Uprava: Nebotičnik, Ga* jeva ul. L Telefon 38-8$. Cek. račun: Ljubljana štev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih In po praznikih. GLAS NARODA Naročnina na mesee Je 12 Din. Za tujino 20 Dia, UredniStvoi Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva uli* oa St 1. Telefon 88-58. Rokopisov ne vračamo* št. 97. Ljubljana, sreda 29» aprila 1936. Leto IL Pod isto streho z jetniki — Tatvina v tovarni „Titant( —• Ali je to vaša zvezda? — Samopomoč malega človeka — Otrok v časopisnem papirju Pod vrbo je zakopala otroka — Ugrabljen pritlikavec Eden ni pismonoša! London, 28. aprila, m. Nekateri današnji jutranjiki pišejo proti temu, da bi britanska vlada s svojinu točkami Nemčiji delala na tem, da zopet vzpostavi angleško- francosko fronto proti Nemčiji. »Daily Telegraph« pravi, da je absolutno nemogoče pomisliti na to, da bi angleški zunanji minister Eden prevzel vlogo pismonoše francoskih vprašanj. List pravi, da se bo na vsak način upošteva* lo tudi francoski želje, toda Lond on se bo postavil na takšno stališče, kakršno se bo njemu zdelo pr avilno in potrebno v sedanjem trenutku. »Nevvs Chronicle« piše, da Eden ni prevzel vloge govornika zveznih držav, temveč je on samo posrednik mira in želi samo da razčisti neka vprašanja, ki so v nemški noti manj jasno izvažena. Za revizijo trianonske pogodbe se zavzema grupa angleških poslancev LOndon, 28. aprila, n. DoznavU se, da je grupa 12 poslancev v spodnjem domu sklenila, da da pa rlamentu resolucijo, v kateri se trdi, da spodnji dom smatra, da j e že nastopil čas, ko se lahko prične z revizijo dogovorov, ki se na našajo na Madžarsko. Potrebno je da po tej resolucijo dobi tudi Mad žar sita svobodo razpolaganja s potrebnimi merami, da bi mogla igrati tudi ona svojo vlogo v sistemu kolektivne varnosti in da doprinose syoj delež pri ustvarjanju svetovnega mira. Italijanska zmaga Seveda je laže umreti kakor pa težko usodo pogumno prenašati. Goethe. Dnevna pratika Sreda, 29. aprila 1936. Katoličani: Varstvo sv. Jožefa. Pravoslavni: 16. aprila 1936. Sv. Agapija. Dežurne lekarne v Ljubljani Sreda: Mr. Sušnik, Marijin trg; Mr. Kuralt, Gosposvetska cesla; Mr. Bohinec, Rimska cesta. Vreme Jugoslavija. Mestoma oblačno na ?-apadu, a jasno na vzhodni polovici države, Plevlje 1 C, Mostar 22 C. Napoved za danes. Oblačno povsod po celi drž.avi, posebno na zapadnem delu, kjer bo tudi deloma dež. Temperatura brez znatnih sprememb. Sonce vzhaja ob 4.32, zahaja ob 18.40. Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda 29. aprila: J ur rez in Maksimiljan. Red Sreda. ' etrtek 30. aprila: Prva legija. Red Četrtek. OPERA Začetek ob 20. uri ■Sreda 29. aprila: Pesem ljubezni. Red - C. Četrtek 30. aprila: zaprto. Kino Sloga: Kraljevi valček. Matica: Cirkus Barnum. Union: Carski sel. Šiška: Poslednji valček. Ideal: Moje ustne varajo. Radio Ljubljana Sreda: 12: plošče; 12.45: poročila; čas, spored; 13.15: Magistrov šra-Piel kvartet; 14: vreme, borza; 18: Otroška ura: Pravljice ilustrirane z ^producirano glasbo, govori ga. Savičeva; 18.40: Smernice društva za °trokovo varstvo, g. Jagodič; 19: po-ročila 19.30: Narodna ura; Stari Za-Sveb, g. Djurski: 20: prenos opere iz Ljubljane, glasbeneo predavanje g. ”ravničar in v IT. polčasu poročila. Konec ob 23. uri. Borza Ljubljana, 28. aprila f''1 'm in.ja povprečna vrednost tujega denarja J hol. goldinar * nemška marka Dinarjev 29.73 17.61 I belga 7.41 1 »v. frank 14.27 J angl funt 1 am. dolar 216.44 43.50 ; fr- frank 2.88 1 Kč. 1.81 V privatnem kliringu ] ivstr. šiling j nemška marka Jj^ngl. funt 9.20 13.95 250.00 Odvetniški izpit je napravil pred ?Praševalno komisijo apelacijskega s°dišča v Ljubljani g. Jakov Petrovič, °dvetniški koncepijent. Čestitamo. Asmara, 28. aprila, m. Doznava se, da je oddelek italijanske vojske 120 km južno od Desija naletel na neredne abesinske čete. Vnela se je strašna bitka, v kateri Berlinski komentarji francoskih volitev Berlin, 28. aprila. 1. Tu so mnenja, da se bo končni izid volitev v Franciji lahko videl šele 3. ma, ja. ko se bodo vršile ožje volitve. List »Augriff: piše, da se že sedaj vidi. da se vrste levičarjev v prvi vrsti komunistov, ojačujejo, toda ne toliko na škodo desničarjev, temveč na škodo radikalnih socialistov. V istem smislu piše tudi »Berliner Tageblatt«. Manevri ameriške mornarice Newyork, 28. aprila, k. Velike pomorske edinice amerikanske flote so krenile na šesttedensk? so bili Abesinci premagani in pognani v beg. Pri tej Priliki so Abesinci utrpeli velike zgube. Asknri so imeli samo 2 mrtva in 10 ranjenih. manevre. Namen manevrov se drži v popolni tajnosti. Prvi maj v Bolgariji Defile delavcev pred kraljem Sofija, 28. aprila, f. V Bolgarski, ki se je šele sedaj odločila, da se bo 1. maj Proslavil kot praznik dela, bo v zvezi s tem okoli 125.000 delavcev defiliralo pred kraljem Borisom. Neredi na madridski univerzi Madrid, 28. aprila, d. Na univerzi so bili zopet neredi, ki so jih povzročili fašistično usmerjeni študenti. Neredi so pričeli na pravni fakulteti in so v zvezi z Tone Klavžar, ugledni in priljubljeni brežiški meščan in vinogradnik, je te dni ob polni svežosti obhajal svojo 80 letnico. nedeljskimi volitvami. Ti študenti so tudi vdrli v učilnico rimskega Prava ter razbili ves inventar. Profesorjem je končno uspelo, da so vzpostavili red. Predavanja so odložena za nekaj časa, da se elementi malo pomirijo in tako preprečijo nadaljnji neredi. Jezero Tana zasedeno brez incidentov Asmara, 28. aprila. T.O. Poroča, da je prispel v Asmaro sultan od Auše in da se je okupacija sektorja v okolici jezera Tana izvršila brez incidentov. Napad v Španiji Madrid, 28. aprila, d. V Murciu je bil naPaden od treh oseb državni tožilec Jose Comisa. Policija je napadalce aretirala. Volitve delegatov za predsedniške volitve v Španiji Madrid, 28. aprila, d. Iz 13. mest še niso znane rezultati volitev delegatov, ki bodo volili predsednike republike. Ostali rezultati so sledeči: socialdemokrati 138 levičarski republikanci 117 republikanska unija 58 konservativni republikanci 10 komunisti 34 katalonska levica 10 katalonska desnica 10 in razni drugi 47 Pri volitvah niso sodelovale stranke desnice in centra. Dnevna kronika — Umrli so: v Ljubljani g. Janez Vidic, zvaničnik v pok.; na SeniČicl pri Medvodah g. Jože Šušteršič, po-lestnik in župan; na Vrhniki g. Ignacij Oblak, Bodarski mojster. N. ▼ m. p. Preostalim naše sožalje. — Osebne vesti. Za katastrskega nadzornika pri katastrski upravi v Ptuju je postavljen s kraljevim ukazom g. Franc Osole, katastrski geometer. — G. prof. Dolenc se je ponesrečil. V nedeljo je ljubljanski univ. prof. g. dr. Dolenc odšel na izlet v planine. Padel je pa tako nesrečno, da el je pri tem poškodoval desno roko. Zdravi se v bolnišnici. — Proslavo 100-letnlce Stritarjevega rojstva priredi drž. II. deška Narodna šola v Ljubljani v soboto, dne 2. maja ob 15. uri v telovadnici tukajšnje šole s sledečim vzporedom: 1. Iz življenja Josipa Stritarja. Izvajajo učenci I. razreda višje Narodne šole. 2. Stritar in priroda; življenje na travniku. Izvajajo učinci L a. in 1. b. razreda. 3. Usmiljenje — podano v pesnitvah Josipa Stritarja. Izvajajo učenci III. b. razreda. 4. Josip Stritar kot rodoljub in Jugoslovan; prikazujejo učenci IV. b. razreda. 5. Mladi vojaki — Oba junaka; pojejo učenci TV. b. in IV. c. razreda. 