Posamezne Storilke« Navadne Din V—* ob nedeljah Din 1*50» .Tabor- hhaj* vMkdaa, norca 5^1® b praznikov* ob «ot m oatmnor * » — • PSSi»WeSaiaKr¥ i&ldvlnb iV. “««očdo po pošti D 12*50, n Ino-ttmtlTO D 20-50, da«ta*Ijen na do« B«S M UkazniooD 12-54 I'n liceja jnL leto: IV. Sl?*~MllWWl n|im „ f~-mr mrmt TU mi e Posamezne Številko Navadne Din ob nedeljah Din 1'5& UREDNIŠTVO a* iah«tt v Uuf bora. Jtugi&aa «L it/V, L ud. »tropio. Teletom Islam*. EL 276. UPRAVA m nahaja » Jarflierl ulici H < pritličje, d—o Taisto U. J4, - SHS potteoMml «!■ Ha«. U-787. N« oaroin« brca denarja m M wfak - Rokopiai «a mm «ta2a{*. Maribor, torek 6. novembra 1923. Številka: 251. ned Scylo in Karibdo. MariBor, 5. noVemBra. Utm §e ^ Celju zborovanje za-raikov slovenske klerikalne stranke, i^v kor je znano, je glavni odbor na grajanji seji v Ljubljani odobril dose- Dan i«1^0 ^^tiko Jugosloveaskega kluba . ®o izrekel za nadaljno parlamentarno ozicijo. Uvidevni ljudje, ki poznajo . hko SLS tudi za kulisami, kjer so to b-r ^^oliko drugačni nego na odru, pji Naprej prepričani, da ne bo presenečenj. Govorilo se je rtam-jjj,.0 ^stinenci Jugoslovanskega kluba, tov. i Korošcu pač rte more nobeni na^ od Jj °^re“ politične rutine, zato je Sal^leSa ^^o Pričakovati, da bi storil h d ®0r^ale* Zakaj odhod klerikalcev gjjj, Tlamenta ne bi imel- niti i zdaleč u-^ pričakujejo ljudje, čijih -a *mo(lrost« obstoji v kričečih - a irt grožnjah. Pašifi je že ponovno tu klerikalcem!: »Ja vas ne trebani1« ^ala,!^ ■?** P° dosedanji poti. Kleri-ifcta. l^litlko M mogel posuniti Ha novi kale vanski spor predloži Ligi narodov in1 da se Italijo prisili k Spoštovanju Hjenih’ sklepov, in sicer,je to potrebno, predno zaneti Kalija nov požar Ha Balkanu. * j. • ; Dnevna kronika. — Politični jubilej Svetozarja Pribi-čevica. V nedeljo, dne 4. trn. je slavil znani demokratski voditelj in prvobori-telj juigoslovenske ideje, g. Svetozar Pribičevič 20-letnioo Svojega političnega delovanja. Slavnost, katere so se udeležili številni prijatelji in znanci slavljenca, se je vršila v Glini Ha Hrvatskem, kjer je K. Svetozar Pribičevič prvič nastopil kot politični voditelj. Pribičevič je stopil V javno življenje kot politično izkristalizirana osebnost. Moža kolosal-ne energije, neomajnega, zdravega oportunizma in1 železne doslednosti, borbena natura skozi in’ skozi, trenutni neuspehi Hišo oplašili. Velika linija njegovega dela vodi dosledno Havzgor do končnega cftljait narodnega in državnega ediHstva. Jak po dlnhu in volji, borben in dosleden po značaju, priprost in pošten po svojem življenju, stoji visoko nad nizkotnimi klevetami nasprotnikov in bo brez-dvomtto igral v zgodovini našega nacionalnega pokreta še odločilno vlogo. Broabroj brzojavnih' iri pismenih čestitk, ki jih je prejel o priliki te obletnice priča, kako visoko Spoštovanje uži-va,?® Samo pri Svojih znancih in prijateljih', temveč tudi pri svojih političnih Haisprotnikih. — Smo radovedni Minister H. r. dr. Žerjav je naslovil v nedeljskem) »Jutru« odprfo pismo na Hačelnika SLS, dT. Korošca, naj Ha današnjem« sestanku zaupnikov v Celju Vpliva Ha to, da odložijo klerikatti poslanci ZeBot, Sušnik in Pušenjak odgovorno uredništvo klerikalnih! listov »Straža«, »Slov. Gospodar« iffl »Domoljub«. Nadalje prosi g. dr. Ko rošca, Haj fifu javi pisca notice v »Do-i^oJjafaK wd. naslovom »Dr. Žerjav, pcN Ena milijarda = en pfenig. Papirnata marka izgine. — Konec Berlin, 5. novembra. Nemška vlada je sklenila mesto 1 milijarde papirnatih mark izdati bankovce glaseče na 1 zlat pfenig, tako, da bi bankovci po 100 milijard odgovarjali 1 zlati marki. S tem upa vlada vsaj začasno doseči stabiliziranje marke in preprečiti njeno nadaljno padanje. Papirnati denar naj bi se stopnjema zamenjal za kovani denar po ključu 1 milijard = 1 pfepig. Pričakuje nemške marke v Ameriki. sc tudi, da bo s tem preprečeno nadaljrfo naraščanje draginje, ki je v zadnjih dneh rapidno poskočila, zlasti v Berlinu. Funt manjvrednega mesa stane že 150 milijard, t. j. 1.50 zlate marke, kar znači visoko nad svetovno pariteto. London, 4. novembra. Reuter javlja iz Newyorka, da so banke in menjal-nice ustavile notiranje nemške marke. GRČIJA REPUBLIKA ALI MONAR- dosmrtno ječo in1 dvajset ■ HIJA? :’l | v'1 , , , , . k prisilnemu delu v trdnjavah. Dvanajst častnikov je Bilo oproščenih. Podpis pogodbe s Stinnesom. Bruselj, 4. novembra. Vodja Belgij- Atene, 4. novembra. Listi objavljajo sledeče uradno naznanilo: V zadnjih dneh razširjene govorice, da še bo izpre-menila vladavina Grčije, so neosnovane. Nepotreben' je tudi strah, da bo vlada &ke delegacije v medzavezniški kontrol-preveč obzirna z vstaši, kakor se govori ni komisiji Hennecort je sporočil belgij-zlasti v vojaških krogih1. skemu zunanjemu ministru Jasparju, da Atene, 4. novembra. Stranka re- bo pogodba s Stinnesom v sredo ali v če» publikanske umije je objavila oklic, ki trtek podpisana. >. v njem1 zahteva, da naj vlada takoj od- Llcyd Geclrge se vrača v domovino. ' Newyork, 4. novembra. Bivši aH-gleški premier Lloyd George, ki se j« . . _ . , ,, , mudil .na potovanju po Amteriki, se je Pariz, 4. novembra. Ob blagoslav- r]an6s vkrcal na parnik, da«e vrne vdo-ljanju spomenika vojmm žrtvami v Fer- ,m0vd«o. . ‘ redi plebiscit s parolo: monarhija ali republika? i AMERIKA IN EVROPSKI PROBLEM. PotreS v Kolumbiji. Viktorija, 3. novembra. Tukaj je me Navarine je govoril tudi poslanik Zedinjenih držav Myron Ilervick. Dejal1 je med drugim Sedanji evropski položaj se dotika bilo oVčutltVdanes ponoči močatf potres, T? ■ °i fi«°; ki 3« potek ni v smeri otoka Guam. , ■ t je dornkal položaj v letih 1914—1917. Če- BORZA. ' tudi stojimo ob strani in1 čakamo, kaj se bo razvilo iz evropskih zmešnjav, moramo vendar priznati, da brez naše pomoči ne bo mogoče vzpostaviti ravnotežja. C uri h, 5. novemBra. (Izv.)' Sklepni tečaji). Pariz 32.80, London1 25J S, Be*v Čemu smo 1. 