OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds xxxiii.—leto xxxiii. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), APRIL 5, 1950 ŠTEVILKA (NUMBER) 67 ^ovi GROBOVI VIDMAR Kakor smo včeraj poročali, je v St. Alexis bolnišni-elia Vidmar, rojena Počer-na^^Q let. Stanovala je leta St. zadnja štiri let P& je družina dolgo živela na 5604 Bonna Ave. tod^ zadnjih sedem let, do JG zbolela prošlo sre- odpeljana v bolniš-pj,j°g je bila iz Jurka vas . faži, odkoder ie prišla v 1909. BUaje in ^ T^stva Danica št. 11 SDZ Zapadne sile so že odpustile Nemčiji vse ogromne zločine in jo sprejemajo v svoj krog WASHINGTON, 4. aprila—Zapadne države, ki so pred petimi leti obljubile, da bodo za vedno držale Nemčijo v položaju, da nikoli ne bo mogla sprožiti nove vojne, so spremenile svoje stališče in ji zdaj že odprto pomagajo v mnogih ozirih. št. 25 SŽZ. ton iti Tuk la ^^Pušča soproga An-' hčer Mrs. Anna Brinovec dva vnuka, se-®estri in brata v stari do- dv, Mrs. Mary Vihtelich ter laovij ^Jutr se vrši v petek ga 10. uri iz Grdinove- 62 zavoda, 1053 E. to % ' ^ cerkev sv. Vida in na-Se ^®^opališče Calvary. Ker še-zart petek ne bere ma-kojjji se bo maša za po- 9. kršila v torek zjutraj ob prijatso sorodniki in IeŽe_ ^ ^3.bljeni, da se je ude- VLAHOVICH ogreb 'Vicha ^laho-"^ pokojnega Franka zjutj, se vrši v četrtek ga ^ 9:30 uri iz Golubove-St. j^^^^bnega zavoda, 'e. 47 Sv. p ^^Perior Ave., v cerkev Uli na E. 40 St. ob 9:30 Vary na pokopališče Cal- ambasador J ^Mavoljen z grško vlado a aprila. — Ame- Qj.^^^^sador v Atenah ^en-lil a^ danes začasno uki-pomoč Grčiji, ker J^^Gralcev Sofoklos Ve-Ije jjj upošteval njegove že-Pfertfii ^^^jučil v svojo vlado % •ank. drugih političnih , pfadv • v '•ožil Y ze zadnji teden ob-jjj ^'^Glosa, da njegova vla-^ obilna" in učinkovita. bo Grčiji ukinjena ^idroeiV'^.^sku $200,000,000 za Hte ^ ^^'ične in ostale pro-^ osnovnih industrijah aluminija, lig-^ in manganezija. KARDINAL , "MRTEV" • k — Be-Sov 8o danes začeli ši- je baje rimsko-kardinal Jožef Minds-Pe§).j v jetnišnici v Budim-r obsojenem kardinalu čase krožile naspro-Govorice. Nekateri ^^''očali, da so ga po-"ia i ^^j^tsko zvezo, drugi f oK ^ j^či znorel. Kardinal Se o lani v februarju, ' ukvarjal z izdajalski- • ^^tmi proti ljudski re- črno borzo Glavni vzrok, da so pozabljene vse vojne strahote, ki jih je storila Nemčija, je, ker zapadne sile želijo pomoč 50,000,000 Nemcev, da bi se lahko zoper-stavile svoji bivši zaveznici Sovjetski zvezi, katera pa se je prav tako v petih letih po vojni i': zaveznice spremenila v glavno sovražnico. . Zedinjene države imajo vodilno vlogo pri naporih, da se za-padno Nemčijo spravi v blok držav, ki so na "naši strani." V prvi vrsti pomagajo zapadni Nemčiji v ekonomskem oziru. V okviru Marshallovega načrta je Nemčija poleg Anglije prejela največ ameriške pomoči. Zedinjene države pa pritiskajo, da bi zapadna Nemčija in ostale države Marshallovega načrta koordinirale svoje trgovine in industrije. Zapadno Nemčijo se je tudi povabilo v tako zvani Evropski svet, katerega cilj je, da koordinira zapadno Evropo ne samo ekonomsko, ampak tudi politično. Kancelar zapadne Nemčije dr. denpJAgr pa je medtem še bolj opogumljen zaradi tega snubljenja Nemčije v zapadni blok. Zahteva, da se zapadni Nemčiji prizna polne pravice kot članici Evropskega parlamenta. Adenauer je celo od Zedinjenih držav, Anglije in Francije zahteval, naj zapadni Nemčiji zajam-čijo varnost proti kakršnemu koli "sovjetskemu napadu." Šel je tako daleč, da je zahteval ne samo ekonomsko in politično, pač pa tudi vojaško sodelovanje med zapadno Nemčijo in ostalimi zapadnimi državami. Ameriški Državni oddelek je bolj previden z ozirom na Aden-auerjeve želje, toda nemškega kanclerja podpirajo mnogi vplivni kongresniki. V kongresu so trije člani odbora za zunanje zadeve, Vorys, Mansfield in Herter, že izjavili, da se popolnoma strinjajo z Adenauerjevimi predlogi za itegralno Evropo. Vorys je rekel, da Evropa ne more preživeti v miru ali pa vojni, če ni združena. Herterjevo mnenje pa je, da se bo moralo vpoštevati zapadno Nemčijo pri vsakemu načrtu zE( politično in vojaško združitev zapadne Evrope. Z druge strani pa so zapadne sile v soglasju s popuščanjem Nemčiji opustile denacifikajske programe. V zapadni Nemčiji se nacisti, bankirji in industrialci, ki so podpirali Hitlerja, ponovno vračajo na oblast. Celo nacistični generali so začeli organizirati neke svoje lastne "družabne klube." linijski voditelj spoznan za krivega lažnjive prisege SAN FRANCISCO, 4. aprila. — Znani unijski voditelj Harry Bridges je bil danes po daljši obravnavi spoznan za krivega Isžnjive prisege, ko je leta 1945 na zasliševanjih, za državljanstvo izjavil, da ni bil nikoli ko munist. Bridges že dve desetletji vodi CIO Longshoremen's and Warehousemen's unijo ter je znan kot eden najbolj levičarskih in borbenih unijskih voditeljev. Vlada ga je že dvakrat skušala deportirati v njegovo rojstno domovino Avstralijo, toda oba poskusa sta propadla. Tretji poskus, da se ga izne-bi z deportacijo, je vlada sprožila, ko je Bridges podprl Progresivno stranko Henry A. Wallace in je bil aelo aktiven v predvolilni kampanji leta 1948. Obravnava proti Bridgesu se je začela že 11. novembra pretekle: a leta. Zadnji teden je bila zaključena, nakar je ptiro-ta štiri dni razmotrivala, če je ali pa ne Bridges kriv. V teku obravnave je bil obsojen zaradi preziranja sodnije tudi glavni odvetnik unijskega voditelja Vincent Halliman, ki je dobil 6 mesecev zapora, toda se nahaja na svobodi pod poroštvom. Dalje sta bila obsojena dva druga unijska voditelja, ki sta leta 1945 na zasliševanjih pred imigracijskimi ur'adniki pričala, da Bridges ni komunist. Takoj, ko je poroto naznanila svoj sklep, da je Bridges kriv, je unijski voditelj naznanil, da se še ne bo podal. Lahko bi bil obsojen na 7 let zapora, toda očividno bi se ga federalna vlada rajši želela iznebiti z deportacijo. Bridgesov odvetnik je v zvezi z obravnavo izjavil, da "ni upov z a nobenega obtoženca, proti kateremu se rabi besedo "komunist," če je vlada dobila to obravnavo s takšnimi dokazi, kot so bili predloženi. DELO MU NE DIŠI LOS ANGELES, 4. apri-la. — Neki 21 let star Sonny Wisecar\'er je dal danes v časopise oglas. Sonny ne išče delo, ampak želi zvedeti, kako bi lahko živel brez dela, če pa to ni mogoče, da bi vsaj udobno živel na najlažji način. Nekemu časnikarju je delomrznež rekel: "Vem, da vsi ne delajo, kljub temu pa imajo udobno življenje. Prav gotovo mora biti nekakšen način, da človek lahko živi brez vsakega dela." Sonny je v preteklosti še precej dobro shajal brez dela. Ko je bil star 14 let je zbežal z neko žensko. Dve leti pozneje, ko so se menda viri dohodkov izčrpali, je zbežal z drugo. (Nekateri ljudje res živijo brez dela. Včasih na račun svojih znancev, prijateljev in sorodnikov, včasih pa na račun lahkovernih žensk. No, če bo Sonny res našel kakšen pošten način življenja brez dela, bi radi tudi mi vedeli za to skrivnost.) 1 8e v severni Evro- nekakšno katoliško Vat v' bi bila pod vpli- RUSIJA NE PRIPRAVIJA INVAZIJE, PRAVI ADMIRAL WASHINGTON, 4. aprila. — Admiral Forrest P. Sherman, je danes po inšpekciji instalacij na Sredozemlju izjavil, da ni videl nobenih znakov, da Sovjetska zveza pripravlja kakšne obsežne pomorsko-kopnene operacije proti zapadnim državam. SENATNE DISKUSIJE V ZVEZI Z BEGUNCI WASHINGTON, 4. aprila. — Senat je začel razmotrivati o novi zakonski predlogi, na osnovi katere bi se zvišalo število beguncev, ki se jih namerava sprejeti v Zedinjene države. Zakonsko predlogo je odobril pravni odbor senata. Nasprotniki predloge pravijo, da bi se s takšno predlogo uničilo sedanji zakon za begunce, ker bi med begunce bilo vključenih 8,000,000 Nemcev, ki so po vojni zbežali iz vzhodno evropskih držav. Sedanji zakon za begunce predvideva vselitev v Zedinjene države- 205,000 beguncev in to pred 30. junijem tekočega leta. Po novi predlogi bi se to število zvišalo na 320,000, predlagani amendment pa celo predvideva zvišanje števila na 339,000. Sultan aretiran, ker da je netil upore v Indoneziji JAKARTA, Java, 5. aprila. — Vojaška in civilna policija Združenih držav Indonezije je danes aretirala člana vlade in predsednika zapadnega Bornea, 37 let starega sultana Hamida II. Aretacija sultana, katerega holandska kraljica zelo vpošte-va, je vzbudila veliko presenečenje. Vlada je takoj objavila izjavo, s katero je apelirala na Indonezijce, naj bodo mirni. V vladnem komunikeju je rečeno, da je bil sultan dejanski voditelj poskušane revolte preteklega januarja. Revolto je vodil bivši častnik holandske armade kapitan R. P. P. Westerling, toda indonezijski levičarji so trdili, da je Westerling le delal po navodilih Holandcev, ki bi si zopet radi podredili Indonezijo. Soglasno z vladnim komunikejem, je sultan Hamid bil v stiskah z Westerlingom. Indonezijska vlada se je dolgo obotavljala, predno je dala aretirati sultana, ki nedvomno ima podporo Holandcev. ^Toda v izjavi je vlada poudarila, da je v interesu miru in reda ter blaginje ljudstva morala ukazati aretacijo sultana, ki se je hotel vrniti na Borneo, kjer bi bil bolj varen. Rogge deluje za spravo med Rusijo in Jugoslavijo? Bivši pomožni justični tajnik je imel daljše pogovore z maršalom Titom London, 4. aprila—Jugoslovanski ministrski predsednik maršal Tito je danes sprejel bivšega ameriškega pomožnega ju-stičnega tajnika in znanega pro-gresivca O. Johna Roggea. Rogge, ki je odvetnik v New Yorku, je eden od glavnih voditeljev Progresivne stranke Henry A. Wallace. V Beograd je dospel 22. marca. Že preteklega meseca je Rogge v Stockholmu izjavil, da bo odpotoval v Jugoslavijo s posebno misijo. Rekel je, da bo videl, kaj se lahko stori za spravo med jugoslovanskimi in -sovjetskimi voditelji. Rogge skupaj z bivšim levičarskim angleškim poslancem Koni Zilliacusom proučuje razmere v Jugoslaviji. Obiskal je že številne zvezne republike. ------ Vile rojenice Dne 1. aprila so se zglasile vile rojenice pri Mr. in Mrs. Joseph Kirk, 26131 Oriole Ave., in jima pustile v spomin zalo hčer-kico-drugo-rojerjko. Dekliško ime matere je bilo Mary Ann Bergant, ter je hči družine Mr. in Mrs. John Bergant, 19706 Cherokee Ave. Srečni oče je pa sin Mr. in Mrs. Joseph Kirk iz Tennessee. Čestitamo! v ANGLIJI SO KONSERVATIVCI SPR02ILI ZAHTEVE ZA (ISTKO KOMUNISTOV IZ VLADNIH SLU2B LONDON, 4. aprila—Dva konservativna člana angleškega parlamenta sta danes sprožila zahteve, naj ministrski predsednik Attlee pospeši čistko komunistov iz vladnih uradov in šol. Japonke bodo proučevale demokracijo v Clevelandu Japonke, ki bodo prišle v Cleveland 19. aprila, se bodo seznanile z delovanjem demokracije in vlogo žena v demokraciji. V skupini je 10 Japonk, katere je v Ameriko poslala ameriška vojaška komanda na Japonskem. Zanimiva razstava ribniške robe Steve F. Pirnat iijaa v izložbenem oknu svojega potniške^ urada na 6516 St. Clair Ave., razstavo zanimivih predmetov ribniške suhe robe, dekorirane z umetnimi napisi. Predmete so bili pdslani iz Slovenije tukajšnjim rojakom v zahvalo za velikodušna darila, ki so jih poslali svojcem. Mr. Pirnat ima v zalogi tudi krasne slike iz Slovenije, katere si lahko nabavite. Rojstni dnevi Prošlo soboto je praznovala svoj rojstni dan poznana Mrs. Mary Jerman iz Bishop Rd., prihodnjo soboto bo pa rojstni dan njenega soproga Toneta. Obema želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva. Prošli ponedeljek pa je bil 69. rojstni dan Mrs. M. Zabjek iz 1202 E. 169 St. Otroci in prijatelji ji čestitajo in želijo vse najboljše še na mnoga leta. Knjižna kampanja še vedno v teku Knjižna kampanja Progresivnih Slovenk je še vedno v teku. Poslalo se je že nebroj raznih knjig in revij v Jugoslavijo, kjer služijo študentom v pouk v raznih panogah. Zdaj, ko so začele gospodinje s svojim spomladanskim čiščenjem stanovanj, bodo gotovo našle kakšne šolske knjige ali revije, na katere so že pozabile, ker so otrokom že odslužile in so jih spravile. Prosi se, da bi take knjige izročile Prosvetnemu odboru Prog. Slovenk, ki jih bo odpremil v staro domovino, kjer bodo še nadalje služile svojemu namenu. Ako vam ni mogoče osebno izročiti teh