St 295 NJU mu y mm (m PB«* m li ma)_V Trstu. f indo 26* ctocimbri 1M1_Posamezna številka 20 stotink letnik XLV1 Izhaja — imemfi ponedeljek — vsak dan sfmf. — Uredništvo: ulica «r. fuiCiSfca AslSkega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured* niU\m. — Ncfranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — fzđajateij ln odgovorni urednik Štefan O odi na — Lastnik tiskarna Cđincst. _ Tisk tiska/ne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32._ in ca* let® L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stotini;. — Oglasi se računajo v ilrokosti ene kolone (72 mti>. — 0»U»I tr^ov-e* in obrtnikov mm po 40 stat. osmrtnice, zahvale, poslanlas In vaMla po L i.—, ojlasi dena/nil zavodov mm po L 2. — Mali oglasi pa 2) stot. besila, naj nanj pa L 2. — Oglat; naročnica ln reklamacije seo>SHiio IzklmČns uomvi edinosti, v Trstu, ulica vr Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Teteton areinlltva in uprave l i-at" ITALIJA IN FRANCIJA Na washingtonski konferenci je že nekoliko dni na dnevnem redu vprašanje italijanske in francoske vojne mornarice. Vprašanje razmerja med italijansko in francosko vojno mornarico je obenem vprašanje bodočega vpliva Francije in Italije na Sredozemskem morju, t. j. v tisti ogromni morski kotlini, ki se zajeda, med Evropo (na severu), Afriko (na jugu) in Azijo (na vzhodu). Majhen zaliv te velike morske zajede je tudi naše Jadransko morje, ki sili stran nekako od srede glavne šrode proti severo zapadu in doseza svojo najsevernejšo točko ravno pri Trstu, oblivajoč levo jadransko obal Italije, a desno jadransko obal Balkana. Ves svet, kar so ga poznali v starem in srednjem veku, je bil ob obalah tega morija, vsled česar je tudi dobilo ime Sredozemsko morje. Narodi, ki so bivali in si sledili ob tem morju, so najstarejši kulturni narodi v Evropi. Poleg posameznih kultur ter istočasno z njimi in ž njihovo polnočjo pa so se vedno v zgodovini pojavljali uveljavljali tudi politični in gspodarski imperializmi posameznih sredozemskih narodov. V starem veku in še pred Kristusovim rojstvom prihajata predvsem v poštev cija in Italija obsojeni na medsebojno tekmovanje za prvenstvo na - sredozemskem morju. Dobiček, ki ga je prinesla zmaga Franciji je veliko večji, kot dobiček Italije. S tem, da si je Francija zagotovila poleg svojih severno-afrikanskih naselbin Še posest Sirije na vzhodni strani Sredozemskega morja, je svoje sredozemsko carstvo v toliko zaokrožila, da je njeno nadvladje na tem morju skoraj že gotova stvar. To starodavno «rimsko morje » se spreminja pred očmi Italije v « francosko vodo». Francosko nadvladje pa se bo še bolj utrdilo, ako zapusti Anglija Egipt in se ta dežela proglasi za neodvisno državo, o čemer se vodijo že več časa pogajanja med Londonom in zastopniki egiptovskega ljudstva. Tak razvoj stvari na Sredozemskem morju navdaja Italijo z velikim strahom za bodočnost. Italija je zelo gosto naseljena država (126 na 1 km*) in njeno prebivalstvo se zelo hitro množi- L. 1911 je štela 35 milijonov prebivalcev ,dočim jih je danes že nad 39 milijonov. Domača dežela postaja pretesna in na tisoče Italijanov mora vsako leto po svetu s trebuhom za kruhom. Najpotrebnejše sirovine za njeno visoko razvito industrijo manjkajo Italiji italijanske plovne dMižbe bodo lahko še nadalje vkrcavale poljske izseljence v Trstu. . - • , Francija Ponoven sestanek med Llojrdooi Georgeom In Brittdon PARIZ, 27. »Petit Parisien« javlja, da sta se Lloyd George in Briand na včerajšnjem sestanku na lionski postaji zgovorila, da se bosta še enkrat sestala pred otvoritvijo konference v Cannesu. Pogovorila se bosta še enkrat o vseh vprašanjih, ki se bodo predložile vrhovnemu svetu. Briand bo odpotoval iz Pariza nekoliko prej, nego se je mislilo, in sicer bržkone v sredo, dne 3. januarja in bo prispel v Cannes 4. januarja. Pogovor z Lloydom Georgeom se bo vršil zjutraj in popoldne 5. januarja. Kakor znano, se ima vrhovni svet sestati dne 6. januarja zjutraj. Briandov pozdrav amerikanskemu narodu NEW YORK, 27. Briand je poslal potom »Associated Presse* amerikanskemu narodu svoje čestitke k božičnim praznikom. Izrazil mu je svojo vročo žeijo, da bi dosegel svoj ideal pomirjanja. Briand je pripomnil, da bo Francija, ki je toliko trpela vsled zadnje vojne, delala vedno za onra- fcrški in rimski imperializem. Po izobrazbi popolnoma in mora jih kupovati v drugih so bili Grki starejši kot Rimljani ter so bili državah. V izvozni trgovini se mora Itahja ?an' aa I? nekaj časa popolni gospodarji na Sredo- j boriti z velikimi težkočami že vsled ome-zemskem morju in njega obalah. Toda j njene odvisnosti glede sirovin. K temu pa kmalu se je pokazalo, da so Rimljani sicer se pridružuje še neizprosna konkurenca slabši modrijani, toda boljši in vstrajnejši drugih