6. Poklon njegovim delom — živa slika. Vstopnine ni; prostovoljni prispevki dobr >-došli za nakup šolskega »Radio«. — K udeležbi Vas vabijo učenci In učiteljski zbor. — Ruska novost v drami. V soltoto 2. maja bo premiera znane ruske komedije »Gozd«, ki jo je spisal eden največjih ruskih narodnih dramatikov Ostrovski. Veselo in zabavno dvojico provincialnih igralcev, trageda Gena-dija Nesrečo in komika Arkadija Srečo bosta predstavljala g. Cesar in g. Daneš. zapeljivo veselo vdovo graj-ščakinjo Gurmižsko, ki se na koncu poroči z gimnazijcem Bulanovim. pa igra ga. Nablocka. Komedija je izredno zabavna in je polna ruskega humorja. a se pri tem dotakne tudi socialnih problemov. Režira g. Bratko Kreft. — Tujsko prometna razstava za dravsko banovino na zagrebškem velesejmu. O priliki zagrebškega velesejma od 2. do 11. maja se vrši velika tujsko prometna razstava, katere se udeleži tudi naša Zveza za tujski promet v Ljubljani skupno z mariborsko Tujsko prometno zvezo, da pokažeta lepote naših krajev in vzbudita pri obiskovalcih zanimanje za naša letovišča in zdravilišča. — Umrli so: v Ljubljani gdč. Natalija Pečenko, hčerka trgovca in posestnika; gdč. Ana Možetova. hčerka trgovca in posestnika iz Dvora pri Zužemhergu: v Sv. Križu pri Rogaški Slatini g. Franc Ogrizek, veleposestnik in gostilničar: v Sromljah pri Brežicah ga. Petan Marija roj. TTode. posestnica; v Mariboru g. Vladimir Pušenjak. bivši narodni poslanec, občinski odbornik ter zadružni nadrevizor. N. v m. p. Preostalim naše sožalje. — Diplomatski izpit na juridični fakulteti ljubljanske univerze je napravil g. Karli Mejak iz. Novega mesta. Čestitamo. — V soboto, dne 2. maja ob pol 17. priredi podmladek Jadranske straže na Državni dvoraaredni trgovski šoli akademijo s prosto zabavo v dvorani Trgovskega doma. Ker se bo prebitek te prireditve porabil za poučno ekskur-tijo na Jadtran, najvljudneje va-Mimo k udeležbi. Rojstni dan kneza namestnika Pavla Ljubljana, 28. aprila. Nj. Vis. knez - namestnik Pavle je sin kneza Arzena Karadjor-djeviča, ki je bil stric pokojnega kralja Aleksandra 1. ZediniteIja. Rodil se je 28. aprila 1893 v Petrogradu. Gimnazijske študije je dovršil med 1. 1904-12. v Beogradu, višjo izobrazbo pa je dobil na svetovno znanem kolegiju v Ox-fordu v Angliji. Med vojno je služboval kot gardni oficir. Poročil se je 22. avgusta 1823. s knje-ginjo Olgo, hčerko grškega princa Ni kolja j a. Iz njunega zakona so se do sedaj rodili trije otroci, in sicer knez Aleksander in Nikola ter nedavno rojena hčerka. Po smrti pokojnega kralja Aleksandra Zedinitelja je po volji pokojnika zasedel najvišje mesto v državi. Narod je to visoko imenovanje sprejeli s popolnim zaupanem, saj si je N j. Vlis. knez Pavle že prej'e znal pridobiti ljubezen vsega našega naroda kot velik poznavalec in podpornik naše umetnosti. To je bil in je knez -namestnik še danes. Svoje dobro srce je pokazal v prvi vrsti s tem, da je prevzel predisedniSko mesto pri naši največji človekoljubni organizaciji — Rdečemu križu. Razen tega pa je še predsednik Aerokluba in dunavskega Kola jahačev. Njegova najvišja odlika pa so njegove velike politične sposobnosti, zaradi katerih ga je že pokojni kralj Aleksander Zediinitelj že v svoji oporoki z dne 5. januarja 1934 določil za prevzemnika regentske oblasti. To najvišjo oblast je Nj. Vis. knez-namestnik Pavle prevzel v silno važnem razdobju naše zgodovine. Tako na znotraj kakor na zunaj krije njegov položaj polno odgovornosti, a pri vsem njegovem težkem in napornem delu ga spremlja popolno zaupanje vseh Jugoslovanov, ki vidijo v njem izvrševalca oporoke našega nepozabnega velikega pokojnika k ra Ija Aleksandra Zedinitelja in s tem nadaljevanje dela ponosnega doma K aradjordje viče v. Naj bi mu to delo v našo skupno korist v nolm meri uspelo. Dve novi gospodarski naredbi Kakor poročajo iz Beograda, so na seji gospodarsko - finančnega odlbora ministrov dne 27. t. m. sprejeli dve novi uredbi kmetijskega ministra, in sicer uredbo o sanaciji Zveze hrvatskih kmetskih zadrug v Zagrebu in uredbo o ureditvi dolgov agrarnih kolonistov. Kmetijski minister inž. Svetozar Stankovič je o teh uredbah dal novinarjem naslednjo izjavo: Uredba o Sanaciji Zveze hrvatskih kmetskih zadrug je bila pripravljena že lani, toda smatralo se je, da se ne more izvesti brez zakonskega pooblastila in je bilo zato potrebno počakati na poobla kzoaz "nuo>ic7 uiau^ucuij a ojos ima v svojm članstvu okoli 350, večinoma kreditni zadrug, ki so imele pri Zvezi 23 milijonov kmetskih prihrankov. Prav toliko znašajo tudi izgube Zveze in bi torej v primeru poloma Zveze propadle tudi vse te vloge. Toda polom Zveze bi imel za posledico tudj polom vseh njenih zadrug m potem hi se izgube zaradi velikanskih stroškov konkurza še povečale. Vrhu tega bi pomenil colom zadružništva poleg velike rmotie škode tud: Še morahu polom zadružne ideje v prizadetih krajih. Izgube Zveze so nastale zaradi njenih trgovinskih poslov. Izgube so še narasle zaradi nakupa velikega posestva, ki je pozne k: prišlo pod agrarno reformo. Večino bremena te sanacije bodo zadruge same prevzele, prav tolikšno breme bo nosila tudi banovina, pri sanaciji pa bodo delno sodelovale še država. Narodna banka in Poštna hranilnica. Tako se bo s skupnimi napori rešila u.->umova, ki je zelo važna za široke sloje hrvatiskega dela našega naroda. Drugo uredbo so narekovale težavne gospodarske razmere, zaradi katerih že kmetje z lastnimi hišami težko prenašajo svoja bremena, še mnogo težje pa jih prenašajo kolonisti, ki si morajo hiše šele zgraditi. Ta uredba predvideva odpis dolgov kolonizacijskemu fondu, in sicer RO odstotkov za naseljence v južnih krajih, 60 odstotkov pa za one v severnih krajih, vendar tako, da se lahko ta odpis izvrši samo za dolgove do največ 25.000 Din. Ostanek dolgov se mora vrniti v treh letih v državnih papirjih no minimalni vrednosti. Trifunovič v Zagrebu Včeraj popoldne je prispel v Zagreb bivši radikalni minister Miša Trifunovič. Novinarjem je Trifunovič ob svojem prihodu v Zagreb izjavili, da prihaja v Zagreb samo v strankarskih zadevah glavnega radikalskega odbora. da pa ne izkllučuje obska pr dr. Mačku in ostalih vodlteljili zagrebške izvenparlamentarne opozicije, če bo 0.10} Izrecno povabljen. Kongres JRZ koncem maja Zdi sc. da je datum kongresa JRZ končno določen, Izvršni odbor JRZ je namreč sklenil, da morajo do 10. maja biti ustanovljeni vsi banovinski izvršni odbori stranke, kongres JRZ pa naj bi se vršil koncem maja t. 1. hmm\! tilaltlil O pravi politiki Ljubljana, 28. aprila. Iz dopisa gorenjskega kmeta: . . . veliko govorijo o tem in onem, kaj hoče ljudstvo, dežela. Veliko govorijo tudi o demokraciji in o svobodi. To je vse prav lepo, ampak ne pomaga pa nič ne svoboda ne demokracija, Prvo je dobro gospodarjenje, če DO to dobro, bomo vsi zadovoljni, pa se ne bo treba za državo nobenemu nit bati. Država smo mi kmetje, nai grunt. Orunt zraven grunta, od Triglava do Vardarja, vse skupaj en sam velik grunt, to je naša Jugoslavija. Te grunt, ki so nam ga zapustili naši dedje, treba držati trdnega, ker te propade grunt, propade vse. Mi kmetje že znamo prav gospodariti, samo naj se nikar ne valijo na nas bremena, ki jih ne zdržimo. Tudi moji voli ne morejo potegniti, če je voz preveč naložen. Razbremenite nas, da bomo lahko vlekli, pa bo vse dobro/ Hentaj, sej beremo, kako so v Bolgariji pomagali kmetu na noge in kako mu v drugih državah pomagajo naprej, zakaj bt pa to pri nas ne šlo? Saj smo kmečka država in mora biti kmet prva skrb državnih vod it el lev. Če že mora ultt politika in stranke, pa naj bodo vsaj gospodarske. Za druge reči je potlej čas, kadar bomo enkrat gospodarstvo spravili v red. Najprej živeti, potlej p* politizirati. To, pravim jaz, je tisto, kar hočemo imeti mi kmetje. Pametno, pošteno, pravično gospodarstvo v državi. Malo govoriti pa veliko delali. Nič obtjubovatl, ampak rajši koj narediti. To fe tista ta prava politika, kakor jo hočemo imeti mi kmetje, in mislim, da tudi vsi drugi pametni državljani. Prijatelj, vašim vrsticam nimamo drugega pristavili kakor: Tako jel In zdravstvu jtel Nekemu dopisniku na opazke o zapisanem in nezapisanem: Naravno da v dandanašnjih okoliščinah ljudje izgubljajo zaupanje ^ časopisje in rajši verjamejo gervori' cam, pa naj bodo še tako abotne. V listu »Time and Tide« od IS. aprila 1936 beremo tole: »Govorim le (zla usode) Ljudje rane volie verjamejo najbolj fantastičnim gov vse naprej . . . Ogledali smo si mimogrede še celice jetnikov. Zdelo se nam je, da niso tako hude. Red je povsod in čistoča. Vsi smo menili, da ue more biti tako strašno v tej hiši pod ključem. Ko smo se pa poslovili in stopili na sončno Miklošičevo cesto, smo bili vsi veseli, da nismo zaprti. —nek. Ženske pred sodnikom Jtroh v časopisnem papirju Celje, 