Največji slovenski dnevnik v Združenih državah VeU* za vee leto • • • . $6.00 . . $3.< Za New York celo leto . $7.00 Za moifmitTo celo leto $7.00 Za do! leta • • • • • $3.00 New GLAS NARODA * List slovenskih delavcev y Ameriki. largest Slovenian Daily m |S the United States. I Issued every day except Sundays and legal Holidays. B 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 ij* s. NO. 207. — STEV. 207. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 5, 1935. — ČETRTEK, 5. SEPTEMBRA 1935. VOLUME XI.TTT, — LETNIK XLHL ŠTEVILO ŽRTEV VIHARJA JE NARASLO NA ŠTIRISTO NAJHUJE JE BILO PRIZADETO VETERANSKO TABORIŠČE; ŠKODE NI MOGOČE DOGNATI S parnika "Dixie" je bilo dosedaj rešenih 164 potnikov. — Več malih ribiških vasi je bilo popolnoma uničenih. — Vojaki in delavci Rdečega križa na delu. — Izpod razvalin so odkopali sto trupel veteranov. — Do dveh veteranskih tabo rišč še ni bilo mogoče dospeti. Anglija pošilja vojaštvo na Malto JACKSONVILLE, Fla., 4. septembra. — Da nes popoldne so začeli s silnimi napori reševati potnike, ki se nahajajo na nasedlem parniku "Dixie* . Ob sedmih zvečer je bilo pa treba zaradi močnega južnega vetra reševalna dela ustaviti. Na parnike.. ki se nahajajo v bližini, je bilo do tega časa prepeljanih 1 64 oseb. Rešenci so nepoškodovani, toda vsi silno preplašeni. Jutri bodo reševalci nadaljevali s svojim delom. MIAMI, Fla., 4. septembra. — Strašen vihar, ki je divjal ob obali Floride ter puščal za seboj smrt in razdejanje, se je proti večeru nekoliko polegel. Koliko smrtnih žrtev je zahteval, ni bilo mogoče dognati, toda nekateri jih cenijo na štiristo. Ko je vremenski urad napovedal za danes nov napad, je pobegnilo iz malega ribiškega mesteca Key West vse prebivalstvo. Delavci Rdečega križa so posvetili vso pozornost veteranskim taboriščem, kjer je bilo razdejanje najhujše. Izpod razvalin v Ferra kempi so izkopali sto trupel vojnih veteranov. Do dveh veteranskih kemp, ki se nahajajo bolj na jugu, še ni bilo mogoče dospeti. Reševalci so uverjeni, da tudi tam ni nič bolje kot je bilo v Ferra kempi. George Branch, uradnik Florida East Coast železnice v Islamorado, je sporočil, da je videl v tamkajšnji bližini I 50 trupel. Neki letalec je iz zraka naštel 125 žrtev. Ob progi omenjene železnice je ležala kempa štv. 5. Več letalcev je skušalo pristati na opustošenem ozemlju, pa se jim ni posrečilo. Pozneje so izjavili, da so videli trupla v grmovju in na drevesih. Charles van Bechten, ki je obiskal nekega tovariša v veteranskem taborišču ter se je pozneje na čudežen način rešil, je pripovedoval: — — Ne morete si predstavljati, s kakšno silovito naglico je izbruhnil vihar. Po radio smo bili obveščeni, da se nam bliža nevihta ter da je bil poslan proti kempi poseben vlak, ki nas bo odpeljal. Toda vihar je prišel prej nego vlak. — Drevesa so letela po zraku kakor slamnate bilke, voda je vidno naraščala. Mimo je privozil vlak, toda strojevodja ni mogel ali ni hotel ustaviti. Naenkrat se je pojavila pred nami petnajst čevljev visoka stena vode ter padla na nas. Ce bi se krčevito ne oprijemali ograje na postaji, bi bili izgubljeni. Enajst vagonov tistega vlaka je pozneje vrgel vihar iz tira. Največ smrtnih slučajev je povzročilo drevje, ki ga je vihar ruval in pozneje metal na gruče ljudi. Paul E. Hood iz Miami, ki se je bil podal z reševalnim moštvom v Snake Creek okraj, je podal naslednjo žalostno sliko: — Kmalu 3mo( dospeli do ranjencev, ki so le žali na provizoričnih nosilnicah. Malo vstran so se stiskali begunci okrog ognja. To je bil šele začetek. Do kolen smo brodili po blatu ter slednjič dospeli na mesto, kjer je bila nekoč kempa štv. 1. — Trupla, posamezna in v skupinah, so ležala na prostem in med razvalinami. Kakor ni mogoče'dognati, koliko žrtev je zahteval vihar, tako tudi povzročene materi jalne PREDSEDNIK PRIMERJA DRŽAVO S HlSO Popravila so sem in tam pri obeh potrebna. — Za bodočnost Združenih držav ni v skrbeh. Hyde Park, N. Y., 4. septembra. — V svojem neprisiljenem, kratkem nagovoru na ženski demokratski klub, ki se je zbral pred hišo Rooseveltovega soseda Mosesa Smitlia, je predsednik izjavil, da sem in tam trelwv kaj popravljati in da za bodočnost Združenih držav nima nikakih skrbi. V svojem kratkem govoru je Roosevelt primerjal visoko politiko s sedanjim popravljanjem Bele hiše. — Xe premi 11 jamo, — je rekel, — Kelu hišo napravimo samo boljšo in varnejšo. Ostala pa bo ista stara Bela hiša — ne glede na to, kdo bo prihodnja štiri leta, prihodnjih osem ali sto let predsednik. — Vedno popravljamo in — tako mislim — izboljšujemo. Zato tudi nimam nikakih skrbi za bodočnost Združenih držav. — V dnevih Calvina Oooli-dgea je pričela streha Bele hiše puščati, — je nadaljeval predsednik, stoječ gologlav pod mokrimi vejami velikega javora. — Tramovi so strohneli. Iliša ni bila vee varna. Predsednik Adams je v njej prvi stanoval. Njegov prednik, (Jeorge Washington, ga je imel navado tam večkrat obiskati. Od tedaj je vsak predsednik tam stanoval. Calvin Coolidge je streho popravil, toda hiša je obdržala svojo lepo, pri prosto obliko. Roosevelt o ve besede so ]m>-slušalei smatrali za odgovor na napade nasprotnikov Novega reda, ki so predsednika zaradi njegove izjave, da je potrebno ustavo premeni t i tako, da ima vlada pravico reševati razsežna gospodarska in socijalna vprašanja, imenovali soeijalista, komunista in anarhista. AMERIKA JE ODVISNA OD ŽENEVE Senator Pope je prišel v Ženevo. — Odločitev glede Abesinije bo vplivala na zunanjo politiko Združenih držav. GEN. HAJAŠl ODSTOPIL Tokio, Japonska, 4. septembra. — General Senjuro llajaši je odstopil kot vojni minister. General Jošijuki Kavašima, ki je elan najvišjega vojnega sveta, je bil imenovan za njegovega naslednika. General Hajaši, ki je sledil prosi ulemu generalu Sadao Araki pred 20 meseci, je prevzel odgovornost za razmere v armadi, vsled katerih je bilo mogoče, da je bil umorjen general Tetsuzan Nagata. General Nagata je umrl 12. Ženeva, Švica, 4. septembra. — Zvezni senator Pope iz Idaho, ki je prišel v Ženevo, da opazuje razvoj abesinskega spora p rini Ligo narodov, je izrekel prerok, da bo sedanja seja Ligi nega sveta vplivala na zunanjo politiko Združenih držav. — Karkoli bo prihodnje dni Ligin svet sklenil, — je r«>k<*l senator, — bo imelo velik vpliv na zunanjo politiko Združenih držav. — Pred kratkim pridobljena koncesija za petrolej ameriške družbe v Abesiniji je po mojem mnenju veri no Amerikanc« -v prepričala, da je zelo lahko našo deželo zaplesti v vojno. — Iz tega in iz drugih razlogov se Združene države ravno tako zanimajo za Ligo narodov, kot druge države. Narod Združenih držav želi ostati izven vojne: javno mnenje zahteva naše popolno sodelovanje s katerokoli skupino, ki je v stanu vzdržati mir. — V sedanjem času je ver ji del Amerikaneev za princip kolektivnih varnostnih pogodb. A ko se Ligi narodov posreči odvrniti vojno med Italijo in Abe-sinijo, tedaj bo dokazala, da je zmožna ta princip dovesti do veljave. — Ako pa bodo skupna prizadevanja v tej krizi neus|wšna, tedaj se bojim, da Ihi za nekaj let na svetu napredek na potu postave in reda zastavljen. I)e?