavnem usmerjen na London in Clydebank, kjer je bilo povzročenih več požarov in nekaj smrtnih žrtev. Tudi mnogo ranjencev je, ker je bomba padla na poslopje, kjer je bilo zbranih veliko ljudi. Druga sovražna letala so napadla neko mesto v severovzhodni Angliji, kjer je porušenih več industrijskih po- šahovski turnir za prvenstvo Celja Celje, 15. marca. s začel prvi šah. turnir za prven-svojem uvodnem govoru je prof. Snoči se je začel prvi šah. turnir za prvenstvo Celja. V svojem uvodnem govoru je prof. ^rašer, predsednik CšK, poudaril pomen tega tekmovanja, ki bo odslej vsako leto in ki bo združevalo pri kraljevski igri vse najmočnejše Celjske igralce v boju za prvenstvo. Izžrebane so bile nato številke, potem pa se je takoj začelo prvo kolo, ki je prinesel naslednji izid: Lorbek—Golja 1:0, Csorgo E.— lavčar 1:0, inž. Sajovic—Grašer 1:0, Rupar— ^chneider 1:0, J Schneider—Mirnik 1:0, lajs— Modic prekinjeno. Prihodnje, drugo kolo bo v sredo zvečer. Dozdaj ni bilo mogoče izvedeti nobenih bližnjih podrobnosti o obisku japonskega zunanjega ministra v Nemčiji. Ni pa izključeno, da bo prišlo ob tej priliki do pogovorov o poglobitvi medsebojnih odnošajev, pravijo v nemških po-Htifinih krosih, kakor poroča DNB. slopij, trgovin in drugih zasebnih hiš. Povzročenih je bilo nekaj požarov, katere so gasilci v kratkem času obvladali, smrtnih žrtev pa ni mneeo. V drugih krajih so sovražna letala povzročila manjšo škodo. Angleži so sestrelili snoči štiri sovražne bombnike, to je v zadnjih treh nočeh 26 bombnikov. v zahodni Nemčiji, in sicer Bremen in Emden ter letališča v zasedenem ozemlju. Predsnočnjim so angleški bombniki ob lepi mesečini izvedli najhujši napad na Hamburg v tej vojni. Bombe težkega kalibra so padale na ladjedelnice, ki so bile že noč poprej predmet posebne pozornosti angleških bombnikov, dalje na doke in skladišča, kjer so izbruhnili ogromni in številni požari. Ko so angleška letala zapuščala napadeni del ob izlivu reke Labe, so tam gorele tudi druge stavbe. Razen tega so angleški bombniki napadli tudi petrolejske naprave v Rotterdamu, kjer so izbruhnili veliki požari. Manjši napadi so bili izvedeni na Bremen, posamezna letala pa so napadla dve letališči v Holandiji. Letala obrežnega poveljstva so čez dan in ponoči izvedla več poletov in so pri tej priliki včeraj Opoldne neposredno zadela neko sovražnikovo preskrbovalno ladjo pred norveško obalo, na druge ladje pa so streljala s strojnicami. To je bil 64 napad na Hamburg od začetka vojne. _ Berlin, 15. marca. DNB: Berlinski večer-niki sporočajo, da ie bilo pri letalskem napadu na nemško prestolnico od 12. na 13. marec ubitih 26 oseb, 28 pa ranjenih. Berlin, 15. marca. DNB: V pretekli noči so edi-nice angleikih letalskih sil izvedle napade na mesta v zahodni Nemčiji. Požare, ki so jih povzročile sovaržne zažigalne bombe, so hitro pogasili. Sestreljeno je bilo eno sovražno letalo. Vojna na afriških bojščih Nemški letalski napadi na libijske luke, angleški na Tripolis Napredovanje od severa in juga proti Addis Abebi Nekje v Italiji! 15 marca, o. Stefani: 280. italijansko uradno vojno poročilo pravi: Oddelek nemškega letalskega zbora je v noči od 12. na 13 marec napadel letalska in pomorska oporišča v Marmarici. Uničena so bili letala na tleh in motorizirana sredstva. Sovražnikova letala so včeraj ponoči izvedla močno bombardiranje Tripolisa. Škode je bilo malo. Naši letalski oddelki so bombardirali letalska in pomorska oporišča na Kreti. V noči od 12. na 13. marca so britanska letala metala zažigalne in eksplozivne bombe na več vasi in na neko zgradbo na Rodosu. Ubite so bile štiri osebe. Bilo je tudi nekaj gmotne škode. Vzhodna Airika: Odbit je bil sovražnikov napad pri Kerenu. V Zgornjem Sudanu so naša letala bombardirala motorizirana sredstva in čete. London, 15. marca, o. Reuter: Abesinski rodoljubi in angleške čete z vso naglico napredujejo s severa proti Addis Abebi Na jugu se pomikajo iz »Prepričan sem, da poveljujem železni armadi. Vojaki, potrpite samo Še malo, maščevanje se bliža z velikimi koraki. S prvimi koraki proti sovražniku boste povzročili vihar. Bili ste in bodite junaki in zmaga se vam mora nasmejati, ker ste to pač zaslužili,« se glasi dnevno zapoved generala Gambarra, znanega h španske vojne, ki je zdaj poveljnik 8. laške armade v Albaniji. Poveljnik planincev general Nasci pa pravi v podobni zapovedi: »Držali smo se obljube, da ne sme nikjer nihče predreti, kjer smo mi.* Nemško letalstvo ni začelo sovražnosti proti Grčiji, ker ni še nobeno nemško letalo bilo nad Grčijo, so povedali v nemškem zunanjem ministrstvu tujim časnikarjem. zasedene Javele proti Negheliju, na severu pa proti Debramarkosu, ki je 190 km od Addis Abebe. 25.000 italijanskih vojakov je zbranih v okolici De-bralarkosa. Kljub temu menijo Angleži, da Italijani ne bodo branili mesta, temveč, da bodo šli čez Sinji Nil proti Addis Abebi. Nil je sedaj lahko prehoden na več mestih, ko pa bo prišla deževna doba, bi bilo prepozno za vsak umile čez reko. V Eritreji se boji v okolici Kerena še vedno nadaljujejo. V Somaliji pa na splošno čistijo ozemlje od zaostalih sovražnikov. Včeraj so angleški bombniki spet bombardirali Tripolis. Vesti 15. marca Odkar vodi Jugoslavijo knez namestnik Pavle, je šlo čez evropsko obzorje veliko temnih oblakov. Jugoslavija pa je vseeno uredila razmere s sosedi in svoje notranje razmere ter okrepila svojo vojaško moč. Ni mogoče torej, da bi vodstvo take države lahko storilo kaj, kar bi nasprotovalo neodvisnosti države in njenim življenjskim koristim. Vodstvo države tudi ni imelo prilike, da bi pred kom branilo neodvisnost in neokrnjenost države. Vsa poročila o tem so zlobna in so bila razširjena s posebnimi nameni, piše »Hrvatski dnevnik«. Predsednik Roosevelt bo nocoj po radiu imel govor, v katerem 'bo pojasnjeval obseg ame-J riške pomoči in poudaril, da bodo v Anglijo poslane ameriške vojne ladje takoj nadomestili z novimi, poroča United Press. Ameriška poslanska zbornica je sprejela zakon, s katerim se določa 344,7 milijonov dolarjev za nove vojne ladje (275 milijard dinarjev). Med drugim bodo iz tega denarja plačali delo za šest velikih bojnih križark, poroča Reuter. Jugoslovanski državni voditelji dobivajo iz Amerike nešteto brzojavk od Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki jim izražajo svoj ponos, da so potomci take domovine, jim čestitajo k pametni in odločni politiki ter jih prosijo, naj vztrajajo na poti za ohranitev jugoslovanske svobode, neodvisnosti in časti, poročajo srbski in hrvaitski listi. Po določilih premirja med Francijo in Nemčijo so francoske oblasti izročile nemškim oblastem znanega veleindustrijca Thyssena, ki je pred dvema letoma pobegnil v Švico, od ondod pa v Francijo ter se potem bavil s propagando proti narodnemu socializmu, s katerim je zlasti v začetkih gibanja sodeloval, poroča »United Press«. »Če bomo vzdržali, dokler ne bo začela ameriška pomoč prihajati v vsem obsegu, nam zmaga ni le zagotovljena, temveč bo tudi hitro prišla,« je govoril angleški mornariški minister lord Alexander včeraj, kakor poroča Reuter. Število mrtvih zaradi atentata na bivšega angleškega poslanika v Sofiji je zraslo na šest, poroča Stefani. Anglija se bo letos na morju znašla pred res hudim bojem, ki ga je sovražnik obljubil. Ni razloga, da ne bi verjeli njegovim besedam. Verujemo pa, da bomo to nevarnost prebredli c enako upornostjo, kakor smo prebredli nevarnosti v prejšnjih časih, je govoril minister za trgovsko mornarico Cross včeraj in na koncu prosil strokovno osebje in mornarje, naj nudijo vso pomoč tistim, ki jih bo zadel prvi udarec tega napada. Italijanska vlada je vojnemu ministrstvu dala na razpolago novih 20 milijard lir za vojaške stroSke, poroča Stefani. Finska hoče ohraniti mir, toda naš narod ve, da se mir lahko doseže samo s hudim bojem, pišejo finski listi ob obletnici miru s Sovjeti. Opozarjajo na slavnih sto dni vojne, ko je Fince družila popolna vzajemnost proti sovražniku, ki je bil v toliki premoči. Predsednik Združenih držav Roosevelt je včeraj povedal časnikarjem, da bodo določila novega zakona o pomoči demokratičnim državam raztegnjena na vsako državo sveta, ki bi prišla v položaj Grčije, Kitajske ali Anglije in ki se bo seveda tudi sama pripravljena braniti pred vsakim napadom, poroča United Press. Za poveljnika vseh zahodnih dohodov do Anglije: pristanišč, rečnih ustij itd., je bil imenovan admiral Percy Noble, čigar delo bo igralo važno vlogo ob morebitnem nemškem vdoru v Anali,io. iavlia Reuter. ' ■ ' i ir-'. .'v , ( *• ♦ ” 'a V >' . ; n a j -t : * Strahotna eksplozija v sevillski smodnišnic! Sevilla, 15. marca. o. UP. Včeraj ob 10 je sevillski smodniščnici, največji v Španiji, prišlo skladiščih do strahovite eksplozije, ker je padel na tla zaboj smodnika in se vnel. Ker so okoli smodnišnice delavske hiše iz slabega gradiva, je bil učinek strahovit. Ljudje so mislili, da je nastal potres. Eksplozija je popolnoma uničila 50 hiš, 150 so jih morali podreti takoj zaradi hudih poškodb. Skoraj docela razdejanih je 300 poslopij, to je polovica predmestja Santa Barbara. Dozdaj so potegnili izpod razvalin 50 mrtvih in čez 250 ranjencev. Vse bolnišnice in vsa obvezovališča v mestu 60 polna. Iz smodnišničnega predmestja so morali izseliti vse prebivalstvo v javne stavbe. Tako je samo v mestni klavnici biio spravljenih pod streho 500 ljudi. 