Št. 40 (15.142) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- suZnjeni Evropi.___________________________ TRST-Ul Montecchl 6-Tel. 040/7796600_______ GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1500 LIR P06INHA PIAĆANA VGOTOVM SPB). IN ABB. POST. GR. 1/50% sJr13-Kot v Mostarju Uinrll Daria in Marca-dovai,80 na delu; Posre" Voin 1 80 nam grozoto naln ’ s svoi° profesio-ditj vSt,° 80 hoteli vzbu- inf ar 80 delali v svetu ormacije, v nisi vojne-, Poročanja, ki je najbolj y m najbolj nevarna. žp „S?.t0 m vse smo Idi p^°krat sliSali in re- sedeLVendai 861111 te be" Povr«?]0?riložnostnein nsi j ne’ ker v njih ne vSf* odgovora na ve orJ11)6 0 smislu njibo-kn Odgovor bi lab- ”U-eT&b™M"P°v?1 b 10 rij,. 5 ter Cronkite je v roc?l izv^f 6°- let po" rn,,. ^ Vietnama z za- v Sto p1™ )e 12 Saig°na dva a .pnmsco potoval boi; dnil' a zato toliko tnQ Pomišljeno in enkra-dnpinvi0 80 v večernem ne J?!™1 ameriške druži-Oied n® ®' kai se dogaja Hianv apad°m na bazo bili „Cev v Da Nangu, so so upmtreseni: otroci, ki jo 0§ajah z Ijubezni-ameri j/1 ^nrgarj1 in z U^iraf0 velicino’ 80 blatu 11 V Vletnamskem vob 86 je spremenil: dto' Povsod in vsak in v’saleViziia ie povsod Ha pvT0. ™0' Ko zvečer smrii^h jeCej0 Prizori stres* npljenja, nas ne Ston VeC d° dna duSe. tako P0stali ciniki? Ce je snio’rfn^da je168 tako, rarii i Predvsem za- da prite-televizi,0a Pozornost, mora oben atlCnih prizorov, misU,eEjih vedno man] Zvii=v ]Ul m mogoče ra- ,e«4tt”rr|,i,e' samoev!vvinforinaciie je bena šuina 111 n°- os„a tnformacija: to je Ci,anVni zakon komuni-i7^]a; Drugod n0 svetu skp ir.r J1 Pa teievizii-to ^^O^armacije skorajda fc' kerie edini cilj te-(žall ■e’ zasebne kot tore ST’ gtedanost, in -»KS'™'™116- „i!” kolegi, ki umi- Hovin ralci' tehniki in aotonar,17 vCeraj je nmr1 Beneški Slovenci obiskali Ljubljano LJUBLJANA - Predstavniki Slovencev iz videmske pokrajine so vCeraj v Ljubljani obiskali predsednika republike Milana KuCana, predstavnike vlade in slovenskega metropolita Alojzija Šuštarja. V vseh pogovorih so opozorili na dva žgoča problema: nevarnost likvidacije treh slovenskih podjetij v Beneški Sloveniji in na ogroženost dvojezične Sole v Spetru, kar bi bil zelo hud udarec za vso slovensko manjšino. Na 13. strani I Discovery: dolg sprehod po vesolju CAPE CANAVERAL - Vesoljski trajekt Disco-very je izpolnil Se tretjo veliko nalogo, ki ga je čakala na osemdnevni odpravi po vesolju. Potem ko je posadka v preteklih dneh uspešno izpeljala srečanje z rusko vesoljsko postajo Mir, je vCeraj z mehansko roko potegnila iz orbite znanstveni satelit, približno uro pozneje pa sta astronavta Bernard Harris in Mike Foale zapustila trajekt in delala cele Štiri ure na odprti tovorni ploščadi. Na 20. strani TRST / PROTEST OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE_ V nevarnosti je kulturna identiteta Slovencev FJK Osrednjo prireditev bo v nedeljo v Kulturnem domu TRST - Ogrožene niso samo kulturne ustanove, ogrožene so osnovne pravice Slovencev v Italiji. Odločitev Zveze slovenskih kulturnih društev, Slovenske prosvete in Zveze slovenske katoliške prosvete, da z osrednjo prireditvijo ob Prešernovem dnevu ponovno opozorijo na nevzdržen položaj pomembnih ustanov, je odraz te zavesti. Prireditelji nedeljskega Dneva pravic slovenske kulture so na včerajšnji tiskovni konferenci želeli cim SirSo javnost seznaniti o vse akutnejšem problemu (foto KROMA). Podpredsednik deželnega sveta FJK Miloš Budin pa je poročal o zadnjih izgledih glede finansiranja. Na 3. strani LJUDSKA STRANKA Zaostritev med Buttiglionejem in levico RIM - Napetost v Ljudski stranki se stopnjuje. Kljub kompromisnemu dokumentu, ki ga je po dolgi razpravi predvčerajšnjim sprejelo strankino vodstvo, se je vCeraj na seji vsedržavnega strankinega sveta spet vnel spopad med tajnikom Roccom Buttiglionejem in strankinim levim krilom. K zaostritvi je prispeval tudi tajnik Buttiglione, ki je zastavil uvodno poročilo po shemi tistega, ki ga je pred nekaj dnevi pripravil za sejo vodstva. Tako je prezrl nekatere kompromisne formulacije, ki so označevale zelo »demokrscanski« dokument vodstva. Sporno je zlasti vprašanje zavezništev. Strankina levica se opredeljuje za Romana Prodija in levosredinsko koalicijo, medtem ko se Buttiglione nagiba k dialogu s Kartelom svoboščin. Tajnik je levici očital, da je podprla Prodijevo kandidaturo mimo sklepov pristojnih teles, levica pa Buttighoneja krivi, da je postavil na glavo usmeritev, ki jo je odobril zadnji kongres. Merjenje moči se bo nadaljevalo tudi danes. In vprašanje je, ali bodo posredniki uspeli izoblikovati kompromis kot na seji vodstva. Na 2. strani Danes v štandrežu občni zbor ZSŠDI V Domu Andreja Budala v Štandrežu bo drevi ob 20.30 že 24. redni občni zbor Združenja slovenskih Športnih društev v Italiji, ki bo tokrat izrazito delovnega značaja. Današnji občni zbor predstavlja idealno priložnost za poglobljeno razpravo o zamejski Športni stvarnosti, o težavah, s katerimi se srečuje celotna naša skupnost, in o strategiji, ki je potrebna za uveljavitev našega Sporta znotraj naše skupnosti in navzven. RIM / MEDTEM KO SE JE ČASNIKARKA RAI REŠILA Operater italijanske TV izgubil življenje v napadu v Mogadišu Danes v Primorskem dnevniku Kongres Severne lige V Milanu bo od danes do nedelje kongres Severne Lige. To bo prvi kongres, ko se bo moral Um-berto Bossi soočati z notranjo opozicijo, Čeprav njegova tajniška funkcija ni v dvomu. Stran 2 Zgodba o baronu in grofu Kaj se skriva za stečajem družbe Tripcovich? Stran 4 Večina noče financarske šole Čeprav večina Goričanov po rezultatih Časopisne ankete nasprotuje gradnji na letališču, goriski Zupan vztraja pri zavzemanju za financarsko solo. Stran 9 »Fašist!« in kravata Ponatis dogodivščin ricmanjskega dr. Borisa Gombača na Prešernov i proslavi v Ljubljani, kot so jih predstavile Slovenske novice. ig Društvo Trinko slavi 40 let Pred 40 leti so v Čedadu ustanovili kulturno društvo Ivan Trinko, ki je pomenilo prvo vidnejšo obliko organiziranega kulturnega delovanja v Benečiji. Predsednik Marino Vertovec je govoril o tedanji in sedanji vlogi društva. Stran 15 Do napada je prišlo takoj potem, ko je JV ekipa zapustila letališče RIM - V MogadiSu je bil vCeraj ubit 55-letni operater italijanske televizije Marcello Palmisano, medtem ko je imela Časnikarka Carmen Lasorella veliko več sreCe in je sedaj na varnem. Vest je v Rim sporočila sama Lasorella. Sprva ni bilo jasno, Ce je slo za zasedo ali pa sta se slučajno znašla sredi oboroženega spopada med Somalci. Kasneje se je Lasorella znova oglasila in podrobno povedala, kaj se je dejansko zgodilo. Po njenem mnenju je Slo Za načrtovan napad. Bili so na vozilu, ki sta ga spremljala manjša tovornjaka, opremljena s težkimi strojnicami, na njih je bilo okrog 30 članov posadke. Nenadoma jim je pot zaprlo težko vozilo, kmalu so se mu pridružila še druga, pričelo se je silovito streljanje, pri čemer je Palmisano izgubil življenje, Lasorella pa se je rešila in so jo izročili neki humanitarni organizaciji. S smrtjo Palmisana je število italijanskih Časnikarjev in televizijskih operaterjev, ki so v zadnjih letih izgubili življenje, naraslo na sedem. Na 2. strani Rusi zasedli Grozni GROZNI - Čečenski uporniki so včeraj po dveh mesecih trdovratnega upora proti veliko bolje oboroženi in Številčno močnejši ruski vojski odšli iz Groznega, vendar je njihova morala na izjemno visoki ravni. V Moskvi so prepričani, da je po zasedbi Groznega z organiziranim čečenskim uporom končno konec. Ruska vojska mora sedaj samo Se zapreti zadnjo cesto, ki vodi v čečensko prestolnico, in mesto bo v celoti obkoljeno. V Ženevi je predstavnik Čečenskega voditelja Aslambek Kadijev dejal, da Du-dajev predlaga sklenitev premirja z Moskvo, vendar brez vnaprejšnjega postavljanja pogojev. Ruski predsednik Jelcin je vCe- raj odstavil namestnika obrambnega ministra generalpolkovnika Georgija Kondratjeva (bil je proti posredovanju v Čečeniji) in Mat-veja Burlakova (ki so ga osumili podkupovanja), s Cimer naj bi se začele napovedane zamenjave v obrambnem ministrstvu. Na 19. strani ITALIJA 2 Petek, 10. februaija 1995 RIM / V NAPADU NA ITALIJANSKO TELEVIZIJSKO EKIPO MILAN / OD DANES DO NEDELJE V Mogadišu izgubil življenje operater Raia Marcello Palmisano Carmen Lasorella RIM - Novico o tragičnem napadu je v Rim sporočila osebno Carmen Lasorella, časnikarka RAI-TV, ki je v Somaliji skupaj z operaterjem Marcellom Palmisanom snemala oddajo za drugi televizijski dnevnik. Oglasila se je okrog 15. ure, vendar se je zveza prekinila. Sprva ni bilo jasno, ali je bil napad, v katerem je izgubil življenje 55-letni Palmisano, načrtovan ali pa sta se povsem naključno znašla v oboroženem spopadu med Somalci. Včeraj je bilo namreč v Mogadišu zelo napeto, v predmestju so z raketo napadli neko drugo vozilo, štirje Somalci so bili na mestu mrtvi. Kasneje se je Lasorella znova oglasila in podrobneje opisala, kaj se je pripetilo, povedala pa je tudi, da je po njenem mnenju šlo za načrtovano akcijo: »Vse se je zgodilo prehitro, bilo je zrežirano.« Na letališče v Mogadišu sta s Palmisanom, ki je zapustil 9-let-no hčerko in 15-letnega sina, prišla nekaj po 9. uri. Bila sta izkušena, saj ni bilo prvič, da sta se znašla na nevarnem področju (Palmisano je bil na primer že v Libanonu, v Kambodži, v Vietnamu, kjer je prispeval k realizaciji oddaje o rdečih Hmerih). Zato sta najela solidno varstvo. dva manjša tovornjaka »tecnica«, opremljena s težkimi strojnicami, na njih je bilo okrog 30 članov posadke. Sama sta bila na »land cruiserju« s šoferjem in še dvema Somalcema, vozila sta med tovornjakoma. Niso prevozili 250 m, ko jim je neka »tecnica« presekala pot, izgubili so stik s spremstvom, vštric sta prišli še dve oboroženi vozili. Šofer »land crui-serja« sije s silo poskusil utreti pot, začelo se je, streljanje, naboji so zadeli gume vozila, na katerem sta bila Lasorella in Palmisano, nakar se je sprožil pravi plaz ognja. Prišle so še druge »tečni-ce«, Lasorella jih je naštela devet. Stisnila se je pod armaturno ploščo, Palmisano je bil na zadnjem sedežu. Spremstvo se je porazgubilo, »land cruiser« so zajeli plameni. Zaklicala je Pal-misanu, da morata pobegniti, vendar ni odgovoril, ležal je v mlaki krvi. Skočila je z vozila in se skrila za kup kamenja. Ko je bilo vsega konec, sta jo Somalca zagrabila, ji pobrala vse, kar je imela pri sebi, in odpeljala drugam. Dobro uro so jo zadržali v neki sobi, nakar so jo izročili humanitarni organizaciji. Bila je rešena. V napadu je izgubil življenje tudi eden od Somalcev iz spremstva. Lasorella je še povedala, da gre morebiti za »vojno za banane«. Njen avto je pripadal kompaniji »Somal fruit«, ki že leta trguje z Italijo in je v trgovinski vojni z ameriško Dole. V Somaliji pa se trgovinska vojna spreminja v pravo vojno. Med napadalci naj bi namreč prepoznali nekaj Somalcev, ki pripadajo ameriški družbi, S Palmisanovo smrtjo je število italijanskih nčasnikarjev in TV operaterjev, ki so v zadnjih letih izgubili življenje med opravljanjem svojega poklica, naraslo na sedem. Začelo se je leta 1987, ko so v Mozambiku umorili 34-letnega Almeriga Grilza. Januarja lani je v Mostarju granata pokončala časnikarja Marca Luchetto (41 let) ter operaterja Aleksandra Oto (37 let) in Daria D'Angela (41 let), marca pa so v zasedi v Mogadišu umorili 32-letno časnikarko Ilario Alpi in 45-letnega operaterja Mirana Hrovatina. V parlamentu o smrti llarie in Mirana RIM - Samo nekaj ur pred novim tragičnim dogodkom v Somaliji je podtajnik za zunanje zadeve Walter Gardini v parlamentarni komisiji odgovoril na nekatera poslanska vprašanja v zvezi s smrtjo llarie Alpi in Mirana Hrovatina, ki sta bila ubita v Mogadišu 20. marca lanskega leta. Predstavnik vlade pa dejansko ni ponudil nobenih novih elementov o tragediji, katere ozadja še danes Zal niso pojasnjena. Podtajnik Gardini je smrt novinarke in snemalca uokviril o dramatični položaj v Somaliji na predvečer umika italijanskih vojakov, pa tudi težave preiskav je pripisal vojnim razmeram, zaradi katerih niso imeli italijanski preiskovalci ustreznih sogovornikov v Mogadišu. Podtajnik v zunanjem ministrstvu je navedel, da se sodna preiskava o tragediji nadaljuje na rimskem sodišču, na raznih sodiščih pa so v teku preiskave o celotni dejavnosti kooperacije za razvoj, ki bi lahko bila povezana z dvojnim umorom. Pač pa trenutno ni elementov, je dejal podtajnik, ki bi lahko potrdili, da je bila ladja »21 Oktober« vpletena v tihotapljenje orožja iz Italije v Somalijo. O tem vodi vsekakor preiskavo sodišče v Latini. Bojeviti Umberto Bossi se pripravlja na kongres SL RIM - »Se na um mi ne pade, da bi se umaknil. No, malce sem naveličan boja, ko gledam vse te grde stvari, tako gnil položaj, človeku se zahoče, da bi se umaknil na samotni otok in vse skupaj poslal nekam. Toda zdaj imamo kongres. Jaz in liga sva še odporna.« Umberto Bossi je na predvečer današnjega kongresa Severne lige v milanskem Palatmssardi videti karseda bojevit in na desno in levo zagotavlja, da bo Liga iz kongresa izšla močnejša in bolj strnjena kot prej. Maronija in disidentov - tistih, ki še niso prešli na bolj prijazne Berlusconijeve bregove - se ne boji, noče pa zaostrovati polemike. »Z Maronijem sva še prijatelja. Podaril mu bom filozofsko knjigo, da bo spoznal, da človek ne izhaja iz oblasti, ampak iz družbe.« Kaj pa bo povedal v svojem uvodnem poročilu, ki bo, kot napoveduje, kratek in jedemat in se bo lotil »političnega osrčja problemov«? »To boste shšah v soboto,« odgovarja Bossi radovednim novinarjem, na bolj vsiljiva vprašanja pa vendarle nekaj pove: »Govoril bom o naših volilcih, o srednjem sloju, o tem, kam gre srednji sloj. Ce gre na desno, bomo imeli fašizem, tudi če se bo usmeril k monopolizmu bomo imeli neke vrste fašizem. Ce gre na drugo stran, s Prodi]6 ^ bo to vsekakor sam0 del in bo zmagal m0^.0D ližem. Ce se monopol12® in srednji sloji zdruZ1) bomo imeli lep kaos-* Severna liga, ki gr® ^ nes na kongres, je v kakor oslabljena. Od 1 parlamentarcev, kob jih je imela po volitvah marca lani (117 poslan® in 60 senatorjev), j ib danes le še 127 (83 po cev islan' ca it; sc - in 44 senatorjev), * pomeni, da se je njena P lamentama moč zmanjšaj za celih 28 odstotkov. ^ vseh napovedih pa 1,1 primeru novih volitev bila še manj mandat0 ^ Prav od kongresa vsekakor odvisno, ah . Liga znala obnoviti sv 1 imidž in izbrati politi®11 linijo, ki ji bo spet prines zaupanje volilcev. Za kongres vlada vsa kakor veliko zanimanj^ kot priča dejstvo, da se 1 ^ že akreditiralo kar 600 n vinarjev, med njimi kakih sto tujih. Delegatov in P31' lamentarcev bo na konj?6 su 479, organizatorji P3 pričakujejo, da se b° treh dneh kongresa v Pal® trussardi zvrstilo okr°B pet tisoč oseb. Med t®1111 bo tudi 600 povabljencev- Na kongres ne bo PrlS Irene Pivetti, predsedm®^ poslanske zbornice, ki P je pojasnila, da ne bo PrlS la v Milan zaradi sv°J funkcije, ki ji narekuje, se ne vmešava v stranka1 ske zadeve. NOVICE RIM / ZASEDANJE VSEDRŽAVNEGA SVETA Proti Berlusconiju bi Prodi zmagal RIM -Štirideset odstotkov italijanskih volilcev bi lahko volilo Romana Prodija kot liderja levosredinske koalicije. Tako izhaja iz javnomnenjske raziskave, ki jo je za tednik Espresso pripravil Cirm. Od teh bi v primeru volitev 11% »zagotovo« podprlo liderja. Raziskava nakazuje, da bi v spopadu med desnosredinskim in levosredinskim kartelom slednji zmagal. Za Prodija bi volilo 41% anketiranih, za Berlusconija 33%, 16% je bilo brez mnenja, nobenega od dveh pa ne bi volilo 11%. Umrla Lucia Alberti RIM - V 73. letu starosti je prejšnjo noč umrla v Rimu znana astrologinja Barbara Alberti. Vodila je veliko astroloških rubrik na italijanskih dnevnikih in tednikih. O vplivu zvezd na človekovo usodo je napisala tudi nekaj knjižnih uspešnic. Brata Giambra v zaporu FIRENZE - Včeraj sta se javila policiji podjetnika Michele in Giuseppe Giambra, katerima je florentinska hranilnica priznala 75 milijard lir kredita, ne da bi zahtevala ustreznih jamstev. Podjetnika, ki sta računala na pomoč davčnih funkcionarjev, sta obtožena raznih kaznivih dejanj, sta bila edina od skupno 11 obtožencev, ki nista bila aretirana prejšnji teden. Pogumna odločitev RIM - »Z očetom živim mirno življenje, medtem ko bi najbrž pobegnil z doma, ko bi moral živeti z materjo.« Ta in podobne izjave 15-letnega najstnika iz Gaete so prepričale predsednika sodišča v Latini Antonia Paolina, da je fanta zaupal očetu, ki je povedal, da je homoseksualc. Nedvomno gre za odločitev, ki bo vzbudila precejšnjo debato, saj v primeru ločitev sodniki poredko zaupajo otroka očetu. Tem bolj nenavadno pa je dejstvo, da ga zaupajo očetu, ki je odkrito priznal homoseksualnost. - V Ljudski stranki se zaoshuje spopad med levico in tajnikom Buttiglionejem Včerajšnja debata pokazala, da so stališča v stranki težko združljiva Tajnik Buttiglione in predstavnik levice Mancino (desno) na zasedanju Vsedržavnega sveta Ljudske stranke (AP) RIM - Ljudska stranka se morda ne bo razbila, toda napetost med tajnikom Roccom Buttiglionejem in strankinim levim krilom je zelo ostra. To je jasno pokazalo včerajšnje zasedanje vsedržavnega sveta, saj dejstvo, da je strankino vodstvo po dolgih urah razprave sprejelo kompromisni dokument, ni prispevalo k pomiritvi duhov. Kar je tudi razumljivo, saj so tajnikova stališča težko združljiva s politično usmeritvijo strankine levice. K umiritvi duhov ni prispeval niti tajnik Roc-co Buttiglione, ki je za včerajšnje uvodno poročilo vzel kot osnovo uvodno misel na seji strankinega vodstva. Poudaril je, da je Ljudska stranka že dosegla vsaj en cilj od tistih, ki si jih je zastavila na kongresu, ker ji je uspelo razkrojiti kartel desnice. Sedaj si mora prizadevati, da doseže še drugi cilj - združitev zmernih sil in njihovo približevanje centru. Prvi korak v tem smislu naj bi bilo zavezništvo s Severno ligo, Krščanskim demokratskim centrom in Forza Italia na prihodnjih volitvah. LS naj bi pritegnila zmerne kroge, da bi na tem terenu tekmovala-z Nacionalnim zavezništvom. Buttiglione pa se ni omejil samo na to. Napadel je levo krilo zaradi načina, s katerim je privolilo v kandidaturo Romana Prodija. Očital mu je tudi, da bi rad dali levičarski pečat politiki Ljudske stranke, ker »bi na ta način lažje zagotovili preživetje delu političnega kadra«. Takoj nato je nekoliko omilil ton polemike in priznal, da je Prodijeva kandidatura učinkovala pozitivno na italijansko politično sceno, zaslugo za to pa pripisal predvsem sebi, saj je kandidaturo »omogočila naša strategija, ki je pritegnila DSL k centru«. Drugi očitek, ki ga je Buttiglione naslovil notranji levici, predvsem pa načelniku poslanske sku- pine Beniaminu Andreat-ti, ki je v stranki njegov glavni tekmec, je bila odločitev, da podpre predlog progresistov o družinski politiki. Svojim poslancem je Buttiglione očital, zakaj niso glasovali skupno s Kartelom svoboščin, saj se mu je zdela vsaj v uvodnem delu resolucija Kartela sprejemljivejša. Ta dva očitka sta razkačila levico, ki je reagirala ostro. »Zdi se mi, da je bilo poročilo korak nazaj v primerjavi z zaključnim dokumentom strankinega vodstva,« je menil Guido Bodrato, ki je tajniku očital trmoglavost. »Ocena je lahko samo negativna,« je dodala bivša predsednica stranke Rosa Russo Jervo-lino, »saj poročilo ni sprejemljiv zgodovinski povzetek, predvsem pa politična perspektiva, ki jo tako poročilo nakazuje«. »Buttiglione je hotel spopad z levico,« je obtoževal Sergio Matta-rella, medtem ko je bila Rosy Bindi mnenja, da je Buttiglione postavil ^ glavo politično usmerl tev, za katero se je °Pie delil kongres. Na te kritike je BUL glione odgovoril s pr0 napadom. »Kdor h0^ spremeniti politi®11 usmeritev stranke ®° prej zmagati na k°ngre su,« je dejal tajnik v p0S® voru z novinarji. Dodal) ’ da bo kongres s tram verjetno ob koncu l®1 I vendar ne bo to izr® ja kongres kot je zahteva levica. Nasprotje je zelo osti0; čeprav je organizacij5 _ tajnik Franco Marini pi® pričan, da se Ljuds stranka ne bo razbila- \ njegovem mnenju se ) strankino vodstvo odl° lo za obnovitev centi3’ »Mislim, da bd svet p00 dil to usmeritev, ker n°® mo na desno. Občuti11 se H11 robu napetosti, vendar ne zdi, da bi bili na -razkola,« je dejal Maiiu^ ki si vneto prizadeva, bi posredoval med tal nikom in levico. T01 drugi strankini vodit® niso bili tako optimisti- PRIREDITELJI O LETOŠNJI OSREDNJI »PROTESTNI« PREŠERNOVI PROSLAVI Ogrožene so osnovne pravice Slovencev FJK pJ,RST " Gre za boj : minil61!6' Že zdavna) težav tCias Prehodn bil« ’ toklatne bi lahl taatv Us°dne, Ce se sti ern solidam Brat11 razumevanja i trai Vorb° v konkretn 5?$° finanCnQ P ski v , 0Venski ljubite dolokulturi v Miji se si ,^0 Pišejo dobri C sl’Jendar Pa 80 se Zve dri ®nskih kulturu sVetSate!V’vSlovenska Pr kat v T Zveza slovens lorn 1S^e Prosvetes o j e, da ob tokratne na Vu slovenske kultu stih enIm kulturnim i Puri C1.iam Slovencev " Julijski krajit MelSednik ZSKD A tisV1110 ia ie na vcerajši DrD ?Vnl konferen nn,. Vseni italijanski snn-narjem skuSal P° 2' zakaj so Glasbe sl lca’ Slovenski ra; Na?3!111 institut lSlor kniod.na in studijs Solsk!1166 in Dv°iezic ki center v Spetru npJleVzdrZnem finan In t P°ložaiu in kaj bi 1 s] beba storiti, da ne nn en,ska kulturna dejs r., ■ žiVela v stalnem d®Ij° ob 17 bzaskem Kultura Du’ so zato dali ktiV:3"16 Sl° Mennolja in p, Včerajšnja konferenca na sedežu agencije ANSA je bila dobro obiskana (Foto KROMA) niki omenjenih ustanov so strnjeno obnovili trenutni položaj in Se enkrat razložili, od kod so se v zadnjih letih stekala sredstva. Glavni vir je bil tako imenovani zakon za obmejna območja, ki je predvideval triletno finansiranje (do konca ’93) dejavnosti slovenske manjšine v FJK in italijanske v Istri. Ciampijeva vlada je po dolgem prepričevanju za lansko leto zagotovila finansiranje, vendar je vsoto s prejšnjih osmih znižala na Sest milijard lir, v zadnjem italijanskem finančnem zakonu pa posebne po- stavke ni, češ da naj bi se sredstva črpala iz posebnega fonda predsedstva vlade. S tem v zvezi je podpredsednik deželnega sveta FJK Miloš Budin na včerajšnji konferenci potrdil vesti o posegu predsednice deželnega odbora FJK Alessandre Guerra pri osrednji vladi, kjer naj bi prejela zagotovila, da nameravajo izdati poseben odlok. To pomeni, da bi lahko sredstva v razmeroma kratkem času nakazali - iter je vsekakor precej dolgotrajen - predvsem pa naj bi dokument spet uvajal začetno vsoto (osem milijard lir) in tri- letno veljavo finansiranja. Zaenkrat so to neuradne vesti, vsekakor pa je dežela v svoj letošnji proračun »iz previdnosti« vnesla tudi vsoto šestih milijard lir za slovenske kulturne ustanove. Po oceni Miloša Budina pa ima negativen odnos italijanske drZave in njenih številnih organov do kulturne dejavnosti slovenske manjšine širši pomen odklanjanja vsebine zakona za obmejna območja, ki je bil sprejet kot sredstvo za pospeševanje obmejnega in mednarodnega sodelovanja. Poudaril pa je tudi, da obstoj manjšin ne mo- re biti - tudi s formalnega vidika - povsem prepuščen stopnji meddržavnih odnosov. Zavzemanja za prebroditev sedanjega izredno akutnega finančnega položaja pa odločno presegajo denarni vidik, od katerega je sicer odvisnih veliko delovnih mest. Ko bi ustanove morale Se dodatno zmanjšati obseg delovanja ali pa celo zapreti, bi bila teptana osnovna pravica Slovencev v Italiji do obstoja, do ohranitve kulturne identite. Zavedati se je namreč treba - so poudarili Sergij Lipovec (Slo-ri), Živa Gruden (Speter), Adrijan Semen (GM) in Milan Pahor (NSK) - da so ustanove Zivljenskega pomena ne samo za manjšino, temveč za celotno skupnost, kateri dajejo nesporen pečat večetničnosti. Socialen problem je torej samo delček celote, vendar pa sta krajevna sindikata CI-SL in CGIL pripravljena sodelovati vsaj pri reševanju le-tega, sta rekla Ravalico in Giuditta Lo-vullo. Po mnenju italijanskih novinarjev pa slovenska manjšina o sebi še vedno premalo informira širšo javnost, v odgovor pa so predstavniki slovenskih organizacij pripomnili, da je verjetno res, vendar da je tudi to velikokrat stvar denarja, (bip) PO SREČANJU NA FARNESINI Za italijanske časopise sta Rim in Ljubljana obnovila dialog RIM - Medtem ko se po razsodbi hrvaškega ustavnega sodišča (iz istrskega statuta o avtonomiji črtalo skoraj polovico členov o pravicah italijanske manjšine) zaostrujejo, sta Slovenija in Italija obnovili dialog. To je skoraj soglasna ocena vseh italijanskih časopisov, ki sicer sredinemu srečanju med zunanjima ministroma Zoranom Thalerjem in Susanno Agnelli niso posvetili velike pozornosti. Rimski dnevnik La Re-pubblica govori o umirjenih izrazih in pomirjujočih izjavah in nakazuje možnost politike dvojnega tira, čeprav se v sredo o konkretnih problemih ni veliko govorilo. »Slovenska dele-gacija-pa je jasno namignila, da po svoji gesti dobre volje pričakuje od Italije, da bo na evropski ravni prižgala zeleno luč.« Italija in Slovenija spet odpirata dosje vzajemnih odnosov in začenjata pogajanja, ki naj bi privedla do normalnih stikov, ugotavlja milanski Corriere della Sera, medtem ko turinska La Štampa povzema izjavo slovenskega zunanjega ministra. »Nismo podpisali nobenega dogovora,« je povedal Thaler, vendar je pojasnil, da je imel občutek, da so bili pogledi o interesih obeh drZav »usklajeni«. Večji poudarek je pogovorom dal tržaški II Piccolo, ki se v poročanju ne oddaljuje od ostalih časopisov, saj je bila za vse slovenska delegacija glavni vir informacij. Mamo Manzin ugotavlja, da je Thaler povedal, da bo odnos italijanske vlade do slovenske manjšine merilo, v kolikšni meri je mogoče zaupati italijanskim voditelejm. Slovenski zunanji minister pa je uporabil tudi bolj umirjen ton, ko je spomnil na slovenski kulturni praznik in na Prešernovo zdravico ter verz o mejaku, ki bo samo sosed in ne vrag. »Ni slabo za človeka, ki je v odnbosih z Italijo veljal za jastreba.« ugotavlja il Piccolo. Povsem drugačen pristop ima na tržaškem Trieste Oggi Gabriella Fortuna, ki pravi da se Thaler in Agnellijeva nista dogovorila o ničemer. Glavno težo poročila pa vsekakor tržaški desničarski list namenja interpelaciji poslanca Nacionalnega zavezništva Roberta Menie vladi. V vprašanju Menia svari pred koncesijami Ljubljani. V isti okvir Fortunova vpleta tudi novico o preiskavi o »grozodejstvih Titovih partizanov nad italijanskim prebivalst- OGLEDALO iniju je z lahkoto uspelo preto-°nd neofašistični MSI v sicer de-0 a "demokratično” Nacionalno ^Veznistvo. Tudi posebnih izpitov i 111 bilo treba polagati: maturiral P° hitrem postopku in z enostav-kolokvijem. Skratka, ni pretrpel ncne mature levice, ki še traja. V s^rtelu svoboščin je našel prijatelj-e§a Profesorja-zaveznika (Berlu-onija), ki ga je požegnal s svojim Pas ličnim nasmehom. Taisti profe-v se vedno najde vsepovsod ne-arne rdečkarje in komuniste in gotavlja, da Italija ni živela oni. Očitno ne misli na faš v svo-fašistična . a, ampak na izraziti bolševizem , Se Krščanske demokracije in na j eCe stražarje, kot so baje bili An-q,6°IIl Fanfani, Forlani in Craxi. ^ede na včerajšnja prijateljstva tele-pskega veličanstva in na njegove i JL^nje izjave, bi človek mislil, da uiinvest finansirala KGB. Pusti-j,.0 heriusconija in se lotimo Finija, Sa )e spretno povlekel na voz pA°de in dobrega vladanja”. L anjanski vsedržavni časopisi ne Dr ,? ?IsaII 0 izpitu, ki bi ga osebno P adpisal Finiju. Na kongresu Na-°naInega zavezništva je bila nam-P08°stokrat izrečena beseda to-talf911? Nova stranka bo tolerantna dn r • P0htičnih nasprotnikov kot sa n*!*’ 80 Pravili delegati kongre-• Ucitno so ljudje črnci, Romi in Vp i Priseljenci. Toleranca je izz-snr 6 v k?I ena izmed parol velikega n^bmjenja. v Trstu in vsej Furla-3 n ijski.krajini bomo kmalu iz-Sln6l1’ • kako le s t0 toleranco. DraVeaci smo poiskusni kunec, če-,v,dvomim, da bo širša Italija iz-e a za izid tega izpita. Ostal bo na straneh našega dnevnika in na valovih radia Trst A. Ne ustrašimo se majhnosti in poiskusimo izbrati nekaj nalog za izpit. O toleranci obstajajo debele in učene knjige. Ker ne morem v nekaj stavkih razčleniti številnih problemov v zvezi s toleranco, bom uporabil Bobbievo razvrstitev. V svojem zagovoru tolerance Bobbio postavi na najnižjo stopničko toleranten odnos, ki ga narekujejo čisto oportunistične izbire. Nekdo, denimo večina, je tolerantna do manjšine, verske sekte, etnične skupine, itd., ker bi jo represiven odnos očrnil pred mednarodno javnostjo, manjšal ugled držav in postavil netolerantne politike in ljudi na seznam hudobnih. Netolerantna država bi lahko tvegala celo kakšno mednarodno sankcijo. Bobbio postavi na višjo stopničko toleranco, ki jo narekuje zavestna izbira načel omikanega in civiliziranega sožitja, ki že vsebuje podmeno aktivno zaupljivega odnosa do drugega in drugačnega. Na tej stopnički se spori rešujejo sporazumno. Na najvišjo stopničko je Bobbio uvrstil toleranco, ki temelji na moralni motivaciji, skratka, na spoštovanju drugega. Menim, da v sodobnem svetu ne zadostuje niti najplemenitejša stopnička. Predvsem ko gre za odnos večina-manjšina, je vprašanje tole- Nacionalno zavezništvo in toleranca : Ace Mermoua rance vseskozi vezano na odnos močnejšega do šibkejšega. Manjšine bi potrebovale nekaj več od zgolj tolerance. Sodobni odprti svet, kjer se srečujejo ljudje najrazličnejših kultur, mišljenj, prepričanj, ver, itd. ne more sloneti zgolj na spoštovanju, kar je sicer ze velik dosežek. Potrebno je spoznavanje drugega, potreben je tvoren in prepričan dialog, saj stiki in najrazličnejša srečanja (od trgovskih do kulturnih) privedejo tudi do kontaminacije, kjer vsak prevzame nekaj od drugega. Tako je lahko sodoben svet uspešen, manjšine pa veliko bolj varne. Ce nekoga ne spoštuješ zgolj zaradi moralnega imperativa, ampak ga ceniš, ker ga poznaš, bo prijateljstvo trdnejše. Te visoke stopničke in upi v kulturo pristnega dialoga pridejo težko v poštev, ko govorimo o Finiju in o preobrazbi MSI v Nacionalno zavezništvo. Povsem jasno je, da tržaški neofašisti niso dosegali niti najnizje tolerantnostne stopničke. Tržaška (a tudi goriska in beneška) skrajna desnica je vodila do Slovencev netole- rantno, represivno politiko. O tem zgovorno pričajo številne nasilne akcije in dokumenti. Ko bi vladal MSI, bi ne imeli nikakršnih pravic. Kaj pa bo sedaj? Nacionalno zavezništvo je ze bilo na vladi in možno je, da bo Kartel svoboščin zmagal tudi na prihodnjih deželnih in vsedržavnih volitvah. Zato bi bilo lepo vedeti, kaj pomeni za tukajšnje (tržaške) pristaše nove stranke toleranten odnos do Slovencev. Izpit je jasen. Odgovor na vprašanje bodo morali Fini, Menia in ostali dati tudi lastnim volilcem. Po več kot štiridesetih letih trdega protislovenskega boja, nas ne bodo mogli kar tako obiti in skriti na prihodnjih volitvah slovensko vprašanje v hladilnik. Ce so sprejeli toleranco in svobodo kot načeli, bodo morali povedati, če bomo Slovenci v novem kontekstu izjema, ali pa če bodo spremenili do nas represiven odnos v tolerantnega. Od tržaške desnice si ne pričakujem omikanega sožitja in niti spoštovanja. To bi bila kulturna revolucija, ki jo človek težko zmore, ali vsaj zelo redki jo. Kako se bodo stvari obrnile, pa bomo spoznali že na prvi in najnižji stopnički tolerantnega odnosa. Ko bi se tržaška desnica odločila, da bo vodila do Slovencev tole- rantno politiko, ker mora pač dokazati, da Nacionalno zavezništvo ni MSI, bi morala sprejeti vrsto stvari. Priznati bi morala, da je prav, da Slovenci ohranimo, kar imamo in da država podpira naše kulturne ustanove in organizacije. Odvzem podpor je represivno dejanje, kot je represivno dejanje vsako zavestno krčenje danega. Tolerantno Nacionalno zavezništvo bi moralo v primeru volilne zmage brez težav odobriti stabilno finančno podporo slovenski kulturi. Omogočati bi moralo naš normalen gospodarski razvoj, člani stranke ne bi smeli pretepati Sama Pahorja, desničarska glasila pa bi ne smela netiti sovraštva do slovenskih sodržavljanov in tudi sosedov. Vse te lepe stvari bi morala tako Fini kot Menia razložiti lastnim volilcem, čeprav bi se lahko izgovarjala, da tega ne delata iz ljubezni, ampak zaradi imidza lastne stranke. Ce se bo to zgodilo v Trstu, Gorici in Benečiji, bomo tudi mi priznali, da je Nacionalno zavezništvo desničarska stranka, vendar brez nostalgije po črnih srajcah. Nadaljni korak demokratičnega Trsta bi v tem primeru bil ta, da bi skušali domačo desnico povleči na drugo stopničko tolerance, kar bi lahko Ze pomenilo razgovor o zaščitenem zakonu. To je neizbežna pot tistega, ki se odloči, da zapusti represivne instinkte. Kaj pa če bo ostalo glede Slovencev vse po starem? Potem bi morali mi povabiti v Trst razne Biagije, Bocce, Scalfarije in dati njihovim briljantnim peresom argumente za tezo: volk je spremenil dlako, ne pa razvad. ŠOLSTVO / VIŠJE SREDNJE SOLE Dopolnilni tečaji: nič kaj privlačna novost Profesorji se jih otepajo, denarja bo, najbrž, premalo Po koncu prvega polletja se je na Šolah vseh vrst in stopenj pouk prevesil že v drugo polovico. Na višjih srednjih šolah je bil ta preskok bolj zaznaven kot prejšnja leta. Ocene so razmejile dijake v dva tabora: v tiste, ki so pozitivno opravili svoje dosedanje šolske obveznosti, in v druge, ki so jih opravih pomanjkljivo. Slednji bodo morali sedaj »pokoriti« in nadoknaditi zamujeno na dopolnilnih tečajih. Te tečaje je lanskega avgusta uvedel vladni odlok, s katerim je takratni minister za šolstvo D’-Onofrio ukinil popravne izpite. Namesto septembra bodo dijaki »popravljali« svoje znanje kar med šolskim letom, s popoldanskimi dopolnilnimi tečaji. Vsaka novost povzroča določene težave. Uvedba dopolnilnih tečajev jih je povzročila več, kot jih je nekdanji minister pričakoval. 2e pred časom smo poročali o porazdelitvi finančnih sredstev za kritje stroškov, to je za plačilo profesorjev in su-plentov, ki vodijo tečaje. Po prvih izračunih kaže, da bodo nakazana sredstva preskromna. Drugo, nič manjše vprašanje, predstavlja odziv profesorjev na dopolnilne tečaje. Vodenje tečajev ni obvezno; profesorji ga lahko odklonijo. Tako se je na primer dogodilo, da je na liceju Franceta Prešerna sprejela poučevanje na dopolnilnih tečajih le slaba tretjina profesorjev, ki pa »pokrivajo« skoraj polovico vseh tečajev. Preostalo polovico vodijo su-plenti iz zavodskih lest- vic suplentov. Ta teden so dopolnilni tečaji na liceju Franceta Prešerna stekli v ponedeljek in sredo; prihodnji teden bodo potekali v treh popoldanskih terminih: v ponedeljek, sredo in petek. Tečaje na Prešernu obiskuje tretjina dijakov. Se do pred kratkim ni bilo povsem jasno, kdo mora sploh obvezno na tečaje, naposled pa je obveljalo določilo zadnje okrožnice: tisti, ki so le »rahlo negativni«, so oproščeni podpornih tečajev. Dijaki so s tečaji bolj zadovoljni kot profesorji. Seveda, ker se bodo z njimi izognili popravnim izpitom in študiju med poletnimi počitnicami. Vprašanje pa je, ali bodo popoldanske učne ure primerno izkoristili, pa tudi, ali bo število predvidenih dopolnilnih ur zadostovalo za izboljšanje njihove priprave. Pri obiskovanju tečajev dijaki ne bodo »enakopravni«. Po zakonu lahko obiskuje tečaj po največ deset dijakov. Kdor se bo znašel v tako številčni skupini, bo praktično opravljal neke vrste dodatni razredni pouk. Tak primer beležijo v nekaterih razredih na znanstvenem liceju pri dopolnilnem pouku matematike. Tisti, ki se bo znašel pri dopolnilnem tečaju sam, bo praktično opravljal zasebne lekcije (tako srečo imajo na klasičnem liceju pri dopolnilnih tečajih grščine). Na poklicnem zavodu Jožefa Stefana so dopol- nilni tečaji stekli že januarja. Doslej so opravili 112 od 700 predvidenih dopolnilnih učnih ur. Na tej šoli je že sedaj jasno, da bo dotacija za kritje stroškov (profesorji prejmejo 41 tisoč lir bruto na dopolnilno učno uro) premajhna. Tečaje obiskuje slaba polovica vpisanih dijakov. V vsakem razredu imajo povprečno po štiri ure dopolnilnega pouka na teden. S tem je za nekatere dijake tedenski šolski urnik poskočil celo na skupnih 44 učnih ur, kar je, po mnenju ravnatelja Pina Rudeža, skrajna meja možnega pouka. Težav je torej nič koliko. Minister D’Onofrio je pustil italijanski višji šoli nezavidljivo doto. (M.K.) POROČILO UNICEFA Po več letih prvi znaki upanja Podatki o položaju otrok po svetu pa so še vedno zastrašujoči Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF. Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana. DFM, Slovenska 54. tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Prednaročnina za Italijo 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Unicef je glasnik otrok, ki so brez mikrofona. Tako je na včerajšnji tiskovni konferenci v novinarskem krožku poudarila Gigliola della Marina, deželna tajnica sklada Združenih narodov za otroke, bolj znanega kot Unicef. Skupaj z Giorgiom Tamburlinijem, odgovornim v uradu za mednarodno sodelovanju v Budo Garofolu, je namreč predstavila Gran-tovo poročilo o položaju otrok v svetu ter prizadevanja Unicefa in Burla. Poročilo nosi ime po Jamesu P. Grantu, glavnem tajniku sklada, in nedvomno predstavlja najbolj verodostojno dokumentacijo o razmerah v posameznih državah. Spodbudno je, da prvič po več letih sedanje poročilo daje znake upanja, čeprav so podatki, s katerimi je Marinova postregla, še vedno zastrašujoči: zaradi predvidljivih vzrokov (npr. cepljenje) vsako leto umre 13 milijonov otrok. Zaustavila se je pri treh osnovnih vprašanjih, vojnah, gospodarski in družbeni emarginaciji ter družbenem razkroju (v 10 dneh vojne potrošijo toliko, kolikor bi za revne otroke zadostovalo za eno leto). Industrializirane države pa ne kažejo prave volje, saj bi lahko rešile vprašanje revščine. ^PRIZNANJI / LJUBI SMOTLAK IN KILJANU FERLUglH Učiteljici Ljubi usojena... kolajna Podelitev diplome nocoj v Boljuncu Slovenska šola v Italiji je spet prejela dve visoki priznanji. Dolgoletnima učiteljema Ljubi Smotlak iz Mačkolj in Kiljanu Ferlugi iz Milj je predsednik republike podelil Diplomo 1. stopnje z zlato kolajno za zasluge na področju osnovnega šolstva, kar je najvišje tovrstno priznanje v Italiji. Ljubi Smotlak bodo priznanje podelili med današnjo slovesnostjo v Boljuncu, Kiljanu Ferlugi pa prihodnji teden v Miljah. Visoko priznanje Ljubi Smotlak bo zapolnilo vrzel na njenem domu v Mačkoljah. Ob vhodu sta namreč na zidu ena za drugo obešeni plaketi: s prvo so se Slovenske tržaške skavtinje ob 2 5-letnici ustanovitve zahvalile soustanoviteljici in dolgoletni voditeljici, drugo je zborovodji Ljubi Smotlak podelil otroški zbor Slovenski šopek ob 15-letnici delovanja. Obe pričata o velikem delu, ki ga je slavljenka opravila na izvenšolskem področju, a doslej ni prejela še nobenega priznanja za več kot tridesetletno delovanje na šoli, pa čeprav ji je bila kolajna takorekoč... usojena. Sama se še točno spominja - bilo je leta 1963 v Boljuncu - kako je eden od takratnih kolegov, učitelj, pokomentiral njeno veliko vnemo v šoli: »Delajte, delajte, boste že dobila medaljo iz kartona.« »Pa kaj se dela za kolajne, ali za mladino?« se je včeraj še vedno začudeno vprašala. Ljuba Smotlak je začela svoje delo na šoli pred več kot štirimi desetletji. Dobila je suplenco kar v domačih Mačkoljah. Poučevala je v 4. razredu, ki ji je hil kar se da domač: dve tretjini učencev so bili njeni bližnji ali daljni bratranci. V vaški šoli je prebila »deset srečnih let«: prestala je inšpekcije nadzornika Benčiča, ki so bile mnogo strožje od sedanjih, pripravila je vrsto igric, plesov, začela je skratka tisto živahno šolsko življenje, ki se je nato nadaljevalo še v Boljuncu, v Dolini in spet v Boljuncu. Šolski pevski zbori in otroške gledališke skupine so bili stalnica v njenem delovanju, vmes pa je imela še čas za pripravo berila za 1. razred. Otroke je imela zelo rada; igrala se je z njimi, se lovila, vedela pa je tudi, kaj si otroci želijo: mlade učiteljice. Zato je izkoristila priložnost, »preskočila« na učiteljišče in prepustila učiteljsko mesto mladim silam. Na učiteljišču jo je čakalo povsem drugačno delo: bodoče učiteljice je pripravljala za vstop v razred. Več kot desetletje je vodila didaktične vaje, ustanovila je in vodila tečaj ročnega dela, pripravljala nastope, ho-spitacije. Ko je dopolnila službeno dobo, se je upokojila. »Zakaj bi morala ostati v službi, ko pa so mladi iskali službo?« se je vprašala. Sama priznava, da je bil odhod res težek; občasne suplence in vodenje pevskih vaj pri Sv. Ani vsaj v prvih letih niso mogli odtehtati dotedanjega običajnega šolskega dela. Sedaj je drugače. Cas je najbolj primemo mazilo za težave, ni pa zabrisal živega spomina. Ce nekdanjo učiteljico, slavljenko Ljubo Smotlak, vprašaš, kaj bi svetovala mladim učiteljem, se v odgovor oglasi Gregorčičev stih: »Dolžan ni samo, kar veleva mu stan / kar more, to mož je storiti dolžan.