-stva, ki jih je spravil na dan kongresni odbor za preiskavo mu niči jo, so me prepričala, da bodo finančni interesi, ki imajo dobiček od vojne, storili vse mogoče, da ovirajo prizadevanje Lige narodov. K temu bodo nekateri nacijonalistični vladarji na ]M»t miru položili kamenje. — Navzlic temu pa Še smatram za mogoče, da more Liga narodov zadržati vojno in je zato dolžnost vseh narodov sveta, da z vsemi močmi pomagajo, da ImmIo doseženi kar največji uspehi. ODVETNIK IŠČE NOVE DOKAZE Hauptmannov zagovornik se nahaja v San Francisco. — Po novih sledovih hoče dognati resnico. San Francisco, CaL, 4. sej>-temhra. — Zagovornik zaradi odvedbe in umora Lindbergho-vega sina na smrt obsojenega Bruno Rieliarda Hauptmanna, Lloyd Fisher, je iz Los Angeles prišel v San Francisco v namerni, da po novih sledovih do-žene resnico tega slučaja. Fi-sher pa o tem noče povedati nikakih podrobnosti. fihsle nekega otroka, ki je bil najden v Flush i turu na Lmg Island u pri Now Yorku, in ki je bil Lindberghovemu otroku zelo iKMlobcn. pravi Fisher: —-Mogoče je, da je Lindberghov otrok še vedno živ. Mogoče vam ji* znano, mogoče tudi ne, da na truplu, ki j«- bilo najdeno blizu kraja zločina, ni bilo mogoče pri raztelešen ju dognati spola. Vendar pa imamo otrokovo odtise in jih bom po svoji vrnitvi primerjal z »wltisi onega dečka v Flushiugu. Fisher je rekel, da so ljudje, ki imajo otroka v svoji oskrbi, izpovedali, da so ga dobili 1. maja 1932. t^laj (U) dni nato, ko je Lindberghov otrok izgi-nil. MUSSOLINI JE VČERAJ DOŽIVEL PRI LIGI NARODOV SVOJ > PRVI DIPLOMATSKI PORAZ LONDON, Anglija, 4. septembra. — Tisoč vojakov se je odpeljalo z vojaškim transportnim par-nikom Neuralia na Malto. S tem hoče Anglija ojačiti svojo strategično postojanko v Sredozemskem morju. Z njimi je šel tudi oddelek letalcev, da stražijo trdnjave pred italijanskim zračnim napadom. Dosedaj je bilo dovoljeno vojakom, da so jih spremljale žene in otroci, sedaj pa je vojno ministrstvo to prepovedalo, iz česar s<* more sklepati, da smatra vlada položaj na Malti za zelo resen. Nekaj ur prej pa je odplula velika bojna ladja Barliam iz Plymouth:! na Malto. Ladja je bila premeščena iz domačega vodovja in poslana v Sredozemsko morje, kjer bo s svojimi 15pair-niuii tojtovi večje va- tem kraju bodo morali vzdržati najhujši italijanski napad s tanki, aeroplani in drugim modernim orožjem. Vojaški izvedenci so mnenja, da more Abesinija postaviti proti Italijanom 1,250.000 vojakov. Aleksandria, Egipt, 4. sei>-tembra. — Pretekli teden je plulo skozi Sueški kanal 10 italijanskih pa mikov, ki so namenjeni v Massauo. Sedaj pa so na potu parniki Colombo s 4000 vojakov, Asia s 144 M), Principessa Maria s 1000 GOSI SO ZVESTE V "ZAKONU" Warsaw, Mo., 4. septembra. Oskrbnik preservacije divjih gosi J. K. Ha I ley je dognal, da se divje gosi natančno drže zakonskih |h>stav. Ilallev nravi: 4 1 .... .* , , .^lllrt MMIIIMJil IMI IIOI^I IHTI — Ako si divja gos izbere to-1 : , , , , _ . ... . v. vi dognala, da za siKipad ;>. de- van sn, je to zveza za celo ziv-l , • ... , , . • , •, • . . .. . cebra pri l lualu, kjer i»' bilo Ijenjc. Ako [»ogrne kateri izmed ... t ., i •• i ... 4 , . 1 . i ubitih .>0 itali lanskih kolounal- njili, tedaj si* ne bo gos, ne go-1 . • , , ... „ »»« vojakov, m odgovorna m ti sjak nikdar vee paril. žnosti kot pa v domačih vodah. Cez vhod v pristanišče Vallet-1 delavci in Tavali z vozovi Rde-ta na Malti so bile iztegnjene čega križa, bolniškimi strežni-verige, kakor ninl svetovno rami in z zdravili, vojno. S tem je Anglija v dveh Trije parniki so se v torek vr-tednih utrdila Malto, da more nili v Italijo s 1200 bolnimi vo-odbiti vsak sovražen napad. jaki. Naj bo izid konference Ligine-ga sveta kakoršenkoli, Anglija je pripravljena stopiti nasproti diktatorju, ki je na vojnem |>o-hodu. Glavna skupinja sredozemskega brodovja se nahaja blizu vhoda v Sueški kanal, na drugem koncu kanala pa se nahaja ena križarka v Adcmi, od koder ima le nekaj ur do Somalije. Pariz, Francija, 4. septembra. — Benito Mussolini je izgubil najvažnejši izgovor za svoj nastop proti Abesiniji, ko je Ligi mi komisija po dolgi preiska- avgusta za ranami z mečem, kateri* mu je zadal tekom prepira v Nagatovem nradu polkovnik Aizava. Nagata je bil pravi načelnik vojske, ko je general Hajaši prevzel vojno ministrstvo. škode ni mogoče preceniti. Sto milj od Miami proti jugu so porušene vse ceste. Iz glavnega mesta Tallahasse je dospelo poročilo, da je governer David Scholtz poslal v opu-stoseno ozemlje vee oddelkov narodne garde. Vojaki bodo pomagali reševalcem in vzdrževali red. MATI ZAZNAMOVALA CETVORČKE Lansing, Mich., 4. septembra. — Mrs. Morloek, mati četvorč-kov, je vsakemu otroku na obleko prisila začetno črko njegovega imena, da jih more učite-Ijiea razlikovati. Deklice, ki so stare 5 let in dva meseca, so: Edna, AVilina, Sara in Helen. MNOŽICA GROZI Z UN-CANJEM Raleigh, N. C., 4. septembra. — Governer J. C. B. Ehring-haus je poslal stotnijo vojakov v Cyeedmorc okraj, ko je prišlo poročilo, da namerava razjarjena množica linčati postarne-ga črnca Johna Kiiighama. ker je storil silo nad neko 12 let staro belo deklico. Nek vpliven meščan je obvestil governerja, da ljudje iščejo Kinghama po gozdih in močvirju in da ga bodo na jbrže linčali, ako ne bodo navzoči vojaki, kadar ga zasačijo. Abesinija, uiti Italija. Komisija je izdala naslednjo kratko razsodbo: — Ni mednarodna odgovornost, da razsodi ualualsko vprašanje; to je zadeva pogajanja med abesinskimi in italijanskimi oblastmi. Italijanska delegacija je prinesla s seboj Mussolini je v ultimatum, da se ne bo udeležila konference, ako vprašanje, kp-mu privida Uaual, ni izločeno iz razprav. Ako bi tedaj komisija hotela dognati odgovornost za obmejni spopad, tedaj bi morala razpravljati samo o eni točki: Kdo je pričel? O tem ni nikakega vprašanja, da so Abesinci napadli okspedi-cijo italijanskih častnikov in kolonijalnih vojakov, ki so prišli na abesinsko ozemlje. Glasovanje komisije je bilo soglasno: dva abesiuska, dva italijanska delegata in en nevtralni delegat so izrekli to nenavadno razsodbo. Addis Ababa, Abesinija, 4. septembra. — Prvi vojaški oddelki so pričeli odhajati iz Addis Ababe v Ogaden okraj ob meji italijanske Somalije, Na. BELGIJSKA KRALJICA POKOPANA Mlada kraljica počiva v kraljevi grobnici. — 300,000 Belgijcev se je poslovilo od nje. Bruselj, Belgija, 4. septembra. — Truplo 20 let stare belgijske kraljice Astrid je bilo jm»-loženo v kraljevo grobnico jmxI cerkvijo v Laekenu. Kralj Leopold, ki je vozil avtomobil na izletu v Švici, ko je bila kraljica ubita, je bled in suhih oči, z desno roko v obvezi, šepal tri milje — od kraljeve palače do katedrale sv. Gudule za mrtvaškim vozom. Za njim je korakalo mnogo zastopnikov evropskih vladarskih hiš, med njimi Kentski vojvoda kot zastopnik angleškega kralja. Samo vdarci kopit in j>osa-mezni vzdihi meti množico 300 tisoč Belgijcev so motili mir. Sv. mašo in mrtvaške obrede je opravil kardinal Van Rove. V katedrali je sedela 7 let stara hči pokojne kraljice princesa Jožef ina Charlotte poleg svojega očeta ter so ji sem in tam tekle solze po licih. Po drugih mrtvaških obredih v Laekenu je bila javnost izključena in samo družina umrle kraljice je bila navzoča, ko so bili njeni ostanki položeni v grobnico. 