140. dan vojne med Italijo in Grčijo: Hudi napadi in protinapadi v Albaniji odseku, na katerem je napadal tudi prejšnje nm Prt rrtaa«i ; XI.: * _ l .1 Nekje v Italiji, 15. marca. Stefani: Italijansko uradno vojno poročilo št. 280 pravi: Grško bojišče. Na odseku 11. armade kra-»ehote in topništva. Številni le-italijanskega letalstva so brez jevni nastopi pehote in topništva. Številni letalski oddelki italijanskega _ letalstva so brez prenehanja napadali sovražnikove obrambne naprave in čete. Bombardirano je bilo tudi važno grško pomorsko oporišče. En italijanski lovski oddelek je zbil pet sovražnikovih letal. Tri naša letala se niso vrnila. Ob zori 13. t. m. so sovražnikova torpedna letala poskušala napasti italijanske ladje v Vloni. Zaradi hudega delo. vanja protiletalskega topništva italijanske mornarice,- pa sta le dve sovražnikovi letali mogli izvesti napad, vendar pa sta bili obe zbiti. Posadki sta bili ujeti. Poškodovan je bil en parnik. Atene, 15. marca. Atenska agencija Grško uradno poročilo št. 139 pravi: Sovražnik je tudi včeraj ponovil napade na letalstva je poskusil izvesti nekaj zaporednih napadov. Imel je hude izgube in se mu ni posrečilo zavzeti kakšnih novih postojank. Pri nekem protinapadu je bilo ujetih nekaj sovražnih vojakov. Atene, 15. marca. o. Atenski radio poroča: Včeraj so nove italijanske čete izvedle močan napad. Pomagalo jim je topništvo in letalstvo. Ofenziva ni bila uspešna, ker so grške čete stopile v hud protinapad, potisnile sovražnika nazaj ter ujele več Italijanov. Grško uradno poročilo pravi, da so v petih dneh italijanske ofenzive Grki pet italijanskih divizij do polovice uničili. V četrtek so sestrelili 14 italijanskih letal. Pri tem boju niso izgubili Angleži nobenega letala. Včeraj pa so Grki sestrelili dve sovražni letali. Angleško letalstvo je včeraj bombardiralo Valono ter zbirališča čet v okolici Teoelenija. Štev. 62. Do 1. avgusta se cene ne smejo zviševati Belgrad, 15. marca. j. Vlada je na predlog prehranjevalnega ministra dr. Protiča predpisala posebno uredbo, s katero 6e prepoveduje vsako poviševanje cen do 1. avgusta. V 1. členu uredbe je rečno, da se do 1. avgusta ne smejo poviševati cene blaga in tudi ne cene za prevoz potnikov in blaga v notranjem prometu. Prehranjevalni minister lahko določi za posamezne vrste blaga najvišje cene, ki so lahko tudi nižje od tistih, ki so bile v veljavi tedaj, ko je sedanja uredba dobila svojo zakonsko moč. Prav tako sme orehranjeval-ni minister določiti najvišji kosmati dobiček pri posameznih vrstah blaga, oziroma lahko pooblasti podrejene organe in splošne upravne oblasti, da določijo najvišje cene za posamezne vrste blaga, kakor tudi najvišji kosmati zaslužek. Višjo ceno predmetom iz 1. člena uredbe pa sme dovoliti prehranjevalni minister le tedaj, če se na podlagi stvarnih dokazov ugotovi upravičenost za to. Prehranjevalni minister tudi predpiše z uredbo, s katero je bil določil svojo ceno od cen iz 1. člena uredbe, da mora lastnik obstoječe zaloge blaga dotičnega blaga, ki je namenjeno za prodajo ali proizvodnjo, v določenem roku prijaviti obstoječo zalogo tega blaga in da mora vplačati v sklad za izenačitev cen prispevek, največ v višini razlike med cenami, ki so veljale v času nabave te zalog in na novo določene najvišje cene blaga. Sklad za izenačenje cen ie pri prehranjevalnem ministrstvu, njegovo imetje pa se nalaga pri Hipotekarni banki. Podrobne določbe o tem skladu in o prispevkih v ta sklad bo določil prehranjevalni minister v sporazumu s finančnim ministrom in predsednikom vlade. Člen 4. uredbe pravi, da se do 1. avgusta ne bodo povišale cene monopolskim proizvodom, ki -služijo za prehrano, cene državnih in samoupravnih podjetij za prevoz žitaric kakor tudi ne državna in samoupravna trošarina za prehrano in kurjavo. Člen 5. govori o tem, a mora vsak prodajalec blaga izdati svojemu kupcu natančen račun, v katerem mora biti navedena cena, kakovost, količina in vrsta blaga. Kupci pa morajo te račune spravljati eno leto. Uredba dalje določa, da morajo trgovci, prodajalci in proizvajalci dovoliti nadzorovalnim organom vpogled v svoje poslovne prostore in poslovne knjige. Čl. 6. govori o nadzorstvu in določa stroge kazni za tiste, ki predpisov uredbe ne bi spoštovali. Kdor prijavi kršitelja, dobi delež pri izrečeni kazni. Člen 7. določa za kršitelje predpisov te uredbe stroge kazni, in sicer zaporno kazen z najmanj 3 mesece in denarno kaznijo od 50 tisoč do 1 milijona din. Trgovci na drobno, ki bi se pregrešili, bodo kaznovani z zaporom 15 dni in denarno kaznijo od 5000—100.000 din. Člen 8. določa kazen do enega leta zapora in do 100.000 din denarne kazni za tistega proizvajalca kmetijskih pridelkov, ki bi zahteval za svoje pridelke višje cene, kakor pa so dovoljene. Vse izrečene denarne kazni se bodo stekale v sklad za nadzorstvo cen. Z drugo novo uredbo pa je dobil prehranjevalni minister pravico, da predpiše uredbe z zakonsko močjo o celotnem notranjem prometu s surovinami in drugim blagom, sme določiti razdelitev surovin na posamezne ustanove, zlasti pa sme podeljevati ali ukinjati iz. ključno pravico trgovanja za posamezne proizvode v državi. Prav tako sme prepovedati ali oriiejiti prodajanje gotovih predmetov _ v državi. Prav tako sme določevati, kateri izdelki se smejo izdelovati iz določenih surovin in sme omejiti tudi njihovo količino. Če bi se pa v podjetjih ne držali predpisov zakonskih uredb, sme minister postaviti komisarje. Ljubljana od včeraj do danes Kljub napovedi za danes, oba, zemunski in zagrebški vremenar sta se tokrat zedinila — da bomo v naših krajih imeli oblačno in pusto, nemara celo dež pa sneg — je že snočnji večer nebo ostalo lepo in tudi davi smo se z veseljem ozrli skozi okno, ko smo vstajali, kajti spet ni bilo nikjer opaziti oblačka. Včerajšnje jutro je grozilo z dežjem, pa se je z vzhoda dvignil mrzel veter, ki je oblake razgnal in pometel za tretjo goro. Tako se je napravil kar čeden, dasi nekoliko mrzel dan. Tudi današnje jutro je bilo hladno, celo pod ničlo je spet stopilo živo srebro, tako da bomo imeli lepo vreme nemara tudi še jutri i i kaj dalje časa, če bo šlo po sreči. Če bo jutri lepo, potem bo prav gotovo vsak, kdor bo lo m -gel, pohitel iz mesta ven. Še zadnjo streho delajo Pred dnevi so zavihrali na stavbi novih mestnih tržnic pisani trakovi na smrečici. V surovem je bila tedaj stavba dogotovljena. Delali pa bodo še naprej čez pomlad in poletje, tako da bomo jeseni, kakor vse kaže, že kupovali v novih tržnicah. Zdaj so začeli delati streho in pokrivati prečne tramove tudi že na zadnji tržnici tik pri Zmajskem mostu. Nove mestne tržnice bodo mestu v resničen ‘•',”v61tras in v upravičen ponos. Prostor je izbran izredno srečno. Ko bo stavba do kraja izgotovljena 'Mn urejena, se bo vsak z veseljem oziral nanjo. Kar naprej jih prsti srbe Policija in sodnija imata čez glavo dovolj dela, pa še kar naprej se jima kopiči novo, nerešeno. So namreč na svetu taki ljudje, ki jih prsti srbe kar naprej. Tako so tatovi pred dnevi odnesli Amaliji Tršanovi 7 parov čevljev in sicer 3 pare kve-drovcev in 4 pare nizkih moških čevljev, pa še par moških drsalk. Tršanova je bila oškodovana za 2560 din. Marjanu Poženelu je bila ukradena modra, 600 din vredna suknja. Pa še celo nad preprosto odrsko zaveso so se spravili. Bog ve. kaj jim je bila spet ta na potil Z ženske realne gimnazije so jo ukradli. Bila je 7 metrov dolga in 3 metre široka. Vredna je bila pa 1500 din. Tatovi so s stavbišča za orožniško šolo odnesli za 26 metrov vodovodnih cevi ter s tem oškodovali Jakoba Trčka za 500 din. Iz kleti v Gerbičevi ulici so odnesli Svetozarju Maroltu temnorjave smuči s palicami. Marolt je utrpel za 350 din škode. Iz ročne blagajne v delavnici Stanislava Koprivca je neznan tat odnesel 5680 dinarjev v gotovini. Neznani tatovi pa so odnesli tudi Alojziju Kovačiču iz skladišča Pred škofijo 10 kar 120 kg topljenega masla, ki je bilo v šestih pločevinastih posodah po 20 kg. Kovačič trpi škode okrog 6000 din. POD ROŽNIKOM TUDI PREUREJAJO Ljubljana se pripravlja na novo pomlad. Že včeraj smo poročali o mnogih javnih dehh po našem mestu. Da pa vsa ta dela ne veljajo s**1”0 središču mesta, nam doka-zujejo tudi vsa dela v predmestjih. Tako so začeli razširjati tudi široko vozno cesto pod Rožnikom v smeri od Erjavčeve