« Ko bi popisali vse, kar je Ljuba Smotlak zmogla ob poučevanju, bi za golo naštevanje ne bila dovolj časopisna stran. O tem morda kdaj drugič' Danes je na vrsti šolski praznik: učiteljica Ljuba bo nocoj v boljunskem gledališču Franceta Prešerna prejela kolajno. Ne iz kartona, iz zlata. m.k. Zgodba o baronu in grofu Medtem ko na tržaškem sodišču namestnik državnega pravdnika Antonio De Nicolo v sodelovanju s finančno stražo pregleduje zaplenjeno dokumentacijo in zaslišuje - tudi zelo ostro, kar pomeni, da tisti, ki ne sodelujejo, tvegajo celo zapor - številne priče, se nad dramatičnem razvojem zadeve Tripcovich v tržaških podjetniških krogih nihče preveč ne čudi. »Da se bo končalo s polomom, je bilo vsem jasno že od samega začetka, ko je pred leti baron poveril vso oblast grofu,« smo slišali. Baron je Raffaello De Banfield, za znance Falello, zadnji potomec dinastije uspešnih poslovnežev, od katerih je podedoval ogromno premoženje. Oče, avstroogrski »orel«, junaški pilot prve svetovne vojne Gottffied, mu je med drugim pustil tudi toliko delnic Assicurazioni Generali, da je bil Falello najpomembnejši delničar te zavarovalnice. Od prednikov pa ni podedoval smisla za posle. Baron je pravi gospod, ki se ne ukvarja z malenkostmi, kot je denar. Zato je baron rade volje predal vodstvo svojega premoženja grofu. Grofa Agostina Dalla Zonco so tržaški gospodarski krogi že poznali zaradi afere Iccu: v poznih 70. letih je veliko tržaških malih varčevalcev vložilo svoje prihranke v družbo, ki je delovala na področju kontejnerjev. Obljubljali so jim in delno tudi izplačali visoke letne obresti. Nesrečnim varčevalcem pa ni nihče pojasnil, da se bo »njihov« kontejner po dveh ali treh letih spremenil v kup železa brez vrednosti: kakor da bi jim prodali hišo, za katero sicer prejmejo visoko najemnino, po treh letih pa se poslopje poruši... Baron zelo verjetno sploh ni vedel za ta primer, ko je grofu izročil vso oblast nad družbo Tripcovich. Marsikateremu poznavalcu tržaškega gospodarstva pa so se takrat naježili lasje. »Nekaj takega se lahko pripeti samo v Trstu«, je pikra opazka podjetnika, ki je opazoval vzpon in padec Dalla Zonce v svetu »big businessa«, velikega mednarodnega posla. »Taka mumificirana oligarhija je bila ob zatonu beneške republike pred 150 leti: stari benečanski bogataši, ki so podedovali od prednikov neizmerno bogastvo, niso razumeli novega sveta in so zato izgubili vse. V Veroni ali v Milanu ali kjerkoli drugje v sodobnem svetu bi tak bogataš, kot je bil Falello, imel okrog sebe sto in enega svetovalca, izvedence, profesionalce... Tukaj pa smo izven sveta: zahajal je v teater, pisal skladbe, mestu je podaril dvorano Tripcovich, vsi so se mu klanjali. Medtem pa je izgubil vse premoženje.« Anekdotika pravi, da so tudi vratarji pri Assicurazioni Generali vedeli, da so baronu zapravili premoženje, samo baron je še mislil, da je najpomembnejši delničar. Predsednik Ran-done naj bi ga lani nekega dne povabil v svojo ugledno pisarno: »Falello, vse tvoje delnice so sle, nimaš več nič...« Morda ni bilo prav tako, prise- gajo pa, da je bilo skoraj tako! , Odkar je grof Dalla Zonca prevze popolno oblast na čelu Tripcovich3, je preusmeril tradicionalno, previd1)® in donosno strategijo družbe: zakaj h1 ostali pri nekaj vlačilcih v pristanišč11 in pri paketu delnic najuglednejše h3 lijanske zavarovalnice? Razširim1)se’ kupujmo družbe, doma in na tujej3, kakor na tekočem traku: čimveč 111 čim hitreje, predvsem pa, trdijo »do bro informirani«, brez prevelikih h nančnih skrbi in pozornosti. Baronovo premoženje in sama Tripcovich st bili zadostno jamstvo za banke, ki financirale nakup desetin in deseti podjetij. V listnici Tripcovicha se j111 je nabralo nad 150, iz listnice TripcO' vicha in barona De Banfielda osebn® pa se je izteklo premoženje, denaf delnice, vse. Podjetja s promet0111 1.000 milijard lir so ustvarjala vseg3 skupaj par milijard dobička, grupa s6 je zadolžila za 500 ali 600 milijard hti De Banfieldovo premoženje je izghn v brezno, Tripcovich se je znašla n pragu stečaja in potegnila za seboj vs z njo povezane družbe. .. Namestnik državnega pravdnih De Nicolo je zarezal v živo. Preiskav^ mora poiskati odgovor na bistven vprašanje: zakaj je Dalla Zonca ta>_ zagnano in, kot se je izkazalo, nav dežno brezsmiselno kupoval PoCieD po Italiji in po Evropi? Odgovor na vprašanje je verjetno ključ, ki bo raZ"_ ril ozadje najpomembnejšega fin31) . nega poloma pri nas v vsej povoju zgodovini. -SKGZ O TELEVIZIJI >n Vse prej kol jasni manevri Pri zaposlovanju upoštevati seznam brezposelnih krasni odbor Sloven-'r kultumo gospodar-„ Zveze je na zadnji J1 obravnaval tudi 'PRiSnje televizijskih od-v5 v sl°venskem jeziku, razpravi je bila izrece-i u8°tovitev, da se o ““venskih televizijskih oddajah v ski0pU ra! od do Časa veliko govo-> sklepi o začetku od-* J^Rja so bili sprejeti, j , v preteldosti se Predvideni roki nepre-staRo odlašajo, rzvrsni odbor SKGZ je “ceml. da se postopki za postavitev teievizij- °citnof ^radjivimi ovirami, tako oa ti jasno, kdaj bo RAI scela s programi, ki so , že tolikokrat napove-anr. Nadalje kaze, da °venski programi oddaj v slovenščini srečujejo z nera- sploh ne zajemajo Slovencev videmske pokrajine, medtem ko so za oddaje v furlanskem jeziku že predvidena sredstva. Pri sestavljanju orga-nika, ki predvideva nove zaposUtve novinarskega in tehničnega osebja, se nadalje po oceni SKGZ postavlja vprašanje, ali bodo nastavitve tako kot v preteklosti rezultat divje lotizacije in pritiskov. Ob vesteh, da se glede novih zaposlitev dogajajo vse prej kot jasni manevri, je izvrsni odbor SKGZ izrazil sta-lišCe, naj se prednostno dosledno upošteva seznam brezposelnih novinarjev, kar je v svojem staliSCu podčrtal tudi dežehii novinarski sindikat. USTANOVNA SKUPŠČINA FJK Sl oz. zmerna levičarska sila Smernice predstavil Enrico Boseiii "t^ALNO GLEDALIŠČE FJK / ODOBRILI POGODBO Calenda novi ravnatelj ^ izbiro je še posebej zadovoljen podžupan Damiani r gledališče FJK ima že novega UPravni svet je namreC v edo zvečer odobril triletno pogodbo režiserjem Antoniom Calendo, ki bo Pogodbo podpisal danes popoldne na Panstvu in se bo v svojstvu novega avnatelja prvič - dasi neformalno - se->a z novinarji. Od jutri dalje pa bo v o edaliscu Cristallo na sporedu tudi Ros’°Va Postavrtev Cavosijevega dela fi tnt.onio Calenda bo svojo novo unkcijo prevzel 1. maja letos, njegova l9q°^a Pa bo zapadla 31. decembra u 8- 9 denarnih aspektih pogodbe je Pravni svet podčrtal le, da so Calendi j Rddili pogoje, ki upoštevajo razme-v gledališču in v državi. Vsekakor Pa ]e v pogodbi določeno tudi, da bo tri a za Casa ravnateljevanja režiral dela, predvideno pa je tudi sodelo- vanje z ostalimi teatri, med temi celo z operno hišo Verdi. Predvsem pa upravni svet pričakuje od Calende, da bo okrepil stike z drugimi kulturnimi inštitucijami v Trstu in deželi. Pri tem naj bi posebno pozornost namenil razkrivanju specifičnosti vsake posamezne ustanove. Pri pripravi abonmajskih sezon pa bi moral izbirati taka dela, ki bi privabila mlado publiko. Kot kaže, je bil nad imenovanjem Calende še najbolj zadovoljen predsednik upravnega sveta in tržaški podžupan Roberto Damiani. Čeprav se je vse do zadnjega v javnosti pohvalno izražal o sedanji ravnateljici Mimmi Gallini, kateri pa prav on ni hotel obnoviti pogodbe, je ob uradni izbiri novega ravnatelja izjavil, da gre za velik kvaliteten skok, za veliko pridobitev za celotno mesto. Samo zmerna levičarska sila lahko prevlada v Italiji, v tej smeri namerava delovati nov politični subjekt SI (Socialisti italiani), ki je z ustanovno skupščino včeraj nastopil svojo pot tudi pri nas (foto KROMA). O smernicah SI je včeraj na Pomorski postaji govoril vsedržavni tajnik Enrico Boselli, ki je bil izvoljen v parlament na progresistiCni listi. Po njegovi oceni ne sme DSL zasedati vsega prostora na levici, zato bi morali SI, Segnijev Pakt ih Demokratično zavezništvo ustvariti močno zavezništvo, ki je z levega boka usmerjeno proti centru, pozitivno pa je ocenil »opcijo Prodi«. O krajevnih razmerah je na včerajšnji ustanovni skupščini govoril deželni svetovalec De Gioia. NOVICE Poslanci potrdili: proces proti Menii bo Parlament je dokončno potrdil, da je poslancu Robertu Menii treba soditi, ker je 6. oktobra ’91 žalil Sama Pahorja. Večina poslancev je glasovala, da se mu ne prizna parlamentarna imuniteta, in to zato, ker takrat Menia ni bil parlamentarec. Splošno mnenje pa je bilo, da je ravnanje tržaškega sodstva nazaslišano, saj je predlagalo, da se Menii ne sodi, v kolikor je Pahorja žalil v okviru svoje bodoče parlamentarne vloge! Nezaslišani sklep tržaškega sodišča bo verjetno vzel v pretres sam višji sodni svet. Prešernova proslava na Colu Tudi učenci repentabrske osnovne šole Alojz Gradnik na Colu so se oddolžili Prešernu na doživeti šolski proslavi. Pod mentorstvom svojih učiteljic so okusno uredili kotiček v učilnici in ga opremili z risbicami, na blago pa so naslikali narodne motive in narisali Prešernov portret. Ob tej izvirni scenografiji so otroci pripravili recital tradicionalnih Prešernovih poezij vključno s Povodnim možem, orisali so njegove življenjepisne podatke in zapeli venček pesmi od Zdravljice do narodnih motivov- Proslavo je popestrila Sonja Gregori, ki je predstavila barvne diapozitive o ameriških parkih. (B) Dokončno zaprt odcep hitre ceste za Fernetiče Začasni odsek med državno cesto št. 58 (Trst -Opčine - Fernetiči) in hitro cesto (v smeri Trst -Fernetiči in Fernetiči - Trst) je že dalj časa itak zaprt za promet, sedaj pa so se odločili, da bo zapora dokončna. Sprva so menili, da bi ga lahko začasno spet usposobili, vendar so sedaj prišli do zaključka, da bi to prinašalo preveč nevšečnosti glede na to, da dela na odcepu hitre ceste za Fernetiče gredo proti koncu. V GLEDALIŠČU MIELA Potovanje v kulturo yiddi$h Zanimiv pregled židovske filmske proizvodnje - Sinoči koncert Feidmanna S sinočnjim koncertom priznanega klarinetista Gioira Feidmanna se je zaključilo potovanje v kulturo yiddish, ki je potekalo od preteklega ponedeljka v Mieli na pobudo zadruge Bonawentura. Tako se je v retrospektivnem pregledu Zidovske filmske produkcije zvrstilo petnajst najboljših Zidovskih filmov iz ’30. in ’40. let. Izjemo je predstavljal Schindler’s List, lanski Oskarjev nagrajenec. Kar precej ljudi se je odzvalo vabilu, da si (po večini v drugo) ogledajo zgodovinski film o holokavstu. Schindler je od smrtonosnega nacističnega sistema odkupil približno tisoč Židov, danes pa izhaja iz Schindlerjevih Zidov približno 6.000 potomcev. Radovedneži pa so se prepustili neznanemu in se zabavali ob židovskem humorju. Eden izmed prvih židovskih filmov je Uncle Moses iz leta 1932 z Mauricem Schwartzem, ustanoviteljem Viddish Art Theatra. Protagonisti zgodbe so židovski priseljenci iz vzhodne Evrope, ki se v New Yorku skušajo vživeti v nov način življenja, a se novi svet stalno spopada s starim. Despotski patriarh stric. Moses kroji v svoji krojaški delavnici življenje številnih siromašnih družin svojih delavcev, dokler ne spozna, da je kljub bogastvu sam, kajti ves njegov denar ne more odkupiti ljubezni. Pred smrtjo prepusti delavnico delavcem in novonastajajočim delavskim zadrugam. Zelo originalen je tudi ameriški film Green Fields po legendarni pripovedi Peretza Hirschbeina. Že v začetku stoletja študent zapusti židovsko mestno skupnost za pristnejše življenje v neposrednem stiku z naravo. Rade volje sprejme vabilo židovskih kmetov, da ostane pri njih za vaškega učitelja. VRj Ujšnjii c° Ma se _ Rime bah. bil, c lo. k vratk coli, Rieni ^a8a. PREVARA SPODLETELA Prijeli so ga kar v banki s ponarejenim čekom v roki _____PRIJELI SO JO PO KRAJI V AMBULANTI_ Plen je skrivala na domu Pred nekaj dnevi je 26-letni Moreno Giamporca-ro v stanovanju Anne Stefani v Ul. Rossetti 45 zmaknil nekaj denarja in čekovno knjižico. Očitno je pomislil, da bi se dalo čeke dobro vnovčiti in je stopil v filialo CRT v Ul. Battisti 14. Uslužbencu je izročil enega od Čekov, bil je na njegovo ime, nosil je podpis omenjene Stefanijeve. Uslužbencu pa nekaj ni šlo v račun, opazil je nekatere formalne nepravilnosti in je zaprosil za poseg policije. Kaj kmalu se je izkazalo, da je bil sum več kot upravičen. Giamporcaro, ki prebiva v Ul. Pastem 9, je namreč podpis Stefanijeve enostavno ponaredil. Sledila je prijava sodnim oblastem pod obtožbo kraje, ponarejanja in poskusa prevare. Zaenkrat je ostal na prostosti. S prijavo sodnim oblastem se je zaključila tudi dogodivščina 30-letne Pa-trizie Bevilacqua iz Ul. Molino a Vento 21. Bevi-lacquova je bila predvčerajšnjim zjutraj po nakupih, stopila je v trgovini Prodet (parfemi in pralni praški) ter Gerbini (jestvine). Dobro se je založila, blaga je bilo za okrog 150 tisoč lir. Nevšečnost je bila v tem, da ga je »pozabila« plačati. Rešili so ga zadnji trenutek Zaradi prevelike doze mamila je 32-letni Massi-mo Zulian padel v nezavest in še sreča, da je bila v stanovanju na Furlanski cesti 240 zaročenka: nemudoma je poklicala reši-lec RdeCega križa, s katerim so ga odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na oddelku za nujno pomoč. Policija je uvedla preiskavo, da bi ugotovila, kdo je Zuliana oskrbel z mamilom. Pri tem ji bo morda v pomoC zavojček z mamilom, ki so mu ga našli v spodnjih hlačkah. Šarita Stefani je izkoristila trenutek nepazljivosti bolničarke Eure Lizzo, pobrala poldrugi milijon lir in nekaj Čekov ter jo urnih nog pobrisala. Daleč pa ni prišla, saj so jo prijeli in aretirali. Stefanijeva je malo pred tem bila v ambulanti dr. Enrica Caru-cicchia v Ul. Carducci 30, kamor je vstopila pod neko pretvezo. Skupaj z njo je bila še druga ženska, katere istovetnost morajo ugotoviti. Bolničarka Lizzova se je kraje skoraj takoj zavedela in je brez pomišljanja stekla za ženskama. Imela je srečo, saj je tedaj po ulici prihajal podoficir finančne straže Simeone Formicola, ki je Stefanijevo ustavil in predal izvidnici letečega oddelka, ki je medtem prišla v Ul. Carducci. Policija pa se ni omejila na aretacijo 26-letne Stefanijeve, preiskala je tudi njeno stanovanje v Ul. Petracco 2. »Obisk« v stanovanju je bil karseda uspešen, zaplenili so celo vrsto predmetov, ki so bili dokaj verjetno ukradeni. Med drugim so našli veC zlatih predmetov, last Lidie Lopreno iz Ul. Punta del Forno 19. Istega jutra so namreč neznanci (domneno dve ženski) vdrli v njeno stanovanje. Ni ji preostalo drugega, kot da krajo prijavi. Ravno v trenutku, ko je bila na kvesturi in pisala prijavo, so se vrnili agenti, ki so pregledali stanovanje Stefanijeve. Med predmeti, ki so jih našli pri Štefanijevi, so fotografska aparata Polaroid in canon, objektiv vivitar, daljnogled stein optik, dve uri darvvill, ena camel trophy in ena levrette, bencinski boni za okrog 1000 litrov ter štiri plastične vrečke, polne kovancev (tehtajo več kot 15 kg, v njih je okrog 550 tisoč lir). DOLINA / PROSLAVA DNEVA SLOVENSKE KULTURE V KP V. VODNIK Kultura nas oblikuje Nastop učencev in dijakov Zapelje dekliški zbor Vodnik Dan slovenske kulture je predsinocnjim praznično proslavilo tudi Kulturno društvo Valentin Vodnik iz Doline: nastop v društvenih prostorih pa so ustvarili predvsem mladi in mlajši. Vabilu dolinskega društva so se odzvali bodisi učenci osnovne šole kot dijaki dolinske nižje srednje šole. Najmlajši so se predstavili z zborno deklamacijo o življenju in ustvarjalnosti Franceta Prešerna, dijaki pa so prav tako s pesmijo in besedo skupinsko ustvarili podobo Simona Gregorčiča, po katerem je šola poimenovana. Predstavo so pod mentorstvom svojih profesorjev ustvarili ob de- cembrski proslavi 150-letnice rojstva goriškega slavčka, ob slovenskem kulturnem prazniku pa so jo v prilagojeni obliki ponovili za vaščane. Šolski točki je obogatila pesem dekliškega zbora Valentin Vodnik, ki ga drugo sezono vodi Ivo Tuli. Priložnostno misel pa je podal Dejan Kozina, mlad Dolinčan in aktiven član društva. Njegove besede so bile kot iskren poziv k večji udeležbi v kulturnem delovanju: »Kultura nas oblikuje, brez nje bi ne bili taki, kot smo, ker nam kultura daje zemljevid, s katerim vemo, odkod izhajamo in kateri poti v prihodnost naj sledimo.« I SALEŽ / PROSLAVA _J Seganje v večplastnost kulturnega poustvarjanja prispevala ženska vokalna skupina Stu ledi in domači moški zbor Rdeča zvezda, narečni poet Atili) Kralj bo predstavil svoje poezije, o kraški noši bosta spregovorili Silva Perčič in Franka Slavec, večer pa bodo popestrili živahni akordi frajtonarce Lojzeta Furlana. Prišla bo torej od izraza večplastnost kulturnega poustvarjanja, tako da bo vsakdo našel nekaj p° svojem okusu. (B) V zgoniški občini bodo nocoj na javni prireditvi počastili praznik slovenske kulture. V dvorani občinske knjižnice v Salezu se bo na skupno pobudo kulturnega društva Rdeča zvezda in športnega krožka Kras začel ob 20. uri pester in mikaven program, ki bo zaobjemal mnogotere zvrsti zamejskega umetniškega izražanja v kulturni sferi. Tako bosta pevska utrinka Podelili bodo nagrado Tončič V petek, 17. februarja, ob 19. uri bo v Gregorčičevi dvorani, v Ul. Sv. Frančiška 20, srečanje ob podelitvi nagrade Dr. Frane Tončič 1994. Nagrada Dr. Frane Tončič, ki nosi ime uglednega tržaškega pravnika in dobrotnika istoimenskega Sklada, je namenjena disertacijam s področja humanističnih oziroma znanstvenih ved, ki pomenijo obo- gatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti. Nagrada ima namen spodbujati slovenske visokošolce v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Dobitnike nagrade in pohval bodo razglasili na večeru podelitve. Prejeta dela je ocenila posebna komisija, ki ji predseduje prof. Pavle Merkil. Večer bo popestril harmonikar Corrado Rojac. • 1— DELO LIDE TURK —i Vrsta radijskih oddaj o Zori Perello ■ Mileni S POD POKROVITELJSTVOM ZBORNICE ZA TRGOVINO INDUSTRIJO OBRTNISRVO IN KMETIJSTVO - TRST ZBOR08 Tedni tržaških prehrambenih proizvodov Z jutrijšnjim dnem se začenja na Radiu Trst A ciklus trinajstih oddaj, posvečenih Zori Perello - Mileni, tržaški Slovenki, prekaljeni borki proti nacifašizmu in nato žrtvi nacističnih grozodejstev v taborišču Ravensbriick, kjer je podlegla mukam. Oddaje je pripravila Lida Turk, dolgoletna urednica kulturnih oddaj na Radiu Trst A. Kontaktirala je veliko ljudi, ki so Zoro poznali in bili tako ali drugače vključeni v takratno politično dogajanje. Vendar pri njenih oddajah ne gre toliko za zapisovanje političnega dogajanja, temveč bolj za notranji odnos matere in hčere in preko tega za odnos takrat mlade Zore do vsega dogajanja in za njene odločitve. Lida Turk je svoje oddaje pripravila v dramatizirani obliki. Razne utrinke in odlomke iz Zorinega življenja je strnila v številne prizore, v kate- rih bo igralka Maja Bla-govič poosebila Zoro, Miranda Caharija mater Pavlo. Vezni tekst bo brala Ivana Placer. Radijsko realizacijo in režijo je prevzela Mirjam Koren, nekaj glasbenih točk pa je pripravil prof. Janko Ban z zborom Jacobus Gallus. Oddaje se bodo začele ob 18. uri, njihova ponovitev pa bo ob nedeljah ob 14.10. Lida Turkova se je odločila za zbiranje gradiva in za pripravo oddaj predvsem po zaslugi Zorkine mame Pavle, ki ji je dala na razpolago veliko njenih pisem, pa tudi svoj dnevnik in predmete, na katere je bila Zora navezana. Pri iskanju gradiva sta jo spodbujala tudi Marija Glavic, pri kateri je Zora z materjo nekaj časa živela in Vid Vremec iz Kopra, ki ji je posredoval več podatkov, kot tudi Marica Kocjančič iz Gradišča pri Kozini, pri kateri je mama Pavla živela do smrti. Neva Lukeš LATTERIF. CARSICHE BJIKER nncipe S.Giusto excellstoR Genagricola > •fSfreddo TAimii » APICOLTORF. CARSICO iMiramar ROMANO ERN ESTO^k ULC1GRA1 S VINI PAROVE L COOD COOPERATIVE OPERA! E od 9. do 25. februrja Vpisovanje v.obmorsko in gorsko kolonijo ska in Sloven- ten lncencijeva konfe-ottnV °Pozariata starše sta, 0d 5- do 16. leta da je zdaj cas za tlijo8 V °^morsko kolo-Vni v. ragi in v gorsko V t,?1 ° 7 Comegliansu. Voi občini je čas marSovanja samo do 4. vPisiCVat° P°hitite z tP n ’ opisne pole dobi-tain ^ So^ab ali v šolskih SolsV. oddati čimprej zri, Kl. °z' občinski avniski asistentki. (Sl yasniia: za Drago ROKADI tel. 226117; Vin 0meglians (Slov. 43io konf') v Trstu tel. Ci5329243669 70’vGori" KD PRIMORSKO vabi na PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE jutri, 11. t. m., ob 20 uri v Srenjski hiši v Mačkoljah Spored bo uvedel MePZ Primorsko, priložnostna misel: Nerina Švab, Prešernovi verzi: Nevia Smotlak, nastop MPZV. Mirk s Proseka ■ Konlovela KD F. PREŠEREN vabi na PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE danes, 10. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren. Sodelujejo osnovna Sola Venturini, dramska skupina KD F. Prešeren in na klavir igra Alenja Zobec. KD RDEČA ZVEZDA in ŠK KRAS vabita na dan slovenske kulture danes, m. t. m., ob 20. uri v Saležu. astopaj0. vokalna skupina Stu ledi, Silva 1 ,r 'C in Franka Slavec (predstavitev kraške °še), p. Furlan (harmonika), Atilij Kralj (poe-ter MPZ Rdeča zvezda. vabljeni! ^ŽgRAJ-DANES Danes, PETEK, 10- februarja 1995 SHOLASTIKA 2atnnnCVZide ob 7-15 in dnll ob 17-23 " Dolžina 12 srf-10'08 " Luna vzide ob •b0 ln zatone ob 3.23. Jutri, SOBOTA, D- februarja 1995 Marija LRtR,EME VCERAJ OB 12. Stoni, mperatura zraka 7,7 •ttb n !i’ ZraCni dak 1099,4 na pada, veter sever 5 km n6borni,iVlaga 98-odstotna, tem,Dt) aCno’ morje mirno, pinjeeratUra m°r)a 8’3 st°- Rn0n,STVA IN SMRTI L0n Ll SO SE: Rebecca derirnA- arco Santoro, Fe-gel0 , Lian, Sara Burba, An-n0 p. a.vtc, Caterina Roma-j^baPicci. gi0 pl®11 SO: 70-letni Gior-nia 7 'oerto, 74-letna Anto-atnbon, 60-letna Ines Corsini, 72-letni Domenico Steffe, 75-letni Ivo Azzano, 83-letna Emma Michlstaed-ter, 67-letni Gino Moschio-ni, 80-letna Antonia Creva-tin, 80-letna Speranza Carli, 91-letna Margherita Dragoni in 74-letni Giuliano D’Este. M sicZs°P7nU in Magdi So-e )& rodil sin Peter in v°ieniu predsedniku roiZl^ Ce!itita, novo- zdrnfr,- Pa Zeh mnogo atavja v življenju Združenje zasebnih kraških lastnikov Martinu in Vero-se]e pridružil s ^eter Zn,yeCn,mo staršema iskri111 ‘n Magdi Sosič mu pnf Cestitke, male-v?:, i6. Pa veliko sreče žlvl)enju želijo n,0 ,?rt za JoCeno Pravljanje jusarskega P enioženja ter odbori vaških komunel v tržaški pokrajini ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ZVEZA SLOVENSKA SLOVENSKIH PROSVETA KULTURNIH DRUŠTEV OAIV SLOVENSKE KULTURE POBUDI 5E PRIDRUŽUJEJO: ELA5BENA MATICA SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA DVOJEZIČNI ŠOLSKI CENTER V ŠPETRU IMedelja, Ig. februarja 1935, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu LEKARNE Od ponedeljka, 6., do nedelje, 12. februarja 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (tel. 364330), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Milje - Lungo-mare Venezia 3 (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Trg Valmaura 11, Trg Garibaldi 5, Milje -Lungomare Venezia 3. NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (tel. 368647). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 TELE VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. M PRIREDITVE GOS F. VENTURINI in KD F. Prešeren ob praznovanju DNEVA KULTURE, ki bo danes, 10. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu F. Prešeren v Boljuncu bo potekalo podeljevanje Častne diplome požrtvovalni učitelje! Ljubi Smotlakovi. Prisrčno vabljeni vsi učitelji in bivši kolegi. SKD GRAD vabi na PROSLAVO OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE, ki bo danes, 10. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih pri Banih z naslednjim programom: otvoritev razstave “Železo in kamen" umetnika Maria Sosiča, predavanje z diapoitivi o “Raznolikostih Snežnika", pod-predsenik PD Ilirske Bistrice Hinko Poročnik. Toplo vabljeni! SREDNJA SOLA F. LEVSTIK in vaške organizacije s Proseka - Kontovela vabijo danes, 10. t. m., ob 20.30 na PREŠERNOVO PROSLAVO, ki bo v Kulturnem domu na Proseku. Sodeluje dekliški zbor Devin, slavnostni govornik Aleksij Pregare. SKD PRIMOREC in osnovna Sola P. Tomažič iz Trebe vabita na prireditev ob PRAZNIKU SLOVENSKE KULTURE, ki bo v Ljudskem domu v Trebčah danes, 10. t. m., ob 20. uri. Vabljeni! ZDRUŽENJE STARSEV osnovne sole Prosek vabi jutri, 11. t.m., ob 18. uri v Kulturni dom Prosek na ogled igrice MESTNI GODCI. Izvaja mladinska skupina SKD Primorec. SKD TABOR in TK GALERIJA ob dnevu slovenske kulture jutri, 11. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah RUDOLF SAKSIDA. Odprtje razstave ob 10-letnici umetnikove smrti. Predstavitev Franko Vec-chiet. Predvajanje kratkega filma Rudolfa Sakside. Nastopata MPZ in ZPZ Tabor pod vodstvom Sveta Grgiča. KD VESNA vabi jutri, 11. t. m., ob 20.30 v Dom A. Sirka v Križu na KONCERT harmonikarskega ansambla “Synthesis 4“. Vodi prof. Claudio Furlan. SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) priredi ob prazniku slovenske kulture LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ. Jutri, 11. t. m. bo v Peterlinovi dvorani odprtje razstave in recital literarnih prispevkov ter razglasitev in nagrajevanje zmagovalcev. Začetek ob 18.30. in™Ve%kU’ pisateIiu ^geju Verču Preseri Za nagrado mu ?ei?Vega sklada in uspehov ^ nadalinHh Slavistično društvo Trst -Gorica -Videm OBVESTILO BRALCEM DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. SKD VIGRED prireja v nedeljo, 12. t. m., ob 18. uri v osnovni soli S.Gruden v Sempolaju PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE. Nastopata OPZ Vigred in mladinska skupina SKD Primorec - Trebče z igrico “Mestni godci". ZADRUGA KD Prosek -Kontovel in SD Primorje priredita v nedeljo, 12. t. m. v Kulturnem domu na Proseku ob 18. uri KONCERT MIX ORKESTRA S PEVCI. NastopjaCi bodo izvajali izvirne skladbe 3. festivala slovenske popevke v Trstu. Vabljeni! SLOVENSKA PROSVETA v Trstu vabi v ponedeljek, 13. t. m. na PREŠERNOVO PROSLAVO v Peterlinovi dvorani v Trstu. Razglasili bodo izid natečaja Mladike in podelili priznanja Mladi oder. Govorila bo prof. Bruna Pertot. Pri kulturnem programu bo sodeloval kvartet violin s klavirjem iz razreda prof. Jagode Kjuder Sole M. Kogoj. Začetek ob 20.30. KD LIPA s sodelovanjem bazovskega mladinskega krožka priredi KONCERT ob dnevu slovenske kulture v petek, 17. t. m., ob 20.30 v Bazovskem domu. Gostuje ZPZ I. Grbec iz Skednja. Vabljeni! KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom - Opčine. V torek, 14. t. m., ob 20. uri nas bo Magda Sturman s sliko in besedo popeljala Z AVTOBUSOM PO AVSTRALIJI. IZLETI SINDIKAT UPOKOJENCEV IZ KRIZA prireja v nedeljo, 5. marca za praznik žena izlet v Spilimbergo in ogled prSutarne v S. Daniele del Friuli. Vpisovanje d 26. t. m. - M. Turel, tel. St. 220266. KINO ARISTON - 17.45, 20.00, 22.15 »Vanya sulla 42. strada«, r. Louis Malle. EKCELSIOR - 17.30, 19.50, 22.15 »Rivelazioni«, i. Michael Douglas, Demi Moore. EXCELSIOR AZZURRA - 17.30,19.45, 22.00 »Sole in-gannatore«, r. Nikita Mi-chalkov. AMBASCIATORI 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Stargate«, i. Kurt Russell. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Omici-dio nel vuoto«, i. John Badham. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Time Cop - Indagine dal futuro«, i. Jean Claude Van Damme. NAZIONALE 3 - 10.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Came-rieri«, i. Paolo Villaggio, PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila; 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Edvard GLOBOKO ZGORAJ Kocbek ALJ VISOKO SPODAJ Režija: VLADIMIR JURC Danes, 10. februarja, ob 16. uri ABONMA RED H Združenje slovenskih športnih društev v Italiji sklicuje danes, 10. februarja 1995, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju 24. DEŽELNI REDNI OBČNI ZBOR DNEVNI RED: 1. Otvoritev Občnega zbora; 2. Izvolitev organov Občnega zbora; 3. Sprejetje nove članice; 4. Poročila; 5. Pozdravi in razprava; 6. Razno Dom Andrej Budal, Štandrež, Ul. Montello 9 Diego Abatantuono. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Kika«, r. Pedro Almodovar, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Signora di giorno, amante di notte«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.30, 19.50, 22.00 »Intervista con il vampiro«, i. Tom Cruise, prepovedan mladini pod 14. letom. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »Once Were VVarriors - Una volta erano guerrieri«, r. Lee Tamahori, i. Rena Owen. LUMIERE - 17.45, 20.00, 22.10 »Tom e Vi v«, i. Wil-liam Dafoe, Miranda Ri-chardson. □ OBVESTILA STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - krožek občine Dolina vabi vse tovariše in demokratične občane na KONGRES, ki bo jutri, 11. t. m., ob 19. uri v dvorani kulturnega društva F. Prešeren v Boljuncu. GLASBENA SOLA GODBE NA PIHALA IZ RIC- MANJ sporoča, da poteka na osnovni Soli v Ricmanjih predvpis za Šolsko leto 1995/96 in sicer: do 17. t. m. (izključene srede in sobote) od 16.30 do 19. ure v tečaje glasbene vzgoje za predšolske otroke in otroke od 6. leta dalje z individualnim poukom trobil, pihal, tolkal in komp.klavirja. SEKCIJA VZPI - ANPI Lonjer - Katinara, Kulturno društvo, KK Adria in Zadruga Lonjer - Katinara sklicujejo sestanek prebivalcev Lonjerja in Katinare, ki bo v sredo, 15. t. m., ob 20. uri v prostorih prosvetnega društva. Pogovorili se bomo o programu 50. obletnice napada na partizanski bunker. Svečanost pred spomenikom padlim bo v nedeljo, 26. marca, ob 15.30. SINDIKAT SPI-CGIL zahodni Kras vabi upokojenke in upokojence na PRAZNIK VČLANJEVANJA, ki bo v kriškem Ljudskem domu v petek, 17. t. m., ob 16.30. Sledila bo zakuska. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL organizira v soboto, 18.t.m., ob 17. uri v hotelu Sistiana PRAZNIK VČLANJEVANJA. Vabljeni. 3 SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - obvešča — elane, da so roki za vložitev prošenj za premestitve naslednji: prof. višjih Sol do lO.t.m.; osebje A.T.A. do 11. marca; — kandidate, ki so se prijavili k natečaju na osnovi izpitov in uradnih listin ( dne 22.2.1995), da je šolski skrbnik poslal vsem didaktičnim ravnateljstvom okrožnico v kateri jih vabi, da naj začasnim suplentom omogočijo udeležbo na natečaju; — profesorje nižjih in višjih Sol, da je do 28. t.m., Cas za predstavitev prošenj za vključitev v pokrajinske lestvice za opravljanje su-plenc v šolskih letih 1995/96, 96/97, 97/98. Obrazce za prošnje in informacije nudi tajništvo - tel. 370301. MALI OGLASI ISCEM priče prometne nesreče, ki se je pripetila dne 8. avgusta 1994, ob 15.50 na cesti Hotederscice proti Logatcu. Tel. na St. (067) 72733 od 15. do 17. ure (Milan Mesar). « ISCEM traktor v dobrem stanju,od 20 do 25 KM s prikolico, plugom in frezo. Telefon 53420 ob večernih, urah. ISCEM zazidljivo zemljišče. Tel. St. 370947. ISCEM zazidljivo zemljišče v Križu s pogledom na morje. Tel. St. 662023. SLUŽBO iSCe marljiv in vesten fant, star 21 let, vojaščine prost, z vozniškim dovoljenjem, srednješolsko izborazbo, dobrim zanjem slovenskega in italijanskega jezika, željan delati. Tel. St. 368230. MLADA žena, delovna, poštena, iSCe zaposlitev kot hišna pomoCnica ali otroška varuška. Tel. St. 229389. VISMA ARREDO SpA zaposli 23/30 letnega/no opremljevalca/ko- prodaljal-ca/ko s pisnim in govornim znanjem slovenščine in italijanščine z geometrsko ali podobno diplomo. Zaželje izkušnje s področja. Službovanje na sedežu, kraj Citta-della (PD). Odlični ekonomski pogoji in povračilo stroškov. Tel. St. (049) 5975200 ali (0336) 793053. PROFESORICA nudi privatne lekcije iz angleščine. Tel. St. 814550. STUDENT iz naravoslovnih ved nudi lekcije iz matematike in fizike za vse višje sole. Tel. St. 574931 -Moreno. NUDIM lekcije iz angleščine in slovenščine dijakom višjih srednjih Sol. Tel. St. 55293 v večernih urah. INSTRUIRAM italijanščino, grščino, latinšC-no, zgodovino in filozofijo v italijnskem jeziku. Tel. St. 229225 - Mirjam ali 396359 - Giuliana. PRODAM stare predmete ( kolesa od vozov, itd.) Tel. St. 228547. PRODAM po ugodni ceni skoraj novo pohištvo za opremo pisarne. Tel. 368633-4 od 10 do 17. ure. PRODAM pasje mladice husky, rjave barve z rodovnikom, cepljeni, brez Črevesnih zajedalcev, po ugodni ceni. Tel. St. (0481) 21417. MINI TERME v centru Trsta: fango, parafina, masaža, laser, ultra zvok, inter-feneni tok in drugih 34 terapij. Danes lahko preko KRUT-ove posvetovalnice. Pojasnila: KRUT, Ul. Cicerone 8, tel. St. 360072 od 9. do 12. ure ter od 14. do 17. ure, razen sobot. PODARIM crno/belega srčkanega psička , mesec in pol starega. Tel. St. 201238 -ura obedov. DO PUSTA ima odprto osmico Pernarčič Boris, Medja vas 7. H CESTITKE Danes na Božjem polju nas EGON 27 let slavi. SreCo in zdravje družina mu želi. PRISPEVKI V spomin na Štefanijo Callegari in Nevo Godnič daruje Danica Skerk (Sem-polaj 24) 30.000 lir za SKD Vigred. V spomin na Josipa Grudna daruje Ivo Grilanc -Nabrežina 200.000 lir za SKD Vigred. V spomin na Ivana -Miceta Malalana darujeta Karleto in Savica 25.000 lir za KD Primorec in 25.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Trebče. V spomin na pok. Davida Battigellija darujejo Milka, Zofka in marija Cernjava (Gabrovec) 30.000 lir za Skupnost družina Opčine. Družina Smotlak daruje 50.000 lir in družina Zerial daruje 50.000 za Skupnost družina Opčine. V spomin na mamo daruje Rozeta Poberaj 50.000 lir za VZS-CEO »Mitja Cuk«. Angelo Kralj z družino daruje 40.000 lir za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah in 20.000 lir za godbeno društvo Viktor Parma. Ob priliki Mirkovega rojstva darujejo Karlo, Magda in Neva 100.000 lir za VZS-CEO »Mitja Cuk«. t V 86. letu starosti je odšel v večnost nas ljubljeni Edvard Guštin Pogreb bo jutri, 11. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na repentabrsko pokopališče. Žalostno vest sporočajo žena Ema, hčerka Neda z Darijem, sin Edi s Soniu, vnuki Nataša, David, Valentina in Peter Col, 10.2.1995 (Pogrebno podjetje Zimolo) t Po kratki bolezni nas je zapustila naša draga Ines Corsini Pogreb bo jutri, 11. t.m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice -Ul. Pleta v dolinsko cerkev. Žalostno vest sporočajo brat Edi in ljubljeni nečaki Marina, Andrea ter Donatella z družino Kraglje, 10.2.1995 (Pogrebno podjetje Zimolo) SOVODNJE / NOCOJ PREDSTAVITEV Knjiga o taboru »Sovodnje ’93« V njej gradivo z dveh razsikovalnih taborov Drevi ob 20.30 bodo v Kulturnem domu v Sovo dnj ah predstavili publikacijo Tabor “Sovo dnj e 93”. Čeprav je v naslovu omenjeno leto 1993, so v njej zaobjeti rezultati dveh raziskovalnih taborov, saj so Sovodnje edini kraj, ki so ga mladi raziskovalci iz Trsta in Gorice obiskali dvakrat: prvič leta 1985 nato pa še leta 1993). O prvem taboru ni izšla namreč nobena brošura, zato so nekaj let pozneje pri kulturnem društvu Sovodnje izrazili željo, da bi se tabor ponovno vrnil v občino Sovodnje in da bi zbrane podatke objavili. V publikaciji so seveda obravnavane tudi ostale vasi v občini. Glede na količino ma- TABOR «SO VODNJE 93» teriala, ki so ga nabrali na obeh taborih in na število fotografij ter dokumentov je Tabor “Sovodnje 93” po obsegu prava knjiga, saj šteje skoraj tristo strani. Izdajatelja sta Društvo mladih raziskovalcev iz Trsta in Gorice in Narodna in študijska knjižnica-odsek za zgodovino s sodelovanjem kulturnega društva Sovodnje. Publikacijo sta finančno podprli Zadružna kreditna banka Sovodnje in domača občinska uprava. Nocojšnjo predstavitev prireja kulturno društvo Sovodnje v okviru prireditev ob Dnevu slovenske kulture. V sredo, 15. februarja, pa napovedujejo predstavitev brošure Marka Wal-tritscha o tiskani besedi na Goriškem. Novinar bo podal tudi krajši zgodovinski pregled Sovodenj. Na obeh večerih bodo sodelovali gojenci Glasbene matice - šole Emil Komel. AF PREMIERA / V KINU VITTORIA REŽISER IN IGRALCI Film »Camerieri« V kinu Vittoria bodo nocoj v „prisotnosti režiserja Leoneja Pompuc-cija, scenaristov in nekaterih igralcev premiersko predvajali film »Camerieri«. Predvajanje filma, ki je pravkar prišel v kinodvorane in takoj požel zelo laskave ocene kritikov in gledalcev, prirejata filmsko združenje Ser-gio Amidei in uprava kinodvorane Vittoria v sodelovanju z goriško občino. Film bodo vrteli nocoj ob 20.30. Po predvajanju bo srečanje z ustvarjalci, na katerem bodo sodelovali režiser Leone Pompucci, scenarista Filippo Picchi in Paolo Rossi ter igralca Marco Messeri in Antonello Fassa-ri, ki sta gotovo dobro znana zlasti mlajšim televizijskim gledalcem zaradi sodelovanja pri uspešnem satiričnem programu “Avanzi". Messeri se je ukvarjal z arhitektonskimi grozota- mi po Italiji, Fassari pa je upodabljal celo galerijo likov. Sicer pa nastopajo v Pompuccijevem filmu tudi slavni igralci, kot so Paolo Villaggio, Diego Abatantuono in Ciccio Ingrassia. “Camerieri” je grenka satira na račun italijanske države, ki jo v filmu ponazarja restavracija Odeon. Ta gostilniški objekt je tik pred zaprtjem, saj ga novi gospodar namerava preurediti v druge namene. Toda natakarji in kuharji nočejo izgubiti delovnega mesta in tako se jim ponudi zadnja možnost: pripraviti in servirati brezhibno kosilo za zlato obletnico poroke novega lastnika. Med obedom se bo seveda dogajalo vse mogoče, ker vladajo med osebjem restavracije Odeon-Italije tudi v trenutku največje krize samo prepiri in notranji razkoli... VRH / OBČNI ZBOR DRUŠTVA DANICA S pristopom mladih nov elan za kulturo Okrepljeni društveni odbor bo skušal obnoviti v zadnjem času nekoliko šibko delovanje Občnega zbora so se udeležili številni zlasti mladi Vrhovci (foto Studio Reportage) Vrhovci so zaupali petnajstčlanskemu odboru nalogo, naj odslej z večjo organiziranostjo skrbi za domače kulturno življenje, ki naj se odvija v kulturno-športnem centru. To so storili na občnem zboru društva Danica v ponedeljek zvečer. Udeležilo se ga je res veliko domačinov, ki so s svojo prisotnostjo potrdili, da želijo pospešeno kulturno in rekreacijsko delovanje. Povedati velja, da je dejavnost društva Danica nekaj let bila omejena na športno-rekreacijsko področje. Le občasno so namreč pripravili kakšno kulturno prireditev. Po nekaj letih takšnega stanja so člani spoznali, da je treba društvu zagotoviti trajnejše oblike dejavnosti in to tudi v znak spoštovanja do vseh vaščanov, ki so veliko svojega prostega časa namenili za brezplačno gradnjo centra. 2e ob koncu lanskega leta so se prvič sestali, da bi preverili pripravljenost nekaterih mlajših vaščanov, da bi si prevzeli odgovornosti pri vodenju društva. Srečevanje in sestankovanje je očitno rodilo sadove, ki so privedli do sklica občnega zbora, na katerem so Boris Fran-dolič, Darin Devetak, Gianluca Berlot in Damjan Vizentin orisali glavne smernice dela. Podcrtali so, da Vrh potrebuje večjo kulturno dejavnost, ki naj bi obogatila športni odsek oziroma skupino balinarjev, ki sta v zadnjih letih označevali dejavnost centra. Povedali so, da želijo povabiti k sodelovanju vse, ki jim je kulturno življenje v vasi pri srcu, sami pa se bodo potrudili, da bodo prisluhnili željam in sugestijam vseh. Leopold Devetak je v imenu zadruge, ki upravlja center, pohvalil prizadevanje skupine mladih sovaščanov in jim položil na srce skrb, naj delo poteka v slogi in ob prizadevanju za skupno dobro. V imenu Zveze slovenskih kulturnih društev in SKGZ je Rudi Pavšič pohvalil pobudo mladih Vrhovcev, ki so spoznali za potrebno, da je treba Danici vrniti nekdanje kulturne vsebine. Predlagal je, naj novi odbor sestavi okvirni načrt dela in naj ga uresniči tudi ob pomoči ZSKD. Potrebno je tudi, da se KD Danica poveže s sorodnimi društvi v občini oziroma s skupinami na Doberdobskem. Petnajstčlanski odbor, ki bo odslej vodil kulturno društvo Danica, sestavljajo: Boris Frandolič, Darin, Gabrielo, Ustili, Nerina, Ksenja, Vesna, Kristina in Viljena Devetak, Damjan Vizentin, Gianluca Berlot, Zdenka Cemic, Bogdan Grilj, Orlando Murenec in Marko Cotič. NOVICE GLASBA / PRIREDITEV KŠD KREMENJAK KINO ni RAZSTAVE Velik uspeh gostovanja ljubljanskega gledališča Mestno gledališče ljubljansko je v torek v okviru abonmajske sezone SSG v Gorici uprizorilo komedijo Marca Camolettija “Pridi gola na večerjo”, potem ko je nastop 17. januarja odpadel zaradi bolezni v ansamblu. Predstava v režiji Zvoneta Šedlbauerja je nadvse zabavna in je goriškim gledalcem ponovno ponudila sproščen večer smeha in prijetnega počutja. Omembe vredno je, da si je predstavo spet ogledalo precej gledalcev, ki so jo že videli januarja, kar dokazuje privlačnost te francoske komedije v postavitvi ljubljanskih gledališčnikov, ki velja za največjo lansko gledališko uspešnico v Sloveniji. Naslednja predstava v abonmaju SSG v Gorici bo JurCiCev “Deseti brat”. Na sporedu bo v ponedeljek, 20. in torek, 21. marca. Akademsko leto Inštituta za družbeno in versko zgodovino Goriški Inštitut za družbeno in versko zgodovino bo danes ob 18. uri v sejni dvorani na Pokrajini odprl svoje akademsko leto 1995. Na slovesnem srečanju bo uvodno predavanje na temo Katoliška reforma in arhitektura imela prof. Maria Antonietta Crippa z milanske Politehnike. Se pred tem bo predsednik instituta prof. Cesare Scalon predstavil program delovanja za leto 1995. Posvet o poslih z Brazilijo Družba SEED, ki promovira goriški center BIG za razvoj podjetništva, prireja danes ob 17. uri v sejni dvorani na avtoportu posvet o možnostih gospodarskega sodelovanja z Brazilijo in nasploh Južno Ameriko. Nova kaseta Adria kvinteta Na koncertu v nedeljo v Gorici tudi Vanko in Tonco in čarodej Viky Športno in kulturno društvo Kremenjak v Jamljah je po nastanku med mlajšimi. Kljub temu si vztrajno in, treba je reci, tudi uspešno prizadeva za uresničevanje začrtanega programa, pa Čeprav razpolaga s skromnimi sredstvi in nima primernih prostorov za delovanje. Ob pomembnejših priložnostih prireja proslave in družabnosti, množične športne manifestacije, pohode itd. Tako so prejšnjo soboto pri Metinih priredili tudi Prešernovo proslavo. Veliko pozornost pri društvu namenjajo prirejanju tečajev igranja na diatonično harmoniko, za kar je v kraju precejšnje zanimanje. Tečaje (pravkar je v teku vpisovanje novih tečajnikov, bodisi začetnikov kot takih, ki bi znanje radi izpopolnili) vodi Zoran Lupine, ki je kakor znano pravi mojster na tem instrumentu. Rezultat dobrega sodelovanja je tudi glasbeno srečanje, ki bo v nedeljo, 12. t.m., ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Društvo Kremenjak namreč vabi na koncert -srečanje z ansamblom Adria kvintet z Opčin in na predstavitev prve kasete tega ansambla narodnozabavne glasbe “Pri nas doma”. Glasbeno srečanje bosta popestrili Vanka in Tonca ter mednarodno uveljavljeni Čarodej Viky. Vstopnice za napovedani koncert so na razpolago pri odbornikih društva. Interesentom priporočajo, da si jih nabavijo čimprej. GORICA VITTORIA 20.30 premiera filma »Camerieri«. Sledi srečanje z avtorji. Navzoči bodo režiser Leone Pompucci, scenarista Filippo Picchi in Paolo Rossi, igralca Marco Messeri in Antonello Fassari. Prireja združenje S. Amidei. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.30-19.45-22.00 »Rivelazioni«. Igrata Michael Douglas in Demy Moore. TR2JC COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Once were vvarriors (Una volta erano guerrieri)«. Rež. Lee Ta-mahori. Igra Rena Owen. Prep. ml. pod 14. letom. 3 ŠOLSKE VESTI DIDAKTIČNI RAVNATELJSTVI ZA SLOVENSKE OSNOVNE SOLE v Gorici in Doberdobu obveščata, da začenjajo danes, 10. februarja, sprejemati vpise otrok v otroške vrtce in prve razrede osnovnih šol za šolsko leto 1995/96. Rok za dokončne vpise poteCe 28. februarja. V GALERIJI KINA VITTORIA na Travniku je do 21. februarja postavljena razstava likovnih del in inštalacij »...Kaj ni bilo jutri?«, ki jo prireja krožek Exit. Razstavljajo Giuseppe De Cesco, Odinea Parnici, Grupa Topolove, Giovanna Torresin in Giorgio Vazza. Ogled po umiku fimskih predstav. V KNJIŽNICI DAMIR FEIGEL je do 17. februarja odprta razstava o življenju in delu Ivana Trinka. Urnik ogleda je ob delavnikih med 10. in 12. uro ter od 13. do 17. ure. Ogled za šole po predhodnem dogovom. V KULTURNEM DOMU V GORICI je postavljena razstava slik in skulptur Rada Jagodica iz Trsta. Razstava je na ogled do nedelje, 12. februarja, vsak delavnik od 9. do 12. ure in v večernih urah med kulturnimi prireditvami. V GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE na Travniku je postavljena razstava fotografa Paula D. Redferna. Ogled do konca tedna po urniku knjigarne. m PRIREPj^ RAJONSKI SVET PEVMO, OSLAVJElNi’i MAVER in Združen “Cuore amico” vabit občane na srečanje noc ob 20.30 na šoli v PevU” Kardiolog dr. Chiozza spregovoril o teoreticn praktičnih tečajih oži Ijanja pri srenih napad' '• SKD HRAST vabi ob 20.15 v župnijsko dvorano v Doberdobu na 8 štovanje dramskega ° seka PD Standrež s koin dijo “Kandidiraj, le kan diraj”, v režiji EnU Aberška. SKPD F.B. SEDEJ J” ŽUPNIJA sv. Florijana »' Marije Pomočnice p1*®) ta proslavo dneva kultih Ob 150-letnici rojstva ^ mona Gregorčiča nocoj u 20.30 v Sedejevem dom v Steverjanu. SD SOVODNJE primi3' 25. trn., tradicionalno Pu^ štovanje v Kulturnem d® mu v Sovodnjah. Vabi so na razpolago pr' ' Marsonu, Davorinu P®.1 conu, Igorju Petejanu i LuCotu Fajtu. t7 KD BRISKI GRIČ STEVERJANA vabi n® pustovanje z večerjo, bo 18. februarja v dom na Bukovju. Vpisuje) Maja Humar (tel. 884187)’ Tamara Mizerit (88411* in Emanuela Jureti (81163). DRUŠTVO SLOVANSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja pustovanje 25. februarja v gostišču Al Fogolar v Galba do 15. t.m. , KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENCEV V ITALlfi (2. knjiga - Goriška pokrajina) bodo predstavili v Četrtek, 23. februarja, 0 20.30 v mali dvorani Km-tumega doma v Gorici. ~3 OBVESmA SKD KREMENJAK # JAMELJ obvešča, da vp> sujejo v začetniški in izp° polnjevalni tečaj igranja na diatonično harmonikrn Informacije pri odbomikm ah po tel. (0481) 419952 ali 42024 afi 81113. SPD GORICA obvešča, da se v nedeljo zaklju®' tečaj smučanja na Neve) skem sedlu. Avtobus b° vozil po običajnem redu (ob 7. uri s Korna, nat° skozi Standrež in S° vodnje). E3 čestitke 2e 2. svečko bo ugasel* naš BORIS. Da bi zrasel* pridnega fantka in m vedno vesel in nasmej3111 mu žehjo mama Beti, ta tič Claudio, nona, P13^ na in vsi, ki ga imajo rad1’ LEKARNE DEŽURNA LEKARN V GORICI MARZINI, C. Italia 88-tel. 531443 T * DEŽURNA LEKARN^ V TRŽIČU OBČINSKA 2, UL Mam lio 14/B, tel. 480405. POGREB! Danes ob 9.30 Silvl Glede por. Širok iz SP 0 ■ ne bolnišnice v cerkev p sv. Ani in na gl3vn. pokopališče, ob 1L u Luciano Leghissa iz spms' ne bolnišnice na glavi pokopališče. —-igOgjCA / NETRADICIONALNA PRIREDITEV NA POBUDO ZSKD IN ZSKP Radostna in kvalitetna proslava dneva kulture Mladostna svežina v govoru in gledališkem recitalu Proslava v G ^686™1 , iva v Gorici ie v : dvnrV6Cer Privabili Uia i3110 kulturnega število lju Sb lVsem mladih, ki niuastoPanju sovi život, zaCutili svežine ktiH n°st umetnosti mla jj16 ustvarjalnc Za ,sm generacij. Sle kulfnrraeV0kfiazn0Va Sir«, tere "uemosti, ki ni aJ °,z^a in utesr Sn]Pak univerzalne ^Sna, neome Sfcie ie c za^ue vemo, kake dil.^a®kamuas Nas Cas je pra zmeda, 1 USl m ovira, da m bistva stvari in: VB!a,m° golemu v: stvo^v umetnost je h nas iz tege 3 Zivlieniskeg”, no, V mtimnost, v nostan,e sebe in v 1 To je bilo osnovno sporočilo recitala, ki so ga pod vodstvom mladega ljubljanskega režiserja Branka Završana pripravili igralci Gledališke Sole Gorica Martina Baldan, Katja Gaeta, Luiza Gergo-let, Sara Hoban, Boris Pernarčič, Elizabeta Tomšič, Marko TomsiC in igralci Odra 90 Matej Klanjšček, Tamara Kosič, Katja Sfiligoj. Organizatorji, Zveza slovenskih kulturnih društev in Zveza slovenske katoliške prosvete so koncept in iz- vedbo v celoti prepustili mladim amaterjem, ki so svojo vlogo dobro izpeljali. Predstava je slonela na mimiki in glasbi, ki sta se prepletali s poezijo. K uspehu prireditve so seveda prispevali tudi scenograf Herman Kosič, kostumograf Igor Pahor in Živa Pahor, ki je oblikovala gledališki list. Ce k temu dodamo, da je bil slavnostni govornik profesor Aleš Doktoric, lahko trdimo, da je bila letošnja proslava sad izključno mladih misli in novega načina oblikovanja dneva kulture, ki ni nic manj kvalitetno in slavnostno samo zato, ker ni tradicionalno. Nasprotno, sodec po odzivu občinstva, ki je nastopajoče večkrat nagradilo z aplavzom, je prireditev “vžgala”, ker se je izognila turobnosti in resnosti običajnih zamejskih proslav, ko samo tarnamo nad krivicami in težavami, pozabljamo pa, da je kultura nekaj lepega, življenjskega, univerzalnega, večnega, nekaj, kar je vredno proslavljati z radostnim srcem in bleščečimi oCmi. Mladi igralci so v tem uspeli, Čeprav so se izkazali tudi v manj veselih prehodih življenjskega kroga (zelo lepa je bila scena dveh “stark”, ki na koncu kroga nimata veC moči, da bi pihnili v balonček življenja). Skratka, proslava je dokazala našo življenjskost in izpostavila smisel umetnosti ter kulture, kot se odraža pri mlajši generaciji. V to spada tudi profesor Aleš Doktoric, ki se je v svojem govoru osredotočil na vprašanje vključevanja nase manjšine v SirSi prostor, kar ne pomeni izgube lastne identitete. Skrbeti moramo za naš jezik, ga ohranjati in razvijati in to tako, da ga uveljavljamo tudi v vsakdanjem življenju. Truditi se moramo, da postanemo zanimivi za naše sosede, zato je potrebna integracija, kajti brez te je komuniciranje zaman. Kljub vsem pritiskom smo pa lahko sreCni, je zaključil profesor Doktoric, da “lahko Črpamo iz italijanskega in slovenskega kulturnega bazena, da lahko spoštujemo Prešernovo izročilo: Žive naj vsi narodi in ne vrag le sosed bo mejak. Ce naj bomo na slovenstvo ponosni mora biti slovenstvo kvaliteta.” AF Na slikah (Fotostudio Reportage): prof. Aleš Doktoric in prizor iz nastopa Gledališke šole Gorica in Odra 90 PROMET / ZANIMIV PREIZKUS "LEGAMBIENTE Se vam kam mudi? Nikar z avtomobilom! Po mestu sta kolo in motorček dvakrat hitrejša kot avto, ki zaostaja celo za avtobusom Start zanimivega tekmovanja med štirimi vozili po mestu (foto Studio Reportage) Živite v severnem delu mesta in se vam mudi na vlak? Nikar z avtomobilom, prosim! Gotovo bi zamudili vlak, saj bi za prevoz do železniške postaje porabili natanko dvakrat več Časa kot z motornim kolesom ali pa tudi s kolesom, ki za motorčkom zaostaja le za pičlo minuto. Čeprav se bo to najbrž zdelo Čudno kakemu razvajenemu meSCanu, ki še Cez cesto ne more, ne da bi sedel v avtomobil, je včerajšnja “dirka za Zelvjo trofejo”, ki jo je priredila “Legam-biente” ob postanku zelenega vlaka v Gorici, dokazala prav to: v mestu, tudi v Gorici, je avtomobil najpocasneješe prevozno sredstvo in daleč zaostaja za kolesom ali motornim kolesom. Preizkus so izvedli na relaciji Trg Medaglie d’Oro - železniška postaja. Pomerili so se odgovorni za zeleni vlak Vi-tale Marongiu na kolesu, biolog zelenega vlaka Alberto Bargossi na 50-ku-biCnem motorčku Aprilia Amigo, podpredsednik goriškega krožka “Le-gambiente” Pier Paolo Merluzzi na avtomobilu in deželna predstavnica iste zveze bene Bellavite, ki je stopila na avtobus proge štev. 1. Tekmovalci so morali opraviti dva postanka (zgolj dotika, da ne bi to pogojevalo izida) pri glavni pošti in pred Županstvom). Start so dali ob 12:07, ko je na trg pripeljal avtobus proge štev. 1. 2e dvanajst minut kasneje, ob 12:19 je motorček pripeljal do cilja na 3. peronu železniške postaje, kjer stoji zeleni vlak. Le minuto kasneje je pripeljal tudi kolesar. Potem je bilo treba kar precej čakati. Ob 12:30, torej še pred avtomobilistom, je prišla na cilj tekmovalka, ki se je poslužila mestnega avtobusa, kot zadnji pa je pripeljal minuto kasneje av- tomobilist. Potreboval je celih 24 minut in tako zasluženo osvojil “Zelvjo trofejo” za počasnost. Namen tega zabavnega preizkusa, pojasnjujejo odgovorni pri “Legam-biente”, je bil dokazati Goričanom, da avtomobil ni le najbolj onesnažujoče in hrupno prevozno sredstvo, temveč tudi najpočasnejše. Manifestacije povezane s postankom zelenega vlaka v Gorici se nadaljujejo. Včeraj so si zanimive razstave na vlaku ogledale tudi šolske skupine iz Solkana in Nove Gorice. Danes bodo tehniki, ki že nekaj dni merijo zračno in akustično onesnaževanje v raznih mestnih predelih, opravili tudi skok Cez mejo. Z meritvami v Novi Gorici želijo izpričati potrebo po sodelovanju tudi na področju preprečevanja onesnaževanja, saj zastrupljen zrak gotovo ne pozna meja. SINDIKATI Predsednik Bravo naj se umakne 2 Informesta FINANCARSKA ŠOLA / V ČASOPISNI ANKETI MANJ KOT PETINA GLASOV ZA NOVICE Goričani je nočejo na letališču toda župan vzhaja pri svojem Forza Italia kljub javnemu mnenju neomajno veruje v vojašnico Velika večina Goričanov noče velikanske vojašnice za šolanje finančnih stražnikov na goriškem letališču. Ta podatek, ki ga je na osnovi raziskave družbe SWG te dni že javil sen.r Darko Bratina (popolne rezultate bodo najbrž objavili jutri), je potrdil tudi neformalni referendum, ki ga je izvedel med svojimi bralci dnevnik “H piccolo”. Čeprav ne slonijo na znastveni metodi, so rezultati zanimivi in se glede bendov javnega mnenja precej ujemajo z anticipacijami ankete SWG. Pri Časopisnem “referendumu” je sodelolovalo 2.813 volilcev, kar je približno desetina goriškega volilnega telesa. Od teh se je za gradnjo na letališču izreklo 562, za lokacijo financarske šole v kaki opuščeni vojašnici pa kar 1.942 ljudi. Časopisni referendum je dopuščal izbiro samo med tema moznostima, kot da bi bilo samoumevno, da sprejemajo Goričani financarkso solo kot nekaj pozitivnega, pri Čemer je vprašljiva le lokacija. Da ni tako, dokazuje po- datek, da so prejeli 123 glasovnic, ki so jih ljudje sami popravili in se izrekli vsekakor proti financarski šoli neglede na lokacijo. Na nasprotnem bregu, za financarsko šolo kjerkoli v Gorici, so se izrekli le bije. Čeprav so ti podatki kljub neznanstveni metodi pokazatelj razširjenega nasprotovanja gradnji na letališču, gresta župan Valenti in Forza Italia svojo pot. Včeraj smo namreC prejeli dvoje tiskovnih poročil, iz katerih izhaja, da niso niti za vejico spremenili dosedanjih stališč. Zaradi spodobnosti so tokrat zamolčali le običajni reben, Ces da so se Goričani z izvolitvijo Valen-tija, ki je v programu imel tudi financarsko šolo, implicitno izrekli za gradnjo na letališču. Sedanji podatki jasno kažejo, koliko veljajo take propagandne izjave. V svoji izjavi za tisk Zupan Valenti sporoča, da se je srečal z vodstvom “Aero club Giuliano”, ki sta ga zastopala predsednik Sergio Vi-scovich in podpredsednik Mario Gialanella. Soglasno naj bi ugotovili, da gradnja financarske šole ne bi okrnila delovanja aerokluba. Predstavnika le-tega sta sicer izrekla nekaj bojazni glede možnih sprememb naCrta za vojašnico in glede financiranj. Z gradnjo vojašnice bi morali namreC realizirati novo pristajalno stezo in druge letališke objekte, toda denarja za to še ni, čeprav je bil obljubljen. Zato se je obljubam pridružila tudi Zupanova, da se bo zavzel za to, da bi nove letališke objekte zgradili sočasno z vojašnico. Predlagal bo tudi, naj bi letališče upravljal nov konzorcij, pri katerem bi sodelovala tudi občina. Pokrajinsko vodstvo Forza Italia v svojem komunikeju izreka vso podporo županu, obenem pa svari Goričane, naj ne nasprotujejo gradnji na letališču, sicer bodo priložnost zagrabili drugi. VidemCani naj bi se z izjavami predsednika Pokrajine Pelizza ze ponujali, kar je po mnenju FI dokaz, da prinaša fi-nancarska šola denar in blagostanje. Koncert iz sezone Lipizer V Fogarjevem avditoriju bo nocoj v sporedu sezone Lipizer ob 20.30 koncert dua Ancillotti - Masi (flavta-klavir). Med odmorom bodo podariti violino Kitajcu Zhaou Yang Linu kot priznanje mlademu talentu, ki je prereven, da bi si lahko privoščil svojo violino. Skupščina Zelene liste Goriška Zelena tista sklicuje nocoj ob 20.30 odprto skupščino na sedežu v Ul. Formica 3. Govorili bodo tudi o nevarnosti gradnje financarske šole na letališču. Umrla štiri dni po nesreči V Vidmu je predsinoci za posledicami prometne nesreče umrla 4 7-letna Giovanna Bardus iz Spetra ob SoCi, žena predsednika tamkajšnjega ribiškega krožka Giancarla Cecchina. V soboto jo je v Reman-zaccu med prečkanjem ceste po družabni večerji ribiških društev povozil avtomobil. ŠKD KREMENJAK IN ANSAMBEL ADRIA KVINTET VABITA na koncert s predstavitvijo nove kasete: »Pri nas doma« 12. 02. 1995, Ob 18.00 V GORIŠKI KULTURNI DOM Za veselo vzdušje, bosta poskrbeli znani humoristki »VAN K A IN TONGA« ter mednarodni priznan čarovnik »VIKV« POHITITE, DA PROSTORA NE IZGUBITE! DEŽELA Petek, 10. februarja 1995 LJUBLJANA / NESPODOBNO KREGANJE V PREŠERNOVEM DOMU Kdo je prazvaprav med obema »fašist«? Boris Gombač se je sprl z Zmagom Jelinčičem Ljubljanski dnevnik Slovenske novice je vCeraj z velikim poudarkom na prvi strani objavil poročilo o kreganju na sprejemu po Prešernovi proslavi v Cankarjevem domu med dr. Borisom Gombačem iz Ricmanj in predsednikom SNS Zmagom Jelinčičem. Kreganje je doseglo višek, ko je slovenski poslanec prijel za kravato »predstavnika zamejskih Slovencem«, kot Gombača označuje omenjeni časopis. Ob vprašanju, koga je pravzaprav Boris Gombač v Ljubljani predstavljal in kdo ga je tja povabil, se nam zdi prav, da so tudi naši bralci seznanjeni s pisanjem ljubljanskega dnevnika. Ljubljana, 8. februarja Ko se je včerajšnji uradni del letošnje osrednje, po mnenju mnogih pa tudi precej klavrne proslave slovenskega kulturnega praznika v Cankarjevem domu že konCal in so se navzoči ugledniki že lotili hrane in pijaCe, sta za dodatno odmeven »dogodek v dogodku« poskrbela predsednik SNS in poslanec Zmago Jelinčič ter predstavnik tretje slovenske (manjšinske) organizacije v italijanskem zamejstvu, predsednik Slovenske gospodarske prosvetne skupnosti Boris Gombač. Najprej je kazalo, da gre le za nedolžen in ob takšnih priložnostih tudi povsem običajen klepet: politika sta namreč drug drugemu »le« pojasnjevala svoja (sicer nasprotujoča si) stališča do manjšinske problematike oziroma do razmerja med matično državo in zamejstvom. Ostra beseda pa je kmalu dala še ostrejšo besedo. Končalo se je s prerivanjem in s tem, da je parlamentarec Jelinčič predstavnika slovenske manjšine. GombaCa vlekel za kravato in od njega glasno zahteval, naj se mu takoj opraviči. Boris Gombač je danes v eksluzivni izjavi za Slovenske novice dejal: »Kaj naj si zdaj mislim o Jelinčiču? Nikoli po letu 1948 se ni zgodilo, da bi predstavnik matične slovenske oblasti (fizično) napadel predstavnika Slovencev v zamejstvu. Jelinčič je nedvomno inteligenten poslanec, a je hkrati tudi nekoliko pretirano nasilen, pa tudi obvladovati se ne zna.« Udeleženci kulturne proslave v ljubljanskem Cankarjevem domu, ki so bili neposredne priče, so pozneje povedali, da so se - ko se je pogovor med Jelinčičem in Gombačem s povišanjem tonov začel približevati vrelišču - raje previdnostno oddaljili. ZaCelo se je z Jelinčičevim očitkom Gombaču, Ceš da deluje proti slovenskim interesom, da ima fašistične odvetnike in da pomaga italijanskim fašistom, ki si hočejo prilastiti slovensko Istro. GombaC pa je pohitel in v zameno Jelinčiča spomnil na njegovo zavzemanje za to, da bi meja s Hrvaško potekala po reki Mirni: »V Italiji ni fašizma, v Italiji je demokracija. Fašist si kvečjemu ti.« To je bilo očitno za Jelinčiča preveC: GombaCa je zgrabil za kravato, ga zaCel zanjo vleci in od njega zahtevati takojšnje opravičilo. Po Jelinčičevih besedah je GombaC potem menda »kmalu« spoznal, da je storil nedopustno napako, za to naj bi se sogovorniku tudi nadvse ponižno opravičil. Predsednik zamejskih liberalnih demokratov zatrjuje povsem nasprotno: sploh se mu ni opravičil. Saj se mu navsezadnje niti ni imel za kaj, dodaja: »On je mene besedno napadel, on mi je pri tem očital, da smo v SGPS slovenski odpadniki, da smo fašisti, da prejemamo informacije in podporo iz Ljubljane (baje od Janeza Janše in še koga). S tem, ko me je nazadnje zaCel še vleci za kravato, je samo pokazal, kakšen prenapetež je. Mnoge očitno moti, o tem ne dvomim, da se v SGPS zavzemamo za znotraj manjšinske volitve. Demokratično izvoljeni predstavniki manjšinske skupnosti bi končno lahko imeli vpogled v vso dejavnost, ki je povezana z našo problematiko. Ne bi pa imeli nadzora nad kulturnimi ustano vami v zamejstvi)’ lahko bi tudi raziskali’ kaj vse se je delalo v preteklosti.« GombaC je za kone® povedal, da se je Prl odhodu iz Cankarjeve- ga doma (očividci pra' vij o, da si je pri tem v2' trajno popravljal ovra-nik) od Jelinčiča, sicer od daleC, celo poslovil-Poznata se že dolg0, prav, zato do hujše zamere tudi ni moglo prl ti. Ja, ja, malo j6 manjkalo. Zasebna in politična zamera, Pa prav v slovenskem kulturnem hramu in na Prešernov dan in, se huje, celo med slovenskim parlamentom in našimi manjšinci v zamejstvu. To bi bilo res preveC. Tako pa: konec dober, vse dobro. Jadran Vatovec Glava včerajšnjih Slovenskih novic z naslovom o kreganju na sprejemu po Prešernovi proslavi REZULTATI LITERARNEGA NATEČAJA MLADIKE Izbrani najboljši pisci TRST - Komisija 23. literarnega natečaja Mladike iz Trsta se je sestala dne 8. februarja in pregledala 106 prispevkov v prozi in poeziji, ki so prišli iz zamejstva, Slovenije in zdomstva. Ugotovila je, da lahko podeli vse razpisane nagrade, in sicer tri za prozo in tri za poezijo, poleg tega pa je priporočila nekaj del v odkup in natis. PROZA Prvo nagrado je dobilo delo »Postaja pesek«, ki je prišlo pod psevdonimom »Peščeno«. V prispevku je močno podano doživetje avstralskega okolja v naravnem in Človeškem scenariju, v vešCem in slikovitim jeziku. Avtorica je Katarina Mahnič iz Melbourna v Avstraliji. Drugo nagrado je dobilo delo »Nu-merus clausus«, ki je prispelo pod psevdonimom »Osnutek«. Avtor je podal s spretno kompozicijo in elegantnim jezikom motiv iz pokomunistične Slovenije, ki navezuje na nove odnose med ljudmi različnih narodov. Avtor je Andrej Arko iz Brestovice pri Komnu. Tretjo nagrado prejme delo z naslovom »Božične razglednice s Floride«, ki so prispele pod psevdonimom »MAI«. Avtorica je izrazila v kultiviranem jeziku predbožično razpoloženje na bogati Floridi sredi hrupnega ameriškega vrveža, ki ga ona dojema iz izbrane etične distance. Avtorica je Irma M. Ožbalt iz Kanade. POEZIJA Prvo nagrado prejme ciklus pesmi »Bezgov cvet«, ki je prispel pod psev- donimom »Pegaz«. Avtor je podal z veliko tenkočutnostjo vrsto razpoloženj s finim Človeškim in kozmičnim občutjem in to izraženo v urbani pesniški meri. Avtor je Željko Perovič iz Šoštanja. Drugo nagrado prejme ciklus pesmi »Sonce odhaja«, ki je prispel pod psevdonimom »MJZ«. Iz širšega ciklusa izstopa vrsta pesmi, ki s pretresljivim občutjem izražajo tragedijo urbanizacije, ki jemlje nekdanji obraz ljubljeni Dolenjski. Iz pesmi diha moderno tragično občutje človeka, ki doživlja okrog sebe ekološko katastrofo. Avtorica je Mihaela Jarc Zajc iz Višnje gore. Tretjo nagrado je prejel ciklus pesmi, Id je prispel pod psevdonimom »Marko Medved«. Pesnik izraža v strastnem jobov-skem razgovarjanju z Bogom med molitvijo in kletvijo v sicer bolj abstraktnem jeziku prestresljiva občutja v zvezi s smislom življenja in sveta. Avtor je Branko Miklavc iz Vrha nad Zelimljami pri Ljubljani. Komisija priporoča za objavo še naslednja dela: »Kolovrat strahu« (Ted Kramolc, Toronto); »Tako je pri nas« (Jože Cukale, Bengladeš); »Vodnjak pozabe« (Nada Matičič, Ljubljana); »Čudež« (Marjan Tomšič, Koper); »Ljubezenska« (Andrej Makuc, Dravograd); »Gospod Šegula«. (Bea Baboš Logar, Radenci); »Obisk« (Janez Svanjcer, Maribor). Za poezijo priporoča ciklus pesmi Sama Resnika iz Maribora. Podelitev nagrad bo v Peterlinovi dvorani v Trstu, Donizettijeva ulica 3, v ponedeljek, 13. februarja, ob 20.30. Šfandrež: 30 let dramske dejavnosti GORICA - »Ampak zakaj sploh vse to počnem?«, je vprašanje, ki si ga ljubiteljski gledališki igralec Božidar Tabaj postavlja v svojem zapisu v jubilejni zbornik ob 30-letnici dramske dejavnosti Prosvetnega društva Standrež. Nemara je v tem enostavnem vprašanju vsa skrivnost delovanja naših tisoCev kulturnih delavcev in prav toliko je odgovorov, kajti pripadnost kulturi je nekaj intimnega, ki pa se v končnici sproži v temeljno ugotovitev polnjenja samega sebe in ohranjanja ter razvijanja narodnega izročila. V sodobnem svetu (s tem tudi v zamejskem), ki umetniško ali ljubiteljsko ustvarjalnost ocenjuje skozi pogubno optiko pridobitnistva, je zavezanost kulturi mogoče romantično staromodna, a brez te staromodnosti bi bili slovenska zavest in beseda prav gotovo moCno načeti, še bolj kot dejansko sta v tem hipu. Eden izmed izrazov neverjetne klenosti in vztrajnosti je tudi 30-letno neprekinjeno delovanje ljubiteljskega odra v Standrežu. Nedeljska oddaja slovenskega sporeda koprske televizije Kam vodijo naše stezice? bo svojo novo stran v kar zajetni knjigi posvetila prav dramski dejavnosti Prosvetnega društva Standrež. Ob predstavitvi skupine, ki je bila na svoji poti deležna mnogih laskavih ocen in se je udeležila mnogih festivalov in gostovanj, pa bo beseda tekla tudi o današnjem trenutku ljubiteljske kulture v zamejstvu, kako to dejavnost prostor sprejema in kaj hoCe ljudem posredovati. Voditelj oddaje Marij Cuk je to pot povabil v koprski studio predstavnike in sodelavce štandreške gledališke skupine Damjana Paulina, Božidarja Tabaja in Emila Aberška. Ob njih pa boste v prispevku s terena spoznali tudi delo Amaterskega odra »Jaka Stoka« s Proseka. Oddaja bo po ustaljeni navadi v nedeljo ob 18. uri, prihodnji petek pa jo bo ponovila tudi slovenska televizija na svojem prvem sporedu ob 13.50. špeten za nadaljevanje dvojezičnega pouka ludi na nižji srednji šoli SPETER - Obstajajo možnosti, da bi učenci, ki zapuščajo dvojezično osnovno šolo v Spetru, nadaljevali z dvojezičnim poukom tudi na nižji srednji šoli. O tem je tekla beseda na sestanku upravnega sveta Zavoda za slovensko izobraževanje, ki upravlja špetrski center. Dejstvo je, da je že precej staršev otrok, ki so zapustili ali zapuščajo dvojezično osnovno šolo, izrazilo željo, da bi otroci nadaljevali z dvojezičnim poukom. Dosedanje prizadevanje vodstva šole, ki je v Spetru pripravilo popoldanski teCaj slovenščine za dijake nižje srednje Sole, se ni izkazalo kot najboljša rešitev tudi zaradi dodatnega študijskega napora, ki ga zahteva tečaj. Potrebno je, da se na nižji srednji šoli v Spetru ali • Čedadu odpre dvojezična sekcija. Ze danes, tako so ugotovili na seji, obstajajo vsi pogoji, da bi prišlo do takšne rešitve. V kratkem pa bo število otrok, ki so zaključili 5. razred dvojezične osnovne šole, tolikšno (nad 50), da bodo trije razredi (prvi, drugi in tretji) povsem upravičeni. Glede tega vprašanja bo upravni svet šole preučil vse možnosti in si prizadeval, da bi v najkrajšem času res prišlo do dvojezičnega pouka tudi na nižji srednji šoli. Na seji pa so negativno ocenili izjave nekaterih krajevnih upraviteljev, ki se ne želij0 soočiti z dejstvom, da dvojezična šola predstavlja neizpodbitno stvarnost in da jo gr® zato spoštovati in j1 pomagati pri nadalj" nem razvoju. Podatek, da center zbira dobro tretjino celotne osnovnošolske populacije iz Nadiških dolin, ne potrebuje dodatnih komentarjev, so še menili na seji upravnega sveta Zavoda za slovensko izobraževanje. Rudi Pavšič^ ^Zadr Ram uZna^I banka OPČINE Zadružna k banka . ^Nabrežina^ Petek, 10. febmarja 1995 r If ■ r ^ Zadružna KRAŠKA RANKA Ul. del Ricreatorlo, 2 L OPČINE-TRST TEL 040/21491 FAX 040/211879 K Ji MDS: brez prožnosti nebo dela - Ce se znajde-?° brez dela v Kali-tomiji, v Veliki Brita-Ji ali v Italiji to sploh Pomeni ene in iste Stvari. Ne gre namreč Samo za geografsko sprernenljivko - opo-Zarja Mednarodni de-aarm sklad - ampak za j^zlicen pogled na pri-odnost brezposelnih. . ZDA se na primer flst®m dela odziva na oojunkturne cikle z Vehko prožnostjo, saj sprejema in izloča de-ovno silo z ritmom 8°spodarstva, medtem ? v Evropi krize konjunkturno brezposelnost tendenčno spre-nunjajo v strukturng. drugimi besedami, dur se v Evropi zara-1 krize znajde na ce-sb ima le malo modnosti, da se bo zapo-s d takrat, ko bo go-sPodarstvo spet zaži-Velo. Za to grenko Ugotovitvijo MDS se skriva opozorilo, da Vtopa boleha za mo-n° kronično komponento brezposelnosti, ur dokazuje podatek, a se je ta od sestdese-m let do danes podojila in ponekod ce-0 potrojila. Rešitve to-rei ne prinašajo napo-Vedi o Čudežnem ust-Varjanju delovnih nrest, ampak - in to Se Posebej velja za Itabjo odprava neprožnega ^ierna dela v Evropi. KAJ CAKADINIJA? Vlada je tehnična, problemi pa vsebinski Eno Fornazarič Politični komentatorji skoraj brez izjeme poudarjajo, da je novi premier Dini v svojem programskem nastopu pred poslansko zbornico nanizal - poleg znanih štirih prednostnih točk (novega »manevra«, pokojinskega sistema, »par condicio« in reforme deželnega volilnega sistema) - tako razčlenjen paket problemov, da bi njihova tudi nepopolna rešitev zahtevala ne samo nekaj mesecev, temveč nekaj let. Iz tega so nekateri potegnili sklep, da je Dini sicer poudaril, da bo njegova vlada »tehnikov« ostala na krmilu države le toliko Časa, kolikor bo potrebno za uresničitev tistih Štirih točk, da pa v resnici računa na mnogo daljše bivanje v palači Chigi. Težko je reci, koliko je lahko politične Spekulacije za njegovo tezo. Gotovo je, da govori Dini neprimerno bolj trezno kot njegov predhodnik in da ne obljublja raja na zemlji. Je pac gospodarstvenik, ki se je formiral v krogih, kjer si ni tako lahko ustvarjati lastnih multinacionalk z nasmeškom, prijateljstvi, podkupovanjem in izrabljanjem zakonskih lukenj. Dini prihaja iz krogov blizu emisijskega zavoda Banca dTtalia in to se mu tudi pozna. Ce preberemo tekst njegovega programskega posega, se bomo prepričali, da je glavnino svojega govora namenil ekonomskim problemom in da pri tem ni pozabil poudariti neodvisnosti Bance dTtalia, kar je prav gotovo neprijetno prizadelo v dvorani navzočega »navadnega« poslanca Berlusconija. To pa je menda tudi edina točka, v kateri se program Dinijeve vlade bistveno razlikuje od programa Berlusconijeve garniture. V vseh drugih točkah se namreč Dini navezuje na ukrepe, ki jih je bil že izdal ali ki jih je nameraval sprejeti njegov predhodnik. Tako Dini poudarja, da bo država nadaljevala program privatizacij, da si bo prizadevala izboljšati imidz Italije v zunanjem svetu, da bo pospeševala zaposlovanje mladih z večjo »fle-ksiblnostjo« dela, da bo zasebnemu kapitalu odprla vrata tudi na področje prometnih infrastruktur itd. Skratka, izrazito libe-risticni program, za katerega se je ogrevala že prejšnja vladna garnitura. In kako naj bi bilo drugače, ko pa Dini ni imel dovolj materialnega Časa, da bi pripravil nov, bolj razčlenjen razvojni načrt. In navsezadnje, ce se novemu premieru po eni strani pozna, da prihaja iz vrst zavoda Banca dTtalia, se mu po drugi nujno pozna tudi to, da prihaja iz prejšnje, Berlusconijeve vladne garniture. No, Dinijev program pa se kljub temu od Berlusconijevega razlikuje še po eni plati: kot se dobro spominjamo, je Berlusconi lani spomladi poleg novih delovnih mest obljubljal tudi znižanje davčnega pritiska. Dini pa zdaj obljublja - kot svoj čas VVinston Churchill Angležem - na tem področju le solze in kri, saj bo treba javni dolg - in to z novim »manevrom, ki mora doseči 1-odstoten delež letnega bruto domačega proizvoda« -zmanjšati ne le s krčenjem izdatkov, ampak tudi z večanjem davčnega priliva. Tudi v poglavju, ki govori o federalizmu, se skrivajo nova privijanja davčne- ga vijaka: premier se namreč ukvarja predvsem z davčnim federalizmom in napoveduje širše pristojnosti za krajevne ustanove, kar pa naj fn spremljala tudi širša finaCna avtonomija. To pa spet predpostavlja uvajanje novih krajevnih davščin. Di-niju je vsekakor treba priznati, da je v tem pogledu realist in da se ne dela »lepega« pred italijansko javnostjo s praznimi frazami. Razen morda v enem samem delu svojega programskega govora, in sicer tam, kjer pravi, da se bodo v prihodnje s prihranki, ki jih bo večja produktivnost dela omogočila na področju javnih storitev, okoristili tudi porabniki, katerim bo tako mogoče zmanjašti dobavne tarife. No, iz te moke prav gotovo'ne bo kruha. Kar zadeva napovedano preosnovo pokojninskega sistema, ki naj bi jo vlada kot znano uresničila do letošnjega junija, ni težko predvidevati, da se bodo s sindikati in prizadetim delavstvom kmalu vneli novi boji. Ta problem se uvršCa med štiri prioritetne naloge nove vlade in prav to vprašanje bo po vsej verjetnosti najtrši oreh za novega premiera in za njegovo tehnično garnituro. DRŽAVNA PODJETJA / ENI MED PRETEKLOSTJO IN PRIHODNOSTJO Proces sanacije državnega holdinga za energijo se uspešno bliža h koncu Lani je ENi prvič sklenil poslovno leto s presežkom - Kmalu privatizacija? hi^^n^A ■ Bila so leta, 1 u ,e^i kar desetletja, ko Cr , T sirna m denar se V a a iz državnega proraf stral a1Vnil1 Podjetjih so bili kesa lk° razs*Pni> posledic rpcn' T unzauevajo rešiti Podwa' Država predvsen ShrJi-!- m ne daje vec dc hiPTn ™oraj° sama. V m da^,^mem ae ie že zg‘ mnu i* zaprli. Sanirati : tem VJudi zato’ ker so ji sehndk 1 na teisce in prod; XSkcTVvec Primerih 0Perater eČk1Obem: Za pri ovtori kl 80 znane tc )a^0Wi m jih vključili fia K,. resua marši. emena. O nekaterih podjetjih smo na teh straneh že pisali. Sedaj je na vrsti ENI, državni energetski holdig, v katerem je vec sto podjetij. Najpomembnejše med njimi je Agip, ki Črpa, rafinira in prodaja nafto in zemeljske pline. Pred leti se je ENI spustil tudi na področje kemične industrije. Ni šlo le za izgradnjo in vodenje tovarn, saj so te tudi preprodajali, včasih tudi na dokaj čudne načine. Znane so prodaje in odkupi med Enijem in grupo Ferrazzi, zaradi katerih se je ENI leta 1992 znašel v hudih težavah in z izgubo, ki je dosegla 800 milijard lir. Takrat je - tudi na pritisk vlade - vodstvo državnega holdinga sklenilo korenit zasuk. Sanacija je bila že nujna in tako so nekatere tovarne prodali, druge so zaprli, v vseh pa so zaceli omejevati stroške. Prvi delni uspeh se je pokazal takoj in že leta 1993 se je izguba zmanjšala na 400 milijard. Lani pa je ENI dosegel izjemen uspeh: letni poslovni dobiček se je povzpel na 2.500 milijard lir. Rdečih številk v obračunu holdinga ni več. Res je sicer, da so še vedno zadolženi pri bankah, skupna vrednost dolgov pa znaša 25 tisoč milijard lir. Vendar pa so ta dolg znižali za kakšnih tri tisoč milijard, kar dokazuje, da so na dobri poti in je torej sedanji pooblaščeni upravitelj Franco Bernabe lahko zadovoljen. Res je sicer, da so v zadnjih dveh letih prodali kar 90 svojih podjetij, največ pa so se jih znebili lani. S prodajo podjetij in z zmanjšanjem števila zaposlenih je iz holdinga odšlo 14.700 uslužbencev, med njimi tudi 600 vodilnih menežerjev. Tik pred koncem lanskega leta je uspeh dosegla tudi njihova družba Agip. Ta ima črpališča nafte in naravnega plina na veC koncih sveta. Novembra lani ji je prvič uspelo načrpati vec kot milijon sodov nafte na dan. Agip ima sedaj poleg vseh drugih se dve veliki in že pridobljeni delovni naročili: gradil bo naftovod med Libijo, Egiptom in Izraelom in zaCel uresničevati sporazum s Kazahstanom. Tam bodo Črpali nafto, za katero bo prav tako treba postaviti naftovod do zahodne Evrope. V holdingu ENI se bodo bolj kot doslej posvetili tudi pridobivanju, predelovanju in razdeljevanju energetskih virov. Postopoma bodo opustili vse druge dejavnosti, v katere so se spustili pred leti. Naredili bodo vse, da bodo po sanaciji vseh podjetij prišli na borzo in se s svojimi vrednotnicami pojavili na trgu, saj rimska vlada načrtuje prodajo delnic podjetij tega holdinga zasebnikom. Ko bodo podjetja sanirana, bodo delnice seveda zelo privlačne. Marko VValtritsch LIRA PET PON TOR SRE ČET 16p7£ 1612,5 1613^ 1617,2 1616,7 Premier Dini o finančnem manevru RIM - Finančni manever bo nared do konca februarja in bo veljal od 18 do 20 tisoč milijard lir, je rekel predsednik vlade Dini v pogovoru z novinarjem uglednega International Herald Tribune in dodaja, da davčni del ne bi smel pretirano bremeniti cene, novi davki pa bodo morali biti enakomerno porazdeljeni. Kar zadeva privatizacije pa se Dini ustavlja predvsem pri Eniju, ki da bi najbrž s precejšnjo lahkoto našel kupca, en da bi pred morali podjetje razdrobiti na manjše enote. NOVICE Po porabi krompirja je Italija zadnja v Evropi RIM - Da so Italijani ljubitelji testenin, je stara resnica, da pa so po porabi krompirja kar na zadnjem mestu med Evropejci, najbrž ni bilo znano. Podatek je te dni posredoval predsednik združenja proizvajalcev krompirja Federpatate, Gioacchi-no Rossi, ki pravi, da gre v Italiji v promet letno komaj 41,9 kilograma krompirja na prebivalca, medtem ko ga na primer Irci, ki so najveCji porabniki krompirja v Evropi, pojedo kar 140,9 kilograma na leto. Nemci, za katere velja pravilo, da jim krompir pomeni vsaj toliko kot kruh, se v resnici nahajajo komaj na 9. mestu v Evropi (podatek je sicer iz obdobja pred združitvijo), pred njimi pa najdemo Grke, ki porabijo 78,3 kilograma krompirja letno. Hranilni gomolj cenijo tudi Britanci in Spanci, ki ga pojedo 110,5 oziroma 103,1 kilograma vsako leto, Belgijci in Nizozemci pa jim sledijo na Četrtem oziroma na petem mestu evropske lestvice, skupaj z Nemčijo in Francijo pa so tudi najveCji proizvajalci krompirja. Lestvica se kot vidimo nanaša samo na zahodni del Stare celine in bi bila v nasprotnem primeru gotovo precej drugačna, za Italijo pa velja dodati, da se poraba krompirja počasi, pa vendarle veCa, saj vse do leta 1925 ni presegla 25 kologramov na prebivalca. Družba za avtoceste je upoštevala kritike antitrusta RIM - Na nobeni avtocestni postaji ni mogoče vsiliti načina plačevanja cestnine, ker bi to pomenilo kršenje svobodne konkurence, je novembra lani razsodil antitrust, potem ko je avtocestna družba Autostrade uvedla pet telematskih postaj, na katerih je bilo mogoče plačevati cestnino samo s karticama viacard in telepass. Nadzorni organ je določil, da morajo na teh postajali vzpostaviti tudi plačevanje v gotovini, družbi Autostrade pa ni preostalo drugega, kot da je ubogala in tudi teh pet avtocestnih postaj opremila z neprekinjeno blagajniško službo. ADRIA AIRWAYS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ jyUBL.JANg V pRANKFURT pONDON J^jUNCHEN JSTANBUL j^JOSKVO jfcOPENHAOEN pARIZ piM gKORIE gPLIT JIRANO QUNAJ 7ii£I£H Rezervacije in informacije: ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 ^^^^tjubljai^^ NOVO MESTO / BREZPOSELNOST Dejavni pri zaposlovanju Konec lanskega leta je bilo na Dolenjskem 5.078 brezposelnih Po zadnjih podatkih novomeške območne enote republiškega zavoda za zaposlovanje, je bilo konec lanskega leta v tej enoti, ki po novem pokriva sedem občin Dolenjske in Bele krajine, prijavljenih 5.078 oseb. Brezposelnost se je v primerjavi z novembrom povečala za 16 oseb ali 0,3 odstotka, v primerjavi z decembrom 1993 pa je manjša za 7,7 odstotka. Od skupnega Števila brezposelnih oseb je bilo 2.197 ali 43 odstotkov žensk, prvo zaposlitev je iskalo 24 odstotkov brezposelnih, od oseb v 26. letu starosti jih je bilo 35 odstotkov. Delež brezposelnih, ki so na zavodu prijavljeni veC kot eno leto, se je povečal in znaSa 61,7 odstotka, v decembru 1993 je ta delež znašal 46,9 odstotka. S prvo in drugo stopnjo strokovne izobrazbe je 57 odstotkov brezposelnih, s tretjo in Četrto 23,6 odstotka, s peto 16,4 odstotka, najmanj pa jih je s sedmo -0,8 odstotka. Podatki o stopnji registrirane brezposelnosti so za mesec oktober, ko je v regiji znašala 11,7 odstotka, kar je pod slovenskim povprečjem, najmanjša pa je v Metliki le 8,8-odstotna. V okviru programa priprave za zaposlitev so v decembru v različne programe izobraževanja na novo vključili 29 brezposelnih oseb. V lanskem letu so v te programe na novo vključili 340 oseb, kar je 46,5 odstotka manj kot v letu 1993. V programe pripravništva so v decembru vključili 31 brezposelnih, program je uspešno končalo deset oseb, tri osebe pa so pripravništvo prekinile. V letu 1994 je bilo v programe pripravništva vključenih skupno 516 oseb, 424 je programe uspešno končalo, od teh se jih 139 ni moglo zaposliti in so se znova prijavili na zavod. Konec lanskega leta so na novomeški območni enoti zavoda za zaposlovanje imeli po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb (ZUZIO) registriranih 148 invalidnih oseb. V usposabljanje se je v lanskem letu po ZUZIO vključilo 24 oseb, v vsem letu pa so zaposlili 48 invalidnih oseb. V decembru je v regiji potekalo še 27 programov javnih del, v katere je bilo vključenih 70 brezposelnih oseb, od tega kar 50 v novomeški občini. V teku so bili predvsem programi s področja socialnega skrbstva, ki potekajo skozi vse leto, medtem ko zaradi reorganizacije občinskih uprav v zadnjem tromesečju ni bilo razpisa javnih del in se ta prenaša na letošnje prvo tromesečje. V lanskem decembru so organizirali uvodni seminar za samozaposlitev, ki še ga je udeležilo 22 oseb. Na novo so sklenili 19 pogodb za usposabljanje, 18 oseb pa je samozaposlitev uresničilo. V vsem lanskem letu so organizirali 14 uvodnih seminarjev z 221 udeleženci. Za usposabljanje pri samozaposlitvi so sklenili 114 pogodb, v svetovalni mreži pa so zabeležili 423 različnih oblik svetovanja. Lani so tako skupno zabeležili 192 samozaposlitev med osebami, ki so bile vključene v celoten program CUROS. Jože Žura CERKNO / PARTIZANSKE SMUČINE Ob SOJetnici tekem v Cerknem V veleslalomu se bodo pomerili nekdanji borci, cicibani in častniki »Partizanske smučine 45«, tradicionalne spominske tekme, ki jih vsako leto prirejajo v spomin na partizanska smučarska tekmovanja v patruljnem teku, skokih in veleslalomu, ki so bile januarja 1945 v Cerknem, bodo v Smučarskem centru Cerkno 5. marca letos. O tem je včeraj v Cerknem razpravljal organizacijski odbor pod vodstvom Rada Jakina in Miloša Rutarja, tekmovanja na Črnem vrhu pa bodo ob 50-letnici zmage nad fašizmom dan pred tem spremljale še šte-vilnie druge prireditve. So-organizator letošnjega jubilejnega tekmovanja je novoustanovljena občina Cerkno in slovenska vojska, katere Častniki se bodo pomerih v veleslalomu in smučarskih tekih, z demonstrativno va- jo na Cmem vrhu pa bosta sodelovali tudi padalska in gorska vojaška enota. Poleg tekem za nekdanje borce in Častnike slovenske vojske se bodo v veleslalomu pomerili tudi cicibani zahodne slovenske regiije. Na letošnjih Partizanskih smučinah pričakujejo organizatorji tudi udeležbo tujih vojaških atašejev in vojnih veteranov, za katere bo v soboto, 4. marca, v Cerknem organiziran protokolarni sprejem in koncert Partizanskega pevskega zbora iz Trsta. Ob tej priložnosti si bodo tuji gosti ogledali partizansko bolnišnico Franjo in se poklonili spominu padlih pri skupinski grobnici v Cerknem. V prostorih Mestnega muzeja pa bo na ogled razstava na