19 strelov in zvone-nje zvonov je naznanilo, da je bilo vse končano. Krsta kraljice ima pri prost napis: *4Njeno Veličanstvo Astrid, kraljica Belgijcev, 190oi do 1935." "QLrA8 ^ 2 B 0 Z) '4 w ii Glas Naročja 99 Owitd ud PnbllflMd by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY mak Balaer, Prtalrtent wg^aar" L. Benedik. Treat. eorvorf tton and of above otflen: Kern Ytk CUy. M. S. "SLAB NARODA % af Km i>apft») fr «k> Uf valja M ia^»a imp* Hoftoajrf' fc pol lata «MMMtt«i*»* ____ e*trt late to . I 9340 Za New Torb lato......97.9Q pol lata .........................HJO Za laoMMtTo te oek> lato 1740 Zs. pol teta ••••■•••••«••<••*•■• fi.B0 Sobacrlption Yearly «0.00 Naroda* frfcaja rmJtf dan larmenil nedelj la pramlbov. npdpU« to ontonoert m h« prlofc^ajeja. l>eabr naj m blacovod MU** P« Money Order. Pri aptcmemM kraja aeroCnlkor. proetmo, da m aa» todi preltaja blvalliče aaeoanl. da bltraja najdaao nariovnAka. -OLA8 NASODA", ti« W. 18th Straet, New Keck. N. X. " ' cHeii« a—mi KOMEDIJANT MUSSOLINI V starem voku so imela posamezni mesta svoje vladarje, Nekateri so bili dobri ter so skrbeli za blagostanje prebivalstva, nekateri so bili slaibi in so skilno oblast. Imenovali so se tirani. Posebno znan je bil Dionizij, ki je vladal mestu Sira kuzam z močno roko. Toda dni njegove oblasti ji bilo vendar enkrat le Človeštvo stoji sedaj pred tdrugo vojno... mogoče pred drugo svetovno vojno. Tf D NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 5, 1935. T TIE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. A. i ' % r • opisi a Važno za potovanje. Kdor id nomonjen potovati v tiari kraj aH dobiti koga Od tam, jo potrebno, da je pouia* p vtok Zvarek. Vtltd naif dolgoletne tkuHjo Vam tqmoremo dati najboljša poj—npa im tudi vto potrebno protkrboti, da jo potovanj* udobno hitro. Zato 00 eoupno obrnite na na$ ta pea pojainiU. Mi preskrbimo vse, bodiH prošnjo ta povratna dovoIjo-nja, potne liete, vite je in »ploh «11, kar je ta potovanja po-irebao g ndjkitrejiom Satu, Ha kar jt glavno, ta najmanj* JfodrSovijant naj no odlašajo do tadujeaa trenutka, ker prodUo to dobi it Watkingtona'povratno dovoljenje, BtMN-TET P K KM It, trpi najmanjtn mesec/ PiOte torej takoj ta hrt?platna navodila U maotovljo-Mi Vam, da botit poetni H udobno potovat*. SLOVENIC fUEMSHINQ CO. 2|6 West 18th Stre«* New Yorle, N* Y, New York City, N. Y. Dne 17. septembra dospe v New York s parnikom ' Beren-garia" Most Kevereud Grego-rij Rozman, škof ljubljanski, in se poda na evharistični shod Cleveland. Ker je nekakšen proinotor za beatifikacijo Barage, bo navzoč tudi pri odkritju Baragovega spomenika v tamkajšnjem Jugoslovanskem Kulturnem Vrtu. V New Yorku namerava o-stati škof en »lan. Lei>o bi bilo, da bi ga sprejeli v pristanišču in ga povabili v slovensko cerkev. Ker je čas kratek, prosim župljane, da bi prišli v nedeljo o tudi vročina kmalu poslovila. Tukaj kandidira za šerifa rojak Joseph Koroshec. Vsem rojakom ga toplo priporočam, ker on j«' kot ustvarjen za tako službo. Pozdrav vsem, Glasu Narodi, pa želim obilo naročnikov. Joseph Stefančič, naročnik Chicago, III. Danes je Delavski praznik. Imele bi se vršiti razne slav-iiosti po parkih, pa ves dan dežuje. Kmalu se bomo pričeli pripravljati za zimo. Delavske razmere so še vedno pod ničlo, draginja je pa vsak dan večja. Aleso je danes dražje kot je bilo v vojnem času, ko je delavee zaslužil po petinsedemdeset eeutov iti dolar 11a uro, dočim mora danes delati za 35 centov na uro. V nedeljo sem se odpravila s svojim soprogom v Hines, 111., kjer je velikanska vojaška bolnišnica. V nji so sami veterani iz svetovne vojne. V nedeljo so ob velikih svečanostih razvili ogromno ameriško zastavo, ki jo je poslal general ALI STE ZAVAROVAN! ZA SLUČAJ BOLEZNI, NEZGODE Alfi f^MRTl? A*0 SE NISTZ. TEDAJ VAM FRIPOROOAMO JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO V AMERIKI, kot naMJfe brataka uranulnico, ki plačajo NAJBOLJ LIBERALNE PODPORI SVOJIM ČLANOM •vajo patariaica *ka*a t al t Amarikt Paalaja v 17. država* amerttk« Uaije. PnaiiiiM^^gtil, towy^itCT am- fpnMto »a pojaanila našegA lokalnega tajnika aH pttite na:— GLKm URAD J. 8. J„ ELT, MDROSOTA IVrshin^ eiji. pokopališča v Fran- V bolnišnici, ki je za vso državo Illinois, se nahaja sedaj nad t Noč vojnih veteranov. Bolnišnica jc v vseli ozirih naj modernejše opremljena. Zemljišče jc daroval milijonar Kd-ward Uines v spomin na svo-jeira sina, ki je padol v Franciji. Poleg drugih govornikov j«-nastopil tudi poveljnik ameriških veteranov, James Van Zant, ki je izrazil svoje prepričanje. da ho prišel v prihodnjem kongresu zopet na po-višje vojaški bonus ter da bo Izplačana veteranom vsa vsota, ki jo imajo dobiti. To »eni zato omenila, ker je tudi dosti slovenskih mož it> fantov služilo tekom svetovne vojne v armadi Strica Sama in bi jim prišel denar prav v t"j depresiji. Tudi moj soprog je bil svoječaSno ameriški vojak. Pozdrav vsem čitateljem tega lista, ki je eden najboljših sloven-kih listov v Ameriki. Frances Lukanich. Washington, D. C., septembra. — V svojih govorih na praznik Delavskega dne so delavski voditelji javno oznanili, da odobrujejo politiko predsednika ltoosevelta. Preds»>dnik delavske federacije AVilliam Green je rekel v Canton, < >., da je bila položena podlaga za boljši družabni in gos)K>darski red. Tajnik federacije Frank Morrison je v Madison, Wis., rekel, da je federacija leta liKKJ sprejela politiko, da stoji pri svojih prijateljih, da pa nasprotuje svojim sovražnikom. Omenil je nekaj postav, o katerih je rek«*l, da so bile sprejete s po-moiv-jo prijateljev v kongresu in ker jih je zahteval predsednik Roosevelt. Xajodlocnejse pa jc zahteval zopet 11 o izvolitev predsednika Roosevelt a predsednik United