1917. stopili v vojno* Ako ffra? 6f’ Praga 1.6’t5’^l'an “5’05- ,New' ne bo Sedanji problem rešen hitro inpra-vično, So bile ameriške žrtve zaman’. — Usoda Amerike je še vedno tesno zdru- york 563, Dunaj 0.007925, žig. krone 0.007950. Zagreb’, 5. novembra. Pariz 5.00— žena z usodo drugih narodov. Kdor Bi 5.05, Švica 15.425 15.475, London 886—388, hotel kakorkoli izrabljati sedanje stanje Dunaj 0.12175—0.12275, Praga 2.54—2.55, za dosego izvestnih političnih ciljev, bi Mdlan 3.86—3.88, Newyork 86—86.75. oskrunil spomin naših mrtvih. — ■■ -...................... . . Obsodba grških’ upornikov. Atene, 4. novembra. Vojno sodišče je obsodilo trd častnike rta smrt, štiri v Radi pokvarjene proge Beograd— ZagreB so danes izostale Haj novejše tele fonične vesti iz Beograda. rnagač državnih’ tatov«, da ga lahko prime za ušesa, ker poslanca-odgovornega urednika me more tožiti. Smo rea radovedni, ali bodo klerikalni gromovniki in resnicoljubi tej upravičeni zahtevi ugodili, ali pa bodo še nadalje krili s svojo poslansko imuniteto sistematično časti-krajo »katoliškega« časopisja. — O oderuštvu in farovški samovladi apaškega župnika dr. Potzinger.ia prinaša zadnja »Murska Straža« sledeče zanimivosti. Vprašuje ga: »ali je pošteno ali oderuško nepošteno itf sociialmo krivično, ako katoliški duhovnik v ugledni funkciji župnika za posojeni mernik pšenice zahteva od revne kmetice vrnitev dveh mernikov1!« —Ali so ogspodje od cerkveno-konkurenčriega odbora, vprašuje nadalje, »sami kimavd dr. Potzin-gerja in se no zavedajo svoje nipči, ker mirno trpite, da je novodošlemu g. kaplanu dodeljena mokra nezdrava špelun-ka kot stanovanje, medtem ko ima dr. Potzinger hi njegova milostljiva gospodinja celo nadstropje na razpolago.« — Tako klerikalni list o katoliškem župniku! Ali se ne križate irt ne škropite z blagoslovljeno vodo? Le nič pohujšanja: dr. Potzinger je hud radikal, dasi He zna slovensko irt še manj Seveda srbsko! Kakor izvemo, 'Bo zdaj dr. Potzinger nabiral cvetke o mernikih ifi »milostljivih« gospodinjah! Heradikalsklh farovžev ter jih objavljal v »Jutranjih Novostih«. Ljubljanski orgafS je tozadevno rezerviral V vsaki nedeljski: številki dve strani do fejflea GoSoodosega leta 1923, |jU — Lep radikalni velik! župan’. Za zasluge, ki si jih je pridobil z agitacijo za radikalno stranko pri zadnjih volitvah, je radikalna vlada imeriovala nekeg8 Milan Krstiča, pleskarskega pomočnike za velikega župana v Pančevu, ne da bi imel za to predpisano kvalifikacijo. T« dni ga je morala ista radikalna vlada He pritisk prebivalstva odstaviti, ker je imel tudi za radikalnega agitatorja ifl eksponenta že prekosmato vest. Obtožen je zlorabe uradne oblasti, poneverbe, izsiljevanja, podkupovanja, nagovarjanj« h krivemu pričevanju, zapeljevanju h' krivi prisegi; izmislil si je več špijonaž-nih afer in zapiral nedolžne meščane, ki mu niso bili po godu. ( — Tudi Beograd hoče imeti Svoj velesejem. Beograd jo postal zopet enkrai ljubosumen na Zagreb in’ Ljubljano, M sta doslej prirejala svoje stalne velesejme. Kakor poročajo iz Beograda, se j« tam osnovala te dni posebna družba zs prirejanje velesejmov v Beogradu. Prvi velesejem bo prihodnjo jesen. V zadregi pa so Beograjčani radi prostora ker bi radi imeli sejem v Središču mesta. — Povratek Hemškega krofiprinca Državna nemška vlada je dovolila P® vratek bivšemu nemškemu prestolona« sledniku, ki je doslej živel v prfegnan1! stvu. Baje so jo pri tem vodili oloveiko ljubni oziri, da je omogočila ttvSenrt prestolonasledniku skupno žlvjenje | soprogo in otroci- . _ ! — Hercegovci ffajvecjl ljud:1e v Ew i j*opi. 'list BEiMB *——^ ——— SO statistika prebivalstva Evrope po »visokosti postave. Glasom; te statistike eo prebivalci 1| ercegovine naj večji Ijud- ■v) Evropi. Povprečno merijo 176 eni. 'ODtnigo mesto za vzemajo Švedi a 170 cm', po teni pridejo Angleži, Danci in Norvežani s 168 cm, južni Nemoi 166, dočimi znaša povprečna visokost pri Francozih in Italijanih samo 162 cm. —• Šestnajst let z zlomljenim tilnikom. iVt londonski bolnici živi že 16 let nek Alfred Davi« z zlomljenim tilnikom. Z mali mi .vozičkom 8e precej sigurno giblje po gobah.. Seveda ga morajo zelo skrbno negovati. Pred 16 leti je padel z nekega o-grodja, kjer je bil zaposlen, ter si zlomil tilnik, vendar je ostal1 pri življenju, dasi [navadno prii takih slučajih takoj nastopi 'smrt. Skrbna nega zdravnikov mu je podaljšala življenje že za 16 let, a mož upa, idia postane še precej star ter pravi, da se počuti povsemi dobro. •—t. Groze® Samomor. Gostilničar Seii-0er Braunsteiri v Jasi {Romunija) je na Strašen način1 končali svoje življenje. Izkopal je V svoji kleti malo jamo, jo napolnil z bencinom (zemlja je namreč tam ilovnata in ne propušča), polil svojo obleko z bencinom1, se vlegel v jamo ter se iiato sam zažgal. Po preteku kake pol u-re še so občutili prebivalci v hiši nema-vadeni smrad ter šli pogledat v klet, od koder je prihajal smrdljiv dim!. Našli so starega moža popolnoma ogorelega in: dobesedno opraženega. —< Vsake štiri minute ena