držav. Kakor v starem veku Rim, politiki kakor Grki. Začela se je borba za: tako bi se mogla tudi moderna Italija ponad vlado; italski Rimljani so premagali in staviti na lastne noge in postati v gospo-izpodrinili balkanske Grke. Italija je pod- darskem oziru popolnoma neodvisna od jarmila ves Balkan in počasi vse sredo-j inozemstva, samo če bi postala absolutna zemske dežele v Evropi, Aziji in Afriki, gospodarica Sredozemskega morja. To po-V času okoli Kristusovega rojstva je bila meni. ako bi dobila v svoje roke sedanja absolutna gospodarica na Sredozemskem francoska posestva v severni Afriki in dru-.norju. Sijaj svetovnega rimskega carstva god ob sredozemskih obalih in popolnoma •je bil nepopisen. izpodrinila Francijo. Italija bi potem našla Tudi danes kakor v starem veku stoji vse, kar potrebuje, «doma v svojem sredo-v sredini sredozemskega sistema Italija, zemskem področju*: sirovine,' odjemalna Vsled svojega zemljepisnega položaja je ta tržišča in primerne naselbine za svoje pre-dežela sredozemska država «par excetlen- j obilno prebivalstvo. ce >. Zapadno od sebe ima Francijo in Špa- Razvoj Italije bi bil na ta način zajam-nijo; vzhodno so balkanske države z Jugo-1 čen. Edina ovira, ki je na poti Italiji, je to-slavijo v ospredju in Turška. Na afrikan- rej Francija s svojim sredozemskim car-* ki obali je v prvi vrsti zopet Francija, ki stvom. To dejstvo je izvirni vzrok vsemu v njenih rokah vsa severna Afrika do nasprotju in političnemu sovraštvu proti mirno. V krajih kjer prebiva ja domačini, je Tripolitanije, katera se drži Egipta, ki je Franciji, ki sili v Italiji z vsakim dnem bolj prišlo do manj hudih izgredih. Doslej je bilo v pod Angleško oblastjo. Na azijski obali vi- in bolj na površje, in sicer tembolj, čimbolj Kairu 12 oseb ubitih. Med mrtvimi so sami dodirno zopet Anglijo, ki se je vgnezdila v se stiska obroč francoskega sredozemske-~ - - - -' - | ga imperializma okoli življenjskih intere- sov Italije. Med obema državama se počasi ustvarja nevarno vojno razpoloženje. Nekateri neodgovorni italijanski politični krogi tega tudi več ne skrivajo in grozijo. Toda odločilni spopad bi bil vendarle nevarna stvar. Francija je močna vojaška država. Balkan, ki je igral tudi v starem hudih izgredov. En demonstrant je bil ubit, veku važno vlogo v borbi med sredozem- cden pa ranjen. V Portsaidu sta bila ubita skimi imperializmi,se je po zadnji vojni osi. j 2 demonstranta, a dva ranjena. V mestu m in bo gotovo skušal nastopiti tudi v sta- vtafo velikansko razburjenje. V Suez in čaju novega sredozemskega spopada. V Aleksandrijo je priplulo vojno brodovje. tem pogledu je jugoslovensko ujedinjenje Mesto Kairo je kakor izumrlo. Tramvaj- _______ _______________ „ velik udarec za italijansko m velik dobiček t ^ pr0met je še ustavljen. Avtomobilov in zemskega imperializma torej pravzaprav za francosko sredozemsko politiko. Odtod kočij ni videti na ulici. Težko je še reči, kobko oseb je bilo ubitih v Kairu, toda je varnost Francije glavni pogoj za ohranitev miru. Dekan v uredništvu lista »Journal des debats« umrl PARIZ, 27. Umrl je Artur Rafajlovič, dekan v uredništvu lista :> Journal des Debats«. Konferenca filozofov v Sorboni. PARIZ. 27. Francosko društvo za filozofijo bo priredilo v Sorboni izredno konferenco, ka tere se bodo udeležili zastopniki filozofskih in znanstvenih društev iz Italije, Anglije in Amerike. Ta konferenca bo imela štiri splošne in specialne seje za psihologijo in n~.etafiziko, zgodovino, filozofio, nravstveno ve-io in sociologijo. ___ Angllla Vstaja v Egipta. PARIZ, 27. Kakor javljajo cJotirnalu > iz Kaira, je včerajšnje dan potekel ———--— — --—--o —jr a----w o _ --- Palestini, in severno od nje pa zopet Francijo, ki se je ravno tako vgnezdila v Siriji. Nato pride Turčija, ki smo jo že omenili in ki sklepa ta obroč sredozemskih obal. Anglija ima zraven tega v svojih rokah vsa vrata Sredozemskega morja: Gibraltar, sueški prekop, Dardanele in še otoka Malto in Ciper. Angleška posestva v Sredozemskem morju pa so predvsem strategič-nega značaja in namen jim je, da si z njimi Anglija zagotovi nadzorovanje važnih svetovnih trgovskih poti, ki peljejo iz Sredozemskega morja v Indijsko morje in na daljni vzhod. Pravega angleškega sredo- razmerema mačini, izvzemši enega Avstrijca. Angleške čete so zasedle luko Said. Pomorska oblastva oborožuje>0 v naglici torpedovke. ki bodo od- plule jutri po Nilu. Govori se, da bo Zaglul paša zapustil Egipt 28. decembra. 