knjig odboru, pokličite Mrs. Evo Coff, 17802 Delavan Rd., IV 1 3176 ali pa Mrs. Victoria Poljšak, 1114 E. 169 St., IV 1-0617, in bodo prišle ponje na vaš dom, v st. clairski naselbini pa jih lahko oddate Mr. John Tavčarju v uradu Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Ministrski predsednik je že izjavil, da se odločno izvaja politiko izobčanja komunistov iz vseh za varnost važnih položajev, toda obenem je branil svoja dva ministra, ministra vojske in ministra obrambe, ki sta obtožena, da sta v preteklosti simpatizi-rala "s komunističnimi cilji." Ostavko dveh ministrov, Johna Stracheya in Emanuela Shin-wella, je včeraj zahteval Sir Waldron Smithers, ki je po celi Angliji razposlal 5,000 peticij, s katerimi se zahteva čistko vlade. Konservativni poslanec Martin Lindsay pa je medtem izjavil, da je kakšnih 2,000 učiteljev, ki so člani angleške Komunistične partije. Zahteval je od Att-lee-ja, da se jih vrže iz služb. V zvezi z učitelji je Attlee izjavil: "Člani učiteljskega poklica so vedno poudarjali, da neglede kakšnega prepričanja so, ni to njihove prepričanje v nobenem nasprotstvu z njihovim poučevanjem v šolah." BREZPOSELNOST JE NEKOLIKO ZNIŽANA WASHINGTON, 4. aprila. — Vladni statistični urad je danes objavil podatke o brezposelnosti, soglasno s katerimi se je v teku meseca marca brezposelnost znižala nad pol milijona. V februarju je skupno število brezposelnih znašalo 4,684,000, medtem ko je v mesecu marcu to število padlo na 4, 123,000. SVETOVNI DRŽAVLJAN SE VRNIL V AMERIKO NEW YORK, 4. aprila—Garry Davis, ki se je odpovedal ameriškemu državljanstvu, da bi lahko postal prvi "svetovni državljan," se je danes vrnil v svojo domovino. Davis je takoj zaprosil časnikarje, naj bodo "dovolj civilizirani in ne ihotijo njegovega obiska temu delu sveta, kateremu pravimo Zedinjene države." Bivši ameriški državljan je dospel v Zedinjene države s francosko vizo. On sploh nima nobenega državljanstva, ampak ameriške oblasti so ga pustile v deželo kot "francoskega prišeljen-ca." Davis je izjavil, da ne namerava zahtevati nazaj svoje ameriško državljanstvo. DEKLICI STA TALKI ZA NEPLAČANO NAJEMNINO WEIRTON, W. Va., 4. aprila —Lastnica neke hiše, Mrs. Ches-te Chance, je dva tedna držala kot talki dve mladi deklici, ker njuni starši niso plačali $10 najemnine. Zg zadevo se je začela zanimati policija, ki je obiskala lastnico hiše in ji s silo odvzela obe deklici. Krožek št. 1 Prog. Slov. Članice krožka št. 1 Prog. Slovenk so vabljene, da se jutri zvečer ob osmih udeleže redne mesečne seje v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Reakcija v Floridi si prizadeva, da hi porazila sen. Peppera, ki kandidira za ponovno nominacijo MIAMI, Fla. — Senator Claude Dennison Pepper, vnet zagovornik organiziranega delavstva in Rooseveltovega Fair Deal programa, bo imel težko bitko na demokratskih primarnih volitvah 2. maja. Proti Pepperu, ki ima že 14 let svoj sedež v senatu, kandidira 36 let star George Armistead Smathers, katerega je nekoč sam Pepper ščitil in mu pomagal, da se je uveljavil v političnem življenju. Pepper, ki išče podporo kot "Rooseveltov Fair Deal demo-rat," bo sicer imel močno podporo delavstva, toda z druge strani ima proti sebi organizirane reakcionarne politične voditelje, veliki business in vse večje flori dske časopise. Oba kandidata sta demokrata, toda Smathersu pomagajo tudi republikanci, ki se zoperstavlja-jo Trumanovemu programu. Vsled tega tako republikanci kot demokrat je v Washingtonu z velikim zanimanjem sledijo volilni kampanji. Smatrajo, da bo na teh volitvah postavljen na preizkušnjo celotni Trumanov ekonomski program, katerega Pepper podpira. Smathers se v glavnem opira na proti-komunistično gonjo Napada tudi Komisijo za pravično uposLitev in vladni program za zaščito civilnih svobodščin. Pepper je sprožil v senati^ predlogo za obvezno zdravstveno službo, medtem ko jo Smathers napada. Pepper je vihamo napadal Taft-Hartleyev zakon, katerega Smathers brani. Pepper je za razširitev vladnega penszi j-skega programa, medtem ko ga Smathers zavrača. Smathers pri vprašanju "komunizma," ki je njegov glavni adut, očita Pepper ju, da je sponzoriral, pomagal in je v zvezi z nekim "komunističnim frontov-skim časopisom." Dalje hoče predstaviti Pepperja kot podpi-ratelja Henry A. Wallacea, ker je senator bil navzoč na Wallace-ovem shodu v Madison Square pardenu leta 1946, ko je bivši podpredsednik Zedinjenih držav obsodil ameriško zunanjo politiko in apeliral za spravo s Sovjetsko zvezo. Smathers ima na razpolago velike vsote denarja in vživa podporo večine floridskih dnevnikov in tednikov. Z druge strani se Pepper opira na delavstvo, srednji stalež in zamorce. u ENAKOPRAVNOST tf Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEndeison 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)________________________________________ For Six Months—(Za šest mesecev)____________________ For Three Months—(Za tri mesece) __________.____________________ ......$8.50 ____ 5.00 ______ 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: For One Year—(Za eno leto)______________________________ For Six Months—(Za šest mesecev)____ For Three Months—(Za tri mesece) ..$10.00 _ 6.00 _ 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. VPRAŠANJE OPOZICIJE V JUGOSLAVIJI Buletin "Yugoslav Newsletter", ki ga v New Yorku tiska Jugoslovanski informacijski center, pojasnjuje vprašanje opozicije v Jugoslaviji, z ozirom na kritike v ameriških časopisih, da jugoslovanski volilci nimajo prilike voliti kandidate, ki predstavljajo opozicijo vladi. O tem vprašanju "Newsletter" pravi; "Naravno je, da se v Zedinjenih državah, kjer obsto jajc več kot ena stranka, ljudje včasih čudijo, ker na ju goslovanskih volitvah ni opozicij in vprašujejo, čemu ni bilo nobene stranke, ki bi postavila svoje kandidate proti Ljudski fronti. Takoj v začetku je važno, če imajo v mi slih, da ko govorimo o Ljudski fronti, govorimo o organizaciji, ki ima več kot 8,000,000 članov ali pa 80 odstotkov državljanov z volilno pravico. V Ljudski fronti se nahajajo razne množične organizacije, kakor so strokovne unije, ženske organizacije, mladinske organizacije itd. Vse te skupine je združil skupni cilj; da se v najkrajšem času ustvari demokratično, socialistično državo. Vsled tega se pojavlja vprašanje o možni naravi katere koli opozicije, ki bi se lahko razvila. "Edino pomembna opozicija socialističnemu programu, bi slonela napovratku v kapitalizem. Za Jugoslavana kapitalizem pomeni nekaj popolnoma drugega, kot pa to pomeni za Američana. Položaj v Zedinjenih državah bi bil približno enak položaju, ki je prevladoval v stari Jugoslaviji, če bi večino ameriških tovarn in rudnikov bodisi direktno lastovale ali pa kontrolirale zunanje sile, ki bi držale prebivalstvo v potlačenem položaju, v uboštvu, ne-prosvičenosti in bi bolezen bila skupna usoda, brez upov na kakšno zboljšanje. To je dobesedno bil zgodovinski pomen kapitalizma za jugoslovanska ljudstva." UREDNIKOVA POŠTA VOLKOVI V OVČJEM KOŽUHU Ze najbolj konservativni in celo reakcionarni krogi priznavajo, da je histerija, ki divja po naši deželi vsled tako zvane komunistične nevarnosti, resno ogrozila svo-bodščine in pravice državljanov, ki nikakor niso komunisti in celo liberalci v pravem pomenu besede. Vrstijo se preiskave. Organizacije in posamezniki so označeni za "subverzivne". Tej usodi se niso izognili niti najvišji uradniki, o katerih "subverzivnosti" bi bilo smešno govoriti. Kljub temu pa jih sen. McCarthy kar naravnost obtožuje, da so komunisti, sopotniki in vohuni. Za svetovalca državnega oddelka Owena Lattimora na pr. pravi, da je "vodilni sovjetski vohun." V Državnem oddelku je McCarthy iztaknil kar 57 komunistov! Mnogi so bili ošmirani po nedolžnem. To so žrtve histerije in terorja volkov v ovčjem kožuhu, ki jim to ozračje tako pri j a, ker nimajo nič dobrega za ljudstvo. Opirajo se le na lov ny čarovnice, na podivjano vpitje, obrekovanje, grožnje, širjenje laži in nizkotno "šušljanje". Od vseh "subverzivnih elementov," ki so jih zadnja leta gnali pred kongresni odbor za ne ameriške aktivnosti, še nihče ni bil obsojen in vržen v zapor. Znano pa je, da je največji lovec na subverzivne elemente, bivši predsednik ne ameriškega odbora Painell Thomas v ječi, ker je osleparil svojo lastno državo za $10,000! Koliko je ta Thomas vpil o "subverzivnosti," pa se je končno vendar izkazalo, da je bil volk v ovčjem kožuhu! Takšne volkove v ovčjem kožuhu se je treba čuvati. Razgaliti bi se jih moralo, da vsak viUi njihovo prgvo podobo. Nastopili bodo pod raznimi krinkami. Predstavljali se vam bodo za odlične rodoljube in demokrate, prirejali pa bodo nasilja in kratili drugim pravico zborovanja. Hinav-Sjko bodo obračali k nebu oči, kot da so največji svetniki, za hrbtom pa bodo skrivali nož, da vas ob prvi priliki za-bodejo. Dolžili vas bodo prevratništva in ne ameriške aktivnosti, toda ti isti samozvani sodniki so še včeraj kola-borirali z nacisti in morili svoj lastni narod. Vpili bodo o nekakšnih načelih, o Kristusovem nauku, o poštenju, o vseh lepih rečeh, na katere ne dajo počenega groša. Svoja prepričanja bodo menjali, služili bodo gospodarju, ki jim bo več plačal. Takšnih volkov v ovčjem kožuhu je dosti. Kotijo se, .širijo in tekajo kot stekli povsod, kamor se obrnemo. Njihovo divjanje ne bo večno. Amerika je šla skozi krize in histerije, ampak je končno vedno zmagala, ker Razno iz Collinwooda Dober uspeh drame Volkodlaki Zadnja Verovškova igra je v vseh ozirih dobro izpadla, navzlic mali reklami je bila udeležba prav dobra. Moralni in gmotni uspeh je tudi bil prav dober. Dramsko društvo Verov-šek je določilo 25', čistega dobička od te predstave v sklad za nabavo učnih angleških knjig in vsota $87 je že bila v ta namen izročena blagajničarki Mrs. Poljšak v književni sklad Prosvetnega odboia Progresivnih Slovenk. Pri tej Verovškovi predstavi je v vseh ozirih in delih sodeloval pevski zbor Jadran ter kvartet zbora Zarja. V imenu dramskega društva Verovšek, hvala vam, kakor tudi vsem posetni-kom igre. Jadranu in Zarji za njihovo sodelovanje lahko vsaj nekaj povrnemo s tem, da se udeležimo koncerta zbora Zarja v nedeljo 16. aprila, v nedeljo 23. aprila pa posetimo opereto "Grof Cigan," katero bo podal zbor Jadran na odru Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Koncert zbora Zarja V nedeljo 16. aprila bo povsem gotovo pevski koncert prave posebnosti. Zarja je že dolgo poznana kot eden prav dobrih zborov in posebno prav dobro pa zbor zapoje partizanske pesmi, katere našemu občinstvu vedno tako ugajajo. Tudi na programu tega koncerta ima zbor take pesmi. Posebnost koncerta pa bo gotovo ta, ker bo sodelovala prav dobro poznana in ena izmed naj boljših pevk Miss Josephine Klun iz Pittsburgha, Pa. Ona se pripravlja za opeino pevko in ■fitudira petje že več let. Dobro bi bilo in v pripoznanje tej ameriški Slovenki, da bi bil avditorij Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. ta dan nabito poln. Tudi v Collinwoodu je že inočno gibanje, da se povabi Miss Klun na gostovanje v Slo-\enski delavski dom. 