razporoka. Pravkar je bila objavl jena ameriška sta-tistika sklenjenih1 zakonov in sodnih irazporok. Iz te statistike je razvidno, da tj« mnogo več razporok in le razmeroma tacalo porok. V lanskem letu so razporo-ik« narasle za 35 odstotkov*, tako da pride 1 iri® vsake štiri minute ena razporoka, do-1 | iSiml odpade ena poroka še le na 7 razpo-rok. — ‘Japonsfki potres iH BvileHe nogavi- toe. Vsekakor Čudna' kombinacija, bo vzkliknila marsikaka čitateljica. In’ vendar jo to v; ozki zvezi. Pariški listi poročajo, da So bile o priliki potresne katastrofe iia Japonskem uiničene ogromne zaloge svile. Radi tega pariški trgovci ' H svilo, zlasti- s toli zahtevanimi svilenimi (nogavicami Se sedaj opozarjajo svoje lepe odjemalke, naj si nemudoma oskrbe i primerno zalogo, ker bodo cene temi predmetom1 silno poskočile. Japonska je krila [60 odstotkov svetovne potrebe. »T A B ,0 E«, JMaribor, dri« 6- fiovembr® ^1*2* Dopisi. f*! (Velik požar. Iz Sv. Vida pri Ptuju HaSfiT poročajo: V petek okoli 17. ure je »apel v zvoniku plat zvona: »Na pomoč!« Hz doslej še Heznanega vzroka je 'silni Svit naznanjal požar jia posestvu tukajšnjega peka Ivana Novaka h. št. 23. i!5T. X: Slovenska trobojnica I. 1848. (Nekaj zzodoVinskiH podatkov.*) *• [ (Konec). fr Iz Ljutomera pa izvemo iz istega ča-•opisa dn!e 10 sept.: »28. p. m. se je v Cezarevcdh (Oeranjevcih?) ob priliki ne-ike primicije združilo več akademikov z Kamepom1, da pojdejo v sosednji Ljuto-Jner, ter pozdravijo gorljivega sloven-tkega narodnjaka M. dr. Preloga. Mirno jjnridejo V omenjeni trg. Vodi jih prapor-! Ečak g trobarvnim praporom, jih privede kredi trga, kjer se ustavijo pred hišo Slavljenca. Trije pojdejo v prvo nadstropje, da ga 8 kratkim nagovorom pozdravijo v imenu vseh. Slavljen narod-tajak odpre okno, ise vsem zahvali in ker je Mii ravno pri kosilu, dvigne čašo ■ besedami: Na zdravje vseh zvestih Slo' jrencev. Dijaki vzkliknejo trikratni »ži-Ivdjo«, a v tem trenutku se vsuje iz vseh hiš, ki So bile doslej kot izumrle, fakina-Ža, ki so jo nemškutarji nahujskali. Z vpitjem »Živijo Eseln, hinaus! Totschla-gen' die Hund!« planejo z različnimi ^predmeti oboroženi po neoboroženih dijakih, jih ženejo iz mesta, praporščaka pa pretepejo, da je na. pol mrtev na me-prtul obležal. Tudi dr. Prelog so je le težko rešil. Skočil je na dvorigče iz I. nadstropju ter ušel po iskriti stezi. Podivjana drnhal je udrla v njegov dom, ter preiskala za njim1 vse kote. Gotovo bi ga do smrti trpinčili, ko bi ga bili Ha-žli... To je toraj konstatacija, ravno-pravnost? Tako se godi Slovencem’, v ,fclov6fi§keim itep feLov^užke (dežele? NajprVO Se je vžgala kopa šena tik' za hlevom1, nenadoma je bil tudi poleg stoječi s slamo kriti hlev že ves v plamenu. Na plat zvona in na daleč videči ogenj so takoj prihiteli Poberžani in Šent-vidčani q Škafi irt drugimi posodami, gasit ogenj. V veliki nevarnosti je bila na južni strani stoječa stanovanjska hiša in' tik hleva nahajajoči enonadstropni novi objekt, napolnjen z žitom, koruzo in' drugimi poljskimi pridelki. Začetkoma je kazalo, da ne bo vsa nudeča se pomoč, polivanje s škafi vode prav nič zalegla, ker je bilo suho seno in slama tečna hrana že čeli hleV objemajočemu, visoko y zrak švigajočemu plamenu. Da Hi od vetra podpihani ogenj prejel v bližini nahajajoče se objekte in sosedove s slamo krite hiše, je zasluga tukajšnjega narodno zavednega trgovca g. Davorina Tombaha, kateri je, opaziv-ši pretečo opasnost, dal takoj svojo dolgo vinsko sesalko na razpolago, katera je pod njegovim spretnim1 in1 treznomi-slečim1 vodstvom; brizgala iz sosedovega Vodnjaka vodo V dolgih in debelih curkih in v teku ene ure pogasila veliki o-genj. Razveri živine, katero so komaj rešili, je pogorel1 ves s slamo in Senom, gospodarskimi stroji in orodjem! napolnjeni hlev popolnoma do tal. Vsa krma je uničena. Nesreča dobrega irt pridnega s številno nepreskrbljeno deco in onemoglimi bolnimi stariši, je vzbudila po celi župniji vsesplošno pomilovanje, kajti škoda se ceni nad 1 milijon! kron1. — Kmetska vzajemnost in1 pravo prijateljstvo v nesreči naj pomaga uglednemu, obče spoštovanemu, usmiljenja vredtieitfu pogorelcu, da bo V Stanu si v kratkem postaviti novi hlev. Obračamo Se ii prošnjo do vseh faranov, naj priskočijo nečrečriežu z delom, milodari v denarju iri v krmi, posebno pa s stavbenim materijalom1 na pomoč, da Si zgradi še pred zimo potrebni hlev. Vsak rijEllo-dar dobrodošel. Ptujske vesti. Muzejsko društvo v Ptuju priredi V nedeljo dne 11. novembra ob 18. (6.) uri zvečer predavanje v Mestnem' gledališču. GoVoril 'bo predsednik Zgodovinskega društva v Mariboru g. prof. dr. Fran Kovačič o kulturnih razmerah v Ptuju v 13. in 14. stoletju, Predprodaja vstopnic pri g. Senčarju v gimnaziji. — Odbor, Ptujski Losinschegg bi še vedno rad župaiioval. Nemšku tarskega bivšega ptujskega župana Losinschegga še vedno boli, da je moral zapustiti županski sto-iec. Za soboto je sklical sejo občinskega sveta in’ se hotel maščevati nad ptujskimi Slovenci s tem, da je hotel sistirati sklep občinskega odbora glede oddaje Mati Slava, zakrij1 obraz pred sramoto, ki preganja Tvojo Tebi služečo in' za te gorečo mladino...« Da pa ni ostal nemaščevari ta nad ,vse sramotni dogodek, nam potrdi »Sla. vische Zeitung«, ki je istočasno na Dunaju izhajala, v štev. z dne 30. sept.: »Kakor smo poročali v št. 32, so ponem čujoči prebivalci trga Ljutomer prizadeli patrijotiČni mladini veliko sramoto, ki so jo. pa sedaj maščevali slovenski kmetje. Kakor izvemo, se jih je zbralo na število do 1000, tar so'šli z veliko slovensko zastavo v Ljutomer in poklicali prestrašene meščane na odgovornost z besedami: »Ali boste vi tako naši mladosti zadevali!?