14 mrtvih in 40 ranjenih v Kairu. — Hudi izgredi t Suezu in Aleksandri ji KAIRO, 27. Včeraj je prišlo v Suezu do ni. Ker moramo vsled njene splošne zao- izvira tudi sedanje nasprotstvo med Italijo stalosti odšteti tudi Španijo, ostajata kot in Jugoslavijo radi jadranskega vprašanja, sredozemski velesili v pravem pomenu be-; Zveza med Jugoslavijo in Francijo je ne-sede le Francija in Italija. i izogibna posledica takega položaja, dočim smatra se, da je bilo ubitih 14, a ranjenih kakih 40 oseb, katerim so takoj priskočili v pomoč sanitetni oddelki. V okraju Albin S svojim skupnim nastopom v zadnji voj-'se mora Italija približati tretjemu velikemu SQ včeraj sprejeli neki vojaški kamion .. ni sta dosegli obe državi velik uspeh: od- tekmecu, ki je Anglež. Koliko»sme Italija iu6aniem kamenja. Pozneje so vojaki s silo bili sta od Sredozemskega morja Nemce, računati na pomoč Anglije, se bo pokazalo j vdrf. £ hi§ ^ katcrih je padalo kamenje, ki so se že bili začeli nevarno siriti. Nem-'ravno na sedanji washin|tonski konferenci, j ^ sQ ^^liriM 20 oseb. ško širjenje na Sredozemskem morju je Interesi Italije na Sredozemskem morju bila skupna nevarnost za Francijo in Ita- zahtevajo, da bodi italijanska vojna morna-lijo, Ta nevarnost ju je tudi združila. Zdi rica vsaj tako močna kakor francoska. U-pa se, da so bili v tem vsi skupni interesi, speh ali neuspeh italijanske sredozemske ki vežejo obe državi. In res, čim je nemška politike v tem pogledu bo odvisen od tega. nevarnost prenehala — po zmagi zavezni- komu se bo hotela Anglija raje zameriti — kov —, se je takoj pokazalo, da sta Fran- Franciji ali Italiji. Jugoslavija Rešitev vladno krize. — Nova vlada BELGRAD, 26. Vlada, ki je bila že sestavljena pred kakim tednom dni, ni bila zaprisežena do sobote, ker je zadnji hip nastal spor med demokrati in radikalci zaradi listnice vojnega ministra in z muslimani zaradi njihove zahteve po verski avtonomiji in drugih gospodarskih privilegijih za njihove pokrajine. Med demokrati in radikalci se je dosegel sporazum, tako da bo ostal vojni minister general Žečevič. Tudi z muslimani se je dosegel sporazum. Svetozar Pribičevič politike dr. Gregor Kosta Kumanudi minister prosvete (dem.); minister socialne Žerjar (dem.); minister financ dr (dem.); minister za šume in rude Žika Rafajlovič (dem.); minister za vere dr. Ivo Krstelj (dem.); minister poljoprivrede IvanPucelj (SKS); minister pravde dr. Laza Marković (rad.),* minister saobraćaja Andra Stanič (rad.); minister za Izenačenje zakonov Najdaljša debata se je razvila pri pretresu TrifkoviT""" Marko njihove zahteve glede izplačila ^ haka zal ministc/ JjAi leto 1918., rente za leto 1921. in ostanka gradjevina Velja Vukičevič *ente za leto 1920. Sklenjeno je bilo, da se ima sestati petčlanski odbor, iz dveh članov muslimanske stranke in dveh od ostalih vladnih strank, ki imajo skupno izbrati še petega člana. Ta odbor naj o tej zahtevi sestavi izčrpen referat. Glede zahteve roka, do kdaj ima vlada izpolniti svoje stare obveze, so se sklenile spremembe. Verska avtonomija je podaljšana mesto do februarja, do meseca marca. Sporazumno je tudi sklenjeno, da se začne takoj z gradnjo tinske železnice. Stroški te gradnje se imajo kriti iz investicijskega posojila. Železnica bo vezala bosanski Novi BihaČ z Zrma-jem. Nova vlada, ki je bila že zaprisežena in se je takoj po zaprisegi sestala k prvi seji, je končno veljavno tako-le sestavljena: Ministrski predsednik in zunanji minister Nikola Pašić (rad.); minister notranjih zadev dr. Voja Ma-rinkovič (dem.); minister vojne general Milivoje Ze-tevič; minister za agrarno reformo Krsta Mile-tič (rad.); minister trgovine in industrije Mehmed Spaho (musl.); minister narodnega zdravja dr. Kara-mehmedović (musl.). V programu nove vlade je provizorični proračun, proračun, volilni zakon in zakon o upravni razdelitvi države. Obsedno stanje v Portsaidu in Suezu. — Splošna stavka v Aleksandri? PARIZ, 27. Londonski poročevalec »Journala« javlja: Po izjavah v ministrstvu vnanjih stvari obvladujejo angleška oblastva položaj v Egiptu- V Portsaidu in Suezu je bilo proglašeno obsedno stanje. Flotilja tepničark se vrača danes po Nilu. Križ arka »Cheres« je priplula v Aleksandrijo. Nekoliko polkov posadke na Malti je pripravljenih na odhod. Med osebami, ubitimi v Kairu, je neki profesor Ivan Orth, ki se je izdajal za nekega avstrijskega nadvojvodo, kateri je na čuden način izginil. Orth je bil zaboden v pleča. V Aleksandriii je množica lučaia kamenje proti carinskim uradom. Morala je posredovati policija Telegrafisti so stavkali popoldne tri ure. Smatra se, da se jutrišnja splošna stavka ne bo vršila z navdušenjem Takoj ko so izbruhnili zgredi, je policija aretirala 400 oseb. Rušila Kruta m HAAG, 27. Krasio, delegat moskovske vlade, je dobil od nizozemske vlade dovoljenje, da pride na Nizozemsko. Prišel bo po svojem obisku v Londonu. Poljska Prevažanje poljskih izseljencev t Ameriko VARŠAVA. 