temo 50 let Partizanskih smučin tovarne smučarske opreme __________Jesenice. / železarske družbe_ Arbitražna komisija je sprejela program Če denarja ne bo, delavci za ponedeljek napovedujejo stavko Pisali smo že, da je sindikat Neodvisnost podvomil v pravilnost postopka ugotavljanja trajnih presežkov delovne sile v podjetju Fi-prom in dal pobudo za ustanovitev arbitražne komisije, ki pa se na svoji prvi seji ni mogla dogovoriti o tem, kdo bo komisiji predsedoval. Kot določa zakon, mora v tem primeru posredovati župan občine dr. Božidar Brudar, ki je za predsednico določil odvetnico Simono Ferjan. Komisija se je vnovič sestala dan pred slovenskim kulturnim praznikom in sprejela odločbo, po kateri se program razreševanja presežnih delavcev v družbi Fi-prom razveljavi. Arbitražna komisija je v sprejemanju programa presežnih delavcev ugotovila več nepravilnosti, obenem pa vodstvo podjetja ni upoštevalo pripomb sindikata Neodvisnost, ki je na nepravilnosti opozarjal že konec lanskega leta. Čeprav je odločitev arbitraže dokončna, pa jo lahko vodstvo Fiproma v roku 30 dni od sprejetja odločitve spodbija na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Končno so vCeraj delavci železarske družbe S.E.I.C.O. prejeli plaCe za december v višini zajamčene plače 22.700 tolarjev, ostalo pa pričakujejo danes. Če preostanek zasluženega denarja ne bodo prejeli do tega Časa, so za ponedeljek napovedali stavko. Včeraj do 12. ure ni še nic kazalo, da denar bo, zato so se delavci že temeljito pripravljah na ponedeljek. Kar zadeva Acroni, bodo skupaj s podjetjem Rotoma-tika iz Idrije ustanovili mešano podjetje, ki naj bi se imenovalo Lamela, zaposlovalo pa naj bi sto delavcev. Kot so povedali sindikalni zaupniki, je direktor Acroni-ja Anton Steblaj zagotovil, da viškov delavcev v podjetju ne bo, Ce pa bodo, jih bodo reševali znotraj firme. Vsem trem železarskim podjetjem pa se obeta še nekaj drugega. V letih 1990 in 1991 je v, takrat še Železarni Jesenice, potekal McKinse-yev sanacijski program. Sedež omenjene firme je v Diisseldorfu, proti Slovenskim železarnam pa je firma lani prvega aprila vložila tožbo zaradi neplačanih 983 tisoč mark, ki jih dolgujejo na račun sanacijskega programa. Mateja Faletič Petnajst let kulturnega doma NOVA GORICA' Na kulturni praznik pred petnajstimi leti je ( Nova Gorica doživela enega lepših dogodkov - odprli so nov kulturni dom. Zgradba je kmalu p°' stala žarišče kulturnega dogajanja ne le v tej občini, ponudila je tudi možnosti za tesnejše sodelovanje tudi med za-mejskimi Slovenci in Italijani. V njem so našli svoje zatočišče glasbena dejavnost, gledališče, kino in tudi »neumetniške« dejavnosti. Na slavnostnem koncertu, ki bo danes ob 20.15, bodo v veliki dvorani KD nastopili Simfoniki RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta. Krstno bodo izvedli delo za simfonični orkester Marjana Gabrijelčiča »Pevcu«-Poleg te skladbe bodo predstavili še Koncert za klavir in orkester St. 4 v G-duru (sohstka pianistka Tatjana Ognjanovič) L. van Beethovna in Simfonijo št. 2, P-1-Čajkovskega. (V. C.) Regijski parki na Krasu in Notranjskem LJUBLJANA - V 6. številki revije Kras so predstaviti zamisel o Kraškem regijskem parku, ki naj bi nastal v nekaj letih, s povezavo in združitvijo Regijskega parka Škocjanske jame, Krajinskega parka Lipica z okolico Divače, Regijskega parka Krasta rob in Štanjela z okolico. V reviji je zapisano mnenje 31 strokovnjakov, Id se zavzemajo, da bi država Cimprej zavarovala ta območja Slovenije.Te-matska številka revije Kras je nastala na pobudo ministrstva za kulturo. Bralec bo v prispevkih našel številne zamisli in spodbude za ogled naravnih in kulturnih značilnosti kraške pokrajine, za druženje s tamkajšnjimi ljudmi, pa tudi predstavitev Krasa kot enega od tipičnih razpoznavnih znakov Slovenije. (B. S.) HRPELJE-KOZINA / ŽUPANSTVO Nadomestne volitve za župana bodo 9. aprila Potem ko je občina Her-pelje-Kozina ostala brez župana je občinski svet sprejel sklep za razpis nadomestnih volitev za župana. Ponovila se bo torej vsa procedura, ki bo potekala do srede aprila. Občinska volilna komisija, ki jo vodi Julija Bošnjak, je že sprejela rokovnik, po katerem je treba pripraviti volilne postopke. Nadomestne volitve v tej občini bodo v nedeljo, 9. aprila 1995. Volilne priprave so se začele v skladu z zakonom o lokalnih volitvah, in sicer 68 dni pred napovedanimi nadomestnimi volitvami, to je 1. februarja, od takrat, ko je občinska volilna komisija razpisala volitve. Danes, deseti dan po razpisu, bo vložena zahteva za sklic zborov volilcev v občini za kandidature. Zbori volilcev bodo po tem rokovniku potekati od 4. do 14. marca, in sicer v vseh volilnih enotah. Nadomestne volitve pa ne bodo poceni. Občino Herpelje-Kozina bodo stale približno milijon in pol tolarjev, saj mora občina v takem primeru sama nositi vse stroške. Pri prejšnjih volitvah je veliko stroškov odpadlo na državo. Na to so opozarili tudi občinski svetniki na zadnji seji. (V. C.) Borci se bodo pomerili v smučarskih veščinah (Joto: R. B.) Elan, ki ima zametke v par- torskih postojank ter sredi tizanskem Cerknem in po- hudih bojev, ki so se v tem djetja Eta, ki se je razvilo iz delu Evrope odvijati v za-nekdanjih partizanskih de- dnjih mesecih pred zlo-lavnic. Partizanske smučar- mom fašizma, hkrati pa je ske tekme so potekale v bila to tudi edina tovrstna osvobojenem Cerknem 20. športna prheditev v takra-in 21. januarja 1945, in si- trti okupirani Evropi, cer nedaleč stran od okupa- Roman Bric Iskri AET tudi certifikat ISO 9001 TOLMIN - Tudi podjetje Iskra AET Tolmin se je vpisalo v seznam prejemnikov mednarodnega certifikata ISO 9001. Na slovesnosti, ki je bila v torek v prostorih kobariškega muzeja, ga je predstavnikom podjetja izročil predstavnik slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje. V Iskri AET Tolmin izdelujejo magnetne vžigalnike za manjše motorje, elemente za hladen vžig dizelskih motorjev in tehnično keramiko. V tovarni dela 340 delavcev. Njihova letna proizvodnja je vredna 12 milijonov nemških mark. Tri Četrtine te vsote ustvarja podjetje z izvozom. Izdelki tolminske Iskre AET gredo predvsem v Italijo, Nemčijo in Veliko Britanijo. Tako kot večino Iskrinih tovarn je tudi tolminsko zelo prizadel razpad jugoslovanskega trga. Podjetje je takrat zašlo v hudo krizo, ki se je počasi otresa s preusmerjanjem proizvodnje na izdelke, ki so zanimivi za tujino. Starih bremen se le počasi rešujejo, pravi direktor Živko Kavs, in sicer predvsem s kakovostjo proizvodnje in uvajanjem sistemov, ki ustrezajo tujim kupcem. Pridobitev certifikata ISO 9001 tovarni zagotavlja ne le boljše reference pri tujih kupcih, ampak pomeni vzpodbudo za nadaljnje delo in zavest, da se tej tovarni morda le obetajo boljši Časi. Vojko Cuder LJUBLJANA / TZS Za odprtost, urejenost in gostoljubje na mejnih prehodih VCeraj je v prostorih Zavarovalnice Triglav potekal prvi sestanek komisije za mejne prehode, ki ga je odprl njen predsednik Dino Pucer. Na njem so predstavili projekt, pri katerem sodelujejo ministrstvo za notranje zadeve, Republiška carinska uprava, Kompas-Mejni turistični servis, Telekom Slovenije, Petrol Ljubljana, Iskra Terminali, p.o.o., Zavarovalna družba Adriatic, d.o., Radio Koper in Maribor ter Turistična zveza Slovenije kot pobudnik, nosilec in usklajevalec projekta. Turizmu slovenske države ustrezata odprta in urejena gostoljubna meja ter primerna ponudba. Turist naj občuti, da je prišel v državo, kjer ga ljudje in okolje prisrčno in gostoljubno sprejmejo in kjer vladata mir in varnost. »Ker smo del Evrope, se zavzemamo za evropsko raven gostoljubja, ponudbe in uslug. To naj velja za območje pred mejnim prehodom, mejni prehod in prostor neposredno za njim. Turistu izrazimo dobrodošlico že na prvem koraku, po možnosti ga nagovorimo v njegovem jeziku. Naša dejanja naj ga opozorijo, da tudi Slovenija letos dejavno sodeluje v evropskem letu varstva narave,« je uvodoma dejal Dino Pucer. Opozoril je na težave, ki bi jih morali sproti reševati. Predvsem gre za pomanjkanje signalizacije, ki bi turiste opozarjala na znamenitosti posameznih krajev, sedanje oznake namreč niso tipizirane. Nujno bi bilo tudi sistemsko financirati mejne prehode, predvsem pa postaviti sanitarije in obogatiti turistične in gostinske ponudbe na vseh prehodih - trenutno je slabša ponudba na moji s Hrvaško. , Na mejnih prehodih (MP) se že izboljšuje p0' nudba telefonskih storitev. Predstavnik Telekoma Slovenija Dušan Kumar je dodal, da imajo v nacrtu postavitev 1500 novih govorilnic, tretjin0 jih bodo priskrbeli že d° maja. Dodal je, da MP nl so dovolj povezani za p° sredovanje turističnih ih formacij turistom in da 01 pri tem morali storiti veti Tudi delovni čas servi sov na meji bi morali prj lagoditi potrebam turi stov. Predstavnik ministrstva za notranje zadev® Božo Truden je povedal-da so lani na MP zavrnu1 37 tisoC tujcev, številu® zaradi nezadostnih n. nanCnih sredstev, izdan pa so 67 tisoč vizumov-Tudi letos pričakuje]0 povečanje tujskega pr0' meta, zlasti turistov i^ vzhodnih držav, ki hj jim morali posredova1 veC informacij. Polici)3 in carina se na MP spro 1 dogovarjata, da ne bi P° nepotrebnem prihajal do zapletov, kot so neu praviceno dolgo čakanj® na meji, plačilo taks, 1® žave s prevoznimi dov° lilnicami za avtobuse U1 tovorna vozila, zapleti zavarovanjem vozil (z® lena karta). Odslej nam® ravata delovati tako, d® bo na vseh področjih do sežena recipročnost. Pr° blema bodo tudi let°3 skušali rešiti karseda g° stoljubno. Na koncu prvegas® stanka je predsedn* TZS Marjan Rožic dejan da bo ta projekt prip0 mogel k izboljšanju P0., žaja na vseh slovenski mejnih prehodih. Upada bodo turisti zadovo) ni in da bo njihovo biva nje v Sloveniji užitek 1 ne - mora. i. Barbara Sedma* - ODBOR ZA MO Pahor in Peterle za predsednika vj0p^®LJANA - V državni zbor sta bili do vCera 0(ji eni dve kandidaturi za mesto predsednika Prv°^a ^ržavne8a zbora za mednarodne odnose, dnik ■ Že v Ponedeljek poslal dosedanji podpredse-tov Rln Pos*anec Združene liste socialnih demokra-drz 0rut ^nhor, drugo pa je včeraj vložil poslanec tovaVneSa zbora, predsednik krščanskih demokra-111 nekdanji zunanji minister Lojze Peterle. 0dn^°r 23 mednarodne odnose in razvoj, vztraja VOr|.?Se ie do nedavna li pri zahtevi, naj odbori nisi1 seoanji zunanji mi- za mednarodne odnosi Sc er Zoran Thaler. Kr- predseduje Lojze Peterle po n. demokrati so v LDS temu sicer ni javni ariVanjih za sklenitev nasprotovala. Nekater h koalicijski po- viri celo omenjajo, da ji s k Z Peterle konec januarja ži ^ Merim sta stranki za- poslal svojo kandidaturi njali ministrstvo za za mesto predsedniki str zadeve in mini- odbora.za mednarodni Mvo za ekonomske odnose. Vendar naj bi 1 ZLSD je za določitev prioritet koalicije LJUBLJANA - »Delovanje koalicije je pomem-flo za delovanje državnega zbora,« je na včeraj-,nji tiskovni konferenci Združene liste socialnih emokratov povedal vodja poslanske skupine Miran Potrč. Poslanska'skupina ZLSD je komisiji dr-avnega zbora za volitve in imenovanja poslala Predlog, naj bi se za predsednika odbora za me-nnarodne odnose imenovalo dosedanjega podpredsednika Boruta Pahorja. Potrč je ob tem dejal, a so se za to potezo odločili, ker mislijo, da je Prav, da se izbere najustreznejši kandidat. Glavni ajnik ZLSD Dušan Kumer je poudaril, da so na ^stanku vseh treh koalicijskih partnerjev opozori-t da funkcije v državnem zboru niso vezane na separatni dogovor med Liberalno demokracijo tovenije in Slovenskimi krščanskimi demokrati. Poslanci Združene liste bodo danes vložili pre-tog zakona za tehnološki tolar, s katerim bi se P°ieg proračunskih sredstev vsota za tehnološki razvoj povečala za 1, 5 milijarde tolarjev. Na vpra-an]e, če so ta predlog uskladili znotraj koalicije, °trc odgovarja: »Čas je, da kdaj to potezo naredi udi Združena lista in Cas je, da se pokaže, da se o to v prihodnje dogajalo, Ce se ne bo določilo, aJ so prioritete koalicije.« V ZLSD so kritični tudi 0 dejstva, da vlada Se ni izoblikovala stališč do ak°na o denacionalizaciji. Združena lista bo v Ponedeljek v Murski Soboti organizirala prvo ja-J^habuno o novi šolski zakonodaji. (MIG) državnem zboru to kani-daturo izgubili. Včeraj so v pisarni za volitve, imenovanja in administrativne zadeve zanikali, da bi prejeli ali celo izgubili Peterletovo kandidaturo. Krščanski demokrati demokracija držala dogovora, ki so ga dosegli pri oblikovanju aneksa. Zanimivo pa je, da osnutek nepodpisanega aneksa niti z besedo ne omenja, da SKD pripada tudi odbor za mednaro- za mednarodne odnose ne moreta pripadati isti stranki. V Združeni listi socialnih demokratov poudarjajo, da jih v državnem zboru ne morejo zavezovati nobeni sepa- ZLSD trdi, da s Pahorjevo kandidaturo ne streljajo v prazno (Foto: J. Suhadolnik/BOBO) vCeraj niso želeli ko- dne odnose. Ustni dogo- ratni dogovori LDS in mentirati odločitve Bo- vor nemreC predvideva SKD in tako vnovič donita Pahorja, saj verja- le to, da ministrstvo za kazujejo, da ne »strelja- mejo, da se bo Liberalna zunanje zadeve in odbor jo s prazno puško«. Vče- raj naj bi z delom začele tudi posebne usklajevalne skupine vseh koalicijskih strank, Čeprav krščanska demokracija zanika vsakršno usklajevanje stališč z združeno listo. SKD namreč vseskozi javno poudarja nadaljevanje bilateralnih pogovorov z LDS, ki naj bi bili tudi pogoj za podpis aneksa h koalicijski pogodbi med SKD in LDS. Mija Gačnik Danica Simčič in Janez Podobnik o delu koalicije NOVA GORICA - Na sinočnjem poslanskem večeru Boruta Pahorja sta njegova poslanska kolega v državnem zboru Danica Simčič (DS) in dr. Janez Podobnik (SLS) pojasnjevala ne prav številčnemu novogoriškemu občinstvu, kako je videti iz opozicijskih vrst delo koalicijske slovenske vlade in njihovih kolegov v parlamentu, ki so člani treh slovenskih koalicijskih strank. Pojasnila sta tudi nekaj konkretnih potez, ki jih je sprožila opozicija, predvsem glede nekaterih, po njenem mnenju, zgrešenih in škodljivih pojavov na Slovenskem. (V. C.) Obiska članov Mamenfamega odbora EFTA PREDSEDNIKA KUČANA SO OBISKALI PREDSTAVNIKI SLOVENCEV IZ VIDMA Kritičen položaj podjetij s slovenskim kapitalom v Benečiji Kaj bo z dvojezično slovensko šolo v Špetru pri Čedadu? LJUBLJANA - V senci praznovanja slovenskega kulturnega praznika, slovesnih sprejemov in pogovorov o manjšinah je neopazno minil zelo pomemben obisk predstavnikov Slovencev videmske pokrajine iz Italije pri predsedniku republike Milanu Kučanu, na vladi ter pri slovenskem nadškofu in metropolitu Alojziju Šuštarju. V vseh pogovorih so opozorili na dva problema: nevarnost likvidacije treh slovenskih podjetij v Beneški Sloveniji in na nevarnost za nadaljnji obstoj dvojezične slovenske Sole v Spetru pri Čedadu. V delegaciji Slovencev videmske pokrajine so bili monsignor Marino Qualizza, ravnatelj Višje teološke šole v Vidmu in župnik v Dreki, duhovnik Natale Zuanella, župnik v Sovodnjah in predsednik Založniške zadruge DOM, Jole Na-mor, odgovorna urednica tednika Novi Matajur in predsednica SKGZ za videmsko pokrajino, prof. Viljem Cerno, predsednik Zveze Slovencv vi- demske pokrajine, in inž. Fabio Bonini, predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja za Videmsko pokrajino. Namen srečanj je bil predvsem opozoriti in razložiti kritični položaj, v katerem so najveCja beneška industrijska podjetja s slovenskim kapitalom, v katerih je zaposlena slovenska delovna sila. Podjetja so namreč pod udarom sploSne industrijske krize, značilne za vso Zahodno Evropo. Zdaj se spopadajo še s težko finančno krizo zaradi negativnih posledic uvedbe komisarske uprave v goriški Kmetijski banki, usahnitve vseh posojilnih poti, hkrati pa komisarji zahtevajo takojšnjo vrnitev vseh odobrenih posojil. Tudi večinski lastnik - osrednja tržaška slovenska finančna družba - je iz istih razlogov v resnih težavah, zato je govor celo o možnosti likvidacije teh podjetij, kar vse bo po mnenju beneških Slovencev katastrofalno vplivalo ne le na gospodarsko, marveč na celotno življenje slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini. Enako kritičen je položaj slovenske šole v Spetru - zdaj je v njej pribli- žno 130 otrok, ki obiskujejo otroški vrtec in prvih pet razredov osnovne Sole. Ta slovenski zavod ima velik pomen za narodnostni razvoj.ljudi v Slovenski Benečiji in je seveda povezan s podjetji, ki zanj in starše teh otrok predstavljajo materialno osnovo. Pri tem gre za Časovno prekinitev financiranja s strani italijanske države, na kar so predstavniki Slovencev v Italiji pred dnevi že opozorili na tiskovni konferenci, ki je potekala v slovenskem parlamentu. Gre torej za dve formalno ločeni vprašanji, ki pa sta s stališča obstoja in razvoja Slovencev v videmski pokrajini oziroma Slovencev v Italiji tesno povezani. Bogo Samsa »Zunanja politika ni brez kompasa» LJUBLJANA (STA) - Slovenski zunanji minister Zoran Thaler je na včerajšnji seji parlamentarnega odbora za mednarodne odnose izrazil interes po čim tesnejšem sodelovanju med njegovim ministrstvom in omenjenim odborom in objavil, da je v svojem kabinetu zadolžil posebno osebo, ki bo skrbela za stike med odborom in ministrstvom. Minister Thaler se je tudi zavzel za čim bolj usklajeno delo odbora in zunanjega ministrstva in napovedal, da se bo trudil osebno udeleževati sej odbora. Zato je zaprosil, da odbor sej ne bi skliceval ob četrtkih, ko je redna seja vlade. Na včerajšnji seji so mu elani odbora za MO zastavili veC vprašanj. Poslanca Iva Hvalico (SDSS) je zanimalo, kaj je s slovensko zunanjepolitično strategijo ter ali je kandidatura podpredsednika odbora Boruta Pahorja (ZLSD) za mesto predsednika v koaliciji usklajena. Mihaelo Logar (SLS) je zanimalo, kako je z uresničevanjem pobude v okviru Srednjeevropske pobude o cestni povezavi med Barcelono in Kijevom, ki naj bi potekala prek Slovenije, ter opozorila, da se zdi, da se je večina teh povezav preselila na Hrvaško. Dušana Bavdka (ZLSD) so zanimale morebitne novosti v zvezi s pogajanji o sukcesiji nekdanje Jugoslavije, Zmaga Jelinčiča (SNS) pa možnost, da bi se Slovenija, tako kot Hrvaška, začela neposredno pogovarjati z ZR Jugoslavijo o sodelovanju. Miroslav Geržina (SKD) je ministra Thalerja vprašal, ali se je s hrvaškim kolegom Matom Graničem med obiskom v Zagrebu pogovarjal tudi o vprašanju razdejanja v domu invalidov v Pineti, kjer so bili begunci. Borut Pahor (ZLSD) je pohvalil odziv zunanjega ministrstva ob nedavnem napadu na profesorja Sama Pahorja v Trstu in v imenu odbora izrazil zaskrbljenost ob tem napadu. Minister Thaler je najprej povedal, da Slovenija formalno sicer nima svoje zunanjepolitične strategije, da pa to ne pomeni, da v zunanji politiki deluje brez kompasa. To je v zadnjih letih dokazala z uveljavljanjem nacionalnega interesa ob osamosvojitvi, mednarodnem priznanju itd. Dodal je še, da je stalna usmeritev Slovenije približevanje evropskim integracijam, k Čemur bo pripomogel tudi vladni urad za evropske zadeve. Enako pomembno se mu zdi sodelovanje Slovenije v organizacijah EFTA in CEFTA. Vse to so vzporedni procesi, ki jih je treba peljati naprej. Nas problem doslej je bila »obsedenost z Evropsko unijo, kar je pri nekaterih državah naredilo vtis, da nas Mrko izsiljujejo,« je menil ter dodal, da se je treba »sprostiti«, saj Slovenija ni država, ki ne bi mogla preživeti nekega obdobja brez tega statusa. V zvezi s tem je še pojasnil, da niso resnične vesti, da nas Hrvaška pri približevanju EU prehiteva, saj se naša južna soseda zdaj pogaja za pridobitev kooperacijskega sporazuma z EU, ki pa ga Slovenija že ima. V odgovoru o cestnih povezavah vzhod - zahod prek Slovenije je Thaler dejal, da je na zadnjih pogovorih z madžarskim kolegom Laszlom Kovacsem v Budimpešti dobil vtis, da se Madžarska ni odrekla izgradnji cestne povezave z zahodom prek Slovenije in da ima to za svojo prednostno nalogo. V zvezi s sukcesijo je dejal, da novosti ni in da potekajo dejavnosti slovenskih pogajalcev pri uresničevanju zadnjih stališč DZ. Thaler je napovedal bližnje srečanje med slovenskim in hrvaškim finančnim ministrom, Mitjo Gasparijem in Jozom Prko, ki sodi v okvir priprav na srečanje predsednikov vlad obeh držav, in naj bi bilo 13. februarja. Med zadnjim obiskom v Zagrebu pa se je Thaler s kolegom Graničem pogovarjal o splošnih vprašanjih odnosov med državama, na posamične primere bodo prešli v nadaljnjih pogovorih. O prizadevanjih Hivaške za vnovično navezavo stikov z ZR Jugoslavijo je minister opozoril, da kolikor ve, gre pri tem za prizadevanja po medsebojnem priznanju teh dveh držav v mejah nekdanje federacije. Premier Drnovšek bo obiskal Kitajsko LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek bo danes in jutri v Strasbourgu sopredsedoval mednarodni konferenci Enakost in demokracija: utopija ali izziv, ki jo organizira Svet Evrope. Ob tej priložnosti se bo predsednik Drnovšek srečal tudi z generalnim sekretarjem SE Danielom Tarschysom in predsednikom parlamentarne skupščine Miguelom Mar-tinezom. Iz Strasbourga pa t)o Drnovšek na cehi močne slovenske delegacije odpotoval na Kitajsko. Gre za prvi uradni obisk na tej ravni, Drnovška pa bodo sprejeli vsi najvišji kitajski državniki. Uidi predsednika vlade in države, Li Peng in Jiang Zemin. Slovenija in Kitajska bosta podpisali tudi sporazum o izogibanju dvojni obdavčitvi. Obisku premiera Drnovška pripisujejo na obeh straneh velik pomen, zlasti še zaradi obojestranskih ekonomskih interesov. V slovenski delegaciji bo tudi veliko gospodarstvenikov, omeniti pa velja, da je predviden tudi sprejem pri Wu Yi, kitajski ministrici za zunanjo trgovino, in gospodarsko sodelovanje. Gospodarska menjava med državama ne sodi med najbolj intenzivne, leta 1993 je obsegala le dobrih 37 milijonov dolarjev (0, 3 odstotka celotne slovenske menjave s svetom). Boštjan Lajovic SOSEDNJE REGIJE Petek, 10. februarja 1995 SOŽALJE BOMBNI ATENTATI / PRVI USPEHI PRI ISKANJU STORILCEV Prstni odtisi in še eno priznavalno pismo Podobnosti s pismom Peterletu - Široko solidarnost Ivan Lukan Avstrijski zvezni kancler Franz Vranitzky je včeraj obiskal družine umorjenih Romov in jim izrekel svoje sožalje. Kancler obiskal dnčSne 4 Romov OBERVVART -Pred sobotnim pogrebom je avstrijski kancler Franz Vra-nitzky včeraj osebno obiskal družine zahrbtno umorjenih štirih Romov ter jim izrazil svoje sožalje. Skupaj z gradiščanskim deželnim glavarjem Stbcem je na mestu, kjer je bomba ubila pripadnike Romov ter položil šopek rož. Zvezni kancler je nadalje obiskal težko ranjenega delavca, katerega je druga bomba hudo ranila na roki, ter taborišče Lackenbach, odkod so nacisti nad 2000 Romov odpeljali v koncentracijska taborišča. (I.L.) DUNAJ - Čeprav t.i. »vroče sledi« ni, so avstrijski varnostni organi pri izsledovanju storilcev desnoekstremisticnega terorja zabeležili le prvi uspeh. Na ostankih raz-streljivne pasti, ki je preteklo nedeljo v Obervvar-tu na Gradiščanskem ubila štiri pripadnike narodne skupnosti Romov, so našli prstni odtis, ki z visoko verjetnostjo pripada proizvajalcu bombe ali vsaj osebi, ki je peklenski stroj nastavila. Nadaljnji napredek pri izsledovanju atentatorja/jev si kriminalisti pričakujejo tudi od drugega priznavalnega pisma, katero se je pojavilo v sredo zvečer - odpošiljatelj je znova »Bajuvarska osvobodilna armija (»BBA«), Pismo sta prejela odvetnika obeh izvedbe atentatov s, pisemskimi bombami obtoženih neonacistov Franza Radia in Petra Binderja. Oba v preiskovalnem zaporu Čakata na sodno obravnavo. Notranji minister Franz Loschnak je v zvezi z novim priznavalnini pismom dejal, da bo avtentičnost pisma preverjena »v naslednjih dveh ali treh dneh«, že zdaj pa lahko reCe, da ima pismo veC podobnosti z grozilnim pismom, ki ga je septembra lani - samo nekaj dni po atentatu na dvojezično ljudsko šolo v Celovcu - prejel bivši slovenski zunanji minister Lojze Peterle. Novo priznavalno pismo obsega devet strani, glava pisma pa je ista kot t.i. Peterletovo pismo. Avtor v pismu med drugim poudarja, da pri nobenemu od izvedenih atentatov ni šlo za poskus umora, kajti »nobena od pisemskih bomb iz prve serije ni bilo smtnonosno orožje«. Pisec nadalje navaja veC tehničnih podrobnosti o uporabljenem razstreljivu ter tudi o načinu konstrukcije peklen- skih strojev. Neznani odpošiljatelj v pismu hkrati napoveduje nove bombne atentate na »Tschusche« in poudarja, »da bo v prihodnje počilo že pri prvem stiku z bombo«. V Avstriji se medtem nadaljujejo spominske prireditve za žrtve neonacističnega terorja ter akcije v solidarnost z narodnostnimi manjšinami. Zveza sindikatov. Cerkev ter nacionalna radijska in televizijska postaja ORF so za danes opoldne pozvali Avstrijke in Av- strijce k enominutnim molkom, državna poslanka zelenih Terezija Stoj-sić pa je deželno vlado v Železnem pozvala, naj bi prihodnji teden kot izraz žalovanja in spomina na žrtve terorja v Obervvartu (Borte) in Stinacu po vsej deželi dali zastave na poldraga. Pogreb štirih Romov bo v soboto ob 14. uri v Obervvartu. Svojo udeležbo sta mdr. napovedala predsednik republike Klestil in predsednik parlamenta Fischer. NOVICE Soglasno proti JE Mohovce DUNAJ - Vse v avstrijskem parlamentu zastopane stranke so se včeraj izrekli proti načrtovani dogradnji jedrske elektrarne Mohovce na Slovaškem. V soglasno sprejeti resoluciji državni zbor poziva zvezno vlado, naj stori vse, da se prepreci odobritev posojila za dogradnjo nuklearke s strani Vzhodnoevropske banke (EBRD). Ce bi banka - kljub avstrijskemu odporu - le odobrila posojilo, pa naj zvezna vlada razmišlja o izstopu iz banke, v kateri je Avstrija trenutno udeležena s petimi odstotki. Ministrica za okolje Rauch-Kallat v soglasno sprejeto resolucijo označila kot »zgodovinsko soglasje v avstrijski protijedrski politiki«. Avstrijska država ima 1300 milijard šilingov dolga DUNAJ - Dražvni proračunski deficit za leto 1995 znaša približno 100 milijard šilingov, celoten državni dolg pa okrog 1300 milijard šilingov. To je včeraj sporočil avstrijski statistični urad na Dunaju. Ce bi se upošteval tudi t.i. izvenproračunski dolg, ki znaša približno 380 milijard šilingov, bi zadolženost - skupaj z letošnjim proračunskim deficitom - dosegla celo 1700 milijard šilingov. ----------W,N#,0»,S,KJ/CJ,e,Sb*,K; 8eobacbt>^,06,Sudr- lilihrgtr Eiigtaetimrlfui iiiaimiirlft lefrtmgimm ........ . •...... Hi r ttehren ws! .............. Novo priznavalno pismo nosi isto glavo kot pismo, katero je prejel Lojze Peterle. ŠKANDALOZNA IZJAVA^ Ogorčenje nad Haiderjem v državnem zboru Bo izjavo ostala brez posledic? DUNAJ - Ogorčenje nad šefom svobodnjakov Jorgom Haiderjem v avstrijskem državnem zboru: kot smo Ze poročali, je desničarski populist v sredo zveCer v debati o desnem terorizmu v Avstriji omenil tudi uničevanje Romov v koncentracijskih taboriščih tretjega rajha, pri tem pa ni u-porabljal besedo koncentracijsko taborišče, temveč besedo »kazensko taborišče«. Državna poslanka in manjšinska govornica zelenih Terezija StojsiC je kot prva ostro zavrnila Haiderjev pojem »kazensko taborišče« in ogorčeno izpostavila, da gre tu za »terminologijo nacistov - starih in novih«. FIkrati je od Haiderja zahtevala, naj takoj pojasni svojo izjavo, kar le-ta ni storil. K besedi pa se je javil njegov frakcijski kolega Kroger, ki pa svojega »VO' ditelja« ni popravil temveč poskrbel za nadaljnji škandal: dejal je, da ne razume te »semantične masturbacije, kajti razlike med besedo koncentracijsko in kazensko taborišče ni«- Kriigerjeva izjava je poskrbela za tumult v plenumu, zeleni poslanec Voggenhuber je izjavo svobodnjaškega poslanca celo označil za oživljanje nacionalsocializma. Predsednik državnega zbora Heinz Fischer je sejo nato za nekaj minut prekinil- Se pred svojo škandalozno izjavo o Romih v »kazenskih taboriščih« je Haider debato desnem ekstremizmu oz. najnovejših krvavih terorističnih a-tentatov izkoristil za politično točkovanje -posebej na Koroškem. Opozoril je na številne bombne atentate v 70-ih letih na Koroškem in s tem v zvezi dejal, »daje bilo sožitje med večino in manjšino na Koroškem že vedno dobrodošla priložnost za teroriste, da bi v deželi povzročili destabilizacijo«. »Na Koroškem je v tem Času počilo skupaj 12 bomb, kasneje pa se je izkazalo, da so serijo atentatov izvedle jugoslovanske tajne službe«, je dejal Haider in obenem trdil, da gre za pojav mednarodnega terorja, kateremu je Avstrija tudi danes izpostavljena. Ivan Lukan KOROŠKA / ZELENI KOROŠKA / SVEČANOST NA GROBU NARODNEGA HEROJA VERDNIKA-TOMA2/^ Dežela naj se odpove velikim plebiscitnim slavjem Svarilo pred novimi atentati CELOVEC - Predsednica koroških zelenih Karin Prucha je v-čeraj na tiskovni konferenci v Celovcu svarila pred možnostjo nadaljnjih atentatov desnih ekstremistov tudi na Koroškem. Menila je, da so povezave med atentatoma na Gradiščanskem in pred pol letom na Koroškem očitne, varnostni organi bi zato morali okrepiti zaščitne ukrepe. Politične stranke pa je pozvala, naj se aktivno prizadevajo za klimo strpnosti v deželi Od politikov socialdemokratske in ljudske stranke pa je zahtevala, naj se odločno zoperstavita vsem poskusom svobodnjaške stranke izmejevati slovensko manjšino oz. slovenski jezik v javnosti. Kot znano, je deželni poslanec svobodnjaške stranke Schretter izjavil, da svobodnjaki odločno odklanjajo kakršnokoli obliko vključevanja slovenščine na uradni osrednji proslavi ob 75. obletnici koroškega plebiscita 10. oktobra letos. Pod vtisom desnega terorja zadnjih dni je predstavnica koroških Zelenih še menila, da bil bilo boljše, Ce bi se Koroška odpovedala u-radne plebiscitne prireditve in v obliki številnih manjših in dvojezičnih prireditev skušala ustvariti boljše razumevanje iz vzdušje v deželi. Ivan Lukan »Mir je ogrožen tudi danes« Predsednik ZSO Marjan Sturm: Ob 50-letnid konca druge svetovne vojne in zmage nad nacizmom je treba krepiti osveščen odnos do lastne zgodovine CELOVEC - Mir in sožitje sta ogrožena v Evropi tudi danes. Ne le da divja vojna na ozemlju bivše Jugoslavije in v drugih predelih vzhoda, tudi na zapadu se krepi desni populizem in ekstremizem. To je bila glavna izpoved slavnostnega govornika Marjana Sturma na tradicionalni spominski svečanosti Zveze koroških partizanov ob grobu narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža v Svečah v Rožu. Sturm je ob tej priliki izpostavil nalogo Avstrije in avstrijske družbe, da se ob letošnji 50.obletnici konca 2.svetovne vojne in zmage nad nacizmom, ob 40-letnici podpisa Avstrijske državne pogodbe in 40-letnici državne samostojnosti ter v prvem Govornika na proslavi v Svečah sta bila predsednik ZSO Marjan Sturm (desno) in predsednik ZKP Janez Wutte-Luc, letu članstva v EZ zaveda potrebe po osveščenem odnosu do zgodovine. Tak osveščen pogled nazaj šele omogoča trezen pogled v prihodnost, »ki je danes ob novim pojavom oživljanja nacizma, šovinizma in nacionalizma, še kako potreben«. Govornik je pri tem še poudaril, da so vse te ob- letnice med seboj povezane; - uničevanje avstrijske državnosti je bilo povezano s pohodom nacionalsocializma, vzpostavitev ponovne državne samostojnosti pa z odporom proti nacizmu. Glede vloge Avstrijcev v Času nacistične strahovlade pa je Sturm spomnil na besede kanclerja Vranitzkega, ki je dejal, da so bili Avstrijci v tem obdobju »žrtve in storilci hkrati«. »Ko se bo Avstrija letos spomnila 50-let-nice konca vojne in osvoboditve, bodo morale biti v ospredju prav razmišljanja o žrtvah in o vlogi storilcev«, je dejal Sturm. Tak odnos do lastne zgodovine pa da ni pomemben samo za Avstrijo kot državo, pomemben je tudi, ker je Avstrija le- tos vstopila v Evrop5*-zvezo. »Evropa bo le uS pela, Ce bo upoštevala s° žitje, sodelovanje, spoSte vanje in upoštevanj6 manjšin na podlagi Clov6, kovih pravic. Evropa, k1 bi dopuščala nacional1^ me in šovinizme, ki ^ ponovila vse tiste napa^ iz preteklosti, ki so jo Z6 enkrat pahnile v Pr0P?jg bi prav gotovo propad in bi ji grozila balkaniza cija. Zato mora 50-letnic^ konca vojne in zmag^ nad fašiszmom poc^re piti zavest, da mora® krepiti humanizem in « mokracijo kot najvišji c\ vilacijski vrednoti, moramo izpostaviti Ci vekove pravice, ki so n111 verzalne in veljajo za vsa kogar, ne glede na sp0^’ raso in narodno pripat nost,« je dejal Sturm- 4 O - L E T D RUŠIVA T R I N K O Marino Vertovec o pomenu društva, Benečiji in še marsičem Rudi Pavšič Pred Štiridesetimi leti je skupina beneških Studentov, prosvetarjev in družbeno-političnih delavcev v Čedadu ustanovila kulturno društvo Ivan Trinko, ki je pomenilo prvo vidnejšo obliko organiziranega kulturnega dela v Benečiji. Ustanoviti društvo v takratnih časih, je bilo res zahtevno, da ne rečemo junaško delo, saj so bile njemu nasprotne sile dokaj izrazite. Danes, ko se društvo pripravlja na svojo štiridesetletnico, so pogoji za delo vsekakor boljši in beneška kulturna stvarnost se je vidno obogatila in dobila povsem drugačne dimenzije. O teh vprašanjih smo se pogovorili s predsednikom društva prof. Marinom Vertovcev (na sliki). Kaj pomeni društvo Ivan Trinko v kulturni stvarnosti Benečije? »Pomen in vloge društva sta bila drugačna v preteklosti, ko so redki osveščeni ljudje orali kulturno in sicerjsnjo ledino. Danes, ko Številna društva na teritoriju uspešno oblikujejo in bogatijo kulturno in socialno rast tega območja, odigrava nase društvo vlogo katalizatorja skupnih pobud, povezovalca med kulturami ter informatorja v najširšem pomenu besede. Na to področje bi uvrstil konference, tečaje slovenščine ter razne pobude v Vidmu in na Videmskem sploh, kot denimo lanskoletno Gregorčičevo proslavo in razstavo v glavnem furlanskem mestu«. Letos poteka 40 let od smrti velikega beneškega buditelja, hnate v načrtu, ob razstavi in koledarju, ki ste ga izdali, Se kakšne druge pobude? »Najvažnejša letošnja pobuda, °b osrednji proslavi obletnice Ustanovitve društva, bo izdaja pr- vega dela tehtne in izčrpne bibliografije najvažnejših avtorjev, ki so se uvkarjali s preučevanjem beneškega, terskega, rezijanskega narečja, teoretičnih aspektov drugih slovenskih dialektov ter s preučevanjem furlanskih govorov in jezikov. Govor bo tudi o celotni stvarnosti Beneških Slovencev. Slo bo za prvo dvojezično delo na tem področju in bo pomenilo trajno pričo o slogi med ljudmi«. Beneška stvarnost je v stalnem razvoju (kultura, Šolstvo), čeravno tudi težav ne manjka. Kako si zamišljaš beneško stvarnost ob prehodu v tretje tisočletje? »Največji problem je vsekakor demografsko stanje. Nazadovanje lahko prepreči le povratek ljudi ter nenehno razvijanje središčno-sti Spetra, kot vabljivega in perspektivnega centra za celotno območje. Zamišljam si Benečijo vsaj delno vizualno dvojezično ob večji osveščenosti ljudi. Imamo tovarne, Sole, kulturna društva: sedaj je treba razviti kulturo srca, duše, da naš človek ne bo več tujec na lastni zemlji«. Ti živiš v Vidmu, kjer si uresničil vrsto pobud za uveljavitev slovenske kulture in jezika. Kakšne perspektive ima slovenska stvarnost v glavnem furlanskem mestu? »Sliši se paradoksalno, a prevelika bližina slovenskemu etničnemu prostoru negativno vpliva na povezanost Slovencev v Vidmu. Smo Slovenci v Vidmu ne pa videmski Slovenci: korenine so še vedno v Gorici, Trstu in Benečiji. Zdaj se odvijajo v mestu razni tečaji slovenščine, veliko interesa je za Slovenijo, tudi za izmenjavo kulturnih manifestacij, to pa je vse. Dosedanje pobude, od poskusa ustanovitve društva do slovenske maše in konferenc, ki bi morale pritegniti pozornost ljudi, niso dale vidnejših rezultatov. Menim, da bi lahko prišlo do slovenske maše ter ustanovitve slovenskega doma, stičišča raznih pobud v duhu velike odprtosti, politično ter še posebej strankarsko neobremenjenega slovenstva«. In Se o odnosih Benečije do ostalega zamejstva in Slovenije. Kakšno pot je treba ubrati? »Zgodovina je usodno pogojevala razvoj tega območja. Razlike je treba zgladiti s stiki na ravni zamejstva in matice. Samo kultura, šola, informiranje, Sirjenje poznavanja knjižne slovenščine ob spoštovanju in skrbi za narečje lahko odstranijo predsodke in pregrade«. Vse bolj se kaže potreba po enotnosti Slovencev v Italiji. Kako bi to lahko uresničili? »Mislim, da še nikoli kot v zadnjih letih niso bili časi tako naklonjeni naši enotnosti: pobude, mnenja, pogledi so si slični. Prevec pa je politikantstva, oholosti, premalo dobre volje«. SEZONA G M Ljubljanski godalni kvartet prepričal z izborom in izvedbo Ivan Silič Pomembnost koncerta Ljubljanskega godalnega kvarteta, ki ga je organizirala Glasbena matica v Kulturnem domu v Trstu 6. februarja, moramo podčrtati z dveh vidikov: po izbiri sporeda in po kakovosti izvedbe (kvartet med tržaškim nastopom, foto KROMA). Izvajalci - violinista Monika Skalar in Karel Žužek, violist Franc Avsenak in violončelist Stane Demšar -so se tokrat izognili običajnim sporedom iz preteklih obdobij in se približali sodobnejši naravnanosti; posegli so v tretje in peto desetletje našega stoletja z Godalnim kvartetom op. 56 St, 2 K. Szymanowskega in Godalnim kvartetom v A-duru op. 68 St. 2 D. Šostakoviča ter dodali Se delo slovenskega avtorja iz Trsta, Godalni kvartet F. Delaka, ki se sicer ne more meriti z navedenima, vendar solidna zgradba opravičuje njegovo koncertno izvedbo. Izzvenela je kot skromen, nevsiljiv kontrasten odziv med dvema markantnima ustvarjalcema. Evidentna je bila izredna pozornost izvajalcev, ki so s svojo pronicljivostjo v delu izzvali prepričljiv umetniški utrip, ga razprli do največje možne povedne danosti in se na ta način najlepše oddolžili avtorjevim prizadevanjem. Kar zadeva izvajalce, jih dobro poznamo kot tehnično izvrstno izoblikovane in z živim muzikalnim duhom prepojene umetnike, ki se v kvartetu ob skladnem uravnavanju družijo v enovito delujoče telo. Da je le-to vpeto v intenzivno delo, pričata skladbi Szymanowskega in Šostakoviča, ki obe zahtevata izrednih dovršenosti igranja in pristno občutenih kreativnih vzvodov oblikovalne iznajdljivosti in moči muzikalnega osmišljanja. Vrhunec tega smo doživljali v Sostakovičevem delu, zlasti v globoko dojetem, izredno plastično grajenem drugem stavku, ki se je razvijal v vznemirljivem muziciranju. K izraziti nazornosti stavka je prispevala zlasti prva violina. Z ozirom na umetniško učinkovit večer, lahko zaključimo, da smo se srečali z zelo delavnim kvartetom, ki ga obeležuje tudi visoka muzikalna kultura. LIKOVNA UMETNOST Giovanni Doglia: poslovil se je tiho, pustil pa je dragoceno dediščino Giovanni Doglia je bil eden od tistih umetnikov, ki so se tiho, brez prerivanja in hrupa, z veliko skromnostjo in diskretnostjo, takorekoč po prstih prikradli na tržaško likovno prizorišče in na njem, prav tako brez hrupa in odvečnega izkazovanja brezplodnega zunanjega videza, pustili žlahtne sledove. Njegove svojevrstne, nadnaravne, na pol poti med metafiziko in fantastiko postavljene pokrajine se rade vtisnejo v spomin, ker nam pripovedujejo z nekim nadvse preprostim jezikom silno zapletene misli, v katerih imajo preproste bitnostne in bivanjske resnice videz zapletenih duhovnih sporočil. Giovannija Doglio v teh dneh objokujemo. Pred kakim tednom se je namreč pretrgala nit njegovega življenja, v katerem je imela likovna umetnost sprva le postransko vlogo, a je kmalu prerasla ostale dejavnosti, kot so na njegovih oljih bohotne rastlinske ovijalke prerasle in prepredle vse kotičke njegove miselne modre neskončnosti. Doglia je bil po poklicu nočni čuvaj v bančnih zavodih in se je slikarstva lotil kot samouk. Očitno pa je bilo v njegovi umetniški viziji in tudi v tehničnem pristopu nekaj, kar je presegalo značilnosti naivnega slikarstva. To so ugotavljali tudi razni umetnostni kritiki, potem ko so njegova dela, sad ljubiteljskega slikarskega izživljanja v prostem času, nasla pot v umetnostne galerije in bila deležna priznanj in pohval uradne kritike. Prvo samostojno razstavo je imel v Galeriji Barisi v Trstu leta 1969, ko ni bil več rosno mlad. Prinesla pa mu je uradno članstvo med posvečenimi na Olimpu tržaške likovne umetnosti. Med kritiki-umetniki, ki so v Do-gli videli prefinjene umetniške sposobnosti in veliko izrazno silo, ki je bila tudi brez akademskega naslova zmožna znatnih umetniških podvigov, je bil slovenski slikar in umetnostni kritik Milko Bambič. Z italijanskim umetnikom, ki je bil po rodu iz Licate pri Agrigentu na Siciliji in se je v Trstu nastanil leta 1943, ga je vezalo tesno osebno prijateljstvo. Bambič je verjel v Doglio in ga spodbujal, hkrati pa sta se vzajemno umetniško oplojevala. »Med njegovimi slikami, je Bambič napisal v kritiki za Primorski dnevnik 30. novembra 1969, je skupina olj stvarnejšega videza in odlične izdelave. Mislimo na tri pokončne slike gostih gozdov pozne jeseni in na nekatera podolgovata olja Krasa brez kamenja. So pa ti nenavadni videzi naših krajev utemeljeni v dejstvu, da slikar prihaja iz skrajnega otoškega juga države in mogoče zaradi tega doživlja lepoto naše zemlje s povsem drugačnega vidika«. Kaj tiči v Dogliovem svojevrstnem pesniško pravljičnem prikazovanju narave? Bambič je v zvezi s tem še napisal ob razstavi, ki jo je Doglia priredil novembra 1975 v Corsii Stadion: »Giovanni Doglia je domislil to nadzemsko lepoto in jo ustalil v svojih