'Jadranova SO-lctnica To je že redek slučaj, da more en pevski zbor neprenehoma biti aktiven skozi dobo 30 let. Jadran je to dočakal! Vse pripoznanje mu pač moramo dati in to s tem, da avditorij Slovenskega delavskega doma napolnimo v nedeljo 23. aprila in z zborom praznujemo ta redki praznik. Posetnike bo zbor dobro po-])lačal z opereto "Grof Cigan," kateri je polno krasnih pesmi. Ob 30-letnici Jadrana je posebnost ta, da ima zbor kar cele družine pevcev in pevk in ena izmed najstarejših Jadranovih družin je gotovo Česnikova. Člane te družine smo videli pri zboru že takoj ob ustanovitvi zbora. In danes, po dobi 30 let, še vedno pojeta pri Jadranu Fric in Štefi. Tudi Kaplova tri dekleta so aktivne članice že več let. Wilma Glažar je tudi ena onih slovenskih deklet, ki je pričela že s slovensko šolo Slovenskega delavskega doma. Duša zbora pa so gotovo Primcevi, Mr. in Mrs. Tony Prime sta aktivna in vodilna Jadrančana že dolgo let, ravno tako tudi brat Joe Prime je ^den najboljših basistov. Tudi na George Marolta ne smemo pozabiti, ker brez njegovega basu, bi menda Jadran ne bil tak kot je danes. Frank Bitenc je že dolgo dobo tajnik zbora, "siebrno rožo" pa moramo dati Joe Planincu, ki poje pri zboru že vse od ustanovitve. Mr. Tony Novak, no, on je tudi stari Jadrančan, agilna je tudi njegova hčerka Betty in ob 30. letnem jubileju zbora pa bo Tony Novak tudi imel vlogo v opereti "Grof Cigan." On poseda lep glas. Vodilno vlogo pa bo imela prvakinja zbora Miss Florence Unetič. Dasiravno sta na isti dan še dve druge prireditve v Clevelandu, ni zato npbenega vzroka, da bi ne bila dvorana na Jadra-novi opereti nabito polna, kajti zbor ima svoj delokrog v collin-woodski naselbini in to že celih 30 let. Jadran je pomagal graditi Slovenski delavski dom, sodeloval je pri neštetih prireditvah naših društev in zato zasluži, da z njim celi Collinwood na ta dan praznuje. Vinko Coff, 17802 Delavan Rd. Naš Dom Euclid, Ohio — Ravno ko to pišem, mi misli bežijo nazaj v mladostna leta, 38 let nazaj. Kakor vem jaz ,ste tudi mnogi drugi prihajali tista leta trumoma v to priljubljeno-deželo Ameriko. Seveda, prihajali smo, kakor sem jaz mislil in kakor so mislili nmogi drugi, da si naberemo dolarjev in potem vrnemo v gnezdeče, iz katerega smo prileteli. Čas beži. Tako se je tudi naš duh umiril, vživeli smo se v to našo novo domovino Ameriko in meni ni žal in mislim, da tudi vam ne. Treba je bilo mnogo premisleka. Kajti lovec v gozdu brez puške je brez pomena. Tako tudi vsaka oseba v tej deželi se brez državljanske pravice ne more počutiti, da dela v korist sebi in drugim. Končno je bilo treba pomisliti, da ne bomo smeli biti breme drugim, da se moramo zavarovati proti bolezni in pnemoglosti. Vse to nam nudijo naša društva. To moramo imeti v mislih, ker danes si še junak, jutri pa brez vsako moči. Končno je bilo treba misliti na svoj lastni dom, ker pregovor pravi: blagor mu, kdor ga ima. Naš narod pač ima tisto silo, naj bo to Slovenec ali pa Hrvat, da ne miruje poprej, dokler ne doseže svoj cilj. Bili smo v veliki zadregi. Treba je bilo velikega preudarka, kje bomo zborovali, gojili naše dramske in pevske zbore itd., tiko nimamo svoj lastni dom? Ampak kot rečeno, naš narod ne miruje, pa ni tudi miroval, ko je šl6 za naš dom. Dobili so se možje in žene, da so s pomočjo celokupnega naroda pričeli težko delo. Poglejmo! Na St. Clair ju je dom, ki ni samo ponos našega naroda, ampak tudi Clevelanda. \ Collinwoodu sta kar dva, če ];rištejemo naše brate Hrvate, pa celo trije. V Newburghu sta dva. In izven naše naselbine ima skoro vsaka naselbina po enega. To pomeni, da se hrbtenica našega naroda ne vpogne poprej, dokler ne doseže svojega cilja. Vsi ti domovi so imeli tudi svoj otvoritveni dan, da jim je narod priskočil na pomoč gmotno in moralno. Končno so skoro vsi prvi domovi že plačani. Zahvaliti se moramo tudi našim časopisom, ki nam vedno ob takih prilikah stojijo ob str ani. Zdaj pa poglejmo malo na vzhodno stran. Ko prideš ali pa se' popelješ do 200. ceste, prideš do Lindberg Ave., obrneš vzhodno četrt milje in si na mestu. Na levi strani je velik prostor za parkanje avtov, na desni strani bujna, košata drevesa, na strani klubovih prostorov pa te po-pozdravlja nova dvorana z vsemi udobnostmi za nas in naše otroke. Ker bo nova dvorana završena v par dneh, je treba isti dati tudi ime. Narod se je odločil, da jo bo krstil "Ameriško-jugoslovan-sko središče." Ker vsaka slavnost potrebuje svoj dan, tako smo si izbrali otvoritveni dan za v nedeljo 23. aprila. Pričetek ob 1. uri popoldne. Dragi narodni prijatelji in prijateljice! Ohranite si v spominu datum 23 .aprila kot največji narodni praznik v tej naši svobodni Ameriki! Vabim vas v imenu vseh tukaj živečih ameriških Slovencev in Hrvatov, da pridete od blizu in daleč, .da bomo ta dan proslavili kot pravi bratje in sestre. Ob tej priliki želim še omeniti, da ako je bila kakšna napaka storjena in niso bili nekatere organizacije ali pa narodni domovi povabljeni, naj vzamejo to na znanje kot vabilo, kajti dobrodošli nam boste v naši sredini. Končno obveščam vsa podporna društva, organizacije in posameznike, da se vam zdaj nudi prilika, da postanete člani našega doma. Na svidenje v nedeljo 23. aprila v našem Ameriško-ju-goslovanskem središču na Re-cher Ave.! Za direktorij: George Nagode, predsednik. konvenciji. Imamo piknik, kateri se bo vršil 23. julija na naši lepi zadružni farmi SNPJ, v novembru pa praznujemo 40-letni-co našega društva. Vidite torej, koliko izrednega dela imamo letošnje leto, zato je vaša navzočnost na sejah zelo važna. Omenim naj, da je 15. marca minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša dolgoletna predsednica sestra Josephine Močnik. Društvo Naprednih Slovenk je bilo vedno najljubše sestri Močnik in najlepša počastitev njene-ga^spomina bi bila, da se v polnem številu udeležimo prihodnje seje. Na bolniški listi so sledeče članice; Agnes Krebel, Helen Tiva-der, Frances Hočevar, Antonia Skerlep, aktivna sestra Frances Gorshe, ki je bolana že več mesecev in Albina Jerman, za katero se je to leto prav slabo začelo. Dan pred novim letom ji je umrla ljubljena mama, sestra Mary Kolenc, katera je tudi bila naša dolgoletna članica, kmalu za tem pa je sama resno zbolela in se se sedaj nahaja pod zdravniško oskrbo. Sestre, obiščite svoje sosestre, mi pa jim želimo sko rajšnjega okrevanja! Nesreča, katera se nikdar ne utrudi, je zadela našo ljub" stro zapisnikarico Albino Brai dich. Zgubila je svojega življenj skega druga, kateri je bil po " žen k počitku 9. marca na High- land Park pokopališču. Naše is kreno sožalje, sestra Brai ic in sestra Jerman! Na svetega Jožefa dan se poročila Berta Eršte, hčerka na^ še aktivne ustanovne članic^ Ane -Eršte. Želimo ji vso srec v novem stanu! Še enkrat, ne pozabite n^^^. prihodnje seje 6. aprila. ^ se bomo malo pozabava i ne bo okrepčale, torej pridite vam žal! . ^ Josephine Tratnik, predsej^ Nekaj mojih spominov Piše John Lokar, St. njena moč sloni na njeni demokratični ustavi in njeni svetli preteklosti, ko se živeli naši največji; od Washingtona do Lincolna, od Jeffersona do Roosevelta. Se vedno je dovolj pogumnih mož in žena, ki ne nasedajo onim, kateri vpijejo o "amerikanizmu" in "lojalnosti" ne zato, da bi preprečili totalitarstvo levice, ampak da bi vpeljali svoje lastno totalitarstvo desnico. Takšnih diktatorjev se čuvajte! Pretehtajte vsako njihovo besedo in njihovo blazno vpitje in če rabile svoj razum, jih boste spoznali! Mr. in Mrs. Kline pošiljata pozdrave iz Tampa, Fla. Tampa, Fia. — Veliko čitamo dopisov v Enakopravnosti od vseh krajev države, samo iz Tampe jih ni dosti. Nas vseh Slovencev tu okoli je kakšnih 15 družin. Eni se ukvarjajo s trgovino, največ pa nas je na počitnicah za vedno (pokojnini) in in^amo svoja posestva. Več pisem smo že prejeli z vprašanji, kako je tukaj? Resnično povedano, življenje, obleka, davki itd. so zelo majhni. Ako sam živiš v hiši, se davek računa od pet tisoč naprej. Da bi pa sem prišel za delom, ne svetujem nobenemu, ker tukaj ni tovarn in tudi ne drugih virov dohodkov, poleg tega, če je tudi kaj, so prvi domačini. Midva sva imela in imava zelo veliko obiskovalcev iz vseh delov države. Skušala sva postreči kar jfi moglo biti boljše, ampak včasih jih je bilo preveč naenkrat. Zato prosiva, da nam opirostijo obiskovalci, če nekaj ni bilo kot bi moralo. Voščiva in želiva vsem znancem in prijateljem širona države Vesele velikonočne praznike! Victor in Paula Kline, 6718 Nebraska Ave., Tampa, Fla. Pri Naprednih Slovenkah št. 137 SNPJ Vse- Napredne Slovenke so rabljene, da se udeležijo redne mesečne seje, katera se bo vršila v četrtek 6. aprila ob 8. uri zvečer. Seje so važne za vsako društvo. Ako niso dobro obiskane, nastane pri društvu nekako mrtvilo, kar pa. se pri Naprednih Slovenkah, katere so bile in so še zelo aktivne, ne sme zgoditi. Seje našega društva niso suhoparne, saj so ze poročila naših zastopnic k različnim ustanovam zelo zanimiva in po opravljenem društvenem redu se začne splošna diskusijo svetovnih problemov, katere bi znale nekatere naše žene prav imenitno rešiti. Posečanje sej letošnje leto je izredno važno. Razmotrivati bo treba o pravilih in kaka navodila se bo dalo sestram, katere bodo zastopale naše društvo na (Nadaljevanje) "Sem raj tov študenta sem rajtov bil far; pa mi je dekle ubranila; moj fantič nikar . . Njegova mati je to zvedela in je dolgo jokala. Takrat je šel nazaj v šole, ampak ni bilo dolgo, ko jo je zapustil in šel prostovoljno k vojakom. Pri vojakih je bil kapral. Toliko, torej, o moji drugi službi. Lahko bi še napisal celo knjigo. Ko sem zapustil tudi to službo, sem se podal delat na železnico. Takrat so gradili novo železnico na Dolenjsko. Tu sem tudi delal samo nekaj časa, pustil delo in se podal v Ljubljano, kjer sem služil kot hlapec. Prva moja služba v Ljubljani, je bila pri nekem peku na Šentpe-terski cesti. Pisal se je A vbil. Pri njemu sem imel par konjev, da sem delal z nimi čisto mestno delo. To se mi je dosti bolj dopadlo kot pa na kmetih. Bii sem zelo ponosen, ko sem vozil po mestu. Plačo sem imel 6 goldinarjev na mesec, hrana pa je bila nekaj boljša kot pa na kmetih. Gospodar me je imel rad. Nikoli mi ni rekel slabe de-sede. Ampak imel je dva sina, ki sta bila hudobna in sta m. nagajala toliko časa, da sem se razjezil in gospodarju povedal, da bom službo pustil. To sem tudi storil, čeprav me je prosil, naj ostanem pri njemu. Rekel mi je, da se ni treba ozirati na njegova sinova, toda nič ni pomagalo. Šel sem v drugo službo, kjer sem imel nekaj več plače. V Ljubljani mi se je dosti bolj dopadlo kot na kmetih, samo prihraniti se ni moglo ničesar. Življenje v mestu je bilo za mlade ljudi veselo. Dostikrat smo spili pol litra vina, ker de-smi, med njimi tisto: "Stoji, stoji Ljubljanca ..." Ko pa smo ob nedeljah šli v Šiško ali pa park Tivoli, smo zapeli: "Sem v Šiško vas hodil, sem gladil steze . . . itd." Radi smo bili veseli. Včasih smo spili pol litre vina;, ker denarja ni bilo. Za dve osebi pa je tudi to bilo dosti. Seveda, bilo je včasih tudi pravo popivanje, ko se je pelo in plesalo, da je bilo kar veselje. Za mlade ljudi je to bilo dosti boljše kot pa hoditi k maši in tako smo večkrat celo pozabili iti v cerkev. Ko sem pa enkrat šel k sjjovedi pied Velikonočjo, me je duhovnik oštel, ker sem rekel, j da nisem hodil k maši. V spo-i vednici mi je rekel,, da mi ne' da odveze in da naj pridem na- i za j čez dva tedna. Jaz se nisei" ZičlJ CtJZi uva, LtJUlia. t/'*- jQ. nič bal. Takrat sem že i^e^ sti korajže in sem mu re Š3 enkrat ne grem rad k sp cU. Toge je zaloputnil z okencem vednice, da se je slišalo P° cerkvi. Jaz pa sem vstal šel domov. Tisto Velikonoc^ sem šel ne k njemu in gemu duhovniku. Pa tudi garju nisem nič povedal, bili jako pobožni. Moja zadnja služba v Ijani je bila pri dveh * Nemkah, ki sta imeli s premogom. Ena je bila druga pa še neomožena. jj se je pisala Šifler. smo premog po celem gg večinoma v težkih vreča pri tem drli po ulicah. " ca, gospodična Štankoln • • Včasih se je pripetilo. je eden ali pa drugi lo preveč napil, pa je bolj glasno kričal. Nekoč primerilo nekemu hlapcu, hotel prenehati kričati pijan, da ga je policaj Pa tudi nas druge so vedno opozarjali, naj n® gg vilimo in vpijemo premoco ■pa so hlapca gnali v špe ro, so nam sploh pi- kričati, ampak so nam ^ ščalke, da smo piskali- go kuharice slišale to ja' Ž3 vedle kaj je. Vsak j® ko vesel, če je katera ^ gg ' „ cvnO ^ nesi štankoln, čeprav morali nositi na drugo stropje, kar je bilo teZ v je bila moja zadnja s jg. Ljubljani, kjer sem žive ti in dva meseca. V moji mladosti je Trpljenja je bilo dosti, tudi dosti veselih dni, . le dost je mladost iw gpo- enkrat. Zato se človek r® minja na svoja mlada Iz Ljubljane sem šel pfi-domov k materi, kateri t živi nesel kos sladkorja me je zagledala, je bil& sela. Rekla mi je: k&vO" zelo P ve- Dolgo časa sem te P^p,igda' j(0' vala, pa si le prišel P domov.'" jna' Pogovarjala sva se ^ jO' jo o raznih stvareh. ' c&b*' ma sem ostal le malo (Dalje pri ihodnji^' GIVE TO CONQUER GANGER AMERICAN CANCER SOCIETY ZAMENJAJTE VAŠ STAR PRALNI STROJ ZA | NOV 1950 SPIRAL DASHER Damo primeren popust. Cene so od $99.95 naprej. Dobite eno leto brezplačne posluge na vseh praln^j^jjlL STAKICH FURNITURE (O Qucflity at a .PiiCe — Easy Tenqs IVanhoe 1-8288—James D. Stakich—16305 Waterlo® FERDO GODINA: BELE TULPIKE ROMAN (Roman je bil spisan leta 1941) "Nadaljevanje) "Lendavski ščen v jG preme- Tjko .