ceste pri železniškem prelazu do Večne poti. Pod mestno vrtnarijo, kjer vodi cesta pod hribom, so začeli z odkopom hriba ter tako pridobijo za cesto več metrov širine. Odvišno zemljo nasipavajo na drugi strani ceste na travnik, da tako tudi na tej strani pridobijo na širini. Seveda so morali podreti več dreves ob robu pobočja, tako da sedaj ta nova regulirana cesta znatno bolj na soncu, kar bo cestišču samo v prid, saj je bila tukaj cesta tudi v največji vročini mokra ter blatna. Regulirajo pa tudi okolico kapelice, ki stoji na pobočju Rožnika za Čadom. Lahko rečemo, da je ta kapelica Matere božje lurške najbolj »priročna« božja pot Ljubljančanov. Nekatere poti zasipavajo ter jih bodo sploh opustili, zato pa grade nove poti, vse bolj zložne in lepše. —nik. ŽIVAHEN ŽIVILSKI TRG Ljubljana, 15. marca. Vedro jutro je privabilo iz okolice mnogo prodajalcev. tudi na Cankarjevem nabrežju je vedno daljša vrsta prodajalcev cvetlic. Gospodinje se tu rade ustavljajo in kupijo šopek zvončkov, trobentic, resja ali vejice mačic, da z njimi okrase svoj dom ter vanj prineso dih bližajoče se pomladi. Vrtninarji pa se ustavljajo pri prodajalkah s semeni. Na trgu so stalne prodajalke s semeni nasproti Kresije ob Ljubljanici. Mimo teh pa »ob sezoni« pridejo na trg tudi prodajalke s semeni, ki jih same pridelajo. Tržno nadzorstvo jim je letos določilo prostor na Pogačarjevem trgu, kjer je običajno ob petkih ribji trg. Seme merijo te prodajalke še po stari navadi na litre mrkvlno seme in na žlico salatno seme. Zvrhana žlica solatnega semena je po 2 din, enaka množina semena kumaric je pa cenejša in velja le dinar. Liter čebuljčka je po 4 din. Na Vodnikovem trgu je bilo zelo živahno. Prevladovala je zelenjava, ki jo prodajajo na merice. Prodajalke pa so ponujale svoje blago že tudi na kilograme. Tako je veljal kilogram motovilca ali regrata 16 din. Merice so pa bile po 1.50 din. Na trgu je precej radiča, ki ga prodajajo v vseh barvnih odtenkih merico po 2 din. Novost je bila repna cima, ki jo je prodajalka nudila merico po dinarju. Zvrhana košara tega blaga je bila kmalu razprodana in se je prodajalka pohvalila, da gre dobro v denar, ker pripravljajo gospodinje iz cime v tem času okusno solato. Branjevske klopice pa se šibe pod velikimi kupi pomaranč in limon. Pomaranče raznih velikosti so od 1—2.50 din. Limone pa lahko kupiš že 3 za 2 dinarja. Večje limone so po dinarju. Pocenila se je karfijola, katere kilogram je veljal od 5—6 dinarjev. Rozine so po 30 dinarjev kilogram. Suhe slive pa od 16 do 20 din. Mandeljni veljajo od 46— 64 din, orehi so od 14—16 din kilogram. Luščeni orehi so pa znatno dražji in velja kilogram od 43—52 din. Dobro so bili založeni z jabolki kmečki branjevci na spodnjem koncu perutninskega trga. Tožijo, da jim jabolka v shrambah zelo gnijejo in jih morajo mnogo obrezati. Prvovrstna jabolka so od 9—12 din, drugovrstna pa od 7—8 din kilogram. LEPA AKADEMIJA V KORIST DRUŠTVA PRIJATELJEV GOLNIKA Ljubljana, 15. marca. Včeraj je društvo prijateljev Golnika priredilo ob 20 v veliki Filharmončni dvorani zanimivo akademijo pod pokroviteljstvom gospe banice Nije Natlačenove. Koncerta so se udeležili zastopniki civilne, cerkvene in vojaške oblasti ter raznih društev. Bilo je tudi mnogo ostalega občinstva, ki je dvorano napolnilo do zadnjega. Poleg komornega orkestra slušateljev Glasbene akademije v Ljubljani so na akademiji nastopili še violinista prof. Leon Pfeifer in docent GA Karl Rupel, ki sta ob spremljavi komornega orkestra pod vodstvom dr. Danila Švara izvajala Bachov koncert za dve violini, dalje zagrebška pianistka Dora Gu-sič, primadona ljubljanske opere gdč. Valči Hey-balova, soloplesalca ljubljanske opere ga. Erna Moharjeva in g. Boris Pilato, pianist Marijan Lipovšek, docent GA, dr Danilo Švara, g. Lipah, ga. Danilova Mira ter g Stane Sever, člani ljubljanske drame Gospod Lipah je podal nekaj sličic iz življenja bolnikov na Golniku, ga. Mira Danilova, Stane Sever in mala deklica so recitirali Lipahove »Jaslice« — predstavljajoč sv. družino, delo je napisano iz vzdušja golniškega življenja. Gdč. Valči Heybalova je zapela tri pesmi. Spremljal jo je na klavirju g. Marijan Lipovšek. G. S. Sever je nato recitiral Gestrinov »Pet pedi...«, na kar nam je g. K. Rupel zaigral na violino Adamičev Andan-tino, Elgarjevo La capricieuse ter zlasti Pagani-nijevo Sonatino, ki jo je moral ponoviti. V drugem delu je izvajala pianistka g. Gušičeva štiri klavirske skladbe in sicer Liszta Chant Polonais in Danse des lutius ter dve Debussyjevi: Jardin sous la pluie in Taccato. Predstavila 6e je kot zelo dobra pianistka visoke glasbene kulture, ki zasluži samostojnega koncerta, zlasti zdaj bi bil dobrodošel, ko so pri nas koncerti tako redki. Ob igri dr. Švare sta nato ga. Moharjeva in g. Pilato zaplesala več plesov. Akademija je prav lepo uspela. 20 letni fant vlomilec zapeljal svojega mlajšega tovariša Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal danes 20-letni Pečnik Pavle, pristojen v Podsredo, in njegov 17-leini tovariš iz Dobrave pri Senovem. Pečnik je bil obdolžen številnih tatvin in vlomov, kajti že od mladih let se je bavil s tatinskimi posli, ki so zavzemali vedno večji obseg, in končno je prišel na pot pravega vlomilca in razbojnika. Poleg tega je zapeljal svojega 17 letnega tovariša, nekega pekovskega vajenca, katerega je nekoč na cesti pregovoril, da se je pričel družiti z njim in mu pomagal pri njegovih nepoštenih poslih vsaj tako, da je stal na straži. Obtožen je bil več tatvin in vlomov v brežiškem okraju. 19. okt. lanskega leta je Udič Katarini v Podsredi ukradel 200 din gotovine, 2 rjuhi, eno pregrinjalo, aktovko, žepno baterijo, nekaj kruha in druge drobnarije. Pri tej priliki je napadel domačega hlapca Geržino Alojza, mu zvezal roke z vrvjo, zamašil usta in mu s sekiro grozil, da mu po mesarsko razkolje glavo, če se bo poskušal braniti ali kričati. V Vojskem pri Podsredi je Gmajnerju Alojzu ukradel iz zaklenjene kleti 30 kg suhe slanine, škaf krompirja in moško kolo, last Drenovca Alojza. Iz zaklenjenega stanovanja Bosner Jožefe v Podsredi sta oba pajdaša odnesla precej svinjskega mesa in obleke, Ani Si-kovšek pa iz zaklenjenega kovčega 260 din gotovine. Jagriču Josipu v Podsredi je Pečnik ukradel površnik, nekaj obleke in^ perila, Vr-tovšku Ivanu v Leskovcu pri Krškem nekaj jestvin, perila in obleke, Punterju Jožefu v Leskovcu nekaj pijače, Žabkarju Jožefu 1000 din vredno moško obleko in prav tako Pircu Ivanu v Leskovcu moško obleko. V Brezovi gori je ukradel Kerinu Jožefu moško obleko, dve žepni uri v vrednosti 2.555 din in 400 din gotovine. V Ravni vasi Voglarjevi Tereziji 2000 din gotovine. Poleg navedenih je izvršil še več drugih tatvin v Krškem, Sromljah, v Zagrebu. Vsa dejanja je priznal. Sodišče je Pečnika obsodilo na 6 let robije, njegovega mladoletnega tovariša pa na tri mesece strogega zapora, pogojno za dobo dveh let. Polzela Lepa je naša Savinjska dolina in pestro je življenje v njej. Vsak letni čas nam da nove zanimivosti; prav posebno pa pomlad. Savinjska dolina je zelo znana zaradi žlahtne rožice hmelj. Toda letos se nič kaj spoštljivo ne omenja včasih tako dragoceni cvet Vojno stanje po Evropi in drugod, ki je preprečilo dobro vnovčevanje tega pridelka, in pa visoke cene živilskih pridelkov vplivajo na tukajšnje gospodarstvo. Mesto da bi se čistile in ostrile nove hmeljevke, kakor vedno ob tem času, se pa vozijo iz polja domov polni vozovi starih drogov. Po njivah zopet orjejo s tremi pari konj, toda ne za nova hmeljišča, pač pa se izpod brazde vlečejo dolge korenine limeljskih sadežev. Do jeseni pa bo po teh njivah bujno vzrastla koruza in rodila Savinjčanom sigurni vsakdanji kruh. Kljub temu pa bcrno še imeli nekaj hmelja; še se bomo borili s peronosporo in upali na boljše čase, ko bo hmelj po 100 din. Naša dolina je obrobljena s prijazninii griči, po katerih so urejeni skromni vinogradi. Spomladansko delo in lanski pridelek dajeta Savinčanom veselo razpoloženje tudi letos, ako ravno je bolj prazen žep. Naša beseda Narod - tudi veri najvisju vrednota na zemlji Kaj pravi naša sveta vera o teh vprašanjih? Kuj pravi o narodnosti, kaj o svobodi? Ali sein dolžan biti Slovenec, kakor sem dolian biti kristjan, ali samo smem biti, kakor smem bili član kakega društva? Ali je narodnost sploh vrednota v očeh krščanske vere? Ali jo sveto pismo pozna in priznava? Začnimo z odgovorom na to zadnje vprašanje. Kdor je le kdaj bral kakšne zgodbe se. pisma, ve, da je neprestano govor o izraelskem in judovskem ljudstvu. Sv. pismo dobro pozna, priznava i n loči narode ter uči z nazornimi zgledi, da sprejemamo od Doga določene naloge, prav kakor posamezniki. Izraelsko ljudstvo je bilo n. pr. posebej izvoljeno, da pripravi človeštvo na evangelij. _ _ Kaj je narod? Odgovori so še danes različnt. Lahko bi ga kdo smatral za skupino