Mine Workers of America John L. Lewis, ki je v svojem govoru v Fairmont, W. Ya., rekel: — Organizirani delavci nimajo v prihodnjem boju nobene drug*' izbire, kot podpirati predsednika moralno z glasovi in denarjem. O izidu ni nikake-ga vprašanja. Hvaležni narod bo, v vpoštevanju zvestega vodstva zopet izvolil Franklina D. Roosevelta. Stari prijatelji in novi znanci v Forest City, Pa. GANDHI JE IZPREMENIL DIJETO CAUTTTA. Indija, X --ep. Indijski voditelj Mah at 111 a (jundhi se je naveličal sadju i»i kozjegn mleka. Stila j uživa izključno le -očivje in pije vodo ter se huje izvrstno počuti. POZOR ROJAKI! Proda se posestvo, obstoječe iz petindvajset jiiernikov po setve, trije gojzdi; mlin na osem tečajev in žaga, vse n i \ odni pogon, na stalni vodi, na zelo prometnem karju, eno uro ed Kranja. Skupna cena z in-\ entarjem vred dvesto tisoč dinarjev. Za )iojasnila se obrnite na lastnika. VALENTIN KOKALJ, Vas Visoko št. 13, pošta Šenčur pri Kranju, Drav ska banovina, Jugoslavia. BREZPLAČNA RAZSTAVA TUJEZEMSKIH FILMOV Cllliiird White Star Line neprestano posnema razne kraje sveta, posebno pa Evrope, in filmi pod njenim pokroviteljstvom brezplačno razkazujejo razne |>o« I por ne, bratske in so-cijalue organizacije. Take predstave povečajo u-dcležbo pri sejali. Mnogi filmi kažejo življenje \ stari domovini, narodne nose in druge prizore, ki niso samo vzgojnega, pač pa tudi zabavnega pomena. Filme kažejo na konvencijah, sejmih itd. Cc hi si hotela kakšna organizacija izposoditi filme, naj .-topi v stik z najbližnjim uradom Cunard White Star Lin^. Tam bodo dane brezplačno vse podrobnosti. faroiite $e na "GLAS NARODA največji slovenski dnevnik t Združenih državah BORNO BIVALIŠČE V takih "hišah" prebivajo delavci, zaposleni v Potosi-rudni-ku v državi Missouri. Delavci so zaštrajkali, ker niti toliko ne zaslužijo, da bi se mogli preživeti Matija Kamin, šolski ravnatelj, oboespoštovan 111 ugleden, zopet kandidira za isti urad. In bo tudi izvoljen. Večina vo-1 ilcev je zanj. Ne samo v Fo-1 est City — po vsej Ameriki ima prijatelje. To se je pokazalo posebno lani, ko je s svojo zvesto družico praznoval sre bi no poroko... Martin Muhič, mestni župan in hotelir, čigar gost sem bi!, mi je tarnal o težavah županske službe: — Ko sem se vrnil sinoči pozno domov, so mi povedali, da so nekega razgrajača zaprli. Njegova žena je v>e obupana prosila zanj, naj ga rešim. Sredi noči seui šel v ječo in mu izposloval svobodo. Pa veš kaj je storil? Ves slinast in popackan meje hotel iz hvaležnosti objeti in poljubiti... Frank Blodnikar je farmer, majnar, klavec, tapetuik in sam ne vem, kaj še vse. Z eno bc--edo — vseznalee in vsevede?.. Prithio ženo ima in pridne o-troke. Na njegovi farmi je >koro vsako nedeljo piknik. Smeha in zabave — nič koliko. Že par let se zanimam za Toneta Zajca. V nedeljo sem .-e osebno seznanil ž njim. Visok iti bist rogled mož. Poosebljena energija. Do konca bo vztrajal pri svojih načelih. Najtrdnejši farmer v tamkajšnji okolici je menda Medved. Hlev ima, kakršnega š»3 •nisem videl. Za devetdeset L-lav živine je prostora v njem. On in Blodnikar sta kupila furuie baš v pravem trenutku. Seznanil sem se s Frankom Itrusom, Frankom Cerarjem in Blažem Cerarjem, Frankom Zajcem, Ratajcem, Rozmanom, Matijem Derkom, John o iu Škrbeem in Johnom Jakeljem, ki po dolgih letih še ni pozabil r vojili gorenjskih gora. Markantna osebnost je županov brat BiH Muhič, ki bi lahko cele dneve in noči pripovedoval svoje prijetne, razburljive in neprijetne doživljaje, pa je po uaturi preveč molčeč. Zelo uii je ugajal redkobesedni T reven, - katerim sva si ožja rojaka; istotako zakonca (lerstel, oba pristna Dolenjca, ter John Pavsek in Jacob Miv-sek, kateri je hotel imeti moj privatni na-lov za slučaj, če bo 4'jeseni kaj zaklanega pri hiši". Vesela sta se mi zdela Loga t-čan Lenarčič in vdova Novak, ki bo, kot sem presodil, kmalu izprcinenila svoje ime. Pri Grošljevih so me silili, naj počakam krstil malega Davida; rad bi bil še enkrat pozdravil Antona Uerčmana in njegovo prijazno ženo, pa je bilo treba iti še marsikam. Frank Žigoua nisem suiel zgrešiti, ker mi je prejšnje jutro njegova žena s črno kavo življenje rešila. Kako je bilo pri Zidarjevih, Majlmovih, Bokalovih in drugih bom pa enkrat pozneje povedal. Edinole rojaku Menartu se moram še danes ponovno zahvaliti, ker me je preskrbel s potrebnim kurivom za dolgo -pot do New Yorka. Menart je odtam, kjer so imeli sv o ječa so sredi vasi postavljen "nabiralnik za po-vzdigo kmetijstva". Marko Rupnik že v-e, odkje. Iti Menart mi je naročil, naj Bupni ka prav iskreno pozdravim. k " G L A 8 NARODA NEW YORK, THURSDAY, EKPTgMBKE 5, 1935. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. X NEZNANI CASANOVA Gospa Magdalena mi je pripovedovala ob čaju, ki me ]e bila I ki vabila nanj, naslednjo Zgodbo: — Na tej stvari je najzanimivejše to, da sem konec konca le — poštena žena. In to ne v običajnem meščanskem zmislu, temveč v pogledu solidne morale. V dvajsetih letih zakona sem se samo trikrat zlagala svojemu možu in še med temi tremi lažmi je bila najhujša ti sta, ko sem dejala o slaščicah, ki sem jih bila kupila v slaščičarni, ja glava pa ni več ležala na mehkem žametu, •emveč v naročju neznanega so-totnika. Bože moj — kaj sem 'lotela storiti. Moški, ki me je tako objemal, e je drugače popolnoma dostojno vedel. Po njegovih po-jubih, ki mi niso razodevali ni-i trohice strahu ali zbeganosti, em ugotovila, da se ta človek »ploh ne zaveda, da bedim. Ime-'a sem torej nekaj trenotkov '•asa razmišljati o vsem tem. Da hi klicala na pomoč — to je bilo brez pomena. Zamudila sem bila že ugodni treiiotek, ko bi imel moj krik porojen iz sna. probojui učinek. Zato sem rajši h lii lil a spanje, med tem pa razmišljala, kako bi se izmotala iz svojega položaja. Drhtela sem že zgolj ob misli, da bi s svojim početjem utegnila izzvati škandal. Saj sem bila vendar ženska, sama samcata, v tuji državi, v vlaku, med tujci. Pa še nekaj: čutila sem, da bi se morala pogrezniti od studa, če bi spoznala, da me poljubiju-je kakšen star, zoprn in grd človek. Medtem, ko so mi takšne misli rti z gre v ale možgane, me je neznanec poljuboval dalje. Njegove ustnice so se dotikale celo mojih ramen. Čeprav sem bila v takšnih stvareh neizkušena, sem vendarle mogla ugotoviti, da je bil moj strah popolnoma odveč. Neznani Casanova je moral biti zelo mlad človek. Bila sem tudi prepričana, da mora biti visoke postave, stasit in eleganten. Torej... .Jela sem se polagoma vživljati v svoj položaj. Sprejela sem dejstvo za dejstvo. Z božanstveno nedolžnostjo sem se iztegovala in se ]>opol-noma iileknila v naročju neznanega viteza. Priznavam, da se mi je ta le.ua po dolgi in utrudljivi nočni