« Ko so dosegli zadoščenje (»Nemci« so se opravičevali, češ, da so blizu madžarske meje) so kmetje zahtevali od g. dekana ključ cerkvenega stolpa. Ker ga jim1 pa je ta vskratil, so udrli vrata, ogorčeno razčesnili nemško zastavo v male kosce, ter jih izročili ve' trom, a na stolpu razobesili slovenski prapoiTz gromovitim vzklikom »Živili vsi Slovenci« tor zaprisegli krvavo maščevanje tistemu, ki se bi drznil takniti prapora in zapretili: »V prah in pepel razveržemo terg!« Istega dne je bilo poslovenjeno mesto Onnož. Tu velja pregovor: Kjer se par Nemcev ugnezdi, »i prisvojijo že hišno pravico, Slovenec pa naj molči... Širijo se govorice, da bota na isti način tudi Ptuj in Maribor poslovenjena, k zavesti privedena. V Mariboru, ležečem sredi slovenske deže le, katerega prebivalci so večinoma Slovenci in' slovensko razumejo, se ravnokar vrši slovesno razvitjo prapora Nar, straže. Na magistratu se vijejo prapori slovanskega bi zaman iskal. A’ ne pripi sujte tega nezasediiosti mariborskih Mestnega gledališča ptujskemu Dramatičnemu društvu. Seveda mu je nakana izpodletela, ker za to ni prav nobenega povoda, drugič pa odstavljeni župan sploh nima pravice sistirati kakršnekoli sklepe občinskega sveta. Ko je videl, da ne bo uspel, je sejo zaključil. Upamo, da bo do prihodnje seje vlada že potrdila novoizvoljenega slovenskega župana in1 tako enkrat za vselej napravila konec Losinscheggovemu gospodarstvu na ptujskem magistratu. Pettau v letu 1923. Prejeli smo: Minulo je že 5 let, odkar smo se otresli rob-stva in se ujedinill v neodvisno državo. Tega pa se še vedno ne zaveda doktor Sikst Fichtenau, odvetnik v Ptuju, ki vlaga še vedno sodne vloge s svojim1 pečatom1: Dr. S. von Fichtenau, Pettau. Sve tujemo mu, da naj po prečitanju čl. 4. vidovdanske ustave in dopolnitvi zemljepisne znanosti čimprej zamenja svoj pečat iz dobe pokojne Avstrije z drugim, času in' kraju odgovarjajočem. Celjske vesti. Celjsko mestno gledališče. Pod režijo g. Skrbinšeka je gostoval v pondeljek in torek na odru celjskega mestnega gledališča ansambel ljubljanske drame s Petrovičevo dramo »Mrak«. Obe abonma-predstavi ste napolnili Muzin hram ter uspeli v vsakem oziru sijajno. Pisatelj polaga veliko važnost na milije, zlasti pa na scenerijo in druge tehnične efekte, kar je prišlo posebno v zadnjem dejanju popolnoma do veljave. Igra je po vsebini učinkovita, kar pa je posebno podprlo izborno igranje vseh nastopajočih oseb. Ilijo Vujina je kreiral, morda nekoliko prekrepko, g. Skrbinšek, ženo ga. Rakar-jeva, hči Jeklco gdč. Gorjupova, polu-brata Vasilija g. Gregorin, kateremu se je poklonil 'krasen veneč, njega ženo Rado gdč. Juvanova in Vasilijevega tovariša g. Zormatf. Občinstvo si želi v vrsti rednih predstav še več Sličnih1 umetniških večerov. Tombola Sokolskega društva v Celju je privabila v nedeljo, dne 28. oktobra popoldne pred Narodni dom gotovo 4—5 tisoč ljudi. Ves čas igre je vladalo najveselejše vrvenje. Vseh dobitkov je bilo 277. Za tombolo samo je bilo določenih 10 dragocenih dobitkov v vrednosti nad 15.000 D. Sreča je skrbela V prvi vrsti za nižje sloje, izmed katerih je dobilo nekaj prav lepih' svtari. V sečJ celjskega obč. sveta dne 30. okt. Ko se predvsem! določile dnevnice za službena potovanja mestnih uradnikov. Uredile so se plače mestnih stavbinskih delavcev. Slovenski dijaški zadrugi na Dunaju se je dovolilo 1000 Din. podpore. Ri barski okoliš mestne občine, ki je zelo obsežen, je bivši nemški obč, odbor dne 4. SoV. 1918, torej po prevratu, ^ podelil nemškemu ri barskemu dru« ^ zironia podaljšal tozadevno P°£° _ 0|^t 1. 1945. Na zahtevo poznejšega zastopa je pokr. uprava to raztve 0. Sedaj je obč. svet razdelil celi koiiš v ožji mestni in pa v širši o' ^ okoliš. Ribarska pravica se bo 0 ? sjng nadaljnih 6 let dražbenim potom. ^ občina si pridrži gotove nad201"8 jv0 pravice. Kcnčpo je mag. svetnik g‘sj0p, Šubic obširno poročal o sestanku ^ ^ nikoV avtonomnih mest v Maa'ib°r se je obč. svet po njegovem poročil11, glasno pridružil protestu zoper 6°-ukini^0 avtonomije mestnih občin. g{v

^ gls-zavzemali za mnogo višje plače soVali v vseh točkah predloga ^ fa pravičeno se jih je opozarjalo ^ morajo imeti v prvi vrsti Vre^ 00 šno obe. gospodarstvo, ne pa s*r interese. fro* Koncert klavirskega virtu^ 'sta iz Dunaja, ki se je vršil v 3. tm. v Celju, je bil le sre'“ ri?"1 obiskan, je pa nudil že po v5P0|jVai311''^ stx pa mojster sko dovršenem' ^ureri _n" umetnika najlepši uspeh ifl plavž. Motila je žalibog 7'e\°J razsvetljava v mali dvorani jjjor®1 je opetovano odrekla, tako, dft • boj* g. Trost igrati celo v teani. o® ' jjila, “ i luči dveh sveč. Čudno pa j1 ^j0 i.v m so bili vsi ostali prostori hotel3, bro razsvetljeni, Ustavitev svinjskih * gejaio^ ? 0 ?1«; dilo radi slinovke celjsko varstvo. Za sejme se SivWS radi tega do preklica ne i* dragocene, kakor so dragoc spomini na rano mladost.