List 40.
O napravi učilnic
za kmetijstvo in gojzdarstvo na Kranjskem.
Poročilo deželnega odbora o napravi teh učilnic, kteremu je dr. Bleiweis v pondeljek poročnik bil, glasilo se je tako-le:
V 16. seji deželnega zbora 1866. leta je bilo v 3. točki sklenjeno:
„Naprava tacih šol, v kterih se učijo posamesni razdelki kmetijstva, namreč naprava šole za sadje- in v in o rej o, za svilo- in čbelorejo na Dolenskem, in naprava niže gozdarske šole na Gorenskem ali Notranjskem s primerno pripomočjo deželnega zaklada se za potrebno spoznava. Deželnemu odboru se daje naloga, naj pozveduje in pripravi, kar je v ta namen treba, in naj prihodnjemu deželnemu zboru predlaga o tem gotove nasvete."
Po prejeti tej nalogi je deželnemu zboru prva skrb bila, izvedeti mesto, kjer bi se od deželnega zbora zaželeni učilnici napravili. Tako mesto pridobiti so se kazale deželnemu odboru 3 poti: ena, da si dežela kupi tako posestvo, ki je za učilnico pripravno, — druga pot ta, da si tako posestvo v najem vzame, — in tretja pot ta, da se najde kak veči posestnik, ki bi proti primerni dotaciji napraviti dal učilnico na svojem posestvu.
Ker bi prve dve poti prizadjale deželnemu zakladu velike, nezmagljive stroške, in ker bi zdaj nameravane špecijalne učilnice  utegnile nehati  takrat,   kadar bi se
-----    320------
napravila popolna kmetijska učilnica, zato je dež. odbor nastopil tretjo pot, in si prizadjal pozvedeti: ali ne bi kak veliki posestnik s podporo deželnega zaklada prepustiti hotel svoja posestva toliko, da se ondi napravi učilnica. Po tem vodilu se je pismeno obrnil do mnogih velikih posestnikov, pa je tudi z očitnim razglasom od 30. aprila 1867. leta v „Laibacherici" in v „Novicah" stopil pred svet.
Nasledek tega prizadevanja je bil ta, da svetli knez Juri Schbnburg-Waldenburg, posestnik šneper-ske grajščine na Notranjskem, je blagosrčno ponudbo naznanil deželnemu odboru zarad naprave niže gozd-narske šole, o kteri bode to sporočilo govorilo pozneje. Tudi gospod Viktor Ruard, posestnik grajščine bleske na Gorenskem, je naznanil deželnemu odboru ponudbo, vendar zdaj že mu ni bilo mogoče vstreči željam deželnega odbora.
Zarad naprave učilnice za sadje- in vinorejo, svilo-in čbelorejo na Dolenskem pa je bil po nasvetu gosp. viteza Gutmansthal-a na 15. septembra 1867. leta zbor 12 dolenskih velikih posestnikov sklican, ki se je posvetoval o kraji in posestvu, kje naj se napravi omenjena učilnica na Dolenskem, in kako naj se napravi. Na ponudbo so bila temu zboru dana sledečavposestva: 1) Grm gosp. Smoleta poleg Novomesta, 2) S t. J oš t gosp. pl. Langerja blizo Novomesta, 3) Starigrad in Vi ni vrh gosp. grofa Margheri-a in 4) grajščina Metliška gosp. dr. Zavinšeka. Med temi posestvi je bila grajščina Grm za najpripravnišo spoznana, in posebne komisije, ki so ogledale ta posestva, so pritrdile zboro-vemu mnenju. Omenjeni zbor je temeljito in na dobro pretresal vse, kar se tiče naprave in notranje osnove te šole, in nas veto vavši tudi 10 štipendij, je preračunil stroške za prvo leto od 5 do 6000 gold.
To o zadevah učilnice za sadje- in vinorejo itd. na Dolenskem.
O učilnici za niže gozdarstvo (Waldbauschule) je deželni odbor deželnemu zboru poročal to-le:
Knez Schonburg je deželnemu odboru za napravo te učilnice ponudil brez plačila: samostojno hišo s petimi sobami in kuhinjo, v kteri more stanovati 8 do 20 učencev, vso hišno in posteljno opravo za omenjeno število učencev, in tudi drva za kurjavo. Za vodja in prvega učitelja hoče knez Schonburg tudi brezplačno postaviti svojega višega logarja gospoda Bodenstein-a, pa tudi še druzega učitelja plačati iz svojega denarja, ki pa mora sposoben biti, v slovenskem jeziku poduče-vati učence. Za posebni poduk učencem odmeri knez 2000 oralov gozda, sicer pa more tudi ostali gozd šne-perske grajščine z blizo 26.000 orali služiti v šolski poduk. Vse to daruje brezplačno svetli knez blagemu šolskemu namenu. — Le za hrano učencev, svečavo in dovaževanje drv, ki so potrebna za kurjavo njihovega stanovanja in učilnice, in za pripravo vsega tega, kar šola za knjige, pisavo, risanje, modele, orodje, zbirko gozdarskih reči itd. potrebuje, moralo bi se skrbeti po drugi poti (ali iz deželnega zaklada ali kako drugač).
Gospod Bodenstein, ki pozna vredbo mnogih gozdarskih učilnic in ki ima vse lastnosti biti vodja tej učilnici, priporočal je deželnemu odboru, naj se kranjska niža gozdarska šola osnuje po oni, ki jo je c. k. gospodarska družba dunajska napravila pod imenom „erste niederosterreichische Waldbauschule in der Hin-terbruhl." Namen te šole je, mladenče v gozdarstvu podučiti tako, da so pripravni za samostojno gospodarstvo manjših, zlasti kmetiških in občinskih gozdov, pa da bodo tudi sposobni gozdarski pomočniki (Forstge-hilfe). Pratična izurjenost v gozdarstvu je posebno cilj in konec tej šoli.
Nauki, ki se uč6 v tej šoli in se pomnožujejo tudi
z izhodi (ekskurzijami) v druge gozde, so: 1. Gozdarsko računstvo in praktična geometrija (Forstliche Boden- und Pflanzenkunde), 3. lesoreja (Holzzucht), 4. raba gozda (Forstbeniitzung), 5. varstvo gozda z znan-stvom gozdu škodljivih in gozdu koristnih žival (Forst-schutz einschliesslich der Kenntniss der forstschadliehen und forstniitzlichen Thiere), 6. gozdna in lovska policija (Forst- und Jagdpolizei), 7. vaja v spiskih (Uebun-gen in schriftlichen Aufsatzen), 8. vaja v risanji — oboje glede na gozdarstvo (Uebungen im Zeichnen — beides mit Bezug auf das Forstwesen). V obče se učenci vsaki dan dve uri učijo v šolski sobi, ostale ure so odločene praktičnim vajam in lastnemu učenju učencev. — Poseben h is in red odločuje vedenje učencev od zora do mraka, v delavnikih, nedeljah in praznikih skozi celo leto.
Kdor v Hinterbruhlsko gozdarsko šolo , ktera ima dozdaj le za 12 učencev s štipendijami prostora, želi vzet biti, mora najmanj 16 let star, zdrav in močan, pa lepe obnaše biti; skazati se mora dalje, da je vsaj ljudske šole z dobrim vspehom dovršil; predno pa se v gozdarsko šolo sprejme, ga vodja te šole še izpra-Šuje, da se prepriča, ali ima mladeneč znanstvo predpisane ljudske šole. Šola v Hinterbriihi-i traja eno leto, in začne se oktobra meseca vsako leto, in konča septembra meseca; konec leta se podvržejo učenci pre-skušnjam vpričo komisarja c. kr. kmetijske družbe, in taki, ki so šolo dobro dovršili, prejmejo spriČalo. Kdor z dobrim vspehom ne prestane skušenj prvo leto, sme še eno leto ponavljati učenje; kdor pa tudi v drugem letu ne zadostuje, ne sme več v šolo priti. V Hinter-briihlsko gozdarsko šolo se jemljejo tudi taki učenci, ki se brez štipendij sami zdržujejo.
To je osnova niže gozdarske šole v Hinter-briihl-i, o kteri je natisnjen program, ki se slavnemu deželnemu zboru poklada na pregled.
Deželni odbor, glede na nalogo, ki jo je prejel v 16. seji deželnega zbora 1866. leta, je prevdaril ponudbi gosp. Antona iSmole-a in gospoda^ kneza Schonburg-a, in spoznal, da na Grrmski in Sneperski grajščini bi bil prav pripraven prostor za ustanovljenje zaželenih učilnic.
Ako bi bil deželni zaklad premožen, prilika bi bila dana zdaj kar brž ustanoviti obe učilnici. Glede pa na to, da se deželi naši še zmiraj ni povrnilo vzeto premoženje, da se jej iz državne blagajnice daje vsako leto le ubogo malo in še to le v tisto posebno blagaj-nico, ki se imenuje „standischer Fond", in da se po takem vse, kar se za deželo potrebuje, mora nabirati le po prikladah na davke, ki so že zdaj tolikošni, da jih ljudstvo komaj strpi, se boji deželni odbor nasveta, da bi se že zdaj napravile obe učilnici, kajti naložila bi se deželi spet nova bremena za kakih 7000 gold. ali še več na leto. Stroški za učilnico na Dolenskem, kakor jih je preračunil gori omenjeni zbor velikih posestnikov na Dolenskem pod predsedstvom viteza Gut-mansthal-a, ne morejo se imenovati tako prenapeti, da bi se, ako se ustanovi učilnica dobra, dalo dokaj odbiti od za prvo leto naštetih 5700 gold.
Veliko prijazniše za deželno blagajnico so zadeve gozdarske šole na sneperski grajščini. Tu blago-srčnost kneza Schonburga deželi zelo zelo polajšuje napravo učilnice že zdaj , kajti ne le da knez velik del gozda prepušča šolskemu namenu, in da učencem zastonj hoče dati stanovališča, — on šoli sam plačuje oba učitelja. Stroški, ki bi deželno blagajnico zadeli, tičejo se tedaj le štipendij za učence in njih šolskih pripomočkov; ti bi li stali za leto in dan za vzdržavanje enega učenca na blizo 180 gold., in za zbirko šolskih potrebščin,  orodja itd.  skupaj  za prvo leto 300 gold.,
321------
prihodnja leta pa manj. Ako bi se tedaj , na priliko, za prvo leto podelilo 8 štipendij , znašalo bi to 1440 gola., in za šolsko zbirko 300 goid. , tedaj skupaj kakih 1740 gold. To pa je znesek, kterega se deželni odbor ne straši, ako se pomisli, kako silno potrebno je naši deželi več nauka ravno v gozdarstvu, ker v nobenem drugem razdelku ni kmetijstvu našemu boljega znanstva treba, kakor ravno v temu. Ce tudi nikakor ne preziramo koristi sadjerejske, vinorejske šole itd., vendar je gozdarska šola in sicer taka, ki bi nam odgojila v gozdarskem gospodarstvu izvedenih domačih ljudi, naj nuj niša potreba. Drugo pa, kar ima deželni odbor pred očmi, je to, da taka lepa prilika s tako majhnimi stroški osnovati gozdarsko učilnico se morebiti deželi ne ponudi nikoli več, kakor ta po milosti kneza Schonburga. Temu dodaja deželni odbor še tudi to, da po sklepu deželnega zbora se prihranuje prihodnjič deželni blagajnici 200 gold., ki so se vsako leto dajali za živinozdravske štipendije.
Poglavitni stroški, ki bi zadevali gozdarsko učilnico, so štipendije za učence. Preračunjeni so tako, kakor jih je deželnemu odboru na drobno naštel gosp. Bodenstein, glede na stroške vsakdanje hrane učencev itd., kteri pa bi se morebiti nekoliko dali znižati. Vendar velikega razločka ne bode.
Deželni odbor misli tu pred vsem pozornost si. deželnega zbora obračati na princip: ali naj se dado štipendije ali ne? — Ako pogledamo v druge dežele, kjer imajo kmetijske učilnice, povsod nahajamo štipendije, — to nam kaže, da povsod priznavajo potrebo štipendij za take šole, do kterih še dandanes skor po vseh deželah imajo kmetje malo zaupanja, rekši: „kaj bode kmeta gospoda učila kmetovati?" Dokler ti predsodki ne nehajo —¦ in nehali ne bodo pred, ko vidi prosti narod vspeh šolski — treba bo štipendij, to je, vabilnic v šolo. Kjer ni štipendij, ostajajo take učilnice lahko brez učencev. Deželni odbor mora tedaj na podlagi vsestranskih skušenj zagovarjati princip štipendij, in to tudi iz tega ozira, ker je ta kapital, ako se deželi pridobi izvedenih ljudi, naložen na dobre obresti.
Kar se poslednjič tiče notranje osnove gozdarske šole, pritrjuje deželni odbor popolnoma gospodu Bodenstein-u, skušenemu logarju, o tem, da se naša gozdarska šola osnuje po izgledu večkrat omenjene šole v Hinterbriihli; vendar o tem naj bi bil razloček, da bi naša šola namesti enega leta trajala dve leti. Ako se ozremo na obilo število gori naštetih teoretičnih in praktičnih naukov, ki jih ima program Hinterbnihlske šole, in ako pomislimo, da, če se tudi oglasijo kaki učenci iz niže realke, se jemljejo v to šolo že učenci po dovršeni ljudski šoli, za take učence bi nikakor ne zadostovalo enoletno učenje. Deželni odbor je imel sicer pred seboj sporočilo preskušnje enoletne Hinterbnihlske šole za 1866/67. leto (Allgem. Land- und Forstwirth. Zeitung, 17. Jahrgang Nr. 42, 1867), v kterem se bere zadovoljnost z vspehom enoletnih učencev, vendar glede na mladini precej težke nauke ne bi svetoval za enoleten tečaj, marveč za dva. Ako bi skušnja učila, da zadostuje eno leto, utegnila bi se šola pozneje od dveh let skrčiti na enp leto.
Deželnemu zboru ostaja zdaj le o šolskih bukvah govoriti. — Imamo sicer nekoliko bukev v slovenskem jeziku, ki se tičejo gozdnega rastlinoznanstva in gozdarskega gospodarstva, ki bi služile za pripomoč šolskemu nauku, dokler se po navodu vodje in učiteljev gozdarske šole ne spišejo prav tej šoli potrebne knjige. Al to začasnje pomanjkanje primernih šolskih knjig ne more niti ovirati začetka šole, niti ni na sramoto slovenskemu slovstvu,   kajti tudi Hinterbriihlska šola,   ki
se je vendar že osnovala 1865. leta, še nima šolskih knjig, ker v gori omenjenim sporočilu se bere tako-le: „Aus Mangel an einem geeigneten Lehrbuche mussten die vora Lehrpersonale verfassten Vortrage den Schii-lern dictando mitgetheilt werden." Vodstvo šneperske šole se bode o tem porazumelo z vodstvom Hinter-briihlske šole, in kadar je osnova teh knjig gotova, bodo knjige v slovenskem jeziku tudi brž gotove, zlasti ako deželni zaklad pripomore v to izdanje.
Po vsem tedaj je deželni odbor nasvetoval:
1.   Naprava učilnice za sadje- in vinorejo, za svilo-in čbelorejo na Dolenskem se za zdaj opusti.
2.   Svetlemu knezu Schonburg-Waldenburgu izrekuje deželni zbor zahvalo za blagodušno ponudbo, da se more napraviti šola na šneperski grajšČini, in za toliko zdatno pripomoč k tej napravi.
3.   Šola naj se imenuje deželna niža gozdarska šola, osnovana v vsem po izgledu Hinterbriihlske šole, in traja dve leti; učni jezik je slovenski.
4.   Taki učenci, ki so sinovi malopremožnih starisev, so z dobrim vspehom dovršili nižo realko ali nekoliko let realkinih ali vsaj ljudsko šolo, se brez vse plače jemljejo v to učilnico, to je, oni dobivajo nauk, stanovanje, živež, knjige in druge šolske potrebščine zastonj; le za obleko imajo sami skrbeti. Takih ustanov iz deželnega zaklada je 8, in sicer se sme za enega učenca za vse potrebščine za leto in dan obrniti do 180 gold., ki pa se ne dajo učencu naroke, ampak se po pogodbi plačajo vodstvu šolskemu. Deželni odbor podeluje te ustanove.
5.   Za pripravo potrebnega orodja, napravo zbirke podučne tvarine (Lehrmittel) se dovoli iz deželnega zaklada za prvo 300 gld., za drugo leto 200 gld. Zbirka ostane lastnina deželna.
6.   Deželnemu zboru se daje naloga in pooblastilo, da po razgovoru s svetlim knezom in s porazumljenjem s šolskim vodjem vse stori, kar je potreba, da se šola začne saj do marca meseca 1870. leta, in se šola, kolikor je mogoče, z ozirom na deželne naše okoliščine tako vredi, kakor je vredjena Hinterbriihlska. K pre-skušnjam konec leta naj deželni odbor pošilja svojega namestnika, ki potem poroča o izidu skušenj.
7.   Štipendije ne ovirajo vstopa v gozdarsko učilnico drugim učencem, ki se zdržujejo na svoje stroške, ako je po dovoljenji gospoda šneperskega prostora za-nje v tej šoli.