ljudi, ki imajo isto vero, za drugega je odločilno, da imajo islt jezik, da imajo zavest posebne skupnosti, da prebivajo v isti pokrajini, da tvonjo gospodarsko enoto. Vse lo je za narodnost bolj ali manj važno in odločilno. Najodločilnejša in prvi vzrok vseh drugih skupnosti pa je vendarle krvna skupnost. Narodi si sicer lahko priličijo tudi tuje prvine, kakor je mogoče precepiti vejo z drevesa na drevo, toda končno ima drevo vendarle svojo enotnost od enega semena. Kaj je narod v očeh sv. pisma? Človek bi mislil, da bo sveto pismo, ki je verska knjiga, narode ločilo samo po veri. Toda ne. Ravno sv. pismo se ozira samo na krvno sorodstvo. Kdor bere to naj-častitljivejšo knjigo, se mu tako rekoč pred njegovimi očmi porajajo narodi. Rodovnik za rodovnikom nam kaže, od katerega praočeta izhajajo ljudstva zemlje. Cesto je na tega prednika navezana obljuba in blagoslov vsemu narodu, včasih tudi prokletstvo in kazen. Ali ni Noetova kletev zadela vsega Kamovega rodu, ne glede na lo, kje bo prebival, kakšne jezike bo govoril in kakšno vero bo imel? Odločujoča je krvna skupnost. In Izraelci, kaj so drugega kakor potomstvo Jakobovih sinov, ki jih slednjič zastopa le še edini Judov rod. Narodnostna vrednota je v očeh sv. pisma med najvišjimi na zemlji. Kadar je hotel Bog kakega očaka posebno poplačati, mu je obljubil, da ga bo pomnožil v mogočen narod. Abrahamu je ponovno zagotavljal: »Silno te bom pomnožil in napravil bom iz tebe narode in kralji bodo izšli iz tebe.* Mojzesu je ponujal: »Tebe pa napravim v velik narod.« Najlepši zgled, kakšno edinstveno vrednost ima v božjih očeh narodnost kot naravna krvna skupina, ki izhaja iz istih prednikov, pa je častitljivi Kristusov rodovnik: >Abraham je imel sina Izaka, Izak je imel sina Jakoba« itd. Bog sam je hotel, da se za vse večne čase izpriča, da je Njegov sin tudi pravi sin določenega naroda. OBSOJEN, KER JE 0KLEVETAL SLUŽBUJOČEGA ŽELEZNIČARJA Maribor, 14. mraca. Pred mariborskim sodiščem se je zagovarjal trgovec in posestnik v Vuhredu Anton Bohm, o katerem je obtožnica pripovedovala nekako našle«’ nje: Dne 25. oktobra lanskega leta je po prihodu ptujskega vlaka stopil v pisarno železniškega kontrolorja Jožefa Guzlja in se tam pritožil nad ravnanjem sprevodnika, ki je spremljal ptujski vlak. Bohm je pripovedoval, da ga je sprevodnik dobil v II. razredu, karto oziroma objavo pa je imel le za tretji razred. Sprevodnik je zato od njega zahteval doplačilo 24 dinarjev. Ker ni imel drobiža, mu je z objavo izročil tudi 100 dinarski bankovec. Sprevodnik ie oboje vzel, nato pa odšel, ne da bi se vrnil. Bohm je končno izjavil, da ga je sprevodnik hotel oškodovati. Zahteval je nato pritožno knjigo, da vanj vpiše pritožbo proti sprevodniku. V tistem trenutku je stopil v pisarno tudi železniški sprevodnik Viktor Svagelj, ki je ves dogodek pojasnil kontrolorju in razburjenemu trgovcu. Od Bohma je denar in objavo dobil pred postajo Velika Nedelja. Ker je moral na postaji zaradi postanka vlaka izstopiti, ni utegnil napisati karte in vrniti denarja. Po odhodu iz Velike Nedelje je karto napisal, ni pa potnika našel več v vagonu. Na postajah je potem pri ostalih sprevodnikih povpraševal za potnikom, vendar ga ni bilo mogoče najti. Čim je vlak pripeljal v Maribor, je po svoji dolžnosti najprej pregledal svoji vagone, nato pa odšel v kontrolorjevo pisarno, da tam odda karto in denar. Bohm se s tem pojasnilom ni hotel zadovoljiti in je vztrajal pri svoji obdolžitvi, da ga je hotel sprevodnik oškodovati in je to obdolžitev tudi zapisal v pritožno knjigo. Zaradi tega dejanja se je moral Bohm zagovarjati pred mariborskim sodiščem, ki je ugotovilo na podlagi izpovedi prič pravilni postopek železničarja in je Bohma zaradi klevete obsodilo na 1 mesec strogega zapora, 600 din denarne kazni in na 500 din povprečnine. Širite najboljši slovenski popoldnevuik »Slov. dom« SELO OR TRAČEt KORAKI V NOCI Roman » slikami »Kljub vsetnu pa ne smete, gospod inšpektor, pozabiti na to, da bi lahko miss Bugh umrla vsak čas tudi naravne smrti, zaradi srčne kapi.« »A njena smrt je nastopila prav v trenutku, ko bi morala dati važne izjave,« je jedko pripomnil Guidlugh »Ne, gospod, 6mrt je bila nasilno povzročena in to bom tudi dokazal. Ali najprej vas morem vprašati, če vam niso bila ukradena iz lekarne kakšna zdravila, odkar je pobegnil Cash-don?« Hadon se je premaknil. »Preden bom odgovoril na vaše vprašanje, bi rad vedel, kam merite!« »A jaz želim, gospod, da vi prvi odgovorite I« »Ne odgovorim, dokler mi ne pojasnite I« Detektiv se je namršil. »Poslušajte, gospod, vi boste itak poklicani, da poveste strokovno mnenje, a za sedaj ml je potrebna vaša pomoč!« »Tudi meni je potrebna vaša pomoč, gospod inšpektor!« »Zelo dobro, earadi tega bom malo bolj lasen. Vprašam vas, če vam ni pred kratkim (manjkala cianovodikova kislina? Ako koga sumite, je vaša dolžnost, da mi to poveste!« , Nastala je tišina, ki )0 je izrabil doktor, da »1 je natlačil pipo. »Ogovoriti moram z da,« )e potihcm rekel doktor Hadon. »A kljub temu ne morem nikogar sumiti, ker je bilo ta čas veliko bolnikov v ordinacij«.« Guidlugh je zmajal z glavo. »S tem zavijanjem se ne morem zadovoljiti, g. doktor. Seveda razumem, da nočete nikogar obdolžiti. Ponavljam vam, da je vaša dolžnost, da me obvestite, kolikor je t vaši močil Povejte mi, zakaj vam je služila ta cianova kislina? Kako je uporabljate v medicini?« »Služi za okrepitev prebavil, a kot sestavina za sirup proti kašlju.« »AH je to močan strup?« »Eden izmed najbolj nevarnih, kar jih poznam. V medicini se redko uporablja v močnejši količini kakor 2% raztopina. Če pade le kapljica čiste kisline v oko ali v usta, je že smrtno nevarna.« »Ali čc se strup samo vdihava?« »če sc vdihava? Bilo bi gotovo silno nevarno vdihavati hlape te kisline, ali kolikor vem, se tak slučaj še ni primeril.« »E, vidite, to je ravno slučaj pri miss Bugh.« Hadon se je namrdnil. »Ne razumem, gospod, kako je miss Bugh mogla vdihavati kislino?« »Ko je vdihavala iz stekleničice s soljo za poživilo, gospod doktor!« »Svojo steklenico s soljo ... Moj Bog! Ali hočete s tem reči, da 6tc našli sledove kisline?« »Poslali smo jo v laboratorij sodne medicine, da jo analizirajo. Kemik pravi, da je bilo v steklenici dovolj kisline, da bi povzročila smrt pri človeku s slabim srcem. Zločinec je vedel, da je imela miss Bugh navado njuhati iz svoje stekleničice. Misa Bugh je imela 6talno pri roki stekle-ničico Verjetno je, da je imela še celo v cerkvi posebno steklenico in jo tudi tam puščala? Mislim, da je bil izvršen zločin v oerkvi sami.« »Povrh vsega cerkev nikdar ni zaklenjena,« je dodal Guidlugh. »Moj Bog! Kako je to vešče zamišljeno!« »A sedaj, gospod, mi povejte, kdo je prišel oni dan v vašo ordinacijo, ko je bil ukraden strup?« »Povedati celo moram, saj bi vi itak zvedeli Polkovnik Datmar!« »A! Alj ni bilo nikogar drugega?« »Samo on je bil nekaj časa tu, a je odšel, ne da bi me počakal,« »Kdaj ste opazili tatvino?« »M vendar so tedaj pla-! l»! f ' skriti detektivi. Pr tem ie počil tudi strel, ki je razbojnika zadel v trebuh. Potem so ga zvezali in odpeljali v bolnišnico. Težka rana p je zahtevala razbojnikovo življenje. Pred smrtjo je le povedal, da je imel starko namen umoriti s pripravljenim nožem, če mu ne bi izročila svojega denarja. Toda policijska past, v katero se je ujel mu je vse načrte prekrižala. Po več lepih sončnih dneh se je vreme nad Črno goro nenadoma spremenilo in v četrtek je začel padati sneg. Ponekod ga je zapadlo v dveh dneh do pol metra. Takoj so seveda nastopile ovire v cestnem prometu. Od drugod v državi pa ne poročajo o poslabšanju vremena. Pač pa je verjetno, da bo še pritisnil mraz od vzhoda, kajti nad Rusijo se je nepričakovano pojavil močan val mrzlega zraka iz tečajnih krajev in posledica je bila, da je toplota padla na 20 do 30 stopinj pod ničlo, čeprav so imeli prejšnje dni skoro pomladansko sončno vreme. Ponavadi pa se priklati ta mraz k nam skozi Romunijo in v prvi vrsti prizadene vzhodne dele naše države. Težka železniška nesreča se fe dogodila na progi Bosanski Novi-Bihač. Na motorni drezini sta se peljala general Miroslav Milanovič in šef železniške sekcije inž. Solovjev. Na ostrem ovinku pa je šofer nenadno opazil, da jim nasproti vozi tovorni vlak. Zmanjšat je brzino, toda razdalja med njimi in vlakom je bila prekratka, da se bi mogli izogniti nesreči. General in inženir sta sicer pravočasno skočila iz drezine, toda pri tem sta se težje pobila. General se je pobil po vsem telesu, j V0- no£° Pa s‘ >e v peti zdrobil. Medtem se je drezina zaletela v vlak in se vsa zdrobila Šofer pa je malo prej skočil iz nje in se tako rešil. Izreden tek ima kmet Ivan Barič fz Huma pri Mostarju. Rad dela stave in si privošči za večjo nagrado kakšen trši in neužitni predmet Tako je oni dan stavil s svojimi prijatelji, da bo pogoltnil