^ Zanimivo bi bilo zbrati ^ &]0ntV datke iz leta 1848 ter absolutistično . naprej * lef®dnih Metodovih slavnosti iri 11 rov. Naši Stari kraji so z Tt Pod okriljem slovenskih ^ Qrta^n ski prapor v bo in zopet t»*r oK & zbirale v Ljutomeru, Žalcu. . ^«. ogromne množice zavednc^_ Jjefl®*' jj, Kako težko so pa PTenafki koliko težje še naši Sf (g slovenski prapor, je do a yJ) leje ^ leta 1914 nismo smeli V obo imeli v zastopu večino Ne 0jeg» povodom svojih slavnosti ® pora brez dovoljenja. db>3 . $0 pa so nam Nemci dosledn ^ i. Vse to je že za nami i« 1(J je avstrijsko vojaštvo r v' ^ Šimi Narodnimi domi Delo spretno razpredeniD jonalnih’ organizacij1 gvoj^etf^1 ske vlade niso doseg ^^^ Skrhali so se ob j0 jugoslovenskega tta',<’ jeVal. f pl«111® zavestni Nemec T1.od"ehI”rjeri v Ljubljani. Češkoslovaška vla-0 3ev nastavila posebno učiteljico, ki bo P°ducevala v, Ljubljani in v Mariboru. Ob lo. uri iso se zbrali v šolski dvojni oficielrii gostje, potem! člani tukaj-JUega »Češkega kluba« in stariši z otro-l’ _Iz Ljubljane sta došla g. generalni v Ž*1 dr. O. Beneš in( češkoslo-L a učiteljica gospa Vlasta Horako-a* Mestno občino je zastopal g. župan rcar, upravne oblasti in šolsko ob-g. šolski nadzornik Liohten-a 11 «or, Češkoslov. - jugoslov. Ligo ^"-Hapotec. Bilo je prisotnih; tudi . ^koliko domačih učiteljic. Sliki kralja i ksandra “h! prezidenta Masaryka, o-^■aseni s traki v državnih1 barvah, sta alali tej' skromni slavnosti simboličen ^darek. ffi,V ie otvoril oficielni zastop- , * češkoslovaške vlade g. generalni °hzul dr. O. Beheš. Govoril je naj-j»p s^OVensko, nato pa češko. Povdar-l’e pomen1 novo naprave i za otroke i feti ^a*a®e* Zahvalil Be je našim! obla-talf1’ 80 P*1* uvajanju teh! tečajev 10 velikodušno na roko. Izrekel je pri- S... Sito ^kajšifjito Cehom; ki so s svo-111 dosedanjim -delom! pripravili tla za Ce^o šolo«. fc 5a njim je spregovoril V imenu inešta y Grčar. Pozdravil je to hvale- davn° napravo in izrekel prepričanje, ^ deca, ki se bo vi teh' tečajih učila finskega jezika, V isvoji zrelejši do-O^to širila misel vzajemnosti med o~ a narodoma. 5ja, tako lepo dopolnjevala vzgojo otrok; zahvalil se je tudi če- 5nsl° vaški vladi in! tukajšnjim1 činite-ki teo Šli tej plemeniti akciji na Mariborski Cehi bodo skrbeli, d« K •oko. r)^o tečaji dosegli1 'svoj namen in’ da bo- dt>J>rava xez med njimi in ljubljeno v*novj HČit ..pP^šni Pozornosti 'je spregovorila topi;. . a »Ospa Vlasta Ho rakov a. ° 1X11 besedami je očrtala svoj S pro- ^Ta;dati 5!ški deoi to, kar ji ne more- Vi« fafi Trav* nnf.rfth- Za - ^ajšnjo šole M kar je potreb' do ;w«33i.ki razvoj. Obrnila še je tudi ho v mh’ otrok in' jim1 obljubila, da besed* 7Zea:j'ala ^ ljubezni do materine jih gi6. r jih učila spoznavati narod, ki >0r j^'10 za svoje člane. Njen’ lep nago-; K ^^zočim globoko do srca, Slo j® pozdravil novo, prepotreb- tt(ihora ?Vv° Predsednik pripravljalnega toru c®®ko slo v. jugoslov. Lige v Mari- Vse’ :.h»petec. Liga, ki združu-e V2a-I>r^'a^e^e jugosloV.-češkoslova-D^^emnosti in- ^ §irj mecj domačini j 0Je naroda, ki je nam! Jugoslova-. ia vseh narodov najbližji po I*3e Sp ®°_ duhu in1 s katerim’ so najtes-v tl-^i.haši interesi — Liga vidi1 v L^kenji, ^h' Hovega elot rudnik a pri ^Ski, mj, za vzajemnost. Vsi jugoslo- rj. jau. AU1 nuvtt Viua. 1 ,p\Ji .^,i,D,:^žfiiči pa a j), Sele tega uspeha mariborskih CehoV in želijo »češki šoli« obilo napredka in pro cvita. S teni je bila slavnost zaključena. Po zvršetku so se stariši sporazumeli z uči teljico g. Horakovo glede učnih' ur. V Maribor bo prihajala enkrat na teden in bo ostala dva dni. Pouk se bo vršil ob ,popoldanskih urah. Za sedaj bodo imeli pristop zgolj otroci iz osnovnih šol, če pa bo kazalo, bo otvorjen tečaj tudi za mladino višjih Stopenj. Do včeraj je bilo prijavljenih 22 otrok' obojega spola. Tudi mi sc pridružujemo želji, da bi češki tečaji procvitali čimbolj in tvorili trdno vez med jugoslovansko in češko šolo. Izrekamo priznanje starim' borcem okoli »Češkega kluba«, ki jih poznamo kot Čehe in' Slovane še izza časov, ko smo vsi trpeli pod nemško pestjo. Njih zasluga je, da je češka kolonija v Mariboru češka in jugoslovanska obenem! Na zdar! —O— ffl Smrtna koša. V tukajšnji javni bolnici je umrl daiies ob114. uri bivši ruski poslanik in1 minister gosp. Aleksander GierS, v visoki starosti 73 let. Bil je nedavno operiran' na slepiču. N. p. v m.! m Prva civilna poroka na mariborskem okrajnem glavarstvu. Danes sta se poročila pri tukajšnjem okrajnem glavarstvu inž. Ervin’ Landau z gospodično Pavlo Cečovnik, hčerko dimnikarja v Mariboru, Kot priče sta fungirala1 g. Alojzij Lusehiitzky, zasebni uradnik in! g. Herman’ Schonberg, tovarnar. Civilnoporo-čni akt je izvedel okrajni glavar Wri« seli er. to’ Predavanje o ruski revoluciji g. inž. Janka Kukovca se začne nocoj ob' pol' 8. uri v predavalni dvorani Ljudske univerze (Kazino, I. tfadstropje). Vstop prost. Pridite v obilnem številu! to Današnji© šolske matineje, ki sta jo priredila mariborski šolski mladini u-toetnika ga. Brandlova ifl g. prof. Ciril Ličar, se je udeležila v polnem1 številu mladina vseli mariborskih šoL Za sedaj naj ugotovimo, da je matineja uspela V vsakem oziiru 'sijajno. Mladima je bila uprav vzhičena in’ ostane vsekdar hvaležna umetnikoma, ki sta ji' mudila toliko pravega glasbenega užitka. Za koncert v Gotzovi dvorani, ki ga priredita ga. Brandlova in’ g, prof. Ličar danes zvečer, vlada veliko zanimanje. Kdor si ni oskrbel vstopnic, jih dobi pri blagajni. Opozarjamo ponovno, da gre po-'lovica čistega dobička v korist Rešilnemu oddelku vt Mariboru, M Lep večer Primorcev. V soboto je pričel »Jadran« e ciklusom' predavanj, ki jih namerava prirediti letošnjo zimsko sezono. To pot je prišel pesnik Alojzij Gradnik, ki je prednašal svoje pesmi dz zbirke »Pota in bolesti«. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano, posebno, če vpoštevamo, da je bila istočasno v gledališču dramska premijera in' pri Gotzu jesenski večer policijskih nameščencev, kamor so se pozneje podali tudi vsi »Ja-dranaši«, Pesnika Gradnika jc pozdravil V imenu »Jadrana« dr. Boštjančič. Prihodnjič predava gospa dr. Jenkova ■iz Ljubljane. to Moli ere v stilu 18. stoletja. Molier.i« 'so v prejšnjih' stoletjih često igrali, toda na hiši Georgea Danddna ni gorela električna luč, ker je niso — poznali. Naše občinstvo bi se seveda čudilo, če rte bi na odru gorele električne svetilke, dasi elektrika ne spada v dobo Moli ere j cvili junakov. Včeraj pa je »naključje« poskrbelo, da 'so v našem gledališču dajali Molierejevega Georgea Dandina docela v stilu 18. stoletja, namreč pri svečah. — Zmanjkalo je čudovite moderne elektrike in’ je bilo treba improvizirati odrsko razsvetljavo z navadnimi, staromodnimi svečami. Pa stvar se je prav lepo podala in' nesrečni George Dandin' je V luči sveč celo pridobil na svoji originalnosti. Moliere, ki ima na onem svetu gotovo se stare nazore o gledališču, je bil lahko zadovoljen' z včerajšnjo predstavo »George Dandina«. to Ljudski knjižnici je daroval trgovec Andrej Oset na Aleksandrovi cesti 30 D, ker na dr, Kosinovem) večeru ni imel drobiža. Posnemajte! — Knjižnica je pred zimsko -sezono ih rabi radi draginjo knjig mnogo denarnih sredstev, da moro redno vršiti svojo ijudsko-pro&vet-no nalogo. , j to Hotel Kosovo. Vsako soboto koncert. Podaljšana policijska ura. Izvrstna stara in nova vina. Dnevno čevabei* ta Policijski ple§, ki So ga! priredili fiii-nulo soboto uslužbenci in nastavljenci policijskega komisarijata, je zbral v veliki Gotzovi dvorani vse sloje, ki So tako pokazali svojo hvaležnost in priznanje za požrtvovalnost ih naporno službo, ki jo vrši v Mariboru državna policij at kljub’ svojemu m-izern-emu gmotnemu položaju vestno ini vztrajno. Do ranega jutra je vladalo dobro razpoloženje in1 upamo, da je tudi gmotni uspeh prireditve zadovoljiv. m Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v mestnem' okolišu -mariborskem od 28. okt. do 3. nov. tl.: Erysipelas ostalo 3, ozdrav. 2, ostane 1. Griža ostalo 6, ozdr. 3, ostane 3. Škrlatica ostalo 4. Difterija ostal 1, ozdravljen 1. ta Aroganten gost. V gostilni Coppet-ti je popival včeraj nelc Začinovič. Ze popoldne so ga je tako nalezel in začel -razgrajati, da ga je gostilničar postaval pod kap, To je Začinoviča tako ujezilo, da je navalil na vrata ter s pestmi pobil šipe. Pri teto si je prerezal žile 'rta desni roki. Rešilni oddelek ga je obvezal ih prepeljal v -bolnico, končno besedo pa bo imelo sodišče. m' Tudi posledica vojHe. 29-lefni zasebni uradnik Štefan Derganc, ki je bil med vojno več let Ha fronti, ise je tam navlekel tudi padaviice. Minulo soboto je dobil zopet tak napad na policijskem plesu pri Gotzu. Sedeč za mizo je nenadoma padel v znak in se pri padcu tako močno udaril ha glavi, da so ga morali z rešilnim vozotal prepeljati v bolnico. Narodno gledališče. v ; % M REPERTOIRE: Pondeljek, 5. hov. zaprto. Torek, 6. nov. Umetniška kri. C. Sreda, 7. nov. Jesenske gosli, B. * T" Gg. abonentom, Ker za vplačartje abonmaH-a poteka že -drugi rok, a nekateri gg. abonent je še prvega obroka niso plačali, prosimo cenj. aboHentč, da nemudoma store svojo dolžnost. Gg. abo-hentje naj: -blagovolijo upoštevati, da ima naše slabo subvencionirano gledališče več nujnih denarnih' obveznosti, ki jih je treba v najkrajšem času poravnati. »Umetniška kri«, iV torek, (?. hov. Se Vprizori opereta »Umentiška kri« za Ab. C. Pri tej priliki opozarjamo, da je v tem kakor tudi v ostalih abohmahih že več vrst lepih sedežev in lož na razpolago za izvenabbnentske posetnike gledali-1-išča. Koncert Betetto-Šimelic. Kakor smo že javili sta morala odlična pevca ljubljanske opere, ki sta nameravala koncertirati v tuk. gled. 9. trn., odložiti s.Voj koncert na nekoliko poznejši čas. Ker je pa' že sedaj za ta kbneert veliko zanimanje, objavljamo Ha teto mestu spored, ki sta ga s finim1 razume van j e m' s e-stavila omenjena člana ljubljanske opere. Spored: 1. Jo s. Machi: »Človeka nikar«, poje g. Šimec. 2. a) Lajovic: »Mesec v) izbi«, b) La jovic: »Iskal sem! 'svojih mladih’ dni«, c) Liszt: »To -mora biti čudežno«, poje E. Betetto. 8. a) Grieg: »Ljubim te«, 6. Hildach: »Pomlad«, poje g. Šimenc. Odmor. — 4. H. Herman: a) »Sar lamian'« b) »Trije potniki«, poje g. Betetto. 5. a) G. Puccini: Arija iz opere »Tosca«, b) R. Leoncavallo: Arioso iz o-pere »I Pagliacci« poje g. Šimenc. 6. B. Smetana: Duet iz »Prodane -neveste« po-i®ta gg, Šimenc, Betetta. —- Ker je zanimanje za koncert že sedaj, opozarjamo cenj. občinstvo, da 'si pravočasno preskrbi oz. rezervira vstopnice pri gled, blagajni, ki je odprta dnevno od 9.—12. in od 15. do 17. ure. Reservira se tudi lahko tele-fonično, št. 382. - -n , prihodnjih številk; za Sedaj samo opou zarjamo na uspeh »Jesenskih gosli«, kj) so prvikrat Ha slovenskem1 odru. Vabimo občinstvo, da si ogleda to zares lepo dramo. V- soboto je bilo gledališča z malimi izjemami razprodano Sokolstvo. ■ n Vaditeljski zlbcr. Seja vaditeljskega zbora Sokolskega društva v Mariboru sd vrši v torek dne 6. novembra 1923 ob 29. uri v društveni sobi (Narodni dom), Zdravo! — Odboj-. 'L;-.