^^'lišče za kaplana." "Tzla S'^'Sila nepreklicna, zapoved. bi toii/^ *^*^5 le čutil v se- da sem vstal, belico p^v prazno sko- iiatia sem spilstil noge kžanja, Je v glavi od P se je vrtela z bi ocasi sem prišel k se- ^topai „ 'JlnilfU postelji k umi- %lei;gi ° je vzdramila. 'kozi ^ in si razgledal se mi je DrpcJ. da bi samo eno N fjj, \ se stene in šel %rai Sveži zrak bi me C 7 podrl. Rskozi park v ® ceste me je dra me gledali. Ve-'^davi premeščen. V ^ da Se ^ ^ zleže kura jaj-šušljalo o tem k uradih, kaj šele, ^Itiogj _ kaplan! % gg ° P'^'hajali iz trgovin, Srežava,®®^- Drugi pa, ki so da ijj ' me gledali, ka-tat, videli poslednji- trdimi koraki in kaj Kaj mi- i h:,; So'vorijo o meni, o "'®em del*, o *lelal skrbi. Samo njo samo "^«10 K- Videl ^lice Zv ^ od stopnice do 'j^si gor proti Kram-IVa pob-sem prtšel, nato w ^^'ca . zid in počival. na glavi je J ^°Pmcah. Slonel sva se z očmi. Ko sem postal in jo gledal, se je zdramila in odhitela po veži na cesto. Vem, tako bi najrajši vsi naredili, ki me srečajo. S težavo sem pozvonil. Prišla je odpirat Berta. Bel predpasnik je imela pred seboj in na glavi, na zlatih laseh belo kuhinjsko čepico. "Arpad?" je samo rekla, ko me je zagledala. Odprla je vrata in tako obstala. Težko sem dihal od težke hoje. Nič nisem govoril, samo počasi sem lezel čez prag. Zaprla je vrata in ni vedela, kaj bi ukrenila. Tako jo je iznenadilo^ da se ni premaknila od vrat. "Legel bi rad," sem jo tiho prosil. Slišal sem smeh otrok, ki so ropotali v kuhinji. Berta je odprla sobo, vrgla vzglavnik na divan in vzela s postelje odejo. Pomagala mi je na divan. Kakor balzam se mi je razlil po vseh udih blagodejni počitek. Berta je prebledela. Ničesar me ni vprašala. Ko sem legel in zaprl oči, je obstala pri mojem vzglavju. Tako je preteklo nekaj minut. Odprl sem oči. Stala je s sklenjenimi rokami in me nepremično zrla. Nasmehnil sem se. "Ti je slabo, Arpad?" me je vprašala. Oc^kimal sem. "Pojdi po njo," sem jo šepeta je prosil. Gledala me je, kot bi ne bila razumela. Mislila je v začetku, da se mi blede. sem k čakal, da bo šla ozke. Ko j® glas- "^' sten. Bila je že Nato si je pokrila oči, zajokala in odhitela iz sobe. Nasmehnil sem se. Taka je Berta! Kje so tisti časi, ko smo sanjali ob vodah o bodočnosti. Daleč, daleč so. Ne spominjaj-mo se jih! Prelepi so. Otroka sta v kuhinji na mah utihnila. Negibno sem ležal in počival. Ura na nočni omarici je tiktakala. Velike, temne slike Jezusa in Marije so visele nad ■posteljami, a lončena visoka peč je lomila v sobi svetlobo. — Pride, kmalu bo tu. Prijel jo bom za roke in ji gledal v oči. Kljuka na vratih se je premaknila. Vrata so se sunkoma odprla in prinesla so s seboj Stanka, ki je visel na: kljuki. Ko je bil v sobi, se je spustil, vtaknil prst v usta in me pogledal. Za njim je prišepkala Mara. Molče* smo se gledali. Mara se je spomnila, stegnila je rokce in tekla proti meni. "Tic, na, tic, na!" Smehljal sem se ji. Nisem se ganil. Sredi pota se je ustavila. Slutila je, da ni nekaj prav. Po-besila je roke in me začudeno gledala. Stanko je prišel po prstih do nje. Prijel jo je za roko in ji šepetal; "Stric je mrtev, pojdiva." Obrnila sta se in šla po prstih iz sobe. Mara je med tem šepetala: "Tic mltev, tic mltev!" Priprla sta vrata in šla v kuhinjo. Življenje gre svojo pot nezadržno naprej, tako kakor mora iti. Peč stoji tu brezčutno, negibno. Če bi kdo govoril o njej pred petsto leti, bi bilo to nesmiselno, smešno. Zdaj stoji tu in služi svojemu namenu. Čez pet sto let ne bo vedel o njej nihče. Vendar ona mora sedaj stati tu, da poveže verigo gibanja skozi tisočletja. (Dalje prihodnjič) BANANA ŽLAHTNI SAD res ljudje v Adamovi in Evini obleki. To je v tropičnih krajih. Da dobro uspevajo morajo banane imeti povprečno toploto okoli 27 stopinj C. Pravijo, da so njih prava domovina tropični gozdovi Azije, od koder so se naselile po vseh deželah okoli ekvatorja. Evropejci naj bi jih prvič videli, ko so kot začasni okupatorji prišli ž Aleksandrom Velikim v Indijo. Tam so se čudili tej čudoviti rastlini. Pli- nij poroča, da so plodove te rastline, ki so jo imenovali pa-la, uživali v Indiji le. modreci. Še dandanes po dveh tisočletjih drži na malabarski obali za banane ime pala. Tam v Indiji, v njih pradomovini, še vedno rastejo divje po pragozdovih, ljubijo predvsem gorske gozdove, osušene struge potokov, nizke dolinice. Kakor v Indiji in po otokih, raste dandanes banana tudi po tropični Ameriki. Staro reklo trdi, da v Južni Ameriki še noben človek ni umrl od lakote, če že ne bi bilo nobene druge hrane, je v tropičnih predelih toliko banan, da se ni težko pre-hraniti. Tudi o tem so bili veliki spori, ali so banane že od nekdaj v Južni Ameriki ali pa so jih tja prenesli iz starega sveta. Nekateri trde, da so jih tja prenesli misijonarji in ker so tam našle primerno podnebje, so se silno razmnožile, nekateri pa menijo, da že od nekdaj tam rastejo^ kajti kje bi se sicer mogle tako razrasti, kot recimo v Peruju, kjer tvorijo steber prehrane Perujcev. Banana je plod, na zunaj podoben naši kumari. Zelo hranljiv* sočen, sladak, prav prijetnega vonja. In koliko vitaminov vsebuje— precej črk abecede. In (Dalje na 8. strani) raskavi glas ^PGt svojo te-pa sem, da se Ulit Tt na stopnicah ^ in J ^^ii sem se za tre-f°?ledal dol. Srečala V prejšnjih časih, ko so ljudje imeli več časa, so se prepirali in razmišljali, kakšno in katero naj bi bilo ono nesrečno jabolko, ki gaje ničemurna Eva ponudila Adamu. Mnoge in učene glave so menile, da to ni moglo biti jabolko, marveč da je bil povzročitelj vsega hudega na tem svetu, banana. Dognali so po raznih skrivnostnih poteh, da raj na zemlji ni bil niti nekje v Italiji niti kje v Sever- P, ?Polr WRIGHT STORES 696 EAST 185th STREET Mi Zaloga ženske in moške oprave in čevljev. "^0 brezplačno znamke s precejšnjo vrednostjo z vsakim nakupom. velikonočne praznike in obilo piruhov! ni Ameriki, marveč tam nekje med Srednjo Azijo in Indijo. Ko so si bili enkrat učeni možje edini v tem, kje je stal raj so morali s o iskati rastlino, ki ima tako zapeljiv sad in tako velike liste, da se nag človek odene z njim, ne samo, da pokrije ščepec gole kože, marveč da skrije vso goloto. In sramežljivi Adam in Eva sta se ravno toliko sramovala kazati golo koleno kot gol komolec ali pa hrbet, čemu le del, ki bi ga pokrival le figov list! Rastlina, ki ima take velike liste in raste v krajih, kjer naj bi stal raj, je banana. In tudi sad je prav rajsko dober sad, nič čudnega, da je zapeljal žensko Evo. Banana je rastlina toplih krajev, tako toplih, da hodijo tam Beverage Distributing Inc. RAZVAŽA NAJBOLJŠE PIVO Erin Brew - Budweiser Michelob Duquesne Beer—Petri and Gibson Wines Toplo se zahvaljujemo za naklonjenost odjemalcem, druš+vom, gostilničarjem, organizacijam in posameznikom v toplem priporočilu nadaljne naklonjenosti. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM PIVCEM, GOSTILNIČARJEM IN PRIJATELJEM NAŠEGA NA TRGU NAJBOLJŠEGA PIVA REdwood 1-3300 23776 LAKELAND BOULEVARD REdwood 1-3301 EUCLID, OHIO ON INGOLIČ: %LADA LETA POVEST ^•^^Ijevanje) vživeti, da je pri delitvi je ona do-gra- % V ^^trgovino v Celju. s* «i H. «1 bratu. Toda kupiti, saj je Ch. SOvi»,„ J____, •___ A-Upitl) B<1J J C je dovolj posla, ,oro zamikalo, da otf !|®tavi, kjer je pre-'kij leta in potem Tako se je sredi zime preselila iz Zagreba v Pristavo in si tu uredila lep atelje, saj je bila njena hiša prava graščina; Tovariši, ki so prihajali, so se ji smejali in jo obenem občudovali, ko jih je vodila preko svojih polj in gozdov in jim razkazovala hleve, kjer so stali štirje konji in deset glav živine. Sedaj, ko je njeno posestvo ozelenelo, ko je prišel oskrbnik in so začeli z delom, se je tudi v njej rodila želja po delu. Vsa prerojena je bila. Vsa prevzeta od edine, velike želje: Da bi napravila kaj lepega, velikega ! Kaj takega kakor pred dvema letoma! O, tisti dve gmajni! Saj so vsi časnikarji priznali, da sta bili najboljši sliki na vsej razstavi. Da bi mogla ustvariti spet kaj takega! Tedaj je doživela v Zagrebu gnusne stvari in nenadoma se je odpeljala v Potočje, da vidi Ti-neta. Odkar je odpotoval iz Pariza, ga je videla samo enkrat v vlaku, pa se tedaj je on ni videl. Gnalo jo je k njemu, saj je vedela, da jo je kljub tistemu popoldnevu, kljub tistim pismom in sliki vendar imel rad. O, koliko sonca in življenja je bilo včasih v njem, tako naivnega in neposrednega! Včasih pa je bil ves mrk in teman. Nikoli ga ni mogla prav razumeti, a rada ga je imela. O, kako rada ga je imela! Iz žalosti in obupa se je naslednjo zimo vrgla v Zagreb v razvrat, dokler ni doživela še strašnejših razočaranj in si je iznova z vso silo zaželela Tineta. In tisto jesen se je odpeljala v Potočje. A ni ga bilo doma. Nekaj dni prej se je bil odpeljal v Ljubljano. Ko je tedaj zapuščala Potočje, je zagledala onstran ceste veliko gmajno. Stopila je čez potok in. strmela. Ogromna, zelena, ravna ploskev se je razprostirala pred njo. Sredi nje pa visok hrast. V ozadju, kjer se je gmajna nekoliko dvigala, grmovje in više temen gozd. Spodaj ob beli cesti pa se je pasla velika čreda govedi v vseh barvah in velikostih. Še tisti dan se je odpeljala v Celje in si prinesla orodje. Drugi dan je hotela slikati, a ni mogla; morala je v vas in zvedeti, kako je s Tinetom. Šla je v trgovino, ki je ležala tik Kotni-kovih, kupila firneža in terpen-tina in zvedela od dolge suhe trgovke, da je Tine njen zet in da bo kmalu oče. Dora se je vrnila na gmajno in v štirih dneh izgotovila obe sliki. Potem pa se je iznova pognala v burno zagrebško življenje. Kljub temu, kar je tedaj zvedela v Potočju, jo je mnogokrat mikalo, da bi videla Tineta. Ni mogla verjeti, da je oženjen. Da se je poročil že pol leta potem, ko se je vrnil iz Pariza. Vedno si je mislila, da je pomota, da se je moralo zgoditi nekaj nenavadnega. Tinetova zmedenost tistega večera za časa njene razstave je še okrepila to njeno misel. Toda ted9.j ni utegnila razmišljati, bila je pijana od življenja in zmagoslavja. A v zadnjih mesecih je vse češče in češče mislila nanj. Tisti dnevi v Parizu so bili kljub vsem njenim najpestrejšim doživljajem zadnjih let vendar zanjo najlepši. Toda zakaj so se tako grozno končali? Ali je bila v Tinetu res sama laž in je bilo resnično le to, kar ga je vezalo na ono dekle tam v Potočju ? Tega Dora ni mogla verjeti. Ne, tu je pomota! Dora je včasih ob večerih poiskala knjige, ki sta jih prebirala s Tinetom: Baudelairja, Ver- laina, Maeterlincka, Conkarja in Župančiča. Ob nekaterih pesmih se je spomnila celo njegovih navdušenih besed in kretenj. Da, v njem je bilo.nekaj resničnega, kar se je divilo pesmim, kar se je divilo življenju. Njeni tovariši pa se tem rečem samo cinično smejejo. No, saj se je nekaj časa tudi ona, toda sedaj ji je prešlo in sedaj gleda spet vse s tistimi očmi, kakor sta gledala nekoč s Tinetom. Ne prav z istimi, preveč je medtem doživela, toda vendar še tako, da vidi vsaj nekaj—a včasih še celo več—tiste lepote, kakor je je videla nekoč. Teh bahemskih pogovorov, ve-seljačenj in ljubezni se je naveličala! Za vsem tem je vendar nekaj praznega. Človek se vrže v razvrat, in ko se drugo jutro zbudi, je vse prazno in pusto v njem, da bi si pognal kroglo v glavo. Tedaj v Parizu pa je kar kipelo v njej, v vsaki besedi, v vsakem koraku se je čutila! Z vsem bitjem je živela!, Nič ni bilo praznih trenutkov, ko za- man gleda vase in išče, da bi kaj našla! Prišli so sicer trenutki, ko se je takšnim svojim mislim ironično smejala, češ, ali menda ni zaljubljena v tista študentovska leta in v Tineta. Toda kljub vsemu se je zbudilo v njej nekaj, kar jo je vedno iznova in iznova navajalo, da se je spominjala Tineta in mislila nanj. In poleg vsega jo je tiščalo nekje v srcu in jo gnalo k velikemu delu. Toda kaj in kje? Nazadnje se je domislila. Gmajna! Da, gmajna spomladi! Ko je trava še vsa nedolžna in tako