oljih iz iskrenega občutja upora, ki ga je zmožna mekha duša oporečniško nastrojena proti razčlovečenosti nase dobe, ki kar mrgoli pohlepnih ljudi, ki se brezobzirno poganjajo izključno za gmotnimi dobrinami potrošništva«. Silno aktualne misli, kot so aktualne Dogliove fantastične pokrajine, ki so te misli navdihnile. Giovanni Doglia je umrl skoraj pozabljen. To je krivica, ki je ne smemo dopustiti. D.K. Petek, 10. februarja 1995 KULTURA ŽIVLJENJA I i Vremenska moda Vremenarji postajajo ali pa so že postali najnovejse televizijske zvezde. Vsi gledalci nestrpno Čakajo na vremenska poročila, nato se jezijo, kakšne bedarije govorijo vremenski strokovnjaki in naslednji dan so vsi veseli, Ce je vreme drugačno od napovedanega. Vremensko občutljivi ljudje svoj gnev, ki izhaja iz vremenske bolečine palca na nogi, brez zadržkov zlivajo na uboge vremenarje. In najnovejša vremenska potegavščina: »oblaCne« majice. »Sončne« so brez pomena, ker se gledalci ne morejo jeziti nanje. nnnrirTann Pustna sprostitev Zamenjava enoličnega, vsakdanjega obraza za novo identiteto in osebnost. Platon bi se ob te misli zgrozil, Aristotel bi nemočno odkimal z glavo, vendar ni C as za filozofiranje, čas je za pustovanje. Otroci bodo zajci, kavboji, klovni, odrasli moški bodo odrasle ženske, tisti bolj politični bodo politiki in najbolj duhoviti se bodo spomnili nekaj povsem novega. Pod novimi maskami se ljudje bolj sprostijo in zato tudi popolnoma znorijo. I I Modeme gasilke Veliki rdeči avtomobih z modrimi bliskajočimi lučkami na strehi in glasno zavijajočo sireno že ob prvem snidenju navdušijo vse majhne fantke. Vsi si želijo biti gasilci, ki bi s čelado na glavi in v hitrih avtomobilih hiteh na pomoč nesrečnikom, ki v solzah čakajo na rešilne vodne curke. Vendar svet se spreminja, čas je za nov ženski gasilski podvig. Prvi korak, kako se gasilstvo obnese v petični visoki modi. |________________________________________________ Vitaminska moda Vitaminska mrzlica in obsesija je udarila tudi modne kreatorje, ki sicer ne slovijo kot vzor zdravega in vzdržnega življenja. Vendar, le kdo se lahko upira biološko neoporečni hrani, z vitamini nabiti pijaci in popoldanski telovadbi?! Modni kreatorji sicer niso skočili v teniške copate in hlačke, so pa pokazali dobro voljo in zaceli z vitaminsko modo. Zelo priljubljene so limonine hlače, islandsko pevko Polly Harvey pa je najbolj navdušila obleka - pomarančno drevo. Pripravili: Tina Lucu in Irena Som Prešite odeje za aidš Strast in ljubezen nikoli ne gresta iz mode. Od leta 1987, odkar teče akcija Ena odeja za vsakega umrlega za aidsom, je bilo narejenih že 27.000 različnih panojev. Letos so na razstavi v londonskem Hayd Parku svoje panoje za opozorilo vsem še nevednim dodali znani angleški umetniki. Futuristične starine Izgledajo futuristično ali vsaj kot realnost neznane prihodnosti. Theo Kamacke je ustvarjalec sob preteklosti - prihodnosti, obeliskov, relikvij, zabojev in nerazpoznavnih predmetov, ki bolj spominjajo na delo brezdušnega računalnika kot Čustvenega umetnika. Stroje, pohištvo in različne predmete je Kamecke postavil v novo, računalniško oziroma virtualno resničnost. »Uporabil sem vse, kar je bilo mogoče narediti s starinami. Postavil sem jih pred naš čas,« je bil skromen umetnik. Dušan Moravec: Novi tokovi v slovenskem založništvu Zbirka knjiga o knjigi, Ljubljana, DZS, 1994, trda vezava, 14 x 20 cm, 2.940 srr. S to knjigo pričenja DZS novo zbirko z naslovom Knjiga o knjigi; odločitvi za tovrstne publikacije botruje dejstvo, da se slovensko za-mudnistvo na najrazličnejših področjih kaze tudi pri obravnavanju tem, ki so kakorkoli povezane s slovensko knjigo - predvsem vprašanji založništva in knjigo-trsfva, njuno zgodovino in ekonomiko in nenazadnje tudi bibliotekarstvom. Vrzel pri obravnavanju založništva in knjigotrštva z vidika zgodovine skuša tako s tem delom, Cigar podnaslov je Od Schvventnerja do prvih publikacij Akademije, zapolniti akademik Dušan Moravec, ki v knjigi obravnava obdobje od začetka stoletja do druge svetovne vojne. V tem času smo Slovenci dobili prve pomembne založnike, ki so kot Schvventner, Vidmar ah Škerl dali pomemben pecat ne le svojim založbam, ampak tudi celotni podobi slovenske knjige. Dušan Moravec je natančno preučil številne dokumente, literaturo in drugo gradivo o posameznih založbah in založnikih, pa tudi posamezne knjižne izdaje in tako napisal izčrpen pregled. (M. T.) Primorski slovenski biografski leksikon 20. snopič, Dodatek M-Ž, urednik Martin Jevnikar, Goriška Mohorjeva družba, Gorica, 1994,173 strani, 17 x24cm. Z 20. snopičem (1994) je sklenjena Četrta knjiga PSBL, hkrati pa tudi celotna izdaja tega dela, ki so jo zamejski Slovenci požrtvovalno pripravljah kar dve desetletji; prvi snopič PSBL je namreč izšel sredi novembra 1974. leta v nakladi 2.400 izvodov, obsegal pa je 74 gesel. Imena, ki so vključena v izbor PSBL, že tradicionalno poleg avtohtonih, rojenih Primorcev, vključujejo tudi Slovence iz drugih pokrajin, ki so dalj časa živeli ali delovali na Primorskem. Opisanih je tudi nekaj Italijanov iz teh krajev, in sicer tisti, ki so Slovencem koristili, jim pomagali, in tisti, ki so jim škodili, pri Čemer gre tu za resnico in zgodovinska dejstva. Brez dvoma je PSBL - do danes je zbral 4.430 gesel, pri njegovem nastajanju pa je pomagalo nad 120 sodelavcev, ki za svoje delo niso bili plačani - veliko delo, pomembno za Primorce in Slovence. Vse to delo pa je opravila Goriška Mohorjeva Družba, ki se je morala desetletja boriti za preživetje, njene marljivost, vztrajnost in požrtvovalnost pa so rodile obilne sadove. (M. T.) PO SLEDI TAKTIRKE Maggio Musicale Fiorentino Med 11. majem in 4. julijem bo potekal 58. Maggio Musicale Fiorentino, znamenih glasbeni festival, ki združuje slovite glasbenike z vsega sveta. Na programu bo koncertna izvedba opere Freischutz (Weber). Peli bodo Charlotte Margiono, Barbara Kilduff, Peter Seiffert, Ek-kehard VVlaschiha in Francesco Ehero D’Artegna. Dirigiral bo VVolfgang Savvalksch, predstave pa bodo 30. maja, 1. in 4. junija. Semyon Bychkov bo vodil novo postavitev Schubertove opere Fierrabras. Peh bodo lonna Kozlovvska, Chrishan Chrishansen, Jorma Hynninen, Ezio Di Cesare, Reiner Trost in Francesco Ehero D’Arta-gna (predstave: 21., 23., 26., 28. in 30. junija). Sergiu Ce-libidache bo 12. maja dirigiral Miinchenski filharmoniji, Georg Sold pa bo 18. maja vodil Festivalni orkester iz Budimpešte, Seiji Ozavva pa bo 24. in 27. junija dirigiral orkestru Maggio Musicale Fiorentino. Nastopi Larsonove in Cupida Sopranistka Sophia Larson, ki bo jutri pela na premieri Turandot v Cankarjevem domu v Ljubljani, bo 18. marca v Leipzigu pela Straussovo Elektro. Aprila pa bo sopranistka prevzela vlogo Brunhilde v operi Siegfried, v Strasbourgu. Zelo zaseden bo tudi tenorist Alberto Cupido, ki je (bil) napovedan za jutrišnjo premiero v Ljubljani. Cupido bo 11. marca ter 6. 9. in 19. aprila nastopil v milanski Scali v Verdijevi operi Shf-felio. Maja bo Cupido v Zurichu, kjer bo pel v manj znani Giordanov! operi La cena della beffe. 22. maja bo pel na gala koncertu v St. Gahenu (Švica). Predstavil se bo v vlogi Oronta v Verdijevi operi I Lombardi, frmija pa bo Cupido pel v Marseilleu glavno vlogo v Reyersevi operi Sigurd. Massenetove opere na ploščah Založba Koch Classics je izdala štiri opere Julesa Masseneta: Eclarmonde, Griselidis, La Vierge in Cleo-Patre. Posnetki so bili narejeni v živo na Masseneto-vem festivalu v Saint-Ethenu. Dirigent (na vseh posnetkih) je Patrick Foumilker, med pevci pa so: De-nia Cavazzem Mazzola, Jose Sempere, Helene Perra-gmn, Christian Treguier, Michele Command, Claire Larcher in Jean Philippe Courtis. Strauss v Londonu in na Dunaju Slovita Straussova opera Kavalir z rožo bo jutri na sporedu kar v dveh velikih opernih hišah, in sicer v ovent Gardnu v Londonu in Dunajski državni operi. Londonu bo dirigent Davis, peli pa bodoLott, °nney, von Otter in Haugland. Na Dunaju bo dirigent Schneider, pevci pa Tomova-Sintovv, Hintemei- eL Sima in Moll. Pripravil: Mi. K. IZŠLO JE / KNJIGE Zoiko Jelinčič: Pod svinčenim nebom Zbirka Naše Korenine - 5, zbrala in uredila Rada Jelinčič, Goriška Mohorjeva družba, Gorica, 1994, mehka vezava, 254 strani, 16 x 21 cm. Kot redna knjiga Goriške Mohorjeve družbe za leto 1995 so izšli tudi spomini znanega narodnega in kulturnega delavca Zorka je-linciCa, katerega življenje je pogojevala zgodovina tistega dela slovenskega naroda, ki je živel in deloma še živi zunaj meja naše matične domovine, v Italiji. Knjigo sta za tisk pripra-vila Jelinčičeva hčerka Rada in sin Dušan, ki sta očetove spomine - le-ti so nastajati v presledkih med letoma 1961 pa vse do njegove smrti 13. julija 1965 -dopolnila tudi z očetovimi pismi iz zaporov in konfi-nacije ter odlomki iz dnevnika in družinskimi fotografijami. Zaradi boljše razumljivosti sta tudi sklenila, da preneseta poglavje, ki je nastalo le nekaj tednov pred Jelinčičevo smrtjo, na začetek spominov, ki so sicer pisani kronološko. V besedilu je bilo narejenih le nekaj manjših stilističnih in lektorskih posegov, tako da pričevanje ohranja neposrednost pripovedovanja o dogodkih in ljudeh, upanju in verovanju, idejah in idealih človeka, ki je s vsem svojim bistvom ljubil slovensko ljudstvo. (M. T.) Alojz Rebula: Vinograd rimske cesarice Redna knjiga GMD za leto 1995, Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1994, mehka vezava, 363 strani, 16 x 21 cm. Rebulovih zgodnjih novel, zbranih v knjigi Vinograd rimske cesarice, ni na slovenskem knjižnem trgu že skoraj štirideset let. Izšle so namreč 1. 1956 in niso bile zaradi znane zadržanosti režima v Sloveniji do katoliško usmerjenega pisatelja nikoli ponatisnjene. Ta izdaja ni navaden ponatis. Zunaj prve izdaje knjige je namreč že ob izidu ostalo nekaj najzgo-dnjejše Rebulove kratke proze, ki je izšla v periodičnem tisku. Ponatis zbirke z dodatkom štirih novel (skupno trinajst), ki bi jo lahko razdelili v štiri sklope (lirsko-vzneseni spisi ali pesmi v prozi, kraška in narodnostna epopeja, novela z eksistencialno tematiko, lite-rarno-zgodovinska portreta) navkljub letom, ki jih loči od njihovega nastanka, ostajajo še zmeraj sveže, zvestoba v opisovanju bistvenih problemov tistega povojnega Časa, pa tudi že zdavnaj pozabljenih podrobnosti, pa pomeni tudi verodostojen in umetniško prepričljiv dokument zgodovinskega trenutka, ki je utonil v pozabo. (M. T.) Koledarza leto 1995 Urednik dr. Jože Marku-ža, Goriška Mohorjeva družba, Gorica, 1994, mehka vezava, 203 strani, 17 x 24 cm. Jubilejni Koledar za leto 1995 (zunanjo podobo mu je nadel prof. Hijacint lussa) zaokroža sedemdeseto obletnico izhajanja te publikacije pod okriljem Goriške Mohorjeve družbe. Prva Številka je izšla leta 1924 za naslednje leto, odločitvi slovenskih duhovnikov za njegovo izdajo pa je botrovala misel, da je potrebno širiti slovensko besedo tudi med Slovenci v zamejstvu. Tako kot letošnji so tudi koledarji zadnjih let nekakšni zborniki o delovanju zamejskih Slovencev na vseh področjih javnega življenja. V letošnjem koledarju se z prispevki predstavlja šestinštirideset avtorjev, poleg njih pa še dijakinje Pedagoškega liceja Simona Gregorčiča v Gorici, ki so prispevale nekaj svojih slikarskih izdelkov. Letošnji koledar na veC kot dvestotih straneh prinaša poročila o dogodkih med zamejskimi Slovenci v preteklem letu, razprave in pričevanja, spominske zapise, pripovedne spise (A. Blasutto, I. Artač) in izbor pesmi avtorjev V. Kosa, J. A. Markuža, J. Povšeta in V. Birtiga, bogato pa je opremljen tudi s trindevetdesetimi fotografijami. (A. B.) Novi Prešeren iz istega gnezda? VRBA - Letošnji kulturni praznik je minil Se posebej slovesno, saj je bila na sam praznični dan postavljena pred cerkvico sv. Marka na novo odkrita Prešernova podoba. Velika je 70 x 100 cm, pred praznikom pa jo je iz Hrvaške pripeljal akademski slikar in restavrator Viktor Snoj. Podoba mladega Prešerna naj bi nastala sredi 19. stoletja. Naslikana je v oljni tehniki in je odlično ohranjena, z izjemo na dveh mestih. Poškodbe naj bi nastale med prvo svetovno vojno. Prešernova podoba je dobila svoje častno mesto na oltarju tudi med mašo, ki jo je imel domači župnik Jože Klun za kulturnike brezniške fare in ki ima tudi sicer največ zaslug, da so sliko že po nekaj dneh razstavili v Sloveniji, saj je slikar Viktor Snoj prijatelj brezni-škega župnika. Podobo si je ogledalo precej obiskovalcev Vrbe, ki so se prišli poklonit velikemu slovenskemu pesniku in prisluhniti interpretaciji njegovih pesmi v izvedbi gledališke in filmske igralke Milene Zupančič. Izvedeli smo, da je Gorenjski muzej iz Kranja dobil od nekega Zagrebčana pred tremi leti ponudbo za odkup prav take Prešernove podobe. Kot je povedala ravnateljica Gorenjskega muzeja Barbara Ravnik Tomac, je bila tista podoba precej podobna tej, ki je bila te dni na ogled v Vrbi. Nepoznavalcu se zdita skoraj enaki, le ozadje obeh Prešernovih podob se nekoliko razlikuje. Ravnateljica Tomanova meni, da sta iz iste serije Prešernovih podob, čeprav je izrazila dvom v letnico nastanka, ki naj bi segal v leto 1831 oziroma 1837. Tomanova dopušča tudi možnost kakšne Spekulacije. Ker je Zagrebčan postavil zelo visoko ceno za Prešernovo podobo -20.000 DEM, so morali njegovo ponudbo zavrniti. Prešernova podoba je bila nekaj časa celo na ogled v nekem antikvariatu, oceniti pa so jo dali tudi strokovnjaku, ki je menil, da je vredna kakih 2.000, največ 3.000 DEM. Kar zadeva verodostojnost podob pa povejmo, da so pri nedavnem postavljanju Prešernove podobe v Vrbi malce premaknili okvir slike in pokazala se je letnica - sicer razmazana, a bilo je mogoče razbrati 1. 1831 ali 1837. Mateja Faletič IZŠLO JE / KNJIGE IN REVIJA Drago Jančar Egiptovski lonci mesa Zbirka Brevir, založba Mihelač, Ljubljana 1994, mehka vezava, str. 143, 20 x 13 cm, 2. 940 SIT. Egiptovski lonci mesa je Četrta esejistična zbirka Draga Jančarja in hkrati desetletnica njegovega esejističnega objavljanja. Zbirka je naslovljena po uvodnem besedilu, ki je v javnosti vzbudilo že silovite polemike in vsebuje eseje, ki so nastali v zadnjih dveh letih ter bili predstavljeni mednarodni javnosti v Parizu, Pragi, Dunaju, Budimpešti, Frankfurtu... RdeCa nit esejev je literatura in razmišljanja o položaju posameznika v družbi. Gre predvsem za eseje, ki so povezani s politiko, kulturo in določenimi vejami umetnostmi (Pandurjevo gledališče). Eseji se iztekajo v premišljevanja o Sarajevu, ki ga je Drago Jančar obiskal s skupino pisateljev oktobra 1994. Literarno-umetniško pisanje Draga Jančarja odlikujeta širši analitični pogled in pisateljska angažiranost, ki se ne more odpovedati Čustveni angažiranosti. Razmišljanja o kaotičnem Času, za katerega so značilne vojne, nacionalizmi, politične polastitve, etična dezorientaci-ja, so napisana z izre-; dno literarno senzibilnostjo. Ob svojih neposrednih odmevih na družbeno dogajanje avtor opozarja na opusto-senost tako vzhodne postkomunistične pokrajine kot tudi zahodne. (A. P.) Tatjana Oblak: Brez sladkorja, prosim Jurčičeva zbirka, Založba Mondena, Grosuplje 1994, mehka vezava, str. 180, 20 x 12 cm, 2.940 SIT. Brez sladkorja, prosim je prvenec Tatjane Oblak, ki je po poklicu sicer arhitekta. Gre za roman v obliki pisem, v katerih glavna junakinja komunicira s prijateljem, ki bi bil lahko tudi ljubimec. Avtorici uspe bresti po ljubezenski tematiki brez sledov patetike in samousmiljenja. Ves Cas ohranja (samo) ironično distanco in fri-volnost, tako da tudi modrovanja o bistvenih vprašanjih življenja ne zatemnijo celotne atmosfere. Zgodbo sestavljajo prijetne dogodivščine s potovanj, pa tudi iz vsakdanjega življenja. Junakinja vedno znova odkriva vrsto drobnih, prijetnih zanimivosti in to velja tako za potovanja po daljnih deželah kot za kolesarjenje po domačem marostu in celo za pospravljanje stare hiše. Jezik avtorice je zelo tekoC in fleksibilen ter obarvan z izrazoslovjem, značilnim za mlado populacijo. Po besedah Tuga Zaletela, avtorja Spremne besede, gre za roman, ki ga »podpisani priporočam v pozorno branje vsem, še posebej pa vsem tistim Romeom in Julijam, katerih krokodilje solze pogosto kapljajo s strani slovenskih literarnih revij, pa tudi vsem tradicionalistično zagrenjenim in zafrustriranim puritancem«. Avtorica je na zelo svež, duhovit in ironičen način pristopila k ljubezenski tematiki, ki ima še zmeraj velik krog svojih bralcev. (A. P.) M. Novak: Žarka G. Lim: Mali direktor Slovenska kriminalka 5, založba Mondena, Grosuplje 1994, mehka vezava, 21 x 15 cm, 290 SIT in Slovenska kriminalka 6, založba Mondena, Grosuplje 1994, mehka vezava, 21 x 15 cm, 290 SIT. Založba Mondena je pričela z izdajanjem slovenskih kriminalk, ki jih do nedavna še ni bilo v našem prostoru. Monopol so namreč imele srbsko-hrvaške izdaje. V Monde-ninem NN-ju se v tem žanru lahko preizkušajo avtorji, ki ustvarjajo novo slovensko podobo tega žanra. Maja Novak je prva (ženska) avtorica v tej zbirki in v Žarki izpričuje odpor do novo nastajajočega podjetniškega, parve-nijskega sloja ter njegovih statusnih simbolov. Glavne protagonistke njene zgodbe so prostitutke, ki so kljub svoji sprevrženosti bolj etične in žlahtne kot mladi slovenski podjetniki, med katerimi prihaja do zločinov. Mah Diktator Gorana Lima pa je zgodba o starejšem inšpektorju, ki je sprva zaposlen še v policiji, nato pa postane privatni detektiv. V zločine, ki jih inšpektor odkriva, je seveda vpletena ljubezen, o Čemer dejansko zgovorno pričajo tudi Cme kronike slovenskih časopisov. Zaradi nenadnih obratov in razmišljanj, ki so povezani z umetnostjo, gledališčem in literaturo, zanimanje in napetost pri branju ne popusti. Obe kriminalki odlikuje živi, pogovorni jezik, ki komuni-. čira z bralcem. (A. P.) Res Literarna revija, letnik I, št. 10, Literarni klub Grosuplje, Grosuplje 1995, 52 strani, 17 x 17 cm, 400 SIT. V deseti številki literarne revije Res, ki jo izdaja Literarni klub Grosuplje, predstavljajo svoje literarne izdelke pesniki in prozaisti mlajše generacije. V rubriki Poezija predstavljajo štiri pesnike. Primož Repar objavlja Zakonik prefinjene blaznosti, Marko Elsner Grošelj Zapuščanje ali Zvezdne steze, Tatjana Soldo se predstavlja s štirimi pesmimi (Pesmi, Viliju, Marti, Katarini W.) in Milan Vincetič s pesniškimi zapisi pod naslovom Tri pesmi. V rubriki Proza se pred- stavljajo trije mladi avtorji. Maja Novak s kratko zgodbo Vampirji, ki jo je podnaslovila sentimentalna zgodba, Andrej Lutman z zgodbo Dvig, Ar-mando Abansky pa s kratkim besedilom Oka-Ot-sjuki h. V rubriki Dramatika je predstavljena kratka radijska igra Gorana Glu-vića Beg v paradiž s tremi osebami - dvema ubežnikoma in paznikom. S prevodom fragmenta iz romanesknega prvenca RijeC-dvije o Petroniju pa predstavljajo filozofa in komparativista Gorana Ignjati-ja Jankoviča, naslov fragmenta pa je Circulus viti-osus. Jurij Hudolin je postavil pet vprašanj pesniku Danetu Zajcu, v rubriki Predlogi za branje pa objavlja recenzije štirih knjig slovenskih avtorjev - Franje Frančiča Male vojne, Tamare Doneve Dnevnik gospe Angele, Mateta Dolenca Rum in šah ter Marka Elsnerja Grošelja Odpo-Ijubljeni. (V. R.) Spretna kuharica Nova velika kuharska knjiga: navodila kako se kuhajo dobra in okusna jedila, Založba Mondena, Grosuplje 1994, 248 strani, trda vezava, 12 x 17 cm, 2.900 SIT. Založba Mondena se je odločila za ponatis kuharske knjige iz leta 1923, ki je bila ob svojo izdaji uspešnica in je doživela kar štiri ponatise. Knjiga je nekaj posebnega zaradi receptov, ki jih je blizu šesto in tudi zaradi jezika, saj so jo ponatisnili v jeziku, v kakršnem je bila napisana. Spretna kuharica dokazuje, da so na Slovenskem že pred 70 leti kuhali marsikaj, in ne le žgance ali močnik. V knjigi so seveda tudi recepti za pripravo slednjega, toda ob tem so v Spretni kuharici zbrani tudi stari, tudi že pozabljeni recepti domaCe in svetovnih kuhinj, od juh do mesnih jedi in prikuh, obar, paštet, solat, kruhov, tort, slašCic, pijaC, okraskov jedem in celo sladoledov. Tako kot se spodobi, se recepti za jedi vrstijo tako kot na naših mizah - torej od juh (tudi tistih, ki so primerne za post) do slašCic, na koncu pa je po navodilih za ravnanje z gospodinjskimi 'zalogami dodano tudi kazalo. Ob starih izrazih, kot so na primer ribji gulaš, rujava juha ipd., najdemo med jedmi tudi takšne, ki so sodobnemu ušesu povsem neznane - jajčni konsume, jetrni fancelj, jetrni vadeljci, mlečni prašiček, tomrl, kruh od omake in podobno, kar Človeka kar vabi, da bi odkril, kaj se skriva za njimi. (V. R.) SVET Petek, 10. februarja 1995 POLJSKA / POLITIČNA KRIZA Oleksy še premišljuje Vprašljivo je tudi soglasje med komunisti in Kmečko stranko VARŠAVA (AFP, dpa) -Jožef 01eksy, kandidat vladajoče leve koalicije za naslednika Waldemarja Pawlaka na čelu poljske vlade, je v četrtek za teden dni odložil svojo odločitev, ali bo sploh sprejel ponujeno mesto. 01eksy se je tako odločU po srečanju s predsednikom države Lechom VValenso. VValensa in 01eksy, ki sta se sestala prvič po objavljeni kandidaturi tega nekdanjega komunista, sta se pogovarjala več kot uro. VValensa, ki je v sredo izjavil, da ne nasprotuje kandidaturi 01eksyja, je v četrtek pokazal »določeno zadržanost«, je povedal 01eksy. »O tem, da bi sprejel mojo kandidaturo, je težko govoriti,« je povedal novinarjem in dodal, da se bo sam »dokončno odločil v roku enega tedna«. O srečanju med VValenso in 01eksyjem, sicer predsednikom spodnjega doma, javnost ni izvedela nič več. Prva koalicijska pogajanja o sestavi nove vlade so napovedali za zgodnje večerne ure. Se vedno namreč ostaja odprto, ali sploh in kako bosta našli soglasje Zveza demokratične levice (SLD), v kateri so pod vodstom Jožefa 01eksyja združeni nekdanji komunisti, in Kmečka stranka (PSL) še vedno uradujočega premiera VValdemarja Pawlaka. Kmečka stranka zahteva večji dostop k ključnim gospodarskim mestom, nekdanji komunisti pa na to ne pristanejo. Kmečki stranki očitajo, da blokira reforme. Poleg tega 01eksy želi zamenjati vse ministre, ki so vpleteni v finančne afere. Ce gre verjeti poročilom iz predsednikove palače, bi se na svoje mesto zunanjega ministra vrnil tudi odstavljeni Andr-zej Olechovvski. Pogosto je slišati vprašanje, koliko se lahko predsednik VValensa vmešava v odločanje o oblikovanju nove vlade. Krize na Poljskem še zdaleč ni konec VARŠAVA (AFP) - »Vladne krize na Poljskem še ni konec, čeprav je neposredna nevarnost razpustitve parlamenta minila, ima predsednik Leah VValensa še različna presenečenja,« je v četrtek izjavil Bronislaw Geremek, eden od voditeljev sre-dinsko-leve opozicijske Zveze za svobodo. »Politična igra med (levo vladajočo) koalicijo in predsednikom se nadaljuje, kriza delovanja države je še vedno tu,« je poudaril Geremek v pogovoru za komercialno radijsko postajo Radio Zet. Leva koalicija je v torek popustila pritisku predsednika VValense in premiera VValdemarja Paw-laka zamenjala z Jožefom 01eksyjem. »Kljub velikim težavam so se politiki koalicije odločili, da bodo sestavili vlado, saj je obema strankama veliko do tega, da ostaneta na oblasti,« je bil odločen Bronislavv Geremek. Jožef 01eksy (Telefoto: AP) Jožef Oleksy, človek kompromisov VARŠAVA - Nekdanji komunistični voditelj Jožef 01eksy, ki ga je v torek levousmerjena poljska koalicija predlagala za zamenjavo ministrskega predsednika VValdemarja Pavvlaka, se je izkazal kot človek kompromisov, ki podpira tržne reforme. Oseminštiridesetletni 01eksy je bil eden od voditeljev Zveze demokratične levice (SLD), vse od volitev leta 1993 pa je bil predsednik spodnjega doma parlamenta. Na mesto premiera so ga predlagali po nekajtedenskih pritiskih predsednika Lecha VValense, naj Pavvlaka odstranijo, 01eksy pa se mora soočiti s težavno nalogo preoblikovanja vlade in doseganja kompromisa s predsednikom VValenso. Če ga bo parlament potrdil, kar naj se ne bi zgodilo pred naslednjim tednom, bo 01eksy prvi politik nekdanje Združene delavske stranke na čelu demokratične vlade. Kot član poljske komunistične vlade se je 01eksy leta 1989 s sindikatom Solidarnost pogajal o ukinitvi komunizma in o vnovični legalizaciji sindikata, ki je bil prepovedan leta 1981. Ko je leta 1990 komunistična stranka razpadla, se je 01eksy, ki je bil takrat član centralnega komiteja stranke, pridružil ostalim strankarskim naprednjakom pri preoblikovanju stranke v socialno demokracijo po zgledu Zahoda. V parlament je bil izvoljen na prvih svobodnih volitvah leta 1991 in pozneje še leta 1993, ko je SLD dobila največ sedežev v parlamentu in je skupaj s Pawlakovo Kmečko stran- ko predstavljala večino ter tako končala obdobje Solidarnosti. Takrat je moral 01eksy doma in v tujini miriti strahove, da bosta obe stranki, močno zakoreninjeni v komunizem, ovirali reforme in uničili proces privatizacije. Povedal je, da »levica pravilno zastopa svoje volil-ce le tako, da podpira gospodarski razvoj« in dodal, da se oni »zagrizeno zavzemajo za tržne reforme«. Vlagateljem je zagotovil, da bo Poljska še naprej zelo dejavna pri združevanju z Zahodom, čeprav ne bodo šli po vseh poteh Zahodne Evrope. Dejal je, da ne nameravajo ponoviti napake, ki so jo zagrešile demokracije Zahodne Evrope, ki so se po prihodu na oblast skoncentrirale le na pravično razdelitev dobrin. Skušal je izboljšati odnose z močno katoliško Cerkvijo na Poljskem, ki je sovražna do naslednikov nekdanjih komunistov, in izzval kritike svoje stranke,,ko se je na slavnostni maši v Censtohovi pokazal v družbi poljskih škofov. Kritiki, med katerimi je tudi predsednik Lech VValensa, pravijo, da je ekonomist 01eksy izrabljal svojo vlogo predsednika, da bi se pokazal v luči glavnega zagovornika demokracije na Poljskem, pozabljal pa je na ne tako davno preteklost. »Gospod predsednik, vem, kako velik demokrat ste, saj sem vas srečal, ko ste bili član komunistične vlade,« je 01eksyju na srečanju parlamentarnih vodij rekel VValensa in dodal: »Prosim, ne pridigajte mi o demokraciji.« Adam Jasser / Reuter A TERORIZEM V ZDA Skrivnost eksplozije v New Torku se razpleta VVASH1NGTON (Reuter) - Ameriški borci proti terorizmu so dosegh pomembno zmago. V Pakistanu so ujeli Iračana, za katerega so bili prepričani, da je leta 1993 organiziral teroristični napad na Svetovni trgovinski center (VVTC) v Nevv Vorku. Sedemindvajsetletnega Ramzija Ahmeda Jusefa so že izročili ZDA, kjer pravkar poteka proces proti osumljencem za eksplozijo v kleti newyorškega nebotičnika. Bomba je ubila šest in ranila približno tisoč ljudi, pohcija in FBI pa sta pozneje preprečila še nekaj podobnih akcij v tunelih avtocest in podzemne železnice, ki vodijo proti New Vorku. Jusef, ki so ga po prihodu na newyorško letališče John Kennedy odpeljali na sodišče, trdi, da je nedolžen. Ameriško tožilstvo je drugačnega mnenja, saj so ga uvrstili na spisek desetih najbolj iskanih kriminalcev in za tistega, ki bi ga izsledil, razpisali nagrado v višini dva milijona dolarjev. Ni še znano, kako so ga v Pakistanu ujeli. Direktor FBI Louis Freeh je povedal samo to, da so Jusefa iskali po vsem svetu že od konca februarja leta 1993, ko so za njim razpisali tiralico. Obtoženi iraški terorist se je tako pridružil muslimanskemu duhovniku in njegovim desetim privržencem, ki čakajo na obsodbo v New Vorku. Tožilci jih dolžijo, da so skušali v ZDA organizirati mestni terorizem. Po Svetovnem trgovinskem centru naj bi bombardirali še palačo Združenih narodov ob newyorški Vzhodni reki in druge najbolj znane stavbe »velikega jabolka«, kot meščani ljubkovalno imenujejo New Vork. Možganski trust ljudi, ki so hoteh ustrahovati domačega terorizma nevajene Američane, naj bi bil slepi egiptovski šejk Omar Abdel Rahman, znan po svojih ogorčenih in sovražnih govorih proti vsemu ameriškemu. Najpomembnejši organizator naj bi bil Iračan Jusef, ki je septembra leta 1992 zaprosil za politični azil v ZDA. Oblasti še niso odločile o njegovi prošnji, ko je na noč eksplozije v WTC pod izmišljenim imenom odpotoval iz države. Prav Jusef naj bi poskrbel za razstrelivo. V procesu proti obtožencem so že obsodili štiri ljudi na skupaj 240 let zapora brez možnosti pritožbe, zdaj pa sodba čaka še šejka Rahmana, Iračana Jusefa in druge. BIH / SRBSKE GRANATE SO VČERAJ SPET PADALE NA ZIDOVSKO POKOPALIŽCE V SARAJEVU Bosanski Srbi so napadli Klokot Kninski Srbi so prekinili pogajanja in se začeli pripravljati na vojno SARAJEVO, ZAGREB (Reuter, AFP) - Voditelj bosanskih Srbov Radovan Ka-radžič enkrat govori o pripravljenosti za pogajanja z Alijo Izetbegovičem, drugič pa napoveduje »veliko vojno« med Hrvaško in Srbijo, zatem pa še vojno med bosanskimi Muslimani in Srbi, če bo Unprofor zapustil Hrvaško. Mračno napoved je včeraj popoldne izrekel v pogovoru z novinarji francoske tiskovne agencije AFP in mehiške televizije. So se zlovešče napovedi morda začele že uresničevati? Sarajevo so včeraj ob pol šestih zvečer, prvič po prvem januarju, spet pretresle srbske minometne granate in streljanje iz brzostrelnega orožja. Granate so po prvih poročilih Unproforjevih predstavnikov padale v bližini židovskega pokopališča, ki ga deli bojna črta med srbsko in bosansko vojsko. Po nekaterih podatkih naj bi Srbi razstrelili le prazne bunkerje, ki jih bosanska vojska po sporazumnem umiku ni odstranila, vendar bo treba na podrobnejša poročila o dogodku še počakati. O precej bolj resnih spopadih pa Unprofor poroča iz bi-haškega žepa. Po trditvah Unproforjevega tiskovnega predstavnika Paula Risleya, ki je nastanjen v Zagrebu, so vojaki drugega korpusa bosanskih Srbov včeraj dopoldne ob deseti uri izvedli »načrtovan in nameren« napad s tanki, topništvom in pehoto na Vedro Polje in Klokot. Namen napada je bil ponovno zavzetje vodnega vira v Klokotu, ki ga je bosanska vojska napadalcem iztrgala v napadu dvanajstega januarja letos. O morebitnem skorajšnjem vnovičnem izbruhu sovrazno- Se bosta morala Akaši in Koschnik kmalu umakniti pred sprtimi vojskami? (Telefoto: AP) sti v BiH in morda tudi na Hrvaškem priča tudi 62 srbskih helikopterjev, ki so jih nizozemski predstavniki Unproforja našteli od prvega do četrtega februarja v bližini Srebrenice in za katere upravičeno sumijo, da so iz Srbije pripeljali sonardonjakom vojaško opre-' mo in morda tudi okrepitve. Hrvaški predsednik Tuđman je včeraj sklical izredno sejo vlade, na kateri so se po vsej verjetnosti pogovarjali tudi o najnovejši odločitvi kninskih Srbov, da prekinejo pogajanja z Zagrebom o normalizaciji odnosov, in se pripravi- jo na morebitno vojno, ki naj bi izbruhnila po odhodu Unproforja. Ameriški veleposlanik v Zagrebu Galbraith je hrvaške oblasti še enkrat opozoril, naj se ne igrajo z ognjem, in naj še enkrat premislijo o svoji zahtevi po umiku Unproforja. ZR JUGOSLAVIJA Obnova sodelovanja med Palami in Beogradom BEOGRAD - Zunanji minister ZR Jugoslavije Vladislav Jovanovič je v sredo dejal, da je »v tem trenutku pomembno vzpostaviti enotnost srbskega naroda in obnoviti skupno politiko Pal in Beograda«. V izjavi za lokalno radijsko postajo v Valjevu je minister Jovanovič sporočil »našim bratom v BiH, naj se spustijo z na trdna tla in skupaj z nami oblikujejo enotno politiko«. Kot že večkrat v zadnjih dneh je Jovanovič tudi tokrat dejal, da bo takoj, ko bo njegova država mednarodno priznana in sprejeta kot enakopraven pogajalski partner, »mogoče razpravljati o vseh predlogih, pa tudi o predlogu francoskega zunanjega ministra Juppeja, ki ga je sprejela Evropska zveza«. V začetku tega tedna je vodja jugoslovanske diplomacije za izraelski radio povedal, da »medsebojno priznanje ZRJ in BiH sploh ne pride v poštev.« Beograd namreč zahteva, naj mednarodna skupnost prizna najnovejšo Jugoslavijo kot zakonito naslednico nekdanje SFRJ in mednarodni pravni subjekt, zato po Jovanovičevih besedah »medsebojno priznanje za ZRJ, ki ni nova država, ne more pomeniti istega kot za nekdanje jugoslovanske republike«. Medtem so se voditelji štirih najmočnejših opozicijskih strank v Srbiji sporazumeli o skupnem nastopu na lokalnih volitvah. Zoran Djindjič iz Demokratske stranke, Vojislav Koštunica iz Srbske demokratske stranke, šef Radikalne stranke Vojislav Šešelj in Milan Mikovič, ki je zastopal voditelja Srbskega gibanja obnove Vuka Draškoviča, so oblikovali politični blok, ki naj bi se spopadel z vladajočo stranko, ta pa se je tudi začela povezovati z Jugoslovansko združeno levico (JUL). Velja omeniti, da se Šešelj, Koštunica in Djindjič pogosto mudijo na Palah in so bili že večkrat pobudniki pogovorov z Radovanom Karadžičem. Davor Kriška SVET UstANEK CLINTONA IN KOHLA 0 širitvi Nata, ■■■ ■ Rusiji m Bosni ZDA in Nemčija odločata o usodi Vzhodne Evrope VVASHINGTON - Siri-,ev severnoatlantske vo-Jeske zveze Nato in od-??s Zahoda do Rusije sta . najpomembnejši te-nii pogovorov ameriske-§a predsednika in nem-Saega kanclerja, ki je na °bisku v Beli hiši. »V posebno čast mi je spet popraviti v Washingtonu v°ditelja nase najbližje Zaveznice in izjemnega nržavnika našega Časa,« !e Bill Clinton na snegu Pred Belo hiSo nagovoril “elmuta Kohla, svojega najljubsega tujega voditelja. »Danes je razmeroma biadno, toda to ni niti ^alo podobno toplini na-sth medsebojnih obču-dtov,« je Kohl vrnil komplimente ameriškemu Predsedniku. Nemški kancler se bo sešel tudi s Politično bližjimi konservativci iz ameriške republikanske stranke, toda btdi z demokratom Clintonom ga druži marsikaj -Ppleg medsebojne simpa-iije tudi podobnost pogle- dov na mednarodna dogajanja. Oba bi rada vojaško zvezo Nato razširila na nekatere države vzhodne Evrope, hkrati pa še vedno nočeta razjeziti Rusije. »Širitev bo postopna in brez presenečenj,« sta povedala. Clinton in Kohl menita, da mora Zahod v Moskvi še naprej podpirati Borisa Jelcina, saj so drugi politiki še težavnejši. Ameriški predsednik in nemški kancler sta se pogovarjala tudi o Čečeniji, kjer obe državi - Nemčija odločneje - kritizirata Jelcinovo politiko, hkrati pa priznavata, da gre na Kavkazu za rusko notranjepolitično vprašanje. Vse, kar je Clinton ponudil Čečeniji na tiskovni konferenci s Kohlom, je bilo 20 milijonov dolarjev človekoljubne pomoči. Razpravljala sta tudi o Bosni, zmanjševanju jedrske nevarnosti in kandidatih za novega predsednika Svetovne trgovinske organizacije. Steve Holland / Reuter NOVICE Umik Izraela iz Jordanije ■n Golana '1'EL AVIV - Izrael je včeraj umaknil še zadnjega v°jaka s 380 kvadratnih kilometrov zasedenega pbmocja v pušCavi Narava. Med slovesnostjo v Jordanskem obmejnem mestecu Naharajim so izraelski vojaki predali nadzor nad območjem Jordanskim varnostnim silam. S tem je Izrael izpolnil obljubo in določilo mirovnega sporazu-JUu z Jordanijo. Izraelski premier Jicak Rabin je, Kot je včeraj poročal izraelski časnik Maariv, med srečanjem voditeljev Delavske stranke napovedal tudi umik izraelske vojske z Golanske Planote. Vendar je Rabin dodal, da Izrael plano-R ne bo zapustil v celoti, kot to zahteva Sirija, Urnaknilo naj bi se 98 odstotkov izraelske voj-sKe. Izraelski premier se je včeraj v Erezu, na inoji med Izraelom in Gazo, sešel z vodjo PLO laserjem Arafatom. Osrednja tema srečanja je bi-a naraščajoče nasilje palestinskih skrajnežev. Rabin je od Arafata zahteval odločnejše akcije Proti skrajnežem, Arafat pa odpravo prepovedi ''stopa v Izrael, saj že vec kot osemnajst dni pri-ohžno 50 tisoC Palestincev ne more na delo. vCeraj popoldne se je Arafat kljub ostremu nasprotovanju Izraela v Gazi sešel z delegacijo EZ, K' jo vodi francoski zunanji minister Alain luppe. Delegacija EZ, ki se je vCeraj dopoldne v zhodnem Jeruzalemu sešla s palestinskimi Predstavniki, naj bi po mnenju nekaterih Izrael-cev prekršila ozemeljsko suverenost židovske rzave. Evropska trojka je nato odpotovala v Tel DV1V’ kjer naj bi jo sprejel premier Rabin. Podro-Rosti srečanja še niso znane, (dpa) £2 zavrnila vzpostavitev cQrinske unije s Turčijo ^TENE - Grčija je vCeraj zavrnila kompromisno rešitev glede carinske unije Turčije in držav EZ, o katere so prišli prejšnji ponedeljek v Bruslju. . e rraprej bo vztrajala pri vetu - dokler ne bodo Spolnjeni grški pogoji. Vladni tiskovni predsta-. Evangelos Venizelos je po končani seji mi-'strskega sveta, na kateri so podrobno pregledi sklepe ponedeljkove seje EZ, povedal, da je 6 Ka vlada »negativno razpoložena«. NaCelni ogovor je predvideval, da bi se pogajanja o pri-jucitvi Cipra k EZ lahko začela šest mesecev P° zaključku medvladne konference leta 1996, Jar se bodo ubadali z reformami Maastrichtske Pogodbe. Venizelos je poudaril, da mora biti da-j ^ zaCetka ciprskih pogajanj natančno določen da ]e treba besede »bi se lahko zaCela« spre-h 8 1 v >>se kodo začela«. »Ce grški ugovori ne lia -0 sPIeiek» bo grški veto Se naprej ostal v ve-daVl << Poukaril Venizelos in dodal, da je vla-: .0In®nila tudi »možnost nadaljevanja poga- L saj se zaveda, da bi bilo mogoče zadeve raz-s U in izboljšati sedanji položaj«. (AFP) Ameriški predsednik Clinton in nemški kancler Kohl v VVashingtonu (Telefoto: AP) ČEČENIJA / RUSI SKORAJ POVSEM NADZORUJEJO GROZNI Jelcin se pripravlja na politično ofenzivo Dobljeno bitko še ni zmaga, trdijo Čečeni GROZNI - Ker ruska vojska skoraj povsem nadzoruje položaj v čečenska prestolnici, je pričakovati, da bo predsednik Jelcin v prihodnjih dneh začel politično ofenzivo doma in po svetu. Potem ko so se čečenski uporniki devet tednov krčevito upirali ruskim napadalcem, so v sredo vendarle napovedali umik vrhovnega poveljstva iz Groznega. Tiskovni predstavnik Čečenske vlade Movladi Udugov je dejal, da v mestu vztrajajo le uporniki, »ki delujejo neodvisno od vrhovnega štaba«. V sredo se je iz mesta Argun, ki je od Groznega oddaljeno petnajst kilometrov, s pozivom za nadaljevanje boja oglasil vodja Čečenskega vrhovnega poveljstva Aston Moškadov. Včeraj so čečenski vojaki branili še nekaj položajev v mestu, predvsem ceste na jugovzhodu Groznega. Njihov upor je oslabel z ruskim zavzetjem večjega dela predela Cemo-reci, zadnjo trdnjavo čečenskih upornikov. Čeprav rusko zavzetje Groznega še ne pomeni konca spopadov - ti so se preselili na jug države - ima zdaj predsednik Jelcin večji politični manevrski prostor kot v preteklih tednih, ko je bila ruska vojska deležna kritik na račun svoje neučinkovitosti. Ce bi Rusija vojno hitro dobila, bi ljudje imeli o predsedniku povsem drugačno mnenje kot zdaj, ko po zadnjih javnomnenjskih anketah kar 58 odstotkov ruslcih državljanov meni, da bi moral predsednik Jelcin odstopiti. »Jelcin je v težkem položaju, zato spet krožijo govorice, po katerih bi oblast utegnil prevzeti Vladimir Zirinovski. Zato mora Jelcin v ofenzivo,« je nedavno v Moskvi izjavil neki zahodni diplomat. Predsednik ima tri možnosti za okrepitev svojega položaja. Danes v kazahstanski prestolnici Al-ma-Ata poteka vrhunsko srečanje predsednikov držav Članic Skupnosti neodvisnih držav, na katerem bo Moskva skušala doseči gospodarsko, politično in vojaško enotnost s sosednjimi državami, nekdanjimi Članicami Sovjetske zveze. »Zaradi počasnega reševanja Čečenske krize rusko vodstvo skuša ta notranjepolitični neuspeh zamegliti z nekaterimi vidnimi koraki svoje zunanje politike, predvsem v odnosu do bližnjih držav, kot nekdanje sovjetske republike označuje uradna terminologija,« je včeraj zapisalo glasilo ruske opozicije Nezavisnaja gazeta Šestnajstega februarja bo Jelcin govoril pred parlamentom, kar bi po ustavi moral storiti že občutno prej, vendar je že od sredine januarja - očitno v pričakovanju zmage ruske vojske - z nastopom odlašal, menijo tuji diplomatski viri. Izjave njegovih sodelavcev poudarjajo, da bo Jelcin v govom potrdil svojo odločitev, da ostane na Čelu države in uresničuje začete gospodarske refonne. Za slabosti posredovanja ruske vojske v Čečeniji bo bržkone krivil obrambnega ministra Pavla GraCeva. Naslednjega bo potekala tudi »nacionalna konferenca«, na kateri bodo razpravljali o težavah pri povezovanju centralne oblasti z lokalnimi, s katerimi ima moskovska oblast težave že tri leta. Sklic taksnega sestanka, prvega po letu 1993, dopuSCa sklepanje, da skuša Jelcin čečenski iredentizem in rusko posredovanje izkoristiti za vnovično uveljavitev »trde roke« na ruskem ozemlju. Boris Bachorz/AFP Čečeni skušajo med trupli prepoznati sorodnike (Telefoto: AP) Mafija nadzoruje 80 odstotkov gospodarskih ustanov v Rusiji MOSKVA (STA) - Mafija nadzoruje trstvu Aleksander Gurov, navaja tisko-osemdeset odstotkov gospodarskih usta- vna agencija Interfax. Nihče ne ve na-nov v Rusiji, vsak ruski poslovnež pa tanko, kako moCno je mafija povezana z mora mafiji nakazati od tisoč do milijon državnimi ustanovami, 40 tisoC gospo-dolarjev letno, je sinoči izjavil nekdanji darskih subjektov pa je že pod neposre-uslužbenec pri ruskem notranjem min is- dnini vplivom mafije, je dodal Gurov. Petek, 10. febmarja 1995 Premier Gonzalez ostaja trdno v sedlu MADRID - Španski ministrski predsednik Felipe Gonzales ostaja še naprej trdno v sedlu, saj je med včerajšnjo sedemurno parlamentarno razpravo o položaju v državi odločno zavrnil opozicijsko zahtevo po predčasnih parlamentarnih volitvah. Konservativna Ljudska stranka in prokomunisticna Združena levica že dalj Časa ostro napadata sedanjo vlado, ki naj bi bila razen za številne finančne afere, ki v zadnjem Času burijo duhove v španski javnosti, odgovorna tudi za protizakonito in podtalno delovanje tako imenovanih Protiterorističnih osvobodilnih skupin, ki so v letih od 1983 do 1987 ubile 27 domnevnih pripadnikov baskovske teroristične organizacije Eta. Premier Gonzales je. poslancem španskega parlamenta zatrdil, da o delovanju teh skupin ni vedel ničesar. »Na temelju zbranih podatkov lahko sklepam, da je šlo pri tem za nezakonito delovanje, v katerega so bili vpleteni tudi nekateri visoki uslužbenci notranjega ministrstva in vojaške obveščevalne službe,« je med glasnim negodovanjem opozicijskih poslancev povedal šef španske vlade. Politični analitiki se strinjajo, da je Gonzalesov kabinet še vedno na oblasti predvsem po zaslugi sedemnajstih poslancev vodilne katalonske stranke z zvenečim imenom Preobrazba in enotnost, ki zdajšnji španski vladi zagotavljajo potrebno vedno v parlamentu. Katalonski voditelj Jordi Pujol se je prejšnji teden sicer sešel s predsednikom opozicijske Ljudske stranke Josejem Mario Aznarjem, vendar je Pujol po končanem sestanku izjavil, da se z nespornim voditeljem španske desnice nista dogovorila skoraj o ničemer. »Mi, Katalonci, smo v očeh kastilsko govorečih Spancev zgolj neizprosni šovinisti, ki skušajo za vsako ceno uničiti Špansko državo. To ni res! Naša stranka se zavzema za gospodarsko in politično stabilnost celotne države, zato bomo tudi v prihodnje podpirali Gonzalesovo vlado,« je po končanem parlamentarnem zasedanju povedal Jordi Pujol. Juha Hayley / Reuter SREČANJE VODITELJEV SND Niti nove pogodbe ne bodo spremenile razmer AT.MA-ATA - Danes se bodo v kazahstanski prestolnici sešli voditelji Članic Skupnosti neodvisnih držav, ustanovljene leta 1991 po razpadu Sovjetske zveze. Čeprav Čečenske krize uradno ni na dnevnem redu, je mogoCe s precejšnjo gotovostjo pričakovati, da bo to žgoče vprašanje v veliki meri vplivalo na potek zasedanja. Predsedniki, premieri ter zunanji in obrambni ministri dvanajstih držav SND se bodo tokrat sreCah prvič po lanskem aprilu. Gostitelj, kazahstanski predsednik Nursultan Nazarbajev, je pred dnevi predlagal sklenitev posebnega sporazuma o zagotavljanju miru in stabilnosti na ozemlju skupnosti, Čeprav je v tem trenutku težko verjeti, da bi kakršnakoli tovrstna listina lahko zaustavila čečensko morijo. »Ce želimo dokazati, da resno mislimo z našo skupnostjo, moramo sami poskrbeti, da se bo prenehalo prelivanje krvi na ozemlju SND,« je dejal Nazarbajev. Njegov predlog, ki naj bi ga sprejeli v obliki pogodbe ali memoranduma, utegne postati le najnovejši v vrsti sklepov, ki so jih v zadnjih letih voditelji SND sprejeli, pa nikoli uresničili. Razpravljale! naj bi se v Alma-Ati osredotočili predvsem na probleme sodelovanja na področju obrambe in trgovine. Ta vprašanja so za meddržavno zvezo, v katero so vključene vse republike nekdanje SZ, razen Litve, Latvije in Estonije, zlasti trd oreh. Nazarbajevu se bo pri tem ponudila se ena priložnost, da prodre s svojo zamislijo o Evropsko-azij-ski uniji, nekakšni protiutezi Evropski zvezi. Ruski predsednik Jelcin, ki mu Zakavkazje še vedno greni življenje, si bo po mnenju tujih opazovalcev prizadeval ustvariti vtis, da ga skrbijo izključno gospodarska vprašanja. »Rusi se bodo bržkone delali, kot da se v Čečeniji nic ne dogaja. Ali jo bodo tudi v resnici tako poceni odnesli, bomo še videli,« je ugotavljal neki diplomat. Udeleženci srečanja bodo govorili o varovanju zunanjih meja skupnosti, podrobneje pa se bodo seznanili tudi z razmerami v Tadžikistanu, kjer 25 tisoC vojakov SND pod ruskim poveljstvom nadzoruje mejo z Afganistanom. Na dnevnem redu bo tudi oblikovanje vrhovnega poveljstva združenih letalskih sil, kar bo nedvomno koristilo predvsem manjšim državam, ki od razpada SZ niso sposobne učinkovito varovati svojega zračnega prostora. Na predvečer zasedanja je ruski obrambni minister GraCov izrekel nekaj ostrih očitkov na račun sistema zraCne obrambe in poudaril, da je to trenutno najšibkejša točka zaščite meja SND. Dejal je, da je nujna vzpostavitev združenih, ne pa nekakšnih zavezniških letalskih sil. Drugi tematski sklop razprav se bo sukal okrog krepitve gospodarskega sodelovanja, imenovali bodo tudi člane novega meddržavnega gospodarskega odbora. Seveda pa je že drugo vprašanje, kakšno konkretno korist bo sestanek prinesel prebivalcem SND, ki domala brez izjeme občutijo boleCe posledice ekonomske recesije in tonejo v revščino. »Nic se ne bo spremenilo,« je bil Črnogled neki diplomat. »Razpravljali bomo, podpisali nekaj listin in nato bo spet vse po starem.