- f
3%haja trikratna ietUnt t? lo rek, četrtek, soboto.
t)»reetimes aueek 7u es cla.y, 7)? ur.5 J Scdurdatj.
GLASILO SLOVmUKIGA KATOLIŠKEGA DBLAVSTV A V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
ŠTEV. (No.) 81.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 7.JULIJA — SATURDAY, JULY, 7, 1923.
LETO CVOL.V K.
obravnava gle- 1 de smallove pod- .
i
kupnine otvorjena.
Državni pravdni k Smith govori o jasnih dcrkazih. — Nove stvari prihajajo na dan.
Waukegan, 111. — Včeraj se je otvorila sodna obravnava proti podkupljeni poroti, ki je lansko leto oprostila guvernerja Smalla v Waukeganu. Državni pravdnik A. V. Smith za okraj Lake je v svojem otvoritvenem govoru obljubil jasne dokaze, da se je podkupljenje resnično izvršilo. V svojem govoru je navedel tehtne dokaze proti J. B. Fields enemu izmed tedanjih Smallovih porotnikov, da je resnično sprejel denar v ta namen.
Nadalje so na roki dokazi, da je znani Eddie Kauffman in Ed-die Courtney, ki sta sedaj pred sodiščem za isti slučaj kot Fields, da sta dala gostilničarju Williamu Rilleyu v ta namen, $500.00, da bo on oddal denar porotniku, menda Fieldsu in, da se je ta denar v kratkem zatem vložil na banki, s tem potrjuje državni pravdnik svojo obdolž-bo, da je Fields resnično sprejel gotovo svoto in potem nastopil državno službo, kot mu je bilo to obljubljeno od podkupoval-cev.
Državni pravdnik ima pa še n^daljne dokaze na roki, da je Kauffmana in Courtneya spremljal znani Con Shea chicaški delavski voditelj, da so šli vsi trije v državno hišo v Springfield, kjer so zahtevali potrebni denar za podkupnino. Šli so h guvernerjevemu sinu Leslie Smallu, kateremu so povedali, da potrebujejo za podkupnino $7000. in zraven so zahtevali tudi pomilostitev za Courtneya. ki je bil obsojen na daljšo ječo radi nekega „ roparstva in streljanja.
Izpovedovanje zaslišuje sodnik Hopkins, ki je prekinil po uvodnem obtožilnem govoru včerajšne zaslišanje. Proces se bo vlekel najmanj par tednov.'
Guvernerja cela zadeva/* kot se namiguje nekoliko skrbi. Ako se državnemu pravdniku Smithu posreči dokazati podkupnino, kot to pravi da bo, in kar je tudi verojetno iz dokazov, ki jih ima na roki, tedaj bo oprostitev ki jo je izrekla v prilog Smalla tedanja porota neveljavna in sodišče jo bo ovrglo. Cela zadeva se zna pričeti od kraja, in z njo zna priti na dan mogoče še več novih stvari, ki dosedaj javnosti še niso znane.
ŠPANSKI PEČLAR DOSEGEL STAROST 114 LET.
Vigo, Španija. — Neki Jose Varagas Dominguez rodom Ma-dridčan je umrl tu včeraj v visoki starosti 114 let. V Vigo je živel zadnjih 70 let poprej pa je preživel svoja mlada leta v Madridu. Celo svoje življenje je bil samec in ni ne kadil ne pil. Tudi ni bil nobenkrat bolan v svojem življenju. Vse to se pripisuje v kredit njegovemu vzornemu življenju. ■
-o-
CURZON IN FRANCOSKI POSLANIK SE POSVETUJETA.
London. — Danes sta imela francoski poslanik grof Aulaire in angleški zunanji minister Curzon daljše tajno posvetovanje glede Rurskega položaja. V glavnem kolikor se domneva st^ razmotri vala o reparacij skih Vprašanjih.
KITAJSKA PLOVE, KI NE VE KAM.
Peking. — Časnikarski poročevalci poročajo, da se politične homatije slabšajo na Kitajskem dan za dnem. Ker je pri vladi ■ toliko sprememb, in kdor pride do državne blagajtne potrosi silne svote za svoje namene. Kitajska dolguje sedaj samo 66 milijonov na obrestih za lansko leto. Intervencija tujezemskih velesil bo na vsak način potrebna pravijo poročila.
radikalni elementi 0-gr0žaj0 kmecko-de-lavsko stranko.
Pristaši znane Workers Party silijo s strankarstvom v ospredje. — Farmarji še niso iz-pregovorili.
Chicago, — Konvencija, na kateri so se sešli te dni v Chicago zastopniki znane Farmer - Labor party je zelo viharna v svojem razvoju. Zastopniki zloglasne Workers party, ki je poznana kot radikalna organizacija, v kateri imajo veliko besedo komunisti se silno zavzemajo za formacijo federativne kmečke - delavske stranke. To seveda delajo iz zgolj vzroka, ker j$h je Ameriške Delavska Federacija svoje-časno obsodila, kot radikalce. Sedaj pa hočejo priliko izrabiti, da bi postali s pomočjo farmarjev odločujoči faktor proti prv.i. Tako vsaj se namiguje, da je njih ideja.
Uradniki in voditelji kmečko-delavske stranke so konservativni in računajo na fakte. Do-čim zastopniki radikalne Wor-kers party drve z vso silo in silijo z nemogočimi stvarmi na dan. Jay Brown \ajnik kmečko delavske stranka je odločno proti takojšnemu formiranju kake tretje stranke, ker se mu ne vidi izpeljivo in pa ker ve, da je to zgolj hujskarija radikalcev. Radikalce vodi Charles E. Ruthen-berg, ki je tajnik Workers par-ty, on je bil deloma zapleten v Fosterjevo zadevo pred sodiščem v Michiganu.
Ker farmarji še niso podali defenitivme izjave, je prav gotovo, da slednji ne bodo krenili za radikalci. Posledica vsega tega se že vidi v naprej. Trezni elementi bodo morali izčistiti svoje vrste, kakor jih je bila prisiljena svoječasno Ameriška Delavska Federacija. Komunisti niso še nikdar koristili nikaki stranki, k večjemu so ji oner častili ime in to bodo povzročili tudi kmečko-delavski stranki, ako jih bbdo trpeli v svoji sredi kaj časa. Komunisti niso za pametno konstruktivno delo. To ve danes že vsakdo. Kake I. W. W. si menda pa tudi pametni tvoritelji kmečko-delavske stranke ne žele. S tem je pa povedano vse!
-o--
VELIK POŽAR V SO. CHICAGO.
So. Chicago. — Na Ewing avenue blizu 93. ceste je izbruhnil požar zadnji torek ponoči ob 2. uri zjutraj v posolpju, ki je last Hedges & Devine družbe. Ogenj se je pričel pri furnazih, ki se je hitro razširil po poslopju. Najžalostneje je bilo to, da niso mogli dobiti potrebne vode. Sesalke pri vodovodu so bile baje poškodovane in reševalno delo je bilo vsled tega zadržano, j Materialna škoda, ki jo je povzročil požar se ceni najmanj na $100.000.
kratke ameri- | ške vesti
—	Zakladniški tajnik Mellon,
ki
se je te dni podal v Evrop3,| ima baje nalogo najti pot do sporazuma glede nove prohibicijske postave, ki zabranjuje tujezem-skim parnikom dovažati likerje in druge opojne pijače v ameriška pristanišča. Najprvo bo obiskal London, zatem Pariz in tudi Rim.
—	Iz Washingtona se poroča, da je železniški tovorni promet prekosil vse druge mesece v tem letu. Železniške družbe žanjejo silne dohodke v tem oziru.-
—	La Folletova precenjeval-na komisija vseh ameriških železnic, zahteva ponovno prece-nitev. Železniške družbe se temu upirajo, a komisija grozi družbam s sodnijsko akcijo.
—	Na dan neodvisnosti je bil ustreljen v Chicago na 215 W. 110 Street neki Rich Depuiter. Policaj je hotel dva pretepača razdvojiti, ki sta se fajtala na ulici. Medtem je potegnil Depuiter. proti policaju samokres, v tem trenutku je že pognal krog-ljo policaj Depuiterju naravnost v prsa, ki je v par minutah izdihnil na licu mesta.
—	V Los Angeles, Cal. so našli mrtvega v njegovem stanovanju znamenitega pisatelja R. C. Scotta kihomategrafičnih iger.* Zdravniki trdijo, da ga je zadela srčna kap.
—	V New Roads, La. so slavili dan neodvisnosti v čolnu. Vozeč se po globoki reki False so uganjali štirje, dva fanta in dve dekleti svoje burke kot običajno na take dni. Čoln se jim je pri tem preobrnil in vsi štirje so utonili v deroči reki.
—	Iz Santa Monice, Cal. poročajo, da sta se ubila na dan 4. julija dva zrakoplovca, ko sta padla iz visočine 2 tisoč čevljev. Vzrok ponesrečbe je bila eksplozija gaSolinskega tanka v zrakoplovu.
—	Blizu Albuquerque, N. M. je skočil predsinočnjim s tira Santa Fe vlak štev. 9. Vlakovod-ja, kurjač in dva druga so bili na mestu ubiti. Devetnajst potnikov pa je občutno poškodovanih. Vlak se jž zavalil s tira po strmem bregu v dolino.
—	Železniški sprevodniki — kondukterji — mislijo zahtevati potom svoje unije te dni povišanje plač. V očigled neznosne /draginje, ki še vedno leze navzgor trdijo, da jim je nemogoče izhajati s sedanjim zaslužkom.
—	Mestece Hardwick, Vt. je skoro popolnoma uničeno od požara, ki je izbruhnil v mestu v noči med torkom in sredo. Materialna škoda se ceni do $200.000.
—	V Tylertownu, Miss. je tamkajšni okrajni šerif ustrelil nekega Tom Garrettta in njegovo ženo na pohodu za munšaj-narji. Ustreljena sta se baje spustila s šerifom v boj, nakar se je vnelol ostro streljanje, med katerim je zadela smrt moža in ženo.
—	V Cloucester City, N. J. so kolikor se da dognati člani Ku-kluxklanov sežgali tamkajšni križ na pokopališču sv. Patrika. Oblasti stvar preiskujejo in so že baje na sledu par povzročiteljem te lumparije.
—	Po dosedaj objavljeni statistiki, se je dogodilo tekom prvih šest mesecev tega leta 15 slučajev javnega linčanja v Ze-dinjenih državah. Slučaji javnega linčanja so se znižali od lanskega leta v tem času ravno za polovico.
PILSULDSKI SE DVOBOJE-VAL Z VOJNIM MINI- i1 STROM.
Waršava. — Maršal Pilsuld-ski bivši provizorični predsednik poljske republike se je te dni dvoboje val z poljskim vojnim tajnikom Szeptyckijem. Določene sta imela tri spopade. Dvobo-jevala sta se z navadnimi meči. Pri dvoboju sta tako spretno odbijala eden drugega, da v vseh treh spopadih ni t>il niti eden ranjen.
nemški industrijalci sklepajo pogodbe s francijo.
Anglija je v strahu, ker ne ve, kaj to pomeni. — Nadaljni izgredi v zasedenem ozemlju.