28. aprila. Frančiška Petek je stara 23 let, doma iz St, Pavla, rojena pa v St. Miklavžu pri Št. J ur ju. Usluž-bena je bila v Novem Celju, kjer je 25. februarja porodila v stranišču — dečka. Obroka je pozneje vzela iz stranišča, ga zavila lepo v časopisni papir, obtežila zavitek s kamnom ter ga spustila v Savo. Tak zavitek z mrtvim dečkom so našli 4. marca. Pred okrožnim sodiščem v Celin se je danes vršila zaradi tega proti Petkovi razprava in je bilo dekle obsojeno na štiri mesece zapora pogojno za tri leta. Vsled prenizko odmerjene kazni je državni tožilec prijavi priziv. Pod vrbo je zakopala otroka Sredi januarja je bilo, ko je nekaj podobnega storila tudi 291et-na Amalija Razdevšek, uslužben- ka pri Marti Kramarjevi na Ložnici. Prav tako je na stranišču porodila dečka, ga odnesla pod vrbo v Ložnici, ga zakopala tako, da ga je pokrila s prstjo. Otroka, ki je bil še nerazvit, so seveda .pozneje našli in Razdevškova je bila danes obsojena na tri mesece zapora — pogojno za 3 leta. Oba slučaja je sodil sodnik poedinec in tudi pri tej razsodbi je držav«! tožilec prijavil priziv. „Pridete kot ravhar44 Posestnica Matilda Hlastan ja stara 40 let. Obtožena je. da je v Kališevcu prt Rajhenburgu 11. februarja s silo ovirala sodnega iz-tirjevalca pri izvrševanju uradnega posla. Ko je hotel odvzeti lovsko puško, ga je pograbila za roke in nahrulila: »Saj vas poznam, kdo ste, pridete kot ravbar!« Obsojena ie bila na dva meseca zapora in 200 Din denarne kaziti. Ta je pa obsojena n pogojno. April rogovili Rekordni promet Celje, 28. aprila, ivuuiiasto aprilsko vreme gre že bolj proti koncu, vendar je še vedno dosti nesreč in mnogo poškodovancev in ponesrečencev sprejema bolnišnica. V Rečici pri Laškem se je na primer zadnjo nedeljo težko j>o" škodoval po glavi in po rokah 58-letnj upokojeni rudar Ivan Grešak. Padel je s kolesa. V Rogatcu se je 'dogodila Slična nesreča še 2l!etneimu posetsnilkovemu si- celjski bolnišnici nu Leopoldu Dolšaku. Ta si je zlomili desno roko, ko je padci $ kolesa. Tudi nož je ponekod zapel svojo grdo pesem. V Št. Andražu prt Velenju je na nekem kozolcu cerkovnik in čevljar Ivan Robida globoko zabodel v desno nogo 47-letncga brezposelnegt dninarja Leopolda Jermana. V celjski bolnišnici je ploh v tem nieecu aprilu tak promet, da ga že dolgo n« pomnijo. Samopomoč malega človeka Rejci malih živali se v Trboveljski dolini pridno gibljejo Maribor m— Narodno gledališče. Sreda, 29. aprila: Zaprto. m— Zboro,vanje invalidov. Naše poročilo o oblastni skupščini vojnih invalidov, foi je bila preteklo nedeljo v Mariboru, dopolnjujemo s tem, da je bila ob koncu zborovanja sprejeta resolucija, pri volitvah pa je bH izvoljen večinoma stari odbor z dosedanjim predsednikom g. Matkom Štefetom. m— Slovo življenju je dal 35 letni občinski uslužbenec Anton Maher v Poljčanah, ki si je na levem zapestju prerezal žile. Onemoglega so ga pripeljali v mariborsko bolnišnico, kjer ga skušajo ohraniti pr; življenju. Vzrok obupnega de anja ni znan. m— Občni zbor Zveze kulturnih društev je bil preteklo nedeljo v dvorani Ljudske univerze. Iz poročil ie bilo razvidno, da ie v ZKD včlanjenih 344 društev, katerih premoženje je skupno cenjeno na 4 in pol milijona dinarjev. ZKD ima vsega 96 knjižnic s približno 6000 knjigami Pr; volitvah ie bil * voljen za predsedrrk dosedanji predsednik g. Janko Pirc. m— Žalostna smrt otroka. V Marenbergu se je polila z vročo juho dveletna hčerka mesarja Blaznika, pri čemer je zadobila smrtno nevarne opekline. Pomagati ni mogla takojšnja zdravniška pomoč in je nesrečni otrok v groznih bolečinah izdihnil. m— Vesel Izlet z žalostnim koncem. Huda nesreča se je primerila v soboto popoldne trgovcu Moravcu, ko se je z avtomobilom z dvema mladima delavkama namenil na krajši izlet. Blizu Hoč je avto treščil ob ograjo, pri čemer sta zadobili hude poškodbe 22-letna delavka Julčka Senčar in njena tovarišica 20-letna Lojzka Rak. Obe so reševalci prepeljali v bolnišnico. m— Požarov ni konca. V nedeljo zvečer je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju Ivana Hojnika v Ješenc,- pri Račah. GasMci so utegnili samo še rešiti živino in preprečiti širjenje ognja, med tem ko je poslope pogorelo do tal. Škoda je velika in ie le deloma kriita z zavarovaln'no. m— V temi ni varno. 36-letne-ga Leopolda Dominka sta pozno zvečer v Košakih napadla dva neznanca in ga tako pretepla s koli, da sta mu prebili a lobanjo in zlomila desno roko. Donrnko leži v bolnišnici, divjaška napadalca pa bodo skušali izslediti orožmki. m— Kino. Grajski: Danes zadnji dan Hans Albers v »Hotel Savov« — Union: Premijera ljudske veseloigre -Marta«. Celje Naročnino pri celjskih naročnikih bo te dni pobiral naš inkasant. V počastitev gostov, ki bodo v nedeljo. 3. maja prihiteli v Celje k blagoslovitvi in razvitju zastave strelskega okrožja, kateri kumuje Ni. kr. Vis. kraljevič Andrej, vpbi celjski župan hišne posestnike, da okrasijo svoja poslopja z državnimi zastavami. Smrtna kosa- V celjski bolnici je umrli 55 letni Mattev Anton, pre-vžitkar iz Ponikve. V Gosposki »lici št. 19. pa 58 letni Štrucl Luka, delavec. V ponedeljek je umrla v Gosposki ulici 16. 78-letna Zagoričnik Jožefa, žena jetniškega paznika. N. v m. p.! * Trbovlje, 28. aprila. Komaj leto dni je, odkar je bilo ustanovljeno v Trbovljah društvo Rejec malih živali z name-nom, da vzbudi zanimane v prvi vrsti med trboveljskimi rudarskimi družinami za res koristno rejo malih živali, vendar se danes v Trbovljah že navdušuje staro in mlado za gojenje raznih živali, zlasti lepih belih sanskih koz. ki so znano najboljše mlekarice, dalje se zanimajo za rejo angorskih kuncev, ki nudijo obilo volne, ki se plačuje po 250 Din za kg. Poleg golobarstva se rudarji vneto baivijo z vzgojo kanarčkov, kar je pokazala tudi pretekla razstava kanarčkov na dan od 5. do 7. januarja t. L Število ljubiteljev malih živali se je vidno povečalo, kar je nemala zasluga nad vse agilnega društva Rejec malih živali Trbov lje, ki je v tem kratkem času svo- Polzela, 28. aprila. Ono nedeljo je bilo v Polzeli v Savinjski dolini večje rejsko zborovanje, katerega so se udeležili tudi rejci iz bl žnjega Šoštanja z željo, da se ponče o koristnosti umne reje tnalih živali. Zborovanje se je vršilo v prostorih narodne šole v Polzeli ob 3. popoldne. Predsednik zborovanja g. Jože Kuntara je pozdravil zbrane rejce, nakar je imel daljše predavanje tajnik Zveze društev rejcev malih živali g. Inkret Alfonz s Šenkovega turna pri Ljubljani. Med dragim je poudarjal, da hajde najboljšo pomoč mali človek v današnjih težkih gospodarskih razmerah edino v reji malih živali. Orisal je posamezne panoge reje. zlasti kozjerejo, ovčjerejo, perutninarstvo in kuncercjo. pojasnjeval pomen plemenske odmre in stalne ter vestne kontrole bodisi pri molži kot prod tike;j: jajc naše štajerske perumitie Obrazložil je gospodarski pomen rejskih organizaciji za malega člove-ka. katereimi _nndTl_!2I£Zi2ljl£iI£ Hmeljarji! Žalska kmetijska Podružnica priredi v nedeljo. 3. maja ob. 9 dopoldan poskusno in propagandno škropi enje brnel a proti peronospori na mivi g. Miha Jošta nasproti gostilne Aubreht pri Žalcu Sodelovalo bo 10 do 15 škropilnic domač h in inozemskih tipov in bo vsakdo lahko pregledal in preiskusil vse škropilnice. Hmeljarji, pridite polnoštevilno! O Abesiniii bo predaval v Celin dr. Jordan Širokov v četrtek. 30. aprila ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma. Dr. Širokov ie Bolgar, kot pristaša Aleksandra Stambolijskega. ga je emigrantska pot gnala v Kairo, kjer se ie leta 1929. priključil amer ški sanitetni ekspediciji, ki ie odšla v Abesim-jo. V Addis A bebi je dr. Širokova sprejel za svojega osebnega zdrav* nika cesar Halle Selasie pri katerem je ostal štiri leta. — Predavanje priredi Ljudska univerza in bo prav zanimivo. jega obstoja razdelilo že med svoje revnejše člane večje število brezplačnih koz, kuncev in perutnine kot prvo pomoč! Svoje delo vrši tpdi v času od 31. 