vožnji povsem prilegla. Svobodno sem izprožila svoje ude. Vendar pa sem opre-/ovala, da me ne bi premagal spanec. To sicer ni bilo potreb- no, saj sem vendar bila v varstvu zelo korektnega mladeniča. Držal me je v svojem naročju in mi kazal nedolžen obraz, kakor da me obožuje. Bdel nad menoj in njegovi poljubi so imeli tako zaljubljen zvok, da sem nehote morala misliti na reveža moža, ki čaka doma in strada moje ljubezni. Videla ga nisem že nad mesec dni. Revež dobričina! Gotovo se je silno dolgočasil. Kako dober in nežen je bil vedno z menoj! Kako rad me je imel! Koliko ljubezni iz srca mi je izpričal s svojimi poljubi! O dobri ino-žiček, zakaj nisem že v tvojih rokah! V teh in takšnih mislih sem bila že skoro pozabila, da ležim v naročju tujea. In kadar me je ta bedasti dedec še močneje stisnil k sebi, mi je to tako laskalo, da sem sanjala, da •ra varam — s svojim lastnim možem. Začelo se je svitati. Neznani sopotnik je nenadoma odložil mojo glavo nazaj na žametni naslon. Bil je prepričan, da niti ne slutim njegovega početja. Moram pa pošteno priznati, da seje ves čas, izvzemši trenutke, ko me je blazno poljubljal, vedel zelo dostojno. Bil je pravi kava lir. Slonela sem torej zopet na svojem prejšnjem prostoru, a nisem imela dovolj poguma, da 1 >i odprla oči. Nikakor ne! Ni-sem si upala pogledati v njegov obraz. Tisto pretvarjanje, s katerim sem bila hlinila spanje, me je naposled tako izmučilo, da sem zaspala. Bila sera popolnoma prepričana, da nisem za-urešila niti najmanjše nezvestobe. Zbudila sem se šele na postaji. kjer je bilo treba izstopiti. Potniki so se prerivali na hodniku vagona s svojo prtljago. Tudi jaz sem pospravila svoje reči in izstopila. Nočno pustolovščino sem bila že skoraj |>o-zabila. Vse se mi je zdelo kakor ubeglc sanje. Ko sem odhajala s kolodvora, sem nenadno uzrla na peronu visokega, stasitega in elegantnega študenta, ki se je instinktivno oziral po meni. Morem priznat:, da je bil to izredno l jubek mladenič! Toplo čuv-stvo me je obšlo pri misli nanj in nehote sera vzdihnila: Dal Bog, da je bil to tisti mladenič, ki me je tako čvrsto držal v svojih rokah in rosil blagodejno roso ljubezni na moja lica! VAŽNO ZA ZNAČILEN PRIZOR V BELI HlSl I NAROČNIKE Poleg naslov je razvidno de kdaj imate plačano naročninC Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine i« račune smo r*tpo> slali ta Novo leto m ker Iri iele-li, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroikov, šoto Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, ko jih trne«! so tiskana e debelimi črtam* ker to opravičeni obiskati tudt druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. ZAROČENCA MILANSKA ZGODB j4 *Z 17. oTOLETJA Spisal: AlaESSANDRO MANZONI ko je predsednik Roosevelt podpisal predlogo za socijalno vamost, ki je z njegovim podpisom postala zakon. Poleg predsednika so na sliki: delavska tajnica Miss Perkins, senator Wagner, senator Harrison in kongresnik Robert Donghton. CALIFORNIA: San Francisco, COLORADO: Pueblo, Peter Coll«. A. Salt« Walsen burg. Aft. J. Barak INDIANA : Indianapolis, LooU Baalcb ILLINOIS: Chicago. J. BeTčlč, J. Lukanlcb Cicero. J. Fabian (Chicago. Clcer* in Illinois) Jollet, Mary Bamblch. Joseph ^h Tat La Salle, J, Spelich Msscoutab, Frank Angustln i North Chicago, Mm Zelene KANSAS: ttlrard, Agnes Motnlfc lansas City. Frank Žagar MARYLAND: Kltzmiller, Fr. Vodoplfec Steyer. J. Čeme (sea Pacna. W. Va. in Md.) MICHIGAN: Detroit Frank Stnlar . MINNESOTA: Chisbolm, Frank Goals V Ely. Jos. J. Peshel Ereletb, Louis Gouie Gilbert, Louts Vessel Hibbinfc. Jobo PovSe Virginia, Frank Hrvatlch <- MONTANA: Roundup. M. M. Panlan i Washoe, L. Champa . _ NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck * ' NEW YORK: Gowanda. Karl Strnisha Little Falls, Frank Masla i.. OHIO: Barber ton, Frani ■ Trobr Cleveland. Anton Bubek, Cbas. Kar> linger, Jacob Resolk. John Slspalk Girard. Anton Nsigode Lorain, Louis Balant, John Vun»~ ie Warren, Mrs. I Rachai Youogstown. Anton KlkeU OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton. Anton Ipavee da ridge. Anton Jerina Conemaugb, J. Brewvec Exoort. Loais Supmntii Farrel, Jerry Okorn Forest City. Math Kaala Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. TauielJ Lbeme, Frank Balloch Manor, Frank Fk-mshar Midway. John 2ost Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demahar Steel ton, A. Hren Turtle Creek. Fr. Schifnr West Newton, Joseoh Java« i WISCONSIN: Milwaukee. West A111«. Frank Sheboygan, Jssepb Kakei WYOMING: Rock Springs, Lento DiamondvlUe. Joe Rollch Vsak to. katera Je prejel. Tsslipnfce raja UPBAVA"GLA8 N A BOD A' "GLAS NARODA" pošiljamo ▼ staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane 97. — V Italijo lista ne pošiljamo. 58 4 4 Iti moram v vee krajev," je odvrnil, 44 ia če mi ostane košček časa, bi rati stopil za ln»> v tisto vas, ki je precej velika, na cesti v Bergamo, blizu meje, vendar še na Milanskem... Kako se že imenuje?" — Ta ali oni kraj bo že tam, — je medtem pomislil sam pri sebi. "V Gorgouzolo, hočete reči," je odgovorila starka. "V Oorgonzolo!" je ponovil Renzo, kakor bi si liotel besedo bolje zapomniti. "Ali je zelo daleč do tja?" je povzel nato. 4'Ne vem natanko, bo kakih deset ali dvanajst milj. ('e bi bil kateri izmed mojih sinov doma, bi vam znal povedati." 4 4 ln mislite, da se lahko pride tja po teh lepih stezah, ne da bi človek šel po glavni cesti! Ker na tej j«' toliko prahu, toliko prahu! Tako dolgo že ne dežuje!" 44Zdi se mi, da se lahko pride; lahko vprašate v prvi vasi, ki pridite vanjo, če greste naravnost." In mu jo je imenovala. 44Dobro," je dejal Renzo. Vstal je, vzel kos kruha, ki mu je bil ostal od bornega zajtrka—-precej različen kruh od onega, ki ga je bil našel prejšnji dan ob vznožju križa svetega l)io-nizija —, plačal račun, odšel ter jo ubral naravnost pred-se. In — da vam tega ne raztegnem bolj, nego je treba — z imenom Gorgonzo-la ustih je od vasi do vasi dospel tja približno eno uro pred večerom. Že spotoma se je bil namenil, da se tam zopet kaj ustavi ter si privošči malo izdatnejši obed. Telesu bi bilo tudi malo postelje zelo pogodu, toda preden bi mu bil s tem postregel, bi bil Renzo raje dopustil, da bi se iznemoglo zgrudilo na cesti. Njegov namen je bil, da se v krčmi pouči, kako daleč je Adda, da spretna izve za kako prečno pot, ki vodi tja, in se napoti v tisto smer, kakor hitro se okrepča. Ko je napravil nekaj korakov po Gorgon-zoli, je zagledal izvesek in vstopil. Od krčmar-ja, ki mu je prišel naproti, je zahteal kaj za prigrizek in polič vina; milje, ki jih je še prehodil, in čas so v njem zatrli ono skrajno lii fanatično mržnjo do vina. 4tProsim vas, hitro," je dodal, 44ker moran uro spet na pot." Rekel je tako ne samo zato, ker je bilo res, temveč tudi iz strahu, da bi m krčmar ne domišljal, da hoče tu prenočiti, ter prišel na dan z izpraševanjem imena, priimka, odkod prihaja in po kakem opravku... Le uruo stran! Krčmar mu je odgovoril, da bo takoj postre-žen, in Renzo se je usedel na konec mize blizu vrat, na prostor za sramežljive ljudi. V sobi je bilo nekaj vaških brezdelnih lenuhov, ki najprej razpravljali in tolmačili velike milanske novice prejšnjega »hie ter bi zdaj bili grozno radi kaj izvedeli, kako so se dogodki tudi ta dan odigravali, zlasti še zato, ker so bile one prve vesti take, da so radovednost bol j dražile, nego jo zadovoljile: slikale so upor, ki ni bil ne udušen ne zmagovit, ki ga je noč boij prekinila nego končala; bil je to odlomek, bolj konec enega dejanja nego vse žaloigre. Ede.i izmed njih se je oddelil od družbe, pristopil k prišlecu ter ga vprašal, ali prihaja iz Milana. 