26
D O M O T O 2 J E
Valentin   Cundrič
Prijatelju Lojzetu V domotožje se drobi večerni kruh. Pogledi, prekriti z luskami otožja, potemnijo.
Bržčas obstojijo celo statve glasu,
saj nima nihče
nič povedati
potrti noči
in še bolj potrtim ljudem.
Drobtine domotožja
držimo v dlaneh,
molčeči
in sto let
in še sto let
bi živela
žalost v nas,
če ne bi sonce
zjutraj
porušilo zidov teme
m zidov spomina.
27