« Douglas Busvine / Reuter ______KOLUMBIJA / RAZDEJANJE NA SEVEROZAHODU DR2AVE_ Močan potres je prizadel središče kavne industrije Sunek jakosti 6,4 po Richterjevi lestvici je trojo! skoraj pol minute Potresni sunki so povzročili ogromno škodo: ta taksi je na primer ostal pod ruševinami BOGOTA - Močan potres je v sredo ob 13.45 povzročil hudo razdejanje v severozahodni Kolumbiji. Umrlo je 30 oseb, ranjenih pa je več kot 200. Potres, ki je dosegel jakost 6,4 na Richterjevi lestvici, je poleg tega porušil na stotine poslopij, Številna druga pa močno poškodoval. To je bil najhujsi potres v državi od 31. marca 1983, ko je v gorskem mestu Popayan umrlo vsaj 250 oseb, ranjenih pa je bilo približno 2.000. Tokrat je potres prizadel severozahodni del države, kjer se nahajajo največje predelovalnice kave. Se zlasti v Bogotaju se sedaj vprašujejo, ali je potres poškodoval kavne nasade. Najhuje je bilo prizadeto mesto Pereira, 90 kilometrov zahodno od glavnega mesta Santa Fe de Bogota, kjer so ljudje planili iz hiš in uradov na ulico v brezglavi paniki. Sunek je trajal skoraj pol minute. Prizadel je deset velikih mest v .petih zveznih državah, najbolj pa so ga občutili v zvezni državi Risarral-da, kjer se nahaja tudi prestolnica kave Pereira. Potres je prizadel se zvezne države Caldas, Choco, Tolima in Valle del Ganca, kjer je bil tudi epicenter potresa (natančneje v kraju La Zu-lia). Reševalci neutrudno iščejo preživele pod ruševinami, notranje ministrstvo pa na kraj potresa pošilja helikopterje s potrebno opremo, hrano in zdravili. V Pereiri je prekinjena dobava električne energije. prekinjene pa so tudi telefonske zveze. V zvezni državi Risar-raldo so razglasili izredne razmere, medtem ko so v Pereiri (400.000 prebivalcev) uvedli policijsko uro, da bi preprečili Sakalstvo. Ljudje so namreč zapustili svoje domove, saj so mnogi porušeni ali hudo poškodovani. Župan je prebivalstvo pozval, naj se ne predaja paniki in naj ostane, če je le mogoče doma. V krvodajalskih centrih v bolnišnicah je že stekla akcija zbiranja krvi za ranjence. Veliko jih je še zasutih pod ruševinami. Ljudje so še zlasti prestrašeni, ker je pred dvema tednoma prišlo do še enega potresa, v katerem je umrlo 14 oseb. Gasilci so pri reševcanju ljudi izpod ruševin imeli naporno delo (Telefoto AP) BARBADOS/POGUM ZDA/PO SREČANJU MED TRAJEKTOM DISCOVERV IN VESOLJSKO POSTAJO MIR Preplaval Atlantik PARIZ - Francoski plavalec Guy Delage je včeraj po 56 dneh preplaval Atlantski ocean in se po 3900 kilometrih v kraju Miami Bay na Barbadosu spet dotaknil trdne zemlje. Delage je skočil v vodo 16. decembra na Kapverdskih otokih. Njegov cilj je bil Marti-nique, toda morski tokovi so ga odnesli do Barbadosa, kjer je včeraj končno »pristal«. V Miami Bayu so ga pričakali žena Catheri-ne, sin Clement in njegov družinski zdrav- nik. 42-letni Delage, ki ga zdaj vsi imenujejo človek-riba, je v tem času shujšal za 15 kilogramov, dnevno pa je plaval od šest do deset ur. Preostali čas se je, oborožen samo s puško, na splavu prepustil vodnemu toku. Med nevihtami je izgubil tudi vse najmodernejše tehnične pripomočke, ki so jih pripravili posebej zanj. Njegov največji problem pa bo zdaj v tem, da se bo moral počasi spet navaditi na pokončen položaj. Urjenje za življenje v vesolju Oskrbovalna enota 7,5-urna zaloga kisika, vode in energije Spremembe v vesoljski obleki Spremembe v hladilnih ceveh v rokavih Dodatna toplejša podloga v spodnji obleki in v rokavicah Vesoljca Mike Foale in Bernard Harris sta se pet ur sprehajala v vesolju in urila v rokovanju z večjimi predmeti, kar je nujno potrebno pri sestavljanju načrtovane mednarodne vesoljske postaje. Velik predmet je bil satelit Spartan 204, ki so ga ponesli v vesolje s prejšnjo Discoveryjevo misijo. Satelit Spartan 204 Usmerje- valne šobe Uitravijoličasti spektrograf Hladilne reže Teža na Zemlji: 1.201 kg Vir: NASA AP/Karl Tate Posadka Discoveryja uspešno izpolnila še tretjo nalogo odprave Z orbite so potegnili satelit Spartan, temu pa je sledilo večurno delo v vesolju CAPE GANA VE RAL - Vesoljski trajekt Discovery je izpolnil še tretjo veliko nalogo, ki ga je čakala na osemdnevni odpravi po vesolju. Potem ko je posadka v preteklih dneh uspešno izpeljala srečanje z rusko vesoljsko postajo Mir, je včeraj z mehansko roko potegnila iz orbite znanstveni satelit, približno uro pozneje pa sta astronavta Bernard Harris in Mike Foale zapustila trajekt in delala cele štiri ure na odprti tovorni ploščadi. To je bila tretja in zadnja naloga skupne ameriško-ruske odprave Discoveryja, ki so ga izstrelili 3. februarja s floridskega polotoka. Satelit Spartan je letel dva dni na razdalji 80 kilometrov od Discoveryja in s posebnim teleskopom opazoval pline in vesoljski prah med zvezdami in planeti, sedaj pa ga bo vesoljski trajekt odpeljal spet na Zemljo, da bodo posnetke mogli preučiti znanstveniki. Namen Harrisovega in Foalovega sprehoda po vesolju je bil predvsem preizkusiti spremembe vesoljske obleke in spretnost v popravljanju vesoljske postaje. Astronavta sta tudi dvignila satelit Spartan in ga nosila po tovorni ploščadi, da bi zbrala podatke o dviganju oziroma premikanju ogromnih predmetov v breztežnem prostoru. Poleg tega sta sedla na mehansko roko visoko nad tovorno ploščadjo in ostala tam celih 20 minut, da bi preizkusila učinkovitost termične vesoljske obleke v ledenomrzlem vesolju. SVET ^^ŽENTnARODI / ZASEDANJE VS Modre čelade tudi v Angoli Celotna operacija naj bi stala 383 milijonov dolarjev na leto NEW YORK - Varnos-1 s.Vet OZN je vCeraj Prejel resolucijo o na-P°titvi sedem tisoč pri-Padnikov mirovnih sil ^®tovne organizacije v Angolski zunanji mi-r ls.ter Venancio de Mou-a ie v svojem nastopu v ^aCetku zasedanju VS P°zval njegove Članice, a) v najkrajšem mo-pasu izglasujejo re-0 učijo o napotitvi mo-in Čelad v to južnoafri-sko državo, ki jo že dvaj-ot let pretresajo spopadi ed vladnimi silami in j??Padniki uporniškega gibanja Unita. Sef angol-® 6 diplomacije je pou-anl, da bi bila le navzo-cnost mirovnih sil OZN y Angoli trdno zagotovi- 0 za nadaljevanje miro-. ega procesa v tej drža- Vl; “Res je, da bo name-stitev mirovnih sil OZN v naši državi svetovno organizacijo letno stala Približno 383 milijonov olarjev, toda angolska viada, pa tudi vodstvo gibanja Unita se strinjata, a je njihova navzočnost ivljenjskega pomena za nadaljevanje mirovnega Procesa v Angoli. Poleg .§a vam lahko zagoto-vini, da so angolske obla-s i pripravljene nemudo-jna prispevati 65 milijo-. °y dolarjev za potrebno infrastrukturo,« je vidno zadovoljen zatrdil angol-ski zunanji minister. Sprejeta resolucija pre-videva, da bo večina ?drih čelad v Angolo Prispela šele potem, ko se o vladne in uporniške ,! e Prostovoljno demobi-izirale, civilni uslužben- 1 svetovne organizacije Pa naj bi tja prispeli že ez tri mesece. Mirovne sile OZN naj bi v Angoli ostale vsaj dve leti, toda v primeru vnoviCega izbruha sovražnosti med vladnimi silami in pripadniki uporniškega gibanja Unita bo Varnostni svet bržkone sprejel sklep o predčasnem umiku modrih Čelad iz Angole. Generalni sekretar OZN Bu-tros Gali je po sprejetju resolucije izjavil, da so Velika Britanija, Brazilija, Urugvaj, Indija, Pakistan, Romunija in Zimbabve že izrazile pripravljenost, da njihove vojaške enote sodelujejo v mirovni operaciji v Angoli, Južnoafriška republika pa bo prispevala strokovnjake za odstranjevanje min. Evelyn Leopold / Reuter Jonas Svimbi, vodja angolskega uporniškega gibanja UNITA Oelefoto: AP) Protislovni voditelj gibanja UNITA ne želi postati angolski predsednik JOHANNESBURG - Jonas Savimbi je pretrgal svojo dvoletno odsotnost iz javnosti, saj bo vodil kongres svoje opozicijske UNITA. Savimbijevo skrivnostno življenje je sprožilo številna radovedna vprašanja in celo občudovanje lojalnih elanov konkurenčne MPLA. Savimbi, sin misijonarja, ki se je šolal v Švici, je okrog sebe ustvaril skrivnostni nimbus, ob katerem so se namnožila vprašanja, kje naj bi se skrival in kakšni so njegovi nameni. V diplomatskih krogih pripovedujejo, da na njem ni bilo opaziti posledic poškodb, Čeprav je tisk poročal, da je bil lani ranjen v domnevnem letalskem napadu vladnih sil. Savimbi se ni udeležil slovesnega mirovnega podpisa v Lusaki lani novembra, ceš da bi ga utegnilo stati življenje, Ce bi se prikazal v javnosti, dos Santosa pa je pustil kar nekaj tednov Čakati na sestanek na štiri oci. »Menim, da nimam ambicij postati predsednik, Ce bom seveda lahko igral svojo vlogo, kjer Čutim, da sem potreben, in tam, kjer čutim, da z menoj nihče ne manipulira,« je Savindi izjavil Reuterjevemu poročevalcu Nicholasu Shaxsonu v Bailundu, kjer bo imela UNITA svoj prvi kongres po letu 1990. »Vsaka stvar ima svoj Cas in mora kreniti po svojih poteh. Ce je zdaj Jose Eduardo dos Santos predsednik, ga kot taksnega sprejemamo, Ce bo le vodil državo po željah Angolcev, kot državo, za katero smo se borih. Ce pa se bo spravil nad nas, bomo paC sklepali, da ni predsednik, ki bi nas bil vreden,« je pojasnil dolgobradi politični voditelj. Povprečni Angolci naravnost hlepijo po informacijah, kje je človek, ki se je z vladnimi Četami spopadal brez predaha, odkar je Angola leta 1975 postala neodvisna od Portugalske. Po mnenju zgodovinarjev je bistvo angolske državljanske vojne v tem, da Savimbi želi znova vzpostaviti vsa obeležja svoje Cmoafriške kulturne dediščine. »Po njegovem smo jo vsi izdali in prevzeli portugalske navade,« je izjavil Lima Nogueira, namestnik guvernerja za socialna vprašanja v mestu N'dalatando, ki leži 70 kilometrov vzhodno od Luande. Zveza za popolno neodvisnost Angole (UNITA) je sestavljena predvsem iz pripadnikov, ki govorijo umbundske jezike, v nasprotju od večinskih, ki govorijo kimbund-ske, prav ti pa so v kolonialnem obdobju opravljati večino domačih opravil za Portugalce. Po Savimbijevem mnenju so umbundsko govoreči državljani zdaj prepričani, da bi jim kimbund-sko govoreči morati služiti tako, kot so nekdaj služiti Portugalcem. Od izbruha državljanske vojne leta 1975 je umrlo veC sto tisoč ljudi, veliko pa je tudi število tistih, ki so po nesreči stopiti na mine ati umrli za posledicami lakote in bolezni. »Kdo in kako bo odgovarjal za te strahote?« se sprašuje eden od angolskih novinarjev. Cristina Muller, Reuter Petek, 10. februarja 1995 O čem pišejo drugje po svetu O Natu in islamskem fundamentalizmu »Ob njegovi izvolitvi za novega generalnega sekretarja zveze Nato so mnogi menili, da Willy Claes ni pravi mož za prevzem tega položaja. Njegova izjava, da je islamski fundamentalizem ena naj večjih nevarnosti za Zahod po padcu komunizma, je takšne trditve še bolj okrepila. /.../ Širitev islamskega fundamentalizma v arabskih državah ima malo skupnega z neposredno grožnjo za Zahod, gre predvsem za bojazen, da bodo socialni nemiri v državah severne Afrike, ki pravzaprav povzročajo naraščanje fundamentalizma, vplivali tudi na zahodno družbo. To vprašanje naj bi oziroma mora reševati Evropska zveza. To res ni prava tema za Nato. /.../ Evropska zveza pa režimom Magreba, ki skušajo fundamentalizem zatreti, ne bi smela pomagati z vojsko. Evropska zveza bi morala poskrbeti za integracijo teh gospodarstev z bogatim Severom.« (The Times, London) O konferenci EZ o Alžiriji »Francoski predsednik Mitterrand je predlagal sklic mirovne konference držav clanic Evropske zveze o Alžiriji. Evropa bi se morala zavzeti za politično rešitev krize v tej severnoafriški državi. Francija je iz zgodovinskih razlogov alžirskemu vprašanju najbolj blizu. Toda prav zaradi tega je Alžircem težko sprejeti francosko pobudo. Sodelavci francoskega zunanjega ministra Alaina Juppeja na Qualy d‘Orsayu so se od Mitterrandovega predloga že distancirali. 'Ce obstaja država, ki ne bi smela dati takšne pobude, je to zagotovo Francija,' so dejali. In prav zato je za evropske države postalo nujno, da Franciji pomagajo rešiti to vprašanje.« (Financial Times, London) O EZ in Turčiji »Evropska zveza se je s Turčijo načelno dogovorila o vzpostavitvi carinske unije. Skoraj sočasno je Nemčija zaCela Ankari pošiljati orožje v vrednosti več kot 360 milijonov šilingov, Čeprav Amnesty International turški vladi že dolgo očita, da njene varnostne sile grobo kršijo Človekove pravice, predvsem proti Kurdom. /.../ Vse prednosti in ugodnosti, ki jih bo Evropska zveza ponudila Turčiji, bi morale biti povezane z zagotovili Ankare, da spoštuje človekove pravice. Ce si bo Evropska zveza še naprej zatiskala oCi, to pomeni, da je Zahod izdal svoja demokratična načela.« (Der Standard, Dunaj) O politični krizi na Poljskem »Ce kdo meni, da je Lech VValensa najbolj zvit poljski politik, se pošteno moti. Ta odlika pripada Aleksandru Kwasniewskemu, voditelju poljskih postkomunistov, saj je kljub vsemu obdržal visoki politični položaj, obenem pa se je otresel vsakršne odgovornosti za nastale razmere. Posrečilo se mu je umakniti tudi sporu s predsednikom VValenso. Jožefu 01eksyju, svojemu strankarskemu kolegu in predsedniku parlamenta, je prepustil zahtevno nalogo - sestavo nove vlade. /.../ Zaradi predsednikovega obupanega stremenja po ugledu in vnovični izvolitvi mnogi poljski politiki vihajo nos. Zato VValensa ne more biti zadovoljen samo s tem, da je premiera VValdemarja Pavvlaka pripravil do odstopa. Kvvasnievvski je namreč obdržal svobodo političnega manevriranja, kar bi mu pozneje utegnilo koristiti pri morebitni kandidaturi za novega predsednika Poljske.« (Dagens Nyheter, Stockholm) Napad na Osimske sporazume REKA - Ivan Pavletta, eden ad ustanovitlejev Istrskega demokratskega sabora (IDS), regionalne stranke, ki zaeova- jy,,. J tRC|eralni status Istre, di, da se ni pogajal z neofa-sistom Gianfrancom Finnijem 0 reviziji Osimskih sporazumov. Zaradi te trditve je Pa-vletta v sporu z zagrebškim e cinikom Danas, ki je skupaj z nekaj Članki o domnevnem sestanku objavil tudi skupno otografijo obeh politikov. Na p. ki je Pavletta v družbi s umijem, ki ima vzdignjeno esno roko, kar spominja na asisticni pozdrav. Pod foto-grafijo piše: »Napad na Osim-s o sporazume na obeh stra-p. Jadrana - Ivan Pavletta in mnfranco Firmi«. Zdaj Pavletta na sodišču zahteva astronomsko odško-• nH1p °d tednika Danas, ki n bli nekdai na Hrvaškem sAj koni svobodnega ti- • a, danes pa z zagovarja- aiiiiipife njem hadezejevske politike -komajda životari. Spor med Pavletto in Dana-som je samo eden od sporov, ki potekajo med Istro in Zagrebom. Na istrskem polotoku regionalisti zatrjujejo, da se borijo proti centralizmu, za večjo avtonomijo regije in človekove pravice, da pa nimajo nobenih drugih skritih namenov, Cesar pa jim Tuđman jim ne verjame. Hkrati je tudi med regionalisti prišlo do trenj v zvezi s ključnimi političnimi potezami. Elio Martinčič, tudi eden od ustanoviteljev IDS, ki je lani izstopil iz stranke, Ceš da se ta Čedalje bolj oddaljuje od hrvaških interesov, se bori proti temu, da bi bil sponzor Istre pri njenem vstopu v Evropo gibanje Forza Italia. Martnicič se je pridružil neodvisnim demokratom Stipeta Mesiča, vendar je še vedno ostal, kot zatrjuje, »zagrizen regionalist«, Čeprav ne sprejema poli- Goran Moravcek tike, kakršno zagovarja vodja IDS Ivan Jakovčič. Pred kratkem je prišlo na Reki do spora z nekaterimi vidnejšimi elani Forza Italia, saj so Italijani, ki so nezadovoljni s položajem svoje manjšine v tem mestu, trdili, da so pripadniki te narodnostne skupnosti »zadnji okop italijanstva« na tem delu Jadrana. V Zagrebu si prizadevajo ohraniti dobre odnose z Rimom, a povsem očitno je, da so se ti zapletli potem, ko je ustavno sodišče Hrvaške razveljavilo polovico členov statuta Istrske županije. S tem so, kot zatrjujejo, najbolj prizadeti tukajšnji Italijani. Simpatizerji IDS so besni na Zagreb, saj so s pomočjo »istrske ustave« nameravali ponuditi tukajšnjim Italijanom pravice, »večje od evropskih standardov«. Na Rim ne pritiskajo samo pripadniki italijanske narodnostne manjšine v Istri, paC pa tudi regionalisti, ki podpirajo Ivana Jakovčiča in si prizadevajo primer internacionalizirati. Po vsem sodec se jim bo to posrečilo, saj so v Rimu, kot poročajo tukajšnji Časopisi, nezadovoljni s sklepom hrvaškega ustavnega sodišča in prepričani, da so pravice italijanske narodnostne manjšine močno skrčene. Loredana Bogliun Debeljuh, istrska podžupanja, ki se narodnostno opredeljuje kot Italijanka, je konec lanskega leta v Rimu predstavila projekt IDS Istra euroregija, nad katerim je prevzela pokroviteljstvo Berlusconijeva Forza Italia. Ta projekt glasno podpirajo tudi ezuli, ki upajo, da bosta Zagreb in Ljubljana pod pritiskom iz Rima morala popustiti in omogočiti »beguncem« vrnitev njihovega premoženja. »Istra je posebna zgodovinska regija, ki ima posebne značilnosti in posebno identi- teto. To regionalo identiteto danes pojmovno opredeljujemo kot istranstvo,« pojasnjuje istrska podžupanja, ki trdi, da" se imajo tukajšnji prebivalci predvsem za Istrane, ne glede na to, ali so Italijani, Hrvati ali Slovenci. Hrvaško ustavno sodišče jim ne prizna pravice do istranstva, Istrski županiji pa tudi ne dovoli, da bi z zakonom regulirala odnose med narodnostnimi skupnostmi. To pravico, tako menijo v Zagrebu, ima izključno država. Vodje IDS, ki uživajo podporo Italijanske unije, menijo, da je ustavno sodišče polovico Členov istrskega statuta razveljavilo pod političnim pritiskom. Vodstvo te stranke, ki zagovarja zamisel o enotni geopolitični regiji, ki bi segala od zaliva Preluk pri Opatiji do italijanskih Milj, menijo, da so »bistveno okrnjene pravice italijanske narodne sku- pnosti v Istri«. S tem stališčem vodilne istrske politične stranke, ki uživa podporo dveh tretjin tukajšnjih volilcev, se bodo odnosi med istrskim polotokom in Zagrebom, pa tudi med Hrvaško in Italijo še bolj zapletli. Sklep ustavnega sodišča je bil sprejet v občutljivem trenutku, ki sovpada tudi s hrvaškim sklepom o odpovedi gostoljubja Unproforju. S tem je Tuđman, ki je to pričakoval v drugih regijah, sicer dosegel nacionalno enotnost, a je izgubil podporo Istre. Tukajšnji politiki ne zavračajo nacrta Z-4, ki predvideva mirno reintegracijo tako imenovane Krajine, Čeprav za visoko ceno nacionalnega dostojanstva, s Cimer se večina Hrvatov ne strinja, kar seveda pomeni, da se bo koza iz istrskega grba, kot se je nekdo pošalil, kmalu spremenila v hrvaško - Cmo ovco. SLOVENSKI PROGRAMI IT SLOVENIJA 1 RAI 1 RETE 4 §8 Koper OtO Hrvaška 1 Video strani Snoopy, 2/13 del ameriške risane nanizanke Roka rocka, pon. Iskanje pustolovščin, pon. 4/6 dela am. dokumentarne serije Ze veste, pon. Poročila Video strani Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper - Capodistria Slovenske novele: Ivan Cankar : Mira, pon. Gledališče poezije, Milan jesih: Soneti, pon. Podarim - dobim, ponovitev Tv dnevnik 1 Otroški program: Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 6. oddaja Pasje mesto, 2/23 del kanadske risane nanizanke Regionalni studio Koper Hugo, tv igrica Risanka Tv dnevnik 2, vreme Sport Poglej in zadeni Turistična oddaja Dnevnik 3, tema dneva, vreme (VFS 2200) Sport Žarišče Sova Davov svet, 15/24 del ameriške nanizanke Severna obzorja, 32/33 del ameriške nanizanke Sovražnikova hci Čistina, ameriški fdm Video strani Jutranja oddaja Unomat- Nan.: Tre cuori in affitto tina, (7.00, 8.00, 9.00) Nad.: Diritto di nascere. dnevnik, gospodarstvo 8.00 Manuela, 9.05 Gua- Dnevnik, 9.35 nan. Cuori dalupe, 9.30 Catene senza eta d’amore Film: I fratelli senza pau- Variete: Buona giornata, ra (pust., ZDA *53), vmes vmes 10.55 nad. Febbre (11.00) dnevnik d’amore, 11.55 Rubi, Aktualna odd. koristnih 12.55 nan. Tre cuori in nasvetov Utile Futile affitto, vmes (11.25) Vreme in dnevnik dnevnik Nan,: La signora in giallo Dnevnik Dnevnik Rubrika o lepoti Tednik TG 1: Weekend Nad.: Sentieri, 15.20 Kviz: Sala giochi Cuore selvaggio, 16.00 La Nan.: Spazio 1999 donna del mistero gg Mladinska oddaja Solle- Aktualno: Perdonami, tico, vmes risanke 18.00 Funari News, Nan.: Zorro vmes (19.00) dnevnik Danes v Parlamentu Nad.: Perla nera Dnevnik Neverjetne zgodbe Film: Nick Manofredda (dram., ZDA '67, i. P. m Variete: Luna Park (vodi Nevvman, G. Kennedy), Pippo Baudo) vmes (23.30) dnevnik Vreme in dnevnik Pregled tiska SLOVENIJA 2 Video strani Euronevvs Video strani Osmi dan, pon. Sova, ponovitev VeCen sanjač, 6/27 del ameriške nanizanke ... in ovce so nestrpne Severna obzorja, 31/33 del ameriške nanizanke Blato in kri Znanje za znanje: Učite se z nami Podarim - dobim Poglej me! Neprimerna ženska, 1/4 del ameriške nadaljevanke Azijska magistrala, 1/5 del japonske dokumentarne serije (Ne)znani oder Opera za kulisami, reportaža iz Savonlinne G. Verdi: Macbeth, opera Video strani A KANALA Video strani Spot leta Na velikem platnu Luc svetlobe, ponovitev 359. dela ameriške nadaljevanke Magnetoskop, ponovitev Spot leta CMT Spot tedna Na velikem platnu Pred poroto, ponovitev 29. dela ameriške nanizanke Dokaz nedolžnosti, ponovitev filma Dogodivščine male koale, risanka Poročila Risanka Luc svetlobe, 360. del ameriške nadaljevanke Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja Zločini stoletja, 5. del ameriške nanizanke Poročila Teden na borzi Ljubezenska prevara, ameriška drama Igrajo: James Brolin, Pamela Belhvood, Melody Anderson in drugi Režija: Robert M. Levvis Album show, glasbena oddaja CMT Erotični film Video strani Aktualno: II fatto Dok.: Superkvark (vodi Piero Angela, 3. odd.) Variete: Seconda serata, vmes (23.00) dnevnik Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Dok. Videosapere: Anti-che genti italiche Aktualno: Sottovoce Doc Musič Club Nad.: I miserabili (6.) RAI 2 V kraljestvu narave Oddaja za najmlajše Nan.: Doogie Hovvser, 8.15 Lassie Nad.: Beautiful Aktualno: Fra le righe, 11.00 Lo sportello del cittadino TG2-33,11.45 dnevnik 2 Aktualno: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in vreme Variete: Quante storie! Ragazzi Nad.: Paradise Beach, 14.55 Santa Barbara Aktualna oddaja Kronika v živo, vmes (15.45, 17.00) dnevnik Buon Compleanno Cine-ma Iz Parlamenta Šport in vreme In viaggio con Sereno Variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in šport Aktualna odd.. I fatti vostri - Piazza Italia di sera 23.00 Ho bisogno di te Dnevnik, pregled tiska in vreme Filmdl tempo di una rosa RAI 3 SED/ M MTV (62. kanal) MMTV shop, televizijska prodaja Video strani MMTV shop, televizijska prodaja Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja MMTV shop, televizijska prodaja Popotnik, oddaja o popotovanjih in nasveti popotnikom 84 Charlie Mopic, film Papirnati tiger, film MMTV shop, televizijska prodaja Video strani l'lRi.'l Deutsche VVelle Oddaje Videosapere: Španščina, dok. Saniti, Filozofija, Zenske in glasba, Fantasitca Eta, Euro-nevvs Fantastica Mente Dnevnik in gospodarstvo, 12.15 Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti, dnevnik TGR v Italiji Sport: plavanje Faraonovo oko, 17.00 Parlato semplice Dok.: Geo Sport, Insieme in vreme Dnevnik, deželne vesti Blob Soup. 20.10 Blob Film: McBain (krim., ZDA *91, i. C. VValken, M. C. Alonso) Dnevnik in vreme Aktualno: Speciale 3 Aktualna odd.: Pubbli-mania (vodi R. Frassa) Dnevnik, pregled tiska Fuori orario CANALE 5 ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke .Aktualno: Village Odprti studio Šport studio Otroški variete Odprti studio Variete: Non e la RAI Variete: Smile Nan.: Star Trek Variete: Talk Radio Nan.: II mio amico Ricky, 18.10 Ultraman, 18.45 Village, 18.50 Bayside School Odprti studio, vreme Sport studio Variete: Karaoke Film: I gladiator! della strada (pust., ZDA ’92, i. J. Marshall, R. Loggia) Fatti e misfatti, 22.45 No Limits Nan.: L’ombra della notte Italia 1 šport # TELE 4 19.30, 22.30, 0.30 Dogodki in odmevi Film Buio in sala MONTECARLO 18.45, 20.35, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport Film: Un marito ideale (kom., ZDA ’47) The Lion Trophy Show Nad.: Homefront Variete: Tappeto volante Euronetvs -tv novice Košarka: Smelt Olimpija - Maccabi Telaviv, povzetek »Meridiani« Slovenski program: Studio 2 - magazin Primorska kronika Tv dnevnik Vesolje je... Euronevvs Srečanja z zgodovino, avtor Ezio Giuricin Juke Box, glasbena oddaje v živo, I. del, vodi Alex Bini Tv dnevnik Juke Box, glasbena oddaja v živo, II, del, vodi Alex Bini Na prvi strani, 8.45 Iz Parlamenta Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto di fami- glia Aktualno: Agenzia matri-moniale (vodi M. Flavij Otroška oddaja TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: Ok, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia Variete: SuperPaperissi-ma (vodita Marco Colum-bro, Lorella Cuccarini) Variete: Target Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik EEMF Avstrija 1 Cas v sliki Naš hrupni dom, pon. Petrova zabava, pon. Raji živali Pogrešan v haremu, pon. ameriške filma Notranjepolitcno poročilo Cas v sliki Beg z Luciferjem, pon. Pravica do ljubezni Blagoslovljena dvojica Pogledi od strani Otroški program Mini Cas v sliki VVurlitzer Cas v sliki Trije prijatelji Naš hrupni dom Cas v sliki Sport Stari Pogledi od strani Terminator II., ameriški akcijski film, 1990 Režija: James Cameron Cas v sliki Capone, ameriška kriminalka, 1975 Režija: Steve Carver Pokol v Kansas Cityju, am. kriminalka, 1975 Video strani (□HIPAvstrija 2 NLP i Upornikova pesem, am. jjm film, 1961 Igrajo: Elvis Presley. Ho- gg? pe Lange in drugi MoC strasti Snubitev Tasmanijski ropar 1 Ropar v kraljestvu vreča- rjev Cas v sliki Sport Milijonsko kolo Zvezna dežela danes Cas v sliki Kultura Dežela dolin Trailer *i Šiling w! Cas vsliki ! 1S Sport ' Cisto nora televizija Brigitte Bardot, intervju Stephen King: This Is Horror Rodelheim Hartreim Video strani VlrF Poročila Dobro jutro Šolski program Kviz Glasba v času: Revolucionar, 1. del Nemški jezik: Deutschlexikon »O« Deklica iz prihodnosti, 14/24 del otroške serije Poročila Cesarica, 94 del serije Dekliška leta neke kraljice, avstrijski film Kviz, pon. Nemški jezik, pon. Program za otroke: Zgodbe o lisici Briljantina Poročila Angleščina: Zgodovina Amerike Družinski magazin Hrvaška danes Kolo sreče Santa Barbara, 931. del ameriške nadaljevanke Male skrivnosti velikih kuharskih mojstrov Dnevnik Sport V iskanju, dokumentarna serija Dobri ljudje Slika na sliko Frederick Forsyth Pre-sents: A Casualty Of War, angleški film Igrajo: David ThrelfalL Shelley Hack, Nadim Sawalha, Richard Hope in drugi Režija: Tom Clegg Poročila Sanje brez meja Hrvaška 2 Video strani Tv koledar Middlemarch, ponovitev 4/7 dela angleške nadaljevanke Mladi ustvarjalci - praizvedbe Risani film Me je kdo iskal?, zabavnoglasbena oddaja Tretji hrvaški filmski festival Sto let filma: The Lady Eve, ameriški film,1941 Igrajo: Barbara Stanwyck. Henrv Fonda, Charles Coburn, Eugene Pallette in drugi; režija: Preston Sturges Film - video - film Video strani Madžarska Mejno mesto Dopoldan, vmes serije Opoldanski zvon Posel Borza Otroški program Podeželske zgodbe oregbereny Angleščina Svet barv Telefonski kviz Dnevnik Gospodična, serija Za upokojence Teka Okno Pravljica Muza, novice iz kulture Dnevnik, telešport Dallas, ponovitev Desert Dnevi obleganja Budimpešte Melvin in Hovvard, ameriški film Pori jazz 1994 Tommy Flanagan Trio Dnevnik BBC TV SLOVENIJA 1 00.00 ČISTINA, ameriški film, 1967 denarij: Alexander Jacobs, David Newhouse, Rote 'vevvhouse po romanu Donalda E. Westlake Režija: John Boorman fotografija: Philip H. Lathorp Glasba: Johnny Mandel t&ajo: Lee Marvin, Angie Dickinson, Keenan Wynn, Garroll O Connor, John Vemon, Sharon Acker John Boorman, britanski režiser filma ODREŠITEV (Deliverance) - pred dnevi je bil na sporedu sloven- filrn ^ČISTI^6 i6 ^ ^ Prei posne^ P™ ameris^ Zgodba o gangsterju Walkerju (Lee Marvin), pobe-giem iz zloglasnega Alcatraza, ki hoće izterjati dolg " 93-000 dolarjev od tistih, ki so si s pomočjo vplivnih zy&z in denarja utrdili ugled in položaj v Organizaciji (kr ni cisto dobro in natančno definirana - lahko pa Gledalec o njej misli karkoli), bi bila le ena od vrste Podobnih kriminalk, če je Boorman s svojim zna-nJem ne bi nadgradil. Posameznik proti Organizaciji Je sicer pogostna tema za napete akcijske filme, ki So Po uspehu Čistine Se bolj pogosto preplavljali kinematografe in tv ekrane, le da je Boorman izbral želo zanimiv razplet. V filmu namreč ni zmagoval-Ca: Walker, ki mu je Organizacija nastavila ničkoliko Pasti in jo je ta na poti do cilja skoraj obglavil - tik Pred ciljem vendarle ne tvega. S tem »odprtim« koncem bi ob tolikšnem uspehu filma danes gotovo posneli ČISTINO 2. Takrat - 1967. leta - pa nada-Jevanke Se niso bite filmska praksa, kot so zdaj. TV SLOVENIJA 2 22.45 SAVONLINNA G. Verdi: Macbeth je dokumentarni film o Savonlinni - Opernem festivalu na Finskem, ki je bil posnet 1993. leta. 1 njim bomo lahko pokukali za kulise, spoznali, kako pripravljajo festivalsko predstavo, in konkretno spoznali produkcijo Verdijeve opere Macbeth v režiji Ralfa ‘-dngbacka. V njej nastopajo pevci Cynthia Makris kot lady Mac-Peth, pa dirigent Hans Graf, pokaže pa nam tudi ozke dohode in visoke stene gradu Olavinlinna, ki jih morajo premagovati' izvajalci, da pridejo na sceno. Reportaža nam prjkaže nekaj odlomkov iz oper Čarobna piščal, Fidelio in predvsem Macbeth. G- Verdi: Macbeth - opera v produkciji finske TV Ro reportaži o nastajanju in pripravah na opero Macbeth v gradu Olavinlinna na Finskem bomo lahko spremljali celotno Verdijevo stvaritev v izvedbi odličnih finskih umetnikov. Posneta je bila leta 1993 na opernem festivalu Sa-vonlhna, na gradu, ki še posebej ponuja ozračje dodajanja iz li. stoletja. Glavno vlogo Macbetha poje svetovno znani bariton Jorma Hynninen, lady Mac-beth pa Synthia Makris. Dirigent predstave je LeifSe-gerstan, režija pa Ratf Ldngbacka. Opera je nastala Y koprodukciji AMAVA, Channel Fourin finske televizh JojDpera bo podnaslovijena v slovenščini.__________ N TV SLOVENIJA 2 20.05 NEPRIMERNA ŽENSKA, ameriška nadaljevanka Scenarij: John Pielmeier po romanu Domminick Dunne Režija: Larry Elikann fotografija: Kees Van Oostrum Glasba: Craig Safan Montaža: Peter V. White Igrajo: Jason Robards, Jill Eikenberry, Rebecca De Mornay, Chelsea Field, Peter Gallagher, Roddy McDowall in drugi Jtodaijevanka Neprimerna ženska je nastala po Poimenskem romanu Domminick Dunne, ki z lite-r®rn!mi uspešnicami vedno znova prikazuje ameriško visoko družbo, v kateri po avtoričinem mnenju kar vrvi od spletk in žgečkljivih podrobnosti. Roman Neprimerna ženska je značilna pisateljičina uspe-snica, po njem posneta nadaljevanka pa sodi med boljše v tem žanru. Losangeleška finančna oristokracija si sicer privošči slabosti, vendar jih nikoli be prizna. In kar je še huje, za njimi zabriše vse sledi, oe je treba, tudi s trupli. V svojem bogastvu, ki se YePo iz generacije v generacijo, se finančna aristokracija počuti varno in nedotakljivo. Njenim pred-Pavnjkom ne pade niti na kraj pameti, da bi se družili s povzpetniškimi hollywoodskimi filmarji, finančni mogotci pa se ne bojijo niti mafije. Toda vsaj dvo posameznika ne sprejemata njihovih pravit 'Qre. Prvi je Philip Guennell, mlad pisatelj, ki je trdno Prepričan, da se finančni mogočnež ni ustrelil sam, dmpak da so ga umorili. In prav Ouennell. neprizanesljiv opazovalec bogataških nravi, pripoveduje zQodbo nadaljevanke. Druga, ki ne spoštuje in noče spoštovati pravil igre, je lepa Flo March, ki je naredila veliko napako - zaljubila se je v milijarderja Julesa Mendelsona. Njuno srečno razmerje je seveda vsem v napoto: posredno ogroža jubimčevo kariero, tudi sama se zaplete v njegove spletke, so-cči se z ljubosumnostjo milijarderjeve žene, skratka. Jo March je v svetu brutalne moči, samozadostno-sri m amoralnosti - neprimerna ženska. S svojo nai-__Jjas1join čustvi v tem svetu ne more zmagati. KANALA 21.20 LJUBEZENSKA PREVARA, ameriški film Režija: Robert M. lev/is 9rajo: James Brolin, Pomela Bellwood, Melody Anderson in drugi lada Julien in njen starejši soprog sta videti Povsem vsakdanji in srečen par. Toda pojavi se ___JMjostni tujec, ki vse postavi na glavo ... TV SLOVENIJA 2/ NOCOJ OB 20.50 Azijska magistrala Japonska dokumentarna serija Nova nadaljevanka beleži pot azijskih narodov po vetrovni poti trpljenja in uničenja. Pot imenujejo Azijska magistrala, razteza pa se 10.000 km od Vietnama do turske meje in povezuje deset držav. Graditi naj bi jo začeli leta 1959 pod pokroviteljstvom Združenih narodov, vendar ni bila tlakovana z mirom in napredkom, temveč s kruto azijsko vsakdanjostjo, ki še danes ne kaze vedrejšega obraza. Zaradi vojne v Vietnamu, državljanske vojne v Kambodži, nemirov v Afgani- stanu, krvavih dogodkov v Iranu, življenja, ki je vseskozi prepredeno s krvjo in nasiljem, je zamisel azijske magistrale počasi zamrla, saj so njene temelje razdejali boji in uničenje. Rane, ki so jih povzročila nasprotja med vzhodno in zahodno Azijo, so zdaj zaceljene, vendar krhki mir ogrožajo nova rasna in verska nasprotja. Pet oddaj dokumentarne nadaljevanke prikazuje in razčlenjuje zgodovino in današnje življenje v petih državah vzdolž ceste, ki naj bi povezovala Azijo: v Kambodži, Burmi, Pakistanu, Afganistanu in Iranu. 1. del: KAMBODŽA Po trinajstih letih državljanske vojne je zasvetil žarek upanja, da se bo način življenja v Kambodži končno obrnil na bolje. Zapuščene vasi in mesta vzdolž reke Mekong počasi oživljajo, ljudem pa pomagajo budistični mehini iz Udon-ga, ki so preživeli vojno. Begunci se zgrinjajo v glavno mesto Phnom Penh, ki poskuša tekmovati s trgovskim duhom Kitajske in Tajske. MUSIČ TELEVISION 09.00 Video; 12.00 The Soul; 13.00 Greotest Hite 14.00 Popoldanski mix: 16.30 Coca Cola Re-port; 17.30 Dial MTV; 18.00 Musič Non Stop; 20.00 Greatest Hits; 22.30 Beavis & Butthead; 23.00 Ponovitve; 00.00 Part/ Zone SKVONE 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 E Street; 14.00 St. Elsevvhere; 15.00 Manhattan bo moj, 3. del; 16.00 Oprah Winfrey Show; 16.50 Double Dragem; 18.00 Star Trek; 19.00 Svet iger; 19.30 Block-busters; 20.00 E Street; 20.30 M.A.S.H.; 21.00 The Andrew Newton Hypnotfc Experience 3; 21.30 Videnja; 22.00 Chicago Hope; 00.00 Ponovitve PR0 7 05.10 Ponovitve; 11.35 Srčni fant in dve dami; 12.00 Neizprosna a prisrčna; 13,00 Charliejevi angelčki; 15.00 Cdbyjevi; 16.00 Hišica v preriji; 17.00 Risanke; 18.25 Rock 'n' roli očka; 18.55 Ro-seanne; 19.25 Alf; 19.55 Poročila; 20.15 Akti X' 22.15 Prihajajo divje gosi, angl. akc. kom.; 00.40 Poročila PREMIERE 14.00 Corentinove fantastične pustolovščine; 16.00 Zaljubljeni bogataši, am. drama; 17.55 Kodno ime 7700, ameriški akc. film; 19.25 Absolu-tely Fabulous; 20.00 Premiere - program; 20.15 Divja orhideja 3, am. erotični film; 22.00 Plezalec, am. akc. triler SATI 07.30 Dopoldanski program; 14.25 Pod kalifornijskim soncem; 13.30 Falcon Crest; 14.30 White Fang; 15.00 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa; 16.00 Macgyver; 17.00 Tvegaj!; 17.30 Regionalna poročila; 18.00 Pojdi na vse!; 19.00 Poročita; 19.15 Sport; 19.30 Koto sreče; 20.15 Skoraj angel, ameriška komedija; 22.15 Prvinski nagon, am. erotični triler EUROSPORT 08.30 Eurofun; 11.00 Atletika: 14.00 Golf, prenos turnirja z Gran Canarie; 16.30 Tenis, prenos ATP turnirja iz Dubaja; 20.30 Športna poročila; 21.00 Mednarodni motošport; 23.00 Wrestling; 00.00 Motorji; 01.00 Športna poročila RTI 09.05 Ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Umor je napisala, am. serija; 17.00 Jeo-pardyl; 17.30 Med nami; 18.00 Bogati in slavni; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Kriki v gozdu, ameriški psihološki triler; 22.10 Terminator 2 - dan obračuna, am. akcijski zf triler RIL 2 05.50 -17,00 Ponovitve; 17.00 Mož za sedem milijonov dolarjev; 17.55 Umik; 18.25 Nasmehnite se, prosim; 19.00 21, Jump Street; 20.00 Paočila; 20.15 Kalifornija, am. vestem; 22.05 Mož iz Virginije, ameriški vestem; 23.40 Dream On SKY MOVIES 15.00 The VVoman Who Loved EMs; 16.50 Cali-fomia Man; 18.35 lee Sfation Zebra; 21.00 SplF ting Heirs; 23.00 Bram Stockeris Dracula; 01.10 ToTheDeath MOVIE CHANNEL 23.25 Rebecca Of Sunnybrook Farm; 15.00 The Lord Of The Rings; 17.15 Terr On The Fence; 18.50 Swaltows And Amazons; 21.00 My name Is Kate; 23.00 Doubie Impact FILMNET * 15.00 American Cinema - The Hoolywood Sty-le; 16.00 K-TV; 18.00 Shattered; 20.00 Boxing Helena; 22.00 Body Heat SUPER CHANNEL 05.30 Poročila; Gospodarstvo; Danes; Super Shop; 14.00 Kolo denarja; 18.00 Danes; 19.00 Poročila; 19.30 Hokej na ledu; 20.30 Dateline; 21.30 Notranja izdaja; 22.00 Poročila; 22.30 Jay Leno Show; 23.30 Res osebno CNN 06.00-23.00 Worid News; 07.30 MoneyLine; 11.30 VVortd Report; 12.30 Business Moming;14.30 Business Asia; 15.00 Larry King Live; 15.45 World Sport; 17.30 Business Asia; 21.00 International Hour; 21.45 VVortd Sport; 22.30 Showbiz Today; 00.00 The VVortd Today; 01.00 Moneyline; 1.30 Crossfire mm© Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Country glasba; 11.50 Vreme; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga;17.30 Obvestila; 17.50 Sport; 19.30 Stop pops in novosti; 21.45 Medigra; 22.20 Heavy metal. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program; 10.05 Izbrana proza; 11.05 Reprize in soočanja; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Zborovske pesmi; 13.40 Glasb, tradicija; 14.05 Gymna-sium; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 16.45 Likovni odmevi; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Kraljevi otroci; 19.30 Iz arhiva slov. filharmonije; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Osmrtnice: 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Ever-green; 8.00 Modri val; 9:00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Cestne razmere; 9.20 Vreme za konec tedna; 9.45 Mnenjsko rešeto; 11.15 Hladno toplo vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Muzak; 20.00-23.15 Večerni pr. Modrega vala RK; 23.15 Nočni pr. RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30. 9.30. 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d1taly; 11.00 Med vrsticami; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14,50 Sin-gle tedna; 15.00 Discote-ca sound; 16.00 Modri val; 18.45 Folk studio; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes v Ljubljani; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Šport; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16,10 Spoznajmo se; 17.55 Špeckahla; 18.15 Evropa v enem tednu; 21.00 Odprta dlan; 22.00 Rockoteka; 1.00 Camera obscura. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Gost v studiu; 19.30-24.00 Večerni program. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 Infosetvis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Kadar boš na rajžo šel; 14.00 Osmrtnice, obvestila; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Skriti kotiček; 19,30 Po domače; 20.00 Petkovi akvareli;23.15 Nočni pr. Radio študent 11.00 Preklop; 12.00 Borzni parket; 14.00 OF (24 ur-info); 15.00 Recenzije & Napovedi; 17.00 Enciklopedija; 19.00 TB: Gaunt; 20.00 Radio ropot/ Okopi Slave; 22.00 Idealna godba: Založba Victo. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevniki.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (I. Tavčar, 25. del); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje: MPZ Igo Gruden; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14,10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val (Horoskop, Happy v/eekend); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Trlo Physis v studiu; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30.15.30.17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Izmenično Venus in Razpoke časa in življenja; 18.15 Over noise. Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel: 061/ 222-815 Danes, 10. februarja, ob 20. uri: Sinja Ožbolt - ZRCALJENJE (DP). Predstava bo Se v nedeljo, 12., v Četrtek, 16., inv petek, 17. februarja, ob isti uri. SNG DRAJVLA, tel.: 061/221-511 Danes, 10. februarja, ob 19.30: D. Jovanovič - UGANKA KORAJŽE, za abonma petek in izven. V soboto, 11. februarja, ob 19.30: D. Jovanovič - ANTIGONA, za izven. V sredo, 15. februarja, ob 19.30: A. P. Cehov -ČEŠNJEV VRT. Gostovanje TEATRA GARAGE iz Zagreba. MALA DRAMA, tel.: 061/ 221-511 Danes, 10. februarja, ob 20. uri: A . Nicolaj - PRVA KLASA, za izven. V soboto, 11. februarja, ob 20. uri: M. A. de la Parra Calderon - PRIKRITA OPOLZKOST VSAKDANA, za izven. MGL, tel.: 061/210-852 Danes, 10. februarja, ob 19.30: T. Bemhard - PRED UPOKOJITVIJO, za abonma K. V soboto, 11. februarja, ob 19.30: J. Godber - NA SMUCISCU, za izven. V ponedeljek, 13. februarja, ob 19.30: M. Camoletti -PRIDI GOLA NA VEČERJO, za izven. V torek, 14. februarja, ob 19.30: E. Flisar - STRIC IZ AMERIKE, za izven. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 V soboto, 11. februarja, ob 17. uri: lutkovna predstava MUCA COPATARICA v izvedbi LG FRU FRU. V nedeljo, 12. februarja, ob 20. uri: improliga PILOTI: GILS NASA KABINET. LGL, tel.: 061/314-962 VELIKI ODER V soboto, 11. februarja, ob 11. in 17. uri: S. Makarovič - MEDENA PRAVLJICA, za izven. V nedeljo, 12. februarja, ob 11. uri: VELIKI KIKIRIKI, za izven. GALERIJA SOU, tel.: 061/1313 282 V soboto, 11. februarja, ob 20. uri: gledališki projekt PREDSTAVA. Predstava bo se v nedeljo, 12. februarja, ob isti uri. CELJE SLG CELJE, tel.: 063/ 25-332 DNEVI KOMEDIJE do 26. februarja Danes, 10. februarja, ob 19.30: A. T. Linhart - TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI. V soboto, 11. februarja, ob 19.30: M. de Cervantes -ČUDEŽNO GLEDALIŠČE. V nedeljo, 12. februarja, ob 17. uri: A. Nicolaj - NI BILA PETA, BILA JE DEVETA. V ponedeljek, 13. februarja, ob 11. uri: A. Wendt - TIČEV JAKA, za abonma čebelica 1 in ob 15.30, za abonma 1. Šolski in izven. Predstava bo se v torek, 14. februarja, ob 10. uri: A. VVendt - TIČEV JAKA, za abonma čebelica 3 in ob 15.30, za abonma 4. solsld in izven. ODERPODODROM V nedeljo, 12. februarja, ob 20.30: F. Milcinski-Ježek -NE SMEJTE SE, UMRL JE KLOVN. KAMNIK KULTURNI DOM DUPLICA V petek, 17. februarja, ob 20. uri: I. Torkar - VSTAJENJE JOŽETA SVEJKA. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 Danes, 10. februarja, ob 19.30: J. Mortimer/B. Cooke -KADAR MAČKE NI DOMA, za izven. LJUTOMER V petek, 17. februarja, ob 19.30: M. Frayn - HRUP ZA ODROM, premiera. Predstava bo Se v nedeljo, 19. februarja, ob 15. uri in v petek, 24. februarja, ob 19.30. MARIBOR DRAMA, tel.: 062/221-206 Danes, 10. februarja, ob 21. uri: CABARET UNPLUG-GED - SKAKAFCI ODSTEKANO, za abonente in izven. LGM, tel: 062/26-748 V nedeljo, 12. februarja, ob 11. uri: M. Pungartnik -VODNI MOZ IN LEPA POLONA, za izven. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 V soboto, 11. februarja, ob 11.30 in 16. uri: S. Makarovič - SHOW STRAHOVV, za abonma velikega polžka in izven. PORTOROŽ AVDITORIJ Danes, 10. februarja, ob 16. uri: baletna predstava K. Cipci-PIKA NOGAVIČKA. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA, tel.: 067/ 73-255 Danes, 10. februarja, ob 20. uri: B. Podgoršek - KAPLJICE? - NE HVALA. V torek, 14. februarja, ob 9. in 10.30: plesna pravljica TRNULJČICA. VELENJE DOM KULTURE VELENJE V soboto, 11. februarja, ob 10. in 16. uri: MOJCA PO-KRACULJA, za Pikin abonma (4). ZAGORJE V ponedeljek, 13. februarja, KC Delavski dom ob 19.30: J. Kranjc - DETEKTIV MEGLA, 4. predstava gledališkega abonmaja. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Danes, 10. t m., ob 16. uri (red H) ponovitev recitala E. Kocbeka »Globoko zgoraj ali visoko spodaj«. Režija Vladimir Jurc. Ponovitve: v ponedeljek, 13. t m. (red I), v torek, 14. t m. (red H) ob 16. uri in v sredo, 15. t m. ob 12. uri (za šole). Gledališče Rossetti Danes, 10. t m., ob 20.30 (red petek) bo gledališka skupina Piccolo Teatro iz Milana predstavila L Pi-randellovo »Velikani z gore« (I giganti della monta-gna) (predstava 3). Režija G. Strehler. Pri blagajni gledališča je v teku prodaja vstopnic za predstavo »L’asino d’oro« (7A): 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. V gledališču je na ogled razstava »40 stagjoni in mostra». Umik od 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada Jutri, 11. t m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupi- ne E.A.O. iz Rima z delom »Rosanero«. Režija Antonio Calenda. Za najmlajse: V nedeljo, 12. tm„ ob 11. uri »Sapra-miska« Svetlane Makarovič, v izvedbi Lutkovnega gledališča iz Ljubljane. Gledališče Miela Jutri, 11. in v nedeljo, 12. tm., ob 21. uri plesna predstava »Muerte del Angel«, izvaja Teatro Fanta-stico iz Buenos Airesa. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 13. in v torels, 14. t m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine La Fabbrica delTAttore z delom G. Manfiidija »La sposa di Parigi«. Režija Roberto Calo. VIDEM Gledališče Contatto Do 13. t m. »Učitelj in Marjetica« Bulgakova v izvedbi Giuseppeja Bevilacpue. KOROŠKA TINJE V Domu bo jutri, 11. t. m., ob 19.30 »Kaj pomenijo sanje? - ob 100-letnici psihoanalitične razlage sanj. SMARJETA V ROŽU Fama dvorana: danes, 10. t. m., ob 14.30 »Poročni list«. Nastopa gledališka skupina iz Sel. Ponovitev danes, 10. t. m., ob 19.30 v Sentpetm pri Šentjakobu (Zavod šolskih sester). VELIKOVEC Gospodinjska Sola v Šentrupertu: jutri, 11. t. m., ob 19.30 »Lumpacivagabund« - gostuje SPD Šentjanž. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel: 061/ 222-815 Danes, 10. februarja, ob 11. uri: predstavitev knjige TRIGLAVSKI NARODNI PARK (El). KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 Danes, 10. februarja, ob 20. uri: pesniški festival -ESAD BABACIC, MILAN KLEČ, IVO SVETINA in MILAN JESIH. ČRNUŠKA DVORANA Danes, 10. februarja, ob 19.30: AKADEMIJA ob slovenskem kulturnem prazniku. CELJE DVORANA FORUM, tel.: 063/36-559 Danes, 10. februarja, ob 21. uri: TOLOVAJSKE BALADE. Nastopajo: ALENKA GORSIC, JANI KOVAČIČ in ŽARKO IGNJATOVIČ. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA, tel: 061/831-612 Danes, 10. februarja, ob 19. uri: NEPAL, HIMALAJA IN TAJSKA - vtise s poti nam bosta ob diapozitivih predstavila Cene Grilje in Tomaž Humar. V soboto, 11. februarja, ob 20. uri: koncert ADI SMOLARJA. MARIBOR IMALI ODER SNG MARIBOR, tel.: 062/ 224-421 V četrtek, 16. februarja, ob 17. uri: kabinet prof. Sedmaka. Gost bo TONE PARTLJIČ. KNJIŽNICA NOVA VAS V torek, 14. februarja, ob 17. uri: predavanje mag. MAJE GOD1NA-GOLIJA - O ZANIMIVOSTIH IZ DRUŽABNEGA ŽIVLJENJA MARIBORČANOV. PORTOROŽ AVDITORIJ V soboto, 11. februarja, ob 20. uri: večer ob slovenskem kulturnem prazniku pesmi in plesi slovenskih vasi. ŠKOFJA LOKA KNJIŽNICA L TAVČARJA, tel.: 064/620-200 V torek, 14. februarja, ob 17. uri: ura pravljic -MATJAŽ ERŽEN. V sredo, 15. februarja, ob 18. uri: večer z diapozitivi - JANEZ AHAČIČ o NARODNIH PARKIH SEVERNE AMERIKE. ŽIRI Danes, 10. februarja, galerija Svobode ob 19. uri: literarni veCer ob izidu novih knjig avtorjev TONČKE STANONIK, JOŽETA PETERNELJA, FRANCA KOPAČA in ilustratorja VLASTA KOPAČA. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TPST Športna palaca V soboto, 18. t. m., ob 21. uri nastop komika Beppe Grilla. Grillo bo nastopil tudi v Pordenonu in sicer v petek, 17. t. m., ob 21. uri v Palasportu. Predprodaja vstopnic pri UT AT v Pasaži Protti (tel. 630063). Danes, 10. februarja, ob 21. uri bo v Cankarjevem domu v Ljubljani koncert skupine THE ART ENSEMBLE OF CHICAGO SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 Razstava skulptur in risb DRAGA TRŠARJA je na ogled do 20. marca. V prvem preddverju je do 5. marca na ogled razstava SLOVENIJA IN DUNAJ. MODERNA GALERIJA, Slovenska 35 V zgornjih prostorih Modeme galerije je do 28. februarja na ogled retrospektivna razstava MAKSIMA SEDEJA. V spodnjih prostorih Modeme galerije je do 12. marca na ogled razstava WILLIAMA HENRVJA FOX TALBOTA. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava del IVA PRANČIČA je na ogled do 26. februarja. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava Portreti slovenskih pesnikov in pisateljev MAR MESKA in MARJANA KERSIC-BELACA je na ogled do 16. februarja. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava MARINO MARMJA je na ogled do 15. februarja. GALERIJA HEST, Novi hg 6 Razstava risb RIHARDA JAKOPIČA. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava slik MAJE POGAČNIK je na ogled do 23. februarja. GALERIJA KAPELICA SOU Razstava del ROBERTA SIMRAKA je na ogled do 10. marca. GALERIJA CZP KMEČKI GLAS, Železna 14 Razstava akvarelov in pastelov PLESTENJAK - BA-HAR je na ogled do 7. marca. GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3 Razstava grafičnih listov BOGDANA BORČIČA je na ogled do 19. marca. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 Prva samostojna razstava MIHAELE CIUHA in ALEKSANDRE FRANCE. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava akvarelov MIHE PIRNATA ml. je na ogled do 28. februarja. KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7 Arheološka razstava AMFORA je na ogled do 26. februarja. CEUE LIKOVNI SALON CELJE Razstava grafik ZORE STANČIČ - Album je na ogled do 25. februarja. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CELJE, Tig Celjskih knezov 11 Pregledna razstava slik AVGUSTA LAVRENČIČA je na ogled do 31. marca. STARA GROFIJA, Muzejski tig 1 Razstava ALEŠA STOPARJA - okrasni cvetlični lončki. CERKNICA GALERIJA KRPAN Razstava ilustracij BOŽIDARJA STRMANA-MISO-TA. IURSKA BISTRICA GALERIJA NA VIDMU, Gregorčičeva 2 Danes, 10. februarja, bp ob 19. uri otvoritev razstave slik PATRIZIE DEVlDE. Razstava bo na ogled do 25. februarja. IKAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA Razstava slik CENETA GRILJCA je na ogled do 21. februarja. PIRAN MESTNA GALERIJA, Tartinijev trg 3 Razstava litografij MARCA CHAGALLA je na ogled do 20. februarja. SLOVENJ GRADEC GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Razstava VORTEK Ona B je na ogled do 23. februarja. SOLKAN VILA BARTOLOMEI, Pod vinogradi 2 Razstava skulptur in risb ZMAGA POSEGE je na ogled do 26. februarja. ŠKOFJA LOKA GALERIJA FARA, Cesta talcev 2 Danes, 10. februarja, bo ob 20. uri otvoritev razstave fotografij BOŠTJANA GUNČARJA. TRŽIČ GALERIJA KURNIKOVA HIŠA Danes, 10. februarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave risb Slike stare Ljubljane BORISA TROBCA. Razstava bo na ogled do 5. marca. ŽALEC SAVINOV LIKOVNI SALON Danes, 10. februarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave likovnih del LEONA KOPORCA. Razstava bo na ogled do 24. februarja. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera Wa-gner« (Ul. Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Umik: torek, sreda 16-20, Četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne. Rižarna: do 26.2. je na ogled razstava slikanic Arta Spiegelmana »Maus«. Umik: nedelja, torek, sreda 9-13, Četrtek, petek, sobota 9-18, zaprto ob ponedeljkih. Galerija Rettori Tribbio: na ogled je razstava slikarja Ottavia Bombena. Studio Bassanese: jutri, 11. t.m., ob 18. uri odprtje razstave »Carte» 1994 slikarja Enrica Ca-stellanija. Razstava bo na ogled ob delavnikih od 17. do 20. ure do 11. marca. Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«. GORICA Kulturni dom: do 12. t. m. razstavlja svoje glinaste skulpture, slike in sitotiske Rado Jagodic. KOROŠ CELOVEC Galerija Carintliia: do 4.3. razstavlja Ludvvig Gerstakker. BV galerija: do 15.2. »Kleinformate«. Galerija U: do 17.2. razstavlja Gertrude Kresse. BOROVLJE Galerija Rieser: razstava 50 koroških umetnikov. RADISE Kulturni dom: na ogled je razstava del G. Loi-skandla. BEGUNJE Galerija Avsenik: Do 13.2. bo na ogled razstava »Trofeje iz Nambije«. EHEZ# SLOVENIJA, LJUBLJANA CD, tel.: 061/222-815 Danes, 10. februarja, ob 21. Ufi; konegrt THE ART ENSEMBIH OF CHICAGO (LD). V soboto, 11. februarja, ob 19- uj' TURANDOT, premiera (GD). Dirigent: Andrea Licata, Turandot Sophia Larson, Kalaf: Alberto Cupido. Prva ponovitev - premi' ema zasedba - bo v ponedeljek’ 13. februarja, ob isti uri. , V ponedeljek, 13. februarja, ob 19.30: koncert MARTIJN VAN DEN HOEKA (klavir), za srebrni abonma (dvorana SF). KLUB CD Danes, 10. februarja, JAZZ LATI-NO-FIESTA LATINA. LGL, tel.: 061/314-789 V sredo, 15. februarja, ob 19. un: dobrodelni koncert za Sarajevo. Nastopili bodo: NECA FALK, VITA MAVRIC, VLADO KRESLIN, in TOMAŽ PENGOV. K4, Kersnikova 4 Danes, 10. februarja, ob 21. un1 koncert CHRISA VVOODA in ANDVJA CUTTINGA. JAZZ KLUB GAJO, Beethovnova ulica Danes, 10. februarja, ob 22. un: nastopa DAMJANA in pianist BLAŽ JURJEVČIČ. GRAND HOTEL UNION V nedeljo, 12. februarja, modri salon ob 18. uri: koncert TRIA LORENZ. IURSKA BISTRICA MKNZ Danes, 10. februarja, ob 22. uri: koncert skupine BOYE in tria SVI PREDSJEDNIKOVI LJUDI. V soboto, 18. februarja, ob 22. uri koncert skupin TODAY IS THE DAY (ZDA) in HA DET BRA (Zagreb). KOSTANJEVICA FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN V torek, 14. februarja, ob 19. uri: koncert pesmi in arij. Nastopata: FRANE JAVORNIK (bas) in MARJAN FAJDIGA (klavir). NOVA GORICA Danes, 10. februarja, KD Nova Gorica ob 20.15: koncert SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA. PIRAN KLUB MAONA, Arze 5 Danes, 10. februarja, ob 21.30: predstavitev nove kasete TRIA BRACO DOBLEKAR. V soboto, 11. februarja, ob 21.30: koncert CHRIS VVOODA & ANDYJA CUTTINGA. FJK TRST Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95 V torek, 21. t. m., ob 20.30 koncert harmonikasa Corrada Rojaca. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 Jutri, 11. t. m., ob 20.00 (red A) premiera baletne predstave - G. Rossini »II Turco in Italia«. Režija Stefano Vizio-li. Dirigent Donato Renzetti. Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Rossetti V ponedeljek, 21. t. m., ob 21. uri enkratni koncert Fio-relle Mannoia. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust, izkaznice niso veljavne. Tržaško koncertno društvo: V ponedeljek, 13. t. m., °b 20.30 bo nastopil Michele Campanella. Gledališče Miela Danes, 10. t.m., ob 21.00 nastop avstrijske skupine Die Kradel, predstavnica avantgardne glasbe. Tržaški jazzovski krožek V torek, 7. marca, ob 20.45 nastop organista »Brother« Jack Mc Duff. Športna palaca pri Carboli V ponedeljek, 13.3., ob 21-uri koncert ansambla LUfiba. Predprodaja vstopnic prt UT AT v Pasaži Protti (tel-630063). TRŽIČ Občinsko gledališče V-petek, 17. t. m., ob 20.30 koncert pianistke Marthe Ar-gerich in Čelista Mishe Mai' skyja. Na programu van Beethovnove skladbe. GORICA Kulturni dom Jutri, 10. t. m., ob 20.30 koncert Maria Ancillottija (flavta) in Pier Narcisa Masija. GOSPODARSTVO IN FINANCE Petek, 10. februarja 1995 MENJALNIŠKI TEČAJI 9. februar 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za IDEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni -A^pnka Ljubljana 79,90 80,90 11,29 11,49 7,49 7,79 -A_bpnka koper - - - - - - -A^Qhka Nova Gorica - - 11,24 11,48 7,49 7,74 Celje d.d., t: 063/431-459 80,00 80,80 11,20 11,50 7,20 7,75 -i£Qka Noricum* d.d., t: 133-40-55 80,00 80,80 11,30 11,60 7,50 7,75 -i2Jlka Vipa NG. t: 065/ 28-511 79,49 80,68 11,18 11,65 7,49 7,63 Ljubljana, t: 18-51-318 80,10 80,50 11,20 11,50 7,50 7,85 Come 2 us* 15-92^35, Od8-15, sob od 9-12 80,10 80,50 11,33 11,44 7,60 7,78 JzISditanstalt d. d. 80,00 81,20 11,20 11,60 7,30 8,00 -ilSlLjubljana*, t: 13-17-197 80,48 80,52 11,38 11,43 7,55 7,65 7-/9, sob od 7-14 80,40 80,43 11,40 11,42 7,70 7,73 Jillka Ljubljana, t: 12-51-095 80,40 80,42 11,40 11,41 7,68 7,70 kompas Hertz Celje* J®L063/266/5, od 7-19, sob od 7-15 80,20 80,65 11,30 11,44 7,50 7,69 Kompas Hertz Velenje 855-552, od 7-15, sob od 7-13 80,20 80,60 11,30 11,44 7,50 7,69 Kompas Hertz Idrija* -J^065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15 80,00 80,50 11,30 11,44 7,50 7,64 Kompas Hertz Tolmin* 5!i^5/ 81-707, od 7-15, sob od 7-15 80,10 80,50 11,30 11,44 7,50 7,63 Kompas Hertz Bled* '-^54/741-519, od 8-12, 17-19, sob od 7-16 80,20 80,60 11,30 11,44 7,50 7,69 Kompas Hertz Nova Gorica* JSljOte/28-711, od 7-19, sob od 7-19 79,80 80,50 11,30 11,44 7,54 7,64 Kompas Hertz Maribor* J^062/225-252, od 7-19, sob od 7-13 80,20 80,60 11,30 11,44 7,50 . 7,69 kreditna banka Maribor d.d.* 79,60 81,30 11,25 11,50 7,47 7,85 Šempeter*,t: 065/ 32-250 - - - - - - Jj^dska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 80,00 80,80 11,28 11,45 7,50 7,85 -ZSi,ria banka Slovenije* 78,90 80,50 10,85 11,40 7,20 7,73 J^bljkum Ljubljana, t: 312-570 80,38 80,40 11,40 11,42 7,62 7,65 J^kum Piran, t: 066/ 73-269 80,15 80,50 11,36 11,45 7,58 7,66 -Kublikum Celje, t: 063/ 441-405 80,20 80,65 11,30 11,45 7,40 7,72 J^blikum Maribor, t: 062/ 222-675 80,25 80,60 11,40 11,41 7,40 7,80 -Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 79,70 81,60 11,20 11,60 7,35 7,80 J^ikum Tolmin, t: 065/ 82-180 80,10 80,39 11,33 11,44 7,54 7,63 J^ikum NM, t: 068/ 322-490 80,20 80,69 11,36 11,48 7,57 7,77 ^Hblikum Žalec, t: 063/ 715-114 79,80 80,80 11,30 11,50 7,20 7,70 J^blikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 80,25 80,75 11,33 11,50 7,30 7,69 ^jblikum Kamnik, t: 061/832-914 80,05 80,59 11,33 11,46 7,60 7,86 ^fjjblikum Trebnje, t: 068/ 45-670 80,30 80,85 11,35 11,47 7,56 7,79 J^likum Sevnica, t: 0608/ 82-822 80,00 80,65 11,33 11,50 7,53 7,79 J^likum Mozirje, t: 063/ 831-842 80,40 80,98 11,30 11,48 7,20 7,70 _5KB d.d.,*** 79,70 80,70 10,90 11,65 7,50 7,90 -^HP_Kranj, t: 064/331-741 80,00 80,70 11,30 11,48 7,55 7,75 ^KB d.d. Ljubljana 80,05 80,60 11,32 11,46 7,53 7,82 J^K_ Ljubljana, 1:061/444-358 80,25 81,30 11,35 11,58 7,55 7,85 uPimo Ljubljana, t: 212-073 80,35 80,39 11,39 11,40 7,66 7,69 Tećaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * * Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:”' Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: 'el. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 9- FEBRUAR 1995 V LIRAH ^valuta nakupni prodajni anr'eriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funtšterling "skl šterling banska krona 9'Ska drahma kanadski dolar laponski jen Švicarski frank bvstrijski šiling norveška krona Švedska krona Portugalski escudo Španska pezeta avstralski dolar madžarski florint slovenski tolar L^aški dinar-kuna 1587.00 1044.00 300.50 927.00 50,50 2473.00 2455.00 264.00 6.50 1136.00 16,10 1228.00 147,75 237.50 213.00 9.90 11.90 1177,00 11,00 12.50 255.00 1637.00 1066.00 309.75 956,00 52.10 2548.00 2535.00 272,50 6,90 1173.00 16,60 1266.00 152,25 245.00 219.75 10,35 12,45 1215,00 15,00 13.10 272.00 KMEČKA BANKA-GORICA ^FEBRUAR 1995 v LIRAH .valuta nakupni prodajni ameriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt šterling i'ski šterling banska krona 9'Ska drahma kanadski dolar Švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar 1590.00 1046.00 301.00 929.00 50.60 2474.00 2458.00 264.00 6,70 1138.00 1235.00 147,80 12.60 1635.00 1066.00 310.00 947.00 51.80 2544.00 2543.00 272.00 7,20 1173.00 1262.00 151.80 13,10 7. FEBRUAR 1995 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk - Avstrija Posojilnica Železna Kapla Avstrija Posojilnica Borovlje Avstrija Posojilnica Šentjakob Avstrija Posojilnica Ločilo Italija Kmečka banka Gorica 12,60 13,10 Italija Tržaška kreditna banka 12,50 13,10 9. FEBRUAR 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.5315 francoski frank 28.9190 nizozemski gulden 89.2350 belgijski frank 4.8612 španska peseta 1.1645 danska krona 25.4080 kanadski dolar 1.0955 japonski jen 1.5480 švicarski frank 118.2300 avstrijski šiling 14.2110 italijanska lira 0.9470 švedska krona - 20.5350 ABANKA D.D. LJUBLJANA TEČAJI ZA PRODAJO DEVIZ NA DAN 10.2.1995 1. Redni prodajni teCaj za DEM 81.98 2. TeCaj za teminsko-valutne pogodbe za DEM 81.13 po pogojih iz ponudbe Abanke z dne 2.2.1995 menjalnica hida oei/1-333-333 ] Tečajna lista št. 027 z dne 9.2. 1995-Tečaji veljajo od 10.2. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija Opomba: Tečaj H RK se upe plačilno sredstvo. 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 irablja Z' avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta a izkazovanje rezult 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 atov iz posli 93,1833 1161,6040 397,3535 89,5460 2076,8443 2650,8211 2363,8328 8173,9781 "7,7407 126,5332 7294,0493 1868,4079 79,4102 1678,5264 9664,0943 194,4753 125,1845 154,2920 95,1860 cvanja z Republike 93,4637 1165,0993 398,5491 89,8154 2083,0936 2658,7975 2370,9456 8198,5738 52,4217 194,6751 7,7640 2200,0000 126,9139 7315,9973 1874,0300 79,6491 1683,5771 9693,1738 195,0605 125,5612 154,7563 95,4724 d Hrvaško, kjer je 93,7441 1168,5946 399,7447 90,0848 2089,3429 2666,7739 2378,0584 8223,1695 52,5790 195,2591 7,7873 127,2946 7337,9453 1879,6521 79,8880 1688,6278 9722,2533 195,6457 125,9379 155,2206 95,7588 omenjena valuta Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 10. februarja 1995 št. dni do zapadlosti 1) BLAG veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM 5AJNIŠKI ZAPIS cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni skupaj del APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1. IZPLACUIVI 12. 5. 1995: 1,500,000 805,529 809,465 1,614,994 91 107.4039% 107.9286% 107.6663% 150,000 80,553 80,946 161,499 rz ' Uradna tečajnica Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d.d. Ljubljana St.: 25 Datum: 9. 2. 1995 ■ — —— LJUBLJANSKA uusuva STO« bchancl rc. Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon Staai(3) enotni tečaj % sprem datum povpras [mtn Max. Min. inTsir HUJAMI imra ŠHIiTf. LEKC 796 (4.5.93) 11.140 ,36 • 9.2. 12.300 11.200 11.100 279 PRB 1.000 (6.6.94) 14.726 1,50- 9.2. 14.900 14.700 3.093 SAL 500 (71(29.8.94) 20.500 ,05- 9.2. IM 22.000 20.500 20.500 410 SKBR 458 (16.5.94.) 37.488 ,25- 9.2. 41.500 37.500 37.450 3.187 3SE •MjB m* RS01 8,0 4.(31.12.941 98,2 ,47 9.2. 98,3 98,0 5.312 RS02 9,5 6.(1.10.941 103,0 ,41- 9.2. 103,0 101,0 13,104 RS08 5,0 3,(30.11.94| 83,3 6.2. RSll 7,0 4.(15.1.93) 94,0 1.2. 96,C RSL1D 8,0 4,(31.12.94) 94,4 6.2. RSL2D 9,5 8.(1.10.94) 102,0 7.2, [SKBl 10,0 4.(1.11.94) 98,5 ,25- 9.2. 98,5 98,5 157 wr BTBR 13.000 6.2. 13.190 1 DAD 10.000 (1.6.94) 140.012 6,10- 9.2. 146.000 139.000 5.741 FMD (8) 17.400“ 7.2. 22.000 GPGR 16.000 6.2. HMER 14.570 30.1. MKZ 218 (30.3.93) 9.900 ,05 9,2. 9.900 9.900 2.416 NIKU 4.000 (8)(10.6.94) 4.797 4,03- 9.2. 4.900 4.750 13.768 TCTR (5) 770,0 1,28- 9.2. 770,0 770,0 Tri SM ItuTtfL KBTP 4000 (23.5.94) 38.500 9.2. 39.001 45.000 38.500 38.500 770 PFNP 49.175 6.2. SOM RGSP (61 2.787 6.2. 2.980 UBKP 14.500 ,59 9.2. 14.990 14.500 14.500 15 VTP 41.298 25.1. 41.151 M?! 7STE11B LEK 12,0 4.(1.11.94) 99,0 30.1. OZG 11,0 4.(1.1.95) 88,0 1.2. 85,( PCE 12,0 6.(1.12.94) 102,9 30.12. Pij 12,0 7.(1.1.95) 99,0 6.2 PG0 10,0 l.il.6.94) 95,0 3.2. 97,6 RSGSl 10,0 4.(1.6.941 94,0 3.2. 1 KA’I SOI:«) IttOdi UIK1 1 Sfl GEAR 2.000 6.500 GRDO 119 (8.3.94) 1.000 2.2 410,0 HBRO 3.590 7.2 3.450 m 3.525 ,07 9.2 3.480 3.525 3.525 3.520 7.402 RDRO 18.000 23.1 17.500 RGSR 527,9 10,37- 9.2. 510,0 565,0 580,0 512,0 686 j EBOSiaH! fli TTiuiiKirrrt HBPO 3.487 7.2. 3.010 3.500 KBP1 KBPP 35.500 2.2. UBKC 7.600 27.1. 3.000 7.500 BEmST iflfiT GORO 10,0 9.(15.1.95) 96,3 7.2. 85,0 LOK (1.10.94) 86,0 6.2 65,0 94,0 ML)0 (1.4.94) 92,9 7.2 88,0 92,9 OSMO (1.10.94) 81,0 7.2 80,0 OLSO 81.9.94) 86,9 ,29- 9.2 86,1 87,0 87,0 86,9 1.115 ONM (1.8.94) 89,0 6.2 87,6 90,0 0P0 6.(1.2.95) 85,0 3.2 83,6 95,0 UBKK (15.10.94) 25,6 VPIO (1.10.94) 96,5 30.1 91,6 IM1 iTTiliTil iJTTTK W*Ifi rišfiTT SIRTOiT Tiri] 'j ■ BS2 99,2 14.11 BS1 99,5 3.11 BS3 96,7 7.10 BNB2 (1.6.95) 94,1 ,07 9.2 94,6 94,1 94,2 94,1 100.256 B8M B8MA 107,6 12.1 B8MB B8V BIVA 88VB IM TJtirau i?mfi EOZE aziz asa IBH BEE NBl 39.594 7.2 37.00 42.006 NB2 8.577 7,05 9.2 8.86 8.87 8.896 8.19C l| 55.9991 SBI ! 9.2.95 preišnii d T d% 1.309,27 1.319,19 -9,92 -0,75 Vse pravice pridržane .Opombe Obveznice, komercialni zapisi in Uaga^usla zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj bormi posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S ■ suspendirano trovanje Z ■ zadrtano trgovanje * ■ dosežena lOodstotna dnevna sprememba teCaja; * ’ - dosežena 3ftodstotna omejitev - trgovanje je zadržana Obveznice z anmtetnim odplačilom glavnice RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PL), RGSl; ex kupon - Šte- vilka kupona in datum zapadlosti lotega; (3) • obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlo stjole4^a; (4)-dospele ohesti od vključno kupona, Id je zapadel 13.93 dalje niso bile izplačane (5)-od 12.4.94 del-niča ko^ brez kupona za L93; (6)-od 263Mddnica kotira brez kupona za L93 in 92; (7)4zplarilo akontacije divi- dendeza 131;obr. m.-obrestna mera (obveznice); div.-dividenta((tinice) v STT.Ce ni navedmodrugače mav-naj- | višji tečaj doktCenega vrednostnega papirja; mk-najnizji tečaj dokicaiega vrednostnega papirja J Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 10. februarja 1995 od 00.00 ure dalje 1 ! ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar v 4. setu pa so U nite F Popustili in pusti-^ lympii prosto pot do Zaradi dobre igre Hle-deja in Senija v sprejemu je 01ympia tekoče gradila igro, edina negativna nota nastopa pa so bile napake v servisu, saj jih je bil v drugem setu devet, v tretjem pa kar enajst. 01ympia se bo danes (ob 20.30) na domačih tleh pomerila še s Corridonijem. 2. ZENSKA DIVIZIJA Tomana - Dom hnsa 3:0 (15:6,15:7,15:11) DOM IMSA: Tomšič, Lando-Musina, Kovic, Tronkar, Humar, Kocina, Mozetič, Uršič, KocjanCiC, Čeme. V Zagraju je domovkam spodletelo. Ponesrečenemu nastopu je v dobri meri botrovala tudi neprimernost zagrajske telovadnice, ki je zelo majhna in neogreta. Goričanke se v njej nikakor niso znašle in že zaradi slabega sprejema servisa bolj izkušeni Tomani niso nudile pravega odpora. Višek smole je pomenila poškodba Elene Kovic, ki si je med tekmo zvila gleženj. Danes (ob 19.30) bodo domovke doma igrale proti Libertasu Capriva. 0lympia se je dobro upirala favoriziranemu Espegu »Dečki« Olympie dobro pričeli - Prva zmaga naraščajnic Olympie, domovke so Ludnicu prepustile set Sklep Conija o odložitvi vseh športnih prireditev konca minulega tedna je le delno okrnil spored pokrajinskih odbojkarski prvenstve na Goriškem. MLADINCI Espego - 01ympia 3:0 (15:12,15:4,15:6) ESPEGO: Pintar 0+2, S. Cemic 8+1, M. Cemic 6+5, Devetak 5+1, Makuc 2+0, Mania 1+2, Ra-detti, Soban 7+5, Lukež, MuCiC 2+0. OLVMPIA: Braione 1+0, Brisco 0+1, Cemic 0+0, Domi, Frandolič, Buzzon, Jelen 0+0, P. Komjanc 0+1, Makuc 1+2, Mucie 4+3, Pipan, E. Komjanc 2+3. Včerajšnji derbi združenih ekip je po pričakovanjih osvojila starejša vrsta Espega, ki je tudi favorit v boju za naslov pokrajinskega prvaka, toda 01ympia je zapustila zelo dober vtis in se je zelo požrtvovalno upirala favoriziranim nasprotnikom. Posebno velja to za p vi set, v katerem so gostje- zaceli agresivneje od domačinov in povedli s 6:2. Espego je zaostanek nadoknadil in celo povedel z 12:7, vendar se 01ympia ni predala in se nasprotniku približala do rezultata 13:12. V preostalih dveh setih je Espego zlasti uveljavil svojo fizično premoč ob mreži, Čeprav ne moremo reci, da so bili gostje v povsem podrejenem položaju. Tekma ni bila na kdove kako visoki ravni in večino točk sta obe ekipi (še posebej 01ympia) dosegali na nasprotnikovih napakah, vseeno pa je bila igra živahna, Čeprav sta pri obeh ekipah odpovedali prav tisti igralci, od katerih je bilo pričakovati največ. Vrstni red po 1. delu: Espego 8, Torriana 6, 01ympia 4, Mossa 2, VBL Cormons 0. DEČKI Fincantieri - 01ympia 0:3 (9:15, 3:15,10:15) OLVMPIA: Braione 5+3, Brisco 7+0, Domi 2+0, Frandohc 1+0, Buzzon 1+1, Jelen 6+2, I. Komjanc 1+1, Mikluš 0+0, Pipan 1+0. 01ympia je pričela prvenstvo s pričakovano zmago. Tržicani so pokazali napredek v primerjavi z lansko sezono, vendar pa so precej zaostajah za našo šesterko. Odsotnost poškodovanega podajaCa Marka Cemica, ki ga je dobro nadomestil Aljoša Domi, se ni poznala, razen kot pri izvajanju zahtevnejših kombinacij. 01ym-pia je tudi naredila nekaj odvečnih napak, vsekakor pa brez večjih težav ukrotila nasprotnika. SoCa-Val neodigrano Val se je na igrišču predstavil samo s petimi igralci, ker je v ekipi razsajala gripa. DEKLICE Dom Imsa - Faira neodigrana Igralke Farre niso prišle na tekmo v Gorico. Odbornik njihovega društva se je sodnikoma opravičil, da zaradi bolezni številnih igralk niso mogli sestaviti ekipe. O tekmi bo zdaj odločala disciplinska komisija, ki bi vsekakor morala domovkam dosoditi zmago brez boja. NARASCAJNICE Skupina A 01ympia - Cormons 3:0 (15:13,15:6,15:10) OLVMPIA: Cetul, Klede, Pipan, Domi, Sfiligoj, Fabris. 01ympia je proti zadnjeuvrščenemu Cormon-su dosegla prvo gladko zmago. Najbolj izenačen in borben je bil prvi set, v katerem sta se ekipi na začetku stalno izmenjavali v vodstvu. Kr-mincanke so nato povedle s 13:7, vendar se igralke 01ympie niso vdale in so nadoknadile ves zaostanek ter set tudi osvojile, nato pa precej prepričljivo uveljavile svojo premoč, saj so drugi set osvojile po hitrem postopku, v tretjem pa so že visoko vodile s 14:7. Igra ni bila na zelo visokem nivoju (brez pravega napada), igralke pa je vseeno treba pohvaliti za trud in vztrajnost. Cafih Morocco Ludnico - Dom Korotan 1:2 (11:15,15:11,8:15) DOM KOROTAN: Ambrosi, Brisco, Cumin, Marvin, Bressan, Gej, Branca, Toros, Drioli, Koren, Klajnšček. Domovke se iz LoCnika vračajo z zmago, ki pa bi morala biti glede na kvalitetno razliko med ekipama precej bolj gladka. Toda Goričanke so dobro zaigrale samo na začetku prvega seta in v odločilnem tretjem setu, ko jim nasprotnice niso mogle ničesar. Dom Korotan je hitro povedel s 13:3, nato pa povsem popustil. Domačinke so prišle celo do 13:11, ko je domovkam le uspelo zbrati potrebni dve točki. Toda slaba igra se je nadaljevala tudi v drugem setu. Ludnico je povedel s 13:6, ko so se varovanke Suzy Čeme le prebudile in začele igrati. Za zmago v drugem setu je bilo že prepozno, toda v tretjem so gostje popolnoma nadigrale domačinke, tako da so pri Domu lahko zaigrale vse igralke. Skupina B Sovodnje - Etsi Gorica 1:2 (7:15,8:15,15:5) SOVODNJE: Batistič, Marega, Vižintin, Zu-lian, Devetta, Uršič. Gripa je zdesetkala začetno postavo Sovo-denjk. Rezervne igralke so se včeraj popoldne požrtvovalno vrgle v boj, vendar se v prvih dveh setih niso najbolje znašle, zato pa je bil njihov trud poplačan v tretjem setu, ki so gladko dobile, s tem pa priborile ekipi točko. KOŠARKA / JUTRI ZVEČER V 17. KOLU C2 LIGE KOŠARKA / 16. KOLO V D LIGI Borovci v Spilimbergu Podvig Doma s Porcio? Belozeleni bi z zmago tudi dohiteli Spilimbergo no lestvici Mionijevo ekipo bi se Pordi rodo oddolžilo zo poraz v 2.kolu »Big match« Pom - Cicibona odloča tudi o prvem mestu Kontovel doma z Gradom Pred lažjo nalogo le Sokol VVarnn, kise mora Scogliettu oddolžiti za presenetljiv poraz v 1. kolu Po prisilnem enotedenskem počitku se bo košarkarsko prenstvo C2 lige nadaljevalo s tekmami 2. kola povratnega dela in peterki Bora in Doma bosta proti solidnima a ne nepremagljivima nasprotnikoma preverili, v kakšni formi sta. BOR: Belozeleni bodo jutri zvečer igrali v gosteh proti Spilimbergu, ki se s 16 točkami nahaja na šestem mestu, skupno z Intermuggio, Barcolano in Manzanom. Pordenončani so v uvodnem delu prvenstva nanizali več porazov, kaj kmalu pa so se ojačili z nekaterimi solidnimi posamezniki in se tako »prelevili« v nevarno in konkurenčno moštvo, ki si je v teku prvega dela prvenstva tudi privoščilo nekaj kakovostnih nasprotnikov (91:84 v Manzanu, 71:69 z Intermuggio, 69:63 z Barcolano), redno premagovalo nižjeuvrščene tekmece in tudi redno ostajalo praznih rok z ekipami, Id zasedajo najvišja mesta. Najuspešnejši igralci Spilimbergu so običajno Sovran, Martinuzzi in Paron, večkrat pa sta se izkazala tudi Colussi in Camilotti. Borovci so redno trenirali, po poškodbi (šivi na ustnici) se je na igrišče vrnil tudi Marko Possega, v izraziti formi pa sta Perčič in Barini, ki si z vsakotedenskim nedeljskim smučanjem krepita mišice na nogah. DOM: Belordeči bodo povratni del otvorili z domačo tekmo, na obisk pa prihaja visokouvrščena Forda, ki z 20 točkami zaseda celo tretje mesto in je med najvztrajnejšimi zasledovalci vodilnega Martignac-ca. Porcia je doslej zgubila le 4 tekme in vse v gosteh, kar priča o ranljivosti tega moštva v gosteh. Treba pa je tudi podčrtati, da je pordenonsko moštvo trikrat prepustilo točki proti solidnim nasprotnikom (Sgt, Martignacco in Bor) in presenetijiv poraz so doživeh le v Staranzanu. V zameno si je Porcia privoščila več uglednih žrtev: Uck-nese, Intermuggia, Fagagna in Manzano. Moč vijoličastih v glavnem sloni na plečeh Del Tedesca, Riccija, Zaghisa in Boccalona. V vrstah Doma bo najbrž še vedno odsoten Orzan, ostali pa bodo po navodilih trenerja Mianija skušali pripraviti presenečenje. TAKO V 2. KOLU: Bor Radenska - Spilimbergo 73:63 (Possega 15, Smotlak 11, Barini in Rasman po 8); Porcia - Dom Ago-rest 82:66 (Di Cecco 18, Podbersig 15, Jarc 11). Vanja Jogan M. Possega spet na igrišču V košarkarski D ligi se pričenja povratni del prvenstva, medtem ko je deželna košarkarska federacija sporočila, da bodo tekme zadnjega kola prvega dela prvenstva nadoknadili kasneje. Za naše tri predstavnike, ki so po 14 tekmah v polnem teku za osvojitev najvišjih mest, se obeta zanimiv in napet konec tedna, saj bo le Sokol pred vsaj navidez lahko nalogo (v gosteh s Scogliettom), medtem ko bosta Cicibona in Kontovel zaposlena v prvih obračunih z ostalimi tekmeci za napredovanje. Kontovel bo doma preveril realno moč Grada, Cicibona pa bo pred enim izmed najtežjih izpitov, in sicer v gosteh s tržiškim Pomom. CICIBONA: Marsikdo Danes igra za vas Totocalcio I Konjske dirke piše: Giorgio Plettersech Igor Sedmak Bari-Juventus Brescia - Foggia Fiorentina - Genoa X 2 X 2 1 A- Milan - Cagliari 1 X < Napali - Cremonese 1 i. Parma - Padova 1 F, "Sar' H Roma - Inter 1 X 2 i Htl ■ Tflpm* f. Sampdoria - Reggiana Torino - Lazio 1 1 X 2 P*' A „„ ,> j Cosenza - Piacenza X ! Ak m : Palermo - Verona 1 Livorno - Giulianova X 2 Formia - Fasano X Igor Sedmak (letnik 1969) je začel z atletiko, ko je imel 12 let in pod nadzorstvom trenerja Iveka Pertota dolgo let vadil osnove skokov in teka. Svojo pozornost je nato v celoti posvetil troskoku in leta 1987 zabeležil prvi vidnejši uspeh, ko je na mladinskem državnem prvenstvu dosegel končno 6. mesto. Dve leti kasneje je v kategoriji mladih upov posegel celo po 3. mestu, več prestižnih zmag pa je zabeležil na državnih in mednarodnih meetingih. Svojo bogato bero kolajn je obogatil s sedmimi zaporednimi lovorikami na deželnih prvenstvih. Prejšnjič je Jan Gregori zadel 5 izidov. Metallo Kz bo v Trstu med prvimi V Rimu je Wermer obvezen favorit 1. dirka (Padova): Rapid Effe (1) ima najboljšo številko in če bo to izkoristil, ga bo težko premagati. Pozornost pa zaslužita tudi Rekord OK (X), ki je zmagal prejšnjo nedeljo, in Rafaele (2); 2. dirka ( Milan): Power Cronos (1) je izrazit favorit, določeno nevarnost zanj pa lahko predstavljata Perfect Wine (X) in Ovest di re (2); 3. dirka (Bologna): One Fine Day (2)bi moral biti najboljši med vsemi. Toda lepe možnosti za uspeh imata tudi Laribor (1) in Predator Riz (X); 4. dirka (Trst): Metallo Ks (2)bi moral kljub kazni 20 mehov poseči v boj za zmago. V tem boju pa bo prav gotovo tudi Olaf Om (1), medtem ko lahko oba preseneti Ne Boys (X); 5. dirka (Rim): VVermer (l)je obvezen favorit. Prav v vrhu bo tudi Dia, če bo ustrezen teren, v dobri formi pa je tudi Maremma Mia (2); 6. dirka (Piša): Admiral Hotel (X)je v zelo dobri formi, paziti pa bo moral na Mister Sherna (1) in El Trajino (2). Dirka tris Rim, ob 17.00 NASI FAVORITI: 8. Platino Ac, 18. Oxery, 13. Lor-drim. DODATEK ZA SISTE-MISTE: 12. Ontario Gar, 5. Lachman, 6. Lantingen 1. — prvi 1 drugi X2 2. — prvi 1 drugi X2 3. — prvi 2 drugi IX 4. — prvi 2 drugi XI 5. — prvi 1 drugi X2 6. — prvi X drugi 12 se še sprašuje, koliko v resnici veljajo naša moštva v D ligi, saj je neobičajna razporeditev v zgornjem delu lestvice (8 ekip v razmahu samih 4 točk) nejasen pokazatelj vrednosti tekmecev. Nedvomno vlada med ekipami velika izenačenost, šele v drugem delu prvenstva pa bo jasno, kdo ima vse adute, da se do konca poteguje za napredovanje. Prvi izmed omenjenih adutov bodo izigrani juhi na tekmi med Pomom in Cicibono, ki si z 22 točkami delita prvo mesto na lestvici. V prvem delu prvenstva so bili Trzičani boljši, belozeleni pa bi radi dokazali, da so se od takrat razmerja spremenila. Kovačičevi fantje bodo v Tržič odšli s trdim namenom, da se Pomu oddolžijo in ga prehitijo na lestvici. Nedvomno bodo naleteli na žilav odpor nasprotnikov, ki so še pred kratkim zanesljivo vodili na lestvici, z dvema zaporednima porazoma (Grado in Sokol) pa so dovolili zasledovalcem, da so jih spet ujeli. Obeta se torej neizprosen boj, ci-cibonaši, ki so med prekinitvijo Zal slabo in malo trenirali, pa bi morali po daljšem času končno nastopiti v popolni postavi. SOKOL: V prvem delu so belordeči nerodno zapravili nekaj tekem, med temi pa še najbolj peče poraz, ki ga je Emilijeva ekipa doživela doma s Scogliettom v prvem kolu. Nabrežinski košarkarji, ki z dvema točkama zaostanka prežijo na vodilno skupino, si nerodnih porazov seveda ne smejo več .privoščiti, ob tem pa si Pau- lina, Starc in ostali močno želijo izenačiti stanje s tržaškimi košarkarji, ki so v dosedanjih 14 tekmah zbrali le 5 zmag, in si s tržiškim Adijem delij0 skromno 10. mesto. Sokolove! bodo v nedeljo zjutraj prvič letos igrali brez Civardija, medtem ko s° vsi ostali igralci pri' pravljeni »zmečkati« Sco-glietto. KONTOVEL: Med letošnje podvige plavobelih sodi tudi zanesljiva zmaga, ki jo je Starčeva ekipa zabeležila v prvem kolu v GradeZu, ko domači košarkarji našim niso mogli do živega. Treba pa je pripomniti, da se je Grado zatem bistveno okrepil s prihodom playmakerja Campestrinija in centra Blanca ter da je najboljšo formo ujel prav v zadnjih tekmah prvega dela, o čemer pričajo uspehi s Sokolom, Pomom in In-terjem. Zanimiv je predvsem podatek, da je Grado edino moštvo, ki je v gosteh še nepremagano, prva naloga Kontovelcev (v nedeljo popoldne ob 17.00) pa bo seveda prekiniti to tradicijo. Tako kot na prvi tekmi bodo Emili in ostali skušali zmesti nasprotnike z agresivno obrambo in hihim ritmom igre, posebno pozornost pa morajo posvetiti strelcu Schiaffinu in play' makerju Aiellu. TAKO V 1. KOLU: Cicibona Mingot - Pom 77:90 (Persi 20, Jogan 14. Križmančič 12), Sokol -Scoglietto 81:90 (Civardi 19, B.Pertot 18, Paulina 16), Grado - Kontovel 43:61 (Gulič in Kralj p° 14, Turk 7). 