sočno zelena, ko še ni bilo krav na njej. Kakšna mora biti? In potem tisti trenutek, ko se zažene nanjo dve sto krav, ki so vso zimo tičale v hlevih! Da, tisti trenutek mora ujeti na platno! Ogromna čreda se zažene po gmajni, muka, skače, divja, pograbi šop trave in spet divja! (Dalje prihodnjič) STRAN 5 ENAKOPRAVNOST IZLET NA MARS Poskusimo ob tej priliki napraviti izlet na Mars, na planet, ki med vsemi nebesnimi telesi najbolj draži človeško domišljijo! Kako se bomo odpravili tja? Z raketo nedvomno ne. Izlete na Mars so radi delali romanopisci in novinarji senzacionalnih člankov. Pred leti je nastal v Ameriki nezaslišan poplah zaradi radijske reportaže, prirejene po Wellsovem romanu o marsovcih, ki bi naj napadli zemljane. Nedavno pa je svet razburila velikanska eksplozija na Marsu. Spet smo se začeli vpraševati, ali je na Marsu mogoče življenje in ali morda ne živijo tam človeku podobna bitja—vsaj po njegovih nagibih in prizadevanjih. Kaj je menil Giordano Bruno? Ime učenjaka Giordana Bruna je dobro znano. Na grmadi so ga sežgali, ker si je že pred 360 leti upal misliti s svojo glavo. Kakor vsi misleči ljudje, je tudi Giordano Bruno skušal gledati v ve-soljstvo in kar najbolj razumeti življenje. V Londonu je izšla njegova knjiga "O neskončnosti vesoljstva in svetov." V nji je izpovedoval svojo vero, da življenje ni omejeno le na Zemljo, da torej ni središče 'stvarstva." Zapisal je, da je nešteto svetov, na njih pa da so živa bitja . . . Dandanes ta vera ni popolnoma neznanstvena. Da je življenje tudi na drugih svetovih, sicer še ni dokazano. Toda ni mogoče tajiti, da je v vesoljstvu nešteto planetov. Računajo, da je samo v velikanski skupini zvezd, ki jo imenujemo galaksijo, v Rimski cesti, ki je tudi okvir bivanja našega osončja, deset milijard sonc. Marsikatero teh sonc pa ima svoje planete. Verjetnost je torej, da je vsaj nekaj planetov s podobnimi razmerami, kakršne vladajo na Zemlji. Življe- nje ni izjema, čeprav ni tudi pravilo v vesoljstvu. V na$em osončju življenje le na zemlji? Že leta 430 pred našim štetjem je grški filozof Meprodor pisal; "Trditi, da je samo Zemlja nosilec življenja, je prav tako nesmiselno, kakor če bi trdili, da je na velikanski posejani njivi mogel zrasti le en klas." S tem se morejo strinjati tudi dandanašnji astoronomi. Vendar pa ne morejo določno odgovoriti, kje drugje v vesoljstvu so še svetovi kot nosilci življenja. Kaj na primer vemo o najbližjih nebesnih telesih—o našem osončju in planetih? Vemo toliko, da je odgovor že dovolj določen: Življenje, ki bi bilo vsaj malo podobno življenju na Zemlji, ki bi bilo to, kar pod tem pojmom razumemo, ni mogoče na Merkurju, Veneri, Jupitru, Saturnu, Uranu, Neptunu in Plutonu. Kaj pa na Marsu? Naša naloga je, da odgovorimo na to vprašanje. , Zakaj je Sonce motor življenja na zemlji? Sonce je vir življenja. Življenje terja nešteto zamotanih pogojev. Eden najpomembnejših je primerna toplota. Planeti, ki so bliže Sonca, prejemajo tudi več toplote. Tisti pa, ki so preveč oddaljeni, se ne ogrevajo dovolj, da bi se moglo na njih razviti življenje. I^ko so se planeti razvrstili okrog velike "peči" Sonca? Če začnemo z najbližjim, z neposrednim sosedom Sonca, se vrstijo takole; Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun in Pluton. To pomeni, da sta Merkur in Veneral preblizu Sonca, Mars pa je že nekoliko predaleč, medtem ko so zunanji planeti (izven zemeljske poti okrog Sonca) že tako daleč, da prejmejo le skromno merico sončne toplote. Zemlja je od Sonca 2% oddaljena kakor Merkur in štiridesetkrat bliže kakor Pluton (od Sonca najbolj oddaljeni planet). Planeti so astronomom še v marsikaterem pogledu skrivnost. Učenjaki priznavajo, da vedo marsikaj več o neprimerno mnogo bolj oddaljenih zvezdah—kjer gre za oddaljenost na stotine svetlobnih let — kakor o naših sosedih. Vendar s tem ni rečeno, da bi ne vedeli, koliko na primer znaša temperatura na posameznih planetih, ali imajo ozračje in kakšno, kako so veliki, kakšna je njihova gmota, kako dolg dan in leto imajo itd. Toda opazovanje planetov je zelo težavno bodisi ker njihovo lice skrivajo oblaki, ali ker so preblizu Sonca (na primer Merkur). Kaj vemo o -posameznih •planetih Astronomi niso dolgo vedeli, da ne vidijo z daljnogledi površja nekaterih planetov, temveč samo njihove oblake. Venera, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun se skoraj stalno skrivajo v svojih oblakih. Merkur pa se pogosto skriva v sončni svetlobi— Sonce je mnogo svetlejše od njega, da bi bilo mogoče opazovanje z Zemlje. Ko se Merkur nekoliko odmakne iz sončne bleščave, pa vidimo le njegov krajec, podoben luninemu. Merkur je najmanjši planet. Zato pa nima ozračja; ni ga mogel obdržati, ker na njem težnost premajhna. Če pa astronomi dopuščajo, da ima Merkur zrak, naglašajo, da je njegovo ozračje zelo redko. Da na Merkuru ni ugodnih pogojev, gprevidimo že iz tega: temperatura znaša 413 stopinj Celzija. To pa pomeni, da Merkur ne more imeti tekoče vode, in če že ima reke, se po njem pretaka— tekoči svinec. Ker Merkur obrača stalno le eno stran proti Soncu, vlada na njegovi nočni strani mraz—50 stopinj Celzija. Merkur torej ne more biti. nosilec življenja. To- FOR EASTER... fVear a PORTIS Hat MANHATTAN Shirts WHITE—SOLID TONES AND FANCY PATTERNS MANHATTAN Ties A LARGE SELECTION OF FINE SILKS AND RAYONS ■EVERYONE EYE) YOU# MAT = LOOK YOUR BEST da Venera? Kar vemo o nji, je dovolj, da moremo sklepati : Tudi na Veneri najbrž ni življenja, ki bi bilo podobno našemu.. Venera je polovico bliže Soncu, kakor Zemlja. Temperatura znaša 57 stopinj Celzija. Vedeti pa moramo, da je to temperatura, ki so jo merili po njenem ozračju, visoko nad njenim površjem, ker žarki z njenega površja zaradi stalne pooblačenosti ne morejo prodreti neposredno na Zemljo. Na nočni strani Venere pa znaša temperatura—27 stopinj Celzija. Iz tega pa smemo sklepati, da je na površju mnogo topleje, saj tudi temperatura višjih leg zemljskega ozračja znaša —50 stopinj Celzija. Venero op-dajajo gosti beli oblaki, ki močno odbijajo sončno svetlobo. Zato je Venera, ki jo poznamo kot večernico ali danico, tako svetla. Oblaki pa popolnoma skrivajo njeno površje ,tako da niti ne vemo, koliko časa potrebuje, da se zavrti okoU svoje osi. Sodijo pa, da sta dan in noč na Veneri daljša kakor pri nas. V ozračju Venere je gelo mnogo ogljikovega dvokisa, spektralna analiza pa ni pokazala na nji kisika in ne vodene pare. Takšno ozračje seveda ni primerno za življenje. Toda verjetno je tudi, da so Venerini beli oblaki iz ledenih kristalov ter da se vodna para in kisik skrivata v nižjih legah. Velike količine ogljikove- ] ga dvokisa pa bi mogel tudi prir čati, da se je na Veneri razvila bogato rastlinsko življenje. NR Veneri bi utegnile vladati takšne razmere, kakršne sp bile na Zemlji v dobi, kp je začel nastajati premog iz velikanskih pragozdov, ki so zrasli v vlažnem in vročem podnebju. Venera bi torej bila slika življenja na zemlji pred milijoni let. Zmima nas predvsem Mars Povedati bi bila treba še kaj o največjem planetu—o Jupitru. Zanimiv je tudi Saturn s svojim znamenitim prstanom. Tu sta še Neptun—ki so ga odkrili prej z računi kakor so ga zagledali z daljnogledom—in Pluton, o katerem ne vedo še skoraj prav nič. Ali bi bilo mogoče živeti na primer na Jupitru, kjer je sicer ze-|p debela plast ozračja, ki pa vsebuje velikanske količine amoni-jaka in strupenega metaan? temperatura na Jupitru znaša —140 stopinj Celzija, na Uranu pa znaša temperatura —170- stopinj Celzija. ,Cim nižja je tempe-; ratura na teh velikih in oddalje-j jaka in strupenega* metana? vsebuje njihovo ozračje. Ponovi no pa je treba naglasiti, da je to temperatura nad oblaki plane tov, ne pa na njihovem površju. Nas pa najbolj zaninia Marici . . . Ker je precej manjši kakoK (Dalje na 7. strani) ' FUR Uliti, PURTIS HATS America's Best Hat Value For "HER '... for a pleasant Easter . . . look your best in a new hat. You'll get the most for your mcney with PORTIS HATS. EASTER SUITS for Bovs JUNIOR AND YOUTH SIZES IN ALL THE WANTED COLORS AND MATERIALS JUNIOR TOPCOATS AND CAPS TO MATCH BOYS' WOOL FELT HATS . . . Just Like Dad's IN BROWN, BLUE. GREY AND TAN KAYNEE Shirts DRESS AND SPORT SHIRTS TO CHOOSE FROM Ties, Sox and Other Accessories to Complete His EASTER Outfit FRANK BELAJ MEN'S AND BOYS* WEAR 6205 ST. CLAIR AVENUE Vesele velikono0ie praznike in obilo piruhov z^limq vsem! BARBERTON, QWO NAROČITE SI CVETLICE ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE SEPAJ PRI BOLEY'S GREENHOUSES ^ Tel.: Sherwood 1314 ^arj^crtpfi, ^{9 Imamo lepo zbirko krasnih cvetlic v loncih, šopkih in "corsages." GIRARO, OmO Pri nas dobite posojilo pp nizki obrestni meri. Vse vloge so zavarovane do $5,000. THE FIRST NATIONAL BANK GIRARD, OHIO Članica Federal Deposit Insurance Corp. CLEVELAND, mm OBILO PIRUHOV! MRS. LO|§ TUREK 3790 EAST 116th STl^EpT — M! 1 0676 PRECISION GEAR PRODUCn COMPANY 1060 East 62nd Street PRODUCTION GEAR CUTTING Pišite po proračune va§e delo. EX 1-3153 VSEM ŽELIMO VESELE VELIKQNOChjE PRAZNIKE! lA GANKE & SONS STAMPING CO. 864 East 14Pth Street = ©U |rP278 TREAD PROTECTORS — INTERNAL AND EXTERNAL J TOOLS AND DIES — WATER H^TER PARTS STAMPED NUTS — STAMPED BAFFLES STAMPED FERRULES SHERWIN HARPWARE CO: 740 EAST 185th STREET — IV 1 2092 Imamo eno največjih železnine jn hišne opreme. Vesele velikonočne praznike obilo piruhov žalimo vsem! ____T_________»__■■ ...... „ nn_______ BEDFORD, OHIO —,|«M—IP—M—M—M—M—i.—M—«»—M—W—M—M— JAY'S CORNER COUNTER 650 Broadway — Bedford, Ohio — Tel.: Bedford 737 Okusna jedila ob vsaki priliki. ^ Točna in prijazna postrežba. Se priporočamo- CLEVELAND, OHIO ZELL'S DEPARTMENT STORE 4642 WEST 130th STREET . TRGOVINA Z MODNIM BLAGOM ZA VSO DRUZl'^^ Odprta od 10. zj. do 7. zv. ^ " ROČK APPLTAt^TsERVicE 899 EAST 222nd ST., EUCLID 23, O. — RE 1-0023 ŽELI VSEM VESELO VELIKONOČ! Prodajamo Pbilco radio aparate, ledenice, televizij: ® aparate, ter iste popravljamo. — Se priporočamo.^^ 'CRACRAFT'S 16819 WATERLOO ROAD — IV 1-5240 SILK SCREEN PROCESSING FOR INDUSTRY želj vsem vesele velikonočne praznike! Mopr^heqd Cleaners & Tailors Kožuhe $^istimo, popravimo in shranimo lekom poletJ® Sčištimo tudi preproge, zavese, itd. PAUL MOQREHEAD, lastnik 18521 ST. CLAIR AVE—KEnmore 1-1239 Pridemo iskati in nazaj pripeljemo. ED'S MARKET 4652 WEST 13Dtl| ST. — CL 1-2746 FIN0M^5Q IN CBQCERUSKE POTREBŠČINE TER ZMRZNJENA JEDILA. Dostavimo na dom. Se priporočam^ __________________________________________________ PONTING'S FLOWERS 8^0 EAST 154th STREET — GLenville 1-4766 YENCI,, ŠOPKI IN VSAKOVRSTNO CVETJE ZA VSE SLUČAJE Cvetje telegrafiramo kamorkoli ____ "C CHARLEY THE BEER & WINE MAN 677 EAST 185th STREET na (lorn do 6. zvečer poklic if e KE 1-^ Nabavite si za praznike okusno pivo in fina vina pn Točna in vljudna postrežba—cene zmerne. CERMAK DRUG CO. UNION AVI. IN EAST 93r(l ST. Ko vam da zdravnik predpis za zdravila, prinesite 9® nam, da vam istega točno izpolnimo. Med našimi odjemalci je mnogo Slovencev, Ker jim ugaja nqsa prijazna postrežba. pas- THE ASPINWALL DRUG CO- 786 EAST 152nd STREET, vogal ASPINWAU ZDRAVNISKE PREDPISE IZVRŠIMO NATANČ^ Lekarna, kjer dobite vsakovrstne lekarniške potrebščine. Se priporočamo v naklonjenost. CLIFFEL'S BAKERY 22030 LAKE SHORE BOULEVARD IVanhoe 1-0991 FINO PECIVO, KRUH IN TORTE, ITD. EUCLID FUR SHOP FINE SUKNJE — IZ BLAGA IN KOŽUHOVI^^ SUITS IN POTREBŠČINE 744 EAST 1$5th STREET — KEnmore 1-6720 Kožuhi spravljeni tekom poletja so popolnoma zava""" d, ELLIS & LESSER FIRESTONE HIŠNI IN AVTNI PREDMETI 719 EAST 185th STREET KEnmore 1 t7444 aprila 1950 ENAKOPRAVNOST STRAN 5 }■: I EUCLID OHIO BEVERAGES 635 EAST 200th STTREET PIVO — VINO MEHKE PIJAČE IN CORDIALS --{ POKLIČITE IVanhoe 1-6556 ZA PROSTO DOSTAVO Velik prostor za parkanje avtov. Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem! • Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! Joseph Ž^le in Sinovi POGREBNI ZAVOD • 6502 St. Ciair Avenue ENdicott 1-0583 452 East 152nd Street IVanhoe 1-3118 i Avtomobil in bolniški voz redno in ob vsaki uri na T' ^^zpolago. Mi smo vedno pripravljeni najboljše postreči. Winery RICH AUTO BODY SHOP AND REPAIR 1078 East 64th St. FRANK RICH, lastnik Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! lilo SON CLEANERS & DYERS ČISTILNICA GLAVNA TRGOVINA IN DELAVNICA 406 EAST 156th STREET, IVanhoe 1-5252 PODRUŽNICA 526 EAST 200lh STREET, IVanhoe 1-5221 pridemo iskati in dopeljcmo na dom. Lastuje-" ill ol>ratiijemo lastno čistilnico, kjer izvršimo prvo-Hu delo pri čiščenju in likanju. Se priporočamo. MICHAEL A. SON, lastnik ^sem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! Vrst 6010 ST. CLAIR AVE. ENdicoti 1-0282 Vašim gostom bosle za praznike dobro po-^ stregli ako jim boste servjj^^li.iijj^ jiiplastno vino, J katerega dobite ^prfnalš všakčVrštiifega; | j I 'Prodajamo na kozarce in steklenice rter se -j . priporočamo za obisk. Pri nas boste vedno dobili . ^Glo družbo in najboljšo postrežbo. Veselo velikonoč želimo vsem poseinikom in prijateljem! potrebuje ogrodje ali motor vašdga.avta pofbra- , J vila ali novo barvo, pokličite naš,.' , f I Delo točno in jamčeno po zmernih cenah. ■ "CUDA SVETA" Marko—poveljnik beneške vojne ladje. Po spominu napisan zemljevid Azije. O sprejemu trgovcev Polo v Benetkah smo že poročali. Ustalili so se kot čislani trgovci. Pripovedovali so čudne zgodbe. Tako so živeli tri leta in niti ena besedica • o njihovih doživetjih še ni prišla na papir. Potnih zapiskov morda sploh nikdar ne bi bilo, če se ne bi zgodilo nekaj nepričakovanega. Leta 1298 je poslal beneški dož svojo mornarico v dalmatinske vode, da je napadla Ge-novežane. Marko Polo je. odjadral z njimi ko.t poveljnik velikanske vojne galeje. Bitka je divjala ves dan. Ponosne benečanske ladje so bile potolčene in so se pomikale domov, z zadnjim koncem naprej, zastave so se vlekle po vodi. Ošabni admiral Dandolo se j6 zaletel z glavo v ladijsko steno. Okoli 7000 beneških ujetnikov sQ stlačili v genoveške zapore, Med njimi je bil tudi Marko Polo. V istem zaporu je bil tudi neki Rusticiano, (ali Rusti-chello), literarno izobražen meščan iz, Piše. Da si preženeta čas, mu je Marko Polo narekoval svo^ potopis, . Marko hi imel nobenih zapiskov; njegov spomin pa je bil čudovit. Poskusite samo napisati, po spominu zemljepis kraja; ' kjer ste .b;li zadnjikrat na počitnicah — s podatki o kraju, industriji, mestih in naselbinah, pa boste znali ceniti moža, ki je^ narekgval zemljevid vse Azije, dodal mnogo zgodovine in legend, opisal azijske narode, živali in rastline in sestavil takorekoč prave zemljepisne slovarje za tiste predele sveta,,, ......; Danes Id! 24 ur po prihodu takih raziskovalcev zvedel za njihove uspehe ves' civilizirani svet. Benetke jfBSWSflaelA tiskaf- skih strojev. Potopis je bil prvotno kot vse kaže, napisan v francoščini. V naslednjih 150 letih je krožilo kakih 80 prepisov in prevodov, tiskali so ga pa šele leta 1447. Nimamo nobenega dokaza o tem, da je Kolumb, ki se je 200 let po Markovi vrnitvi odpravil iskat Kitajsko in Japonsko, sploh videl obširne podatke o tistih deželah, čeprav jih je Marko narekoval v njegovem rodnem mestu. Tisti redki Benečani, ki so brali potopis, ko je Marko še živel, so nejeverno zmajevali z glavami, razen glede krajev, kamor so zašli tudi njihovi trgovci. Neki florentinski prepisovalec njegovega potopisa pravi v uvodu: "Vsebina se mi zdi neverjetna; ne bi rekel, da so laži, ampak čudeži. Lahko, da je vse res, kar pripoveduje, a jaz le ne verjamem." Geografi so na zemljivide še vedno risali zemeljsko površino na okrogli plošči, z Jeruzale- B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 Si. — HE 1-3028 SOUND SYSTEM INDOOR — OUTDOOR Prvovrslna popravila na vseh vrst radio aparatov Tubes, Radios, Rec. Players V^ delo jamčeno mvesrsN us.smN6s soms mom kot Središčem vsega sveta. Kopna zemlja na teh zemljevidih je spominjala ,na veliki T. Daljša črta je nosila Azijo, krajši dve pa Evropo in Afriko. Kaspijsko morje je bilo zarisano kot morski zaliv. Indijski ocean pa kot veliko jezero, čeprav je Polo oba točno razporedil. Ko je bil na smrtni postelji, so prijatelji pritiskali nanj, naj zaradi zveličanja svoje duše svoje neverjetne zgodbe prekliče. Ustno izročilo pravi, da jim je Marko odgovoril edinole tole: "Povedal nisem niti polovido tega, kar sem videl." Konec ŽELIMO DOBITI HIŠO ZA 1 ALI 2 DRUŽINI. ČE IMATE NAPRODAJ, Dokličite IV 1-7646 REALTOR t' Zakrajsek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 1-3113 JOS. ŽELE IN SINOVI ENdicott 1-0583 POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR. AVE. Avtomobili in bojniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD: 452 EAST 152nd STREET -. Tel.f IVanhoe 1-3118 PRED-VEUKONOČM POSEBNOSTI PRI MANDEL'S SHOE STORE ST. CLAIR AVENUE V LAUSCHETOVEM POSLOPJU Pravkar smo prejeli obširno zalogo čevljev v čisto novih stilih za moške, ženske in otroke Imamo vse barve'in vse mere. — Rjave, črne, plave, rdečč, sive in bele. Prvovrstna kakovost po najnižjih cenah. ŽENSKI ČEVLJI Z VISOKIMI ALI SREDNJIMI PETAMI od $3.95 IN NAPREJ Norwood home bakery SLOVENSKA PEKARIJA 6218 St. Clair Ave. - HE 1-7158 f'ino pecivu, potice, kruh in torto za velikonoč boste dobili pri nas. Sem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! VSAKOVRSTNI ČEVLJI ZA MAJHNE OTROKE OD ^2 05 NAPREJ DESKI ČEVLJI OD NAPREJ MOŠKI ČEVLJI OD gg NAPREJ NE ČAKAJTE do zadnje minute SEDAJ IMAMO V ZALOGI VSE MERE PO TEH CENAH MARSICH & RUSS 6108 St Clair Ave. - HE 1-3910 SLOVENSKA MODNA TRGOVINA Obleke, nogavice, posteljnina in potrebščine za žene, dekleta in otroke. Se priporočamo. Blago je vedno prvovrstno in cene so zmerne. Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov žalimo vsem! ter se toplo priporočajo za naklonjenost CEVUARJI FRANK DACAR 17308 Grovewood Avenue FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Avenue AMERICAN SHOE REPAIR D. Modica 642 East 185+h Street MICHAEL URAC 18509 St. Clair Avenue MATH ZABUKOVEC 16817 Waterloo Road TONY ZUPANČIČ 524 East 152nd Street NOniNGHAM WINERY BONDED WINERY NO. 73 ^ 17721 Waterloo Road Mr. in Mrs. Mariin Kozar in sin, lastniki ^ IT Pri nas dobite najboljša rdeča in bela ohijska vina. Cene zmerne. — Se priporočamo! IMAMO TUDI RAZNE VRSTE SLADKO VINO Catawbo in Delaware Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem! Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! PRIME DELICATESSEN 15508 Holmes Ave. Pri nas dobite vedno sladoled, meso za sendviče, cigare, cigarete in druge dobrote in lepe velikojiočne košarice s pirhi. ^ Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem! EUCLID WINERY MR. IN MRS. MATT LEKAN, lastnika 844 East 200th Street PRl NAS DOBITE CATAVv^BA, NIAGARA IN CONCORD VINA Seveda, tudi sladka vina. Dopeljemo na dom. POKLIČITE: IVanhoe 1-4389 ! fran milčinski: FRANK'S CAFE 800 East 200th St. KEnmore 1-9858 ŽIVIJO--- NA ZDRAVJE! FRANK IN JOSEPHINE CIGOJ, lastnika Pivo, vino, žganje, ter okusen prigrizek dobite vedno pri nag. — Se priporočamo. Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem! I Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem! JACK'S CAFE MR. IN MRS. JACOB CUCANICH, lastnika 7011 St. Clair Ave. Vesele velikonočne praznike želimo vsem klijen+om, prijateljem in znancem! Ako želiie zanesljivo postrežbo v zavarovalnini vseh vrst se obrnite na HAFFNER INSURANCE AGENCY USTANOVLJENA 1. 1908 6106 ST. CLAIR AVENUE A. Haffner J. Haffner Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! TIEBER'S HOME BAKERY 7406 St. Clair Avenue Postregli bomo z najboljšim pecivom. FIN KRUH, KEKI, TORTE, ITD. Cene zmerne. MR. IN MRS. LOUIS STRUKEL 6220 St. Clair Avenue ENdicott 1-9138 GOSTILNA Postregli vam bomo vedno z najboljšim pivom, vinom in žganjem. Serviramo tudi dkusen prigrizek. Se priporočamo za naklonjenost Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem! Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem! MODICS CAFE 6201 ST. CLAIR AVENUE Izvrstno pivo, vino in žganje Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! MR. & MRS. FRANK AZMAN 6501 ST. CLAIR AVENUE MESNICA IN GROCERIJA Se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo za v bodoče. Postregli vam bomo najbolje. BUTALSKI JEŽ Iz starih časov so se Butalcem ohranili marsikateri spomini, morebiti so resnični, morebiti niso. Med take spomine spada tudi butalski jež. Pravijo, v davnih dneh da so Butale vsako leto priredile pita-nega ježa. O svetem Martinu so ga zaklali in mast in meso prodali in je bil dobiček tolikšen, da jim je zalege! za vse cerkvene potrebe. Razdevali so ježa v koritu, to korito so potem izplaknili z kropom in je imelo vesoljno mesto mastno juho ves teden vse mesne dni. Kost od pleča pa so si prihranili za pustni čas in so jo tedaj vtikale ,v lonce vsak dan druga gospodinja, da je dobil ričet žlahtnejši okus. Tolikšen je bil butalski jež. Neka leto, pravijo, je bil jež tako nemarno debel, da jim je masti čuda ostalo. Nasolili šo jo in jo dali v zvonik. Nad zvonovi je bil obok, tjakaj nad obok so je spravili, tam se jim ni bilo bati drznih tolovajev in požrešnih tatov. Toda je bilo preveč masti in je bila pretežka. Predrla je obok nad zvonovi in je porušila še drugi obok pod zvonovi in bila kmalu predrla še tretji obok in porušila kor. Pa je bila nad tretjim obokom pajčevina—hvala bogu ,da je mežnar hi bil ome-tel! V to pajčevino se je mast srečno ujela in je v njej obvi-sela, da sta bila tretji obok in kor obvarovana od r-azdejanja. Včasih je le prav, če mežnar-ji puste v miru kako pajčevino. kobilja jajca Pod milim nebom je čuda raznovrstnih stvari, živih in mrtvih, nihče vseh ne pozna. Pa so bile buč« taka stvar, ki je njega dni niso poznali v Bu-talah. Zanese Butalca pot iz imenitnega domačega mesta v drugo, tam je bil semenj, pa vidi kup buč. Zraven stoji kmet in jih prodaja. Butalec osirmi: "Oha, kakšna so to jabolka! Kolikšno bo šele drevo, ki jih rodi!" Misli kmet, da se mož norčuje, pa mu odgovori: "Kaj se vam zdi, to niso jabolka, to so kobilja jajca!"' Se zavzame Butalec: "Jajca, kobilja, da injate? Taka, da se konjska žival izvali iz njih? Dajte mi jih par!" Pa se kmet ni dal prositi in je prodal par in je izbral največji dve, da bosta v Butalah za pleme, in še je navrgel pouk: "Jajci je treba doma zakopati v gnoj, v gnoju ostaneta štiri tedne, ne ure več, ne ure manj. Pa ko preteče rok,.boste zijali, kaj so kobilja jajca!" Butalec je poslušal in razumel. Vzel je buči vsako pod svojo pazduho, in se zadovoljno obrnil domov proti Butalam. Buči sta bili težki in nerodni, pot je šla navkreber, pa ko je prišel vrh gore,'kjer se pot obesi proti Butalam, je bil pošteno truden. Široko je sedel pod hrast. Buči si je položil predse med koleni in je počival in počiva je mislil vesele misli: "Moja dva konjička, ali bosta vprežena ali bosta jahana? Jahal še nisem, pa štejem, da ni težko—na konja sedeš in ga poženeš: 'Hi'!" Rekel je "hi" in s kolenom rahlo pognal desno bučo. Pa je buča prehitro ubogala, premaknila se je in se po strmem bregu zakotalila navzdol, od debla do debla je odskakovala, ob deblu bukve se je razletela na drobne kosce. Poleg bukve je rastel grm, iz grma je prestrašen skočil zajec in jo bistro počez ubral v reber. Pa je presenečeni Butalec mislil, da je žrebe tisto in da je skočilo iz buče, pa ga je premilo klical in vabil: "Stoj, konjiček, saj si moj! Plačal sem jajce, ki SI se izvalil iz njega, na, pridi semkaj, pridi, boš košček kruha dobil koruznega, ne veš, kako je dober!" Toda zajec ni slišal prijaznih besed, že je izginil v hosti. Pa je zastokal Butalec-: "Kolikšna škoda!, Tako majceno je bilo, še repato ni bilo, le uhato, pa je že teklo tako hrabro! Kako bi šele teklo, ko bi doraslo!" Z eno samo bučo je prikorakal domov. Prva pot mu je bila na gnojišče, zakopal je bučo in družini zabičal za žive oči, da pazijo in da se štiri tedne nihče ne dotakne žlahtnega jajca. Pa ko so minili štirje tedni, ne ura več ne ura manj, se je družina z gospodarjem vred zbrala okoli gnoja, previdno so odkopali gnoj. V gnoju je pač bila buča, vsa gnila in razpadla, o konjička pa ne sledu. . Pa je gospodar zatamal: "Škoda nad škodo! Tisti, ki se je izvalil, mi je ušel, ta pa, ki sem ga prinesel domov, je bil klo-potec!" kako so butalci širili cerkev V nedeljo je bilo med mašo. Za cerkvijo je bila senca, v senci so sedeli izbrani možje in modrovali. Pa se je zgodilo in so enemu mravljinci zlezli za hlače. Dejal je: "Nekaj me grize po desnem ,bedru—kaj, če ni to vest? Pravijo, da vest grize. Bojim se, da delamo greh; notri je božje opravilo, mi pa sedimo zunaj." Je odgovoril župan: "Ne sedimo zunaj brez vzroka—cerkev je pretesna. Ni napačen prostor, kjer sedimo, napačna je le cerkev, ker ima zid za našim hrbtom, namesto da bi ga imela nam pred nosom. Dajmo, povečajmo cerkev, pa ne bo soseda več pekla vest po desnem be-dru!" Izrani butalski možje so poki-mali in so sklenili po županovih besedah. Imeli so imeniten gnoj, daleč je dišala njegova slava, in so dejali: "Poizkusimo, poizkus ne stane. Gnoja imamo dosti in če pošteno zagnojimo cerkev, ni vrag, da ne bi zrastla!" Pa so navozili okoli cerkve pet sto pet in petdeset voz gnoja, da je segal cerkvi do oken. In je potem šel dež in je sijalo sonce in so dejali Butalci, da je vreme ravno pravo za rast cerkve. V dežju in soncu pa se je gnoj bolj in bolj sesedal, dež ga je razce-jal, sonce ga je sušilo, nič več ni segal cerkvi do oken, nego so okna višja prihajala in višja nad gnoj—za čevelj, za dva, za tri. Butalci pa so se zadovoljni čudili svoji cerkvi, kako hitro jim. je rastla iz gnoja: "Takšen je naš gnoj—kaj smo rekli! Glejte, koliko se je cerkev že vzdignila!" ' Pa so preudarili in dejali: "Samo raztegniti jo moramo še na šir! Saj se tudi škorenj raztegne, če ga daš na kopito." In so stopili na oni kraj ob cerkvi, kjer so med mašo posedali v senci. Vsedli so se, kakor so bili vajeni iia je župan premeril, do kod bo treba razširiti cerkev, da bodo lahko sedeli kakor sede, da pa vendar ne bodo sedeli zunaj cerkve, ampak znotraj in brez greha. Slekli so suknje in je vsak svojo razgrnil ob zidu cerkve, kjer, je.bil sedel—preko sukenj bd treba, d.a bo zid potisnjen. Potem so stopili" v cerkev in se korajžno lotili dela. S pleči so se uprli ob steno, župan je ukazoval. "Le dajmo, hi hot!" pa so vsakikrat na zadnji zlog bistro pritisnili, da so jim kar srajce pokale na životu in žeblji škripa- I \ (Dalje na 8. strani) IT'-f, ' ,' " t"'"' Ako želite dobro velikonočno kosilo, pridite k nam po fine doma prekajene klobase in želodce. VEDNO PRVOVRSTNO SVEŽE IN PREKAJENO MESO Zlate's Meat Market 662 EAST 140+h STREET Mulberry 1-9160 Vesele velikonočne praznike želimo vsem! p and K BAR 5238 St. Clair Ave. EN 1-9529 1 I GOSTILNA IN RESTAVRACIJA nas vedno dobro postrežemo z najboljšim pivom, vinom in Žganjem ter z okusho domačo hrano, mrzlo ali gorko. SE PRIPOROČAMO ZA OBISK Našim gostom in prijateljem želimo veselo alelujo in obilo piruhov! JOHN & FRANCES POLC JOHN & LILLIAN KOZEL Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo • vesele velikonočne praznike! FRANK KURE 16021 Waterloo Road KEnmore 1-7192 Izvršujemo vsa dela, spadajoča kleparski stroki. Popravljamo strehe in vsakovrstne forneze. — Se priporočamo. Cene zmerne. Za papiranje vaših sob ali barvanje, se obrnite, na nas. Vedno prvovrstno delo. Cene zmerne. Se priporočamo vsem. GEORGE PANCHUR IN SIN 16603 Waterloo Road KEnmore. 1-2146 ■ Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! LOUIS IN MARY TANKO 16011 Waterloo Rd. - IV1-1415 Pri nas vas vedno postrežemo z dobrim vinom in svežim pivom ter dobrimi domačimi jedili. Ob nedeljah fino kokošje kosilo. IMAMO DVORANO NA RAZPOLAGO ZA VSE NAMENE Naši prostori so bili prenovljeni ter so moderno urejeni« v katerih se boste udobno počutili v prijazni družbi. (HAS. ROGEL & SIN 6526 St. Clair Ayenue Krojačnica in čistilnica oblek Se priporočamo, da si daste obleko napraviti P" nas, kakor tudi, da se poslužite našega podjetja kadar daste obleko izčistiti ali zlikati. Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! MIKE'S CAFE 1297 East 55th Street PAULINE KOCJAN, lastnica , > Zahvaljujemo se vsem našim gostom in prijateljem za obisk naše gostilne, ter se priporočamo za naklonjenost tudi v bodoče, ker vedno bomo postregli najboljše. FINA PIJAČA IN OKUSEN PRIGRIZEK Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! NAZNANILO Cenjenim gospodinjam sporočamo, da Imamo sveže in prekajeno meso po zmernih cenah. Za praznike si ga nabavile v naši mesnici. ' iudi vsakovrstne grocerijske potrebščine. — priporočamo za naklonjenost. W. K10P0T0WSKI 6901 St. Clair Ave. - HE 1-6638 ' Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! ZAKRAJSEK FUNERAL HOME CO. 6016 St. Clair Avenue ENdicott 1-3113 TRI GENERACIJE POSTREŽBE MODERNO UREJEN POGREBNI ZAVOD, DA ODGOVARJA VSEM PODROBNOSTIM Ambulančni voz je na razpolago ob vsakem ' času in kjerkoli treba Vsem prijateljem želimo vesele velikonočne praznik® • aprila 1950 ENAKOPRAVNOST STRAN 7 Nan očite pri nas najboljši premog za gretje na domu in za parno gorkoto 978 East 67th St. - HE 1-4250 CENE ZMERNE — POSTREŽBA TOČNA Imamo že 30 lei izkušnje v tem biznesu Vsem. prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! YOKllO ZA VELIKONOt! Vsem našim cenjenim odjemalkam in prijateljem iskreno želiva prav Veselo velikonoč in obilo piruhovi Gospodinjam priporočava, da si za velikonočne P'32nike pravočasno naročijo doma prekajene šunke, plečeta in gnali ier mesene klobase in želodce. Postregla bova vsem po najinih najboljših močeh z najboljšo mesenino—svežo in prekajeno. JOHN ZAKRAJSEK IN EDWARD POCRAIS 1147 Addison R«ad - BZ1-1419 Sem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! PERRY DRUG 752 East 185th St - KE 1-43*4 poleg PUBLIC LIBRARY . P'®viIno izpolnjene zdravniške predpise in lekarniške potrebščine, obiščite našo lekarno prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! Mayflower Milk 448 East 158th St. - IV1-5191 se toplo priporoča slovenskim trgovcem in odjemalcem. Ako nove strehe! Potrebujete novo streho, ali popravilo na starih, lahko dobite vsa navodila pri nas. Se toplo priporoča jerry glavač 8 son SHEET METAL & ROOFING ^ ADDISON RD. HEnderson 1-5779 vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! ADDISON FURNITURE 7210 St. Clair Avenue 6929 Superior Avenue UTah 1-0122 T' \ z najmodernejšim pohištvom. Pri nas ^^dno dobro blago po nizki ceni. — Se priporo- ^ obisk. 'Sem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! IZLET NA MARS (Nadaljevanje s 4. strani) Zemlja, ga včasih tudi imenujejo "miniaturo Zemlje." Ima le 0.38 % mase v primeri z Zemljo. Njegovo ozračje je precej redkejše, zato je zračni tlak sedemkrat manjši kakor na Zemlji ali takšen, kakršen je v višini 18 kilometrov nad Zemljo. Oblakov na Marsu sploh ni. Ozračje je zelo čisto. Na površini je tudi voda velika redkost. Marsova os je prav tako nagnjena kakor Zemljina, kar pomeni, da se tudi na Marsu menjavajo letni časi. Toda Marsovo leto je skoraj dvakrat daljše od našega. Mars je med planeti najbolj znan Če izvzamemo luno, ima Zemlja dva neposredna soseda med planeti: Venero in Marsa. Medtem ko Venero zelo slabo poznamo, pa Mars nima za nas več kakšnih posebnih skrivnosti. Morda se komu zdi, da ne vemo samo še, kakšna bitja živijo na Marsu. Da pa je na Marsu mogoče življenje ali da je "naseljen" (da ne rečemo "obljuden"), je zdaj že skoraj zanesljivo. Mars se vsakih 15 let približa Zemlji na 55 milijonov kilometrov, kar je sorazmerno blizu, na primer s Soncem, ki je oddaljeno 149,680,-000 kilometrov. Imamo že precej natančen 'marsovid" (da ne rečemo zemljevid), karto o Marsovem povr, šju. Pege na Marsovem "licu" se ne spreminjajo po obliki, razen peg na tečajih. Precej natančno je mogoče spremljati, kako se pozimi povečuje zasnežena ali poledenela površina na tečaju, spomladi pa se začne zmanjševati. To pomeni, da je na Marsu vendar tudi nekaj vode, čeprav je ni toliko, kakor so sodili včasih, ko so mislili, da so velike pege morja, kar so v resnici le nižave, skoraj popolnoma suhe. Oblaki in padavine so na Marsu redki. Od časa do časa pa opazijo nekakšne megle. Sodijo, da so to oblaki prahu, ki se dvigajo nad peščenimi puščavami. Ugotovili so, da je na Marsu rastlinsko življenje, toda zanesljivo le v nižavah, kjer je nekaj vlage. To so dognali po barvah Marsovega površja. Ko nastopa poletje, je mogoče videti, kako se temnejše proge čedalje bolj širijo od tečaja proti ekvatorju, kamor očitno teče voda, ko kopni sneg. Jeseni pa temne pege pordečijo, kakor na primer pri nas gozdovi. Vedeti pa moramo, da e to življenjsko področje na Marsu zelo omejeno v primeri s nielotnim površjem, kjer prevladujejo puščave. Bitja, ki bi bila podobna človeku, bi zelo težko živela na Marsu, saj se temperatura na tečajih zniža do —100 stopinj Celzija v zmernem pasu pa tudi do —85 stopinj Celzija . Opoldne se na ekvatorskih področjih segreje do 20 stopinj Celzija. Življenje je odvisno od velikosti planeta Če planet ni primerno velik, ne more obdržati lažjih plinov— zraka, ker je težnost premajhna v primeri s centrifugalno silo: plini odletijo v vesoljno prostranstvo. Mars je precej manjši kakor Zemlja. Zato ima redkejše ozračje. Zaradi tega je zračni tlak manjši, zrak pa vsebuje tudi manj kisika. Na Marsu bi torej mogla živeti bitja, ki bi imela drugačne, močnejše dihalne organe in ki bi bila prilagojena manjšemu zračnemu tlaku. Razen tega bi morala biti zavarovana proti ultravioličnim žarkom, ker jih redkejše ozračje na Marsu ne zadržuje kakor na Zemlji. Zaradi manjše težnosti bi se mogla razviti večja bitja, ker je gibanje lažje, čim manjša je težnost. Toda velikost bi ne bila kakšna posebna prednost za lažje življenje na Marsu. Morda bi se velikani laže prilagodili velikemu nihanju temperature in da bi se bolje zaščitili pred kratkovalovnimi žarki. Toda velike "živali" bi se na Marsu težko razvile zaradi manjše količine kisika. Tako sprevidimo, da so življenjski pogoji na Marsu precej trši kakor, na Zemlji. To pa je v zvezi predvsem z obsegom Marsa; na večjih planetih od Zemlje bi bili ugodnejši pogoji. Na njih je večja težnost, go- stejše ozračje, večji zračni pritisk, večja oblačnost ter vlažnost,-manjše obsevanje s kratkovalovnimi žarki, pa tudi temperatura ne niha tako zelo. Toda planeti, ki bi bili preveliki, bi zaradi velike težnosti ne nudili več primernih življenjskih pogojev, ker bi bilo treba za gibanje "živali" več sil, tako bi terjalo tolikp telesnih snovi, kolikor bi jih ne bilo mogoče več pridobiti s presnovo. Doma je najbolje . . . Za življenje, kakoršno poznamo, so najugodnejši pogoji na Zemlji . . . Bodimo zadovoljni— najbolje je doma, na naši pre-mičnici. Nikakor ni naključje, da se je življenje tako bujno razvilo na Zemlji. Zemlja je nudila naprimernejše pogoje: po svoji velikosti ter v zvezi s tem po težnosti, zračni gostoti in tlaku, po sestavini zraka (primerna količina kisika) in po tem, da zrak varuje živa bitja pred premoč-nun obsevanjem ubijajočih krat-kovalnih žarkov; Zemlja je tudi v primerni razdalji od Sonca; vrti se okrog svoje osi in njen dan je tako dolg, da se na nočni strani ne zniža preveč temperatura; njena os je primerno nagnjena, tako da se v zmernem pasu s primernim presledkom menjavajo letni časi; vode je dovolj (in voda je prav za prav kri življenja), vlažnost pa je tudi primerna, kar je v zvezi z ustre-zajočo gostoto zraka. Ali bi se človek mogel prilagoditi surovim življenjskim pogojem na Marsu, če bi poletel tja? Reči smemo, da je preveč "mehkužen;" na Marsu bi prav tako ne mogel živeti kakor ne more na primer letalec, ki se dvigne brez zaloge kisika v višino 18 kilometrov. Če bi pa mogel vzeti s seboj na Mars umetno podnebje, hrano in vse, kar bi tam potreboval, bi se mu vendar kaj kmalu stožilo po domu. i Ponatis iz "Ljudske pravice") Perutnina in jajca za velikonoč! Cenjenim gospodinjam priporočamo, da si pravočasno nabavijo perutnino in jajca za praznike. Imamo vsakovrstno perutnino, živo in sveže očiščeno. Naša posebnost je prodajanje kokoši zrezane na kose, da si lahko nabavite samo tiste kose, ki vam najbolj ugajajo. Želimo vsem vesele velikonočne praznike! EUCLID POULTRY 549 EAST 185th ST. KEnmore 1^8187 JERRY PETKOVŠEK, lastnik 7114 St. Clair Avenue MR. IN MRS. FRANK MIHCIC ENdicott 1-9359 Vsem našim posetnikom, prijateljem in znancem želimo VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN OBILO PIRUHOV! Priporočamo se vsem prijateljem dobre zabave za poset Pri nas dobite vedno dobro pijačo, 6% pivo, vino in žganje, in prigrizek Odprto do 2:30 zj. — postrežba vedno najboljša — družba prijetna. superior 69th recreation 6925 SUPERIOR AVENUE 6 ABC kegljišč iPivo - Vino - Žganje GODBA VSAKO SOBOTO ZVEČER Napravite vaše rezervacije za 1950 kegljaško sezono že sedaj! Pokličite CARL FRANK ali MATT PALISKA ENdicon 1-9153 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM! george strainic EAST SHORE REALTY CO. REALTOR 778 EAST 185th ST. — IV 1 -6561 Na domu: KE 1-4120 Kadar želite prodati ali kupiti hišo, trgovino ali zemljišče, se obrnite na nas za zanesljivo in pošteno poslugo. VSEM ŽELIMO PRAV VESELO VELIKONOČ! DOLGAN'S HARDWARE 15617 Waterloo Rd. -?IV 1-1299 VSAKOVRSTNI ELEKTRIČNI PRIPOMOČKI IN HIŠNI PREDMETI ZA NA DOM. G. E. LEDENICE IN TAPPAN PEČI. ALBERT DOLGAN LOUIS ANDOLEK VSEM CENJENIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ŽELIMO VESELO ALELUJO! VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vsem našim cenjenim rojakom, starim in novim naseljencem. Zahvaljujemo se vam, za dosedanjo naklonjenost in priporočamo se za v bodočnosti. PRODAJAMO, PrekomoTske karte za Ija in nazaj. Pošiljamo, Denarna naročila v vse evropske države in vse pošiljale so garantirane. SPREJEMAMO, zavoje, katere sami napolnite, ali pa jih tvrdka sama uredi in odpošlje naslovniku. PREVZAMEMO,-Naročila za Standard pakete, belo moko v vrečah po 108 funtov in za zdravila, STREPTOMYCIN. IZVRŠUJEMO, Vse uradne listine, ter jih notarsko overovimo. SODELUJEMO, Z novo-došlimi naseljenci, ter pomagamo urediti vse zadeve, kot tudi prošnje za prvi in drugi papir. Kanadski naseljenci ali pa v drugih državah, lahko potom naše tvrdke pošljejo denarna naročila, ako se osebno ali pa pismenim potom zglasijo v našem uradu, za ločna in zanesljiva pojasnila. STEVE F. PIRNAT 65i6 St. Clair Ave. HE 1-3500 CLEVELAND, OHIO GRDINA HARDWARE CO. 6127 ST. CLAIR AVE.. UT 1-3750 Naša trgovina je polna vsakovrstnih hišnih potrebščin, igrač, železnine, Dutch Boy barve in Scott's semena za trato. — Se priporočamo! JOE PENKO in EDWARD MARCH, lastnika VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM! RUDY'S MEAT MARKET 4506 Superior Avenue HEnderson 1,-8638 Agnes Bukovec Se priporočamo, da si nakupite pri nas najboljšega svežega in doma prekajenega mesa Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo * vesele velikonočne praznike! Janko N. Rogelj 6208 Schade Avenue ENdicott 1-0718 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM! ZAVAROVALNINA IN BONDI POSTREŽBA je popolna in zadovoljiva. LAKE SHORE POULTRY 8 EGG COMPANY 6717 St. Clair Ave. - EN 1-5134 Perutnina vseh vrst in najboljše kvalitete. Živa ali očiščena perutnina - sveža jajca - zmerne cene. Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov žalimo vsem! \ Izborni čevlji in vsakovrstno obuvalo za vso družino. Imamo najnovejše stile, najboljše usnjene čevlje za otroke, moške in ženske. V naši trgovini boste sigurno dobili pravo mero in popolno zadovoljstvo. KAY SHOE (0. R418 St. Clair Ave. EN 1.6661 FINO OBUVALO ZA VSO DRUŽINO MR. IN MRS. ANTON KOTNIK 7513 St. Clair Ave. GOSTILNA Vsakovrstno pijačo, pivo, vino in fino žganje dobite pri nas. — Serviramo tudi okusna jedila. Se priporočamo za obisk. Vsem vesele velijconočne praznike in obilo piruhov! MR. IN MRS. LOUIS STRNAD 1168 East 77 th Street vogal Donald Avenue Mesnica in grocer i ja Vsem našim odjemalcem in odjemalkam kot tudi prijateljem in znancem, ki so tekom leta obiskovali našo trgovino, se lepo zahvaljujemo in upamo, da nam ostanete naklonjeni tudi v bodoče. Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! FRANCES DRAGAR GOSTILNA 1401 E. 55th St., vogal Bonna Ave. Veselo velikonoč želimo vsem posettiikom in prijateljem! Zahvaljujem se za naklonjenost do sedaj in se priporočam rojakom za obisk v bodoče. Vedno najboljša postrežba, prvovrstna pijača in okusen prigrizek. WHITE HOUSE TAVERN 1156 East 71st Street Ko PIVO - ŽGANJE - VINO Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem! si zaželite kozarec dobre pijače, pridite k nam, kjer boste vedno dobili prijazno druščino. JAMES IN CAROLINE MACEROL, lastnika BANANA ŽLAHTNI SAD (Nadaljevanje s 3. strani) kako brstna je, nima piškavih plodov, kot pri nas naše drevje. Tam so plodovi kar na kupu. Saj ste videli na trgu cel kolač; tudi po nekaj sto banan je zrastlih skupaj. To se izplača obirati! Nič obrezovanja, nič škropljenja, nič kopanja, cvete in zore ih to kar naprej. In ko je eno dozorelo, zraste novo, cvete in zori. Ti pa sedi v senci, glej kako zori sladki plod in jej — prava Indija Koromandi-ja! Ko je stal Mojzes na meji Palestine in premišljal, ali naj ugrabi palestincem deželo ali ne, je poslal v deželo oglednike, da ugotove, če bo kaj dobička. Ti ogledniki so se vrnili baje vsi navdušeni, dva sta na rami nesla velik grozd; nekateri trde, da to ni bilo grozdje, marveč veja zrelih banan. Pri nas seveda banane ne rastejo. Pač pa uspevajo po vrtovih in cvetljičnjakih neke vrste banan z velikimi svetlozelenimi listi, ki še zelo radi potržejo, če piha veter; saj zato se jih menda pri nas ne vidi, ker bi burja razcefrala liste. To so skromnejše vrste banane, ki še uspevajo v našem hladnem podnebju, ne dajo pa nobenega sadu. Žlahtne rajske banane so tem podobne, so pa v primeri s temi orjaki. Niso drevesa, vendar drevesom podobna. Listni peclji in listna nožnica stvorijo pravo veliko steblo. In na vrhu veliki listi kot neke palme. Iz srede poganja tdolgo steblo in na njem zrastejo sladki plodovi. In da se ubogemu človeškemu otroku ni treba preveč mučiti, se še težak grozd nagne navzdol proti tlom, tako kot pravi pesem: lej stvarnica vse 11 ponudi, le jemal' od nje ne zamudi Kdo bi torej zameril Adamu in Evi. Banan je več vrsti Nas zanimajo plodovi. Ti plodovi, ki jih prodajajo na našem trgu, so sladki in sočni. So pa druge vrste, ki imajo mokasto manj sladko meso. Predvsem nezreli plodovi. Če ni zrelih plodov, nezrel plod olupijo, dajo pod pepel, da se speče in kruh je pečen. Tudi tako plodove dobro 4zsuše, da jih dajo nekaj ur v peč. Če gredo na daljno pot, vzamejo te mokaste suhe plodove s seboj, če ni druge hrane, plodove v vodi raztope, za-vro in okusna hrana je pripravljena. Bolj ko zore plodovi, manj so mokasti, bolj postanejo sladki. Take olupljene banane pečejo pod pepelom — in imajo v pragozdu pečen kostanj Zrele plodove jedo surove ali i jih cvro ali posuše za posebne prilike. Banana je eno glavnih jedi človeka v tropičnih krajih. Kemik Boussingnet je potoval po tropičnih deželah; v svojih spisih pravi, da so njegovi delavci odlično zmogli svoje težko dele pri povprečni hrani, ki je bila iz kg banan in 60 gr. na soncu posušenega mesa. S tem pa Š3 nismo izčrpali vsega programa banane; na razpolago imamo še mokaste sladke banane, zrele in nezrele, surove in če hočeš tudi kuhane. Toda kaj sladi življenje. Delo. Toda delati mu ni treba razen, da trže in je. življenje sladi tudi alkohol in zopet je banana dobrotnica. Stisni banano in iz nje priteče sladak mošt, ki po-vre v bananino vino če je komu treba močnejše pijače, nič lažjega, vino se prekuha, izpari, prekuha in smehlja se žejnemu bananino žganje. Toda večno tudi v tropskih deželah ne sije sonce, večno tudi ni, da bi človek sedel ali ležal pod banano, človeku se zahoče tudi hišice in doma. Zatakneš v zemljo nekaj kolov, obdaš jih s šib jem in za streho povezneš preko teh šibkih nekaj ogromnih listov banane, lepo se bo odtekala po njih voda! Kaj šotor! In ko imaš dom pride kdo k tebi ali greš h komu na obisk in najlepše se kramlja in se ustvari domačnost, če ponudiš milemu gostu kaj za pod zob. In treba je lepo postreči. Kaj bi imel krožnike iz dragega porcelana kli brušenega stekla ali celo iz najlona — saj so bananini listi, iz njih se izrežejo čudovito lepi krožniki in krožnički, kakor je pač navada in bon ton. Ali pa moraš po opravkih in pada dež. Kje so daleč trgovine z nepremočljivimi plašči in dežniki? In kje vzeti denar? Prijateljica banana ti da vse. Srečen prebivalec vzame palico, nanjo natakne velik bananin list. Kdo ima lepši dežnik? Ali ni srečen tak človek, ki živi v domovini banan? Da. In pa še za nekaj skrbe banane. Neka vrsta banan, ki sicer ne daje dobrih sadov, ima na listih vse polno drobnih, pražnih vlaken tko tkanine, iz njih delajo obleke. Tudi po modi — seveda pragozdov. Dandanes velika industrija te liste nabira in kupuje, da dela iz njih papir. Tkanine se bolje tko v Evropi in bolje prodajajo v kolonijah. Banane, ki jih prodajajo na našem trgu, prihajajo iz Azo-rov. Tam so pred nekaj desetletij poskušali z bananami. Obnesle so se. Banane so glavni zaslužek tega otočja trgovine z bananami. Tam jih umetno go-je in zelo skrbe zanje. Predvsem je tam važno namakanje zemljišča, obirajo jih, preden dozore, lepo jih ovijejo in nato na posebnih ladjah s hladilniki prepeljejo v Evropo. Naš plod nima semen. Zgubila je ta rastline možnost razmnoževati se s semenji. Množ. se le še s poganjki, ki poganjajo iz korenin. "Slovenski Poročevalec' BUTALSKI JEŽ (Nadaljevanje s 6. strani) li pod nogo. Toda niso odnehali. Pošteno so se potili. Potili so se od opoldne do večera, pa jih je gnala zvezdavost venkaj, da vidijo, koliko se je zid že premaknil. Pa se je bil prej o mraku priplazil tat, pobral je vse suknje in jo z njimi pobrisal šez hrib. Ne ene suknje ni bilo več in 30 se Butalci neusmiljeno razveselili: "Po sreči je šlo, že se je premaknil zid in pokril naše suknje! Hvala bogu: sedaj smo .v cerkvi tudi mi, kar nas sedi zunaj! Cerkev ne bo več pretesna!" In je prišla nedelja in je v cerkvi resnično bilo prostora za vse, ki so hoteli v cerkev. DVE POLETJI IN ENA ZIMA Bližala se je pomlad. Butal-cem je primanjkovalo krme. Sklepali so in sklenili, da to ni prav in da gredo nad poglavarja: "Gospod poglavar, čas za pašo je vsako leto prekratek, zima je predolga, pozimi je živina v hlevu pa več požre, kakor imamo krme, potem pa spomladi crka od lakote. Dajte, pomagajte, da boste Ave poletji in le ena zima!" Jim odgovori poglavar: "Hodite zbogom, ljudje, vaša prošnja je uslišana! Sedaj bo skoraj poletje, potem bo zima, za zimo zopet poletje—evo, pa boste imeli dve poletji in eno samo zimo." Butalci so se hvaležno poklonili in so šli in domov prinesli veselo novico, da so Butale dobile dve poletji in eno samo zimo. "SAY IT WITH FLOWERS" JELERCIG FLORIST 15302 WATERLOO ROAD IVanhoe 1-0195 Vsem rojakom in rojakinjam želimo vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! VSEM ROJAKOM IN ROJAKINJAM ŽELIMO VESELE VELIKpNOČNE PRAZNIKE! Re-Nu Auto Body Co Accidents WILL HAPPEN JOHN POZNIK, lastnik i 982 EAST 152nd STREET let us fiv^enu zraven Post Office na Five Poihts Mi vam popravimo fenderje in body na vašemu avtomobilu, da bo kot nov. DELO GARANTIRANO — CENE ZMERNE! Naš telefon je CLenville 1-3830 CHARLES & OLGA SUPNIK Cvetličarna 6026 St. Clair Avenue Express 1-2134 Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! 1 Razveselite vašo mater, sestro ali dekle za velikonoč z lepim cvetjem. Pri nas vam bomo postregli s krasni®' cvetlicami v lončkih, šopkih in corsages. Se priporočamo za obisk. Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem! ANTON IN JULIA MAROLI NIGHT (LUB 1128 East 71st St. -1129 East 68th St. u Se priporočamo, da nas obiščete še v bodoče, stregli bomo najboljše z dobrim pivom, vinom in njem, ter okusnim prigrizkom. Vsako soboto igra fina godba za zabavo. FRANCES POŽAR PINK & BLUE GIFT SHOPPE 6904 St. Clair Ave. - EX 1-9211 J Vsakovrstne potrebščine za novorojenčke in deco. Imamo krasne oblekce in oprave ter potrebščine, primerna darila za novorojenčke. ki so Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem z vesele velikonočne praznike! ORAZEM SISTERS ' CONFECTIONERY 6415 ST. CLAIR AVENUE ENdicott 1 9566 Konfekcijska trgovina v Slov. nar. domu Serviramo tudi sandviče, mehke pijače i» elii»® dole^' Vsem vesele velikonočne praznike in obilo P' žel'" Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem vesele velikonočne praznike! PRIJAni'S PHARMACY Slovenska lekarna St. Clair Ave. Cor. East 68th St- ENdicott 1-4212