27. Iz Gdanskega javljajo, da bodo morale s prihodnjim letom vse pa-roplevne družbe prevažati poljske izseljence izključno le skozi Gdansko. Samo Škof v Olojm priporoča sprejem angleško-irskega dogovora LONDON, 27. Včeraj se je čitala v cer-doktor kvah dioceze Olone (Južna Irska), kjer so duhovi najbolj razburjeni, poslanica katoliškega škofa. V poslanici se škof odkrito zavzema za anglško-irsko pogodbo in poudarja, da bodo imele irske ustanove na podlagi te pogodbe neomejeno oblast, ko bo šlo za blagor irskega naroda. Škof poudarja, da bodo tvorile po tej pogodbi Irska, Kanada in Avstralija skupino bratskih narodov. Vsi člani te skupine bodo obvezani, da ščitijo vzajemno svoje koristi. Briand in Uojd George sklenila začeti pogajanja a sovjetsko Rusijo? LONDON, 27. »Times« je izvedel iz poučenih krogov, da. sta Lloyd George in Briand sklenila začeti podajanja s sovjetsko vlado in pozvati v 4a namen za novo leto komisarja za vnanje stvari Čičerina z njegovim tajnikom Litvinovim v London. Govori se, da se bodo pogajanja začela 8. februarja. Boljševiki bi bili naprošeni, da dajo točne podatke o nekaterih zelo važ-; nih političnih vprašanjih. Amerika Fr«aco«ko-atalijanska tekma aa washingtonski konferenci. WASHINGTON. 27. Komisija za omejitev tonaže podvodnileov je začela tozadevno razpravo, Amerikanska delegacija je nekoliko iz-premenila svoj prvotni načrt. Predlagala je, naj bi Amerika in AngHja znižala tonažo svojih pedmornikov vsaka n& 50.000 ton. Japonska bi imela še Za naprej kakih 51.000 ton pod-vodnikov, Francija 31.000, a Italija 22.000- Angleška delegacija je sprejela ta predlog, Francoska delegacija pa ga je odklonila in zahtevala za Francijo 90.000 ton. Prosila je, naj se ji da čas, da vpraša za navodila svojo vlado. Senator Schanzer, predsednik italijanske delegacije, je podal dolgo izjavo, v kateri je poudarjali da. potrebuje Italija zaradi svojega zemljepisnega položaja več, nego se ji ponuja; vendar pa bo pristala na vsako množino to« podvodniko v, samo če bo ta množina enaka množini, ki se dovoli Franciji. Italija hoče na vsak način imeti ravna toliko pod vodnikov, kolikor Francija. Izjave predsednika Hardinga o »Tiho- oceanskem dogovoru«. WASHINGTON, 27. Predsednik Har- ding je sprejel zastopnike listov, s katerimi je govoril o »Tihooceanskem dogovoru«. Izjavil je, da se besede »otočna posestva in otočni dominiji« ne tičejo otokov, ki tvorijo japonsko državo, kakor se tudi ne tičejo britanskih otokov ne ozemlja Zedinjenih držav. Predsednikova izjava, ki so jo objaviti listi, je naredila globok vtisek na vladne kroge, ki so vedeli, da je to mnenje v navzkrižju s prvotnim tolmačenjem pogodbe in z delovanjem amerikanske delegacije na konferenci Državni tajnik Hughes in senator Undervvoold sta imela dolg pogovor s Hardingom. Predsednik pa je na vsak način izjavil, da ne bo delal ovir ne zaradi konference, ne zaradi odobritve pogodbe. Tudi sporočila amerikanskih delegatov, da so se obvezali glede formule, ki vključuje pravo japonsko ozemlje v besede »otočne posesti in dominiji«, ni predsednik ugovarjal. Sicer pa je podal predsednik Harding časnikarjem tudi to-le izjavo glede sedanje polemike o tolmačenju Tihooceanskega dogovora: Predsedniku ni mar za sedanje razprave, katerim je namen, da bi še povečala razlike v tolmačenju dogovora. To razpravljanje je zanj brez vsake veljave. Kar se je hotelo doseči in ki je mnogo bolj važno, je sporazum, da se ohrani mir in dogovor, da se bo ta mir branil, kadarkoli bo ogrožen. Namesto da bi izgubljali čas s sedanjim razpravljanjem bi bilo boljše, če bi se veselili nad uspehi. Predsednik bi ne hotel biti odbtožen, da se ne strinja s člani amerikanske delegacije. On zaupa osebam, ki jih je izbral, da delajo za svetovni mir, ki je bolj važen, nego katerikoli drugi dogodek tekom krščanske dobe. Eno je govoriti o idealu miru, drugo pa udejstviti ta ideal. Predsednik ne vidi nobene razlike med četvernim dogovorom in Zvezo narodov, ker je obema cilj zagotovitev miru. Sedanja amerikanska vlada ne more 'narediti nič za revizijo versailleske pogodbe. To je evropsko vprašanje in Evropa mora o njem odločati. Predsedniku gre zato, da oznani, da je svet proti vojni. Ne ve, ali naj se vključi v četverni dogovor pridržek glede rabe vojaštva, toda to bi se itak ne moglo zgoditi brez privoljenja senata. Končno je predsednik izjavil: Danes ne morem še reči, ali se bo konferenca bavila z oboroževanjem na suhem, želim pa, da bi se razpravljalo o tem vprašanju. Nemčija Von Jagov zopet aretiran BEROLIN, 27. Von Jagov, ki je bil obsojen na 5 let zapora, a je zbežal iz trdnjave, je bil aretiran v Leipzigu, ko je šel na postajo. Odpeljali so ga v zapore v Golnov v Pomeraniji. Ratbnenauove izjave o pogajanjih ▼ Londonu BEROLIN, 27. Wo!fov tiskovni urad poroča: Rathenau jc šel takoj, ko se je vrnil iz Londona, vkljub pozni uri k kanelerju, kateremu je poročal o pogajanjih v Londonu. Nato je imel pogovor z državnim predsednikom. Rathenau je izjavil, da so dala londonska pogajanja pozitivne podatke za razpravo, ki jo bodo začeli zavezniki dne 6. januarja v Camesu. Pripomnil je, da se bodo bržkone v Cannesu bremena, ki so Nemčiji naložena za 1. 1922., nekoliko olajšala. ____ Ogrska Italijansko - madžarsko prijateljstvo. BUDIMPEŠTA, 26. r> M agnar ors z ag« objavlja izjavo princa di Castagneto, italijanskega odpravnika v Budimpešti. Princ di Castagneto je izjavil, da hoče Italija pripomoči obnovitvi Evrope in da se bo vedno borila za pravico in pravičnost nasproti plemenitemu madžarskemu narodu, o katerega lojalnosti je Italija globoko prepričana. Italija upa, da bo prijateljska sloga med obema narodoma pripomogla k splošni konsolidaciji. Slavospevi madžarskega časopisja vladnemu kompromisu s socialisti BUDIMPEŠTA, 27. Madžarsko časopisje izraža svoje veselje nad tem, da je začela vlada spravljivo politiko s tem, da je izdala amnestijo in sklenila kompromis s socialisti. »Pester Lloyd« piše, da je bila misel grofa Bethlena za zbližanje z delavskimi sloji srečno izbrana. Mir z delavstvom bo prinesel blagodejne plodove. Delavci bodo gotovo podvojiti svojo vnemo pri delu za državni blagor. »Magyarorszag« pravi, da upa, da bodo delavci izkoristili svoje stike z inozemstvom za to, da se izbrišejo slabi vtiski, ki so jih dobili ponekod v inozemstvu o Madžarski. Avstrija Čehoslovaško posojilo Avstriji DUNAJ, 27. vNeue Freie Preses« pravi, da se v parlamentarnih krogih pričakuje sklenitev posojilne pogodbe s Čehoslovaško za znesek 500 miljonov čehoslovaških kron. Kakor pravi list, bo to posojilo direktna posledica pražkega sestanka. Izgon madžarskih komunistov DUNAJ, 27. Dunajska policija je izgnala veliko število madžarskih komunistov z Dunaja. Izgnanci so se pritožili pri dunajskem deželnem glavarju, ki jim je dovolil nadaljnje bivanje na Dunaju. Grika Volitev carigrajskega patriarha SOLUN, 27. Tukaj se je sestal cerkveni kongres, ki bo izvolil carigrajskega patriarha, Maloazijsko bojišče ATENE, 27. Uradno poročilo o položaju dne 23. t. m. pravi: Na dorilejski fronti vlada mir; na fronti Afumi-Karahisar in-fanterijski boji. Pri Ortangiji je naš zrakoplov uspešno obstreljeval sovražni oddelek, sestavljen od 500 mož. Poročilo z dne 25. t. m. pravi: Na več delih bojišča so izvršile naše patrule uspešna raziskovanja. Sovražnik je zažgal grško vas Ayes Haralameos in armensko vas Soyendajakt ki se nahajate onstran naše bojne črte severno od Chiosa. Dnevne vesti Trgovinska pogodba med Rusijo in Italijo. Iz Rima poročajo, da se je v palači ministrstva za vnanje zadeve podpisal trgovinski dogovor med Italijo in sovjetsko Rusijo. Kakor smo že večkrat omenili, je ta trgovinska pogodba velikega pomena za gospodarstvo našega mesta, ki bo od nje imelo gotovo korist. Trst je važna luka za trgovino med srednjo Evropo in Ornim morjem in če bo italijanska vlada le hotela, bo gotovo lahko uredila vse potrebno tako, da bo šel večji del te trgovine skozi naše mesto. To bi vsaj nekoliko ublažilo grozno gospodarsko krizo, v kateri se nahajamo že toliko let. Pri tej priliki bodi omenjeno, da tudi sovjetska vlada polaga veliko važnost na naše mesto. Nedavno temu je bil namreč v našem mestu inž. Vodovozor, zastopnik ruske trgovske misije v Italiji in je izjavil, da misli Rusija ustanoviti v tržaški prosti luki glavno skladišče za svojo trgovino s centralno Evropo. Ako se to zgodi, bo za Irsl to gotovo najlepše novoletno darilo. Žalibog se ni treba preveč zanašati na dalekovidnost sedanjih italijanskih vlad, kakor tudi ne na dobrohotnost — drugih italijanskih pristanišč, za katere velja glede Trsta geslo: »Mors tua — vita mea« (tvoja smrt — moje življenje). Eno pa je gotovo: da se v vprašanju Trsta morajo složiti vse stranke in oba naroda v Julijski krajini. Julijska krajina s svojim življen-skim središčem Trstom je v enaki meri domovina tukajšnjemu jugoslovenskemu in italijanskemu ljudstvu. Tega se bodo zavedali v odločilnem času vsaj sinovi te pokrajine in tega mesta, kateri se bodo morali po potrebi strnili — ko bo šlo za življenje ali smrt tega našega mesta — v ne-omahljivo vrsto ne samo proti rimski vladi, temveč tudi, če bo treba, proti vsej prizadeti javnosti v starih italijanskih pokrajinah, oziroma njenim zastopnikom v našem mestu in v naši pokrajini. Enoten nastop julijskega naroda v tem vprašanju bi bil prvi korak k enotnemu in složnemu nastopanju v vseh drugih vprašanjih, ki se tičejo Julijske Krajine. Posledica tega bi bila utrditev zavesti, da živita na tem ozemlju dva naroda, različna po krvi in rasi, toda sinova iste grude, ki imata pravico do enakega življenja na njej, do enake ljubezni do nje: dva naroda z enakimi pravicami in enakimi dolžnostmi. Ko bo ta zavest prodrla v srca, se bo oddihnil naš kmet in naš delavec, se bo oddihnilo vse jugoslovensko teptano ljudstvo v nesrečni Julijski Krajini. — Ker julijski narod ne bo mogel vendar tlačiti k tlom del svoje bojne vrste, katero čakajo še hudi skupni boji. Dosedanja politika v tej nesrečni pokrajini je škodovala obema tukajšnjima plemenoma. Jugoslovensko ljudstvo je izkrvavela, toda ni ga umorila, ker je slovansko ljudstvo vajeno suženjstva, italijanskemu ljudstvu pa ni pomagala iz gospodarske bede. Učiteljsko društvo za Trst ia okolico naznanja pretužno vest, da je njihov dolgoletni član in odbornik gospod Alojizj Bukavec, učitelj na Prošeku, dne 26. t. m. preminul. Pogreb blag, pokojnika se bo vršil v sredo ob 3. uri popol. iz hiše žalosti na Prošeku. Tovarišice in tovariši so naprošeni, da se pogreba udeležejo v obilnem številu. — Ivan Daneu, tač. predsednik. Vst naročnika »Gor. matice« se poživljajo, da pridejo po naročene, oz. plačane knjige. Razdajajo se danes v sredo, četrtek in petek od 17—18. Opozarjamo« da «» Strni JI Trsi*, %9JOj razda janje knjig zaključi nepreklicno v petek. Kdor ne pride do tega dne ponfe, jih ne bo mofel več dobiti, ker se pošljejo nazaj v Gorico. Občinsko gledališče G. Verdi. Tudi peta perdstava R. Wagnerjeve glasbene drame «Walkirija» na prvi božični praznik in šesta predstava na drugi praznik sta bili zelo dobro obiskani in aplavdirani v vseh ozirih. Danes se bo vprizorila sedmič, in sicer ob 20- uri. Jutri pa bo premijera « Tajne poroke*, •pere skladatelja Dom. Cimarosa. Iz tržaškega ifvMenJa Skrivnostno lovsko društvo. Ni dolgo od lega, ko smo poročali v našem listu, da je »vedla policija preiskavo — pri kateri je bilo zaplenjeno igralno orodje — v «Circok> della caccias v ulici della Sanita št. J6- Policija je uvedla preiskavo v omenjenem društvu, ker ji t prišlo na uho, da je skrita pod okirljeni tega j lovskega društva tajna igralnica. Po tej preiskavi je stalo društvo vedno pod očesotn policije. Dnevi so potekali in policija je sčasoma doznala, da se tudi po preiskavi zbira v omenjenem društvu kakih štirideset do pedeset oseb, ki zapravljajo in dobivajo velike svote denarja potom igre, ki se deloma igra na < rou-in «baccarat». V nedeljo dopoldne jc dobil kvestor Perilli »r roke anonimno pismo, v katerem je bilo re-fceno, da je policija kriva, če še vedno živi to » društvo®, ki je znano daleč na okoli zaradi Ivojih ponoćnih orgij. Tudi vitez Falcone je tfobil tako anonimno pismo, ki je bilo po vsebini enako kveslorjevemu. Istega \rečera je srečal kvestor slučajno vi-jŽeza, s katerim se je pomenil o tej zadevi. Kve-ctor in vitez sta prišla do zaključka, da bosta esebno obiskala društvo. Tako sta tudi storila: ^itez je stopil pred vrata društva in pozvonil, kvestor ga je pa čakal v prvem nadstropju. Limalu potem je vprašal neki deček, kdo stoji #red vrati. — Policijski komisar! — je odvrnil vitez. Deček je nato odprl vrata in vitez se je odpravil naravnost v igralnico, kjer je sedelo pri »nizi kakih deset oseb. — V imenu postave roke kvišku! Ko je izgovoril vitez te besede je nastala ned gosti velika panika: eni so vstali iz sedeža izginili v druge prostore, drugi so ostali na -.nestu, kot da bi bili ravnokar padli z oblakov. Hed tem časom je telefoniral vitez na bližnjo terožniško postajo. Kmaln potem se je pojavilo * prostorih večje število orožnikov. Gostje so kili tudi zaslišani. Pri tej priložnosti sta bila tretirana dva gospoda, ostali gostje pa so bili pozvani, naj zapustijo prostore. Nato so se za- . . členil < fiches > (igralne znamke) po 5, 20, 100,j™irnem ^čaju >00 in 1000 lir, več f kateri so se nahajale karte za jgro «roacao», »000 lir in imenik včlanjenih igralcev. Areii-ana sta bila dva igralca, pri katerih se je na-tlo omenjenih 5000 lir, in sicer Jurij Tedeschi n Guidon Bafcacchi, rodom iz Italije. Tudi taj-lik društva Marijan Taddeinn jc bil aretiran in jbdrian. Aretirani so bili tudi: Alfred Ussincr, ^ovrenc Miilosi, Euripide Petridis, Peter Fe-•anaro in Ivan Cassarillo. Hotel je na vsak način umreti Bilo je pre-ek!o noč okoli polnoči, k-o jc zaslišal neki noč-čuvaj, ki je opravljal službo v čistilnici riia ?ri Sv. Soboti, žensko klicanje, ki je prihajalo c strani ceste. Nočni čuvaj, misleč, da gre za mu bo saupal skrivnostno zdravilo. In nec je rekel Lanfrediju, naj nra posodi srebrna verižico, čes, da bo izdelal iz nje — zdravila. Starček se je obotavljal temu, a končno ma je vendarle izročil srebrno uro in vefižco. Tedaj pa je izjavil neznanec, da gre doaMV, da pripravi zdravilo proti «kurjim cčnii . Lanfrtdt je privolil v to in neznanec je odšel z uro in verižico — za vedno. Tako je ostal starček brez ure in verižice, < kurja očesa* ima pa 5e sedaj. Streljanje pri Sv. Jakobu. Preteklo noč se je zaslišalo v šentjakobskem okraju streljanje iz puške. Dozdeva se, da so strelami kr, stražniki, da ražene jo sumljive osebnosti. Nevaren padec. 23 letni delavec Peter Lo-renzutti, stanujoč v Rojanu št. 83, je padel pred včerajšnjim iz nekega voza, ki se je pomikal po ulici Tor S- Pietro, ter se pri tem zlomil levo roko. Nesrečnega delavca so odpeljali z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico. Kradel je in pobegnil iz zapora. Nekako pred desetimi meseci je bila izvršena v Škodo tvrdke El!ermann-Wilson v ulici Udine št. 4 tatvina za 300.000 lir. Kot osumljenec jc bil nekaj mesecev pozneje aretiran že večkrat kaznovani vlomilec Et. Vidali, katerega so zaprli v Coroneo. Toda Vidali je dva meseca pozneje prerezal železno mrežo na oknu svoje celice v zaporu in pobegnil na Dunaj. Predvčerajšnjim se je povrnil v naše mesto misleč, da je policija pozabila nanj. Toda varal se je: policijski agenti so ga prijeli m ga odpeljali v zapor Coroneo. Ženska ▼ plamena* Nekaj revnih žensk se je tiščalo pretekli večer pri peči v zaduhli izbi v ulici Gioachino Murat št. 3. Med temi ženskami je bilo najbolj mraz Magdaleni Percinicovi, ki se je vedno stiskala k peci. Okoli 9. ure sc ji je pa vnela obleka. V hipu je bila v plamenu. K sreči so se spomnile navzoče ženske, da je treba Magdaleno pokriti z plahto, da pogasijo gorečo obleko. Posrečilo se jim je, kar so imele namen izvršiti. Magdalena je bila odpeljana v nevarnem stanju v mestno bolnišnico. Trst, dne 79. decembra 1921. ogrske lutke . . • , . , Jfrstrijsko-nemlfce krone. feSkosfovaSke krone . dinarji le jI wkc dolarji ....... francoski frenki . . . Švicarski franki • . . angleški funti papirnati angleški funti, zlati • napoleoni...... , • • • * 3.50 360 —.45.--50 31.»^- 31.75 34.50.— 35.50 16.25.— 37,25 12.75.— 13.75 22.30 — 22.45 17925—180.— 437,—.—441.— 94..--9425 112.---114.— 89.25 89.75 LISTNICA UREDNIŠTVA Tom«j, N«br«H«a. Dobili smo, žal, še-le v torek, torej prepozno. Hali oglasi Vesli z GorfSkega Iz Gorenje vasi pri KbmIu. Po kratki bolezni jc tu preminul gospod Josip Logar, finančni nad kom is ar v Trstu. V najlepši moški dobi 52 let je zapustil svoje drage, katerim je bil vzoren soprog in oče. Vsem priljubljen po< svojem je napravil mnogo dobrot na- i^Tknrt^bnalL:^! ^u>dS.vu, ki * bo ohranilo v hvaiei™™ - - - • ' spominu. Netimo: en uradnik, eaen izmed omn redkih Slovencev, ki so ostali po vojni čc na svojem starem mestu. Preostalim, posebno gospe in gospodu sinu naše globeke- sožalje. A kad. fer. društvo «Adrija» v Gorki. V sredo. 28. t. m., sc vrši ob 10. uri dopoldne v kavarni sestanek cAdrije:>. Udeležba vseh članov obvezna, gg. starešine vljudno vabljeni! • Predsednik, PRODAM tri prašiče 6 mesecev stare in mr-jasca. Barkovlje (Gašpareti) 498. 2341 AUTOMOBIL, dobro ohranjen, 30 HP, s sedmimi prostori, porabi 16 litrov bencina na 100 km prodam za 16.000 lir ali zamenjam drugo blago. Berne, Trst, Via dell'Olmo 1, I. 2340 MLAĐ jugoslavenski korespondent vešč slovenske korespondence, strojepisja, stenografije, stavbnega risanja, znanje nemškega, hrvatskega in nekoliko italijanskega ter izvež-ban tudi v lesni trgovini, išče mesta s 1. januarjem pri kaki industrijski ali trgovski em pri tvrdki. Naslov pri upravništvu. 2443 ZGUBIL se je, ali bil odpeljan pes, ki sliši na ime c Sultan*. Kdor ga pripelje nazaj aH pove zanj, dobi L 50.— nagrade. Štrancar, gostilna na lonjerski cesti. 2442 IZREDNA PRILIKA. Spalna soba iz bukovega lesa, dve mizici, ura, podoba matere božje z godbo, prodam za L 2100.—. Cohen, Via So-litario 1- 67 POZOR AMERIKANCI! Proda se posestvo obstoječe iz dveh eno nadstropnih hiš, (v eni se nahaja staroznana, dobroidoča gostilna) gospodarskega poslopja, njiv in dveh vrtov, od katerih eden je urejen za gostilno. Gostilna se nahaja tik farne cerkve v večfem kraju ob železnici. Ponudbe ped «Ugodna prilika» na upravništvo lista. 2241 oparski napad ali pa kaj podobnega je stopil m cesto. V tem hipu stopi pred njega zbegana čenska z razpusčenimi lasmi ter mu reče v eni voda Alba, skušajoč nestrpne ž em dokazati, da je inkvizicija najboljša u-vedba. Ta mala razlika v mišljenju obeh strank pa ;e dala povod k vojni, ki je trajala skoro osemdeset let in ki se je — ko je bilo odreienih kakih par stotisoč ljudi prepozne smrti — končala tako, da je sedem združenih pokrajin proglasilo svojo neodvisnost, — Toda poseči moramo v zgodovino še bolj nazaj. 2e v prvem stole tiu po objadranju južnoafriške obale so se čutili Portugalci v prometu z Vzhodno Indijo ovirane, kajti tudi drugim narodom se je začel vzbujati osvojevalni nagon. Slednjič pa se je zbudil pustolovski duh Angležev. Portugalci so smatrali pot okoli kapa za izključno svojo pravico, ki so jo branili tudi s silo. Dolgo časa se jim ni upala nasprotovati nobena zasebna dražba, pa tudi promet ae nI zda tolike važnosti, da bi posegla vmes kaka drŽava, ki bi skušala rešiti to vprašanje z vojsko. Zato so skažals angleški pustolova odkriti kako severozahodno pot v Indijo, kl pm je me j bi mogli Portugalci zabraniti. Toda ker ni bilo nikakih uspehov, so opustili vse tozadevne napore in sklenili nič več se Portugalcem pokoravati. Po nekaterih brezuspešnih ekspedicijah so oborožili vojno brodovje, ki mu je načeloval Drake. Ta neustrašni in srečni mornar je dosegel več kot so pričakovali. V maju 1. 1580 se je po skoro triletnem potovanju vrnil v domovi, no in prinesel s seboj mnogo zakladov, obenem pa je sklenil zelo ugodno obveznost s kraljem Molukov. Po tako srečnem začetku so se v letu 1600 odpravili na pot Cavendish in drugi. Medtem pa je vlada dala dovoljenje angleško indijski družbi, ki je vzdrževala z menjajočim se uspehom promet tekom petdeset let. Kolikor časa so bili Holandci vazali španske krone so nakupovali iztočno blagp v Lissabo-ni, in ga potem razmnoževal! po Evropi. Ko pa so se zapletli a Filipom v prepir, jim ni bilo več mogoče nakupovati orijeatakkih pridelkov in nastopila je ta posledica, da so za dobe osvobodilnih bojev podali tudi svom brodovje v S pretužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da Je naS predragi sin, brat, svak, stric, gospod LOJZE BUKAVEC naften svetotajstvi, mfrno bo vršil v pokopališče. danes, v 34. letu, po dolgi in mučni bolezni, previden s v Gospodu zaspal. Pogreb zemskiii ostankov našega preblagega pokojnika se sredo, 2S. t m., ob 3.30, iz hiSe žalosti na ftoseku na domače PROSEK, 26. decembra 1921. Fortunaft Bukavec, oče. Franc, hran (odsoten), brata. Marija por. Lukša, MsSa, sestri. Josip Lukia, svak. Danica, Anica, Mitmka, Branka, Milovan nečaki. Olffa Bukavec, roj. Umak, svakinja. 1015 Podpisani javljamo pretužno vest, da je LOJZE BUKAVEC mestni učitelj prvomestnik poedinih domačih kulturnih ustanov, danes popoldne preminuL PROSEK, 26. decembra 1921. „SeM", ,M. Ijutf. knjižnica", „Haldriir, Umni klub" 1016 Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog in oče JOSIP LOGAR natfkomlsar pri finan€nem ravnateljstvu danes zvečer, ob 9, po kratki in mučni bolezni, v 52. letu svoje d be, preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v pondcljek, 26. t. m., ob 3 pop. iz hiše Ža'osti na domače pokopališče. GORENJAVAS-TRST, 24. decembra 1921. Josi|»i?ta, soproga Gabrijel, sin. Družine: Valcarefigi in KraševlC ter nečaki in nečakinje. (1014 i * i-TV. .jir s >■ L.■ ZAHVALA. Vsem b!agim osebam, ki so hotele biti na katerisibodi nač'n soudelezne naše žalosti po našem ljubem glavarju Alojziju KocJaniKu izrekamo tem potom najsrčnejšo ralivalo. Posebno se zahvaljujemo barkovl>nskim krčmarjem, ki so nesli pokojnika na njegovi zadnji poti, pev. dr. „Adrija* za ganljive žalostinke v cerkvi in na grobu, vsem darcvateljem vencev ter mnogobrojni množici, ki je prihitela od blizu in daleč k pogrebu. BARKOVLJE, 27. decembra 1921. 1018 ŽALUJOČI OSTALI. Učiteljsko druSfvo za Trst In okolico da je njegov dolgoletni (lan in odbornik tovariš naznanja žalostno vest, Lojze učitelj Bukavec 26. t. m. preminul. TRST, 27. decembra Prošeku 1921. (1019) Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da je naša draga mati in tašča Marija Černe po kratki in mučni bolezni mirno v gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil danes v sredo, dne 28. t. m. ob 14. uri iz hiše žalosti Roiano, Čase sperse št. 794. 1020 KAREL, sin (odsoten); ANTONIJA, nevesta; JOSIPINA poročena VENUTI, hči in ostali sorodniki. Novo potrebno podjetje Trst. Corso V. E. III. 47. Urarna In zlatarna vrat H« —-—---- FRANCESCO BUDA Trs«, Via ScsUMfta it. 1 sprejema vsakovrstna^popravila. - Cene vedno Kupuje »ratoraa krona. Pozor na naslov! Pozor na naslov! Indijo. Njihova prizadevanja ao obrodila sado- 1602. je vlada podelila fovcea predpravice, kakrine angleški parfantent. ▼e t raznim veletr-|e sicer oddajal Proda se iz proste roke krasno posestvo ,ZoM' « Boleh nad Idrijo. 992 Uto obsega: veliko kmetsko b&o s potreb-niml gospodarskimi poslopji, Id merijo skupno 14 arov in * Njiv je 8 ha, 30 ar 82 m3, travnikov je 15 ha 49 ar, 95 m2, panikov je 54 ha, 83 ar, 88 ma (»o večino-jtuTpogozdeni), gozdov je 8 ha, 33 ar, 87 m3 Cena m inc P« letnikih posestva v Idriji W. itev. 68. ZAHVALA, P odpisana se iz dne srca zahvaljuje vsem, kw so ob priliki prebridhe izgube našega predragega očeta in deda ANDREJA na katerisibodi način blažili našo tugo ali spr emili pokojnika na njegovi zadnji poli. Posebna zalivala pa veljaj domačinom, ki so jje v tako obilnem številu udeležili pogreba. 1017 Družina ALOJZIJ BOLE. Srebrne krone kupujem in plačujem po cenah, ki jih drugi ne moreje plačati. (1018) Via Pondares št. 6, I. Srebrne Krone In zlato plačujem po naivnim cenah ALOJZU POVH Trst: Piazza Garibaldl it Z (prej Baniera)