1 Obvestila ZSSDI sklicuje DANES, 10. februarja 1995, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju 24. DEŽELNI REDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: 1. otvo- ritev občnega zbora; 2. izvolitev organov občnega zbora; 3. sprejetje nove članice; 4. poročila; 5. pozdravi in razprava; 6. razno. Občni zbor bo v Domu Andreja Budala, Standrež, ul. Mon-tello 9. SK DEVIN vabi člane in vse zamejske smučarje, da se udeležijo veleslaloma za VED, pokal prijateljstva 3 dežel, Id bo v nedeljo, 12. tm. v St Janžu na Koroškem. Organizator je športno društvo St Janž iz istoimenskega kraja na Koroškem. Smučišče se nahaja na pol poti med predorom Karavanke in Celovcem. Interesenti, naj se javijo do 16. ure v petek, 10. tm., na tel. 220423 - Stojan. DRUŠTVO SLOVENCEV MELJSKE OBČINE obvešča, da poteka rekreativna telovadba v mali telovadnici italijanske srednje šole N. Sauro - Ul. D’An-nunzio 48 - Milje dvakrat tedensko in sicer ob sredah in petkih od 17. do 18. ure. KOŠARKA / PROMOCIJSKA LIGA Bodo Brežani zaustavili Teizičevo Stello Azzurro? Nemogoča naloga Poleta Skyscrapers doslej »previsoki« za ostale Tudi v košarkarski promocijski ligi se bo prvenstvo vsaj začasno nadaljevalo brez tekem 14. kola, v 15. kolu pa se našim dvem nastopajočim ekipam obetajo hudi časi, saj bosta Breg in Polet igrala proti vodilnemu paru, Stelli Azzurri in Skyscrapersom, ki sta v dosedanjih 23 tekmah skupaj zabeležila kar 21 zmag. BREG: Prisilni počitek je bil za Salvijevo ekipo kar dobrodošel, saj je bil seznam poškodovanih dolg in številne odsotnosti so seveda slabo vphvale na učinkovitost belor-dečih. V tem tednu so Brežani kar zadovoljivo trenirali, tako da so za nedeljsko tekmo z drugouvrščeno Stello Azzurro vsaj s tega vidika pripravljeni. Težka naloga Pavlice, Pregarca in ostalih pa bo predvsem v tem, kako zaustaviti Gorana Terziča, mladega, a visokega in tehnično odlično podkovanega bosanskega playmakerja, ki že celo prvenstvo nosi breme ekipe skoraj izključno na svojih ramenih. V prvem delu prvenstva je Breg doma izgubil proti St. Azzurri z izidom 69:79. POLET: Trener - igralec Andrej Vremec je ob žalostni ugotovitvi, da je njegova ekipa vse bolj sama na zadnjem mestu razpredelnice, povedal, da je ne glede na izide posameznih tekem, dokaj zadovoljen z doslej opravljenim delom in odnosom svojih igralcev, ki henirajo v velikem številu in z dobro voljo. Jutri zvečer bodo openski košarkarji pred skoraj nemogočo nalogo proti še nepremagani postavi Skyscrapers. oranžni pa se bodo z vso močjo skušali upirati »nebotičnikom«, da bi vsaj delno popraviti porazen vtis, ki so ga zapustiti na prvi tekmi, ko so doma zgubiti kar s 101:56. (VJ) ODBOJKA / ZAČETEK 1. ŽENSKE DIVIZIJE NA TRŽAŠKEM Koimpex za napredovanje Breg in Kontovel za obstanek Odbojkarsko prvenstvo 1. ženske divizije bi se moralo na Tržaškem pričeti že konec prejšnjega tedna, a prvo kolo je iz znanib razlogov odpadlo, tako da bo prvenstvo štartalo juhi s tekmami 2. kola. Za napredovanje v D ligo oziroma za obstanek se bo potegovalo osem šesterk, od teh hi slovenske -Breg, Kontovel in Sloga. Edini letošnji cilj Brežank in Kontovelk je obstanek v ligi, slogašice pa bi se lahko vključile v boj za napredovanje, na katerega menda računata tudi Virtus, ki je še lani igral v D ligi, in ambiciozni Pallavolo Trieste, ki je najmočnejše italijansko društvo na mladinskem področju, odkar je pod svoje okrilje sprejelo tudi igralke razpadlega Cusa. KOIMPEK: Pri Koimpexu so se odločiti, da v 1. diviziji nastopijo z bolj izkušenimi igralkami, ki so že skoraj vse nastopale tudi v višjih ligah. Po besedah henerja Peterlina je cilj vsaj drugo mesto, ki še zagotavlja kvalifikacije za prestop v D ligo. Pri tem pa se srečujejo z nekaterimi težavami, ker ekipa 1. divizije trenira skupaj z igralkami, ki bodo igrale v 2. diviziji (gre dejansko za ekipo under 16, ki bo prihodnjo sezono nastopala v prvenstvu mladink). Tako ima Pe-terlkin na heningu kar 22 igralk, kar delo precej otežkpča. Postava: Tatjana Tensi (1977/center), Tanja Spacal (1975/center), Maja Kosmina (1975/krilo), Chiara Meriani (1976/krilo), Sara Perini (1976/pomožni podajač), Nataša Zubalič (1976/krilo), Karin Starc (1975/po-dajač), Klavdija Ferluga (1975/krilo), Katja Živec (1976/podajač), Irena Viđali (1977/pomožni podajač), Susanna Ciocchi (1972/center); hener Ivan Peterlin BREG: Večina igralk, ki so lani branile barve društva iz dolinske občine v tej kategoriji, nastopa zdaj v C2 ligi, tako da se Breg predstavlja s precej obnovljeno postavo, v kateri je precej mladink in deklic. Postava: Loredana Sturman (letnik 1968), Nataša Canziani (72), Suzana Sancin (72), Alenka Mauri (75), Sonja Mauri (75), Martina Sancin (76), Federica Sancin (77), Irina Pettirosso (78), bina Družina (79) , Samoa Mauro (79), Barbara Rocco (79), Irina Sancin (80); trener: Mario Gač. KONTOVEL: Starejše igralke iz lanske postave so obesile copate na klin, tako da bo jedro Kontove-love šesterke v tem prvenstvu sestavljeno iz igralk, ki pripadajo letnikoma 1980 in 1981. Ker gre za perspektivne mladinke, so upanja društva v obstanek realna, čeprav ekipo čaka verjetno hud boj proti šesterkam, ki bodo vse po vrsti bolj izkušene. Postava: Katarina Fischer (letnik 1976), Elena Bogateč (76), Breda Businelli (80), Karen Kante (80), Anja Starec (80), Ivana Sossa (80), Sara Ferluga (80), Tatjana Kobau (80) , Manuela Skerk (80), Sharon Kante (81), Jana Obad (81), Alenka Stoka (81); hener: Dušan Kušar. ELEKTRONSKI MEDIJI Petek, 10. februarja 1995 LA CINQUIEME / IZOBRAŽEVANJE PO NOVEM ŠKANDAL V NEMČIJI Nova francoska televizijska ponudba v Franciji nov tel . Jski kanal. Gre za ja ‘zobrazevalni kanal UflnmV___i • Direktor novega pr a Jean-Marie Car Pravi, da so njihova Va sicer skromna, I 1Inajo velike amb J1!6 n°vega kanala se al ne razlikuje od 6n ukinjene komerc i0fa)e La Cinq, kr Z. vence uporablj lnquieme, in sicei Oevi, zvečer pa j 'fih frekvencah mo gleHat,' e_ i f jgrania je modr veliko petico, ka Ponazarjalo odk Oovega, Gre za »1, 7 savob, de la fi et i, ‘““ja, izobražf ZaP0slovanja), odprli 13. decem ®tovesnostjo v ] Louvru. Najsi je rennoloski j ^vena televizij s Francozi imi r'ocju televizij razevanja vsaj P 0 zamudo : 7roPo. Zato se P minister z Lang tak Za Projekt, ko zamenjali, - “ua ni podi 1 in odločiti Pnd bo desi koaliciji gotovo koristila tudi na bližnjih predsedniških vohtvah. Kanal, ki ga lahko sprejema 85 odstotkov francoskih gospodinjstev, naj bi posredoval znanje; njegova naloga je tudi prispevati k zmanjšanju brezposelnosti. Seveda bodo vse to lahko uresničili le postopoma, saj so se morali na delo pripraviti v razmeroma kratkem času. Vsekakor pa gre pri La Cinquieme za tehnološko revolucijo. Okoliščine jim sicer niso dopustile povsem digitalne rešitve, vendar pa nova video mešalna miza 9920 proizvajalca Thomsona, ki deli sliko na en glavni in tri stranske kanale, že pomeni korak v računalniško prihodnost. Tudi digitalni video Server Media Pool, s katerim zdaj eksperimentirajo tudi pri ABC in PBC v ZDA, pa tudi druga oprema iz delavnic Tektronixa v majhnem studiu v Issy-les-Loulineauxu varčujejo s prostorom, časom, stroški in ljudmi. Server zahteva manj prostora kot klasične ma-gnetoskopske baterije. Analogne signale s trakov ob pomoči kodnega postopka DCT predelajo in vnašajo na sistem trdih plošč RAID. Novo tehnologijo, ki dopušča namesto ene drage večje število cenejših trdih plošč, so razvili na univerzi Berke-ley. Digitalizacija omogoča hitrejšo montažo in hitro opremljanje s posebnimi efekti, kar prihrani zamudno vrtenje in ponavljanje. Za kontrolo kako- vosti in oddajanje programov potrebujejo le dva tehnika. Preprost in hiter sistem montaž omogoča tudi vključitev amaterjev. Ker nimajo dovolj lastnih poročevalcev, so na dvajsetih krajih, v šolah ali uredništvih regionalnih časopisov, ustanovili postojanke, ki jih imenujejo Co-ucou-Box, in jih opremili s kamero, mikrofonom in zaslonom. Kdor se hoče oglasiti, se lahko s pritiskom na gumb poveže s pariško centralo in po njihovih navodilih kar sam usmerja televizijsko kamero. La Cinquieme ne pozna ne napovedovalcev ne oddaj v živo. Vse posnamejo vnaprej. Toda že od 6.15 zjutraj (ob koncu tedna pol ure kasneje) imajo besedo gledalci - »le specta-teurs on la parole«. Ti smejo povedati, kaj želijo gledati in spremeniti, ves čas pa vztrajajo, da se mora program razlikovati od vseh drugih ponudb. Izobraževalni kanal se ne boji, da bi ga gledalo tako malo ljudi kot Arte. Zelo si prizadeva, da bi se izognil kulturniški elitnosti, ki jo pooseblja zlasti »tevtonska resnost«. Med kanaloma ni tekmovanja, ampak imata celo dogovor o sodelovanju. Ker pa državna komisija izobraževalnemu kanalu ni odobrila zahtevanih dveh nočnih ur (ki jih na isti frekvenci zapolnjuje Arte), se je La Cinquieme odločil za popularnejši pristop. Za Michela Serresa, ki je predsednik znanstvenega sosveta programa, so ciljna publika tako imenovani »izključeni«: mladina, gospodinje, brezposelni in kmetovalci. Za uveljavitev bo potrebno nekaj časa, toda veliki plakati po Franciji obveščajo, da ponuja La Cin-quieme znanje za vsakogar - za učence od 3. do 77. leta starosti. Ob tem se na programu oprijemajo formule kratkih in živahnih oddaj. Oddaje trajajo od 13 do 26 minut, govorijo pa o umetnosti, gospodarstvu, drami, filmu, literaturi, naravoslovnih vedah, zgodovini, zdravju in vzgoji. Na kanalu ni ne športa, ne zabave in tudi ne novic. Opoldne predvajajo igro za spodbujanje spomina, ki zahteva pozornost, zanimiva je tudi oddaja Business huma-num est, ki ob sobotah predstavlja ljudi, ki so ustanovili določena podjetja, izumitelje in podobno. Vsako uro oddajajo tudi štiri do največ devet minut reklam, pri čemer načrtujejo 25 odstotkov prihodkov od pokroviteljev. To je delež, ki kar trikrat presega tovrstne dohodke obeh javnih kanalov France 2 in 3. Toda z njunima predračunoma -po 4, 9 milijarde frankov -se La Cinquieme Se zdaleč ne more primerjati . Med zadnjo proračunsko razpravo v parlamentu so mu namreč od že predvidenih 815 milijonov od-ščipnili 60 milijonov. Kljub temu je novi palček edini v Franciji, ki je že stopil v interaktivno prihodnost. Partnerstvo BSkyB in Reuters Satelitska družba British Sky Broadcasting in t snovna agencija Reuters sta se dogovorili za odmi 7° P°godbo. Z njo bo BSkyB dobil pomembno n sniško mrežo. Sporazum naj bi Skyju omogočil v J° mednarodno uveljavitev, hkrati pa bi se okrej. ? mkma na britanskem trgu, ki sta jo doslej obvl navala predvsem BBC in ITV. Reorganizacija na avstrijski ORF Novi generalni intendant avstrijske javne radiotelevizije ORF Gerhard Zeiler je prepričan, da njegova ustanova brez temeljite preobrazbe in varčevanja ne bo preživela komercialne konkurence. Zato je sredi temeljite programske in poslovne reorganizacije. V treh letih namerava bistveno zmanjšati število zaposlenih (za približno petsto], prevetril pa je tudi sistem notranje porabe sredstev. Pri tem je ponudil dober zgled: odpovedal se je odredbi, ki omogoča generalnemu intendantu bogato pokojnino že po enem samem mandatnem obdobju (štiri leta]. Zeiler bi se tako lahko upokojil že pri 43. letih. Za izravnavo si je nekdanji politik SPo, ki je zadnja leta preživel kot RTV menedžer v komercialnih postajah v Nemčiji (TV 5 in RTL 2), sicer želel nekoliko višjo plačo, a se je sprijaznil tudi z dosedanjo višino plače predhodnika Bacherja. S svojo »žrtvijo« je ORF prihranil približno osemnajst milijonov šilingov. Podobno odredbo je uveljavil tudi za druge nove intendante in direktorje, ki se bodo morali poslej odpovedati tudi osebnim šoferjem in vozilom. Za celotno vodstvo ORF je odslej na voljo eno samo vozilo s šoferjem. Varljivi podatki o gledanosti V Nemčiji je veliko prahu dvignil zaplet glede podatkov, ki jih o gledanosti posameznih televizijskih oddaj in sporedov naroča konzorcij AGF, pridobiva pa podjetje GfK. Konzorcij združuje vse javne in komercialne televizijske postaje ter domala vse marketinške agencije, katerih delo je odvisno od podatkov o gledanosti in odzivnosti posameznih sporedov. Pri analizah, ki jih računalniško opravlja niimberška ustanova GfK na osnovi sprotnih podatkov, ki jih posredujejo elektronske naprave v 3960 gospodinjstvih, je prišlo v zadnjih tednih do nenavadnih napak. Podatki so začeli bistveno odstopati od dotedanjih trendov. Kontrola je pokazala, da so napake posledica motenj v računalniških programih. Tako sta imela progra- ma RTL in RTL 2 nenadoma zelo povečano število gledalcev, medtem ko je miinchenski Pro 7 strmo padel, kar je povzročilo, da so oglaševalci prekinih že sklenjene pogodbe. Zato je AGF sklenil, da bo za nekaj časa zaprl sprotno objavljanje vsakodnevnih rezultatov in jih objavljal Sele s 14-dnevnim zamikom, kar naj bi preprečilo posle- dice morebitnih napak. Mnogi, ki so jih prizadeli napačni podatki zadnjih tednov, zahtevajo odškodnino. Prizadete so tako nekatere televizijske postaje kot tudi oglaševalci.. Zmeda je povzročila tudi tekmo za bodočega izvajalca del. GfK ima pogodbo do leta 1999, zdaj pa se za to zahtevno delo ponujajo tudi drugi. Radiotelevirijski satelit Astra 1D je pretežno rezervni satelit Od januarja oddaja nova ptica iz družine RTV satelitov Astra - 1 D. Satelit so v noči na 1. november 1994 izstrelili z nosilno raketo Ariana iz Kourouja v francoski Gvajani. V tirnico okoli Zemlje so ga porinili po novem postopku PVA (Perigee Velocity Argumentati-on), ki podaljšuje Življenjsko dobo satelita, saj manevrira s pomočjo dodatnega motorja in goriva. Astra 1 D je vtirjena na tradicionalni geostacionarni poziciji 19, 2 stopinje vzhodno, na visini 36 tisoč kilometrov nad Zemljo. Z novo ptico je sistem SES - Astra sposoben ponujati več kot 50 televizijskih in nekajkrat več radijskih programov, ki jih lahko za kanale na pticah (11, 70-12,07 GHz). sprejemamo z individu- Astra 1 B in 1 C, hkrati Zivljenska doba nove-alnimi in skupinskimi pa gre za prvi Astrin sa- ga satelita je približno antenami. 32 kanalov telit, ki oddaja tudi na trinajst let. Območje, ki ga pokriva Astra ID. Številke pomenijo priporočljiv premer antene Petek, 10. febraaija 1995 ZANIMIVOSTI, ZA RAZVEDRILO Horoskop zapisal B.R.K. * M ¥1 OVEN 21. 3. - 20.4.: Sebe boste razumeli kolikor toliko dobro, druge pa slabše kot nic. Na dobri poti ste; ko boste sebe razumeli odlično, boste druge razumeli ravno prav. BIK 21.4-20.5.: Od svojega tekmeca boste želeli izvedeti CimveC podrobnosti. Naj ne dobi občutka, da ga želite prehiteti, sicer vam bo natrosil kup laži in vas pustil daleč zadaj. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Čustveno nihanje vas bo tako zelo zaposlilo, da bo zbegana tudi vaša glava. Ne razsojajte torej o ničemer, kar je usodno. Mimo se raznihajte do konca. RAK 22.6. • 22.7.: Lagodno počutje vam bo sicer godilo, vendar se boste hkrati zavedah, da z malodušnostjo zamujate veliko pomembnih priložnosti. Ne mučite se, saj bo jutri spet vse po starem. LEV 23. 7. - 23. 8.; Preokupirani s poslovnimi zadevami boste tako zelo omejeni, da boste nekomu zaceli iti na živce. Brez denarja res ne gre v redu, brez ljubezni pa sploh ne gre. DEVICA 24.8. - 22.9.: Obcudovah vas bodo in se čudili vaši odločnosti, zato boste se močneje pritisnili na plin in skušali drugim dokazati tudi to, česar ne potrebujete niti sami. TEHINICA 23.9. - 22.10.: Spoznali boste, da se nima smisla odrekati svojim željam samo zato, ker so dragim trn v peti. Vsak je svoje sreče kovač, skupna sreča pa je tako ali tako samo iluzija. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Zbali se boste vrnitve v stare vode, zato se boste upirali sleherni sugestiji, ki bo smrdela po starem. Ni hudič, da ne boste splavali, vprašanje je le, kam. STRELEC 23. 11. ■ 21. 12.: Kljub vsem oviram in neprijetnostim vam bo šlo čedalje laže. Ovire boste namreč sprejemali kot koristen izziv, neprijetnosti pa kot gonilno silo k prijetnejšim dnem. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Prepričani ste, da ste v ljubezenskem odnosu dosegli vrhunec, čeprav z njim Se zdaleč niste zadovoljni. Ali ste prehud realist ali preblag ideahst. VODNAR 21.1.-19. 2.: Končno si boste privoščili oddih. Prevetrili boste svoje cilje, opustili stranpoti in se lotili čiščenja notranje navlake. Naj vam spanec ne ukrade tega dne. RIBI 20.2. - 20.3.: Razneženi boste kot že dolgo ne. Nikar se ne sramujte svojih Čustev, ampak dopustite, da se razmahnejo do konca. Po milozvočnem joku se boste počutili kot prerojeni. ŠAH IZLET ZA KONEC TEDNA Presenetljivi kraji Posavja V Valvasorjevi družbi na samotni Gamberk Razbor pri Čemšeniku Kdorkoli je že zagledal medveda, ki je prišel na grajsko dvorišče, je moral biti presenečen. Morda pa tudi ne - v časih, ko so po posavskih gozdovi še hodili kosmatinci, je bil tudi grad Gamberk otok sredi divjine. Zgodba o medvedu na grajskem dvorišču je ena izmed mnogih, ki jih vedo povedati ljudje o razvalinah gradu nad Ržišami blizu Zagorja ob Savi. Grad je znan tudi po tem, da je bil nekaj časa v lasti Jerneja Valvasorja, ki ga je kupil prav v letu rojstva svojega sina Janeza Vajkarda, to je bilo leta 1641. Gamberk je bil včasih pomembna postojanka ob tovorni poti iz Ljubljane skozi Moravče v Savinjsko dolino. V njem je bilo glavno skladišče živega srebra iz idrijskega rudnika. Zdaj že več kot sto let razpada in vabi vse, ki si želijo srečanja z davnino. Gamberk ni več mogočna zgradba na vrhu hriba. Postal je del naravne okolice, ki se ji pravzaprav nikoli ni odrekel, notranje dvorišče so tudi v najbolj urejenih časih gradu pustili v naravnem stanju, neporavnano, z vsem skalovjem vred. Zdaj je to dvorišče nekaj posebnega, poraščeno z drevjem, obdano z ostanki močnih grajskih sten; nenavadno umirjen kraj, kjer se misli razpredajo v sozvočju z drugačnim tokom časa. Preteklost je tukaj, večnost je zdaj. Po taki časovni iztiritvi ni lahko priti nazaj v naš čas. Ko stopamo skozi a b c d e f g h Keres - Eliskases / Mar del Plata 1957 Materialna prednost belega - trdnjava proti lovcu - je ob damah na šahovnici težko uveljaviti, saj se črni kralj skriva med kmeti na daminem krilu. Toda velemojster Keres, ki je na potezi, je spoznal, da le z odpiranjem linij lahko uveljavi prednost oziroma moč svoje trdnjave. In kako je uspel, si oglejmo v nadaljevanju! Rešitev naloge Po potezi l.a5H in odpiranju a linije pride do besede tudi bela trdnjava! Črni je nadaljeval l...Le8 2.ab6 Lc6 in aktiviral lovca, vendar je beli napad hitrejši 3.Tal+ Kb6: 4.Df4! Bela dama pripravlja obračun s črnim kraljem. 4...De4 5.Db8+ Lb7 6.Dd6+ in črni se je vdal! Na 6...Dc6 sledi 7.Tbl+ Ka5 8.Db4+ Ka6 9. Tal+ z matiranjem! S. Kovač LABIRINT vnanja Ime in priimek: Telefon in naslov:. ) Glasbena želja:. Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA Kmalu manj časa za odgovore Alenka in Tomaž sta imela kar dober dan: razdelila sta veliko smeha in dobre volje, pa tudi nekaj denarja za pravilne odgovre: Polona Arko in Jože Horvat sta dobila po 8.000 tolarjev, Uroš Modic in Nika Burja pa po 4.000 tolarjev. Zadovoljni pa so bdi vsi. Alenka in Tomaž sta tokrat med drugim dobila Labi-rintovo pošto s prošnjo, naj skrajšata čas za odgovore. Bosta. Sta obljubila. CaoH Ržiše, se ustavimo v Jesenovcu in pogledamo navzgor proti Cemšeniški planini, hojo navzgor si zaželimo kot podaljšek občutkov in razmišljanja. Ge je bil postanek na gradu Gamberk že skoraj korak onstran zaznavnega, pa je vzpon na drugo najvišjo goro Posavja povsem tozemska in fizična zadeva. Višje ko gremo, bolj čutimo telo, čedalje širši so razgledi. Pod nami valovi Posavje, Cem-šeniška planina preseneča s svojimi travnatimi strminami. Kar naenkrat srečamo visoke kamnite postave, ki izraščajo sredi gozda: kot da bi se za trenutek svojega časa tukaj ustavili velikani. Ko se znajdemo na grebenu, je pred nami samo še prijetna hoja po robu: na eni strani gorski bukov gozd, na drugi travnate s trmah in razgledi v daljave; čez vrhove Posavja proti Gorjancem, kočevskim gozdovom, Snežniku, Gorskemu ko-tarju... Tako razgledno lego ima tudi koča pod vrhom Cemšeniške planine, ki je odprta ob vikendih. Od koče je do vrha le udoben sprehod, med katerim se seznanimo s še eno značilnostjo Cemšeniške planine. To je razsežna, razpotegnjena gora, ki ni zastonj dobila ime Velika planina, vendar se jo zaradi ločevanja z Veliko Planino v Kamniških in Savinjskih Alpah drži ime po vasi na njenih jugozahodnih pobočjih. 1204 metre visok vrh Cemšeniške planine je vse prej kot vrh v običajnem pomenu besede; vzpetinica z imenom Crni vrh se skriva sredi bukovega gozda. Sele če stopimo navzdol proti robu poseke, se razpre pogled proti našim visokogorskim skupinam in hribovjem proti primorski strani. Morda bomo na robu poseke naleteli na ozko odprtino v tleh, iz katere piha. Verjetno je to jama Vetmik, ki jo omenja Valvasor v zvezi z Gamber-ško planino, ki »mogočno zre okrog sebe in ima zgoraj jašek, ki se pogreza v obliki dimnika. Ge vržeš kamen vanj, se dvigne iz njega močan veter. Ljudje tod okrog pripovedujejo, kako veter včasih tako divje in silno zapiha, da ni mogoče blizu.« S Cemšeniške planine lahko sestopimo v smeri vseh vetrov, ker pa nas vozilo verjetno čaka v Čemšeniku ali pod Ra-zborjem, bo najverjetneje prišla v poštev smer pristopa. Tudi v tem primeru lahko izbiramo med več označenimi potmi, pri tem pa si pomagamo s planinsko karto Posavsko hribovje v merilu 1:100.000 ali 110. stranjo Atlasa Slovenije. Potem ostane samo še eno, še posebej, če nam je na grebenu Cemšeniške planine delal družbo ve- ter: toplota termalne vode na Izlakah. Medijske toplice vabijo z vodo, ki sprosti telo po aktivnem dnevu, sicer pa je znana po tem, da pomaga pri zdravljenju poškodb gibal. Pokriti bazen ni velik, vendar nudi dovolj možnosti za plavanje. Ce bi namesto tega raje še enkrat pretegnili noge na kopnem, se možnost za to kar ponuja: v bližini so ruševine gradu Medija, kjer je v mladih letih živel Valvasor. Dario Cortese Vrata gradu Gamberk so vsakomur na stežaj odprta Na Gamberku se razraščata čas minulih dni in bršljan __ mm..i Iliilliili® . * » ■: ** - ; * k’ ‘ ■ . .*» 'ii • i ti ..... • ji • ......................... Cemšeniške planina se je nekoč imenovala Gamberška planina Čemšenik ŠPANIJA / ZABAVIŠČNI PARK Največji tobogan stoji na Costa Doradi Je Ponos novega zabaviščnega parka PortAventura pv^aiVecii tobogan v CWPlčt°ji v Španiji ob n. a Koradi. Imenuje se jevl®.0n.Khan (Kan zma-v ln J6 glavna zanimi-Pnrt pa^avišCnega parka aprilf VnntUra’ ^ bo odPrt , a. Organizatorji v tem s]§em naj več jem evrop-Pn m J?ar^u (za pariškim 2 k Disneylandom) do tii PdCakujejo poltre-dpi i ^°n °biskovalcev, je P^dstavnik podjetja Il0 Stike 2 javnostjo Quija- Zabaviščni park Fort entura na svojih stope-' a)fh hektarjih ponuja rn°e 6Vno »potovanje« j; redozemlju, Polinezi-Jp tajski, Mehiki in Diod V Zab°du- Za razliko Kana zmajev s stodese-V|.j .kilometri na uro, šte-1 nimi zavoji in spirala-Predstavlja mala kitaj- ska vas lagodno življenje ob Rumeni reki leta 1100. Obiskovalci lahko strmijo tudi ob predstavah kitajske akrobatike, magije in marionet. Polinezija pozdravlja obiskovalce z bujno tropsko vegetacijo in eksotičnimi ptici, mogoče pa se je zabavati tudi na »tutuki splash«, pri katerem odrasli in otroci v majhnih Čolnih »odfrčijo« iz vulkanskega kraterja, nato pa s petinpetdesetimi kilometri na uro oddrvijo v morje. Mehika vabi na izlet skozi razvaline izginule civilizacije Majev, vijugaste poti pa vodijo do haci-ende iz Časa kolonializma. Na Divjem zahodu z veliko pristno zabavo vsak dan praznujejo stoletnico ustanovitve Združe- nih držav Amerike. Če želite, se lahko ob reki Sil-ver pridružite splavarjem, a bodite previdni, kajti voda je zahrbtna in kdor ne pazi, pristane na mokrem. Sredozemlje je s svojimi majhnimi pristanišči izhodiščna točka krožnega potovanja. Zabaviščni park, do katerega lahko pridete z avtomobilom, avtobusom ali železnico, leži v zaledju treh letališč. Od Barcelone je oddaljen le uro .vožnje, od Costa Brave pa dve uri. Obiskovalci lahko izbirajo med skupno tridesetimi voznimi zanimivostmi ali panoramskimi krožnimi vožnjami s parnim vlakom ali Čolni, med njimi pa se lahko spočijejo v ducat lokalov z izbranimi jedmi in pijačami. Spominke lahko kupijo v vec kot dvajsetih trgovinah, za goste pa skrbi približno dva tisoC dvesto uslužbencev. Park vodijo britanska Tussauds Group, španska banka La Cabca, koncern Anheuser Busch iz Združenih držav Amerike in špansko podjetje za distribucijo elektrike FECSA. Konzorcij je prepričan, da se bo zaradi ugodnih vremenskih napovedi in priljubljenosti Costa Brave in Costa Dorade pri dopustnikih naložba petdeset milijard pezet obrestovala in v prvem letu pričakuje prihodek dvanajst milijard pezet. Vstopnina z vsemi ogledi in vožnjami bo za odrasle znašala tri tisoč osemsto pezet, za otroke od štirih do dvanajstih let pa tri tisoč pezet. Jiirgen Gesper/dpa Ajvr E H Z A SMEH Judovske šale V Karlovih Varyh se v soboto, na judovski pražnji . ’ na promenadi srečata dva Juda in eden od njiju je aier’ razsvetljen Jud, ki se odreka veri. »Dohn,« pravi prvi, »slišal sem, da so postal najer.« »Res je,« pravi odpadnik. »Povej, ali še verjameš v boga?« »Govoriva raje o čem drugem.« Uba se srečata spet v nedeljo, ki Judom ni svet dan. »-bn, »pravi prvi, »vso noč sem razmišljal o tebi: povej bb. ali verjameš v boga?« »Ne!« odločno odvmre Cohn. »Ti pokora, zakaj mi nisi tega povedal že včeraj?« ^Grešnik nesrečni! Na božji dan?!« $ $ g Dva Juda se dolge ure vroče prepirata o tem, ali bog je ga ni. Na koncu le prideta do sklepa: boga ni! Pri tem • Jb™ vneto razpravljala, da enega od njih premaga že-' Cvirne za kozarec vode in ga primakne ustom. Ker pa pravoverni Judje ne užijejo ničesar, ne da bi poprej izre-ustrezen blagoslov, mu drugi zaustavi roko:»Kaj po-npil ®oš Pri kar brez blagoslova?« Prvi se cudi:»Kakšen blagoslov? Saj sva pravkar skle- mia>dabogani!« ^ »Kakšno zvezo ima to s tem? »ugovarja drugi, »naj k^bstaja ali ne, neblagoslovljeno vodo pijejo samo goi X GENIJI V ŠOLSKIH KLOPEH George B. Shaw (1856 - 1950) Tudi veliki satirik si je bil od mladih nog v laseh z britanskim šolskim in vzgojnim sistemom, čeprav - rojen je bil v Dublinu na Irskem 26. julija 1856 - z njim še zdaleč ni imel tako katastrofalnih izkušenj kot Churchill. V šoli je namreč prebil le štiri leta, od svojega dvanajstega do šestnajstega leta, pred tem pa ga je poučeval njegov stric, ki je bil vikar. Vendar pa so tudi ta štiri leta zadoščala za to, da je prišel do naslednjega spoznanja:»Celoten vzgojni sistem je ena sama prevara. Ob koncu desetletnega šolanja ljudje niti tega niso sposobni, da bi uporabljali materin jezik. Morda so si pridobili nekaj telesnega poguma za športne dejavnosti, toda ves mo-ralični pogum so zanesljivo izgnali iz njih...«. Ko je prišel Shaw na svojo prvo šolo, na Wesleyan Connexional School, je zaradi izvrstnega pouka, ki ga je užival pri stricu, v latinščini daleč presegal svoje sošolce. Vendar pa mu šola kljub temu ni bila všeC, ker zanj ni bila dovolj dobra. »Razredi so bili preveliki, »je napisal kasneje, »in šolani pedagoški učitelji so si v veliki meri služili kruh s poučevanjem le prehodno, dokler niso postali wesleyanski župniki.« Tako se Shaw na šoli ni veliko naučil, res pa je tudi, da je.bil kar hudo len, tako da je izgubil tudi prednost, ki jo je imel pred sošolci v latinščini. Se nadaljuje MARINA FURLAN Morje in nebo Korale (3) Naziv plesa izhaja iz dveh besed: katha in kali, ki v krajevnem jeziku (malayalam) pomenita: zgodba in uprizoritev. Gre torej za neke vrste glasbeno dramo, za uprizoritev ene ali več zgodb iz slavnih hindujskih epov Mahabharate in Ramayane ah-po novem - za predelavo klasičnih del kot so npr. Faust, David in Goliaitd. Grobi del tehnike kathakalija izvira iz tehnike kelaripayyata, pnedtem ko ima finejši del korenine v drugih, časovno še starejših gakeralskih plesih. potegnejo skrbno zložena oblačila, ki so za ženske vloge dokaj preprosta: dolgo krilo, bluza, ruta, ki včasih prekrije tudi velik del obraza ter seveda vsi dodatni pripomočki, ki bodo moškega igralca začasno spremenili v vabljivo žensko bitje. Zenske naj bi bile že po naravi tako prikupne, da ne rabijo razkošne opreme. Izjema je seveda nakit, ki obvezno krasi ušesa, zapestja in vrat. Drugače je z moškimi figurami, katerih oblačila predstavljajo pravo himno zapletenosti Svojčas je bil kathakah ples posebnih priložnosti. Uprizarjah so ga v templjih ob večjih verskih praznikih. Uvodne priprave so trajale tudi več dni. Take obredne predstave so se navadno pričele okoli devetih zvečer in se zavlekle tja do jutranjih ur naslednjega dne. Umetniki so s gsvojimi gibi, oblačili in zvoki inštrumentov spremljajočih jih glasbenikov občinstvo popeljali v magični svet bogov. Ker praga hindujskih templjev ne-hindujci ne smejo prestopiti, se je nekdo domislil, da bi umetnost kathakalija lahko približah širši javnosti skozi predstave v navadnih gledališčih. Sem so seveda dobro-došli tudi turisti. Taka predstava je kratko-trajnejša od obredne in se le redko zavleče čez poldrugo uro. Uprizorjene zgodbe so kljub veliki izbiri pogosto ene in iste, kajti nehindujski gledalec bi zaradi nevednosti le stežka dojel smisel nekaterih visoko simboličnih in zapletenih prizorov iz hindujske verske zakladnice. Vsako predstavo, pa tudi v primem, ko je le-ta prirejena za turiste, predhodi nekaj ur intenzivnih priprav. Iz velikih zaklenjenih skrinj plesalci najprej Ce plesalca vidiš pred oblačenjem tema-to med predstavo, si težko predstavljaš, da je plešoči res tisti vitki, skoraj suhljati moški, ki si ga predhodno videl za kulisami. Oblačilo ima nalogo obogatiti njegovo postavo do točke, ki je na meji z grotesko. Ko so torej obleke nared, se plesalci prepustijo spretnim rokam maskerjev in ker vaja dela mojstra, so običajno maskerji možje, ki se že zelo dolgo ukvarjajo z maskiranjem kat-hakali plesalcev. Tako bo občinstvo lahko na podlagi maske razpoznalo vlogo določenega igralca. Posamezne barve opredeljujejo vlogo kot dobro ali slabo, pozitivno ali negativno itd. Z mimo in spretno roko bo masker posamezne dele obraza razmejil s črnimi črtami, nad obrvi morda s svetlo barvo nanesel pikice ali obarval vrh plesal-čevega nosu z rdečo barvo. Prav tako kot barve, je popolnoma naravno tudi lepilo, s pomočjo katerega se bosta obraza držala umetna, iz belega papirja izrezana brada ali nos. Lepilo sestoji pravzaprav le iz riževe moke, kateri vsakič na novo masker primeša limonin sok. Georges Simenon Maigretova pipa 131 Maigretu, Id je ob njunem prihodu spet P lekel suknjič, je bilo vroče in počutil se )e zaspanega. Nehvaležna naloga. Bilo mu v da ju ni poslal naravnost v pisarno ^pektorjev. 2e večkrat sem ob vrnitvi domov opa-dp je bil med mojo odsotnostjo nekdo Oprostite, ah stanujete sami s sinom?" Da. Najprej sem mislila, da je bil on. Točenje bil takrat v službi." Maigret si je ogledal fanta, ki se mu je • X~1 jezen. Tudi eden tiste vrste, ki jo je °uro poznal. Star kakih sedemnajst let. vlršav in velik. Mozoljav obraz, rdečkasti lasje, pege okoli nosu. Sleva? Mogoče. Njegova mati bo to po-^eje najbrž rekla, kajti so ljudje, ki radi s abo govorijo o svojcih. Vsekakor plah. le v j*"' ^es Cas )e strmel v preprogo ah v Kak drug predmet, kadar pa je menil, da ga unče ne vidi, je skrivoma nanaglo pogle-doval Maigreta! Očitno mu ni bilo prav, da mora biti zra-ien' O smiselnosti tega ukrepa ni bil ena-.^JjSpnmenja kot mah. Morda se je malo sramoval njene vzvišenosh in klepetavosti. "Kaj dela vaš sin?" 'Frizerski pomočnik je." In mladenič je grenko pojasnil: "Ker imam strica, ki v Niortu vodi frizerski salon, si je mama vbila v glavo..." "Nič sramotnega ni, če si frizer. S tem sem hotela povedah, gospod komisar, da ni mogel zapustiti salona blizu Place de la Republique, kjer dela. Sicer pa sem se o tem prepričala" "Kako, prosim? Svojega sina ste osumili, da hodi med vašo odsotnostjo domov, in ste ga nadzorovah?" "Da, gospod komisar. Nikogar- posebno ne sumim, vem pa, da so moški vsega zmožni." "Kaj pa naj bi vaš sin doma počel brez vaše vednosh?" "Ne vem." Potem pa, po premolku: 'Lahko bi pripeljal kako žensko! Pred tremi meseci sem vendar v njegovem hlačnem žepu našla pismo nekega dekleta! Ce njegov oče..." "Zakaj pa ste tako prepričani, da se je nekdo prikradel k vam?" "Prvič človek to takoj začuh. 2e ko sem odprla vrata, sem vedela..." Ne posebno znanstveno, vendar precej resnično, precej človeško. Tudi Maigret je že kdaj imel tak občutek "In kaj še?" "Kaj še? Same malenkosti. Na primer vrata omare z ogledalom, ki je nikoli ne zaklenem, a je bila takrat enkrat zaklenjena." "Imate v tej omari kaj dragocenega?" "Najina oblačila, najino perilo, nekaj družinskih spominkov, vendar ni nič izginilo, če ste to mislili. V kleti pa neki zaboj ni bil več na istem mestu." "In kaj je bilo v njem?" "Prazni kozarci za vlaganje." 'Torej vam ni nič izginilo?" "Mislim, da ne." "Koliko časa pa že imate občutek, da vam nekdo preiskuje hišo?" "Ne gre za občutek, za prepričanje gre. Kaka dva ah hi mesece." "Kolikokrat se je to po vašem mnenju zgodilo?" "Vsega skupaj mogoče desetkrat. Po tistem, ko se je prvič zgodilo, je trajalo kar dolgo, kake tri tedne, preden se je ponovilo. Ah pa vmes nisem ničesar opazila. Potem dvakrat eno za drugim. Potem spet mir tri tedne ah še dlje. Že nekaj dni pa preiskava sledi preiskavi, in predvčerajšnjim, ko je bila hsta strašna nevihta, sem našla odhse podplatov in mokre madeže." 'Pa ne veste, ali so bili odhsi Zenski ah moški?" "Rekla bi, da moški, vendar nisem prepričana." Povedala je še veliko dragega. Toliko je govorila, ne da bi jo bilo treba šilih! Zadnji ponedeljek, na primer, je šla s smom namenoma v kino, ker frizerji ob ponedeljkih ne delajo. Tako ga je lahko imela pred očmi. Ves popoldan je bil z njo. Skupaj sta odšla domov. "No, in nekdo je bil v hiši." "Pa vaš sin kljub temu ni maral, da bi obvestili pohcijo?" "Natanko tako, gospod komisar. Prav tega ne razumem. Odhse podplatov je videl prav tako kot jaz." "Ste videli odhse, mladenič?" Ni maral odgovorih, ampak je samo trmasto gledal. Ah je to pomenilo, da njegova mah pretirava, da ni pri sebi? "Ah veste, kako je vsiljivec ali kako so vsiljivci prišli v hišo?" "Domnevam, da skozi vhodna vrata. Oken nikoli ne puščam odprhh. Zid je previsok, da bi se dalo prih v hišo čez dvorišče, vrh tega pa bi bho treba najprej čez dvorišča sosednjih hiš." "Na ključavnici niste videli nobenih sledov? " "Niti ene same praske. Ogledala sem si jo celo s povečevalnim steklom pokojnega moža." "In nihče nima ključa od vaše hiše?" "Nihče. Imam sicer še hčerko (mladenič je naredil skoraj neopazen gib), toda z možem živita v Orleansu." "Ah se dobro razumete z njo?" "Vedno sem ji govorila, da je naredila napako, ko se je poročila s hstim nepridipravom. Ce zanemarimo dejstvo, da se ne obiskujemo ..." Se nadaljuje Petek, 10. februarja 1995 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / FRONTE PALEC OD NAS__________ ALPE JADRAN / RAZJASNITVE Vremenska slika: Po prehodu hladne fronte se nad srednjo Evropo, severnim Sredozemljem in Balkanom krepi območje visokega zračnega pritiska. Nad naše kraje doteka prehodno hladnejši zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidremeteoroški zavod C A središče središče ciklona anticiklona OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan * * pod 10% pod 5 44 ** J ::: 10-30% 5-10 *** *** 30-50% 10-30 4 44 4 * 4- nad 10 m/s MOPROGNOZA Obremenilni vpliv vremena bo dopoldne postopoma popustil in popoldne vreme večini ljudi ne bo povzročalo opaznejših težav. DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 7.13 in zašlo ob 17.20. Dan bo dole 10 ur in 7 minut. Luna bo vzšla ob 12.46 in zašla ob 03.21. SNEŽNE RAZMERE dne 9. 2. V gorah rahlo sneži. Do petka zjutraj bo zapadlo do 10 cm novegja snega, zato bo pod^tanko plastjo svežega, mehkega sne- Na &00 m nadmorske višine je v zahodnih Julijcih do 15 cm snega, drugod so tla povedni kopna Na 1500 m je v Julijskih Alpah do 110 cm snega, drugod pa do 35 cm, na visini 2500 m pa v Juiicih do 130, drugod pa manj. Tveganje pred snežnimi plazovi je majhno, stopnje 1, v visokogorju 2. stopnje. Zaradi poledenelosti je tudi nevarnost zdrsov. meja se lila. Ponod bo zmrzovalo, zato bo veliko poledenelih površin. Danes: ob 0.07 najnižje 5 cm, ob 5.49 najvišje 23 cm, ob 13.22 najnižje -37 cm, ob 20.23 najvišje 17 cm. Jutri: ob 1.11 najnižje -1 cm, ob 6.44 najvišje 29 cm, ob 13.49 najnižje -44 cm, ob 20.35 najvišje 25 cm. Slovenija: Sosednje pokrajine: Delno se bo zjasnilo. Na Pri- Delno se bo zjasnilo. Obla-morskem bo prehodno piha- čnost se bo najdle zadržala la zmerna burja. Najvišje nad Hrvaško. Ob severnem dnevne temperature od 3 do Jadranu bo pihala zmerna 8, na Primorskem 10 °C burja. V Sloveniji: Obeti: Sončno bo. Jutro bo hladno, po Tudi v nedeljo se bo na- nekaterih kotlinah bo megla. daljevalo sončno vreme. Nekoliko topleje bo. TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA.... §| TRST............... 1 CELOVEC...... 'f.f MARIBOR...... 8/U, CFI IF o/v novo mesto!!!." 7{U NOVA GORICA.. ° ' MUR. SOBOTA.. ^ PORTOROŽ..... 8° POSTOJNA..... IURSKA BISTRICA. 'J' KOČEVJE...... 9/0 CRNOMEU.....- SLOV. GRADEC.. RATEČE....... "O/7 VOGEL.......- '1/^ KREDARICA.... ^ VIDEM........... 5// GRADEC....... ' ( MONOŠTER..... 3/1 ZAGREB....... 8/U REKA............ 9/10 ^ TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI -S/-2 STOCKHOLM -7/-3 MOSKVA -Ć/-4 BERLIN -3/2 VARŠAVA -2/1 LONDON 2/10 AMSTERDAM -1/6 BRUSELJ 2/12 PARIZ 8/10 DUNAJ 8/13 ZuRICH 7/13 ŽENEVA 7/12 RIM 12/14 MILAN 5/7 BEOGRAD 6/19 BARCELONA 11/20 ISTAMBUL 7/10 MADRID 11/12 LIZBONA 11/17 ATENE 7/17 BUCAREST 5/17 MALTA 12/16 PRAGA -2/J SVET / SUKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Nevami Dragocena um na dražbi trolejbusi MOSKVA - Padec komunizma in razmah demokracije v Rusiji je prinesel s seboj tudi marsikatero nevšečnost, ki jo gre pripisati pomanjkanju sredstev za vzdrževanje vozil. To je na primer problem v Moskvi, kjer je včasih smrtno nevarno stopiti na trolejbus. Eden od moskovskih dnevnikov poroča, da je včeraj umrl dvajsetletni mladenič, medtem ko je skušal stopiti na trolejbus: oplazil ga je namreč močan električni sunek, zaradi katerega je bil pri priči mrtev. Do podobnega dogodka je prišlo tudi konec januarja, ko je električni tok ubil 25-letnega moškega. Prevozno podjetje trdi, da gre nesreče pripisati visoki stopnji vlage v zraku in soli, ki sojo potrosili po cestišču, da bi stalili ledeno skorjo. Sol razjeda karoserijo, nesreča pa se pripeti večinoma, ko je potnik z eno nogo na stopnički, z drugo pa na tleh. V teh primerih naj bi prihajalo do kratkega stika, ki je v nekaterih primerih bil usoden. V zadnjih dveh letih je do takih nesreč prišlo že kar nekajkrat. Kaže, da je edini način za preprečitev takih nesreč ta, da potnik skoči sonožno na stopničko ali z nje. Denarja za nakup novih trolejbusov za sedaj ni. Nasedel orjaški kit Dragoceno uro na sliki je izdelal znani pariški zlatar in draguljar Cartier v prvih povojnih letih, bila pa je namenjena egiptovskemu kralju Faruku. Ura je izdelana izoniksa, platine, in briljantov, prodali pa naj bi jo za pol milijona dolarjev (Telefoto AP) L/7/,, / ji 1 • H SSrJ Radovedneži si ogledujejo ostanke velikega kita, ki je nasedel na nemški obali Severnega morja. Te morske sesalce večkrat doleti taka usoda (Telefoto AP) Na mednarodni razstavi motornih koles v Parizu so razstavili tudi to orjaško vozilo, ki poganja motor znamke Cadil- ] lac, ki zmore kar 300 KM. Z nenavadnim vozilom se lahko pelje šest oseb. (Telefoto AP) mm Zob za zob VVASHINGTON - Zoba za zob, pravi Sveto pismo in sodnik v Ohiu je sklenil kaznovati očeta z isto kaznijo, s katero je slednji kaznoval 10-letnega otroka. Možakarju so prisolili štiri udarce z veslom po zadnjici, kot je on dan prej kaznoval svojega sina. Pri tem pa se je zameril njegovi materi in svoji nekdanji ženi, ki ga je tožila. Odmerjeno kazen so izvedli v njegovem uradu ob prisotnosti žene in treh policajev, od katerih je eden igral vlogo krvnika. Prepovedan slonji promet BANGKOK - V tajski prestolnici je začela veljati prepoved potovanja s sloni, ki so za gost bangkoški promet vse preveč počasni in neokretni. Kdor bo pripeljal slona v mesto, bo kaznovan s kaznijo 500 bathov (približno 30 mark). Usmrčeni roparji PEKING - Na Kitajskem so izvedli smrt; no kazen nad tremi roparji, ki so iz arhem loškega območja pri Guodianu odnesli 2 tisoč let staro mumijm Ukradli so tudi približno 70 drugih zelo dragocenih arheoloških najdb. Usodno pa jim je bilo dejstvo, da so mumijo dekleta, ki je živelo pred 2 tisoč leti, tudi močno poškodovali.