celo žepno uro. Kmetje so res stavili in Barič je Pogoltnil moško uro. Dobil je dvesto dinarjev, ljudje pa se vpraSujejo, kaj bo z njim. ko ura ne bo hotela po naravni poti iz telesa. Misijonski dnevi v našem mestu Vremensko poročilo Ljubljana, 15. marca. Po desetih letih bomo v času, ki je zares najbolj primeren, spet imeli v Ljubljani sveti misijon. Ta čas zbranosti in molitve bo v vseh ljubljanskih cerkvah, dalje v cerkvi na Rakovniku in v cerkvi v Dravljah. V teh težkih dneh je prav in primerno, da se ljudje spet poglobe v razmišljanje, da si izprašajo vest in sklenejo, da bodo v bodoč e živeli boljše in lepše, zlasti manj sebično življenje. Blagodati svetega misijona bodo rodile obilen sad. — Danes zvečer ob tričetrt na osem bodo povsod najprej litanije z blagoslovom, nato »Pridi ev. Dub< in uvodni misijonski govor. Po misijonskem govoru se bo prvič oglasil misijonski zvon, ki bo klical v vsaki župniji farane, naj ne pozabijo v boju za telesni blagor skrbeti tudi za svoje duševno zdravje. Vsak dan skozi deset dni bodo v cerkvah po trije misijonski govori, in sicer ob pol 6. zjutraj, ob 4. popoldne in okrog 8. zvečer. V vseh cerkvah bodo imeli misijonske govore odlični govorniki in dušni pastirji. Med misijonskimi govori bo povsod tudi več stanovskih govorov, na katere še posebno opozarjamo. Tako bodo stanovski govori v stolnici in v cerkvi sv. Jakoba na praznik sv. Jožefa, in sicer ob 4. popoldne za žene in dekleta, ob 8. zvečer pa za može in fante. V cerkvi sv. Petra bo stanovski govor za žene v ponedeljek, 17. marca ob 4. popoldne, govor za može na praznik sv. Jožefa ob 8. zvečer, govor za dekleta v petek, 21. marca ob 8. zvečer in govor za fante v nedeljo, 23. marca ob 8. zvečer. V cerkvi na Viiu bo stanovski govor za žene na praznik sv. Jožefa ob 4. popoldne, govor za može v četrtek, 20. marca ob 8. zvečer, govor za fante v soboto, 22. marca ob 8. zvečer in govor za dekleta v nedeljo, 23. marca ob 4. popoldne. V cerkvi v šiški bo stanovski govor za žene v torek, 18. marca ob 4. popoldne, isti dan ob 8. zvečer pa za fante; na praznik sv. Jožefa bo govor za dekleta ob 4. popoldne, za može pa ob 8. zvečer. V iupniji sv. Cirila in Metoda bo stanovski govor za žene v nedeljo, 16. marca ob pol 8. zvečer, za fante v ponedeljek, 17. marca po glavnem večernem govoru, za dekleta v torek, 18. marca po glavnem večernem govoru, za može pa na praznik sv. Jožefa pred glavnini večernim govorom. V cerkvi na Rakovniku bo stanovski govor za žene v ponedeljek, 17. marca ob 8. zvečer, govor za fante v torek, 18. marca ob 8. zvečer, za može v sredo, 19. marca ob 8. zvečer in za dekleta v soboto, 22. marca ob 8. zvečer. — Stanovski govori z večernim blagoslovom bodo na Rakovniku v kapeli pod cerkvijo, medtem ko bo v cerkvi istočasno splošni misijonski govor za vse in večerna pobožnost. Pri frančiškanih, v Trnovem in v Mostah pa bodo stanovske govore med misijonom sproti oznanjali. Ob nedeljah in praznikih pa bo spored svetega misijona tak: ob 5 zjutraj tiha sveta maša, ob 5.30 misijonski govor, nato sv. maša z blagoslovom. Dopoldne so namesto nedeljskih pridig misijonski govori ob navadnih uran. Popoldne ob pol 4 je sv. križev pot, nato misijonski govor in litanije z blagoslovom. Ob Vt na 8 zvečer litanije z blagoslovom, nato misijonski govor. — Ob nedeljah in praznikih ostane ves drugi red službe božje v vseh cerkvah nespremenjen. Mariborski želodec v preteklem letu Maribor, 14. marca. Prej, ko je bilo denarja sicer manj ko sedaj, pa je zato vse bilo več ali manj poceni in vsega dovolj, se Mariborčani niso kaj mnogo brigali za razmere , ki vladajo na živilskem trgu. Sedaj je vse drugače. Razgovor? o draginji so dostikrat na dnevnem redu in zanimanje za vprašanje prehrane, ki že nad dve desetletji niso bila tako pereča kakor danes, je vedno večje. Pri takem interesu ne bo odveč, če s številkami pokažemo na razmere, ki so vladale lansko leto na mariborskem živilskem trgu, ki v veliki meri ureja in skrbi za prehrano Mariborčanov in bližnjih okoličanov. Statistika pravi, da je bil mariborski živilski trg lansko leto nekoliko slabše založen kakor 1. 1939. kar gre vsekakor na račun slabše letine, zlasti kar se sadja tiče. Žitaric na mariborski trg niso nikdar mnogo pripeljali. Tudi lani ne. Vsega je bil na trgu 441 vreč pšenice, 354 vreč rži, 501 vreča ječmena. 806 vreč koruze, 217 vreč ovsa 613 vreč ajde, 477 vreč prosa, 354 vreč prosenega pšena, 250 vreč ajdovega pšena in 889 vreč fižola. Povprečno je vreča tehtala 65 kg. Perutnine je bilo naprodaj: 15.677 kokoši 42.348 piščancev, 315 gosi, 1433 puranov, 1369 rac’ Zajcev je bilo na trgu 1845, kozličev pa 411. Morskih rib je bilo prodanih 8308 kg, rakov 320 kg, sladkovodnih rib 3652, žabjih krakov na 25 škafov. p Raznovrstnega sadja je bilo na trgu 542 vozov in 2185 vreč, kar je za Maribor pač malo. Na slaninarskem trgu je bilo prodanih 2286 domačih in tujih prašičev, mesarji na Vojašniškem trgu pa so prodali 122 prašičev, 34 telet in 4 goveda. Maribor j‘e središče trgovine z živino za mariborsko okolico. Vsega je bilo 24 živinskih in 43 svinjskih sejmov. Na te sejme so pripeljali 11.883 glav živine, od katerih je bilo prodanih le 7203. Najmočnejši je bil do gon krav in volov. Na svinjske sejme so pripeljali 7496 prašičev, prodanih pa je bilo od tega 3807. Tudi divjačine je bilo na trgu razmeroma precej, vendar ne toliko kakor druga leta. Lovci so zelo tožili, da je malo divjačine, ki da jo je vzel mraz prejšnje hude zime. Največje bilo seveda prodanih divjih zajcev in to 4309. Fazanov je bilo prodanih 543, srn 254, kljunačev pa 11 in le en divji kozel. Mariborčani si bodo ob branju teh podatkov gotovo želeli, da bi v tekočem letu trg bil vsaj tako dobro založen kakor v preteklem in da bi denarja imeli vsaj toliko kakor doslej, in končno da bi cene nekoliko popustile. Pri takih razmerah bi se za silo še dalo pretolči. Ce bo pa draginja še rasla, bo pa zelo huda, česar pa tisti, ki odločajo o višini prejemkov, marsikaj nočejo vedeti. Radeče Ustanovitev nove zadruge v papirnici. Težave in težkoče v preskrbovanju življenjskih potrebščin so privedle tovarniško vodstvo in tovarniško uslužbenstvo do zamisli, povsem odgovarjajoče sedanjemu pridobitnemu in potrošnemu gospodarstvu, da ustanove lastno nabavljalno zadrugo. Glavni namen novoustanovljene zadruge, ki je prva in edina slična gospodarska naprava v naši občini, je v tem, da bo poslovalo le s svojim članstvom, ki more biti le nameščenstvo in delavstvo pri tovarni papirja Bratje Piatnik in skrbelo za živila. Na ustanovnem občnem zboru, ki je bil v prostorih papirnice, so bili izvoljeni sledeče: predsednik g. Pohar, podpredsednik g. Pukl, tajnik g. Slak, blagajnik g. Povše. kot odbornika pa g. Klanjšek in gdč. Rahne. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni gg. Pribil, Prelovšek in Sonc. Razkol v slovenskem kolesarstvu Pred sporazumom med hrvaškimi in srbskimi kolesarskimi organizacijami Maribor, 15. marca. Za 9. marec napovedani občni zbor je bil v petek, 14. t. m., v lovski sobi hotela »Orel«. Po-slevodeči predsednik Vospernik je začel občni zbor ter pozdravil navzočne, med njimi zastopnika ban. uprave g. Lenarda, in zastopnika Vrhovne kolesarske zveze inž. Bugarskega iz Belgrada. Z občnega zbora je bila poslana vdanostna brzojavka kralju in pozdravni brzojavki ministru za telesno vzgojo in banu dr. Natlačenu. Že takoj v začetku je vladalo precej napeto ozračje. Videlo se je, da si stojita nasproti dva tabora: ljubljanski in kolesarski klubi iz severne Slovenije. Že pri izvolitvi dveh zapisnikarjev in dveh overovateljev zapisnika je postala živahna in tu pa tam tudi precej burna razprava med mariborskimi in ljubljanskimi zastopniki. Mučen vtis je vzbudilo tudi dejstvo, da predsednik Vospernik ob začetku občnega zbora ni pozdravil na-vzočnih štirih zastopnikov hrvaškega kolesarskega športa in sicer predsednika vrhovne zveze Dominika Vrbana, tajnika Otmarja Ferrari ja, tehničnega referenta Ant. Baneka in predsednika Hrvaške zveze kolesarjev Stepana Mihanoviča. Sestal se je nato verifikacijski odbor, dlje pa včerajšnji občni zbor sploh ni prišel. Pri verifikaciji se je ugotovilo, da je 21 klubov v redu oddalo svoje poverilnice, ki jih je verifikacijski odbor tudi priznal. Verifikacijski odbor so tvorili tajnik in blagajnik zveze ter trije člani iz mariborske, celjske in koroške podzveze. Ko so bile prebrane verifikacije, je član zveze g. Pleško vprašal, če imajo vsi klubi potrjena pravila, kajti le tisti klubi bi imeli volivno pravico. Spet je nastala burna razprava. Zvezin tajnik g. Otrin Ivo je naštel klube, ki lani niso delovali in s tem ne bi imeli pravice glasovanja. Spet burno prerekanje. Ljubljančani so v nekaki zadregi. Tajnik pošepeta zastopniku banske uprave, naj občni zbor razpusti. Se hujši_ vihar. Član zveze iz Ljubljane