5. do na ta način, da prireja razstave malih živali v Trbovljah, in bo tako tudi v času od 31. maja do 3 6. priredilo društvo že svojo lil. veliko razstavo vseh vrst malih živali, kjer se bo vršilo resno tekmovanje za najboljše vzgojene živali. Poleg tega bodo razna predava n ja in tečaji, rejski razgovori in debate. Trboveljski rudarji se prav dobro zavedajo, da si na to način sami pomagajo k izboljšanju svojega težkega gmotnega položaja, poleg tega pa jhTn nudi reja malih živali tudi obilo nedolžne* ga razvedrila. — Le ta'kn naprej! Tudi mali človek v Savinjski dolini noče zaostajati za tovariši v ostali Sloveniji. živali kot prvo pomoč za n a da lino rejsko udejstvovanje. Sledil je razgovor z ozirom na razna rejska vprašanja interesentov, nakar so se navzoči izjavili za ustanovitev društva Rejec m a lih živali Polzela ter so takoj izvolili pripravljalni odbor s predsednikom Jožetom Konturo na čelu. Tudi navzoči Šoštanjčani so sklenili, da ustanove v Šoštanju nekako rejsko društvo, za kar so prejeli tudi vsa tozadevna navodila. Navzoči zborovalci so se zanimali najbolj za ustanovitev rei-sk:!h središč za vsakovrstne živali, kar je najboljše znamen ie za resno stremljenje v napredku našega malega gospodarstva tudi v prelepi Savinjski dolini! —•------ Prošnja naši javnosti Ljubljana, 28. aprila. V i. ubijani živi štiričlanska družina bivšega zasebnega uradnika že dve leti v največji lakoti m bedi. Mož, bivši knjigovodja s lb letno uradniško prakso kljub vsem naporom ne dobi niti najskmnmejše zaposlitve. Govori in piše več jezikov, je perfekten knjigovodja ter ima prakso v trgovskem, davčnem, ca ruskem in sodnem poslovanju. Sprejel bi vsako delo. samo, da hi lahko skromno preživljal svojo družino. Njegova žena, bivša uradnica je vslcd lakote popolnoma izčrpana in bolna. Isto ie z otrokoma. Oba dečka, ki sta do zadnjega časa bila v šoli odličnjaka. vidno hirata. Družina je brez vsake obleke, obutve, perila in hrane. Iz stanovanja bo tekom prihodiij:h dni sodno deložirana. Ker je ta slučaj res izredno tragičen, prosi nesrečna družina vso našo socialno čutečo javnost, da ji priskoči na pomoč. Morda se najde za moža kako . zaposlenje, — -Sprejme / zalivalo Počitniški tečaj za učitelje v Zagrebu in Korčuli Zagreb, 28. aprila Tudi letos priredimo v Zagrebu (od 3. do 30. julija) in v Korčuli (od 20. julija do 15. avgusta) počitniška tečaja za ročno delo in sicer za učitelje in učiteljice osnovnih in meščanskih šol iz vseh krajev naše države. V Korčulo pridejo tudi čehoslovaški učitelji. Predavatelji za stončno nastavo: Marijan Markovac, nastavnik za ročno delo pri vašč. in učit. šoli, ter honorarni na st. višje pedag. šole. Za teorijsku pedagogiju: Josip Šlcavić, Ante Deprančeski i Josip Demarin, profesorji učitelj, šole (1 ura dnevno). V Zagrebu je stanovanje brez plačno. Vpisnina na ta tečaj znaša 300 Din. Hrana (obed in večerja) največ 400 Din Za materijal 65—70 Din. V Korčuli «f plača 1000 Din za stanovanje in hrano (4-krat dnevno), vpisnino ter kopanje. Materija! 70—75 Din. — Prijave z vpisnino v iznosu 300 Din je poslati na: Marijan Markovac. Zagreb. Srebrnjak 19. Vinska razstava in pokušnja vin Ljubljana, 28. aprila. Na spomladanskem velesejmu v Ljubljani bo od 30. maja do 8. junija prirejena v okviru gostinske razstave lil. Vsedržavnega gostinskega kongresa v Lmhliam tudi vinska razstava in poknšrva vin. Na to razstavo se pozivajo vsi gostilničarji, veletrgovci z vinom in vinogradniki ki žele razstavil svoja le naiboljša vina in ki so v noložaiu dostavr'.M m lastne stroške naimani 10 litrov vina od vsake vrste v 7 d"c: Iberskih sfe-klenicah ah' nn v h-tionu in Večjih posodah, da pnvavtjn s v ni naslov, oznako vre'e vina, letnik in krat. V'n a se bodo po'om strokovnih komis* pred razstavo ocemevala. .Naiboljša pa bodo nagrajena z diplomami. Slahn vma na razstavo ne bodo pripuščena. Vino mora biti dostavVeno med 15. in 20 majem t. 1. m naslov: Gostinska razstava. Velesejem. LiubVana. Za kasneie dobavljena vina se ne bo moglo iamčvti. da ho razs'avV "v v kolikor np bi vzorci vina ž 1 "•m*!1 v ded Iberskih steklen' ■ ’ ' 'V'Ve!Taniti_ z navedbo ir ...........kraia. letnika in < ■ 1 ‘ako poslano vino nre' v'1 . d oi Iberske enotne steklem • > !>> te opremilo z potrebnim: navedbami, katere nai vsak odpošTjatcli vzorcev točim in brezpogojno navede. VVik razstav!Tleč vina. se more udeležiti razstave s noliubnim številom vzorcev (no 10 litrov naimani). Z ozirom na 10 dni traja: o čo ra/stavo in pokušnjo vin. se m'noroča, poslati večle. ko' cine Vso razstavliena vina bodo ka-ta’mozirana. Pismene prijave ie nasloviti ua IH vsedržavni gostinski kongres v I 'iihlinni. ^ vsako delo. — Z globoko zalivalo pa se sprejme tudi vsaka podpora. bodisi v oblekli, hrani ah gotovini. Naslov je interesen toni na razpolago v upravi našega lista Tudi mali človek v Savinjski dolini noče zaostajati za tovariši v ostali Sloveniji AH je to vaša zvezda? Značaj in usoda v znamenju „Bika" rojenih Med 21. aprilom in 20. majem je sonce v ozvezdju »Bika«. Vladajoči p kmet je Venera, v astrologiji imenovana »Mala sreča«. Pod okriljem tega prijaznega ozvezdja rojeni so ljudje s prav dobrimi darovi in lastnostmi: navadno so lepe zunanjosti, vedre-Ka značaja, močne čutnosti in po* željivosti, umetniških nagnjenj, navdani z velikim veseljem do dela in ljubeznijo do domačije, družine in svojcev. Odlikuje jih velika vztrajnost in potrpežljivost dasi po dirugj strani često nagiba-ja k neki lahkomiselnosti in zapravljivosti za eleganco, nobleso, razkošje in sijaj. v Ker jim je dan zdrav, praktičen razum, so dobri gospodarji in imajo upehe v podjetjih. Večinoma se jim posreči priti do bla' Kostanja. Sreča jim je trajno mito. Vrednost denarja znajo ceniti, niso pa skopi in tudi ne preveč varčni, ampak imajo odprte roke. Znajo uživati življenje v vsem, kar ono nudi, V ljubezni so zelo strastni. Ker jim je lastna precejšna trma, je težko ravnati z njimi in jim svetovati; drugače pa so zelo dobri, prijazni in prijetni ljudje. Med moškimi te sfere srečujemo .velike umetnike in mislece, a tudi znamenite gospodarstvenike, f nančnike in politike. V prvi tre" toni te sfere rojeni nagibajo bolj k umetnostnim in znanostim, v drugi tretjini rojeni bolj k praktičnim pcklicom, v zadnji tretjini rojem pa bolj politiki in javnemu udejstvovanju. V splošnem pa je sfera »Bika« sfera žensk in moških, ki se gibljejo v svetu ljubezni, muzike, slikarstva, telesnega in lepotnega kulta, gledališča, plesa in bohemske zabave. Bikovei doživljajo veliko ljubavnih avantur in se navadno večkrat oženijo oziroma omožijo. Deklice, k:i so se rodile v drugi polovici te sfere, imajo veliko občudovalcev, pridejo pa redkokdaj do trajne zakonske sreče. Na soljudi imajo bikovej močne oseb" nosti veliko vpliva, a tudi dar za nadvladanje živali. Krotilcih divjih zveri so navadno ljudje iz te sfere. Bikovcem je priporočati, naj se v času njihovega znamenja varujejo vsega,kar je v zvezi z ognjem, železom, orožjem in stroji Naj tudi v tem času ne hodijo na morje in se ne vozijo po morju. V splošnem se jim pa obeta dobro leto. V ljubezni bo zanje kritičen mesec avgust. Tedaj naj se varujejo zapietljajev in naj brzdajo svoje strasti. Če se nameravajo to leto oženiti, je bolje, da storijo to pred avgustom nego po avgustu. , Barva bikovcev je zelena, pa tudi modra, njih dan petek, njih številka šestica, njih kovina baker. Razen petka so za njih srečni dnevi vsak 6., 15. in 24. dan v mesecu. Prijatelje najdejo bikovci med rojenimi v znamenju »kozoroga« (januar) »Rib« (februar — marec). »Raka« (junij — julij) in »Device« (avgust — september). Pogubonosni kitajski malik Sodni dvor ga je gledal z grozo V v iiko senzacijo je zbudila v Londonu zgodba nekoga kitajskega kipca, kj je prišla na dan ob pr.iikii sodne razprave proti morilcu Ponkilerju. Začetkom tega stoletja je angle-Ški^mornarski častnik Kettle kupil v Šanghaju od nekega Kitajca ki-Pec. ki je predstavljal kitajskega m Mika. Ta kipec, ne večji od skr- čene pesti, je Kettle prinesel s seboj v London in ga v hotelu, kjer se je nastanil postavil na omarico. čez nekaj dni so našli Kettler-ja mrtvega v sobi. V temi se je spotaknil ob