-;,- * i-rijj! Spori : SV »Rapld« : rezerva Varaždlrukog SK 6:0. Minulo nedeljo nato je nudila preko velike reklame SV »Rapi-d« tekmovanje, ki si -ni zaslužilo posebne pozornosti. Mladi gosti -so predveli- precej šibko igro katero je »Rapid« s kompletnito moštvom lahko ovladoval. Sodnik gosp, Franki ni vzel svoje naloge prevestno, zelo slaba njegova stran pa so ofrid pozicije. ^ * ** Kultura in umetnost . x Premiera »Jesenske gosli«. V soboto .le bila v tukajšnjem Narodnem! gledali §ču premiera krasnega igrokaza Ilije kurgučeva »Jesenske gosli« (»Osennija &kripki«). Bil je pravi ruski večer, saj jo redkokje razlito toliko mehkobe, toliko barv in tonov, kakor jih čutimo v tej drami Godba, ki je igrala pred vsakim dejanjem in med drugim' dejanjem za kulisami, je le povečala celoten1 efekt vprizoritve, ki stavi režiserju in igralcem toliko težkih Halog. Z vprizoritvij-o Mesetisk-ih' gosli« smo lahko zadovoljni. Obšijrnejše poročilo smo morali vsled ^fflaajkapj^ JKOsioga pdloliM m epa X 'V Trgovina, obrt in industrija. t Vse čevljarske stodruge, podjetja im mojstre opozarjamo na razgl-as, objav* Ijen v Uradnem listu št. 180 z dne 31. oktobra 1923, s katerim se razpisuje Ha dati! 8. novembra 1923 ob enajstih v pisarni komande V. žandarmerijske -brigade v Ljubljani javna lioitaoija za popravni vojaških čevljev. Oddajalo ee jih bo y partijah po 50—100 parov ini bo skupnd oddanih do 1000 eventualno več parov*. Pripominja se, da je navedena licitacij al javna in1 ustmena ter da je potrebno, dal pridejo označenega -dne interesenti osebno k licitaciji. Pogoje naj ei ogledajo interesenti že pred dnevom! licitacije prj gori navedeni komandi. i t Mednarodni sejem v Lyonu. V Lyo-nu! se -bo vršil mednarodni vzorčili Sojem1 od 1. ’do 16. marca 1924. Okrožnicfll uprave sejma š pogoji za razstavljalo«! jo interesentom1 v pisarni trgovske in o« brtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. | Gospodarstvo. K Nakup tobaka. Komisija za Ha-kup tobaka je že pričela poslovati v Dalmaciji. Tekoto -tega meseca Se bo vršil odkup v drugih pokrajinah, a meseca decembra v južni Srbiji. Letošnji pridelek tobaka kvalitativno in kvantitativno prekaša lanski in' vse dosedanje pridelka* Celokupni pridelek se računa na M da 20 milijdnov dinarjev. | g Dve -novi tekstilni tovarni v Sloveniji. Izmed vseh naših pokrajin1 stoji Slovenija, kar se tiče industri je, na prvem mestu. Tako tudi glede tekstilne industrije. Pcleg že obstoječih tekstilnih! tovarn grade sedaj- v Sloveniji zopet dvtf novi in to s pomočjo češkega kapitala.’ V Kranju grade jugoslovensko-češko-' .slovaško tvor-nico »a volneno blago, Jaršah pri Mengešu pa tvomico platna,; Poleg tega se bo s smlelovan jem češkega! kapitala povečala že obstoječa tekstilna! tvo-rnica v Kočevju. Splošno Be lahko! trdi, da je v Sloveniji investiranega! veS češkega kapitala, kakor pa po diugiH pokrajinah naše države. Pri Slovencih! najdejo Čehi ta-nogo več resnosti in reaW 'nega razumevanja za skupna delo. Zato! je tudi v Sloveniji že nad deset podjetij-v katerih1 je investiran češki kapital, g Produkcija v Črni gori. Najrevnejši kraji za pridelovanje ljudske hrane i® kr-me za živino so v Črni gori. Celokupna površina obdelanega polja znaša jedca 58.000 ha. Na teto polju se prideluj d povprečno 18.090 stotov pšenice, 6,600 Stotov ječmena, 5.550 stotov žita, U00 stotovf ovsa, 62.000 stotov koruze, 300 stotov fižola, 22.090 stotov krompirja, dočim »el drugih poljskih pridelkov pridela zelo malo, tako da za. prehrano naroda sploh ne pridejo v poštev. S svojimi 'lastnimil pridelki lahko izhaja Črna gora jedva pol leta in to le ob raztooroma dobri letini, vse ostalo se mora uvažati Iz drugih rodovitnejših pokrajin; . •, g Pečuiski premog. Beograjski toad* žarski poslanik je obvestil našo vlado, da pečujski premogokopi lahko zopet pričnejo z redno dobavo Premoga H nato gre po mirovni pogodba. Rada finančnih težkoč in' pomanjkanja prometnih sredstev bo dobavala Madžarska za- cpkrat »amo 49fi »MflBbS Brenaog« f~ —-----------------------------------------“ ggevHo. prometno ffiinistr&tvo je .poslalo v P&čuj večjo število vozov, da ||e bo odvoz premoga vršil redno. Po ptirov&i pogodbi bi nam1 morala Madžarska dobavljati dnevno 300 vagonov pre-JMoga. g Industrijski krediti Narodne banke. jOpmvni odbor Narodno banke je sklenil Hal Ko na Seji, ki »e vrši dne 6. novembra it, definitivno sklepal o dovoljevanju UcreditoV pridobitnim krogom. V zveri s ffeifi! je vprašanje, ali naj Narodna banka izpremeni dosedanji sistem deflacije. Da, Ki' se to vprašanje odločilo čim pravilnejše, je upravni Odbor Narodne bari-Ee fiaslovil na vse zbornice v državi pro-gnjo, da iriu sporoče podatke o višini v posameznih krajih veljavne obrestne Mere. 1 . A, ' ~ P Ljubljanski velesejem. F" Komaj se je zaključil letošnji krasno jbVpoM III. velesejem, že se vrše prve pripravo za prihodnjeletni, četrti, ki e e bo Mršil fiekako v istem' čašu kot pretečeni. ' Organizatorji ljubljanskih velesejmov (razmišljajo o tem, da bi se Velesejem reorganiziral iiT še bolj prilagodil sedanjim prilikanl. Prihodnji velesejem bo centraliziral Industrijo, obrt d n' trgovino cele 'države posebno pa ono Slovenije, ker de je doba prirejanja industrijskoo brtnih razstav v Mariboru zaključila iif se bo naša bujno ‘ gvetoča industrija in obrt na severu naše držav« reprezeritdrala Ha skupni priredi t-tvi, ha IV. velesejmu v Ljubljani. — Po-gebno se Bo še prihodnje leto polagala pažnja Ha 'našo obrt, da bo i otta častno zastopana in pokazala, da vodi njena pot kvišku, — k napredku, in! pa na naše kmetijstvo. Pridobitne kroge iz sedanjih kriz He bo rešil