predlaga, naj bi vodila občni zbor nevtraina oseba in sicer inž. Bugarski iz Belgrada, česar člani iz severnega dela Slovenije niso sprejeli. Potem prosi Bugarski za besedo. Hoče pomirjevalno vplivati, kar pa se mu ne posreči. Pove, zakaj je prišlo do razkola med hrvaškim in srbskim ... Mariborski železničar v Ljubljani Vabilu naše Ljubljane se je odzval drugi naš najmočnejši klub. V nedeljo bo odigral z njo prijateljsko tekmo. Sigurno je, da je to moštvo dostojen partner našemu predstavniku. Znano je, da Mariborčani niso počivali preko time. Dvorana, ki jo imajo pod tribuno, jim omogoča treninge v zimskem časa Moštvo Železničarja je sestavljeno iz mlajših, talentiranih moči, ki mnogo obetajo. Ljubljanski športni javnosti je še v svežem spominu, s kakšnim elanom se je ta enajstorica lansko leto spoprijela z Ljubljano v prvenstveni borbi. Tekma začne ob 15.30 s predtekmo ob 14. kolesarstvom. Pravi, da jo edini priznani vrhovni kolesarski forum v Belgradu. Bugarski nato izroči v imenu Kolesarske zveze kr. Jugoslavije odlikovanja najboljšima kolesarjema, ki sta se lani udeležila dirk okoli Srbije, Gartnerju in Peternelu in sta bila odlikovana z redom sv. Save V. stopnje, za zasluge pa Rudolfu Vosperniku in Ivu Otrinu red sv. Save V. stopnje. Predsednik Vospernik se zahvali, nakar spregovori predsednik mariborske koles, podzveze Hlebš, ki pravi, da je vzbudilo mučen vtis, zlasti v današnjih časih, da se predsednik ni spomnil tudi hrvaških kolesarskih zastopnikov. Predlaga, naj se občni zbor konča in naj odborniki zveze j>odajo svoja poročila. Prdesednik Hrvatske zveze Mihanovič tolmači zakonitost Vrhovne zveze ter pravi, da je vsak trenutek pripravljen pogajati se, da se ta nesloga v kolesarskem športu enkrat odpravi. Spet spregovori Bugarski, ki pravi: »Hočemo enakopravnost v kolesarskem športu!« Ljubljančan Hribar predlaga, da bi imeli volilno pravico samo tisti klubi, ki so lani priredili kakšno kolesarsko dirko. Spet burna razprava. Član koroške podzveze iz Slovnej Gradca pravi, da jim Zveza ni poslala pravil. Ugotovljeno je bilo tudi, da so društva dobila okrožnico za občni zbor povsod z drugim dnevnim redom, kar potrdi tudi zastopnik banske uprave, ki nato predlaga kompromisno rešitev, naj se verifikacijski odbor ponovno sestane. To se je tudi zgodilo. Pri ponovnem sestanku se je ugotovilo, da bo imelo volilno pravico od 21 prvotno priznanih klubov samo 9. Zato trije člani iz severnega dela Slovenije, ki so bili v verifikacijskem odboru, niso podpisali zapisnika. Ker ni prišlo do sporazuma, predlaga g. Faj< iz Celja, naj banovina postavi komisarja, ker je sicer slovenski kolesarski šport ogrožen. Med občnim zborom so se sestali hrvatski zastopniki z zastopniki Srbske zveze v posebni sobi, da se sporazumejo glede skupnega delovanja v kolesarstvu v naši državi. Zastopnik banske uprave je dal rok pet minut, da se verifikacijski odbor sporazume, sicer da je primoran občni zbor razpustiti. Ker se člani verifikacijskega odbora niso mogli sporazumeti, jo g. Lenard zborovanje tudi res razpustil in dejal, da se mora v roku 14 dni sklicati nov občni zbor z istim dnevnim redom in na istem kraju. Naš dopisnik se je obrnil na predsednika Hrvaške zveze Mihanoviča, da bi zvedel, kako daleč so se sporazumeli s Srbi glede skupnega sodelovanja z njimi. Mihanovič je dejal, da je priporočil inž. Bugarskemu, naj predlaga, da se sestanejo vso tri narodne zveze in se na tem sestanku reši pereče vprašanje o zakonitosti Vrhovne zveze. Po razpustu občnega zbora je ljubljanski delegat izjavil, da ua prihodnji občni zbor noben član Zveze ne bo prišel in da Zveza tudi ne bo nikogar poslala, temveč, da bodo svoja poročila pismeno poslali na pristojne oblasti in naj se občni zbor vrši brez članov upravnega odbora Zveze. Poročilu o tem občnem zboru moramo dodati Kraj Barometer sko stanje i ernpe-ratur’ C4 3* S a > > — e s* •c c a C c ■O w 3- Veter (gmer, jakosti Pada- vine »f * • « «?c o ; m/m vrsta Ljubljana m-i 7-5 -3-2 78 0 0 — Maribor 770-4 6-0 -3-0 80 2 W, — — Zagreb 766-fc 4-0 -4-0 SO 4 0 — — Belgrad 767-8 3-0 -5-0 80 6 0 — — Sarajevo 768-2 4-0 -6*li 60 2 0 — — Vis 763-4 4*0 -2-0 60 0 NNE, — — Split 762-2 9-0 ro 40 0 NE. — — Kumbor 759-7 11-0 4-0 40 L NE. — — Rab 764-4 8-0 2-0 40 0 ENE, — — autIPOVIiit* 760-4 12-0 2-0 40 0 ENE, — — Vremenska napoved: Delno oblačno in zmerno hladno vreme, ponoči slana. Najnižja temperatura na letališču je —5.6 stopinj C. Koledar Danes, sobota, 15. marca: Klemen M. H. Nedelja, 16. marca: 3. postna. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Picooli, Tyršcva c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gartus, Moste-Zaloška cesia 47. Vabilo. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani vabi vse one vlagatelje, ki se še niso zglasili zaradi dogovora o izplačilu hranilnih vlog, da se čim preje zglasijo s hranilno knjižico v njeni poslovalnici ali pa da ji sporočijo svoj naslov in številko svoje hranilne vloge. Združenje pooblaščenih graditeljev za dravsko banovino v Ljubljani ima redno letno skupščino v nedeljo, 16. marca, ob 10 v posvetovalnici Zbornice za TOI v Ljubljani, Beethovnova ul. 10. Dodatne nakaznice za belo ali grahamovo moko je mestni fizikat za mesec marec že vse oddal in je za ta mesec torej nikdo več ne more dobiti. Ker pa bele moke primanjkuje, kakor smo že čitali, bo mestni fizikat za mesec april izdajal dodatne karte za belo moko res samo najpotrebnejšim bolnikom ter bo zato moral tudi dosedanjo starostno mero 70 let pomakniti še prav izdatno više, da bodo meseca aprila dobili belo moko res samo težko bolni in najstarejši Ljubljančani. Zato pa tudi ne bo več mogoče dajali po 4 karte, temveč samo po dve nakaznici na mesec. Rezervne oficirje opozarjamo na zbor ljubljanskega pododbora Združenja rezervnih oficirjev, ki bo danes ob pol 20 v predavalnici društva inženirjev, Zvezda, II. nadstr. Darujte za starološkl »Dom slepih« »avod ta odrasle glepe! Čekovni račun 8t 14.672 • >Dom slepih«, Ljubljana Društvo inženirjev v Ljubljani vabi svoje člane in prijavljene goste k ogledu gradnje novih velesejmskih paviljonov v Ljubljani ter gradnje železobetonske brvi čez Grubarjev prekop koncem Streliške ulice. Ogled obeh gradbenih del bo v ponedeljek, 17. marca 1941, s sestankom udeležencev ob 15. uri pred velesejmom na Cekwški cesti. ,.ri V »Filozofskem društvu« v Ljubljani bo - predaval danes, dne 15. t. m., g. prof. Lojze Potočnik o »Um etniškem delu in umetnini«. Predavanje bo ob 18. uri v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Vstop prost Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Sobota, 15. marca: Šesto nadstropje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 16. marca, ob 15: Mali lord. Zadnjič v sezoni. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. — Ob 20: Krog s kredo. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 17. marca: zaprto. Opera. — Začetek ob 20. Sobota, 15. marca: »Hlapec Jernej.« Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Nedelja, 16. marca: ob 15. Angel z avtom. Mladinska opereta po globoko znižanih cenah od 24 din navzdol. — Ob 20: Rusalka. Izven. Gostovanje tenorista Josipa Gostiča, člana zagrebške Opere. Zniž. cene od 30 din navzdol. Ponedeljek, 17. marca: zaprto. Mariborsko gledališče Sobota, 15. marca, ob 20: »Brez tretjega«. Izven. Nučičeva proslava. Nedelja, 16. marca, ob 15: »Habakuk«. Ob 20: »Bre2 tretjega«. Red A. RADIO Program Radio lij ubij ana Nedelja, 16. marca: 8 Jutranji pozdrav. — 8.15 Instrumentalni dueti: Hlavir in harmonij. — 9 Napovedi, poročila. — 9.20 Prenos cerkv. glasbe iz trnovske cerkve. — 9.50 Verski govor (g. dr. Gvido Rant). — 10.05 V razvedrilo (ploSje). — 11 Nedeljski koncert. Sodelujejo: g. Pavle Stojkovič (violoncello), g. prof. M. Lipovšek (klavirska spremljava) in Radijski orkester. - 12.30 Objave poročila. — 13 Napovedi. - 13.02 Otroški zbor »Zvonček« _ 18.50 Kar želite, to dobite (plošče po željah). — 17 Kmetijska ura: Vinarstvo 17 Qnrr?ran x ,prebivaIstva (g. Konrad Pečovnik). 