omarico in tako nesrečno padel, da si je zlomil tilnik. V roki je držal malega malika, ki ga je Ml najbrže pri padcu, iskaje opore, slučajno pograbil. Kettlejev st n Marton Kettle, znan angleški pisatelj, je podedoval med drugim tudi kitajskega malika, ta spomin njegovega očeta iz Daljnega Vzhoda, ne da bi se kaj več zanimal zanj. Kipec je stal dolga leta mirno na polici v njegovi sobi, doktor ni nekega dne spet razburil rodbino Kettle-jevih. Mala pisateljeva hčerka je namireč nekega dne slučajno odkrila, da je ta kipec sestavljen iz dveh delov; v notranjosti je bil votel in tam so našli izredno lep dragulj. Kettle pa jle odkril pri tem tudi neki kitajski napis, ki mu ga je veščak prestavil. Napis se je glasil: »Blagoslov pravemu gospodarju, prokletstvo tujemu«. Zamišljeno je Kettle postavil kipec nazaj na stari prostor. Od tedaj pa se je izvršila z veselim možem Čudna sprememba: postal je melanholičen, pričel je bolehati in nekega dne je pri svoji pisalni mizi med delom umrl. Posebno tragična pa je postala posest kitajskega malika za miss Kettle, pisateljevo hčerko. Pred nekaj meseci se je v njeno sobo ponoči splazil vlomilec. Ona se je prebudila in klicala na pomoč. Tedaj jo je vlomilec z nožem zabodel in pobegnil. Odnesel je to nekaj stvari, med njimi tudi malega^ malOka. Čez nekaj dni so detektivi Scot-land Varda že imeli morilca v rokah; bil je to neki James Powler. Posest malika je postala tudi njemu usodepolna. Na obravnavi pred poroto je zatrjeval, da nikakor ni imel namena miss Kettle-jevi kaj storiti, najmanj pa jo usmrtiti, — in da si sam ne ve razlagati, kako se je moglo to zgoditi. Sodišče je Powlerja obsodilo na dosmrtno ječo, usode-polni kipec pa je romal v kriminalni muzej Scotland Varda. Listi poročajo, da so pri obravnavi vse oči z grozo gledale v ta skrivnostni kipec. sro>y- m sodni mizi . . . Ugrabljen pritlikavec Pustolovščine v pritlikavca zaljubljene grofice Alžir, v aprilu. Pritlikavec H,i polit Birel, ki je samo 60 cm visok, je bil zadnja leta ljubljenec kabaretnega občinstva v Alžiru, glavnem mestu francoskega Maroka. B?1 je zlasti ljubljenec francoskih legionarjev, ki niso zamudili prilike, kadar so bili v Alžiru, da ne bi obiskali kabareta, kjer je nastopal mali Mi-polit, ki je odličen komik. Pel je ganljive pesmice, ki so segale legionarjem v srce in znal je vse najmodernejše šlagerje. Grofica se zaljubi Nekega dne pred meseci je Hi-polit gostoval v Kalini. Za duhovitega pritlikavčka s pr Motnim glasom se je tisti večer začela zanimati mlada elegantna dama, ki je sedela z odlično družbo v kabaretu. Bđa je to Framcozinja grofica Adelaida de Blair. Ko se je pritlikavec po predstavi vrnil v garderobo, ga je tam že čakala groičina posetnica z vrsticami, ki so Hipolitu naznanjale, da je grofica vanj zaljubljena im da ga prosi za sestanek. Hipoiit je odšel na sestanek v najbolj razkošen hotel v Kairu. Grofica je bila z njim izredno ljubezniva. Ponudila mu je angažma za nastope v svoji pariški palači za knežji honorar. Pritlikavec pa ga ni sprejel. Grofica je bila razočarana in skoraj jokaje mu je prigovarjala------Bogata sem in muhasta. Nimam navade doživeti, da bi se mojim muham ne ugodilo, Vi ste najbolj zanimiv človek, k-i sem ga srečala na potovanju in moja želja je, da gostujete v moji palači. Hipolit ostane hladen Hipolit se je muzal in se ni dal omehčati. Morda se je bai, da bi bil žrtev grofičninih kapric, morda se je sam pni sebi zdel predober, da bi se žrtvoval za privatno zabavo, morda sc ni mogel ločiti od svoje umetnosti in svoje svobode. Groica ga je zavrnila: ----Morali se boste pokoriti mpji želji, boste že videli! Hipolit ugrabljen Neke noči je (pritlikavec izginil jz Kaira. Nihče rti vedel, da so ga s silo ugrabili in odvedli. Dva maskirana služabnika muhaste grofice sta vdrla v njegovo stanovanje, ga zvezala in odvedla v avtomobilu. Ne ve se še, kako je grofica omehčala priSkavčevo trmo. Toda nekaj mesecev nato se je Hipolit pojavili na frančoski rivijeri kot mož groice de Bair. Zakonski par je dokaj čuden, kajti grofica je visoka in vitka, pritlikavec pa majhen in nekoliko debelušen. Grofica z nenavadnim možem se je nastanila v svojli vili v Nici, kjer je sprejemala samo povabljene goste. To so pa bili — pritlikavci in liliputanci, M so nastopali po cirkusih, ter cirkuški akrobati. Grofici je očividno dolj m la Ko so pr šli v pritli čje, je Jack opazil stopnice, ki so vodili e v tekst. Takoj se je spomni da^ mu je bil Ben pravil o starem Samsonu. S svo- im«; ljudmi je vlomil vrata v klet in tam našel na tleh starega Samsona, zvezanega in vsega onemoglega. Ubogega starca so Jackov! pomagači takoj osvobodili vezi :.n ga odnesli v pritličje. Jack pa je medtem odhitel z Jimom dalje, da vid1', kaj je opravil Bdi. Medtem pa je Bill iskal dalje. Poslal je nekaj svojih ljudi na vrt. da zasledujejo Terezo, sam pa sc je z dvema pomagačema po-n o vrvi nodi?!1 v levo krpio tega prostranega poslopja, podobnega gradiču. Dobro si je bil zapomnil vrata, kjer je b'la obstala Tereza, v tre-notktu ko ga je zagledala, in je zdaj mislil, da so bržkonetaim notni Terezini ujetnitei. Noseč kaseto v roki. ie prišel prav do tistih vrat. ko je z nasprotne strani prihiteli Jaok s s votlimi ljudmi. »•B il«, je zaklical Jack. »kje jo Imate ? Ste jo v jeli?« Bill mu je na kratko vse povedal, in Jaok je uvidel, da je zla usoda zopet preprečila, da bi mu Tereza padla v roke. Ko mu je Bill povedal, kajj je pravkar nameraval, je Jack nekaj tre not kov nepremično stal pred vrati, kot da bi se bal stopiti v sobo. potem pa je naglo odklenil vrata. V sobi je Ma torna, toda iz prsi se mu je izvil zamolkel vzdih, ko je iz sosednje sobe zasK'ša! ženske glasove. Hitro je planil k vratom v sosednjo solx) in njegovi pomagači so tedaj zaslišali vesel vzklik: »•Ela! Ela!« Zastrta svetilka je medlo razsvetljevala sobo. Na divanu je ležala Ela — nezavestna. Poleg nje je klečala starka. Samsonova žena Pred Jacka pa je zdajci stopila Bessie Long In ga pozdravila solznih oči. roman. 104 Jackove oči so naglo preletele suou, jKtuem pa je plaho vprašal Besn.e: »Al'i je živa?« »ua — je«, je odgovorna Bes-sie. »Toua veueia je, Ua boste prišli vi, slutila je to, čeprav ji ničesar nisem smela omeniti!« Jack je žalostno gledal nezavestno Elo, potem pa vprašal: »Ali je padla v nezavest od strahu ?« »Ua. - O, kako sem vam hvaležna. gospodar«, je spregovorila Bess.e in prijela Jacka za roko, »nam vsem ste rešili življenje m . . .« »Nikar se ne zahvaljujte, Bessie«’ io je prestregel Jaok. »Povrnil sem vam samo svoj dolg, saj ste tudi vi nekoč meni rešili življenje.« Jack je hotel stopiti k divanu, kjer je ležala Ela. Tedaj pa je vstala stara Samsova žena in se vstopila med njega in Elo. »Ne dotikajte se tega nesrečnega bitja«, je vzkl knila. »Ubogo gospodično je groza pred varni In . .« Ni megla nadaljevati, ker jo je Jack prijel za rame in jo hote! šiloma odriniti od divana. ■ Zdrvi pa je stopila mednje Bessie in pričela prositi Jacka: »Pr zanesite ubogi starki. Saj ona ne ve, zakaj se je vse to zgodilo.« Jack se je nekoliko odmaknil, n egov pogled pa je bil ves čas ljubeče uprt v Elo, ki je negibno ležala in ničesar vedela kaj se dogaja okoli nje . . . V sobo je prišel Bill in stopil k Jacku: »Gospodar, pričelo se je daniti, skrajni čas je že, da gremo!« »Da, takoj odrinemo od tod«, je odgovoril Jack. »Jim naj skliče vse tovariše, ti pa pokliči oba voza, ki sem ju že prej naročil tu pred vilo Starega Samsona in njegovo ženo vzemi ti s seboj v en voz, drug voz pa bom potreboval jaz«. Ko je Bill odvedel Samsonovo ženo iz sobe. je ostal Jack sam z Elo in Bessie. Na prstih je stopil k divanu in pokleknil poleg Ele. Rahlo je dvig ni! njeno roko in jo nežno poljubil. »Kako žalostno svidenje«, je tiho zamrmral predse. Bessie je stopila k Jacku in ga rahlo pobožala po glavi. »Pomirite se, gospodar«, je tiho spregovorila. »Storila sem, kar sem le mogla. Vaša zaročenka je sprva bila tako srdita na vas, da mi je prepovedala, sploh kdaj omeniti vaše ime. Toda jaz kljub temu nisem molčala. Neprestano sem ji pripovedovala o vas in sedaj vem, da vas ona vroče Ijhbi-da bo . . .