4 4 Jaz?" je dejal Renzo začudeno, da bi si da i časa za odgovor. 44 Vi, če se sme vprašati." Renzo je zmigal z glavo, stisnil ustne, da se jim je iztrgal nerazločen glas, rn rekel: "Milan, kolikor sem slišal..., ne bo kraj, kamor bi človek silil v teh dneh, razen če ga žene nujna potreba." "Torej truše se danes nadaljuje?" je radovednež vprašal še bolj vsiljivo. 44Človek bi moral biti tam, da bi to vedel," je dejal Renzo. 44Toda ali vi ne prihajate iz Milana!" 44Iz Liscat prihajam," je urno odvrnil mladenič, ki si je bil medtem že izmislil odgovor. In res je v strogem pomenu besede prihajal od tam, ker je šel skozi; ime pa je doznal nekje na cesti od (»opotnika, ki mu je bil tisto vas označil kot prvo, skozi katero je moral iti, da pride v Gorgouzolo. 44 Oh!" je dejal oni, kakor bi hotel reči: Bolje bi storil, da prihajaš iz Milana — potrpimo. 4 4 In v Liscatah," je pristavil, 14 niso še nič vedeli iz Milana?" 4 4 Pray lahko je mogoče, da bi tam znal kdo kaj povedati," je odvrnil hribovec; 44toda jaz nisem slišal ničesar." Te besede je izgovoril z onim posebnim po- udarkom, ki se zdi, da pomeni: Jaz sem pri kraju. Radovednež se ji' vrnil na svoje mesto in trenutek nato j«* prišel krčmar ter postavil na mizo, kar je Renzo bil naročil. "Koliko je odtod do Adde?" j»- vprašal Renzo napol med zobmi ter se delal zaspanega, ka-. kor smo to že včasih videli pri njem. 44Do Adde, da bi šli čez?" je rekel krčmar. 4'To se pravi... da... do Adde." 44Hočete li čez po mostu v Casanu ali z bro-dom v Canoniki?" 4'Kjer si bodi... vprašujem takole iz radovednosti." "Eli, saj sem si mislili, kajti to ^ta mesti, koder hodijo poštenjaki čez, ljudje, ki lahko dado račun o sobi." 44Dobro; in koliko je?" "Računajte, da bo do enega kraja kakor do drugega malo več ali malo manj kakor šest milj." 44Šest milj! Nisem mislil, da j«' toliko," je dejal Renzo. "Ej, ozuaI okolico, da bi izvedel, kako mislijo tu o velikem dogodku, ki je sam imel nemajhno vlogo v njem, iti bi posebno izsledil, je li med pogovarjajočimi se kak poštenjak, katerega bi ubog mladenič lahko zaupno poprasal za pot brez strahu, da pride v zadrego in bo prisiljen klepetati o svojih lasf-■nili zadevali. "Hm!" je rekel eden. "To pot se pa v resnici zdi, da so Milauei mislili končno resno nastopiti. Dovolj, jutri najkasneje se bo kaj vedelo." "Kesam se, da nisem šel davi v Milan," jo rekel drugi. "('e pojdeŠ jutri, grem tudi jaz," je rekel tretji in za njim še četrti in peti. "Rad bi vedel to-le," jt* povzel prvi, "ali bodo milanski gospodje mislili tudi na nas u-boge kmete, ali pa bodo dali narediti dobra postavo samo zase. Poznate jih, kakšni so, kaj? Prvzetni meščani, vse bi radi zase, kakor bi drugih sploh ne bilo." 44Tudi mi imamo usta, bodisi zato, da jemo, bodisi zato, da povemo svojo misel," je rekel drugi s toliko ponižne jšim glasom, kolikor dr-znejši je bil stavek. "In kadar je stvar v toku..." Toda zazdelo se mu je bolje, da ne konča misli. (Dalje prihodnji«.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tišjih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigOt U vas bo lanimala. Cene so »slo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" a »r GLAS V A R D D2" NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 5, 1935. THE LARGEST SLOVENE VA1LY IN V. S. X GREHI OČETOV Roman v dveh zyezkih=- Za Glas Naroda priredil I. H. PRVI ZVEZEK. USODONOSNO LETALO 32 Ko se zopet vrne v sobo, odpre klavir in prične uglaševati gosli. Vedel sem, da gospod Barka ne bo pustil dolgo čakati in1 nisem mu hotel prikrajšati tolažbe, ki jo je prišel iskat. Zato! odidem. I Komaj sedem k pisalni mizi, ko zgoraj že prične brneti j klavir in peti gosli. In zveni in plaka, da se prične mračiti. Xa-| to pa slišim nad seboj korake odhajajočega profesorja. Ko malo zatoin grem iz hiše, je bilo na stopnicah že temno. Toda lepi večer še sije skozi odprto okno. Že hočem stopiti na ulico. Tedaj pa slišim za seboj na dvorišču jezen profesorjev glas: — Proč! Tukaj nimate ničesar opraviti! Xe vi! Ne! — Toda prosim, hotel sem samo-, — pravi drugi glas. Takoj ga zopet spoznani: to je bil glas onega razcapanega in boječega dečka, ki sem ga pred dvema dnevoma našel za vrat-mi. Mesto ošabnih besed, ki jih je rabil pred menoj, jih izgovarja sedaj kot v bolestni prošnji. — Tukaj nimate ničesar več prositi in nič več zahtevati! Tako je gospod Barka v naraščajoči jezi zavrnil dečka. — Zadovoljen sem z eno besedo. Recite mi jo iz usmiljenja! — Usmiljenje? Tako? Toda, ko je bil čas, da bi jo vi morali čutiti, kje pa je bilo tešno borila proti naraščajočemu mraku. Pogledam okoli — in res, tam v temni senci drevesa stoji skrivnostni fant, naslonjen na vrtno ograjo. Obide me skušnjava, da bi <;a ogovoril. Skoro se mi dozdeva, da je uganil moj namen. Še nižje potisne klobuk in naglih korakov odide. Poteče nekaj dni. Zelena hiša je že |>ozabila otroka, ki so ga odnesli iz njenih zidov. Kot prej je mladina vpila in kričala po dvorišču, nič več ni čutila vrzeli, katero je izrezala v veselo gručo smrt. Hčerk gospoda Barke ]»o pogrebu nisem več videl in s profesorjem sem samo nekolikokrat kratko govoril. Dozdevalo se mi je, kot bi se namenoma izogibal dolgega razgovora z menoj. Mogoče iz bojazni, da bi ga kaj vprašal, na kar ne bi rad odgovoril. Dan za dnem, kmalu v popoldanskih urah, je prihajal k Albertu, tla je igral. In tam sem se pogosto ž njim sestal. Ako sem bil pri Albertu, kadar je prišel, je takoj po nekaterih uljud-nih besedah prijel gosli. In če sem ga dobil, kadar sem stfopil v Albertovo sobo, tedaj je pri mojem vstopu vstal, se je izgovoril, da ima kako službeno jnit in že je bil skozi vrata. Niti pogovor o Mozartu ni bil mosroč. Celo njegovo bitje je bilo pre-menjeno. Drugače je kaj rad potožil svoje gorje. Sedaj pa je postal skop s svojimi besedami. In od dneva do dneva je postajal manjši, lezel jc sam v sebe. Na njegovem obrazu so se pomnoževale brazde. In pogostejše kot prej so posegale njegove roke v brado, čije bele lise so vidoma rastle. — Zdi se mi, da stari mož pričenja omagovati na svojem potu trpljenja, — pravi Albert, ko sem nekega dne govoril ž njim o izpremembi, ki sem jo opazil na profesorju, — in nič čudnega ne bi bilo, ako bi bila tuga njegovega življenja enkrat preveč. V tem tednu je postajalo moje občevanje z Albertom vedno bolj prisrčno. I>an za dnem sva podaljšala čas za pogovor. In če se je kak večer dogodilo, da sem pri svojem delu pozabil na čas, kadar sem ga imel navado obiskati, je prišel k meni ter mi zaprl knjigo in pisanje. Nekega opoldneva, ko sem pri kosilu pripovedoval o napredku svojega dela, mi pravi: — Ali res nameravate takoj po končanem delu odpotovati iz Berlhtal - To toplo vprašanje me razveseli. Zmajem z glavo. — Za svoj odhod imam še dovolj časa. .. (Dalje prihodnjih.) SLOVENIC PUBLISHING; CO. TRAVEL BUREAU m WIST IStfc STRUT NBW TOKE, H. X. ntni MAM ZA CKNI VOZNIH UBTOV, *M-tVACOJO KABIN, IN POJASNILA SA POTOVANJE V letalu, ki ga vidite na sliki, sta nameravala sloviti letalec "Wiley Post in ameriški humorist Will Rogers poleteti iz Alaske v Sibirijo. Na severu Alaske je letalo treščilo na zemljo. Post in Rogers sta bila na mestu mrtva. SEPTEMBER: 7. septembra: Aquilania t Cherbourg 10 septembra: Euroiia v Bremen Contc (U Savoia v Genua j 11. septembra: Manhattan t Havre 12. septembra: Majestic v Cherbourg 14. septembra: Lafayette v Ilarre Con te Grande v Trst 17. septembra: Bremen v Bremen II). septembra : Berenga ria v Cherbourg -1. septembra: lie de France r Havre 24. septembra: Itex v (ienua -'3. septembra : Washington v Havre 'J**, septembra - Champlaiu r Havre A<|ultai:ia v Cherbourg 'St. septembra: Euro|ia v Bremen Iz Jugoslavije. Po 18 letih se je vrnil. Leta 1914. so Madžari v Srbiji ujeli IG let starega Mališo Matiča. Odtlej je fant prebival na Madžarskem kot natakar. Mislil je, da mu je sovražnik jx>bil tudi mater, ki je bila res internirana, po okupaciji se j«' pa vrnila v rojstni kraj Lelič v valjevskem srezu. Mati je dolgo čakala sina, ker se pa le ni oglasil, ga je proglasila za mrtvega 11» mu postavila tudi nagrobni s|H>iueuik. Te dni se je pa Mališa oghisil iz Kraljeva, kjer si je s prihranki odprl jro-stilno. Po naključju je zvedel, da mu mati še živi. Krvna osveta in otmica. Pred nekaj meseci sta se sestri Duša Melimetoviča iz Okrasil ice na Kosovem poročili s sinoma kmečkega bogataša Zeči-ra Iljazoviča v Bajgori. Pogodili pa so se tedaj, da Zečir da Dušu za ženo svojo hčer Nišo, najlepše dekle daleč naokoli. Ko je Duš zahteval izvršitev obljube, se je stari Zečir upiral, ker je mislil, da bo mogel hčer drugam zelo drago prodati. Zato sta njegova sinova, Dušova svaka, povabila Duša, naj pride in skrivaj odvede Nišo. To se je zgodilo in Dii^ je s svojim bratom odpeljal Nišo na svoj dom. Stari Zečir pa se je maščeval. Nekaj dni pozneje je ustrelil Dušovega brata iu pobegnil v gozdove. Zadeva ni bila prijavljena sodišču in begunec je po posredovalcih stavil Dušu predlog, da mu plača 52 turških lir odkupnine za ubitega brata, če se odpove krvni os vet i. Duš je denar sprejel. Zečir pa se je sitni ovadil oblastem. Dušu pa ]H»godba ni bila sveta in ni opustil misli maščevanja. Na svoj dom je povabil Zečirjcvega sina lluscina. Ta je prišel nič hudega sluteč, zadnji dan mlačve pa ga je Duš ustrelil, baš ko je nosil vrečo pašnice v kaščo. Tudi Duš se je sam javil orožnikom. Brata in sestro zasula zemlja. Dragotin in Sofija, 181etni sin in lGletna hči ]M»sestnika Lupurova v Beški pri Stari Pa-zovi sta šla na grič za vasjo, da bi prinesla prsti, ki so jo potrebovali doma. Ko sta na griču napolnila košari, se je Draguti-nu pripetila nesreča, da je omahnil čez rob, ki se je strmo spuščal v dolino. Sestra ga je pograbila, a je brat v padcu tudi njo potegnil za seboj. Tedaj se je za njima z vrha hriba utrgala velika plast prsti in ju popolnoma zasula. Ko so ju odkopali, sta bila že mrtva zadušena pod prstjo. Izvoz žab in pijavk. Ob reki Neretvi v Dalmaciji je postal izvoz žab in pijavk zelo važna panoga domačega gospodarstva. Žabe, to se pravi, žabji kraki se izvažajo v Italijo in italijanski ribji trgovci, katerim je omejitev uvoza rib iz Jugoslavije vzela lep zaslužek, prav pridno jjovprašujejo po njih. Pijavke pa se v velikih količinah izvažajo v Francijo. Žab in pijavk je v močvirnem ozemlju ob Neretvi zelo veliko, pa je tako izvoz prinesel pokrajini nad milijon dinarjev dohodkov, kar je za revne kraje i pravi blagoslov. Izmišljeni roparji. Občinska uprava Gornjega .Jabolčišta je uradno sporočila, da se po gorovju Solunski glavi med Velesom iu Skopljem klati oborožena razbojniška tolpa. To se jc razglasilo po vseli bližnjih občinah in živ krst se ni upal na Solunsko glavo. Bilo pa je vendarle čudno, da so kljub krvoločnim razbojnikom prav pridno zahajali tja gor vsi prebivalci iz Jabolčišta, ki so večinoma Arnavti. Naposled se je izkazalo, da je bila vest o razbojnikih enostavno izmišljena. Na Solunski glavi je namreč obilo robidnic in planinskega mahu, kar se zelo dobro prodaja v Skopi ju. Da bi s** obranili obiračev iz družili občin, so Arnavti i/.misili razbojnike in tako oplašili vse druge občine. Akcija za prehrano severne Dalmacije. V Sibeuiku so zborovali predstavniki raznih organizacij in ustanov ter razpravljali o akciji za prehrano siromašnega prebivalstva severne Dalmacije, kjer je suša v toliki meri škodovala letini, da ljudem |M>jinti preti huda lakota. Beda preti tudi ribičem, ker je zabranjen uvoz rib v Italijo in so letos zaslužili ribiči na dan komaj po 7 do 10 Din. V primorskih krajih pa živi okrog 10.000 ribičev, ki imajo okrog 30.000 družinskih članov. Na zborovanju so bili sprejeti razni predlogi, ki bodo predloženi na mcrodajiiili mestih. Zapuščinski spisi, ki so 47 let ležali v arhivu. Srcsko sodišče v Valjevu je začelo razpravljati o zapuščinski zadevi kmeta Živka Rasuli-ča iz Žabarja, ki je bila na dnevnem redu že leta 1860. Tedaj je sodišče cenilo vrednost zapuščine na 5.713 čaršijskih gro-šev. Naslednikov zapuščine je bilo precej in vršila so se med njima pravde, ki so v redu tekle vse do leta 1888. Tedaj pa je akt zaspal v arhivu in je prišel na dan šele sedaj po 47 letih. I IIIIIMIIIIHill Advertise in 'Glas Naroda* Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. gjr,j;T'••':...........n......... ;r ............ ... ___SBensoRisr-inz3*.:r>B8s " ___________::...• ... 4u..i I C R F POLETNO KLASJE. Cena .................... -50 1 U PRIMORSKE PESMI, (Crudent, vez. ........ .35 ANTIGONE, Sofoklej, GO strani .............. .30 SLUTNE < Alhrecht i. broS................... .30 AZAZEL, t ni o vest............................L— POHORSKE POTI Milaser). hrošrano........ Ji (J broširana .80 STO UGANK <<>tun Zui>ančič> ............... .50 C VRAN DE BERGERAC. Heroična komedija v VIJOLICA. iVsmi za mladost .................60 petih dejanjih. Trd« vezano ..............1.70 ZVONČKI. Zldrka i>esiiij z« slovensko mladino. ČRNE MASKE Trdo vezano ............................ .90 spisal Le« m id Andrejev, 31» str. Cena.....35 ZL-VTOROG. pravljice, trda vez. .............60 Globoka ruska drama je iKKlana v jako le- ŽIVLJENJE Ik>ui slovenskem prevodu. Spisal Janko Samee. 101) strani. Cena.......45 EDA, drama v 4. dejanjih.....................60 — GOSPA Z MORJA. 5. dejanj ................ .75 PESMI Z NOTAMI KREUTZERJEYA SONATA Spisal L. N. Tolstoj, i:S6 straui. Cena.... .60 MEŠANI IN MOŠKI ZBOR S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v Ameriška slovenska lira. lllolmar) ............1.— t«-m romanu bralca nase. Mukoma doživlja- Orlovske himne. I Vi-lopi vet-1 ................1.20 um prizor za prizorom, grozovit ust za gro- Pomladanski odmevi, 11. zv....................« zovitostjo do strašnega konca. LJUBOSUMNOST „ .. . „ \IOSKI Z,lOK , , . « ,, .»„ Gorski odmevi. (I^ibartiari zvezek . .......4-> Spisal L. Novak. 4.» strani. Cena.........JO .. ' - , . . . . , , Trije imoUi /buri. t1'aveič I Dejanje te veseloigre je na]ieto in polno pri- ... ,„ . ... . . J .. . . * Izdala Glaslieua Matiea .................. 40 stnega humorja. Sconerija je skromna, število oseb nizko (61. Našim malim odroin, I) YOG LAS NO ki žele us]*>lcga večera, knjižico toplo prijio- -Naši liinuii 50 čamo. LOKALNA ŽELEZNICA, 3. dejanj ........... .50 v MEŠANI ZBORI LJUDSKI ODER: Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .15 ;"». zv. Po 12 letih. 4. dejanja .............60 MAGDA. Spisal Alozij Remec, s« strani. Cena...45 RAZNE PESMI S SPREM LJ EVAN J EM: Zaloigra ul>ogega dekleta v dvanajstih pri- i*™.....l- . . ...... ... -t i. w;.L-. .1 » 1 ,. » ■ Domin mi. il-ocstcri Izdala Glasbena Mat ea .. .40 zoriu. "Iu je hritka. glolmka zgodha ženske. m-__■ ... , , .... . , , T. . .... Gorske rvellire. S,r..............»ve pesmi. , liwi.' m^ ^r "in "l^ri- ' UIS \OJSKI. Igrokaz v štirih slikah .......... .30 ton solo ..................»o OPOROK.! LUKOVŠKEGA GRAJŠČAKA 4T straui. Cena .......................... JtO MALE PESMARICE Ta veseloigra znanega češkeg:i pisatelja Vrh- Št. I. Srhske narodne himne .................15 liekega je namenjena preilvsem manjšim o- št. 1a. Št« ruliš, Srbine lužni.................15 droni. St. 11. Zvečer .........................."|5 PETRCKOVE POSIJCDNJE SANJE 1:: rodokniea .......................... .15 Spisal Pavel Golja. 84 strani. Cena.......40 's|a»rek, zbirka šolskih pesmi. (Medvedi.......2=» Božična igra v štirih slikah, primerna za Ura. Sri-«liij..>.(i^ka. 1. in -j. zvezek po........ .50 večje mire. Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen POTOPUENI ZVON ženski ali možki zl>or. 15 i«esmic. ( Pregel). .1.— Spisal Cerhart Ilauptmann. 1"J4 str. Cena...50 - Dramatska bajka v petih dejanjih. MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Aljaš) - PEPELI H, narodna pravljiea. G. dejanj 72 str. .35 u^™* *'™"11 Ti VV*°l° ,K,J: Xa ',an : , 1»»na noc ............. jn RE\ I/OR. 5. dejanj, trdo vezana .............7j f> ... , . ................. „,.„., 1 - -t. .t • »••»'k- °l««>min k veselju: Sveta noč- R. 1. R. I »rama v 3. dejanjih s predigro, .i.-,•. 11.. .. . . . . Stražniki; Hvalite Gos|nm1U; nhčutk ; Ge-< tajick 1. Vezano ....................... .4a slo ....... ROKA V ROKO .............................30 ........................... MACBETH. Shakespeare. Trdo vezano. 151 sir. CERKVENE PESMI Cena: mehko %-ezano.....70 »ez......»o t w " OTHEI.O. Shakespeare. Mehko vezano .................70 "onuin c asovi. Cerkvene |n-smi za mešaa zbur 1._ SEN KRESNE NOCl. Shakespeare. Mehko Tanlum Ergo (Premrli ...................... 30 vezano. Cena ...................................................70 ^ne P**smi za mešan zbor < Sattner» ........ ^fl SKOPUH. Moliere. 5. dejanj. 112 str. ........ -50 "f!.^"" «>nilon (Foerster, 30 BENEŠKI TRGOVEC. Igrokaz v 5. dejanj.... .60 sV^'^ tH^u <^teri.........40 Klasične igre najslavnejšega dramatika. .....*.............................60 kar jih pozna svetovna literatura. l>ela je MOTIT 7 A /^rTOr prevedel v krasno slovenščino naš najUiIj lNU 1 t ZLA L1TRF. Si i lesnik Oton Župančič. K.wljskl. Poduk v igranje na eitrah 4 zvezki 1»;« SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETr) Buri pridejo, koračnica ........._ ^ Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena ...... .30 ............. To je ena izmed i-etili emidejauk. čijih de- NOTE ZA TAMBURICF jaiije se vrši pred svetovno vojno. Namen ^ , ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na čelu Slovenske narodne pesmi za tamburaški zbor in knjige z besedami: — Ni strup, temveč zdra- pelje (Bajuki ............................ vilo. kar ti dajem. 8001 na planinre. Podpuri slov. narodnih TESTAMENT l^mi (Bajuki ..........................j _ Spisal Ivan Itozman. 105 strani. Cena.... .35 Na Gorenjskem je fletno ......................1_ ljudska drama v štirih dejanjih. Vprizori- tev je omogočena jiovsod. tudi na takih o- RAZGLEDNICE drili, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. Newyorške. Različne, din-a t ..............,(1 TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER la raznih slovenskih krajev, du.at Mladinska igra s jietjem v 3. dejanjih .... .60 Narodna noša, ducat ............... .....» VRTINEC. Žagar, 3. dejanja. 51 str. ........ -35 POSAMEZNI KOMADI p« . .........5 rmtov ZAPRAVIJIVEC, Moliere. 3. dejanja. 107 str. .50 ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... .30 _ ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaz v 5. dejanjih .35 ZBIRKA LJUDSKIH IGER. Naročilom je priložiti denar bodisi v .7o- Marjin otrok ........................ .30 1 au - C c pošljete gotovino, reko- 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica,— niandirajte pismo Materin blagoslov .................. .30 15. snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola in ^ KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE Neža ................................ j>0 T> Tf S\ Q rp 20. snopič. St. Just, Ljubezen Marijinega o- U PESmTLi poezue............... " Naslovi,e na: - SLOVENIC PUBLISHING BOB ZA ftlLWI ZOB, trda vez .............. .40 iftMPANY KRAGUL.IČKI (Utva) .......................65 VV/1U1 * S.JS'r'..::::::::::::::::::• 'i; 216 west IS«, STREET NARODNA PESMARICA. Cena .............. J59 NEW Y0BK, N. Y.