1, 0. omač ^,oncei"t' Sodeluje: Zbor drž. policij- “V? ,In Rad- ork-). — 19 Napoved, poročila. J, 0 ura slovenske pesmi in besede: Pevsko dni-svoje pesmi bere g. Mile Klopčič. — 20.30 Mojstri violine (plošče). - 21.15 Pesmi in šlagerje poje gdč. Tea Laboš, članica Nar. gledališča v Ljubljani, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek. — 22 Napovedi, poročila. — ' Dobro ohranjen tovorni avtomobil na oglje ali nafto kupi ljubljansko mestno cestno nadzorstvo, Vrazov trg 4. še, da predsednik Vospernik zborovanja ni imel v rokah in da tudi pravil ne pozna, saj sla mu morala vselej pomagati s prišepetavanjem tajnik in blagajnik. Pred občnim zborom Kolesarske zveze je bil občni zbor Mariborske kolesarske podzveze. — Iz poročil se vidi, da je bilo tudi delovanje te podzveze v preteklem letu dosti manj uspešno kot prejšnje leto. Splošne kolesarske razmere v državi tudi slovenskemu kolesarstvu niso prizanesle, pač pa so mu vtisnile pečat, ki je izražen izključno v medsebojnem boju za oblast, no pa v delu za napredek kolesarskega športa. • ’ * r»f».wv!! Vsakdanji prizori z obal ob Rokavskem prelivu. Morje buta ob bregove vse mogoče ostanke potopljenih ladij in letaL Vojskovanje s podmornicami Podmornica je res hudo orožje, je pa le sestavni del dobro organizirane mornarice Mož, ki vodi usodo Avstralije Tudi avstralski ministrski predsednik Robert Menzies je pred sedanjo vojno živel daleč nekje v pozabljenju Bliža se pomlad in z njo novi dogodki. Najbud-nejši dogodki pa se obetajo na morju, kjer bodo, kakor je napovedal kancelar Hitler v svojem zadnjem govoru, številne nemške podmornice potapljale angleške ladje. Ves svet seveda čaka na to z velikim zanimanjem, saj je to področje tisto, kjer Angliji dozdai m mogel nihče do živega. Kako pa bo, bomo vedeli. Uspeh podmorniške vojne je odvisen od števila podmornic in prostora, na katerem se odigravajo boji. Če bodo Nemci hoteli v podmorniški vojni doseči uspehe, bodo morali imeti precej podmornic. Menda jih bodo tudi res imeli, tako svetovna javnost vsaj sluti. Kakšna mora biti podmornica Olede na vojne zahteve in sredstva, s katerimi je mogoče podmornico uničiti, mora imeti neke posebnosti in odgovarjati nalogi, ki ji je namenjena. Od sodobne podmornice se zahteva: 1. čim manjša velikost, da je ni mogoče hitro opaziti ter čim večja okretnost m hitrost v potapljanju; 2. čim večja nadvodna hitrost, čim večja oborožitev, zlasti s torpedi in čim večja plovbena sposobnost; 3. čim boljše urejena radiotelegrafska služba. Vse te zahteve pa so v zvezi z velikostjo podmornice in je nemogoče, da bi ena vrsta podmornic mogla imeti vse te sposobnosti. Vrste podmornic Po velikosti delimo podmornice v obalne, ki imajo do 600 ton. So majhne in sila gibčne. SHivpo orožje je torpedo. Nadvodna hitrost je ji—15 milj, akcijski radij 4—5000 j>omorskih milj. (Sna morska milja je 1855 m.) Sest cevi za izstreljevanje torpedov je v notranjosti, dve pa na kmu. Na padalce so mislili 0 tem zanesljivo priča pismo, nekemu svojemu prijatelju Na splošno prevladuje prepričanje, da je šele sedanja vojna prinesla tudi to novost, da se sovražnikovi oddelki lahko nenadno spuste s padali nasprotniku za hrbet in tako prineso dokaj neprijetno presenečenje, posebno, če takšna vojska začne obilneje deževati. Vseh novosti pa le ne smemo pripisovati na račun iznajdljivosti sedanje vojne, tako tudi ne padalcev, kakor dokazuje neko pismo, ki ga je znani izumitelj Benjamin Franklin pisal nekemu svojemu prijatelju 1.1783. V njem pravi nekako tako-le: »Eden uspehov tega izuma bo morda, da bo prepričal vladarje, da so vojne sama neumnost. Zdaj niti najmočnejši med njimi ne morejo povsem zavarovati svojih dežela. Kajti, kje na svetu je danes takšen knez, ki bi mogel povsod v svoji deželi postaviti toliko vojaštva, da bi jo lahko uspešno branil pred številno sovražnikovo vojsko, ki bi se vsula iz oblakov in ki bi naredila ne- Srednje podmornice so nekak prehod med veliko in obalno podmornico. Velikost 800—100 ton, nadvodna hitrost 16—17 vozlov (vozel okrog 1 km) in 6 do 8 cevi za spuščanje torpedov, ki jih ima vsaka 10—12. Akcijski radij (kolikor lahko plovejo) je 6000 morskih milj. Te podmornice se uporabljajo v večjih morjih. Velike podmornice. Take podmornice imajo samo velike države. Velikost 1000—1500 ton, nadvodna hitrost 17—19 vozlov ter 6—8 torpednih cevi z 12—14 torpedi. Take jjodmornice morejo križariti po morju do šest tednov. Flotne podmornice. Te podmornice nastopajo skupaj z drugimi ladjami. Zato imajo veliko nadvodno hitrost (19 do 22 vozlov). Podvodne križarke so danes še zelo redke. Njih teža se giblje med 2400—3000 tonami. So pa zelo drage in si jih lahko privošči samo, kdor ima denar. Torpedno orožje je močno, toda podrejeno topovskemu. Topov imajo 2—4 po 132—150 mm. Akcijski radij 8—10.000 morskih milj. V boj stopajo nepričakovano, napadejo sovražne ladje s topovi in se pred močnejšim ognjem malo pogreznejo v globino. Podmornice minonosci. S temi podmornicami, ki imajo 700—1800 ton, je mogoče tajno položiti minska polja. Imajo 4 cevi za izstreljevanje torpedov ter top 80—100 mm. Nositi morejo 40—60 min. Nadvodna hitrost 14 do 16 vozlov, podvodna 8—9 vozlov na uro. Podmorniška vojna v velikem obsegu je sicer nevarna, vprašanje pa je, če je tudi ekonomična. Res je, da je podmorniška vojna hudo orožje, res je pa tudi, da je podmornica samo sestavni del vsake dobro organizirane in velike mornarice, zlasti v današnji celostni vojni. že v 18. stoletju ki ga je pisal fizik Benjamin Franklin izmerno škodo, preden bi bilo mogoče zbrati potrebne vojaške sile, ki bi te padalce polovile?« Iz tega pisma se torej jasno vidi, da padalci niso izum sedanjih časov, čeprav so njihovi oddelki v tej vojni, prvič resnično nastopili, pač pa da so na takšno vojsko, ki bi izvedla svoj napad iz oblakov, mislili že v tistih davnih časih, ko je živel fizik Benjamin Franklin, torej že v drugi polovici osemnajstega stoletja. Posebne vrste maščevalnost se je lotila neznanca, ki Je vdrl v Bjelovaru v tamkajšnji kino in odnesel film. To se je zgodilo sredi noči. Nihče ni videl vlomilca, pač pa je mestni stražnik zagledal velik plamen, ki je hušknLl pred kinematografom. Potem je ugotovil, da je nekdo vlomil v kinematograf, odnesel cel zvitek filma in ga pred hišo zažgal, nato pa jo jadrno odkuril. Zakaj je film zažgal, pa ni znano. Evropa do pred kratkim res ni dosti vedela o avstralskem ministrskem predsedniku Robertu Menziesu, še manj pa pred začetkom sedanje vojne. Živel je daleč od nje, nekako v pozabljenju, kakor živi še toliko drugih velikih mož, dokler se ne zgodi v njihovi deželi kaj važnejšega, da mora priti do izraza in veljave tudi njihova beseda. Tako je bilo do sedanje vojne, prav za prav do njene razširitve na afriško področje, tudi z Robertom Menziesom. Zlasti pa je svet začel omenjati njegovo ime v zadnjem času, ko je ministrski predsednik sedemmilijonske Avstralije prišel na obisk tudi v London, središče velikega britanskega imperija, na čigar strani se vneto bori tudi avstralsko ljudstvo pod vodstvom svojih odločnih voditeljev, ki med njimi zavzema brez dvoma najvplivnejše in tudi najodgovornejše mesto predsednik Menzies. Robert Menzies je danes star šele 46 let. Je torej še v najlepši moški dobi. Kdor ga je kdaj videl na lastne oči, je prav gotovo dobil vtis, da je to zelo odločen mož. Angleški časnikarji, ki so imeli priliko in čast govoriti z njim zadnjič, ko je po nadzorstvenem potovanju po Severni Afriki, kjer je pregledal svojo avstralsko vojsko, ter po obisku v Palestini prišel tudi v London, niso niti pozabili povedati, da so Menziesovi lasje nekako med plavimi in rdečimi, oči pa modre ter da ta osebnost mora vzbuditi na vsakogar najgloblji vtis. In angleški radio je zadnjič, ko se je Menzies mudil v Londonu, poudaril celo to, da je avstralski ministrski predsednik nenavadno eleganten mož. S tem pa menda ni hotel nagla- Glavni urednik grškega vodilnega dnevnika »Kathimerini«, Vlahos, priobčuje v svojem listu odprto pismo kanclerju Hitlerju. Pismo je i>o vsebini pretresljivo in pravi, da Grčija, ki pozna Nemčijo, njeno viteštvo ter izročila njene vojske, ne verjame v tuje govorice o bližnjem nemškem napadu na Grčijo. Na vprašanje, kaj bodo Grki storili, pravi pisec na koncu: >Gxčija se bo borila povsod in umrla, če bo treba. Potem, ko je ves svet učila, kako je treba živeti, ga mora Grčija zdaj učiti še, kako je treba umirati«. siti, da je avstralska vojska dosegla svoje dosedanje uspehe na afriških bojiščih vprav zaradi elegantnosti tega moža, ki danes s tolikšno odločnostjo vodi usodo pete celine. KRIŽANKA 12345678« DIDIDI I t mu D 1 Dl 1 Dl IDI D 2 m 1 IDI D 3 BI 1 1 1 D 4 B 1 1 1 1 1 D 5 D l 1 ID m m ib Dijn D Besede pomenijo: Vodoravno: 1. Strupena žuželka — domače bivališče. 2. Utežna enota (4. sklon) — Orientalsko mesto. 3. Družinski mesečnik — vojni strup. 4. Žensko ime. 5. Star veznik — Skrajšano srbsko ime. 6. Naplačilo. Navpično: 1. Moško ime. 2. Del stanovanja. 3. Feytonova duhovna igra. 4 Japonsko mesto. 5. Žensko ime. 6. Površen naris. 7. Razdalja. 8. Glasbilo. 9. Pesniška vprašalnica. Rešitev zadnje križanke: Vodoravno: 1. Krk — 2. Strela — 3. Poledica — 4. Iris - Selo — 5. Mutec — 6. Roje — 77 Granat — 8. Spor — 9. Kap - Ukor — 10. Oril - Ora — 11. Kila - Sram — 12. Nem - Tina — 13. Ako - I. O. — 14. Sila. Navpično: 1. Pi — Skok 3. Sora — Spa-rina 3. Tli — Opilek 4. Kres — Or. — Sam — os 5. Red — 6. Klisura — Stil 7. Aceton — Korica 8. Aleja O Oran 9. Ocet — Rama. Gertrude Oelbin: MLADI EDISON Besnilna filmska povest o mladosti velikega izumitelja Gospa Edisonova je pripravljala posteljo za noč ter vzdihovala v mislih na sina. Ni vedela, kako bi mu pomagala, dasi je čutila, da to mora storiti in da tudi otrok od nje to pričakuje. Od koga drugega pa, če ne od nje. Zraven jo je skrbelo za moža, ki ga še ni bilo in ki se mora zdaj, v noči in dežju potikati po cestah, laziti v Frazer in nazaj, vse samo zaradi tega ljubega kruha. In nikjer ni videti kake Mati ji je s težavo odgovorila: »Kje je Tom?