« Ni mogla nadaljevati. Jack je vzradoščen skoči potenci in ji od hvaležnost)! tako stisnil roko, da ■je kar zastokala od bolečine. »Ona — ona — me še vedno Kubi?« je žareč od veselja stresal Bessie za rame. »Da«, je resnobno pokimata Bes sie. »Toda kljub temu ona noče postati vaša — rajša pojde v smrt, kot pa da postane vaša. — Kasneje vam bom vse povedala«, je naglo končala ker je zaslišala, da je nekdo potikal na vrata. Bill je prišel javit: »Gospodar, vse je pripravljeno! Zdaj je pa skrajni čas, da greste odtod!« »Dobro, Bill, kar vsi pojdite, takoj pridem za vami. — Ali imate kak plašč za Elo?« se je vprašujoče obrnil proti Bessie. Nežno je dvignil Elo m jo ogrnil, obraz pa ji je prekril z robčkom. Tako je zdaj Jack odnesel svojo ljubljeno iz hiše, kjer je morala prestati toliko strahu . . . V JACKOV! HIŠI Ko so v naglem diru prispeli do skrivnostne hiše v ulici Zapadne obale, je Jack dvignil Elo iz voza in jo odnesel v skrivnostno hišo. Bessta mu je molče slediiia in je takoj opazila, da misli Jaok odnesti Elo v ono isto sobo, kjer jo svoj čas stanovala tudi na z Mol-ly . . . Ko sta prispela v sobo, je Bessie pomagala Jacku položiti Elo na posteljo. Tedaj se J« Ela zganila, iz prsi se ji je izvil globok vzdih — in na široko je odprla oči. »Bessie, Bessie, kje si?« je tiho zašepetala. Bessie je hitro s topla k postelji, pokleknila poleg Jacka in položila Elino glavo na svoje prsi. »Tu sem, Ela, pri tebi,« ji je nežno zašepetala. »Ostala bom tu — pri tebi«. Ves čas se Jack ni ganil. Eline velike, modre oči so se počasi razgledale po sobi, potem se pa zopet ustavile na Bessie — Jacka nj bilta opazila, ker ga ji je zakrivala Bessie. Požar v Vrhpolju Kamnik, 28. aprila. Davi ob eni po polnoči ije mečno zažarelo nebo nad tnalo in prijazno vasico tik Kamnika. Gorelo je stanovanjsko poslopje posestnika Jurija Klemenca iz Vrhpolj. Pri Klamenčevih so ta dan pekli kruli za vse tri stranke, ki stanujejo v hiši. Malo pred 21. uro je gospodinja vrgla v krušno peč še tri butare dračja, ki jih je prinesla s podstrešja. Morda je pri tem po neprevidnosti s svečo prižgala suho dračje, ki je nato začelo tleti. Drugi so pa mnenja, da se je vnel lesen prečnik na podstrešju, ki je stal tik glavnega dimnika. Tatvina kositra v tovarni „Titan" Kamnik, 28. aprila. Kamniški orožniki so včeraj aretirali domačina A. Ažmana, brezposelnega kleparja, ki je nedavno odnesel iz skladišča tovarne Titan nad 30 kg kositra. Pri aretirancu so našli še vso zalogo ukradenega blaga__________ Astrološka napoved za 29. april. Negotov dan. Na nebu je trigen med Jupitrom in Luno, ki prinaša zadovoljstvo v domačijo in v poklic, v poslovnih zadevah nova poznanstva im nove zveze. Za decembrovce posebno srečen dan Slab pa za aprilovce: ti bodo danes vznemirjeni in razdraženi. Pretijo jim nesoglasja in prepiri v hiši in poslu. Is tat ako novembrov c em. — Za kluba vito življenje pa na splošno prijazen dan, ki 'bo mnoge osrečil. Iz domačih gajev A. ŽAKELJ LEDINSKI: Sonet Ljubezni bog, Lel j, Erot, al kar dana ti je imen — neposajeno detet Tak dolgo sluša pevec tvoje svete, da mu zasekaš v srce smrtno rano. Kako zdraviti se, ni njemu znanci Ker vidi veniti vse svoje cvete, ob jemlje ga bridkost nevolje klete, se smrt miru mu bliža neprestano. Al tak splonjuješ, krivnik, ti obljube za zvesto službo tolikrat mu dane, za čast, ki jo je tebi speval vedno? Pač slep je, kdor se peljati v pogul od tebe da! Ne ve, da take rane in tolikanj nesreče nisi vredno. * Anton Žakelj — Rodoljub Le* dinski iz Ledin pri Šireh (1816 do 1868) je bil mašnik ter je kapla* noval po raznih krajih. Umrl je pri Sv. Duhu nad Leskovcem. Na hiral je slovenske narodne pesmi in je nekaj najlepših tudi priobčil ko jih je preje po svoje precej predelal. Zložil je nekaj sonetov odločno pod Prešernovim vplivom Kot bogoslovec je dosti dopisoval s Stankom Vrazom in je tudi stal pod njegovim vplivom v narodni pesmi. Najznamenitejša njegova pesem »Razna pota« je prosto prirejena po Petra Hebla pesmi »Der Wegvveiser«. Razne novice V Turčiji je zavladal nenavaden mraz, zlasti v srednji AnatoM. Po nekaterih krajih že tri dni sneži. Iz Mehike javljajo, da so komunisti napadli glavni stan nacionalistične organizacije »Zlatih srajc«. Razdejali so vse prostore'. Tri osebe so bile ranjene. Konji so odkrili umor, to se je zgodilo v občini Stade (Nemčija). Neki kmet je pri oranju polja opazil, da se konja na nekem kraju vedno plašikta in nočeta naprti. Kmet se :e slednjič odločil njivo tam razkopati. V globočini enega metra je našel ostanke človeškega trupla. Takoj poklicani orožniki so ugotovili, da je to truplo kmetice Breuer, ki je pred dvema letoma odšla z doma neznano kani. Tako je namreč trdil njen mož in jo je celo iskal po časopisih. ZdaJ so ga arerirali in je priznal, da jo ženo v prepiru zadavi in jo po* kopal na sosedovi njivi. V Berlinu je 61-leni hišni oskrbnik Hernel iz sovraštva do hišnega lastnika, do svoje sestre, njene nečakinje in sploh do vseh stanovalcev, hotel pognati hišo v zrak. Ipustril je v pralnici plin in ga $ tlečo cunjo, ki jo je vrgel dol skozi dimnik, užgal. Nastala je eksplozija, ki ie vso hišo upostošila. Trinajst oseb je bilo ranjenih: 'J smrtni nevarnosti pa so bili vsi stanovalci, ki jih je v hiši kakih sto. Atentator se je po eksplozrai skril v dimnik in se je tam tako zagvozdil, da so morali priti UP' • šiiti, ki so ga s težavo izvlekli. NAJNOVEJSA POROČILA Poljska in Releja xa utrditev medsebojnega prijateljstva Spremembe v savski banovini Za novega bana je imenovan dr. Viktor Ružič Kakor poročajo iz Beograda je za novega bana savske banovine imenovan dr. Viktor Ružič, dosedanji ban dr. Marko Kostrenčič Pa 'je upokojen. Dr. Viktor Ružič je bil rojen na Sušaku 31. januarja 1893 kot sin hrvatskoga rodoljuba in reškega indiustrvca, pokojnega D jure Ru-ilča. Srednjo šolo je obiskoval na Sušaku in v Gradcu, pravne nauke pa je študiral na Dunaju, v Gradcu in Zagrebu, kjer je promoviral. Med prevratom leta 1918 je aktivno sodeloval pri delu narodnega sveta za mesto Sušaik-Re-ka. Leta 1924 je odprl odvetniško Pisarno na Sušaku, na gospodarskem področju pa se je mnogo ba-vil s pomorstvom. Po smrti profesorja Vekoslava Šplnčlča leta 1933 je prišel kot njegov namestnik v narodno skupščino. Dr. Viktor Ružič je letošnji predsednik (guverner) jugoslovenske province (77. distrikt) mednarodne zveze Rotariijcev. Ker mora kot ban odložiti to mesto, postane po pravilih Rotarijcev novi guverner jugoslovanske province dr. Krejčl, ki je zavzemal to mesto že lani. Nasledstvo v Egiptu Kairo, 28. aprila, i. Vlada je včeraj sklenila, da bo morebitnemu kraljevemu namestništvu stal »a čelu princ Mohamed Alija. Obsodba komunističnega novinarja v Franciji P&rte, 27. aprila, r. Sodišče je obsodite, odgovornega urednika komunističnega tukana »Humani-te« Bonnata n* 6 mesecev ječe in 600 frankov globe. Bonnat je obsojen radi proti vojaških Člankov v imenovanem listu. V vseh teh Čliamkilh se žali in kleveta francoska vojska. Milijoni za zdravljenje raka Newyo*, 28. aprila, g. Znani multi milijonar Rockefeller je da-*oval 3 milijone dolarjev za znanstvena raziskovanja v zdravljenju mka. — Moja iona ima bele lepo bli&če-zobe kot bisere. ~~ To ni nič. Moja jih ima kot zve-mice na nebu: ponoči vzidejo. Varšava, 28. aprila, v. Na čast belgijskemu ministrskemu predsedniku van Zeelandu je bila prirejena večerja, na kateri je govoril poljski ministrski Predsednik KosdaIkowsky, ki je najprej srčno pozdravi) gosta ter nato rekel: »Četudi materialno življenje z vsemi svojimi težkočami gospodarske krize izgleda, da postaja glavni element življenja, vendar ne bo moglo zrušiti zavesti naroda. Te ideje vodijo naše vlade in nespremenljivo obvladajo naše stališče. Odnosi naših dveh držav so pripravljeni za delo na mednarodni solidarnosti in učvrstitvi miru.« Maribor, 28. aprila. Ob do zadnjega kotička zasedenem gledališču in pri razpoloženju, kii je v teatru doma le ob redkih praznikih, so preteklo soboto zvečer nastopili Polanci iz Cirkovc. Njihov nastop je bil vsekakor dogodek, že zaradi tega, ki je z odra vela nepotvorjema polanska govorica on ker so kmečki igralci podali košček onega zdravega, vedrega življenja z Dravskega polja, ki je nam meščanom precej odmaknjeno. Dobro je povedal pred predstavo Slavko Debenak, ko je dejal, da igralci iz Cirkovc niso nikoki umetniki, le kos svojega življenja bodo pokazati Mariborčanom. In so prišli tudi zaradi tega, da navežejo prepotreben stik naše vaed z mestom. Prav je povedni, mi bi še rekli, da hi naj ne ostalo samo pri besedah, temu prvemu začetku naj sledijo še nadalnja dejstva. Naj prihajajo še pogosto kmečki font j e in dekleta med nase vedno nam bodo dobrodošli. Vos in mesto se naj zlijeta v celoti), iz katere bosta črpala tako meščan kot vaščon " vrednote. Cirkovški igralci »o uprizorili veseloigro »Micki je treba moža«-'Avtor dela je Vinko Korže, priprost kmečki fant, ki je bil obenem tudi režiser in igralec- Veseloigra je vzeta iz vaškega življenju na Dravskem polju ter je bogato prepletena z vsemi značilnostmi tega kraja. Tudi motiv sam je posrečen in ljubek: borba Micke in njenega ljubčka Janeze proti trmastemu očetu Matevžu. Seveda, rada sc imata Micka in Janez tn ko ne gre drugače, se poslužit« zvijače, ki jima uspe in končno le postanete mož in žena. Oče Matevž se še sam ob koncu raztaja in kdo bi mu zameril, ko te sam znori in zasnubi Še vedno postavno gospodinjo Uršo-In ko ob tako srečnem zaključku sledi vesela polanska ohcct, kjer ne manjka poskočnih polk in razposajenega vriskanja, je taka šti-munga, da bi se še gledalci kaj radi pomešali med nje. Nato je povzel besedo van Zee-land, ki je izrazil svoje veselje, da se mudi v Poljski, Posebno pa, ker sta Poljska in Belgija odločeni, da ne popustita v Svoji volji ter da stremita za tem, da se odnosi materialno in duhovno še zboljšajo. »Mi se od vas«, je rekel van Zeeland, »moramo naučiti tistega velikega patriotizma, odločnosti in optimizma, katerega je vedno podčrtaval pokojni maršal Pilsndski. Poljska in Belgija imata bogato in dolgo zgodovino, polno raznih skušenj in slavnih primerov. Na takšni prošlosti se mo. re sezidati velika bodočnost.« Mariborčani so se pri predstavi imenitno zabavali. Gledališče je bučalo od smeha in često je ker na odprti sceni sledili buren aplavz, Povdariti je treba, da so bili igralci sami kmečki fantje in dekleta, da pa so igrali talko neprisiljeno in samozavestno, da jih Človek mora biti vesel- Posebno prijetno obiležje je delala vsej predstavi mehke polanska govorica, ki smo jo menda prvič slišali na mariborskem odru. Pristna Micka je bila Ddinčeko-va Pepca, poln« razposajenosti. Janez, ki ga je igral Vinko Korže, ji je bil dober partner, e katerim sta res knendtno potegnila trmastega očeta Matevža, ki ga je podal Ekartov Tona. Vsa dobra. a sitna je bilk dekla Urša, ki jo je igrala Ekantova Neža. Največ smeha pa je gledalcem pripravila Nap as tova Micka kot potovka, ki pa je mimogrede tudi »šmuglarca« $ saharinom. V drugih vlogah so nastopili Se: Bkartova Micka, Podgorškov Ignac, Kovačev Lojze, Mesarekov Franci, Debenakova Befcika, Jurtelo-va Justika, Napaslov Stefan, Mesarekov Ivan, Pekov Jože, Ekartovo KI arija, Ekartov Franček in Save-čeva Mimika. Vsj so se lepo potrudili m pripomogli k c dolu emu uspehu. Po Ptuju in Mariboru, kjer so Cirkovčani dosegli res lep uspeh, naj povabijo igralce še Celjani, zri Ljubljano pa bi bilo gostovanje res redek dogodek. Tudi naša radio oddajna postaja bi opravilo lepo delo, ko bi omogočila na kak način radio-prenos. Saj v slovenskem radnu tako redko čujemo glas z na-šego severne;« podeželja- —ob— Ljubljanska podr. »Bran-i-bo- ra« priredi v petek, 1. maja t. 1. nabiralno akcijo po ljubljanskih ulicah in javnih lokalih v korist zamejnih bratov. Nabiranje se vr" ši pod geslom: Za mejnimi bratom — knjige!« Naj ne bo meščana, ki ne bi v petek napravil svoje dolžnosti! Bratska društva pa prosimo, da prepuste ta dan izključno posvečen le naši akv.iii. RVan-j-bor. Norveški minister se je vrnil s potovanja po Vzhodni Evropi Oslo, 28. aprila, o. Vrnil se je • svojega potovanja po Vzihodni Evropi v Oslo zunanji minister Koht. Koht je obiskal tudi Moskvo in Leningrad. Pri povratku v Oslo je Koht izjavil novinarjem, da je s potovanjem izredno zadovoljen ter da je Povsod naletel na popolno razumevanje situacije srednjih in malih držav, katere je postala zelo težka radi vedno večjih na-sprotstev med velikimi državami. Ne vprašanje, če bodo predstavniki držav, katere je obiskal, vrnili obisk Norveški, je Koht izjavil, da se v tej smeri niso vodili razgovori Ne vodite psov v javne lokale Ljubljana, 28. aprila »Dnevno se množe pritožbe, da vodijo posamezniki v javne lokale pse in da imetniki lolalov tolerirajo tako postopanje gostov, kljub ponovnim opozorilom, da je to nedopustno in, da je vodenje psov v javne lokale prepovedano tudi v § 41 mestnega cestnega reda. Že v letu 1927 ge je proti temu pritožilo tudi »Društvo za narodno zdrav je« v Ljubljani, ki navaja v svoji vlogi med drugim tudi sledeče; »V Ljubljani je še vedno razširjena navada, da vodijo posamezniki pse po javnih lokalih kot so gostilne, kavama, mesarije, mlekarne, pekarije i. L d. Žival prevoha razne kote, liže po pljuvalnikih, dostikrat pa se tudi posluži kakšne vreče, zaboja ali kaj sličnega za odpravo svoje »potrebe«. Nekateri gostje dovoljujejo psom celo posedanje po stolih jim dajejo lizati iz krožnikov s katerih so zav-živali sami. Kor so vsi grajani nedostatki res skrajno nehigijenični in škodljivi za zdravje gostov, ki poseč*jo lokale sem izdal podrejenim organom nalog, da vsak slučaj vodenja živali v lokalu prijavijo in da se uvede kazensko postopanje tako proti lastniku psa, kakor tudi proti imetniku lokala, ki to dopušča. Blagovolite o tem članstvo obvestiti, da ne bi trpelo pri tem po nepotrebnem škode.« Ko objavljamo ta poziv, izražamo le željo, da bi se vsi prizadeti v interesu splošnosti ravnali po njem. Profesor kupuje ribe na trgu, trgovec mu vneto prigovarja: — Kupite, prosim, tele ribe, so še žive. — Kaj mi mar, če so še žive, samo to mi povejte, če so sveže. — Ja, že lepo, a povej mi vendar, kako si prišel v zapor? — Samo vsled neopreznosti. — Kako naj to razumem? — Kihnil sem in čuvaj v banki me je — slišal. Profesor: Zakaj je Hanibal prekoračil Alpe? Dijak: Zato, ker takrat, ker takrat -----še ni bilo predora. Micki je treba moža Ctrhovčanje so z velikim uspehom nastopili v Mariboru DOLENJSKE NOVICE Moč velikonočnih običajev In Mirenčanje Mirna, 28. aprila. Velikonočni prazniki so za nami. Letos smo jlili praznoval; v znamenju vsak svojih razmer; eni bolj skromno, drugi so zajemali zopet s »ta veliko žlico«, vsi pa v smeri lepili velikonočnih običajev in spoštovanih tradicij, biez katerih bi velikonočni prazniki ne bili to, kar so. Kaj polne mize, nove obleke in diruga moderna navlaka, ki si jo privoščijo danes le še redki »denarneži«, ki jih je v našem podeželju ob splošnem pomanjkanju vedno manj in manj — najlepša Velika noč je pač ona, ki jo ob skromnih razmerah praznuje podeželski človek, uradnik, obrtnik, kmet ali bajtar, ki se o praznikih kljub vsej revščini in nadlogah, ki ga tarejo, zadovolji s kosom boljšega kruha in domačo gnatjo in ki ga do prazničnega razpoloženja praznovanju Velike noči ne dvignejo iz njegove enolične vsakdanjosti le preobilice dobrot, — saj teh ni —, pač pa lepota in moč ukoreninjenih običajev, ki so v velikem tednu in velikonočnih praznikih tako veličastni, da človek pozabi ob njih na vse nevšečnosti, ki ga tarejo, da v srcih vseh iz vasi v vas, iz doline v hrib odmeva le vesela aleluja . . . Talki so in morajo biti pri nas na deželi velikonočni prazniki, od tihe nedelje dalje, preko cvetne nedelje velikonočnih »pušljev«, tja v velikj teden do pobožnega in mogočnega vstajenja v zlato jutro velike nedelje. Kaj bj bilo, da bi iz enega ali drugega vzroka spremenili te običaje, iz katerih je naš vernik vzrastel in raste z njimi še dalje, ali da bi jih odpravili ali nanje pozabili? Ljudje bi kaj takšnega ne preboleli. Velika noč je sicer že za nami in M rnčanje ne bi obešali neprijetnega velikonočnega dogodka z »žegnom« na veliki zvon. če bi nas ne vlačile po zobeh vse sosednje fare. Tako pa smo primoran; iz pregovori ti 7 obrambo svoji! grešnih duš par resnih besedi, da ne bodo ne-(iesnične vesti, kj krožijo po vsej Dolenjski o nas.' nas sicer verne fairane versko popolnoma diskreditirale. Zato vas prosimo, go&pod urednik, da resnici na ljubo in v obrambo naše časti objavite to naše pismo o dogodku z žegnom tako-le: 'Na Mirni je navada, da se velikonočna jedila blagoslove v soboto popoldne. Lansko leto je bil blagoslov napovedan ob štirih popoldne iz nam neznanih razlogov pa je g. župnik blagoslovi jedila šele ob šestih zvečer. Da bi jse letos zopet ne pripetila tolika neugodnost rn neprijetnost dve urnega čakanja v cerkvi, je župnik odredi'', da bo tokrat blagoslov ob šestih zvečer. Res so naše žene in dekleta nad 80 po številu prihitele z napolnjenimi jerbasi in košarami ob napovedani blagoslovitvi — plača'e so tudi pošteno vsaka po 2 Din pristojbine za blagoslov, — a tudi letos gospo" da župnika ni bilo ob določeni uri. Ni ga pa bilo niti kasneje, kljub termi, da so ženske čakale na blagoslov jedil čez 8 uro. Zunaj se je delali mrak, izpod neba je lilo kakor iz škafa, ženske so postajale nestrpne, otroci so jokali in spričo tega dejstva je bilo velikonočno razpoloženje takoj pokvarjeno Ne sauno to; užaljene nad takim postopanjem zavlačevanja blagoslova velikonočnih jedil jih je nad dve tretjini odšlo iz cerkve brez blagoslova, po vasi pa je završalo, kot v razdraženem panju. Šele ob pol devetih zvečer je onim, ki so vztrajno čakali nad 2 uri in pol, blagoslovil jed la gospod kaplan in se nam je Mirnčanom letos dogodilo, da smo eni uživali milost velikonočnega blagoslova, drugi zopet ne. Ako pripomnimo še, da tudi pri podinužni cerkvi sv. Helenc nismo mogli dočakati blagoslova in, da je v tej cerkvi opravil blagoslov, kar po domače starejši možakar in pristavimo še, da je na veliko nedeljo mladina pri sekanju pirhov ugotavljala, da ne zadenejb, ker niso »žegnani«, mimo splošnega ogorčenja nad opuščanjem velikonočnih verskih običajev, smo prisiljeni po govoricah, ki nam ravno niso v čast. vprašanje krivde, zakaj nismo bili vredni letos tradicionalnega »žegna« velikonočnih jed!, nače" ti! Ne jemljite nam vere v moč in lepoto velikonočnih običajev in skrbite, da prihodnje leto ne bo šel »žegen«, kot tak/jit — zopet mimo nas! Hvala vam gospod urednik za objavo našega povelikonočnega pisma in prepričani bodite, da smo Mirnčanje, kfljub tej nezgodi. še vedno verni Tndie.________ Milice (po večeriiočetu, ki rad zahaja v gostilno): »Ti, očka, pomagaj mi pni mojii računski nalogi, potlej ti bom pa nekaj povedal. — Oče: Hm, kaj mi boš pa povedal?« — »Povedal ti lx>m, kam je mama skrila tvoje čevlje!« * »Očka, kaj pa je to reklama?« »Reklama, sinko moj, je slika lepe deklice, ki je. pije, ima na sebi' ali pa drži v roki to, kar bi drugi radi prodali!« K odložitvi izvršb za kmetske dolgove Zadružni odplačilni načrt Ljubljana, 28. aprila. Uredba o odložitvi izvršb za kmetske dolgove, izdana 22. t. m., je na našem podeželju vzbudila živahno zanimanje in pravtako tudi vsemogoče komentarje. Med splošnim komentiranjem pa se je zlasti očitovalo mnenje, da je izdaja te uredbe ponovno zadosten dokaz, kako je hudo gospodarsko izčrpano podeželje, ki še za plačilo zapadlih obresti ne zmore več. Če hi to ne držalo, potem seveda ne bi bilo treba uredbe o odložitvi izvršb, ker bi bilo, vsaj obresti plačane. Komentar v tem smislu je objavil »Glas Naroda« že v št. 04 od 2f). t. m. Na naš komentar jo prejelo uredništvo več vprašanj, med njimi tudi vprašanji1: Kako je tolmačiti zadevno uredbo za kmete-dolžnike pri zadrugah, za katere je še posebej veljal znan zadružni odplačilni načrt. Po objavi uredbe o odložitvi izvršb za kmetske dolgove je popolnoma razumljivo nastalo na našem podeželju vprašanje, ali jo z novo uredbo prizadet oziroma mišljen tudi Zadružni odplačilni načrt ve, nastale pred 20. aprilom 1932. Navedene zadruge bodo torej tudi v bodoče postopale napram svojim dolžni-kom-kmetom po predpisih odplačilnega načrta, ki ga je odobrilo kmetijsko ministrstvo in je bil objavljen v »Službenem listu« dne 14. decembra 1935, kos št. 100. Toliko, kar tiče položaja, ki je nastal po objavi uredbe o odložitvi izvršb za kmetske dolgove od 22. t. m. Zadružništvo hoče svoje člane Ta zadružni načrt zadovoljivo urejuje odnose med zadrugarji-dolžni-ki in zadrugarji-upniki. Zadružništvo, ki po svoji ideji o samopomoči stremi za tem, da tudi v dobi gospodarske depresije obvaruje svoje pristaše pred najhujšim, upošteva vse težavne razloge in stališče dolžnikov. Zato je popolnoma razumljivo, da se glede omenjenega zadružnega odplačilnega načrta postopa popolnoma korektno. Zakaj smisel zadružništva je v tem, da drug drugemu pomagamo ne le takrat, kadar so časi dobri, temveč da smo zlasti v težkem položaju drug napram drugemu do skrajnosti solidarni in požrtvovalni. In čim bolj bomo vsi prežeti s tem duhom, tem prej bo mogoče likvidirati težko stanje v našem ureditnem gospodarstvu. po katerem izterjavajo kmetijske zadruge svoje terjatve od zaščitenih kmetov. Dopolnilna uredba pravi, da velja za terjatve, ki so zaščitene po uredbi z dne 30. sept. 1935; terjatve zadrug napram kmetskim dolžnikom pa niso zaščitene po tej uredbi, ker le-ta izrecno določa v čl. 4, da se predpisi uredbe ne uporabljajo za terjatve kmetijskih zadrug. Z ozirom na to je očividno, da nova uredba z dne 22. t. m. ni posegla tudi v odplačilni zadružni načrt, po katerem smejo izterjevati zadruge, včlanjene v Zvezi slovenskih zadrug, Zadružni zvezi in Zvezi gospodarskih zadrug v Ljubljani, od kmetov-dolžnikov svoje terjat- Gospodarskc vesti g— Povišanje cen premogu. V Bru- xellu bodo nadaljevali pogajanja Med narodne konvencije za povišanje cen premogu. Pogajanja so se že približala končnemu smotru. Sestavili so posebne pogoje ter jih poslali posameznim državam v proučevanje. V zvezi s temi pogajanji bodo tudi uredili cene koksu, vendar pa je glede koksa vse pogajanje znatno težje. g— Izvoz vina v Čehoslovaško. Po informacijah splitske Trgovske in industrijske zbornice bo menda naslednji teden ministrstvo trgovine povoljno rešilo vprašanje izvoza vin v Čehoslovaško. g— VI. redna skupščina ljubljanske borze za blago in vrednote bo 6- maja t. I. Na dnevnem redu je med drugim tudi volitev petih članov finančnega odbora ter 11 članov borznega razsodišča. g— Veliko naraščanje vlog praških bank gotovo ni slabo znamenje za trgovsko stanje Češkoslovaške. V prvi četrtimi tega leta so narasle vloge nasproti vlogam v lanskem letu. Res je pa. da je tudi padel kvantum vlagateljev' MALI OGLASI HRANILNE KNJIŽICE prodate ali kupil« najbolje potom moj« oblaet veno dovoljene plearne. — Denar takoj. Priložite mamke. RUDOLF ZORE, Ljubljana Oleđillike uli« IB. Telefon 98<10. Iščem pletiljo I na ročne stroje — stan in hrana v hiši. Marija Kočevar — Karlovac, Marmontova aleja 'tev. 33. Mirna družina Išče 3-sobno stanovanje v bližini nove šišenske cerkve oz. v Sp. šiški. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek pod »Prijetno«. Textil-industrie Sammlung Goe-schen, tri knjige, Spinncrei, VVeberei, Fčtrberei, prodam za Din 75.—. — Naslov v upravi. HHHGirarJ ženitve • in možitve boljših krogov posredujemo najvest-oeje. Razpošiljamo Informativne prospekte proti predplačilu Din 10.— v poštnih znamkah • diskretno. Velika Izbira odličnih partij obojega spola. Naročite takoj prospekte! »Rezor« Zagreb — pošta 3 00ĐEIE3E Amaterji! •azvija - kopira -povečava - strokovno In skrbno Foto Japelj, Maribor, Gosposka 28, zunanja naročila poštno obratno. Birmanske ure od Din 40 naprej nudi Grajski urar Ig. Jan, Maribor. ji številka, <.t>tero pokličite pri naro-čevaniu svojih V „ SifMS** nared*** Iz.ilajateljrJosip Fr. Knafllč. — Urednik: Ivan Albreht. — Za Narodno tiskarno d. <1. kot tlskarnnrja Franc Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.