Essen. — Glasom današnjih poročil je vodstvo Kruppovih iz-delovalnic podpisalo pogodbo s Francosko ekspertno komisijo, da se odda v francoske roke in njih kontrolo dve velike izdelo-valnice v Essenu. Prva je velika izdelovalnica in popravljalni-ca železniških lokomotiv. Druga pa je velika livarna, kjer se vliva različno železo in drugo.
V	Londonu so državni krogi, kot omenjajo poročila zopet a-l&rmirani, ker pogodbe jasno o-menjajo, da Francozi nameravajo ostati še precej časa v Rum, sicer bi ne delali z industrijalci pogodb itd.
Obenem se je prepustilo Francozom v Essenu velike množine premoga in koksa, ki znaša do 70 tisoč tonov in 12 velikih železniških lokomotiv.
V	Duisburgu je prišlo včeraj do nadaljnih izgredov, ko je nekdo iz zasede streljal na belgijsko patruljo. Neki Nemec je bil ustreljen ne daleč od' Duisbur-ga, ker ni hotel obstati na poziv vojaške straže po večernem] zvonu.
V	drugih delih Rura ni bilo izgredov zadnjih 48. ur, tako naznanjajo poročila.
Iz gotovih krogov se tudi poroča, da se dela med Nemci nato, da se bo prenehalo s pasivnim odporom proti Francozom. Nemci počasi uvidevajo, da pasivni odpor jim več škoduje kot koristi.
-o-
NEMCI SO POKVARILI STROJE NA <rVATERLAN-DU."
Washington, D. C. — Ameriški mornariški kapitan E. P. Jes-sop je izjavil javno, da je nemška posadka tedaj, ko so Amerikanci prevzeli poveljstvo nad ladijo pokvarili nekatere notranje dele na ladiji pod vtisom, da bi Ameri-ski ladijski strojniki ne bili zmožni voditi ladijo. Parnik so na to popravili in med vojno je prevažal v Evropo ameriške čete in po končani vojni zopet nazaj iz Evrope. Pred kakim dvema letoma je bil poslan v ladjedelnico, kjer so ga popolnoma prenovili in zopet oddali sedaj v službo prekooceanskega prevoza.
-o-
AMERIKANKA OKRADENA V PARIZU.
Pariz. — Mrs. Charles Field-ing iz New Yorka je bila včeraj okradena v nekem pariškem hotelu vse zlatnine in ovratnih biserov v vrednosti do $50,000. Dva roparja sta zfbčin izvršila, ko se je Mrs. Fielcling spravljala spat. Udrla sta v njeno sobo, ji zamašila usta, jo okradla in zatem neznanokam pobegnila.
jugoslovanske novice
Novi vojaški zakon.
Danes dne 13. junija se je vršila v Beogradu seja odbora za zakon o ustrojstvu naše vojske. Členi 64. do 97. so bili sprejeti z{ malimi izpremembami. Sprejet je bil tudi predlog poslanca Slovenske Ljudske Stranke g. Šku-lja, da se sprejmejo duhovniki v vojsko kot poročniki. Znatnejše je bil izpremenjen člen 137. ki govori o rezervnih administrativnih oficirjih.
Čast g. Škulju, da se je potegnil in dosegel glede duhovnikov, da se jih ne rekrutira kot navadne prostake, ki jih šikanirajo v armadi srbski prenapetneži kljub temu, da še ne vedo in neznajo kako podpisati svoje ime.
-o- •
Spopad med Radičevci in Orjuni v Travniku.
V	Bosni v mestu Travniku so priredili Radičevci javni shod, ki ga je otvoril sklicatelj s "Živio Radič!" Na shod so se pa kot omenja poročilo nalašč in namenoma prikradli tudi Orjuni, da bi shod razbili in povzročili kake škandale, kar je navada naših Orjunov. Ko je govornik zaklical "Živio Radič!" je takoj završalo med Orjuni "Doli z njim!" — Radičevci so se na ta izziv grozno razjezili in so ho^-teli pretepsti Orjunce, ti pa so potegnili samokrese in zagrozili Radičevcem s krogi jami, ako ne bodo pri miru. Poklicalo se je o-rožnike — ki jih je prišlo kakih 20 na lice mesta — ti so oddali par strelov v zrak kot opomin na resne posledice. Radičevci so od-jenjali, a zahtevali pa so od o-rožnikov, da morajo nepovabljene Orjunce razgnati. Orožniki so nato aretirali več razgrajalcev Orjuncev, ostale pa razgnali. Tako Orjunci delajo škandale vsepovsod !
Zvišanje oskrbnine v bolnicah.
V	smislu naredbe ministrstva za narodno zdravje je zdravstveni odsek za Slovenijo določil za javno žensko bolnico v Novem mestu, javno bolnico usmiljenih bratov v Kandiji in za občinsko javno bolnico v Krškem oskrbnino 3. razreda z 22 dinarji na dan. To oskrbnino je zaračunavati izza dne 1. junija letos. Za inozemce je zaračunavati dvojno •oskrbnino, razen za one, ki so
zavezani bolniškemu zavarovanju.
-o-
Zdravstveno stanje v Ljubljani.
V	dobi od 3. do 9. junija se je v Ljubljani rodilo 29 otrok, med njimi dva mrtvorojenčka, umrlo pa je 7 moških in 6 žensk, torej 13 oseb in sicer: 4 osebe za jeti-ko, 2 ^a srčno hibo, 2 za zastrup-ljenjem rane, 1 za pljučnico, 1 za življensko slabostjo, 1 za možgansko kapjo, 2 osebi pa vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. Štiri osebe so v tem času obolele za škrlatico; od teh je ena ostala v domači oskrbi, tri pa so bile oddane v bolnico.
-o-
Obrtna zveza za mesto Maribor. Kakor izvemo, je vlada potrdila pravila Obrtne zveze za Maribor in okolico. Predsednik pripravljalnega odbora je g. I-van Lorber, slikarski mojster in občinski svetnik SLS. v Mariboru. V kratkem se vrši ustanovni shod.
Suša v Dalmaciji. Dubrovni-čka 4'Narodna Svijest" z dne 5. m. m. poroča, da vlada tamkaj strašna suša. Že dva meseca ni padlo kaplje dežja, tako da je zelenjava vsa uničena. V bližnji Hercegovini je o binkoštih dva dni deževalo, v Dubrovniku nič.
PETNAJST RANJENIH V AVTO DIRKI NA FRAN-COSKEM.
Tours. — Pri avtomobilski dirki, ki se je vršila zadnji torek na tukajšnem dirkališču se je pripetila velika nesreča. Avtomobil Grad Prix je spodletel na nekem ovinku, in se zaletel v zraven gledajoče ljudstvo, kjer je 15 gledalcev jako nevarno povozil. Nekateri pravi poročilo, bodo podlegli smrti. ,
gary zagovornik % ranskega sistema.
Njegov 12-urni delavnik je prava muka za delavce. — Gary ry niti dovoliti ni hotel preiskovanje razmer v njegovih plavžih.'	^
New York. — Gary je poznan, že odnekdaj kot človek neusmiljenega srca do svojih delavcev* ki zanj garajo v njegovih plav-žah in jeklarnah. Te dni, ko je zagovarjal 12-urni delavnik ia povdarjal, da je delavstvo zado» voljno in da hoče delati po ur v njegovih plavžih, se je mor seveda vedoma lagal. On prav dobro ve, kako peklo so njegovi plavži za ubogega delavca zlasti v vročih dneh, kjer sploh nihče drugi ne gara kot prisiljena in črni nigri.
Te dni je začel objavljati neki Ralph Armstrong industrija-list, ki se je nalašč napravil v navadnega delavca in šel prosit v plavže za delo, zatem ko mu je poprej odklonil investigacijo delavskih razmer v njegovih jeklarnah in plavžah Gary sam. Ta objavlja, da so razmere take, sploh neznosne. Plavže opisuje kot pravo peklo. Pri žgočili plavžih morajo delavci garati p< 12 ur na dan in to dan za dnen po sedem dni na teden. In to zs borno plačo. Delavci, ki so ,za dolženi zlasti prisiljenci seveda morajo garati, ko drugam ne morejo. Taka je slika delavskih razmer in 12-urnega Garyevega dplaVhika, ki jasno priča, da je Gary s tem, da je zagovarjal 12-urni delavnik zagovarjal pravi suženjski sistem, kakoršnega člo vek usmiljenega srca niti živini ne privošči.
-o-
PRIHODNJI KONGRES BO ODOBRIL VOJAŠKI BONUS.
Washington, D. C. — Senator Smoot trdi in zagotavlja javnosti, da bo prihodnji kongres za gotovo odobril vojaški bonus. In, ako ga predsednik ne bo hotel odobriti, ga bodo obe zbornice ponovno sprejele proti predsednikovemu vetiranju povdarja senator Smoot.
denarne posmtvs.
Včeimjine cene ■» bile jogoilof 1 •Um dinarjem:
100 — Din........$ 145
500 — Din........$ 6.60
1000 — Din. ....... $12.50
2500 Din........ $30.50
5000 — Din........ $60.00
Za italijanske lire:
50 — Lir. ........ $ 3.20 I
100 — Lir.........$ 5.90
500 — Lir. ........$26.00
1000 — Lir......... $52.00
Pri večjih svotah, ki presegajo M tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo fte posebni popast Prcdno pošljete denaf črez drage tvrdke se spomnite B* naše podjetje, Id bo Vam postalo Vsi denar v stari kraj ceneje in hitreje* kakor kje dragje. Naše cene so ve4-no najnižje 1 Vse pofiljatre naslavljajte na!
banCki oddelek edinost
iS* W.	ftt Chicago, (
"EDINOST*
EDINOST
(UNITY.)
Izhaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued ererj Toesdaj Thursdaj '	and Saturday.
PUBLISHED BYt
Edinost Publishing Company
1849 West 22nđ Street,	. CHICAGO, ILL.
Telephone: Canal 0098.	_
Cene oglasom na zahtevo	Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto ....................$3-°°
" Za Združene Države za pol leta................................$1.50
" Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ....	$3-50
Za Chicago, Kanado in Evtropo za pol leta ....	$i-75
JUBSCRIBTION: For United States per year ............................$3-00
" - For United States for half year........................$1.50
" For Chicago, Canada and Europe per year..	$350 _"_ Chicago, Canada and Europe for half year..	$1-75
•iTEVILKA POLEfG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ JE
PLAČAN LIST,
Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne
T torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne.
_»_ _
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela._
Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1879.
Najžalostnejša slika današnje dobe.
Vzorne družine so še vedno bile in bodo temelj vsakega naroda in države. Saj iz družin izhaja narod — bodoče poko-lenje. Ta vrt, družino, ki nam daje bodoča pokolenja je treba negovati in čuvati. Zakaj že zdrava pamet nam pove, da slab vrt bo rodil le slab sad — a dobro negovan vrt, bo dal dober sad.
Ta vrt družino je treba čuvati pravimo. Pa jo*današnji svet
čuva, kot bi se jo moralo čuvati? Poglejmo.
, • *
Statistika chicaškega sodišča govori, da se je tekom prvih treh mesecev t. 1. v Chicagi sami razporočilo izmej vsakih pet parov en par, v primeru z izdanimi licencami. Ka pravite ljudje božji k temu? En par izmed vsakih pet parov se je razporočilo! To se pravi, zakonska sreča in njena bodočnost vsake pete družine je šla v. kose. Isti statistikar pravi: pred tridesetimi leti je najti eno razporoko med vsakimi sedemnejstimi pari. Žalostno je i to poročilo, a to še senca ni proti razmerju našega družinskega življenja današnjih dni.
Statistikar navaja dalje vzroke tega gnilega družinskega razmerja današnjih dni. Pravi: glavni vzroki za razporočevanje so danes: ženske preslabe kuharice, navajanje domačih slabosti, preveč serviranja jedil iz plehnatih škatelj, prepiri, ki nastanejo radi starišev zakonskega para itd.
Sicer pa vse to so le malenkosti, ki jih sedanja generacija ne vzame tako, kot so jih ljudje nekdanjih dob. Danes se razpo-ročujejo radi velike nepremišljenosti za vsako malo stvar. Do-čim se ljudje preteklih dob niso, ker so bili bolj previdni, bolj pametni v tem oziru.
Vše to je sajd' brezverskih šol. Naj reče kdo kar hoče, iz katoliških šol pride le malo ljudi, ki bi ne znali ceniti zakonskega življenja kot božjo ustanovitev, ki. je nerazdružljiva do smrti ehega ali drugega.
In kaj pomeni brezmiselna razporoka za ženo in moža? Ali ne uniči moralno oba največkrat za vse čase ?Ali se ne obregne vsakdo ob tako ženo in takega moža? In še več, kaj z otroci? Brez pravih starišev tavajo tjavendan, nevedoč odkod in kam! Kako grozne posledice za tako družino, ki se pa ne vstavijo samo pri družini, ampak njih posledice padajo na narod in državo. Tak je ta črv, ki razjeda narode in države. .
In kdo je k temu največ kriv? V prvi vrsti, kakor smo rekli brezverske šole, ki mladini ne vcepijo v srce kaj je diružina in njena odgovornost in dolžnost do naroda in države. Zatem pa1 razno časopisje po velemestih. V Chicaških listih v dnevnikih imajo takozvano divorsi prvo mesto, s slikami jih objavljajo, na ta veliki zvon obešajo razporoke, za druge bolj važne novice za kake poduone gospodarske članke pa nimajo mesta. To časopisje je silno veliko zagrešilo v tem vpogledu. Mlade žene si večkrat ob malih družinskih prepirih naravnost žele razporočiti samo, da bi pri<He s svojo sliko v list, in da bi bile tako deležne brezplačne reklame. Da časopisje in brezverska šola sta največ pripomogla k temu, da so v tem oziru take gnile razmere kot so.
Tudi med Slovenci se je pričelo zadnje čase obešati gnile družinske razmere na ta velki zvon. Neki slovenski list je ta zvon, -na katerega se obeša te gnile reklame, ki so se zajedle v slovenske družine po raznih kempah in mestih. Ni dovolj nekaterim, da so odtrgali veliko rojakov in rojakinj od sv. vere in jih pahnili v temo brezverstva, ampak porušiti in razdejati hočejo še srečo naših družin, še to ognjišče hočejo razdejati, še to srečo jim hočejo uničiti. In to hočejo-biti moderni pedagogi!
Svet plove v teh gnilih razmerah naprej in prihajajoča generacija za njim. Slabe razmere so že sedaj, kakšne bodo v tem oziru še le v dobi prihodnje generacije, ki je sad generacije, ki je pričela s temi gnilimi razmerami. Vprašanje je sploh, če bodo bodoče generacije poznale kako moralo v tem oziru. Razporoke, nesrečni neomaltuzianizem, bodo naš ameriški narod privedle na isti beraški boben glede naraščaja," kot so privedle nesrečne Francoze v tem oziru!
Čas je, skrajni čas je, da se zbudijo trezni elementi in zaustavijo tok teh nesrečnih razmer, ki dero že z veliko silo naprej v naše družinsko življenje, sicer zna ta nesrečni tok potegniti za seboj vso narodno in državno srečo.
Taka je ta slika današnjih razmer in kdor si jo dobro ogleda iz pravega stališča, pa magari naj bo tega ali onega prepri-čnja, vsakdo, ki mu je sreča naroda pri srcu, bo rad priznal, da je to najžalostnejša slika današnje dobe.
Zato boj, odločen boj proti tem gnilim razmeram, ki se zajedajo v naše družine v naši državi!	«
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Chicago, 111. — Cenjeno uredništvo: — V zadnji številki je bilo oznanjeno, da bo v nedeljo piknik naše Mohorjeve družbe. Vidim, da vlada veliko zanimanje zlasti med našimi ženami za ta piknik. Piknik bo v resnici nudil veliko zabave v prosti naravi, kjer se bomo družbeni so-bratje in sosestre po domače pozabavali. Kar se mene $iče, če bo ta piknik tako izboren, kakor so bile še vse prireditve te družbe, potem vem že v naprej, da bo nekaj, ki bo zadovoljilo vsakega udeleženca.
Obenem pa apeliram na vse brate in sestre te družbe, da §e naj polnoštevilno udeleže, ker to bo prav za prav kot en domači družinski piknik, kjer se bomo kot bratje in sestre poveseli-li med seboj. Drugič je pa tudi naša 'dolžnost, da se udeležimo vsi, kateremu le mogoče, ker gre se za napredek naše- bolniške blagajne iz katere nihče ne zna kdaj bo potreboval pomoči.
Bratje in sestre pokažimo se o prireditvah, da smo v vseh stvareh v resnici kot bratje in sestre in pomagajmo vsak s svojo udeležbo, da bo napredek kar največji.
Kot sem videl v zadnjem glasilu naše družbe v tem listu, i-mamo že lepo svoto v blagajni. Imeli bomo lahko pa še več, če bomo skupaj sodelovali za družbeni napredek.
Torej vsi na piknik v nedeljo 8. julija, ki ga priredi Slovenska Podporna družba sv.v Mohorja v Willow Springu na Cooks farmi !
Na svidenje na pikniku
Član dr. sv. Mohorja. -o-
Harrisdale, Ia. — Ker vidim, da naši rojaki pridno poročajo iz vseh krajev Amerike v vaš list Edinost, zato hočem poročati tudi jaz iz tega kraja. Država Iowa je bolj farmarska država. Jaz sem tu šele pet mesecev, kamor sem se februarja meseca preselil iz Atlantic, ki je kakih 11 milj od tu. Imam v najemu farmo, ki meri 80 akrov povečini obdelane zemlje. Letina kaže še precej ugodno, osobito žito obeta lep pridelek.
Prav s zanimanjem sem čital v vašem listu lepe dopise iz pod peresa R. Sniderja iz Rothbury, Mich. Kako fletno zna dopisnik opisovati farmarske prireditve. V Rothbury, mora pa že res luštno biti. Ampak povem naj, da takih party ne manjka tudi I med nami v Iowa. Tudi pri nas se zbirajo farmarji na sličen način ob raznih praznikih, godovih, rojstnih dneh, itd. Seveda to le bolj po zimi, ker v poletnem času moramo delati vsaki <lan. Tudi ob nedeljah smo vpreženi, zlasti letos, ki povsod' primanjkuje farmarskih delavcev. Eni ta veliki farmarji sploh ne morejo o-»kopati vse koruze, ker jim manjka delavcev. Eden drugemu pomagamo in delamo kolikor pač moramo.
Glede verskih zadev smo še precej dobro preskrbljeni. V Harisdale, od katerega sem jaz oddaljen komaj 4 milje ven na deželi imamo nemško župnijo, kamor spadamo vsi katoličani iz te okolice. Gospod župnik je Nemec a zelo prijazen gospod. Do 15. junija je prihajal ven na deželo vsake dva tedna enkrat poučevati farmarske otroke krščanskega nauka. Letos smo i-meli tudi birmo v Harrisdale dne 17. junija. Silno veliko o-trok je prejelo zakrament sv. birme.
,Kot razvidim iz vaših listov, imate vedno boj z raznimi odpadniki, ki menijo, da s tem, da so zavrgli vero svojih očetov so napravili velik korak naprej, v napredno življenje. A napravili so ga ravno nazaj, ker od sebe so vrgli še tisto malce, ki jih je delalo še dobre in poštene ljudi. Takih ljudi poznam precej tuđi tu, ki ne gredo nikoli v cerkev in mislijo, da bogve kako
pametni so zato ker ne hodijo v cerkev. Pa ko bi vedeli reveži, da so ravno vsled tega veliki na-zadnjaki, bi seveda živeli vse drugače.
V	Atlantic smo imeli pred dobrim mesecom farmarji velik shod. Na shodu je govoril posebni govornik iz Minneapolis, Minn. ki ga je povabila tukajšna Farmers liga, Govornik je zelo izborno govoril in povedal marsikaj kako bi se farmarji mogli organizirati, da bi postali v državi v resnici odločujoči faktor, ker ravno farmarji so oni steber, ki drže državo pokoncu. Razkladal nam je pomen kooperativnega trga, kar je v resnici velike važnosti za farmarje. Povedal nam je tudi, da razni prekupčevalci in mešetarji, ki napravijo skoro še enkrat toliko dobička na naših farmarskih produktih, za kolikor jih prodamo mi, bodo kovali lepe in bogate dobičke samo toliko časa, dokler jih pustimo tako delati mi farmarji. Razločil nam je dalje krasne vspelie danskih farmarjev, ki potom kooperativnega trga krasno napredujejo in spravijo tiste dobičke sami, ki bi jih imeli vzeti razni prekupčevalci. Tudi življenske potrebščine je rekel so se precej znižale na Danskem, ker farmarski produkti se ceneje prodajajo kot so se prej, ko so trgovali z njimi profitarji.
V	Minnesoti je rekel govornik se pripravlja za celo državo, da se organizira v kratkem kooperativni trg. Po enih krajih kot v obeh Dakotah že imajo v več krajih kooperativni market, kateremu pa seveda dobičkaželjni profitarji silno nasprotujejo. Proti takemu trgu je vse nasprotno tako železniške družbe kot drugi, kateri bi morali sodelovati pri stvari.
Kooperativni trg je precej podoben starokrajskim zadrugam. To je da farmarji sami organizirajo svoj lastni trg, spravljajo svoje produkte v tržna središča in se jih tam razpečava direktno kupovalcem ali konzumentom. Državne oblasti so videti o tem oziru popolnoma neutralne. Dasi po prepričanju pravega razuma, bi morala država pomagati organizirati farmarjem taka središča in jim pomagati do boljšega vspeha. Farmar mora plačevati visoke davke in s svojim produktom daje priliko do visokih dobičkov še tretji stranki, katero tvorijo dobička-iželj ni prekupčevalci, kateri so se I že močno organizirali in vodijo boj proti ideji kooperativnega trga, ker vedo, da bo izpodkopal tla njihovemu bogatemu dobičku. Ta denar,-ki ga narede prekupčevalci na farmarskih produktih bi farmarjem silno veliko pomagal. Ravno to je, kar jim manjka, in da farmarji čestokrat morajo zapustiti svoje farme in oditi v mesta za kruhom, kjer ga je veliko več kot na malih in srednjih farmah.
V	severnih in .že tudi v nekaterih državah v osrednjem delu Zedinjenih držav s<? se začeli farmarji zanimati za kooperativni trg. V Kansasu je že močno ,gibanje. Pri nas v Iowa šele začenja. V Minnesoti in obeh Dakotah pa je že tu pa tam v praksi kooperativni trg, in se kljub vsemu nasprotovanju in bojkotiranju od strani dobičkaželjnih prekupčevalcev dobro izplačuje. To pa ravno priča, da, ko bi se farmarji skupno organizirali iz cele Amerike, bi imeli krasno polje za kooperativni trg, ki bi jim prinašal lepe dobičke za njih produkte.
Zadnje dni je tukajšnim farmarjem poginilo precej prašičev radi neke vrste svinjske bolezni. Meni jih' je poginilo 5 mladih. Nekaterim pa je poginilo do malega vse. Ta kuga je morila prašiče nekako do 2 tedna, nakar je polagoma pojenjala.
Predno zaključim ta moj dopis pozdravljam vse slovenske farmarje širom Amerike in jim že-
lim obilo vspeha v tem letu.
Farmar.
-o-
Detroit Mich. — Cenjeni g. urednik: — Po navadi vsi dopisniki začenjajo z delavskimi razmerami. Zato naj omenim tudi jaz najprvo nekoliko o delavskih razmerah. V avtomobilskih tovarnah delamo stalno po pet* dni in pol na teden.. Zaslužek še ravno ni preslab. Zlasti rokodelci dobro zaslužijo, ko pridejo enkrat na svoj stalen prostor, kar pa seveda vzame najmanj eno leto. A draginja pa je v tem mestu v primeri po drugih mestih do 35 odstotkov večja kot drugod. Zlasti stanovanja se ne dobi izpod $35 na mesec niti za samo dva človeka s tremi sobami. Zato če se računa na večji zaslužek v Detroitu, se mora računati tudi na večje izdatke in človek je približno tam, kot po drugih mestih. Za samce je tudi silno tež-j ko dobiti stanovanje in hrano. , Po večini so samci nastanjeni po hotelih, kjer jim računajo za navadne sobe od $5. do $8. na teden. Hrana pa najmanj do $10.
To spomlad je Mr. Ford kupil baje zopet par tisoč akrov (nadaljne zemlje izven mesta, katero namerava porabiti za razprodajo svojim uposljencem. Fordov sistem v tem oziru je ta, da si mora vsak detavec preskrbeti svoj lastni dom. Lota se delavcu proda pod posebno ugodnim pogojem. Na to loto plačuje toliko časa tedensko, da plača polovico lote, kar se navadno doseže tekom 6 mesecev. Nato mu družba zgradi hišo, kakoršno si že lastnik zaželi." Zatem plačuje tedensko zopet za na dolg za hišo. Tako pride Fordov delavec ako le hoče v par letih do lastne domačije. Ni pa to kak tak namen kot je bil včasih kakih rudarskih družb, ki so delavcem prodajali le hiše, a lot zemjlišča ne. Tu je delavec lastnik zemljišča kot hiše in jo jako lahko .proda kadar hoče in komur hoče, v to se družba ne vmešava popolnoma nič. Le namen tega Fordovega načrta je ta, da si mora delavec, dokler je mlad in zdrav oskrbeti svoj lastni dom na ekonomičen način. Ford v tem oziru zasluži priznanja, ker v resnici skrbi za svoje delavce.
Med delavci v naših tovarnah se širijo naprej in naprej vedno govorice glede Fordove kandidature za bodočega predsednika Zedinjenih držav. Vse ugiba, bo li kandidiral ali ne. Končne izjave glede kandidature še ni podal. Izjavil je sicer kot se je poročalo v Springfiekfu, Mass, da ne bo. A zopet se jer slišalo, da to ni bila resna izjava, ampak le vsled tega, ker časnikarski poročevalci vedno silno tiščijo za njim, jim je izjavil le toliko, da se jih je iznebil.
Jaz za svojo osebo sem trdno prepričan, da bi bil Ford ako bi se ga izvolilo velika sreča za Ze-d m j ene države. Mogoče bo kdo trdil, da ga zato hvalim, ker sem pri njem zaposljen, to ne. Ampak vsakdo naj pogleda samo na njegov business, kako imenitno raste od dneva do dneva. Ford
je izvanreden ekonom in takeja potrebuje Washington prav se-daj, bolj kot kedaj v zgodovini Če bi on pripeljal državo na tako trdno ekonomsko stališče kot je svojo ogromno družbo, tedaj bi mu morali biti hvaležni -vsi do zadnjega prebivalca v Zedinjenih državah, »zlasti delavci ker pozabil jih ni niti, ko so de- ? lali direktno za njega in ko je koval iz njih dela lastne dobičke, bi jih gotovo tudi ne pozabil, kot predsednik državljane.
Da se pa Forda silno bojijo zlasti na Wall Streetu pa ni vec • tajna stvar. Ti, bi napeli vse sile proti Fordu, to pa zato, ker on je popolnoma ločen posamezni businiški magnat, ki ni odvisen od njihovega denarnega studenca za svoj business. On plove naprej po svojem lastne busine-šketn toku in se ne zmeni je to po volji magnatom na Wall streetu ali ne. Ford je strokovnjak svoje lastne vrste, ki se je povspel do krasnega napredka s svojo lastno avtomobilsko indu-strijo. Zato je gotovo, da WaII street sluti, da Ford bi kot predsednik države ubral čisto svojo lastno smer, ki bi se ne oziral ne na levo ne na desno. Ford bi predvsem skušal dvigniti državo na ekonomsko stališče in to na tako, ki bi, tem omenjenem magnatom gotovo ne bilo po volji.
Sicer pa naša država že potrebuje resnih reformacij. Zopet krenem nazaj v Fordovemu sistemu. In to samo za . trenutek Poglejmo v Fordove tovarne, koliko stavk je bilo tekom zadnjih 8 let. Pa poglejte v druge kroge, koliko jih je vsako leto. To je znamenje, da Ford da delavcu, kar približno potrebuje, ako mu tudi ne da prav vsega tako kot delavec zasluži in bi mogel dobiti. A njegov sistem je za sto procentov boljši od drugih. To mora priznati vsak, ne-glede če ljubi Forda ali ne. Da v Fordovi industriji ni stavk, je to znamenje, da mora biti delavstvo kolikor toliko z njegovim redom in sistemom zadovoljno. Tega pa ne najdete po drugih industrijskih krogih. In če bi Ford dovedel splošno javnost do take zadovolj*osti, kot je približno v njegovi industriji med delavci, bi bilo po, mojem razumu mnogo boljše, kot je v sedanji dobi v tem oziru.
Gotovo je, da delavstvo bi Forda v veliki večini volilo, a-ko bi kandidiral. Zaenkrat se ne more še ničesar trditi, bo ali ne. V kratkem bodo imeli njegovi politični Mubi svoje sestanke in tu se bo odločil, ali bo kandidiral ali ne vsaj, kakor se govori tu.
\ i
Vreme je bilo par zadnjih dni zelo vroče. Proti koncu zadnjega tedna je ponehala vročina in je za nekaj časa nastalo skoro hladno vreme. Sedaj je zopet ravno prav gorko za«poletni čas.
Rad bi še napisal nekaj o katoliškem tisku, a moj dopis se je že predaleč zavlekel, bom o tem spregovoril kaj več prihodnjič.
Pozdravljam vse naročnike in čitatelje!	* A. iC
"BDINO&T*
n NEODREĐENE DOMO-] YINE.
VNIČUJOČE DELO NEVIHTE IN TOČE.
Zadnjič smo kratko poročali o groznem razdejanju, ki ga je povzročila toča v nekaterih delih goriške okolice. Povedali smo, kako je v nekaterih delih Moše, Vipolž. Števerjana, potem v Os-lavju, Podsabotinu, Št. Mavru, Solkanu in Krombergu vničila skijro docela vse poljske pridelke, Nadaljna poročila, ki smo jih prejeli, pa kažejo v veliko obupnejši luči katastrofo, ki je zadela nekatere naše občine. Pc nekaterih krajih je klestila toča kar tri dni in je dobesedno se-sekala vse poljske pridelke, tako da nesrečni kmetovalci letos ne bodo imeli sploh nikake letine.
Iz trnovske planote nam poročajo: "Pri nas je gospodarila toča z nevihto trikrat. Predzadnjo soboto nas je obiskala prvič, toda ni napravila posebne škode. Drugič smo jo imeli zadnji pondeljek predpoldne. Najprvo je padala z dežjem, potem pa suha. RazmesariTa je naša polja, da je bilo grozno jih pogledati in se je kmetovalcu srce krčilo od žalosti. Kolikor ji je še ostalo strašnega dela, ga je dovršila potem v četrtek popoldne. Razbila in sesekala v tla je vse naše poljske pridelke, ki so tako lepo kazali. Trava, krompin/kapus, sadje in vse drugo; vse je vničeno. Polje izgleda kakor da bi bila divjala preko njega najljutejša vojna. Najtežje prizadete so vasi: Trnovo, Ravnica, Sv. Mihael, Banjšice, Lokve in Zagorje. Pomagajte, kajti nimamo ne sredstev in ne bomo imeli letos nikakih pridelkov 1"
Tako poročilo! Imeli smo tudi priliko govoriti z nekim boljšim posestnikom iz teh nesrečnih krajev. S solzami v očeh nam je pripovedoval, kako je strašno neurje v par urah ugonobilo vse njihove upe in nade ter zbilo in pomandralo vsa polja in travnike. "Najlažje bi se razjokal," je rekel, "če pomislim kakšen strašen udarec me je zadel. Toliko sem se trudil, toliko sem imel stroškov in sedaj ne morem računati na nikake pridelke. Da preživim sebe in družino, bom moral vse življenske potrebščine kupovati in sredstev ni/'
Res obupen, pretresljiv položaj ubogega kmeta. Koliko muke in koliko znoja ga je stalo, da je obnovil svoje po vojni razko-pano zemljišče. Potem je prišla nanj suša zadnjih let. In sedaj pa to porazno neurje! Nič čudnega. če ljudje prestrašeno gledajo v bodočnost in se jih loteva popolna apatija. Oprimljejo se še na edino upanje, da jim bo država ali katero drugo pristojno oblastvo priskočilo na pomoć v teh težkih urah.
-o-
Cerkev sv. Ignacija v Gorici.
Pri cerkvi sv. Ignacija na Travniku obnovitvena dela v zadnjem času dobro napredujejo. En zvonik je že popolnoma popravljen, drugi je zdaj v delu. Upamo, da bo krasna fasada veličastne cerkve kmalu v celoti restavrirana ter bo zopet ponos našega Travnika.
-o-
Gorica dobi prefekturo. Iz krogov, ki zatrjujejo, da so zelo dobro poučeni, smo dobili obvestilo, da se lahko z vso gotovostjo pričakuje, da dobi Gorica prefekturo in postane središče lastne province.
-o-
Zaplenjena knjiga. Knjiga 'Na krvavih poljanah,' spisal Ivan Matičic je zaplenjena in sicer po izjavi oblastva radi njene protiitalijanske smeri.
-o-
Umrl.
Umrl je v petek 8. m. m. odv.
Sprejemam učence za
PIANO. '
IVAN RAČIČ 2340 So. Hoyne Avenue, , CHICAGO, ILLr.
* *
[Tel.: Canal 7033.
- •" 's
dr. Pa jer, sin nekdanjega goriškega deželnega glavarja. V goriški politični javnosti ni igral nobene vloge in se je v tem povsem razlikoval od svojega pokojnega očeta.
-o-
Nova obremenitev občin.
Glasom vladne naredbe morajo od 1. julija t. L vso skrb in stroške za sodna poslopja nositi občine. V kolikor so sodni uradi nastanjeni v državnih poslopjih, bodo morale občine -državi plačevati najemnino. Tudi za opremo sodnih prostorov s pohištvom morajo skrbeti občine. To je novo težko breme za občine, ki si že sedaj ne vedo pomagati iz stisk.
-o-
Iz nemškega Ruta.
(Sneg.) V noči od petka na soboto od' 18. do 19. m. m. smo i-meli pri nas pravcato zimo. Medtem ko je padal v nižjih legah dež, je po naših gorah in tudi pri nas prav krepko snežilo. Ko smo zjutraj vstali, je ležal ,na našem polju, zlasti na onem zgoraj vasi, precej visok sneg, ki nam je povzročil občutno škodo. Ozimina je vsa potlačena in pomandrana ter si bo le težko zopet opomogla. Na planinah je seveda tudi žapadel visok sneg in smo morali živino, ki smo jo bili dali že gori na pašo, po snegu spraviti domov. Sneg sicer ni imel obstanka, ker so mu solnčni žarki kmalu sne-dli življenje in smo svojo živino za praznike že zopet lahko gnali v planine, vendar si takih gostov nič ne želimo in upamo, da je zdaj že vendar konec zime.
— Delavski department je danes obvestil časnikarske poročevalce, da je sedaj na razpolago do 100 tisoč akrov zemlje v državah Utah, Washington in Ca-lifornija, za razdelitev med vojne veterane za Homesteade.
MIMOGREDE
Dempsey je zmagal! — Har-ding govori proti mokroti po za-s padu! — Več je bilo ubitih od streljanja na 4. julija! — Vroče bo spet! — Francozi in Nemci se repenčijo v Ruru! — V zadnji Prosveti ni bilo Kazimirjeve-ga imena! — To so glavne novice zadnjih dni.
* * *
Dopisnik G. N. iz Farrell, Pa. je Pe-Terčku poslal dopis in se pod njim podpisal s polnim imenom. Če imata Pe-Terček in dotični dopisnik kaj korajže, naj prideta na vas in se priverita, če nista dotičnega dopisa ekscerpi-
rala iz "Edinosti" štev. 77. 1922. * * *
Zeksarjev ata morda koncem vseh koncev res mislijo, da jim slovenski delavci verujejo, da je kameleonski G. N. list slovenskih delavcev! Ata pravimo, da
morda tako mislijo!
* * *
—	Ali sta Molek in očanec Za-^vertnik že okupirala faro sv. Štefana?
—	Še ne!
—	Zakaj ne?
—	Hm, je menda prevroče, pa v ta zgornji shrambi municije zmanjkuje!
Na italijanskem zopet vre.
To pot zoper fašizem, ki je vsled svojega nasilja začel Italijanom presedati. Ustanovila se je protiorganizacija — soldini — ki se zlasti širijo v južni Italiji. V državni zbornici je začel pihati protifašistovski veter in fašistovski poslanec Misuri je imel oster protifašistovski govor, nakar ga je fašistovski poslanec Chiostri nalašč poljubil Mussolinija so ti dogodki zelo ' potrlj. Vse se zdi, da se fašizem bliža hitremu koncu.
NAZNANILO!
Vsem onim, ki so pri nas naročili ^ kake knjige, sporočamo, da smo dobili iz starega kraja naslednje knji«
(Molitveniki): Bodi moj naslednik
........$ i .bo
Bog med nami ............... i.oc
Dobra spoved ............... .05
Mala zakladnica..............10
N^z^rct • •**•••••••••*»*••«• 1.00
Večna molitev ............... 1.25
RAZNE KNJIGE. Kratka zgodovina slov. Slovstva......................... 1.00
Ob 50 letnici Dr. Janeza Kreka .£5 Zgodovina cerkljanske fare.. .50 Zgodovina fare ljubljanske ško
fije . . ...................... 45
Zgodovina novejšega slovenskega slovstva 11 knj......... 1.25
Zgodovina Slov. Slovstva 11.
del. . ......................... 1.25
Zgodovina srednjega veka ... .75
KNJIGE ZA MLADINO. Robinson, slike...............25
Obisk na pristavi.............£5
Zvončki, pesmi za mladino ... .75 (Povesti.):
Furij, De Amicis novela.......75
Genovefa................... .40
Izlet G. Broučka ..........50
Junakinja iz Štajra ............ 1.50
Naša Ančka ................. .45
Obiski, Cankar .............. 1.20
Pegam in Lambergar.........75
Podobe iz sanj................60
Pol litra vipavca ............ i-oo
Razne povesti................15
Romanca t ...................75
Skrivnost najdenke...........35
Slike, Meško................90
Sv. Germana .....................25
Zgodbe napoleonovega huzarja 1.5c
Zločinci -....................75
Zvonarjeva hči .............. .35
(Poučne knjige.): Grofenaun, Slov. čitanka za
za srednje šole...............75
(Nabožne knjige.): LuriHd čudeži ......>........ .95
KNJIGARNA EDINOST 1849 West 22nd St.,	Chicago, 111,
JULIJSKA RAZPRODAJA!
PO POSEBNIH CENAH
SAMO TA TEDEN
Tako imenovane "BIG — g — NINE" čevlje za fante velikost od 2^2 do sedaj po posebni ceni $2.2^
Za može istega tipa velikost od 6 —r 11, jih prodajamo sedaj po posebni ceni ......................$2.65
Takoimenovane "MARY ADAMS COMFORT SHOES", ki smo jih prodajali dosedaj po $6.00 jih dobite sedaj po posebni razprodajalni ceni za.............$4-45
Rojakom priporočam, da se poslužijo te prilike in se nabavijo za izvanredno nizko ceno dobrega obuvala tekom te razprodaje.	^
JOSEPH PERKO ^
Največja slovenska trgovina s čevlji.
2101 West 22nd Street,	CHICAGO.
IMENIK KNJIG
°SEDOBE v2ALOG' KNJIGARNE EDINOST
1849 West 22nd Street
MOLITVENIKL	i
£25?K iffgfr za dečka (kako.
DEVICA VELRNi^imirnice _f "K '
DUHOVNI BOJ	v A* '
ss&	S
{^PUBOTNE »AUdmc. Tom^m	!
moj tovariš	-; L*J; j
Marija Varhinja nedolžnosti,
• • .................... 1.25 i
NEBESKA Himna L in n. sv. a $125. 1(0 ] Obhajilne molitve, broš. .... .05 I OBREDNIK DR. NAJ SV. IMENA	1
OBREDNIK	M
PRIPRAVA NA SMRT _____ LZf	i
Rajski glasovi, usnje ....... 1.25	J
Rajski glasovi, vatirano usnje 1.50	J
Skrbi za dušo, usnje ........ 1.25	]
Skrbi za dušo, vatirano usnje 1.50 <
SV. KRUEV POT _ is :
SV. ROŽNI VKNKn	~ 100 !
ImIrniSI: xVollt*	—
aJHAJiniCE, L, Skufca ■	jk
SMARN1CE arakega tuonlka _Z! 5S
VODNIK IH. redM	JI I
Sedemnedeljska pobožnost na
čast Marije 7 žal. ..........>ri AO '
ANGLEŠKI MOLITVENIKL KXY OF HAKVEN. molitvenik prinra-u vukogmr prUotoe oblik« rV«.
aBn* — od 60c. A. 1.00 1 THE CHILD-S PRATCR-BOOK aJ
v«iJc sa otroke, o«n _ od%fe.	LSO ;
THE DEVOUT CHILD, mali motim.	]
ntk otroka . _ j«
THE TOUNO MAN*S GUIDK, molitvenik sa mladeniča	1 u 1 THE YOUNG GIRL'S G UIDE, molit.
renik u dekleU _ im
VISIT TO THE MOST HOLT 8A-CRAMENT. mol It re sa veak dam ▼ me-■oeo. pripraven sa vsakega kristjana • LM -Palet naređenih, ipnjmam aimfib m ▼se anglaike moUtreaike, ki Je rmogoU doki ti prt rećjih knjigo-
tržcih. HRVATSKI MOLITVENIKL
VRTEC GOSPODNJL »esan v osnje —t" L00 '
RAJSKI CVJETOVI« vezan T usnje__L00
UTJkJtiA STAROSTI _____	IM
SLAVA BOGU. drna kolena vssava	SUM
SLAVA BOGU, vatirano osnje __LT»
PUT V NEBO.. od SL7S do __S.06
ZVONCEC. navadna vesava __	LOt
ZVONCEC. vatirano osnje —__LM
ZVONCEC, drna ko*eena vesava
» okratavo . . -	2.00
ZVONCEC, vatirano osnje s okraiavo.	1.7S
NABOŽNE KNJIGE:
DUHOVNE VAJE ZA DUHOVNIKE. Urban Nesmah. trdo ves. t	1.00 JJfiDKO KATOLIŠKEGA NAUKA, trdo ves.	.91 JULALJB3TVO B02JE NA	At KRISTUSOVO TRPLJENJE .	At KRISTUSOVO ŽIVLJENJE IM SMRT
L in IL del a 7te. __1.50
MOLIMO, ali najpotrefeaejU nauk __	JLt
MESIJA . . _ _
NA NOGE V SVETI BOJ __JI
NEBESKA KRONA. . _
NEVESTA KRISTUSOVA __M
OD BLAGOSLOVIL „ __.7»
0	SV. CIRILU IN METODU __Ji
PAMET IN VERA _
PASTIRSKI LISTI ____M
RED ZA LJUDI iive&e med svetom —	JU SLOV. GOFFINE. kratka sgodonrias
oerkvenesa lola trd. ves.	."	LOC
SLOV. GOFFINE, krotko sgodovina
eerkvenesa leta mek, veo. — ,	LM
Spolnuj sapo vedi, dve knjigi
a 50c................................1.00
SV. EVANGELIJ IN DEJANJE APOSTOLOV . . __LM
SV. VINCENCIJ. trdo vos. __.71
TEMELJI KRSOANSTVA __M
UMETNOST V BOGOCASTNI sloftbL.	LM
VODNIK MARIJANSKI . __.Tf
VZORNIKI L SV. OBHAJILA __LM
ZGODBE SY. PISMA, nhaec«jn«i li
zv, posamezni z v. 20c, ako se
naroči vseh 18 zv. skup. stane 3.00
ŽIVLJENJE a JEZUSA KRISTUSA.
malo isdaja •	-. ..............- M
ŽIVLJENJE SVETNIKOV, dr. J. K. Zor«. . , .	»M
ŽIVLJENJE SVETNIKOV. Matija
Torkar, velika izdaja II. 2.00
POEZIJE IN PESMI 1
BISERNICE . . ■ . S	»71
CERKVENA pesmarica. A. Bork --M
CERKVENA pesmarira, L. Dolinor —	M CVETJE NA POTI ŽIVLJENJA.
ML ElifsbMs • --.TI
(Z MOJE CELICE. M. EUsobeta --LM
PESMI. J. dMPERMAN --.71
POEZIJE. F. Levstik ___LM
PSALMI . . __JTt
ŠOTOR MIRU . __.74
i VALENTIN VODNIK, svojeno naroda	M
ZA SOLNCEM. a Strnile . --M
RAZNE KNJIGE IN SPISI AJDOVSKI GRADEC. J. Tmloi* JtO AMERIKA IN AMERIK ANO, J. F. Trank. v sveskih. meh. veo.	LM
AMERIŠKI SLO VEN CL knj bodeno, ^
APOLOGETICNI GOVORI . --—	M
FRANC P IRC, Uvljesjepia .	M
FRIDERIK BARAGA, meh. ves. .	Ji
HI. SLOV. KAT. shod v LjoWj«i —	M
KATOLIŠKI SHOD v Ljubljani __LM
KITAJCI IN JAPONCI --M
KOLEDAR DR. SV. Mohorja 1M1 —	M
KRIŠTOF KOLUMB, odkritje Amerike	Al MILOSRONOST pO ZIVALL sa mlade
in stare . . ,,	2*
Kratka zgodovina Slovencev,
Hrvatov in Srbov ........................^S
KRŠČANSKO N RAVOSLOVJK . —	.71
1	NARODNO GOSPODARSKI eeoji _	JI
NASA DRŽAVA __.76
NASA POTA. L in IL vs. oba __A*
OBČINSKO POSREDNIŠTVO . --.7«
OSNUTEK — Slov. nar. gospodarstvo	.45 OSMERO BLAGROV. nauk sa srečno
življenje, vezan __ l.M
o dveh grehih .	.41
O SV. CIRILU IN METODU _ .50
PETER BABBARIČ . - M
PLES . . __ , -25
podobe iz misijonskih feiel —	jo
POGLED V NOVI SVET __.05
PRILIKE P. BONAVENTURA --Ji
SLOVENSKI ZUPANI __-25
VčS luči, dva zvezka	.20
SVETA RUSIJA . _
VOJSKA IN MIR ___ .45
VZORI IN BOJI. Joie Debevc, trdo
vea. . . __2.00
ZGODOVINA BREŽIŠKE topnlje _ .98
ZMISEL SMRTI . _ .75
POUČNE KNJIGE.
Domači zdravnik ............. .75
Domači živinozdravnik.......15
Nauk o Čebelarstvu............50
Pevska šola.................. 1-25
Pregledna karta S. H. S..... .25
BESEDNJAK. anffMko-sIovenski, Dr.
F. J. Kern ___1	5.00
DOMAČE IN TUJE ŽIVALI V PO-
DObah . . __JO
DRŽAVLJANSKI KATEKIZEM, pouk
sa dobavo državljanskega papirja __.10
DRUŠTVENI GOVORNIK . --1.00
GOSPODARSKI NAUKI __.«0
GOSPODINJSTVO . ---1.00
GRSKO-SLOVENSKI slovar, A. Dokler
trd. ves. . __ .., -—	8.00
HIGIJENA NA KMETIH --.7«
KAKO SI OHRANIMO ljubo zdravje	.25
KATEHEZE ZA PRVENCE --J«
Knjiga uradnih vlog.........75
KNJIGOVODSTVO . . _ -.25
KRATKA KATEHETIKA _ .20
KUBIČNA RAČUNICA - .71
MLADENIČEM, p revi. ikof Jeglič __.40
NASVETI ZA HIŠO IN DOM __.75
NEMŠČINA BREZ UČITELJA __.45
OSNOVA PRAVILA ZA ZDRAVJE MALARIJE. __.10
OBČINSKI RED ___.45
PERUTNINAR . ___.20
DROBNI NACRTI ZA POUČEVANJE
VEROUKA . . —__.25
POŠTNO IZRAZOSLOVJE . __.25
POUK ZAROCENCEM in sakonskim.	.65 PRAKTIČNI (hitri računar. ves. v
slov. ali angle&kam jeziku __.75
PRAVILA ZA OLIKO __ -	.75
PRAVOSLOVJE . . ___.45
RABOJEMNO PRAVO . __A&
REJA DOMAČIH ZAJCEV __.45
ROČNI SPISOVNIK . . —___M
SLOVARČEK k Ovidijevim pesmim.
Doki. . . . _ •	.75,
SLOVENSKE kasede v slovenščini __	,75
SLOVENSKI PRAVOPIS __.50
Sadno vino ali sadjevec.......50
UČITELJ v bo}« proti alkohol I smo	Af
UMNA ŽIVINOREJA . . __At
ZAZNAMEK OKRAJŠAV kor*pon.
denftnib pisem ,	1.00
ZDRAVILNA ZELIŠČA __.45
ŽENINOM IN NEVESTAM __.25
#
KNJIGE ZA MLADINO.
Orlič, it z do 7, posamezna
št po ...................................05
ANGELJCEK. otrokom prijatelj, vod*
LESNIKI . . __At
nik In učitelj	__t	JO
BOB ZA MLADINO ZOB __AQ
DORE . . ___.51
DEDEK JE PRAVIL, trd ves. __.45
MALI A VE MARIA. letnik 1917. —
101«. - . __1.00
MLADIM SRCEM . __Jt
POVBSTZCE . . _____________	Ji
VRTEC trd. ves __.55
ZGLEDI BOGOLJUBNIH OTROK —	AM
ZLATI OREHI. . __Ji
POVESTI. ROMANI IN NOVELE.
AVSTRIJSKA EKSPEDICIJA __$	Af,
BARVAtiTE CRMP1NJE __A6
BITKA PKI VIbU __.4fl
BOG IN ZMAGA . __A6
BOJ S PKiRODO __ao
• BOY". Louis Goloma, __.75
CERKVICA NA SKALI, ali plačilo
cveta . . ________________	.25
CAR IN TESAR __.55
CESAR MAKS IN MEHIKA __.26
CAS JE ZLATO __AQ
ČETRTEK, povest __.75
CVET IN SAD, trdo ves. __.75
DOKTOR ZOBER. trdo ves. __1.00
DON K1SOT is la Manhe __.50
DVE SLIKL Ksaver Meško __.50
DANTE, povest __.50
EDIP NA KOLONU ___.20
ENO LETO MED INDIJANCI __.80
ERAZEM PREDJAMSKI __.25
FAB1JOLA, povest is rimskih časov	.46
FRANC ERJAVCA »brani spisi L sv.	.75
GROF RADEČ KI . __.30
IGRALEC, qplsal Dostojevski __.75
IKON IJ A, . . __.35
IZIDOR, poboini kmet __.25
Iz življenja za življenje, povesti	.20
JAGODE . . __.50
JERUZALEMSKI ROMAR . __.30
JUNAŠTVO IN ZVESTOBA __1.00
JURIJ, novela, E. De Amicis __.75
KAJ SE JE MAKSU SANJALO __.20
KOBZAR . . __1.00
KOREJSKA BRATA __.30
KRALJICA MUČENICA __.75
KRESALO DUHOV, spisal P. A.
Sheehan . . __1.00
KRIŠTOF KOLUMB . __.60
KRIŽEM SVETA . __.20
LJUDSKA KNJIŽNICA:
1.	sv. Znamenje itirih ______	.75
2.	sv. Darova . .	. ■ ■ .	.50
5.	sv. Jernać Zmagovat ______	.35
4. sv. Malo iivljenje ,	.65
V. zv. Zadnja kmečka vojska..	.75
6.	sv. Gozdarjev sin _____■ .30
7.	sv. Prihajać . . --.60
9. sv. Kako sem se jaz likal I. sv. __.50
10.	sv. Kako sem se jsz likal II. sv. __.60
11.	sv. Kako sem se jaz likal III. sv. _	.50
14.	zv. Ljubljanske slike	.75
15.	zv. Juan Miseria __.50
1$. zv. Ne v Ameriko --.75
18. xv. Rosa iveta --1.50
MALENKOSTI. P. L. Colom* roman .	1.26
MOST V ŽIVLJENJE__.50
MAKSIMILIJAN, cesar mehikanski _ .30
MARIJA NASA pomoćnica, povest _ .46
MAY ERY, povest _ .30
MLADI SAMOTAR . _ .26
MRTVA SRCA. Tavčar, trd. vez.	1.26
NA NEGOTOVIH POTIH - 40
NA KLANCU, povest - .50
NA RAZLIČNIH POTIH _ .46
NA PRERIJI . _ .30
NARODNE PRIPOVEDKE - M
NAROD, KI IZUMIRA - .26
V	ASA LETA. M. Pu*elj _ JU
NASE ŽIVLJENJE, Ksaver Metko _ .76 NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA — JU
NIHILIST, povest _ .4«
NJIVA. Ksaver Meiko _ .5«
OCE NAS, povest _ .75
ODISEJA . . - M
PATRLA. povest is irske jonaike dobe M PEGAM IN LAMBERGAR. Dr. Fr.
Detela . . - .®5
PETER ROKODELČIČ. trd. ves. - .45
POD SVOBODNIM SOLNCEM Fin-
iar, I. in U. zv. __2.50
POTOVANJE V LILIPUT - JU
Povesti, I. zv. izdala Zv. kat.
Slovencev ■ . ................	.23
POVESTI IN SLIKE, Ksaver Meiko _ .45
POSLEDNJI MEHIKANEC —- 85
POVESTI O PETRI VELIKEM - .7«
POVESTI SL. LJUDSTVU v pouk in
zabavo . . __ .	__ .45
PRAVLJICE, Majer ----*- At
PRI JUGOSLOVANIH, zabavna, knjižnica . . -- .ti
PRIPOVEDKE. Hnbad . -- Ji
PRISEGA HURONSKEGA glavarja _ A0
PRI STRICU . - JU
PRI VRBCEVEM GROGI - M
PTIČKI BREZ GNEZDA - M
RAZLIČNO BLAGO. Slomiek --1.2i
RIBIČEV SIN - .2*
SI STO E SESTO -— .86
SLOVENSKE LEGENDE . - M
SORODSTVO, povest - Al
SOSEDOV SIN. Sin kmečkega cesarja Med dvema stoloma, J. Jurčič 6. zv. — .05
stezosledec . . -—
SVETLOBA IN SENCA, povest - At
TARAS BULJBA, povest - .76
TRENOTKI ODDIHA . ---- .40
TROJE ANGELJSKIH ČEŠENJ - M
VALERIJA, ali zmagoslavni izhod is
katakomb . . ______1.00
VILJEM HAUFFOVE pravljice - .45
V	TUJIH SLUŽBAH, povest - .M
ZABAVNI SPISI Josip Pagkanuzi
Krilan . . -- »76
ZBIRKA NARODNIH pripovedk - ^5
ZLATA VAS . --Uf
ZNAMENJE ŠTIRIH --
ZLOČIN V SARAJEVU --M®
AVB MARIA, letnik 1917.. 1919^
1920.. 1921. vsak letnik trdo vezan	8.00
KOLEDAR Ave Maria, 1923. - -50-
KOLEDAR L 192S. v platno vezan _	2.00
Koledar Ave Maria 1920......25
IGRE s
ANDREJ HOFER. ljudska iffra v I
dejanjih . . --- -«>
DOLINA SOLZ, kratke i*re --1.00
DOMEN, meiane vloge, igra ■ petjem v 5. dejanjih. . GOSLARICA naše ljube Gospe ■ .26 KACIJANER. tragedija v 5. dejanj—	1.00 KRTVOPRISE2NIK, meiane vloge, narodna igra s petjem -- .76
LOVSKI TAT . - -Ji
MARTA, opera ---- .li
MARTIN KRPAN, dramska pripovedka v 5. dejanjih ________ _ .50
MATI, dramska slika r 8. dejsnjih _ .78 MATI SV. VESELJA, skrivnost vstajenja v 5. slikah . __ .50
MOŽ BESEDA, v 5. dejanjih - <46
NASA KRI. meiane vloge	. .00
NA SMRT OBSOJENI, meiane vloge
8 dejanja. . __? .48
NEDELJSKE URE NA DRUŠTVENIH ODRIH. 4 kratke igre: sa ženske uloge: Nevesta s Libana. ženin s Nazare-ta. Seljski anglej ln Dve prerokinji .80 K MAMICL igra za otroke --
Chicago, DL
Orlici in dragi tiči, igra za dečke
......................... \1S
PROSLAVA CIRILA IN METODA, deklamacije in prisori __ ^ u
Di^^^ TALIJA. 1. »v. popa; ^
TRUBADUR.	^S
VOLKASIN .	4J
SLOVENSKI ODER I. sv. igre sa me^ »sne vloge-.Slovenski eder Pri kapelici
in "čarovnica" __M
SLOVENSKI ODER UI. iv. V boju sa
poklic, moike vloge. Palild.
vloge . . ———————_________ AM
ZBJ»SA LJTOSKIH IGER: a. svesek Občinski tepček	^^ mm
ZBIRKA, 12. snopič: Izgubljeni sin j moike vloge; Pastirci in kralji, moika / vloge; Planiarica prisor sa ionske vloge. . .	as
ZBIRKA 13. snopič: Vestalka. Smrt Manje Device; Marijin otrok, same
ienske vloge. . ____^^ aa
ZBIRKA, 14. snopič: Junaika deklic«. Materin bUgoslov, ienske vloge; Sv.
Boitjan, m. ol._____ jm
ZBIRKA. 15. snopič: Fabiola in N«dU. ienske vloge; Turkiored Dunajem.
moi. uloge. _^^_ ^^^ aa
ZBIRKA. 20. snopič: Sv. Just. m. vk» a«: Ljubesen Marijinega otroka, i. ui. Jk
V TISKU IMAMO:
Abecednik, Rev. K. Zakrajsek, It izdaja.
Slovensko-anglcski katekizem, tt izdaja.
Molitvenik za ameriške Slovenca.
Naročila za te knjige te it M4t| sprejemajo.
GLASBA. • a) cerkvena glasba.	,
Bernik, Pozdravljen, pesem za
mešani z\>6f in tenor »odo ..«.$ ,N Foerster, Cantica socra, III,
lei za moški zbor .......... 44
Foerster, 12 cerkvenih pesmi za
mešani zbor .................. jg
Foerster, 3 ecce sacerdos mag-nus (dve za mešani, ena za
moški zbor ................... ^gg
Gerbič, Slov. maša sv. Frančiška, partitura 25c. glasovi po.. ,x| Grum, Cerkvena pesmarica za
Marijino družbo .............. [ ^
Hladnik, Deset postnih pesmi
za mešan zbor................ ^
Hladnik, Petero prošnjih Marijinih pesmi v vojnem času za
mešani zbor ..................
Hladnik, Zdrava Marija, pesmi za mešan zbor, solo-spevi in
orgije. t ......................
Hribar, p. Angelik, Adventno /' in božične pesmi za mešani zbor . . ......................
Hribar, Obhajilne pesmi za me-zbor, partitura 50c. glasovi po .11 Holmar, Slava bogu, cerkvena
pesmarica ................... 3*09
Kimovec, Rihar renatus, 21 pesmi za mešani zbor, part...... 40
glasovi ...............a..... ,i|
Lehan, Zbirka cerkvenih pesmi
za mešani zbor .............. 41
Pogačnik, Missa it Josephi za
mešani zbor, partitura ........ -|f
glasovi po .................... f||
Premrl, Cerkvena pe^iharica za
mladino, partitura ............ «41
glasovi po .................... .||
Premrl, Godovnice, 17 Marijinih pesmi za mešani zbor pani«
tura 35c. glasovi po ........... ai|
Premrl, Hvalite Gospoda, pesmi svetnikov za mešani zbor
partitura 35c. glasovi po ...... .|j|
Premrl, Slava sv. Križu, postne
pesmi za mešani zbor ........
Sattner, Missa toeraphica za mešali zbor in orgije, partitura 35b. glasovi po............ ,14
Saftner, p. Hugolin, Postne pesmi za mešani zbor, partitura
50c. glasovi po.................14
Sattner, 2 Božični pesmi za so*
ks zbor. in orgije .............
b) svetna glasba: Aljaž, Mešani in moški zbori 3. zvezek Psalm 118: Ti veselo poi; Na dan; Divna noč...... 45
5./zvezek:	Job: V mraku; Dneva nam prpelji žar; z vencem tem ovenčam slavo; Triglav...,
6.	zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite
it
Gospoda, Občutki; Geslo ..., .JJ
8.	zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in 'sen-
, ca (moški zb ). Prijatelj in s*n-ca (mešan zb.); Stoj, solnčice stoj; Kmetski hiši ............ ,34
9.	zvezek: Spomlhčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zVon; Zdravice I.; Zdravice
II.; Oče večni; Tone Solnce .. ,64 Laharnar, Gorske cvetlice za
mešani zbor .................. »35
Laharnar, Gorski odmevi za
moški zbor .................. «39
Laharnar, Planinke, za mešani
zbor, 2 zvezka po ............ .31
Laharnar, Pomladanski odmevi za mešani zbor 2 zve. po .. .3!
Sicherl, Trije moški zbori.....X$
Orlovska pesmarica, za en glas .al
"EDINOST"
"MALENKOSTI"
ROMAN V ŠTIRIH DELIH. Španski spisal p. L. Coloma iz Družbe Jezusove. Prevedel Paulus.
Fernandito ni bil baš videti, kakor da je prišel od molitve rožnega venca. Ovratnik površnika mu je stal pokonci, srajca na prsih je bila pomazana, klobuk potlačen, oči je imel rdeče in zabuhle, in iz ust mu je dišalo po vinu.
Prestrašil se je, ko je zagledal Currito. Prisiljeno se je nasmejal in se je izgovarjal kakor šolar; ki zakriva svoj zločin:
"Ljudožrce sem bil šel gledat. V Jardin des plantes."
Skrbno in rahločutno je odgovorila Currita:
"Jezus! Fernandito! Strah me je takih reči! So divji? Morijo?" "
"Ne, ne! Zamorci so. Pa grdi!"
Hitel si je zapenjati suknjo, Currita naj ne bi videla, da je šel v svoji navdušenosti gledat tiste ljudožrce ob desetih dopoldne v fraku in beli ovratnici . . .
Currita pa seve tega ni opazila v svoji golobji nedolžnosti, in s prisrčnim glaskom je nadaljevala:
"Si opravil, kar sem ti naročila?"
"Kar — si — mi naročila?"
"Ta je pa lepa! Ali ti misem rekla, da obišči Jakoba Tel-lez?"
"Jakoba Tellez? Kdo je pa to, Jakob Tellez?"
4'Človek božji! Jakob Sabadell je, soprog moje sestrične Elvire."
"A — ja —! Jaz sem pa mislil, da se mu pravi Benito."
V Curritinih ,očeh je zablisnila jeza. Minevala jo je potrpežljivost.
"In če bi se tudi imenoval Polikarp — ali je to že vzrok, da ne storiš, kar ti naročim?"
"Seveda ne! Ampak glej, ljuba moja, pozabil sem! Kaj nam je sedaj storiti?"
"Takoj pojdeš! Me razumeš?! In ga povabiš na obed! Glej, da ga najdem, ko se vrnem!"
"Dobro, draga! Zgodilo se bo. Rekla si, da se mu pravi Benito ?"
"Neznosen si m tem Benitom! Pravi se mu Jakob, je izboren človek. Želim, da ravnaš z njim kakor z mojim bratrancem, kar je tudi v resnici!"	,^
Currita je še dopovedovala svojemu Fernandittf p vezeh so-J*n vsakdo dolžen te vezi spoštovati in uvajševati, *5ato pa ga je pustila samega in je odšla ifckat dukeso.
Ko sta stopali v voz, je prihitel stric Frasquito odnekod, ves okrogel, polikan in nališpan. Že oddaleč jima je dajal znamenje, naj ga počakata. Stopil je v voz, potegnil iz žepa skrivnostno škatliieo iz trdega papirja Ln si jo je položil na kolena. Začudeni sfe ga gledali seaori, on pa .se je zvito smehljal. S tajinstvenim obrazom je dvignil pokrov in razvil iz dehtečega svilnatega papirja — ženski čeveljček.
& Jakob pa je koval naklepe v svoji sobici v Grand-hotelu.
Jasno in določno so mu danes stopile pred oči poteze njegovih načrtov. Težavna, nevarna je bila njegova igTa: sedaj-3e leta blebetavi stric Frasquito po Parizu s čeveljčkom, ki mu ga je bil dal; ta čeveljček ga bo dvignil k dvomljivi slavi pregrehe in slabega zgleda; na truplih dveh mrtvih bo slonela njegova slava, enega, ki je umrl pod vrvjo, druge, ki je padla pod bodalom in je, zavita v vrečo, še živa utonila v globočini Mar-marskega morja . . .
S preziranjem in odporom v duši je gledal z višine te svoje dvomljive slave na neki drug svet, ki sicer ni neznaten, neslaven, pač pa njemu popolnoma nepoznan — na pošteno, čed-nostno življenje. In ravno v tistem svetu j eživela oseba, katero je on za vsako ceno potreboval, ako je hotel uresničiti svoje namene . . .
Pa kdo bo stavil zapreke vetru, kdo bo ustavil strica Fras-quita, ki je s čeveljčkom v rokah letal po Parizu?
Treba je bilo iti po drugi poti. In slučaj je pripeljal Jakobu moža, ki mu jo je pokazal.
Ta mož je bil Diogen. Na vse zgodaj je prihitel k Jakobu. Mikal ga je denar, ki ga je slutil pri njem.
Diogen je bil čisto drugačen kakor pa Sabadell. Jakob se ni nikdar izneveril vlogi gran senorja — velikega gospoda. I-gral jo je v tolstih in v suhih letih. Le s tem razločkom, da je
v	prvih plačeval, kar je porabil, v suhih pa ne. Diogen pa je stanoval v skromni sobici, je prisedel k vsaki mizi, katero je našel pokrito, in nič ni čakal, da bi ga povabili. TO pravico sta mu dajala njegova ravnodušna brezstidnost in stalni običaj, ki se je bil udomačil v madridskih salonih. Kadar je imel denar, ga je razsipaval, kadar ga ni imel, si ga je pa izposoje-val, s trdnim namenom, da ga nikdar ne bo vrnil. Njegovo načelo je bilo; vzemi denar, pa ne plačuj dolgov, saj smo umrlji-
vi	ljudje ...	....
To jutro je hotel zajtrkovati z Jakobom in ga spraviti v Petit-klub k igri.
Pa kako se je zavzel, ko mu je Jakob — resnobno kakor puščavnik Pavel, in odločno, kakor njegov tovariš sv. Anton — izjavil, da kratkomalo ne gre iz hotela, da je sam pri sebi prisegel, da ne stopi na umazana pariška tla, da nikoli več ne vzame v roke kart. Politične izpremembe na Španskem da mu ne dopuščajo, da bi se vrnil v Madrid, in odločil se je, da se odpelje jutri v Biarritz. Hoče se spraviti — Polaina! — s svojo ženo.
Tiho ga je poslušal Diogen in ga je gledal s svojimi od pitja zabuhlimi očmi.
Ko je nehal, mu je rekel — tudi resnobno:
"Prav tako govoriš kakor cigan v povesti. Ljubi Bog, je molil cigan, vsi pravijo: 'Daj nam danes naš vsakdanji kruh/ jaz pa prosim, naj mi ga položijo, kjer ga bom lahko dosegel, j vse drugo bom že sam uredil ..."
"Ne razumem te!"
"Torej pa jasneje! Ti praviš sam sebi: Moja žena ima denar, mene pa tare glad kakor svojčas izgubljenega sina. Pojdem in snem telička. . ."
Jakoba je zadelo v živo, ko je iz ust Diogenovih slišal svoje tajne misli. Z užaljenim glasom je vzkliknil:
"Povem ti . . ."
"Pojdi, pojdi! Da bi šepavega ne spoznal po hoji —!!"
"Pravim, da —"	^
"Saj bom menda poznal platno, če ga potipljem —"
"Misli, kar hočeš! Ampak jaz —"
"Glej, moj ljubi! Ti ne poznaš poštenosti, jaz tudi ne! Pa kdor hoče biti pretkan, mora biti ustvarjen za kaj takega . . . In v tem te jaz dvakrat prekosim! Se razumeva?"
Jakobu se je užaljeni ponos že zelo polegel. Po kratkem molku je dejal:
EMIL K IS S, B A N KI R
-	133 SECOND AVE„ NEW YORK, CITY
EMIGRACIJA IZ KRAJA JE ZOPET ODPRTA. ^	DO JUNIJA MESECA 1924.
6426 OSEB SME PRITI V AMERIKO.
Ako nameravate vašo ženo, otroke ali sorodnike dobiti sem, pišite takoj men in jaz vam vredim vse potrebno.
Pošiljam denar v domovino! Hranim vloge t POTNIŠKI ODDELEK!
EMIL K I S S, BANKIR
-	133 SECOND A VE, NEW YORK, CITY
DOMAČE PI ¥ O*
Si naredite lahko po tvojem okusu, ako kupite pri NAS:
" "HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO!
Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno.
MAL—TEEN—MALT—EXTRACT CO. Jos. Bielak, lastnik IM« W. 2ist Street,	CHICAGO, ILL.
Preskrbi te si zabavno in koristno čtivo za počitnice. Ni te run treba dolgočasiti. kajti pri naz lahko dobite
8 knjig za dolar
1.	Ni negotovih potih, povest ..............$ .35
2.	Kako si ohranimo ljubo zdravje ...... .25
3.	Koledar Dr, sv. Mohorja 1921 ...........20
4-	Iz življenja za življenje, povest	•• .20
5-	Državljanski katekizem ...................10
6—7- Več Itaći. dva zvezka a ioc................20
8. Koledar Ave Maria 192a .................25
Skupa ..........$1-55
Vse te knjige, naročene skupaj, stanejo en dolar. — Poštnina je ie všteta. NaroČila pošljite na:
EDINOST 1849 West aand Street, CHICAGO, ILL.
Trgovina z železnino in pohištvom
Pri nas dobite najboljše barve "paints" in raznovrstne vamiše. Ta mesec bom pričel tudi plum-bersko obrt, za pomoč bom dobil Mike Černeta, ki je znan kot eden izmed najboljših plumberjev na to stran Dulutha.
Za vse slučaje se obrnite na:	^
JOSEPH SLOGAR
Trgovec z železnino in pohištvom, ELY, MINN.
■
SO. C H I C A G O
Slovencem v So. Chicago in okoHct naznanjam, da sem prejel veliko zalego najboljših, trpežnih črevljev za može in fante, dekleta in žene, kakor tudi za dečke in deklice. Zlasti za šolarje dobite pri meni močne trpežne črev-lje.
Pri meni dobite črevlje vsake vrste, v vseh velikostih po zmernih in nizkih cenah.
Pobro blago za zmerno ceno je moje geslo 1 Slavnemu občinstvu se to-a plo priporočam za obilen f obiski
"SVOJI K SVOJIMr
ANTON BAKŠE
SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 9534 — Ewing Avenue.
KANADSKO VOJAŠTVO PROTI STAVKARJEM.
Sodney, N. S. W. — Stavka v delavnicah' British Empire Steel Company se nadaljuje in par-^ krat je prišlo že do resnih izgredov med delavci in gardisti o-krog- delavnic, ki ščitijo stavko-kaze. V pondeljek je bila sila izgredov na višku in grozilo je prelivanje krvi. Okoli'400 vojakov, ki stražijo tovarne so bili mobilizirani vsi skupaj in žabarikadi-rani čakali navala s strojnimi puškami. Množica stavkarjev je štela nad 5 tisoč. Ravnateljstvo je naprosilo za vojaško ojačenje.
-o--- J
ANGLEŽI GRABIJO JUŽNOAMERIŠKO OLJNO POLJE.
Iz Londona se poroča, da je neki bogati britski sindikat prevzel v najem za dolgo dobo let blizu 30 miljonov akrov oljnega polja v Boliviji v Južni Ameriki.
SLAVNA USTAVA SVOBODE.
Angleški kralj Iva»n je podpi-|sal in zapečatil Imenitno Usta-!vo Svobodščin ali kakor jo kličejo Magna Charta na 19. junija 1215. Ta slavni dokument vsebuje mnoge določbe v korist ljudstva in nekatera! pravila pravične vlade, raztezajoče se na vse kraje in čase. kar je brez dvoma velikega pomena. Tako naprimer določuje člen 39., da je prepovedana arbitrarična aretacija in kazen brez postavnega zaslišanja,, itd. Ta Magna Charta je varovateljica javne justice na Angleškem. In če jo primerjate s človeškim zdravjem, se sme po vsej pravici klicati Tri-nerievo zdravilno vino Magna Charta zdravju, ker isto varuje in drži v redu želodec, ki je podlaga zdravju. Slavni Francoski zaupnik Charcot je rekel: "Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima svoj izvor v črevesju." Tri-nerjevo zdravilno grenko vino je zdravilo, ki čisti črevesje in ga ohrani čisto. Vaš lekarnar ali trgovec z zdravili ga ima v zalogi. — Vprašajte ga tudi za druga izvrstna Trinerjeva zdravila in preparacije!
J.KOSM ACH
z 804. W. aand S t. Chicago. III
Roiakom se priporočam pri nakupu raznih
BARV, VARNIŠEV. ŽELEZ-TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA, evoieea roiaka!
Naiboliše delo, najnižje cene.
Prevzamem barvani« hiš zunai
in znotrai. pokladam stenski oaoir.
j — V Altonu, 111. je preminul -zadnji pondeljek najstarejši ak-1
tivni katoliški škof Rt. Rev. Taji mes Ryan v starosti 74 let. Umrli j je radi želodčne bolezni, ki ga je ^ mučila že dolgo vrsto let. Skoro i do zadnjega je upravljal odgovorne škofijske posle sam.
-o--1
I^ŠIRITE LIST EDINOST. S
CLEVELAND, OHIO.
Slovencem v Clevelandu in okolici naznanjam, da imam veliko zalogo najboljših trpežnih čevljev. Vsake vrste po zmernih nizkih cenah. Rojakom se toplo priporočam!
FRANK GABRENJA 6630 St. Clair Ave. Cleveland.
Ghnbel 0 Sat
NAJBOLJŠE VRSTE SLAMNIKE!
Prodajamo jih od $1.50 naprej. V zalogi jih imamo vse vrste in v vseh velikostih.
V naši trgovini dobite tudi vsako* vrstne srajce in spodnje obleke, 0-vratnike in vso drugo opravo.
Prodajamo vsakovrstno blago za šiviljel
Naše cene so nizke in zmerne!
FRANK BANICH
Največji slovenski Dry-Goods Store. 1903-4 Wc»t aand St ChiagA.
DOLARSKI ČEKI
Cenjenim čitateljem nazna« njarao, da še vedno izdajamo do* larske čeke, katere se vnovči ▼ \ Jugoslaviji po dnevnem kurzu ▼ Za dolarske pošiljatve računamo sedaj sledeče pristojbine; do , Jugoslovanske krone. Potnikom za v Ameriko preskrbimo efektivne ameriške dolarje, ki jib rabijo za na pot.
$15.00 po $1.10. — O. $15.00 do $30.00 po $1.50. — Od $30.0» do $50.00 po $2.00. — od $50.00 do $75.00 po $2.50. — Od $75.00-do $100.00 po $3.50. — Od $100.00 naprej po 3^cen. od dolarja. H tem pristojbinam je se pridjati za vsako posamezno po-šiljatev 15 centov za poštnine.
BANČNI ODDELEK EDI* NOSTI, 1849 West 32nd Street CHICAGO, ILL.
List Edinost
je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se irdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo služite se lista za Vaso reklamo, da jo Est ponese na pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro ▼ vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, is ga pridno a ta jo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LI8TU "EDINOSTI* USPEŠNI.
Trgovci, ki imajo svoje trgovine oaj poizkusijo oglašati ▼ listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričftjte se enkrat Po* slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj t
NAŠA TISKARNA
je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna t Ameriki, Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem sloven-s kim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društva m, trgovcem in posameznikom, se riajtopleje priporočamo, da se spomni« jo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskaH Vaše tiskovine mil
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo ie tako malo ali veliko. Poizkusite pri nasl
TISKOVNA DR. 'EDINOST'
1849 W. 22nd Street Chicago, 111.
Phone: Canal 009S.