* Tannie je preslišala vprašanje, skrbelo jo je samo, kaj je z ma- bližnje pomoči’ Čas bi že bil, da bi mu kdo začel jx>magati. Dovolj je bilo dela vsa ta leta. Do- bro je vedela, da bi se mož rad kdaj spočil in odahnil, se ustavil v tem neprenehnem gnanju za zaslužkom in kruhom. Ko se je sklonila, da bi oblekla copate, je nenadno začutila ostro bolečino v telesu, kakor da ji je nekdo potisnil nož v desno stran. Za trenutek se ji je zme-glilo pred očmi in je skoraj padla. V poslednjem trenutku se je še z roko ujela za posteljo ter s šibkim glasom poklicala Tannie. Hčerka je takoj pritekla iz druge sobe. Ko ie videla mater, kako se je opotekla in ko je videla njen bledi obraz, jo je vsa v skrbeh vprašala: »Mama, kaj pa je?« < terjo. Spraševala jo je: •Mama, ali ti je slabo?« Mati pa je še naprej hotela vedeti samo, kje je Tom. Tannie ji je odgovorila: »Tom je v kleti.« Mati jo je začela prositi: »Stopi po Toma, naj gre klicat dr. Penderja.« Te besede ji je povedala s tako šibkim glasom, da je otrok pozabil na vse ter v strahu zdrvel po stopnicah v klet. Ze po poti je na ves glas vpila: »Tom, Tom, pridi brž gor!« Iz kleti ni bilo glasu, nato je tekla naprej. Klet je bila prazna. Iskala je po vseh kotih, a Toma ni bilo. Nazadnje je na mizi za gledala Tomovo pismo ter brala: »Draga mama! Jaz sem zgubljen človek. Odhajam drugam, da bom kje v tujem svetu začel novo življenje. Pozdravlja Te Tvoj Tom. Poljubi Tannie namesto mene. Rad Te imam bolj kakor vse na svetu. Prosim Te, reci očetu in Billu zbogom. Tom.« Tannie je zmečkala pismo v roki ter stekla vsa zasopla iz kleti. Toda ni šla k materi, temveč je na hodniku vzela plašček in klobuk, pa naglo stekla na uM* co v noč. Ko je dr. Penderju povedala, da je zbolela mati, ga ni čakala, da bi se bil odpravil z njo, temveč je bežala dalje na železniško postajo, ker je bila prepričana, da ga bo še dobila tam. In res, Tom je vprav skušal zlesti v voz, ko je zaslišal, da ga nekdo obupano kliče. Spoznal je sestričin glas ter je skočil s stopnic na tla in stopil do nje. Tannie mu ie vsa v solzah s težavo začela dopovedovati, da je mama zbolela in da je zdravnik dr. Pender naročil, naj takoj pošljejo v Frazer po očeta in po Billa. Toma je novica pretresla, da so mu klecnile noge, toda naglo se je znašel, malce premislil ter odločil: »Očeta ne bo moči najti, ker se pelje z vozom v Frazer. Po Billa pa pojdem s tem vlakom.« Hotel _ je takoj na vlak, toda Tannie je bila drugih misli: »Pusti mene, da grem po Billa, ti pa ostani pri mami, ker te potrebuje in hoče samo, da bi bil ti pri njej.« OBMBBAti KBIVICKli BIK. SEM V STALINOVI SLUŽBI Moskva je očitno imela načrt zaplesti nekaj svojih pravih ameriških agentov z docela nedolžnimi stalinovci v eno mrežo. Toda prav tako se zdi, da je sramotno spodletel prevejani načrt GPU, da bi s pravdo proti trockistom v Ameriki dokazala, da so ameriški radikali, ki nasprotujejo Stalinu, agenti narodnosociali-stične skrivne policije. Tam se ni zgodilo nič in nič ni prišlo tudi v Sovjetski zvezi, čeprav so Poyntsovo najbrž odpeljali in čeprav je zaprtje Robinsona ostalo skrivnost. Nič manj neuspešen ni bil poskus GPU, da bi spravila Ri-kova in Buharina, dva izmed najodličnejših boljševiških voditeljev, v zvezo z ruskimi socialnimi demokrati, ki so živeli kot izgnanci v Parizu. Na to je GPU merila, ko je odvedla Marka Reina, sina izseljenega voditelja menjševikov, Rafaela Abramoviča. Rein. ki je Rusijo zapustil kot dete, je zrasel v Berlinu in Parizu. V nasprotju z očetom, je sočustvoval s komunisti in s Sovjetijo. Šel je v Španijo, da bi se bojeval v vrstah republikancev in da bi delal za združitev socialistične in komunistične stranke. Ko je Moskva zvedela, da je Abramovičev sin v državi, katero je imela za svoje ozemlje, so menili, da bi fant utegnil biti koristen, da bi v razkazovalnem procesu pokazal, kako tesno sta Rikov in Buharin zvezana z izseljenimi sovražniki sovjetske vlade. 9. aprila 1937 so Marka Reina odvedli iz hotela Continen. tala v Barceloni. Nikdar ga ni več nihče videl. Njegov oče je takoj hitel v Španijo ter tam prebil mesec dni z brezuspešnim poizvedovanjem. Niti eden od članov republikanske vlade mu ni mogel pokazati kake sledi. Naj je GPU storila z Reinom karkoli, vsekakor se ji ni posrečilo, da bi bila od njega dosegla priznanje, ki bi bilo njegovega očeta vezalo s Stalinovimi boljševiškimi nasprotniki. To je bilo že drngo razočaranje GPU z Abramovičem. Med nekim prejšnjim razkazovalnim procesom leta 1931 je nekdo izpovedal, da je Abramovič skrivaj potoval v Rusijo, da bi vrgel sovjetsko vlado. Komaj se je ta bomba razletela, so čisto natančno ugotovili, da je Abramovič prav tedaj, ko je baje bil v Rusiji imel enega najvažnejših govorov na zboru II. Internacionale v Amsterdamu. Da bi sleparijo osmešila do viška, je evropski tisk priobčil fotografijo, ki je kazala Abramoviča v družbi neštetih. Po vsem svetu poznanih socialistov in delavskih voditeljev na amsterdamskem zboru. Malo preden se je Abramovičeva zadeva tako presenetljivo pojasnila, sem imel pogovor z nekom od glavinh pomočnikom voditelja GPU. Leta 1931 smo še čisto odkritosrčno govorili in smo še brez skrbi stvari imenovali z njihovim pravim imenom. Dejal sem mn: »Zdaj pa jezdite v neko svinjarijo! Kdo pa bo verjel, da je Abramovič bil v Moskvi ?« Odgovoril mi je: »To vem prav tako dobro kakor vi, pa kaj naj storimo? Vlada potrebuje procesa, mi pa moramo preskrbeti gradivo!« Ko je čiščenje doseglo višek, ko je vsa Rusija trepetala pred Stalinom, je Stalin imel govor o vezi ljubezni, ki druži boljše-viške voditelje in rusko ljudstvo. Nekoč je nekje slišal nekaj iz stare grške bajke o Anteju ter jo je uporabil za ponazoritev svojih besedi. Antej je bil sin Pozeidona, vladarja morji in Geje, boginje zemlje. Čutil sc je tesno zvezanega z materjo, ki ga je rodila, dojila in vzredila. Ni ga bilo jnnuka, ki biga Antej ne bil mogel premagati. »V čem je bila skrivnost njegove moči?« je vprašal Stalin. »Vsakokrat, kadar je videl, da je v boju s sovražnikom v nevarnosti, se je oprijel zemlje, svoje matere, ki ga je rodila in hranila, in je tako dobil nove moči. Toda tudi on je bil ranljiv: vedno je bil v nevarnosti, da ga bodo kako odtrgali od zemlje. Sovražniki so slišali o tej njegovi slabosti in so ga obdali. Nekdo izmed sovražnikov je stopil naprej, se okoristil z njegovo slabostjo in ga premagal. To je bil Herkules. In kako ga je premagal Herkules? Potegnil ga je od zemlje, ga vzdignil, mn vzel sleherno možnost, da bi se prijel zemlje ter ga tako visoko v zraku zadavil. Mislim, da nas boljševiki spominjajo na Anteja, junaja iz grškega bajeslovja. Kakor Antej, so tudi oni močni, če se oprijemajo matere, če se oprijemajo množic, ki so jih rodile, redile in vzgojile. In dokler bodo držali zvezo z materjo, z ljudstvom, so prepričani, da so nepremagljivL To je vsa skrivnost o nepremagljivosti boljševiškega vodstva.« V prizadevanju, da bi ostal v zvezi z ljudstvom, je Stalin nastavil posebno skupino kakih sto oseb, ki jih je izbral izmed najvišjih sovjetskih uradnikov in njihovih žena. En dan so se vozili z moskovsko cestno železnico, da so lovili kose pogovorov. Drugi dan so stali v dolgih vrstah pred prodajalnami ter ugotavljali, ali so gospodinje zadovoljne, ali mrmrajo, potem so spet potovali z železnico v Kije, v Odeso ali na Ural. Vsepovsod so si ti plemiški poizvedovalci prizadevali,, obdržati zvezo s svojo materjo, z množicami. Stalin je želel — kakor je sam dejal, »da pogledajo ruskemu ljudstvu v oko.« Ljubezen, ki je Stalina vezala z množicami, je dalje držala pri življenju prava vojska vohunov in ovaduhov GPU. Ti so bili strokovnjaki v tem, da so navadne državljane zapirali zaradi priložnostnih pripomb o sovjetski vladi. To vrsto policijske oblasti, ki je v Rusiji dosegla najvišjo izpopolnitev, so prevzele tudi druge diktatorske države. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič ~ Izdajatelj: inž. Jože Sodja ~ Urednik: Mirko Javornik ~ Rokopisov ne vračamo ~ »Slovenski dom« iibaja vsak delavuik ob 12 ~ V ponedeljkih je jutranjik ~ Mesečna uarofnina je 14 din, za inozemstvo 25 din ~ Samo ponedeljski »Slovenski dom« velja mesečno 5 dinarjev, polletno 25 dinarjev, celoletno 50 dinarjev. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III — Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana ~ Telefon 40-01 do 40-05 ~ Podružnice: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje.