m Ntjveči slovenski dnevnik < v Zedenjenih državah. :- VeUa za vse leto •.. $3.00 Za pol leta......$1.50 GLAS NARODA The largest Slovenian Daily pj in the United States M List slovenskih delavcev / Ameriki. TKLEFOH PI8AJLKE: 4687 00BTLAHDT. Entered M iecond-Cls« Blatter, September H, 1908, a* ths Post Oflce st New York, H. Y, nnder ths Act of Oongre« of Mtteh 8. 1871. ISLXPOH raumiix: nun ooktlahd?, NO. 290. — STEV. 290. NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 11, 1916. — PONEDELJEK, 11. DECEMBRA, 1916. VOLUME XXIV. h- LETNIK XXIV. Min. pred. Lloyd George je sestavil nov kabinet. LLOYD GEORGE JE SESTAVIL NOVO ANGLEŠKO MINISTRSTVO. — SEDANJI MINISTRSKI PRED SEDNIK IMA VELIKO VEČJO MOČ KOT SO JO IME LI NJEGOVI PREDNIKI. — LLOYD GEORGE BO NADZOROVAL VOJNI SVET. — KDO BO VODITELJ VOJNE STRANKE? — JUTRI BO SVEČANA ZAPRI SEGA. — GOVOR BO IMEL NOVI MINISTRSKI PREDSEDNIK. — PREDSEDNIK POSL. ZBORNICE. London, Anglija, 10. decembra. — Nocoj je bilo ofi-cielno naznanjeno, da je bil sestavljen kabinet, v katerem vsi člani pripadajo vojni stranki. Ministrstvo je sledeče: David Llovd George, predsednik; Earl Curzou, predsednik državnega sveta; Arthur Henderson, minister brez portfeja; Lord Milner, minister brez portfeja; Andrew Bonar Law, finančni minister. Obenem bo tudi predsednik poslanske zbornice in elan vojnega sveta. Zelo važno je, da je podeljena ministrskemu predsed niku veliko večja moč, kakor je bilo dosedaj v navadi. Lloyd George je pod Asquitliovim ministrstvom zahteval vojni svet, čegar član ne sme biti ministrski predsednik vendar bo sedaj imel Lloyd George vojni svet pod svojim nadzorstvom. Sploh pa si je prisvojil mnogo pravice, česar Asquithu ni liotel dovoliti. Vojni svet bo imel seje vsak dan in Lloyd George. Lord Milner in Henderson bodo posvetili ves svoj prosti čas vojnemu svetu. Ker bo imel Bonar Law, kot finančni minister in obenem predsednik poslanske zbornice, zelc-mnogo dela, zato se ne bo mogel vdeleževati sej vojnega sveta, ravno tako tudi ne Earl Curzon kot član državnega sveta. Kot vse kaže, bodo Lloyd George, Lord Milner in Henderson glavni voditelji vojne stranke. Jutri se bodo novi ministri zaprisegli. Ministrski predsednik bo v državni zbornici držal govor, v katerem bo pojasnil stališče nove vlade. V novi vladi je sedaj 12 liberalcev, 15 unionistov, tri je člani delavske stranke. Drugi ministri. Ostali člani ministrstva, ki ne pripadajo vojnemi: *>vetu, so: Sir Robert JSannatyne Finlay; »Sir George Cave, no tranji minister; Arthur J. Balfour, zunanji minister; W Hume Soiig, kolonijalni minister: Earl of Derby, vojni minister; Austen ('liambcrlaiii. minister za Indijo: ba roll Kh®*®.......... «40 J K: 1000.00,. tvedka nun saxbbb, Nem. uspehi na Rumunskem. Izvanredno velik vojni plen. NEMCI IN BOLGARI SO PREKORAČILI DONAVO MED SILISTRUO IN ČERNOVODO. — RUMUNSKE ČETE SE NEPRESTANO UMIKAJO. — IZ BERLINA POROČAJO, DA SO BILI BAVARSKI VOJAKI PRVI V BUKAREŠTU. — BOLGARI DOLŽE RUSE VSEH MOGOČIH ZLOČINOV. — BAJE SO ZLORABLJALI MLADA DEKLETA IN ODVAJALI STARCE V BE-S ARABIJO. — VSE PRIZADEVANJE ZASTONJ. AVSTRIJSKI VOJAKI V STRELNEM JARKU. Zapadna fronta. Nemci so odbili angleški napad. 3oji ob celi fronti — Belgijsko poročilo. 12*00 London, Anglija, 10. decembra. Sinoči so Angleži zopet napadli Le Translov. ki je zelo utrjen in ra ni bilo dosedaj mogoče zavzeli. Iz Berlina naznanjajo, da so Nemci ta napad odbili ravno tako kakor v petek ponoči avstralske polke. Angleži se pripravljajo, da bo-lo 7. vso silo zopet napadli ome-•ljeni kraj: dosedanji napadi so nieli samo namen, prepričati se. cako iuočim> no se Nemci utrdili. Le T rails lov, j«' v sredi med Ha •launie in Peron ue. je v obraiabi •nočnih za kopov. ki so prvotno vorili četrto nemško bojno f-rto. Vsepovsod, ob celi bojni črti v Franciji in Belgiji se vrše vroči ;>oji. V Champagne, Vogezih in v Belgiji se vrše artilerijski boji in lapadi na zakope. Nemško poročilo pa se jrlasi: Princ Ruprehtova skupina: — Ob Komrni je artilerijski ogenj ;iroti večeru naraščal. Močni angleški angleški oddelki so porun-i '»rišli do Gmtleiieonrt, pa smo jilr apodili nazaj. Prestolonaslednikova skupina: V Champagne, južno od Repoines o naši polki pregnali Francoze iz akopov. katere smo mi malo prej apufctili. V Vo^ezih, zapadno od Markvieh so naši nassavski polki "jeli v francoskih zakupili mnogo vojakov in zaplenili veliko strojnih pušk. Pri tem naši niso imeli nikakili iz^rub. Francosko poročilo pa pravi: — Jugovzhodno od But le de Mesnil "»o Nemci razstrelili dne mini; pri tem je nastal boj za posest ene izmed jam, katera j*: nastal« vslea raz>trelbe in ostala je v naših rokah. Običajni artilerijski boji se vrše na ostali fronti. V Vogezih je bil nemški napad na naše zakope odbit. Iz ostale fronte nimamo kaj poročati. V noči od 9.—10. decembra anet in Mousen-Cha»-see. Belgijsko poročilo pravi: — Na več krajih, zlasti v bližini Dixmu-de in Steenstraete se vrše izključno artilerijski boji. Angleško poročilo. V povračilo za nemško obstreljevanje krajev za našo črto smo bombardirali severno od An ere več nemških krajev za nemško bojno črto. — Sovražne oddelke vzhodno od Serre in v bližini eoz-da Gommeeourt smo razpršili. Zadnjih 24 ur so se vršii boji z možnarji in topovi na obeh straneh Vpres-a ter v bližini Loos in Hulluek. ----r_ i Ixffubt Angležev pri Somme. "Daily Telegraph" poroča: — j Angleži so izgubili pri Somme od |1. julija dalje — 412,756 mrtvih, : ranjencev in pogrešanih: med nji-| mi 21,538 častnikov in 391,21*, ■> 1-j podčastnikov in vojakov. Od vsepovsod. Grška. Vojaški krogi proti vojvodi Aosta. Zavezniki bodo baje poslali grške- Italijanski generalštabui pol- mu kralju ultimatum. — Avdien- kovnik Douhet je bil te dni pred ca pri grškem kralju. vojnim sodiščem obsojen na eno- - letni vojaški zanor in 170 lir glo-, London, Anglija. 10. decembra, be, ker je poslal ministrom Bisso- zanesljive strani se javlja, da latiju. Son ni nu in Ruffiniju s|)0- bodo zavezniki v nedeljo predložili menico o vojnem položaju, ui to v grškemu kralju ultimatum'". — odprtih zavitkih in po osebah, ki Tako je poročala Reuterjeva brzo- nimajo zveze z vlado. Douhetovo javna agentura preteklo soboto. poročilo da ni bilo točno ter treba grajati tudi celo obliko. "Danes sta bila pri kralju v av dienei angleški in ruski minister Kakor pravi neko drvijro poro- takoj nato je kralj sprejel ameri-čilo, je obsojeni polkovnik v ome- škega poslanika. Osebno prtljago njeni spomenici ostro kritiziral zavezniških diplomatov so posla-vodstveo tretje italijansge amia- H v Pirej." de. ki je v rokah yojvoue Aosta.i Drugo sobotno poročilo iz A-Lc-temu je očital vojaško lieved- teI, st. jrla^i: nost in v trdih besedah zahteval.) "Garrel Droppers, ameriški poda knežjega armadnega poveljni- >lanik je bil včeraj pri kralju v ka radi d«^kazane nesi>osobnosti ta- avdienci več kot eno uro. Španski koj odpokličejo. j poslanik je odpotoval v Valenei En prepis te spomenice Je po o- j0, skoro gotovo z namenom, da vinkih prišel v roke Cadorni. j se ne vrne več na svoje mesto, kaj j ti vse posle je izročil svojemu na Parnik "Caledonia'' potopljen. J mestniku. Vsem podanikom zavez Berlin, Nemčija, (preko Londo- niških držav je bilo svetovano, da na). 10 .decembra. — "Angleški naj zapustijo grško ozemlje, pamik "Caledonia"* je poskušal Reuterjt-v poročevalec brzojav-4. decembra potopiti en nemški Ija v nedeljo popoldne: podmorski čoln. Podmorski čoln j "Kakor govore poročna u A ki je bil lahko poškodovan, je iz-, ten. je bila avdienca angleškega in strelil torpedo in parnik se je po- ruskega poslanika s kraljem zelc topil. Kapitan tega pa mika je bil i.u ijaznejja značaja. Da bi pokazal vjet.** ' da nima sovražnih naiaenov prot! Kakor poroča prekomorska čas-, i-a vozni kom. je sam prostovoljno nikarska agentura iz Stockholnia. odpoklical dva polka iz Tesalije so nemški podmorski čolni zadnji in dejal, da lahko francoski tor- pedni rušilei varujejo Korintsk prekop in ehuloiski most. Ker irrška vlatia naznanja, da se je položaj izboljšal, so diplo matični zastopniki ostaii na svojih mestih. Ko je prejšnji ministrski predsednik Rhallvs prosil angleškega poslanika, da naj posreduje, da iz pustijo n prosto njegovega sina katerega so Venizelosovi pristaši zaprli, j«' poslanik odgovoril: \ ''Vsled razmer, ki se tu dodajajo. st- ne bom brijral za to. da bi' bil vaš srn izpuščen na svobodo.'* Obljubil pa je. da bo naprosil solunsko vlado, da ne bodo ž njim slabo ravnali. tedne potopili v Severnem ledenem morju 16 parnikov, ki so bih obloženi z mnnirijo za Rusijo. Pozor, pošiljatelji denarja! V sled negotovega dostavljanja po «te, ki je namenjena lz Amerike v Avstrijo lu Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatve do preklica ie pod i »obojem, DA SE VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO DENAR NE BO V NOBENEM SLU CAJU IZGUBLJEN, ampak nastati tamorejo le zamude. Mi jamčimo za ^sako denarno poSiljatev toliko časa. la se izplača na določeni naslov. Isto* tako nam Jaaatijo zanesljive ameriške banke, s katerimi smo sedal v zvezi iUJanju 4 tooarjs. Cene: K $ K t 10.... 1.60 f 120.... 15.60 15.... -.is i 130____ 16.90 30.... 2.75 j 140.... 18.20 25.... 3.40 1 150.... 19.50 30.... 4.05 | 1«0____ 20.80 35____ 4.70 j 170.... 22.10 40.... 5.35 j 180____ 23.40 45.... 6.00 j 190____ 24.70 50____ 6.65 t 200____ 26.00 55.... 7.25 | 250.... 32.50 60.... 7.90 j 300.... 29.00 «5.... 8.55 j 850____ 45-50 70.... 9.20 | 400.... 52.00 75____ 9.85 j 500____ 65.00 80.... 10.50 j 600____ 78.00 85.... 11-15 I 700____ 91.00 90.••« 11.80 j 800.... 10400 100____ 13.00 | 900.... 117.00 110.... 14.30 | 1000.... 129.00 Ker ae zdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primoranl računati po najnorejšib cenah in bomo tudi nakazovali po njih. — Včasih ae bo zgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. List dospe na zapad ponavadi par dni kasneje in med tem, ko dobft aaalovnlk list ▼ roke, se pel w morda is va&rat . . ... London, Anglija, 10. decembra. — Nemške, avstrijske in bolgarske čete so zopet prekoračile Donavo in sicer med Silistrijo in Oerno vodo. Kumunska armada se neprestano umika. Mackeiisenove čete operirajo 11a fronti med Ploesei in Bukareštom. Berlin, Nemčija, 10. decembra. — Nemški generalni štab poroča: — Rumunska armada ima edino željo, namreč to, da se prejkomogoče reši in ujide v ozemlje, kjer bo lahko na varnem. Sprva so mislili Rimmni, da jim bodo poslali Rusi kako izdatno pomoč, ko so pa enkrat izprevideli, da so jih v naj k i*it ične jšem slučaju pustili na cedilu, so se začeli umikati. Berlin, Nemčija. 10. decembra. — [Vrhovno poveljstvo nemške armade naznanja: — Armadna skupina gen. Mackensena: Mackeiisenove armade prodirajo v Vzhodni Valahiji. Bolgarske iu nemške čete so med Silistrijo in Črno vodo prekoračile reko Donavo. Delo jim je šlo zelo lahko izpod rok. V Dobrudži se vrše le manjši spopadi. Odločitve ni ne na tej ne na oni strani. Ponavadi stopajo le prednjo straže v akcijo. Zvečer je bilo sledeče razglašeno: — V Veliki Valahiji prav dobro napredujemo. Kljub temu, da pada zadnje dni neprestano dež, se vse vojaške operacije za nas primerno ugodno razvijajo. Petrograd, Rusija. 10. decembra. — Rumuni so dolgo časa vstrajali v Bukareštu. ko so pa slednjič izprevideli, da ne morejo ničesar opraviti, so se umaknili in prepustili mesto sovražnik«. Zdaj je glavno mesto Rumunske v rokah nemških, avstrijskih, bolgarskih in turških čet. Šestega decembra so zavzeli Nemci več zunanjih postojank z naskokom. V mesto so prvi dospeli bavarski vojaki. Rumuni sicer zatrjujejo, da so zapustili glavno mesto brez vsakega boja. toda ta trditev ni resnična. Niti rtjska niti rumunska sila nista mogli rešiti mesta pred padcem. Petrograd, Rusija, 10. decembra. — Rusi prav dobro vedo, kaj pomenja zanje zavzetje glavnega mesta kraljevine Rumunske. Zadnja poročila pravijo, da se Rumuni na celi črti umikajo. Rumuiiom manjka vojakov, mi smo pa nekoliko prepozni. Vsakdo mora pripoznati, da smo mi kakor tudi Rumuni napeli vse sile, samo da rešimo vsaj glavuo mesto. Kljub vsemu prizadevanju nam to ni bilo mogoče. Berlin, Nemčija, 10. decembra. — Nek nemški vojaški strokovnjak je napisal sledeče: — Zadnji čas sta se bili v Rumuniji dve veliki bitki, ki sta se slednjič strnili v eno samo, katere fronta sega od Jabloiiice do bukovinske meje. Na severu Rusi še vedno napadajo in si na vse mogoče načine prizadevajo prodreti sedmograško fronto. — Ako bi se to zgodilo, bi bili deli rumunske armade rešeni. Na južni fronti prodirajo neprestano nemške, avstrijske, turške ??i bolgarske čete. Glavno romunsko opi-rališče je bilo mesto Šinaja. Kljub vsestranskemu prizadevanju romunskih čet, se ni moglo mesto dolgo vzdržati. Zadnji teden so vjeli Nemci, Avstrijici in Bolgari j vsega skupaj nad trideset tisoč Rumunov. Umevno je. da je k temu prištetega tudi nekaj civilnega prebivalstva. Koliko so zaplenili Nemci vojnega ma-terijala. topov, pušk in munieije, se dozdaj še ni moglo dognati. Ruska ofenziva na severni strani se je popolnoma Komunija grozi sporazumu. Italijansko časopisje pouatisku-je pozive sporazumu, ki sta jih objavila lista "Adeverul" in t4E poea". ki jrrozita sporazumu. Pišeta, da se četverozveza vojskuje v Rumuuiji za svoj lasten obstoj, j \z j al o vila Če ne bo zmagala Rumunija. tudij ' . , , . .... Tl . . četverozveza ne bo zmagala. ! _ ^ zaceiKa vojne pa dozaaj so izgubili Kiunum do ; .500,000 oseb. \ tem številu tvori veliko večino civilno prebivalstvo. Vloga Nemcev v liadaljni vojni proti Rumunom nij bo posebno težka. Pomisliti je namreč treba, da je bila prej fronta dolga nad sedemsto kilometrov, dočim meri danes le nekaj nad 200 kilometrov. Dozdaj so zavzeli Nemci nad petdeset tisoč kvadratnih kilometrov romunskega ozemlja. Njihova fronta je zdaj najmanj za petsto kilometrov krajša kot je bila pred nekaj tedni. Umevno je, da ima pri vseh teh slavnih zmagah glavno zaslugo general Mackensen. Nemčija nova Sparta. Amsterdam, Nizozemsko, (preko Londona). 10. decembra. — 0a s*; more vojna voditi dalje, zahteva kolinski časopis, da se mora VBe podvreči državnim odredbam in pravi dalje: 4'Nemčija se bliža a hitrimi koraki nekdanjimi apar-tanskim razmeram.'* Nekateri prerokujejo, da bodo v Nemčiji v teku ene?a leta nastopile iste razmere kot v šparti pred tri tisoč leti, ko posamezna oseba ni veljala nič, b3a vse. - ampak država je likal Kadar gre za obstoj naroda, ni nobena žrtev prevez v, -v. _ GLAS X A RODA, 11. DEC- 1916. "OLAS NARODA" (■kram Dally.) OvMd aad crobllnbM) by (M * l 9 T I I I 0 PU1LIIHIMO O O M P A« T (■ — puiitli«. > fMAWI SAIB1B, President, LOUIS BBNHDIK, TrtMDiw j ur Bortnw of tte oorporatloo and addressee of above offloeri: «2 < V) rt land t Street, Boroogb of Manhattan, New York City. N T e>< ietu ««ua Um aa in jZ« pol leta ca mesto New York.. 2.00 Oanado ___________ Za Evropo ca vm leto 4.50 po« i.60 'Za Evropo ta pol leta..M»MM U6 leto n mesto New York.. 4.00 Za Evropo sa četrt leta....................\.T0 n/vBODA' tabaja vsak dan tavsemfid nedelj (n praznikov "O L A S NARODA" ("Vote® of the People") day except Sundays and Subscription yearly $3.00 Wverttsemrnt so •greecneDl ooplai brea podpisa In osebnosti se ne priottnjejo. Oenar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order it kraja naročnikom prosimo, ds se nam todl- prajtajs _oucnani da bltreje najdemo naslovnika Dopisom ln poilljatvam naredite ta naalov; -GLAS NABODA" <1 Cortlandt Sc, _New Tort nit> i cieLvu HifTi Port land t potovanju zobljejo pečke preprosti ljudje, da si preganjajo dolgčas; med krov na pamikih in tretji razml na železnicah je poleti preprežen z luščinami. Tudi Sarti si na ta način krajšajo čas; un-in lire sede. čebljajo, pijejo čaj. kaie pipo in luščijo pečke. Neka-J NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam so rod ni kom. prijateljem in znaneeii žalostno vest. da je dne 29. nq vembra zveč». r preminul preljub ten mis!tjo, da solnčnice zamore ... čvirnatili Jeni sol>ro?- oziroma oče. bra tudi mrzlico: če v moev krajih nasade to rastlino, poginejo mrzlični miazmi. Razsekljana ^trbla polije jo z vročim čajem, kar je menda domače zdravilo za mr. lieo. ' Stalno naseljeni domačini — v taškontski zelenici in še daleč na svak in srnah FRANC KOSS. Raujki j«- bil rojen dne i?, junij ja 1SS1 v Ločni pri Novem mesti na Dolenjskem. Bil je previden s sv. zakramenti in dne 3. decern] bra smo izročili zemeljske ostani jug piebivajo Sarti — zelo goje ke raujkega po katoliškem obrej sadjarstvo, tako da ixmekod vr- du materi zemlji. Kako bo? V sedanjem času ne ve nikdo ničesar natančnega. Se glede sedanjosti samo ugibamo in zato gotovo ne bo nikdo zameril, če ne bodo naša ugibanja o bodočnosti pravilna in če se ne bodo do pičice uresničila. 8 ponosom se trkamo na prsa, kaj smo bili, kaj smo storili za "domovino, za naš rod. Po pravici rečeno, niso naše zasluge bogve kako posebne. Toda človeška narav je taka, da se vsak rajše polivali kot pograja, da vidi lc svoja dobra dela in da x>ona-vadi noče nihče pripoznati krivde. Kateri jo pripoznajo in skušajo popraviti, so najboljši med nami. Torej kaj bo z nami, ameriškimi Slovenci? Ali bomo res kdaj igrali v slovenstvu oziroma jugoslovanstvu kako posebno ulogo ? Ali smo možje dela, vstrajnosti ali smo le možje besed? Vojna je napravila velik križ čez vse račune, ki smo jih delali za prihodnost. Vojna je dala povod izumiranju slovenskega naroda v Ameriki. Pa poglejmo, če lie bo res! — Vse vojskujoče se državi' v Evropi bodo potrebovale po vojni veliko delavskih sil. Izmed velesil bo gotovo v tem pogledu Avstrija skoraj v največji zadregi. Vse, kar se bo v vojni uničilo in pokvarilo, bo treba znova zgraditi oziroma popraviti. Podirati je lažje kot zidati. Pokvari se lažje kot popravi. Vzemimo, da se bo v najboljšem slučaju vrnila desetina ljudi zdravili in nepohabljenili iz vojne. Ta desetina bo potrebovala počitka, pa tudi če bi se podala takoj na delo, bi ne mogla veliko opraviti. Avstrijska vlada bo napela vse sile, da bo dobila svoje ljudi iz Amerike. V skrajnem slučaju se bo poslužila najskrajnejših sredstev. Baje ima že vse načrte gotove, in ti načrti so baje tako dobri, da se ne bodo mogli izjaloviti. < V ne bo drugače, bo določila termin, do katerega se mora vrniti vse kar je živo in zdravo iz Amerike. Kdor se bo vrnil, bo sprejet z veseljem in se bo lahko takoj lotil dela; kdor se ne bo vrnil, bo dobil žalostno novico, da bodo njegovi sta riši, sestre, bratje, otroci oziroma žena toliko časa zaprti, dokler se ne vrne. To sredstvo je sicer nepostavno in zločinsko, pa se bo dobro obneslo. LjuJje bodo prisiljeni odhajati domov. Prvi bodo Šli strahotna. Kmnlo bodo začela prihajati pisma v Ameriko, da imajo v starem kraju dovolj zaslužka, da je silno pomanjkanje delavcev in da je dom vendarle dom, da je domača zemlja vendarle domača zemlja. Avstrijska vlada bo takoj po sklenitvi miru proglasila splošno amnestijo, to se pravi, da bodo izbrisane v zapisnikih vse' črne pike. katere so napravile avstrijske oblasti temu ali onemu. To bodo torej glavni magneti, ki bodo vlekli naše ljudi v Avstrijo. Priseljevanja ne bo nobenega. Avstrijska vlada ne bo nikomur dovolila izseliti se, posebno pa ne zdravemu in krepkemu človeku. Polilabljenei, slabiči in bolehni, bodo prišli pa do Ellis Islanda. videli bodo kip Svobode, — svobode svobodne zemlje pa ne bodo mogli okusiti. Umevno je, da bo ostalo v Ameriki kljub temu še precej desettisoč Slovencev, ki se bodo pripoznali za Slovence in živeli tako življenje kot ga žive zdaj. Njihovi otroci bodo še govorili slovensko, otroci teh otrok pa ne več. — V domovini, kjer nas pritiskajo od vseh strani, kjer nas zaničujejo in nam ne dajo pravic, tam živimo. V Ama-riki, kjer smo z vsemi enakopravni, izumiramo oziroma se — potu jču jemo. Nasilje rodi odpor, človeka le tisto miče; kar je prepovedano. Če bi avstrijska vlada z rokavicami hodila krog nas in nam ugodilo vsako željo, bi nas kaj lahko potujčila. «— Ker nas bije z bičem in nam daje kamen mesto kruha, bo prej Avstrije konec kakor pa nas. Seveda, v Ameriki je vse drugače. Pri prvi priliki bomo o tem malo obširneje razpravljali. UNDERWOOD A UNOERWOOi V Y. RUMT7NSKA KRALJICA IN NJENI DVE HČERI KOT BOLNIŠKE STREŽNICE. Brookiynski Slovenci. portiranje Belgijcev.1 decembra nJ10 pok." nrk", sadežu pa *"hlopok"\) **Vi ne veste, kaj je lilopokse mi smeje in čudi. Prime za moj suk- povzdignili, in pravi: "Tak-le je lilo-Tedaj se mi jo zasvetilo: to vi in vinogradi zavzemajo mintv go vt-č prostora nego žitna polja. Hogat meščan si poleg hiše zasadi vrt / gostimi vrstami sadnega drevja: tudi po dvoriščih rast o posamezna drevesa; celo njive so ogradili z jablanami in hruškami. Saj pa tudi za sadjarstvo ni pri-pravnejše zemlje kot je puhlica t ink est a n ski h oaz. Sadno drevje tod silno bogato obrodi; vrtiček more prerediti družino. Odkar Rusi gospodarijo v Srednji Aziji, so sadjarstvo in vrtnarstvo zelo Razen jablan, hrušk, če spel j, češenj in orehov rast o po vrtovih Nemška vlada je podala izjavo.' ki razpravlja in opravičuje odva-; janje Belgijcev v Nemčijo. Vladaj priznava, da je to postopanje zelo, mučno za delavce, toda socijalna1 potreba. Ker je morska trgovina z Belgijo zaprta in vsled tega ni-j m žensk, je deloma brez posla; na Ta način je 655,000 ljudi odvisnih od javne podpore. Poleg tega je še 293,000 žensk in; 612,000 otrok brez dela; tako po-1 trebuje pomoči 1.560,000 oseb. ali, ena petina vsega belgijskega prebivalstva. Več kot 3G0 milj ono v frankov j se je že potrošilo za podporo tega1 ljudstva in v prihodu j ost se bo izdalo 20 miljomov vsak mesec. Te, razmere ljudstvo degenerirajo; nekateri se uda j o pijači, drugi j nenravnosti. General von Bissing, nemški! upravitelj Belgije, je takoj spočetka uvidel, da se mora kaj ukreniti, da se dobi brezposelnim delo. Naročil je županstvom, da naj j prično kaka javna dela, da se za-, poslijo 'vsi delavci. To se je tudi; zgodilo, kjer je bilo mogoče in j kjer ni bilo preveč stroškov. General Bissing je že leta 1015 izdal naredbo, s katero so prisilili k delu one, ki niso hoteli delati, in letos v marcu se je ta naredba j še poostrila. Vsled te odredbe se| odpeljejo samo oni, ki niso hoteli delati. Vsako delo se jim dobro plača in vlada se ozira na medna-: rodno pravo, po katerem se ne sme siliti ljudi, da bi izdelovali; niunieijo. Belgijci dosledno niso hoteli sprejeti dela. ker so ga jim ponudili Nemci. Pri vsem tem pa; je vec tisoč Belgijcev v Nemčiji; prostovoljno šlo na delo in sedaj dobro služijo. Dalje pravijo Nemci, da so raz-j mere v Belgiji dan za dnevom po-j stajale slabše in moralo se je nekaj ukreniti, da se te razmere iz-; boljšajo. Vsakemu se delo ponudi! in k delu se prisilijo samo oni, ki so se zavzeli, da ne bodo delali; pod nemško vlado. V Nemčiji "imajo Belgijci iste j življenske pogoje kot Nemci in j zaslužijo več kot so služili doma;j nekaj prisluženega denarja smejo tudi poslati svojim družinam. Do-i volilo sem jim je celo, da smejo redno obiskovati svoje ljudi in| njih družine jih smejo potem! spremiti nazaj v Nemčijo, ako ravno želijo. Preskrbelo se je tudi, da 'majo svoje bogoslužje vi svojem jeziku. Z. ozirom na ta dejstva, pravi nemška vlada, je to še celo dobro za Belgijce, da jih odpelje na delo v Nemčijo. Medtem ko se starčki in otroci v Nemčiji mučijo z delom in vsled napora omahujejo, ni samo prav, temveč družabna potreba in dolžnost nemške vlade, da odvaja v Nemčijo brezposelne Belyijce. Na Imžičui dan. 2" letos bode ob pol 11. dopoldne slo „ ff ______ _______ _____ ______ venska služba božja za brooklvn-j "Bomba®!" Saj res. v Turkesta- Uldi „rajiatna jabolka, smokve in ske Slovence, in sicer v cerkvi ,m V3510 tudl bombažev«, samo mandljL Sadje uživajo domačini! Žalostne Matere Božje na vogalu da t agentska oaza «ele sever- delonLa svežc deloma posušeno; Morgan Ave. in Harrison Plaee. I ua.„moJa Pndelka. Naj boga- pospoJa ]jubi tudi vkuhano sad-' Cerkev je tri bloke od Flushing'^ "lede bombaža je pokrajina je MaBldIje in orehe olupi že pro_ Iskri na hvala vsem. ki so <2! obiskali ob času bolezni in nu mr| t vaškem odru ter «_ra spremili večnemu počitku. Iskn-na hvala slavnemu dru-l štvu ' Iliriji" št. :iS S. N. P. J. itlt. Karlu Drsraneu in Frane Kos.su ter g«»spej Louise MočnikJ ki so darovali kra.jne vence. Ostane naj vsem v dobrem spo< minu in lahka naj mu bo tuj;^ žemljica. Žalujoči ostali:. Frančiška Kcss, roj. Pavlic, vdova. Julijana, hčerka. Keuosha. Wis. Ave. proti New Yorku; Morgan Fergana, del južnega Turkestana. l]ajulee aa udobueiuu kupeu nil Ave. je pa nadaljevanje Hamburg podnebje krog Taskenta pa za tnfba ^ odpirati hlpine hl izhl., Ave. cd Flushing Ave. dalje. Mi- bomWvec se ni ugodno; kadar iedra Očiščena jedrca se pa mo cerkve vozijo kare: W vek off ^00,11 z?odaJ nastopi mraz. pdze- pr(>r. Koler Je najstarejOl vei.jKi z.lravnlk, I p e c 1 j al i s t v Plttsbr.rshu. ki Ima lSietno prakso v z-trav-IJenJu tajnih in o ikih bolezni. Sifilis ali za-ntrupljenje krvi _________ Eiiravl s giusovl- Ki ga J« iium«l dr. prof. Krlltb Ce> imafs mozolje all mehurčke po telesu, v grlu.Izpadanje Ins, bolet^nc v kosteh, pridite in Izčlstil vam bo kri. Ne f-ukajte. ker la bolez»-n se ntrleze- Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh. kapavac ali trl-per lil tudi vse drug«; posledice, ki nastanejo radi izrabljivar.Ja samega sel>« Eu&enje cevi. ki votli iz mehurja os-dravim v kratkem času. Hydroeelo ali kilo ozdravim tr 50 uran ln »icer brez operacij«. . . Bolezni mehurja, ki povzroč-ijo bole-Tlne v križu in hrbtu in včasih tudi pri t;j-uScariju Vo«le. ozdravim a goto-vojstvo. Reumat!zam, trganje, bolečine, ota-kllne. irbeio, ikrofle In druge kožne bolezni, ki n.istxijejo vsled r.eciste krvi ozdravim v kratkem (asu lr nI potreben.. Ie«»rl članica S. S. P. Z. št. UG v Manor, Pa., katero društvo je polnost evilno vdeležilo pogreba ter ji darovalo krasen venec v ^lovo. Iskrena hvala v<«*m onim. ki so jo tolažili v nji* kratki bolezni in mi bili v p»>i«Hn* za časa žalo^a. Hvala v>;.'!ii dar«*valeem krasaill vtiieev in slami S. S. P. Zvezi, ki mi je v tako kratkem času smrt niiu* izplavala. Ostan«* naj \ m v dobrem sp«»-iririu in T obi in-pozabljena naj b< lahka tuja zemljiea. Žaluj "i o>tali: Egidij Ogrnjenšek, soprog. Ferdinand in Jakob, sina. East Pittsburg. Pa. REŠIMO SLOVENSKJ LAKOTE' NAROD • ♦ » ♦ ♦ i .se ta dan! Rev. P. Kazimir Zakrajšek, O. F. _M. V ruskem Turkestanu. Pi.^.' dr. Ivan Knific. Zaupaj, pa vedi komu! (".a ran tiram, tla so moj:i vina naravna, ktr nt* i>n«lajam drugih kot iz iiajlKjlj-^-^-H ohijskesa grozdja d.»ma j-n-šma vina. vsiik.- vrste in tvne na debelo so sledeče: Delaware in Catawba. z!:ite liarve........1»' salona Concord, rdeče barve.................... P® "Oe. gah.ua vsi 10 ga Ion i*»sodo računam ^l.OO, zu -3 gal.m pa -r»0, l>ri večjih uaro-čilali je pa i»osol 10 galon na i-rej $2.65 galona. Naročilu priložite denar ali pa moneyorder. Louis Knaus »ELETRGOVTNA DOMAČEGA VINA IN DOMA KUHANEGA ŽGANJA 3908—3916 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Phone: Central 4644 K. / Rojaki, ako vam je torej na;IiIa riževc nasade le daleč zunaj tem ležeče, da imate svojo službo jI!iesta v Turkestanu pridelajo ri-božjo. za kar ste že dolgo prosili.' z' veliko, pokažite se ta dan! Pridite vsi! t bombaževa in riževa polja Morebiti vprašujete, zakaj ni v Ponehala, prikazali so ^e sadni eel-kvi na Throop Ave., katere ste | vrtov? ~ vinogradi. Prijetno, že vajeni. Dr., prosili smo najprej j iznenadi potnika, ki se je dva dni tam. Toda reklo se nam je, d;. hozl! P° riavi brezplodni puščavi, nam ne morejo dovoliti, ker ni jko ugleda pred seboj dolge, majo prostora. Zato je pa škof i vsporedne brajde vinskih trt. pri-odločil to cerkev, kjer imajo pro-! trienih 113 drogove in zidove. Do-stera tndi za nas. kajti župljani se! m« Čini namreč ograja jo vrtove z naglo selijo proč v dmge dele' visokim zidov jem. da jih vsaj d.v-Brooklyna. j loma zavarujejo pred tatovi. Da Več o tem se bode oznanilo pri prehuda solnčna vročina grozdju službi božji na božični dan. j110 škoduje, združijo trte v 2 m Brocklynski Slovenci, pokažite visoke in 3 m široke loke, ki jih podpro z latami; tako nastanejo senčnati hodniki, koder se gospodar in družina samozavestno iz-I prehajajo, koder revnejši meščani poleti celo — stanujejo; ta;ka letovišča so pač" najcenejša. Večinoma je grozdje prav sladko; rozino imajo do 22 odstotkov deks-troze, da jih devljejo v čaj me,>to f pravega sladkorja. Grozdi so ve-VRTOVI TAŠKENTSKE OAZE. liki, jagode včasih debele kot ore-Vse mine, tudi stepe je zmanj-j hi. Pravijo, da je turkesta risk o kalo. 20 km pred Taikentom nas vino splošno močnejše in slajše je pozdravljalo bujno rastlin-: kot evropsko. Cene so nizke. Za stvo. Pričeln se je rodovitna, raz-! deset kopejk sem dobil grozdja, sežna taškentska zelenica. (V o- d.a sem ga komaj pozobal. koliei mesta Ta.-kenta se nahaja V starodavnih časih s-j ž** tod t'Trojiekij lager" (Svetotrojiški pridelovali nniogo vina. O Ale-tabor). kjer prebiva veliko Slo- ksandru Velikem se bere. da j»-vencev. Izmed vseh turkestanskih popival po Saiuarkandu. Ko so ujetniških taborov je ta največji. Arabci zasedli dežel of so vuiogra-j Voj-rki opravljajo poljska in vrt- di propadli, ker mohamedaui ne nareka dela. Žalibog. da tožijo o pijo vina. Dandanašnji vinarstvo' pomanjkljivih zdravstvenih raz- zopet prospeva. Goje razno\-rstne merah; V tem taboru je umrlo že trte. Producirajo celo šampanjca, j mnogo Slovencev.) , ki ne zaostaja za francoskim. Ob! ui'kestanski vrtovi S4.» krasni, j slavnostnih prilikah visoki činov ! posebno spomladi, ko vse cvete in niki in častniki popijo neznanske se prijetna vonjava širi krogin-1 množine takega izdelka. (Seveda.' krog. Zlasti še potniku, ki priliaja j sedaj, odkar je izbruhnila svetov-j iz neplodne stepe, se to zelenje, na vojna, je po celi Rusiji zavla-j dozdeva bajno le{K>. " Ko se jez- dala prohibicija. prepovtM.lana je dec po dolgi, utrudljivi ježi prek vsaka opojna pijača.) enolične, dolgočasne, rumenkasto-j vPo vrtovih sem opazil dolge dre-rjave stepe, ob žgoči vročini tro- f vorede itiuit, znanih nizkih dre- pičnega solne a. zehajoč od žeje, i ves. Uspevata obe Ai-sti: z belimi , . , . slednjič približa senčnatim, tem-j in črnimi jagodami. Goje jih naj-izboljsa se slab motor m povspesi hitrost, neželenim gozdičem sadnega več. da z njimi krmijo sviloprej-l . , Mertel Power Exhilarator. drevja srednjeazijskih zelenic, seike: svilarstvo se je namreč po\. .Pr?tr?1 se lahko vsako ^ro> katero goni motor na S^0" rau zazdi, da je zašel v raj. Kdor Turkestanu silno razširilo. Sade lm 1LieJiST°krai^T4V!Sil^Ii . . je videl turkestanske oaze, raza- pa mnrve ob potih tudi vsled u BIEKTEL POWER EyHTT. A BATOR je aparat, la se nikdar ne po me pretirane hvalospeve starih! sence. " - j fvari m ^e!uJe P F1 slabem m lePem semenu vedno enako; torej pre- perzijskih in arabskih pesnikov/ Kroginkrog je vse oolno ponos-^^ kosi vse dosedanje izume te vrste. Z njim se prihrani do 35% pri ra-L-; _____r__cunin za gasolin in motor trpi veliko manj ter ne postane prevroč. Izum našega rojaka Henry P. Mertela. Zdolej vidite aparat, s katyim se prihrani do 35% na gasolinn, gansko zelenico kot zemeljski pa- nijo; saj so po južni Rusiji širna P/4™0 je pa l?J da v ^ moč Podvoji in prepreči, da bi se kara v ™Ais» /c!„i_________„ v- klanca zaustavila. ki slikajo samwrkandsko in fer- nih solnčnic, ki jih Rusi zelo ce ganski radiž." (Sehwarz, ''Turkestan**, polja zasadili s solnčnicami. Ne. t> • i • • . . str. -361.) | goje pa te rastline vsled lepote,'. ^J":.® *mate SV°J°. karo- naročite si en aparat za poskušnjo Kraj proge sem opazil zeleno- marveč da iz njenih peček prido- m PrePncah 86 bodfe «^1, da je res. Vsakemu, ki ne bo zadovoljenj rjavkasto grmičevje, po velikosti bivajo -ceneno, toda okusno na. Pov™n* denar v teku podobno krompirju. Taike rastline mizno olje. S pečkami krmijo ku-1 . ^ena P°nira°emu EXHILAEATOKJU ->e W ™ ^ mesmgaste-5e nisem videl; zato sem vprašal retino in ptice pevke, uživajo pa 8temU pa $100°* _Pižitena: sopotnika, kako se nazivlje. "To jih tudi najrevnejši sloji, da ne ____ _ , „ HENRY P. MERTEL, je 'hlopok'!" me poučuje, toda stradajo. Branjevci prodajajo ce- —8^aUCtlS-?d'- Homegtead_P. O. Worth Bergen. N. J. zaman, nisem razumel. (Rast-.le koše takih pečka, čudovito po-' ROJAKI. NAROČAJTE SS MA "GLAS NARODA' lini sami pravdo Rusi "hlopčat-Jceni; «o ouureč brez okusa. Na NAJVEČJI 8&0VSN8KI DNEVNIK V ZDR, DRŽAVAH. j / GLAS NARODA. 11. DEC. 1916. Spomini iz Bolgarije. Spisal Jo«. Repina telu imava voz, ki naju popelje >1110v.,.. Stanujeva namreč zunaj mesta v vili gospe Koscntha-love, a mama obiskuje sleherni dan kopeli, ker je bolehna." "Kdo je ta gospa Rosenthalo-va ?" "Vdova po nekem slikarja in rojakinja moje mame; baš ona naju je kmalu po vašem odhodu po-\ abila sem v Tatar-Uazardžik, kjer sva s.laj vre cel teden. Mama, ki ljubi samoto, se je sicer dolgo o-bot.ivljala. a jaz sein jo prepros:-lu. . . . In koliko prijetneje je toil, n.-tro v dolgočasnem Kazanliku! Toliko zabave, toliko različnih ljmiij. Zal, mama hoče ostati samo še štirinajst dni j. Ali se zc vračate i/ < "nri^raila?" 'Bil so nisem ondi, /.akaj ne potujem več sam. ampak v e-nižb: dveh gospodov. Spanj ola in Francoza. kar je mnogo predrugačilo prvotni moj načrt. Tako me je pri-vozil sinočiii vlak iz Madesere, neznatne vasice blizu Črnega morja kjer je nenadoma zbolel moj španski sopotnik —". "In prišel sedaj v Tatar-Bazar-j sobi: saj .)»' toliko različnih kujiir in 1 i^tov! Pardon — skoro j»em pozabila k.io pa je vaš junak iu pesnik dja-do Uija ?" Tam na postaji Aidot* čaka na vozne prilike, da pripelje naše konje do Plovdiva. odkoder jih jez-de privede semkaj. Najkasneje ima dospeti pojutemjim." Tako iu jednako sva se torej pogovarjala. ... Ona me je Izpraše-vala o mnogem in različnem, jaz pa sem ji h- raztresen dajal odgovore. zakaj v duhu sem se pečal / važnim naklepom, st* boril z veliko mislijo, kako odločiti na mah zadevo Petra in Izabele. dvigniti v Jiipu zastor na(| tajnostjo, ki me je mučila že dnove in dno ve. "Kar ve mati. t0 ve hči!" sem si slednji«'- zagotovil: smešno se mi ic zdeio odlašati, in neuzdržna sila »ni je tiščala iz grla besede. Nisem več pazil na poslednje vprašanje gospičino. ampak pričel brez uvoda, brez zveze s prejšnjim pome nkom, nekam hlastno poudarja- je: — " Francuz je vesel, srečen člo- vek, no. ubog trpin je moj tovariš Spanjol — Don Pedro Alejandro de Santillana, caballero gran Cruz de la Real." Nepremično sem gledal gospico in videl, kako je prebledela.... prebledela in oči pozorno uprla vame. -laz pa sem počasneje nadaljeval. dočim mi je srce hotelo počiti od strahu in pričakovanja: "Lastni brat Miguel mu jr j«' bila poprej [ in «la je svinčeuka obtičala v čre-j pinji. Potožil je mož zdravniku . svoje bolestne občute. Ranocclec \ i>a mu ni mogel odgovoriti, i Poleni j« prebil štiri leta brez j kake težave v glavi. eCz štiri le-j ta pa ga prijele v glavi strašne | bolečine. Napadale so ga sedaj to. i sedaj drugo uro. Bolečina se je j razširjala okoli desnega senca. K«> I so take bolečine z malimi preneh-. j ljaji trajale že čez šest tednov, je-ko razloči, kaj je na tem ali dru Ilu ic uloža skrbeti, da bi utegnile gein udu zdravega in kaj pokvar-1 prihajati slabosti od svinčene krojenega, kaka je pokvala in kaj jekatera je po njegovih miši oriti. da se ozdravi dotični od-jslih ve.lno v glavi, delek telesa. Po členih in sklepih! (Konec prihodnjič), mi dela moi aparat tako čisto po-1 "" J "" zornost živega telesa, da lahko 1 razločujem, kaj je v njih pravil-j27 mesecev vojske — italijanske nega in kaj boleha jočega ali po-; kvarjeuega. Pri osebah, katere ni-i z.uericner rost pise: voj s<» preveč zalite z maščobo, mi raz UNDCnwOOO 4 UH0CMW009. M. v. NAZNANILO. Teoupotoiu naznanjam vseiu članom društva sv. Janeza Krst-nika št. 10G J. S. K. J. v Davisu. W. Va., da se ^•rši 17. decembra prihodnja redna seja, ki je zaeno tudi glavna letna seja. Pri tej seji imajuo rešiti več važnih točk ter izvoliti nov odbor za bodoče leto. Dolžnost vsakega člana je, da se te seje udeleži in pomaga boljše vse urediti. Čini več nas bo, tem IZUME SE IŠČE. jo zastonj. Čitajte moj oglas v petkovi izdaji tega lista. A. M. Wilson, 309 Victor Building, Washington, D. C. OPOMIN. Podpisani opominjam vse ono v Kansas City, Kajis.. ki mi kaj dolgujejo, da poravnajo svoj dolg bolje bo vse rešeno v korist dru- najkasneje do novega leta. Kdor štva in Jednote. Upati je, da ne|te^ v-dolženem času. ga bo nikogar manjkalo dne 17. dec. objavil s polnim imenom v in s tem bo izključeno vsako nepotrebno oporekanje, katero kaj rado nastane od članov, ki niso prisotni pri seji. Frank CasermaJi. tajnik. (0-12—12) Rad bi izvedel za naslov svojega j brata, JOSIPA OCVIRK. Pred enim letom se je nahajal nekje v Martin. Fayette Co., Pa/Pro-j sim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Martin Oevirk, Range View, via Eagle Point. Sa.-ik.. Canada. (9-12—12; časopisu ter naznanil, kje je doma. Vinko Arko. 401 S. 11. St.. Newark. N. J. Rad bi 15vedel za naslov FRANKA KOŠIR. Pred nekako [Kti-mi leti sva bila skupaj v Rieh-woodu, W. Va., potem je odšel v Barbaerton, Ohio. Prv>situ cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi tiaz.ua-ni, ali naj se pa sjun javi. — Aji-tou Glužar. i'amp 1<>. Slatv Fork. AV. Va. (.1« 12—12) Brezplačen nasvel in pouk Veselilo bi me izvedeti za naslov mojili dveh prijateljev JOSIPA OKRET10, doma, iz Kostanje ) vice na Primorskem, ter za AN-1 TONA NOSAN mlajšega, do- BUREAU OF 1NDUS- ma iz Goričc vasi pri Ribnici na TMES AND IMMIGRATION" Dolenjskem. Prosim ju za pri- " državo New York vaTOJe Pri* lazu ost. da se mi javita. — Jo- »eljence ter jim pomaga, če .o bili "seph Špaeal. 1031 Garfield St.;!0®1^^ oropam ali če w a nji-Tolleston. (iarv. Ind. (9-12—12) skrbi. "Zuerieher Post" piše: 27 ni mesec potrjuje, da so otl entent-ja sii ju je in razkazuje Roentgeno- "ih armad v Volihiniji in Gali«-iji va svetloba vse notranje votline v Plt*ardiji in ob Mozi. kakor tudi ob Soči z najtežjimi izgubami pri-borjeni uspehi vsled dogodkov na in ude, potaknjene po temnili votlinah in kotih. Na životu živega človeka n«' vidim le srca, kakršno je, kadar deluje, temveč vidim tudi. kako se srce skrčuje in razte-guje, vidim, kak«» srce bije in živi — in kako ohranja telesno življenje. Moja Roentgenova svetloba mi dalje razkazuje ff'banie iet^r ?mri in doli. napenjanje in izpltamjA* vanje pljuč med dilianjeiu. \i.i su kako delujejo kakor kovaški meh. Roentgenovi žarki mi prodirajo eelo najtrdnejše kosti človeške črepiuje ter mi razsvetljujejo možgane tako natanko, da zagledam vsako tujo stvar, ki s«j je vrinila vanje, če le ta stvar ni v.h žarke prozorna." To so znameniti napredki, s katerimi se odlikuje današnja umetnost v primeri s prvotnim Roentgeno vim fotograf ovan jeni. A poslušajmo še, kaj je še naposled povedal Dumstrev* "Nova svetloba si pridobiva pri kar in fotograf fiempke. Ta dva {ranocelstvu imenitejšo ulogo ka-j učenjaka sta z Rftentgenovo sve j kor spoznavanju boleznij pol tlobo presvetila telo popolnoma notranjih votlinah in tesnih, s tr- ] dorastlega človeka s takim uspe-L]imi kostmi ograjenih ali pa zj. hom. da so zborovalci osupli ogle- mastjo zalitih kotih. Ob vsaki na- i111 ... T ... do vali na fluoreskujočem zaslonu j kJju,bi sc bo ranoei.]nik z Koent-! Z VS° s,l° udar,tl na ItH,I?0' natanko naslikane podobe njego^SVetlobo prepričal, ali ima Balkanu postali brez pomena. Maloštevilne turške in bolgarske z nemškimi četami podpirane divizije so ob spodnji Donavi izvedle doslej v u-m letu najvažnejše o-peracije. To se je moglo zgoditi, ker niso bili Bolgari v Maeedoniji dovolj z god no in ostro. Turki v Mezopotamiji in Siriji pa sploh nič zaposleni. Pasivno zadržanje v teli ozemljih je omogočita prevoz turških čet v Galicijo, dalje vporaba turških in bolgarskih bojnih sil v smeri, ki postane v liadaljnem poteku lahko nevarna za rusko južno krilo. 4Idea Nazionale' opominja, naj se pravočasno preskrbi, da >e ue bodo italijanske čete izčrpale. Že doslej je Italija takorekoč vse za vojno sposobne može v starosti od 19. do 40. leta postavila na bojišč«' in treba je misliti na varčevanje s človeškim materialom. To se zgo«.li lahk«> najboljše s tem, da se bogato preskrbi z menauietiim ma terijalom. Biti moramo tembolj previdni, ker se trdovratno vzdržuje vest, da nameravata Avstrija Nemčija po porazu Rtunuuije vili notranjih udov. In Kempke je kar hitro med s»-jo fotografoval oddelke telesa, ki so jih ogledovali na zaslonu ter podajal odhaja-jočim zvršene fotografski1 slike prozornega telesa. Prof. L. Zekndcru >e je posrečilo narediti namesto dosedanje Hit-torfove novo stekleno cev. ki dalje vstraja in zlajšuje v»a ««pravi-la prescvanja in fotografovanja. S Zelinderjevo cevjo izdelujejo doslej nazvestejše in najzaneslji vejše slike svetlikajočih se zaslonih in na fotografskih tablicah. Njegova nova ustrojitev fotografu je na širših ploščah osebe, ki Italijansko pretiravanje. Curih, Svi««a. 9. decemhbra. — Italijanski listi poročajo z boji opraviti s. zlomljeno kostj«j. ali z otisko. ali s prenapetimi živci t«*-i ga ali drugega uda. ali pa s pre-i teguejuimi kitami. Ranoeelec po- š/'a tako- kakor da bi bili Italijau, stavi bolehni ud med Roentgeno-! '^wjili več trdnjav prve vrstne iu vo svetlobo in med fluoresku jo«'i !da Sf* bore tako *-nialno/da se jim zaslon. In toliko da se dobro ozre!ni mogoče ustavljati. po sliki, ki nastane na zaslonu, pa! Poročajo tudi- kar J'- takoj spozna, s čim ima opraviti, j ^molčal, da so med 12-ur- r» . . - , -, ,nim avstrijskim protiobstreljeva- Kecimo. «la je zdravnik ravno S . 7. , . njem avstrijskega topništva, ki se je pričelo ob pol 7. zvečer. Italijani posebno na koti .">08 strašno trpeli. Med drugim sta ona nevarno ranjena neki brigadni neral in neki polkovnik. Težko so že uredil zlomljeno kost in obvezal roko ali nogo. pa si sam ni svest. ali mu je šlo vse po pravilih ali ne. Kaj mu je storiti? Se-ž«> po aparatu, ki mu daje Roent-genovo svetlobo, in po svetlikajo-. čem zaslonu. Kakor T,hro Roent-1*™!1 tudi pod sovražnim stoje dalje od aparata kaKOr do-!fffcIlovi žarki prešinejo obvezo b. "^?.^ ^okvicali m v Upatjem slej. zakaj Roentgenova svetloba | zadenejo na zaslon, takoj se poka-H"' 1 r\ ^ * Je ^>rot!,,apad lije s širokim tokom iz Zehnder- jže na zaslonu do malega natančna1 " "" ' "" """" Rad bi iz^edel za bratranca KA-R43LA MRHAR. doma iz Pri-' gorice pri Ribnici na Dolenjskem. Prod dva in pol leti sva bila »kupaj v šumi v Rioh-woodu, AV. Va.. in se daj se baje nahaja aie-kje v Pittsburgiiu, Pa. Ako 'kdo izmed rojakov ve za njegov na slov, naj mi blagovoli naznaniti, &ko pa to on sam bere, naj «e mi oglasi. — Joseph Droimič. 1154 E. 60. St.. Cleveland, Ohio. - (£-12—12) jeve cevi. Na ta način je mogoče fotografovati večje oddelke telesa ua jedui in isti tablici. Zehnder vendarle ne more fotografovati celega človeka na jedni plošči; treba je glavo posebej naslikati in potem šele sestaviti razkosane podobe v jedno sliko telesa. — Dr. Dumstrev iz Lipsije, ki se je sam mnogo pečal z iednakimi poskusi. je tudi govoril pri zboru o presevanju telesa. "Tudi jaz serf napravljal — tako jc govoril — slike z odličnim aparatom, ki ga mi je poslalo iz Berlina "električno društvo." Skoro popolnoma tako. kakor kaže našim oeeiu tukajšnja slika, mi odpira moj aparat pogled v notranje telo. S tako pripravo v rokah si izdelujem podobe "anatomske sestave" udov. Členov in kostij tako natanko, da vsak količkaj zvedeni zdravnik lah, ognjem v Lokvicah in v Opatjem otinapac zelo približal italijanskim pošto 1-1 - , jankam. ki so bile obstreljevane z >Uka narejene obveze! In z jednim i . * . . J, . „ . . ... granatami; tam se je razvil boj z *>ainiin mamim pogledom po slik. . . .. \' .. . Jt . . J, bajoneti. Avstrijska letala so letala iu spretno nad itali- na zaslonu se prepriča, ali je vse,, , . , .i- i * • -- tako nizko po godu ah ne. I11 to je najimenit- . ... . . . . nejše. da ranoeelec vidi. ali Postojankami. Ja so njih konca zlomljene kosti stikata aliUtrojne puške unieujoce uemkova- ne. kakor sta se držala drug drugega na zdravi nogi. Pa že meti ee-| Ijenjem obvezane noge mu je mo- le. predno so sploh Italijani znali .kaj da se godi. Pri napadu na Veliki hrib je navduševal napa^ dalce Gabriele d'Annunzio, Ca goce po sliki 11a zaslonu prepri-1 . . ... - i- - . i uorna ga jc zato povišal za stot- eati se. ali se celjenje vrsi reni in mljeimil«-eui. Ou >iui» ra^•IK»ka^ j»n-jeli izhiri> COLOIBIA oktobrskih i»i novembrskih pl«»š«\ T«- j«l. >.. {•oi^lnouii' nove in s<> šel«* kratek e;is v prodaji. St»-vii«» t»-li {■!«■■<<'• Nil«» odmerjeno in zato jH>vt-u» svojim stalniui «»ljeuial«-eiu, ihi jih takoj nuroče. k«T zel«« liitr<» xrrih* in s«- j«- l«ati. l«»š«". Denarne pošiljatve za ujet nike v Rusiji in Italiji. Lahko m pošlje dmr sorotel com, prijateljem fta mane—, ka *rl s« nahajajo v ajetnlitva v ftnsijl ali Italiji Potrebno Je, ka o:uoviiii. (I»r. It. H«av^-» E -77t» (Lhjih H«-isman» i Sladko i»* \ iu«-»*. Ne Ihmii « se možlla. Vidim draira < moja. E U758 (Hmi^arian Rhai»sodie t Song of the Pli-zta < Maiden I.>C. 75r 7 Sr. 75r. K K 1 l'a-t.ir-ka. Mnzurku. • Mašk.ra I Vika 1 I ►< ini/.a.Iski 1 Maržo! I11 a I »'•••k E 6U6*J (Mastne pripoved k« 1 (Mastne pripovedk«- -I jej«« svoja ln«*i«'-na u /«1 Zato prosim svoje odj*'Oinlee. «la mi jh dii jih zaniorete dohiti pr«-. Mi imuToo z»-lo veliko izt-To COLCMBIA >rr«>j« \ •-! ?l.'« '««i «1 prodajamo stroje na upanj«- in m«--*i"ua or j iu pni v dra^r»*volj»- vam f«»j.io]K»lno ozdravljenje eelo j>ri zanemarjenih slučajih, celo zdravljenje stane $-3.00 s poštnino vred. CROWN PHARMACY OF CLEVELAND nieije. 2m 2812 EAST 79th ST.f NAROČILO. Tem potom liaroeam ..... GOUT MEDICINE in priložim >\ line ........................ Naslox*....................... CLEVELAND, OHIO. steklenie KEMO SPOON .. in .... centov. CIA8 NARODA. 11. DEC. 1916. Slov oodp. društvo DRŽAVE tEVERNE FOREST CITY, PA. IS. JaMerje IMS v 6UT10 DKiDNUII JObr PVl'UUm Box H WIUmK. hi KAROL BAIiAB, Bos M7, Porwt GUj, r«« : lAXUIS TAUOHAB, Bok t: JOHN TBLBAN. Box 707. foratt City, Pi nlfc: JOHN Q8QLIN, Box 482, Tomt CMy, Pa. MARTEN MUHIČ, BOK 637. IoimI Otty, V) JOMP SAULB. 1004 Mortti ma IONAO POD VAS NIK, «325 Station 8L E E, : JOHN TORN1ČL Bok <22. IW OMy. Pa. : IBANK PAVDOV&0, Box 70S, mi T—lor Avft, POBOTNI MAJCTUM OBUOiN, Box T2, _ ___ MARTIN 6TCFANČ1/5. Box 7* Franklin, : iraABL elopOKX US Darm At«, IV.D.L L Detroit, ~ t a AMTON BOOBYAM, B. F. D. Re. I Box 11%, »Bik: ANTON DKM&AR, Box 188, Rroaghton, Pm. ▼Blk: PA VRL ORRRGAR, Box 402, Witt, ID. mJ m ia8njaj> t fjrtjx Iru IiDi Mn^ui izionrs k postaji štev. 81 v Midway. Pa. Frank Petelin 16. aug. 1676: k postaji štev. 86 v White Valley, Pa. Touv Peršiu 2. maja 1892; k postaji štev. 94 v Clinton, Pa. Ferdinand TTresk 30. maja 1895; k postaji štev- 17 v Broughton, Pa. .losefa Žibert 30. dec. 1881; k postaji štev. 53 v Pittsburgh. Pa. Josefina Kolar 21. mar. 1882; k postaji štev. 82 v Farrell. Pa. Frances Valentinčie 7. apr. 1881. PRESTOPILI ČLANI : od štev. 79 k štev. 44 Frank Šum 3*34: od 3 k 63 Valentin Arh 6487; Štefan Kovačie 9427; od 16 k 81 Pavel Nabergoj 6966: od 93 k 81 Franc Brenee S909; od 76 k 65 Ivan Vrbaiičic 9050; Ana Urbanu iČ 1202; od 2 k 7 Frank Blenka." 9202. Anton Blenkač 944S; M59 k 92 John Gros* 1645: <*l 44 k 92 John Mohoric 311; od 37 k 92 Rudolf Prosene 4443: o4 k 67 Frank Klanšek 8251; od 16 k 17 Ivan Udovič 7291: od 6 k 8 Alojz Matirič 2936. otl 15 k 74 Frane Doliušek 399. od 15 k 39 Frane Volko 1867: od 53 k 39 Anton Zidanšek 3172; od 69 k 56 Mihael Černelič 7733; od 20 k 56 Anton Seslar 7922; od 3 k 93 Peter Rupuik 8891. Marko Rupnik 7129; od 17 k 54 Matija Permišek 6297. Uršula Permišek 615; od 82 ^ 28 Frank Tegelj 7144: od 86 k 6 John Lenarčič 8702; od 3 k 6 Franc Turk *373; od 72 k 10 Josefina Rugelj 1244: od 53 k 71 Frank Natingal 8224; od 14 k 69 Josef Skok 5662, Josef Obreza 8921, Ivan Zadnik 8920. Anton Vatovec 8922; od 17 k 48 Ivan Eržen 8191. MSSEČN0 POROČILO O DOHODKIH IN IZDATKIH ZA BOLNI SKO PODPORO ZA NOVEMBER 1916. Dohodki: Izdatki: Dohodki: Izdatki: 1. 82.20 45.00 50. 24.00 o 30.60 99.00 51. 540 3. 85.20 1S3.00 52. 3.60 4. 21.00 8.00 53. 64.80 SI.00 5. 9.60 54. 18.00 30.50 6. 51.00 46.50 55. 45.00 51.00 7. 43.90 30.00 56. 10.80 8- 58.80 137.00 57- 15.00 25.00 19.S0 58. 36.60 140.00 30. 27.00 54.00 59. 13.20 18.00 11. 40.20 60. 17.40 13. 39.60 47.50 63. 8.40 U. 13.80 25.00 64. 18.60 53-00 15. 16 20 23.00 65. 49.20 14.00 16. 56.40 84.00 66. 9.60 38.00 17. 121.80 262.00 67. 27.20 38.00 18. 17.40 11.00 68. 64.80 148.00 19. 4260 62.00 69- 33.00 39.00 20. 30.00 44.00 70. 18.60 33.00 21. 47.40 6.00 71. 45.60 52.00 •M 21.60 26.00 72. 19.80 22.50 23. 30.90 49.50 74. 5.40 24. 10 80 75. 5.40 25. 21.00 70.00 76. 38-00 31.00 26. 108.60 160.50 11. 23.40 62.00 27. 35.40 126.00 78. 21.60 43.00 28. 28.20 83.00 79. 21.60 25.00 29. 53-40 :n.oo si. 20.40 30. 61.20 203.00 ^2. 15.00 77-00 31. 52.80 60.00 s: J. 9.60 12.00 32. 39.60 8.40 15.00 33. 81.60 174.00 85. 10.80 34. 13.20 600 86. 31.20 43.00 35. 36.60 60.00 87. 22-95 36. 6.60 1 14.00 iS8. 8.40 37. 34.80 27.00 *9. 10.80 32.50 39. 26.40 30.00 90. 17.40 30.00 40 7.20 :i9.00 91. 17.40 74.00 41. 61.20 119.00 92. 22.80 42. 18.00 64.00 93 15.00 17.00 43. 28.80 80.00 94. 12.00 44 76.80 137.50 95. 9.00 46. 20.40 1900 96. 9.60 47. 27.00 7.00 97. 7.80 33.00 48. 13.20 62.00 49. 17.40 16.00 2677.75 4068.00 Toraj, kakor j<„ iz gori izkazanega poročila razvidno, je zopet primanjkljaja za bolniški sklad $1.390.25. Nadalje opozarjam vse postajne tajnike in jih tudi prosim, da 7a mesec december dopošljejo poročila in assesment, kakor hitro je luogoee, tako da je mogoče knjig, zaključiti z zadnjim decembrom. Ce bi od katere postaje ne sprejet poročila in assesmenta do zadnjega tega meseca, se ne bode zamoglo ozirati in se bode pisalo za dolg za mesec december- Naznanjeni tudi. da ako bi bila poslana kaka bolniška nakaznica za izplačati podporo bolnikom, da se ne bode nakazala za mesec december, ako jih ne dobim pred zadnjim decembrom. Zatoraj opozarjam in kakor tudi prosim vse tajnike, da naj se požurijo s poročili kolikor je mogoče. Pozdravljam vse člane kakor tudi članice združenih društev sv. Barbare. Želim vesele božične praznike in srečno Novo Leto. da bi imeli boljši uspeh v društvenem ozira. Udaui Ivan Telban, glavni tajnik. POROČILO ZA MESEC NOVEMBER 1916. PRISTOPILI ČLANI: ~ k postaji štev 2 v Jeny Lind, Ark. Anton Kobal roj. 29. maja 1892; k postaji štev. 3 v Moon Run, Pa. Anton Seputis 14. mar. 1887; kpost&ji štev. 6 v Cleveland, Ohio Josef Trškan 9. mar. 1883; k postaji štev. 11 v Duryea, Pa. Frank Elm 17. jun. 1898; Mihael Birk 11. sept. 1893 ; k postaji štev. 17 v Broughton, Pa. Mike Zar 4. okt. 1892; Jožef Pi- Uk 2. mar. 1878, Anton Homer 13. jnL 1872 j . k postaji štev. 21 v Little Falls, N. T. Nikola Miiin 15. Ub. 1892; Anton Milin 13. jun. 1872; k postaji Itev. 39 v ClarkaviUe, Pa. John Jtaxec 10. jnL 1898; k poataji štev. 64 v Grayalandinf, Pa, Joeef Koma* 7. mar. 1996: k t»c»ta*i itev. TB5 v Joliet, tU John Saj* 1. nuja k postaji itev. 66 v PineriUe, Mum John Sbnser 10. okt. 188T; SUSPENDIRANI ČLANI ZOPET SPREJETI: pri postaji štev. 2 Anton Omerzu 1381: pri postaji štev. 3 Jernej Miklavčič 2776; Leopold Bostnik 6826; pri postaji štev. 6 Josef Spelie 7641, Math Kovačie 147, Albin Sa-vine S565, Frank Celiiur «205. Frank Zagorc 9365. Frank Ga-brenja 8936, Josef Kožar 6943, Frank Zaletel 8804, August Fink 6383, Ignac Zupančič 9315; pri postaji štev. 7 Ignac Bankše 213; pri postaji štev. 8 August Samec 3914; pri postaji štev- 17 Johu Brežic 4759, Štefan Liftak 7909. Mary Lif-tak 978; pri postaji štev. 19 John Zagorc 7085: pri postaji štev. 23 Viktorija Usman 890, Mike Ladija 3473, Frank Usman 4043: pri postaji štev. 27 Frank llofer 3202, Frederik Linasv 9019: pri postaji štev. 29 John Kalan 4827; pri postaji štev. 30 Peter Rabuze 9544; pri postaji štev. 31 Johu Benich 94S7, Frank Mauser 9394: pri postaji štev. 32 Josef Lesjak 1996; pri postaji štev. 33 Frane Perko 4834: pri postaji štev. 41 Andrej Lepe j 500, John Strah 9224, Mihael Ras- potnik 6408, Anton Raspotnik 7266;_ _ _ pri postaji štev. 44 John Maček 6997, Frank Volk 703, Izidor Barbar 3332, Frank Polšak 2635, Anton Orel 4597, Anton Košir 1630, Ana Polšak 300; pri postaji štev. 53 Georg Hečimvič 8739. Ana Zviršek 1206, Frank Zviršek 5176: pri postaji štev. 58 Frank Mihelieh 6330, Ferdinand Susnik 8595; pri postaji štev. 60 Anton Černič 1545: pri postaji štev. 70 Ivan Kralič 4649, Agata Podpeskar 1175; pri postaji štev. 71 Jury Kalispe 8289, Frank Bencina 8222, Tomaž Hace 7303, Josef Bekman 8092. Alojz Bencina 5558; pri postaji štev. 82 John Kovačie 9273, Jacob Trojar 9312; pri postaji štev. 88 Rozalija Gnezda 1192. SUSPENDIRANI ČLANI IN ČLANICE: pri postaji štev. 1 Anton Potočnik 7223, Alojz Vidovic 8669: pri postaji štev. 2 Frank Kozjak 7228, Peter Jenko 3465*; pri postaji štev. 3 Peter Možina 4660, Peter Markun 4370, Anton Oernigoj 1033, Frank Kral 9516, Alojz Boloh 4021, John Petroviči 9414; pri postaji štev. 4 Anton Koglič 6653, Peter Lapen 8442; pri postaji štev. 6 Josef Lunder 4004. John Zorinan 1518, Frank Česen 9343; pri postaji štev. 10 Frank Smerkol 5526: pri postaji štev. 14 Math Slane 7736, Joe Fitz 6902, Marija Fitz 948; pri postaji štev. 15 Anton Drenik 1465; pri postaji štev. 17 John Kaušek 3603, Tomaž Razpet 4614. Rudolf Černe 5232, Marija Černe 696; pri postaji štev. 21 Frank Mihive 3985, Anton Blatnik 5863: pri postaji štev. 23 Anton Smole 8981; pri postaji štev. 25 Josef Pugerčič 2028; pri postaji štev. 27 Franc Planko 7834, Ana Plauko 1008; pri postaji štev. 30 Valentin Kosmač 5595, Frank Se v še k 7479, Anton Gornik 7677; pri postaji štev. 31 John Hrovat 5670, Rudolf Bohar 5701; pri postaji štev. 33 Alojz Mohorčič 9121, Franc Razingar 6214; Andrej Slokar 5693: pri postaji štev- 35 Pavel Sobodin 6622, Marija Sobodiu 770; pri postaji štev. 41 Max Ostrelič 8158; pri postaji štev. 42 Jacob Podbevšek 8386: pri posla j i štev. 44 Anton Lesjak 9003, Josef Osenk 929, Frank Maus 1158, Louis Skerbinšek 2864, Martin Cafuta 4553, Rudolf Blažic 2712, John Smuk 2077, Iguac Volk 5860. Frank Satov-šek 4119; pri postaji štev. 46 Mary Sirk 730; pri postaji štev. 49 Frank Maček 3681; pri postaji štev. 50 John Fegič 7690; pri postaji štev. 55 Aloj^ Jakobe 8550, Martin Germek 8728: pri postaji štev. 57 Louis Mežič 8176, Mihael Ričkovič 9226; pri postaji štev. 58 Blaž Seme 6437; pri postaji štev. 60 Martin Molnar 3774. Josef Novak 6547. John Fi- lieijan 6287; pri postaji štev. 67 Martin Solar 5154; pri postaji štev. 69 Roman Cemič 6405, Frank Galantini 8202; pri postaji štev. 77 Joe Pavkovič 9048; pri postaji štev. 81 John Ivanac 8440: pri postaji štev. 82 Frank Umek 9311; pri postaji štev. 84 Anton Dular 9063; pri postaji štev- 90 Alojz Flegcrič 3449; pri postaji štev. 92 Frank Slobir 9100, Martin Knez 4162. ODSTOPILI ČLANI: pri postaji štev. 11 Andrej Peternel 9302, John Peternel 9175; pri postaji štev. 18 Bartol Peišek 5655; pri postaji štev. 21 Mihael Kramar 6133; pri postaji He v. 24 Mihael Mlinaric 9351, Joc Capa t 9220; pri postaji štev. 27 John Hoja 8597; pri postaji Štev. 90 Frank Jenko 8405; pri postaji štev. 92 Anton Petrnik 8752. ČRTANI ČLANI IN ČLANICE: pri postaji štev. 1 Josef Grubar 6139; pri postaji itev. 3 Josef Juričič 8575; pri ptetaji itev. 14 Martin Strieel 7853; pri postaji itev. 17 ferezija Guštinčie 933; pri postaji itev. 30 Alitoa Zavrinik 6594, Jnlija Pdfačnik 1074, John Bnpnik 9017; Anton Vogel 9009, Joaef Laboda 8902: it^r. 31 KlkoU Banič *J20; _ pottnjiKp. SUefe »ttrte 637»; pri postaji itev. 44 Stefan 1-mflr 8806 j pci postaji štev. 53 Alojz IVbaučič 9417, Josef Ausee 7109; pri postaji štev. 65 Josef Kambič 5528; pri postaji štev. 81 Frank Nagode 9206. f ' UMRLI III. RAZREDA OTROČJI ODDEL0K: 1471 Louis Cukole, član postaje štev. 29 Rock Springs. AVvo. 2346 Tony Cukole. Član postaje štev. 29 Rock Springs. Wyo. 3??? 'I"1.i-'a Se,ak- «la»«ea postaje štev. 33 Cleveland. Ohio 2577 Viliam Strniša, član postaje štev. 53 Pittsburgh, Pa. Z bratskim pozdravom } JOHN TELBAN, gl. tajlik $75.00 75.00; 75.00 | 75 00 ! kr Sr-voja- Zaplenjeno žganje. Poj.ob.o'na vse žganje v zasedenem področju (čitaj biji) se zapleni za potrebe ake uprave. Kdor Umu nasprotuje, bo kaznovan z globo do 2000 kron. (Beogradske Novine z rihodnja seja dne 17. decembra. Ker je to glavna letna seja, pri kateri imamo rešiti več važnih točk in volitev odbora za bodoče leto, je želeti, da se vsi člani brez izjeme vdeleže ter pomagajo izbrati uradnike, katerim bo res pri srcu napredek društva in Jednote. Kdor se seje ne vdeleži brez tehtnega vzroka, se bo-njim postopalo natanko na pod-iagi pravil. Z bratskim, pozdravom Marko Majerle. tajnik. SVARILO. Varujte JOHNA GERDEN, podomače Carjev iz Petrušne vasi. Št. Vid pri Zatični. Pred kratkim je prišel v New Coanerstown. Ohio. Pri meni je bil na staau hi vzel enemu boardtarju $20, drugemu pa žepno uro. Star je 17 let, je velike postave, jeca in se prav rad »meja. Če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, za kar mu bom zelo hvaležen. Frank KasteLic, Box 637, Now Coniei-stown, Oliio. OGLAS. Cenjenim prijateljem, znancem in ostalim rojalkom v GREATER NEW YORKU naznanjam, da sem otvoril na 193 Knickerbocker Ave., vogal Jefferson St. v Broakhnu (prej Leo Štrukelj) GOSTILNO pod imenom BALKAN CAPt AND RESTAURANT, kjer točim vetjmo aveže Hupfel pivo, izvrstno domače vino, kakor tudi razne importirano pijače, katere je v sedanjem času sploh mogoče dobiti Da se tudi za lačne pri meni vsestransko poskrbi, se je že marsikdo prepričal V moji preteej obširni dvorani je vsako soboto in nedeljo zvečer godba in neprisiljena domača zabava. Cene so zelo zmerne; za pi-istooet domačega vina in sveža jedfla jam-Sim. VSAKO SOBOTO POPOLDNE BREZPLAČEN VROČ FRI-GRIEK. ObiSeite me in praprieaH se boste, da boste -pri uteni ravno tsfco dobro — ie ne boljše — po-stremeni Jcot kje dnsgje. S »poitd*ranjeitt VINKO 2JSVN1K, 190 Knicketboetosr Avsime, Cor. Jettstson St., miatsM (9-12—12) DELO! DELO!! DSLO!!! Rabim delavce za delo v gozdu. Plača od kosa za eedrove tajšt hi hemlofcovf* ge. smrekove in liojtn-e itd. Rabim pa tudi delavce za razna dela v gozdu in plačam! na mesec od $10.00 do .>'45.00. sta-1 novanje in hrano pi-osto. Za vsaj imdaljna pojasnila pišite na: John Knaus, Camp 7. Newberry. Mich.; (2—12 4x v 2 d; I ta da bi izvedela za naslov MAH-TIXA. doma ti Ločne pri Novem mestu na Dolenjskem. Pred ct;ni letom se je iin-hajal v lirowutieldu. Fayetti t o.. Pa. pj-osim cenjene rojaki-, če kdo ve za njegov- naslov, d.i £ra mi javi, ali naj pa sam oglasi ž.-iii nje_r*>Uat*e, oaj ae poiiljajo oa flavnega tajuifc* Jrviuvt* -v IV« pa oa p red tednika porotnega odbora V« osebna ali aenradna pisma od rtraal llaaov •« aa sural* Orutr»e«o glasil* j *» A » I AftODi Ali vam še ni zdaj znano? H In 1 .t ali r . \ . . V2 ) ■=! XN X H V - • r '. - . 7J Pravi fii i Turk- v ..u . . ("*ivta miV-ua ^flivuvka ualuu Mi r.lH Hn.,. ■■/ kjer dobite r.ajboljo m najceneje. Tako ai-'->to jc vimo etio v f.-'«< iln man ^ iKjrood \ {>;tt->lMir-_:J. 1 P:i ■ ; f 1 T," XjjfiMji K1 mine« al! bm^vet >_••-• ...... .. .v < • i« $:. 'ji /-•h ■ .M .--> « iiaU.H...... ............d,. $r, i^O y . ;,. , s".'Xi .t i i r«l»-fv liiiin. vr. \in<> ..JI ■ «• ali K' . ^'a'iki ti»kaj"<*. ................ fJ.rnj $4 >iO 1'iiii temin rum trn 1««u .................... prava l>or«.\ ;.'-ka trn: ."mi. J-.iki f4.i«i ii. $."■«•» f- • v» ' Vijaku ž.L'iinjr>. galun......................m in Mi*' !11 m ar.'><"■ i' 'i od a-li v«-i- m. .i New Yorkom in Ch'.fa- Pošljite denar v pripor •■'.•nem |.:>uio ali «'kspr»'>niin iJi.nev Urderom Prihranili boste, ako kupite pn nas, ker rni nimajno tigentov, Nan; lahko p i š > r^ v slovr-nskera jeziku. BREMAN & OSGOOD fl 12 Fuilerton St. PITTSBUR PITTSBURGH, PA. II « , - JOSIP P. P A A L, slovanski- lipra^ntelj. -V - v NA^A' TKGOVlŠA -TRr UŠ TAN'OVLJEXA LETA 1893. copyright underwood a underwood, n„ y." ŽENA SLAVNEGA IZNAJDITELJA EDISONA. Pozor čitatelji! Nova slovenske knjige! Naročite še danes! V smrtni senci. Baltiška povest. Spis.il Bogdan Vened. j L'boziea. ti zelena šuiniea pml Vok-gradoni, ti si v tem času naj-' več trpela! Kako si bibi prej le- pa: gostokošatili polnih lic si : v svoji svet ] ozelei 1 kast i obleki stal nadiknez bodrižki, tako vsaj stala ?redi polja kot neoskiauije-so trdili nekateri bližnji njegovi na inlada nevestiea. Na, sedaj si prijatelji, ki so imeli priliko gle- pa ob "vso lepoto! Ni še priila j dati za kulise njegove politike: brivka jesen, pa si že vsa oskube-! zato je ipo < i otšalkovem umoiiijua in opnstošena. A j. prišli so iz j tako dolgo odlašal s slovesno vane-i mesta in okolice neusmiljeni liud-jstitvijo knežnje Tiljeniee za nad-j je. pa ko podrli ali vsaj oskubli * _ _ ! kneginjo bodrlško; ^.ato je peljal■ tvoje visokovsp«-le košai«- mlade (Nadaljevanje;. jlJodriče nail Hamburg in Slezxik, jelke, divne devičke. zelene smre- Kukor «»b solnčutmi diK-vn /.la-!<]H bi se proslavil in se prikupilieice. in ponosne topole in orjaške t.»luske r;!>it*e v ribniku, tako se narodu z junaškimi vini. Že je na- bra-ste in vitke bore in belopolti i;;rejo n •■•r.j ^stje v Vratkovi( mera\~al proglasiti sebe tea. nad-lbreze. In mladci in mladenke sc gostilni. Kes. k«kor ribice drugsi kneza. Ciljenieo pa odpraviti z le- vzeli tvoje lepoličje in so iztvojil za »Imgo pomole glavico iznad p0 doto 111 jo a mu je morilce- umorno pletli vence. Vso osknbe bregu moža. ki jim me.;«* vado, in Va roka prekrižala račun... Ko- no, napol nago so te pus-iii stat: ga naj torej volijo liodriči za svo- ta ju na polju v zasnncli in rog an j t jeg* poglavarja 1 hudomušnih kjokarjvv — pa sc •Kruta!" je šepetaj svečenik odšli s plenom v mesto. Slavomir vsakemu starejšimi, ki Vendar, ti uoožica štimiea, ultra je srečal v Ljubeku. "Kruta kar preveč ne žaluj: svojo dik« izvolite! On sicer ni Bodrič, pa je in -lepoticje si dala v plemenit*, vendar v nekakšnem duhovnem;svrlio. Glej. tvoja drevesa, so za sorodstvu z liodiči, siij je bil že- sadili po mestu in v<-nce iz tvoje niu knežnje Viljeniee. On je tudi ga lepotičja so razobesili ipo tel velik junak m takega sedaj krva- drevesih-^lavolokili in prepregl vo potrebujemo!" z njimi vse ulice — na čast nove In Slavomir je kmalu vse voli.1- uiu nadknezu Krutu, ki bo v Ve pridobil za svojo za.-[legradu slovesno vstoličen... Iz misel. In ko so se ti velmo-žje, pre-; nad velikanskih, visoko v sinj< eej po j>0grebu knežnje Viljeniee u^bo 'kii>cviii slavolokov so bile — kakor je veleval star običaj— pred tem sla vijem videti velegraj zbrali k volitvi novega nadkucza ske hiše kakor kletko-hišiee, na pri ljuboškem velikem županu, .so p n^vi jene pozimi pod drevesi ^ se kmalu « nuglasno izrekli za ru- gozdu, da. vsprejmejo pod streh« jamkt-ga knezoviča Kruta. In ko lačne, prezebajoče ptičke. I11 pc šel gledat. Oko se kar ne more na-i V zalogi imamo: pasti ob njih lepoti. Najlepša iz- Slovenske nOVele ill pO-nied vseh je pa Kmtovju Saj je; vesti 30c. ona lepa v sredi z mogočno zasta-jp ^ Lambersar 35c. slovesno. In res so takoj )/ač< h de- vo aitrdno krutova? 0 , , tt ? fl(). lati velike priprave. ' 'Da, in se tudi imenuje 'Krut. mctiock hoimes. lini * ■ i" 'i"" "■• xt ..ni ..r 1.„„v._ 1 rujaiiSki knezovič'. se odliku j v rakvl kraj domde 15c. pa tudi odšel iz Ljnbcka. priprav-Ijat se in delat pripmve zi\ sloves-no vstoličenje novega nadkneza. (Vmestiti so ira sklenili krtr se da se kar trgajoča mrviee. trnka |>«i, na katerega je natakiijeua vada, ie uobe-iia ne. pogleda: tako se prikazujejo gkozi gostilniška \n*a-ta vedno novi gostje in iščejo miz. ob katerih bi «e cnknipčali z dale koda vnim Vratkovim jeknn in pivom. In «triček Vrat«\k jim s svojo družino ki]M>. ljutx znjivo streže. Smehlja se zadovoljno kot majnikov cvet iu obrača na vse strani svoj obraz, kateremu se vitli. da mu hoče na vsak način dati' eo-velmoiže podobo in >ijaj solnea nebeškega. Želi pač vitem [>ostreči — prav kot dobro t v orno solnce. ki hoče s svojimi žarki vse osrečiti. Nocoj ji i Vrati'k nič zaspan. Kaj še! Sta-\ »t grt-m, da bi nikdar ne pustil, da bi napočil dan, ko bi imel' kljui In t do jutrai.j" zarje! J je najstarejši starešina, VoLoanl dobnih potrebnih ptic, popotnil. kuj je vz;« k, da im&s U'.m-.-j Koztoka. stopil 11a pomol župa- ljudi, je bilo na predvečer sla\ - IL I češčeno, ker pravzaprav pri vo- ko se je zmračilo, so bile že ru Ne bode nam vladal Budivoj.j litvi deželnega kneza nižji svo- obeh konceh prostorne Vratkov< aiupak Krut, sin Grhiov. Kaj nam hodniki, kmetje kakoa* meščani, gostilne zasedene vse mize. Za lwv.li- er pomagalo, eili in sklenili bo driški starejšine in v elm ožje po pogrebu Gotšaikove hčere knež-nj»» Viljeniee. Že ko so. zarmavši Vilj««uČLno tragično sanrt, hiteli raša!ije. koga bi izbrali za svojega novega nad kneza. Pravico d<» nadkueaje-ga stolca je im«'l seveda v j»rvi vi-sti Gotšalkov najstarejši sin Budivoj. Na njega je prešlo j>o smrti knežnje Viljeniee. ki je bila najstarejši otrok GotšaLkov, dedno na*led»»tvo. Ali kdo bode njega volil ? On je očetovega duha in siva. Ne, njega ne izbero: on bi »e kruto maščeval nad očetovimi luorilei-zanotuiki mi držal še bodj svobodnikov. starejšin iu velmož — je narod navdušeno zak.lieal: 'Živel Krut!" Starejšine in velmožje so izbrali iz svoje sri>de odposlanstvo. na vozeh ]»rispeli gledat izredne slavnost, pa se ustavili Skar "Pr Vratu", ker so vedeli, da se bodt v mestu samem to noč težko do bilo prenočišče. Bili so iz raznih ki naj bi hitro poiskalo Kruta in krajev, vsaj j*> različnih narečjih mu naznanilo izvolitev. Ocfcposla- in nošah sodeč. Meščanov je bile na dvjuiajstorica je našla mjau- ia večer pri Vratku malo: sa-m< - ki- ga knezoviča mi grobišču tam na desnem koneu je sedele Viljeniee. Kjrut se je iz- knežnjt prva branil |K>nudeno mu pri mizi v desnem kotu nekaj ča no končno vsprejel|stitljivili možakov. velemožnih Na j mojstrov, ik so po vročini iu te doejtojanstvo. nad jJ j 110 vprašanje starejšin, kdaj in kje hoče biti slovesno vstoličen. je pa odgovoril, da jim bode povedal to drugi dan. In po dolgem posvetovanju s svečenikom Slavoiuirom jo drugi dan o-znanil. naj bode slovesna vmesti- žavi dneva malokaj vsaik vecei prihajali sem na oddih. Nocoj ni so do^ti govorili: pili so in poslu šali. gledajoč na pivce sosedngih miz ča-st it 1 j i vo-ponosno. s tistim medeno-sladkim smehljajem, s katerim gleda na soseda človek, ki si je v svesti. da je pač nekaj več lev v začetku kimavca meseca, in siee kusa celo z angle- ik« škim." narja ioc. "Zato pa Rujaneev še nikoli ni Kako so vjeli Jacka raz nihče premagal in usužnjil." paraČa 15c. lies je to. sami so naložili že Skrivnost mlade vdove 15c. mnogim rodovom jarem, njim pa pjemič X5c ie nihče."* "Sreča za nas Bodriče, da do- SLOVENIC PUBLISHING bimo ravno rujanskega iknezoviča CO., «1 nadkneza. Z mogočnim pleme-; g2 Cortlandt St. uom bodemo sedaj tesno spojeni.' "I11 velikega junaka dobimo za New York, N. Y. vladarja. Kljub mladosti se je žej " proslavil s toliko jumišnimi čini, ia ga opevajo premnoge ranskt jesmi." "I11 kako je bogat! Prav po na-, i-odui prislovici s.. Oe udari cb tla, :azveiii od zlata-." "Nova doba napoči z njim za ias. doba raze vita in moči slovt-n-•ke. Krut bode strah Nemeu in Jancu." "Dali to višnji bogovi! Trčimo, to svrlio!" I11 gostje, ik so sedeli pri dolgi mizi sredi sobe in tako -govorili, >0 se vzdignili in trčili. (Dalje prihodnjič). _^VWY//i V rV/rVV Y.-V\\VrYa Vi\VZ/vV/rVViTyWiVAYlrVAV/AYiA^VMVlWAWrV^ ^ Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav, Velikost je 21 pri 28 palciH. CENA 15 CENTOV. Zadaj je natančen popis koliko obsega kaka država, kol:.ko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij L t. d. V zalogi imamo tudi STENSKO MAPO CELE EVBOPE $1.60 VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, SENA $1.50. * ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemljevidov/ . CENA SAMO 25 CENTOV. | Naročila in denar pc^ijite na: Slovenic Publishing Company | 82 Cortlandt St^ New York, N. T. ? > HWMWAAAAMAAMtr II' lirika pa t^idi ne morejo volitiproti Saksoncem —, pustil večino cu je mladoleten in poleg tegu. svojega brodovja v Ijube&kem so njegovo mater Sirito tako sra-1 pristanu, da bi bilo vsak čas pri-luotno zapodili na Dansko! Koga pravijeno za odboj morebitnega naj toraj izbero? Ko bi bil Plu-,danskega napada, pa je odplul zon tiv, kar njega bi dvignili na domov na Rujaoo izprosit si — xhsdJene^ji «tol«c: «aj bi hnel kot kakor je dejal — Sv etovitovega •oprog Ootšalkove fit«tre pravico in očetovega blagoslova. Bodriški ii o njega, in oa bj^udi rad po- atarejšme iu poiknJia«fti narod je U .a ',m ... se kajpada izvečine sukali okoli »lavnosti, ki se je imela vršiti drugi dau. in zlasti okoli slavijenca Kruta, ki je bil ie popoldne pri plul v pristanišče. "Krasne so rujanske ladje' Pred mrakom sem jih iel nalii. gledat na grič." - "Zares kraste. Tudi ja^ wm jUJ Plesen'i na prekajenem svinjskem mesu. Osnaži pred vsem s ačetjo du lobiega plensjivo meso. otari poem dotična mesta s sobio kašo. :o dobiš, ako deneš v nekoliko .*ode toliko soli, da postane teko-ina kot trosta kaša. Trdi se, da se v tej deželi ne more dobiti sadno žganje enako onemu, ki se ga dobi doma pri imetu; sadje nima enakega oku-ia; ljudje ne znajo kuhati itd. Le resnice pa nobeden ne pove, da ako imenovano sadno žganje v Ameriki še sadja nikdar ni videlo. Kako so gornje trditve neres-aične se bodete najlažje prepriča- j i ako naročite zdaj sadjevec, do-j kler se ga še dobi. Prepričali se! bodete, da se kuha v tej deželi vsaj tako fini sadjevec, kot si ga kdaj pokusil doma. Državni dav-5ni urad je vsakemu na razpolago, ia izve, da je spodaj oglašeno bla-; go iz čistega sadja. JabolČnik, Tropinjevec, Persi-: mon, vse vrste po $3.50 galona. Pravi sadjevec se priporoča kot, zdra\*iIo v mnogih boleznih. Ako pijete vino, potem povem,! da se v Missouri dobi dobra naravna vina. kot nikjer boljša. Mnogo rojakov je, ki so stalni naročniki zadnjih 6 let. CENE VINT* SO SLEDEČE: galona: Claret sli Coorord oba rdeča____95c. j Elvira, nueoo........... ......file. Ive«, fans .................. 70e. Wealing, bala .................. 75c.j Sod 50 galon damo zastonj, ma-j njši aod je treba plačati. Vsa naroČila pofljite na: FRANK GRAM, NayloTj Mo. /ii VPOSTEVAJTE. Ako za naslov svojih sorodnikov, prijateljev, znan- cev. itd. Ako Ako AkO želite dobiti delavce ali delo za sebe AkO želite objaviti društvene naznanila želite prodati posestvo, hišo, trgovino itd. želite objaviti krst, ženitev. žalostinko it«i RABITE VSELEJ najstarejši slovenski list "GLAS NARODA" "Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinienih državah, kakor tudi v Canadi itd. "Glas Naroda" je najprilj ubije ne jši in naiboli razširjeni slovenski list na svetu. "Glas Naroda" je razposlan na leto v štiri in pol miljoue (1,500.-000) iztisili in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje. Cene oglasom so sledeče: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane.. . .$1.03 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd. stane......................................$1.00 Enkratno iskanje delavcev stane...............$1.00 Enkratno iskanje dela stane.....................$0.30 Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke ali kaj enakega stane.............................$1.00 Enkratno društveno naznanilo stane.............$0.50 Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Z naročilom je potrebno poslati vsaj tudi denar. Naslovite na: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, Hew x c .k, N. Y. Opomba: Rojaki, vpoštevaite naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeiio pa svetujemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj ni Posebno velike važnosti je za vsakeea uri naročilih po pošti. GLAS NARODA, 11. DEC. 1916. Nasmeh. .i 7 France Bevk. izrazita. Prijel se je z roko za eelo, da bi odgnal neprijetnost, ki mu je kradoma silila v zavest. — Iskal jc vzroka. Vzrok mora biti! Ali manjka tiste steklene omarice? Ne, to ni mogoče! V saloučku so bili fotelji, mehki fotelji----Ne. to ni tisto! Pri- Neznoseu je bil ta njegov prijatelj. Držal ga je za suknjo, tiščal je vanj z obrazom iu besedo, hotel pa je prepričati do cela, da je .-....„,. , , neumno hoditi ob,tej uri domov Komaj bi zinil, ze bi povedal tla to delajo kokersi.... iu še mno- Kje je tat? Misli, misli! Včasih sejjatelj Perko se je nagnil k sopro-je s hudomušnostjo spominjal na gi iu ji -pošepuil na uho----Pri- vse.... Njegovo življenje se je dalo povedati ob kratkem, s par beseda- vse____Kaj ga briga življenje, iu naj bi bilo še tako dolgo! Ali je življenje krivo teh mrtvih sten? Njegov oče je bil trgovec, trezen človek, ki niso ugajale lahkomiselne navade njegovega sina. "Ti nisi za trgovca!" mu je dejal. Zato je postal uradnik. Tu ni treba misli, ne varčnosti, umpak neke količine znanja in vaje. Karkoli "Kaj jaz vem, zakaj iu kaj me j ^P™^; * Podpisano, ni njegovo čaka doma? Vseeno! Zakaj bi cn- ^ 1,1 UIV Zab,JC krat na uepravil izjeme? Kaj vem j karkoli. zakaj se mi je zahotelo domov?;. ^elo prijetno, ne- Mislrui. da me nekaj čaka doma, | ^V™0 Prijetno. Lravnal .s. je nekaj lepega — kaj vem, kaj..' go drugih reči mu je govoril. — Priletni uradnik Šimen se ta večer ni dal prepričati, bil je celo nestrpen, cepetal je iu hrepeneče čuvstvo ga je vleklo strani. "Ne, ne! Nocoj ne! Grem domov !'' "Zakaj nocoj domov? Kaj te čaka doma? Kra je zgodnja---- j "Neumnosti !" "Adijo!" ! "No, no!...." Prijatelj je gl^ial za njim. šinmu se je opotekala noga skozi ulice, vesel je zavihtel palico. l*a ko je stopil v temno vežo, je obstal. Zgrozil se je nad temo, ko ni mogel v hipu najti stopnic. Bu lil je in ni videl ničesar, zdelo se mu je le, da s«' višnjevkaste iskri-ee vzigajo v temi. Tipal jc s koraki po stopnicah. otipal je zid. vrata---- Bega je z roko j«' iskal luknjice za ključ, ki je zahreačal. V sobi je bila tema, le skozi ok na je medlo sijalo. Kje je pozabil vžigalice? < lovek jo v prijetni družbi in pozabi vse, pusti vse. Na nočni omarici je skoraj prevrgel steklenico, preden je dobil vžigalice in prižgal luč. Potem se je svetloba razlila po stenah in Jc čudno zasijala. Razgleda! se je po sobi — njegove oči so obstale in obstrmele. Česa manjka? Zdi se, da nečesa manjka, nečesa velikega, nenado-mestljvega. Kdo je bil tu? Prikradel se je. odprl z vetrihoui vrata in pobral vse, vse, vse, vse. ... !Sa-nio posteljo z omarico je pustil in omaro za obleko, mizo. dva stola, umivalnik in stenski koledar ter eno pokrajinsko .sliko, ki predstavlja jezero v alpah. Samb to .je pustil, golo beračijo, česar se sam boji vsak večer, drugo je pobral vse drugo .i*1 odnesel. Grozno je biti okraden ! Strašno je, priti domov in ue dobiti drugega nego štiri ogle. mrtve stene! Simriov pogled se je plazil po stenah in ni našel razen trepetajočih senc ničesar. In vendar je moralo biti nekaj, saj je zatrdno pričakoval nečesa. Kako naj bi ga varalo srev ? Nekaj, ki se k bolj iu bolj „nhn v rekla nikdar, da ga ljubi. Samo j uesisnost.... Šimen se je ustavil, gledala ga ie v oči m se smejala , Nasmeh; Nasmeh je tisto! Tisti samo smejala . Darovala mu Je | po}ielini nasmeh _ jaiS se ne mo stin najlepša leta. Ko ji je pove-' tako smejati! dal. da jc več ne mara, mu ni ho- Misli so ga podile po sobi. Mr-tela verjeti. Nasmehnila se je. po tve itiri ^ene niso imele tega.... gladila po laseh: "Ti se šališ!" Ne, on .se ni šalil. Cepetal je z no ne senea in ne svetloba. Niti ura ue. ki je po čudnem naključju vedela . * IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. » • • UNUSKO ORGANIZIRANA. • • • 1 "OSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. T. I i | * | j l f * J | š ^ s © jI •= > i c i s £ - = S ' iJ Kj SS S3f§3lS3 tSfflSStSStS£S}S3RSSBStS$3? je moral od sebe. Bilo mu je ne-;zaprav *'Ali je nisem navil?" 1*stavil se je pred njo. Bil je ponosen na svojo uro. Kupil jo je pred leti. ko se je zavedel naenkrat. tlusi ne tako živo kot ta večer. kako prazna je njegova soba in ji je hotel dati življenja. Tako uro je hotel, ki bi imela na vrhu prijetno; edini neprijetni spomin j -Ali Selll blazen?" Grabil se je kajti to se je godilo zunaj na ee j za fflavo. -Kak(J misli fio to v m(> sti. Tam. pred drugimi, se je zvi j jj j^vi? Saj vse ni nič'" jala v histeričnem krču.... Ah.' Mrtve .štiri stene so kričale iu ta trenutek! Simen se je vedno|mu tiskale srce. Govorile so mu-zgrozil ob spominu. jGledal je v tla in mislil; njegovi Drugega se ni imel spominjati. \ koraki so postajali nestrpnej'si. hi- Vse prazno! Življenje — res ak-; trejši____Zdelo se mu je, da so se tom podobno! Nekoč je občutil j odprla vrata in je vstopila žen-da se je pričel starati, iu nekaj j ska. lepo napravljena, s krasnu čudnega je stopilo nad njegovo■ frizuro, na prsih jc nosila zapon-, dušo. Takrat jc kupil uro. Ko jej ko z briljanti. Šimnu se je dvi-Fra ni U-kla. Simno\ pogled sejdrugikrat prišlo čez njegovo du j gnilo v srcu: Ali seje njemu tako jt> ustavil na njej. Ne, ura ne gre.jšo. je hotel kupiti naslonjač____ napravila? Ali ni to ona. ona____ To je vzrok, da. le to more bitij Po sobi gori iu doli z rokama.-ki jo je brezmejno razžalil____ki vzrok! Kaj se je zgodilo uri.' prek rižan.ima na hrbtu----Ura se i je____? Smehljala se je, nasmeh je spet. ustavila. Kaj je uri ta ve-j jc planil nanj in na stene, v luč čer? Nihalo se giblje v komaj vid-lin uro.... Kako je zagoreta luč. uili nihajih---- Postal je iu str-jkako je zatolklo nihalo! Rekla mel vanje. Nerazumljivo mu je} mu je besedo, prijel jo jc okrog hilo. 'pasa: "Moja žena, moja.... K j« '"Kaj je uri?*' ,No otroci?____" Stopil je zopet na stol in spra- Simen ie zrl topo predse. V uri vil nihalo v tek, da se je zazibalo jc molčalo, strašno molčalo. Žene izrezljano sfingo ali vsaj levjo j in zatrepetalo kot šiba________ni bilo nikjer; gole štiri stene s.j glavo. Ni vedel, zakaj naj bi ime-; Tudi njegovi koraki so se zibali, strmele vanj____ la ura izrezljano sfingo na vrhu,;negotovo, pritajeno____Še vedno' "Zakaj sem živel?" kar tako si je bil to izmislil in le-i ista. nerazumljiva praznota na' po se mu je zdelo, ra take ure ni j stenah, plahutanje sene in luči na dobil. Kupil je tedaj uro z navad- predmetih in nič drugega____—! nim okraskom, s šipo spredaj in; Šimini se je zdelo, da so tiste praz-svetlim uihalom. v katerem sta seine stene v njegovi glavi, v nje-go-' zibala neprestano dva svetla tra ! vem srcu. iu jih ni mogoče napol- kova---- Včasih se je zganilo v j niti---- Megla je med stenami.; njej — po sobi so zazveneli udarci .črna, neprodirna.... na zvenečo palico---- zveneli so| Ta večer je bil pri Perku. To je od stene do .stene, zveneli kot glas ■njegov tovariš, miren človek. a! \ samotno srce in dušo. Včasih je I prijeten družabnik, ki ima ženo.; sedel pred njo in zrl vanj dolgol otroke in stanovanje v Ozki ulici.! in dolgo.... i Silno prijazno je to njegovo sta-j Zdaj ni tekla----novanje, da nima primere. Maj-, "Kaj je uri7 . hen, čisto majhen je salonček, ko-| Pristavil je stol in stopil nanj... j maj tak. kot žametna škatlica, ve-Fra jc bila navita, čisto do konca i lika škatlica seveda. Na stenah so navita. To je bila edina nežna naslikane temnordeče skrl njegovega enakomernega življenja. Tako kot vprašamo otroka: "Ali si lačen?" in mu postrežemo. . s ." vV' Vv 1 fe^ i \ i - >■ \.fc*i> z*—iv - c i ^ v ■ - • ti-/m.« Hp ^ EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER NEW YORKU ANTON BURGAR 82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebu*. uasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena paruika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno iu solidno postrežem. Slovensko-Amerikanski Koledar smo pričeli te dni razpošiljati vsem onim, ki so ga bili do-zdaj naročili. V par dneh ga bodo imeli vsi. Rojakom priporočamo, da ga čimprej naročijo, kajti radi draginje papirja smo ga letos tiskali le omejeno število. > Cena mu je 35c. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 82 Cortlandt Street. New York. X' ' " f p ~ V - t ' V'3 Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandere, mtavti i godben« lufitrumente. kape ltd., ali pa kadar potrebujete aro, TeriUco, inrif—ka, | omane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi na« ca cene vpraMta. Upraiujq Vas I vtane Je 2e. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrst pošiljamo brezplačno. PlSite ponj IVAN PAJK. & CO.. Box 328. CONENAUGH. PA. ® Kdor želi poslati svojcem v staro domovino kako'svoto denarja za rožice s temnozelenim perjem. Ne, saj to ni nič. vse uekaj drugega je. nekaj nerazumljivega. Šimen ni mogel razabrati. kaj je; zdelo se mu je nc-Zagnal je nihalo, ki se je stoka- J pojmljivo; ni imel besed za to. je zaletelo in pričelo komaj po tre-j ^ kutu saloneka je omarica, tjem udarcu svojo enakomerno j dragocena omarica, ki je polna pot----tik-tak. tilc-tak--------! porcelanastih spominekov. Sliial Šimen jc stopal po sobi od ste- je, da je dejala gospa iVrkova. ne do stene. Tudi glas ure jc šel od("Vse bi rajši dala. nego te spojene do atenc. Šimen je poslušal...! minčke. Vsakteri izmed njih me Tiktakanje ure ni napolnilo praa-1 spominja na kak srčni utrip do note. Le se večja je bila, Se bolj moža----" Ali je tista, omarica to t na to takoj stori in sicer naj pošlje po brezžičnem brzojavu, da svota dospe v pravem času tja. ■^Za cene glejte v listu na prvi strani. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N, Y. je vojna: Rojakom v Ameriki je znana vojna le iz časni-ških poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakšne so njene grozote. Največja zlocinstva kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Evropi. Ljudje stradajo, trpe in umirajo ter zastonj čakajo rešitve. "Boj proti boju" to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajsetega stoletja. Žal, da imajo še vedno največjo be sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo in ukrepejo, kar je slabo za narod. Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice Berte Suttnerjeve "Doli z orožjem T Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj jo vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane 50 centov. « Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.