nihče, premagati jih morajo Sami z vztrajnim delom. Veselje do dela pa se podkrepi z samozavestjo V našo moč iri zmožnost. Pogled na vsako leto vedno bolj razvijajočo in izpopolnjujočo se pro duktivnost pridobitnih krogov, ki pokažejo svoje proizvode javnosti enkrat na leto, na ljubljanskem velesejmu, osvežuje in poživlja jajihovo samozavest. Velesejmi v Ljubljani so rodili že obilo dobrih sadov, zveze naših industrijal-ceV, trgovcev in obrtnikov z pridobitnimi krogi Hrvatske iri južnejših krajev naše državo ter inozemstva so njih uspeh. Oni, ena naših najvažnejših narodnogospodarskih’ institucij, feo se izkazali potrebnim za razvoj in napredek Maše mlado industrije, obrti in trgovine iri jih je treba že danes smatrati kot trajno ustanovo. Od vseh po vojni prirejenih velesejmov ima ljubljanski največ predpo gojev za uspešen obstoj; nahaja se V Onem delu naše države, kjer je industrija najbolj razvita, torej v našem industrijskem 'centru, poleg tega pa ima Ljubljana najbližje in’ najugodnejše zveze z irio zemstvom, kar je z ozirom Ha dejstvo, da smo v industrijskih izdelkih od inozemstva še vedno odvisni, največje važnosti. Severni in’ zahodni narodi Evrope imenujejo Ljubljano ključ do bregov Jadranskega morja in \rata, skozi katera vodijo ceste ob’ OrijeHt, kar dajo pečat tudi ljubljanskim velesejmom’. Hala oznanila. PohlStvo lastnih izdelkov za spalne in jedilne sobe najceneje v zalogi. Šercer in drag, Vetrinjska ul. 2. 2175 30—27 XKKKXttXKX tt **»*##### angleški VELOURJI ZA PLAŠČE Vse dobre lastnosti, ki iih goipodlaja pri trudapolnem pranja perila pričakuje od mila, so zdruiene v Zlatorog-milu. Radi visoke čistilne moči, velik« množine pen in izredne izdatnosti napravi iz vsakega perila ▼ najkrajšem času snežnobel dišeč zaklad, ki Vam dela naj reč j e veselje ! Zahtevajte zato samo Zlatorog-milo! S435 Za lesnega poslovodjo, grem takoj. Sem zmožen obratovanja na žagi kakor tudi vseh drugih mizarskih strojih. Znane so mi vse lesne manipulacije. Refiektiram samo na mesto s stanovanjem. Ponudbe pod „Prva moi*, na Alo-ma Company, L.ubljana. 2472 Na hrano In stanovanje sprejme profesorska ohitelj mlajšega dijaka U boljSe hiše. Naslov pore upravniftvo .Tabora«. 2469 3-1 Uče se skladiščnik za Jugoslavijo, kateri je strokovnjak v pregledovanju in lampiranju jaje. ProSnje s spričevali na upravo tTabora“, ped ..St. 2*68“. 2468 Proda se po zelo nizlti ceni ko* lo s pomožnim motorjsm D. K. W. •/« HP. Ohoie je v zelo dobrem stanu. Naslov po-v« uprava. 2470 2—1 Lokal in skladišče s kletjo in inventarjem se takoj odda. Naslov pove uprava. 2471 Gostilna „Pri zlatem konju* v torek 6. t. m. Dojedina Jetrnih klobas. Za nbilen obisk se priporoča A. M. Nekrep. 2473 Nič Vas ne stane, ie stopite do Peter Gregorc-a, Pod mostom It. 23, kjer si zamoreta naročiti ali kupiti po zelo nizkih cenah trpežne in fine čevlje za zimo. 2359 6—C Drva, premoga oves, koruzo, opeko, trgovsko opravo, voz, Šivalni stroj, avto proda Andrej Oset, Aleksandrova cesta 57. telefon 88. 2408 8 Dve nemeblovanl veliki sobi v sredini mesta, s poseb nim vhodom, za takoj ali pozneje se i«če. Pogoj s parket in električna luč. Ponudbe na upravo lista pod: ,8t. 222“. 2463 3-2 Lepa smlrna preproga, 3X3, po ceni na prodaj. Ogledati od 13.—14. ure Trubarjeva ul. St. 5, Krčevina (mestni park), 2463 8-2 v vseh barvah došli. I Č N X K 2474 3-1 MASTEK & K A R N Glavni trg. | * Pečka s cevmi vred pod u-godnimi poboji aa prodaj. I VpraSa in ogleda se v trgovini Maribor, Vrbanova uliea 12. Perilo za pranje se vzame na dom po znižani ceni. — VpraSati pri Mariji Škrbine, Stros«mayerjeva ulica 3. , Pridna postrežnlca se sprejme za par ur dnevno Plača dobra. Naslev v upravi. . P TJ «- perje po nukih cenah vedn° zalogi pri tvrdki K. Worsche, Marlb°f n_____i .iliVa 10 Oblastno načelstvo JDS v Maribor! razpisuje mesto strankinega tajnika * Murski Soboti. sojev daje infom^ oblastno tajništvo JDS v Mariboru, Cankar) f ulica št. 1, kamor je naslavljati tudi ponudbe, Glede p 1 a £ e in drugih pogojev daje Izšel je ročni Zemljevid slov. oz v merila 1:600.00.0, priredil ravnatelj Matija Pirc, risal učitelj Slavoj Din»n^’ litografija in založba Mariborske tiskarne & ^seg8 ribor. Zemljevid je izvršen v Štirih barvah $ ^ n,. vse oiemlje, aa katerem bivajo Slovenci, 10. menjen predvsem šolski mladini. Cena ^ kratkem bo izšel isti zemljevid izdelan t o,m vah. Naročuje se pri j d. d< Mariborski tiskarni E erre Loti: Azijada. r (Dalje). (20) OBup 'je docela abnormalno stanje. Bolečem; ki j« ozdravljiva kakor mnoge Hirale; njeno naravno zdravilo jo čas. ttfajtf jo VaSa flesreča še tako silna, skr-Tbtte, da bodete imeli v duši zmiraj kak kotiček, kamor obup He bo imel dostopa jsl odkoder bodete mogli presojati zlo: ita triaU kotiček bodi Vaša priročna le-tkarjčCak — Amen! Plumkett. M PiStfe tol o Stambulu, Bosporu, o pašah g tremi repovi itd. Poljubljam roke Važini odaliskam in ostajam udani Plijmkett. xxxm. m ‘ Loti Plnmkettn. t V E jutra, januarja 1877. 7 Mar Sem Vani kedaj priznal, dragi pitjatelj, da sem nesrečen'? Ne verujem, da bi bil to storil, im če sem1 res napisal Maj podobnega, je bila pomota. Ko sem ee daflei vračal domov, sem dejal same-6#u Sebi, da sem eden izmed redkih sreč-Eežev na zemlji in1 da je naš sivet zares BajlepŠL Vračal sem se na konju. Bil je lop januarski popoldan'; zapadajoče feolmce je zlatilo črne ciprese, stare, zo-•Haite zidove St am bul a in' streho moje bife, kjer mo je čakala Azijada. Brateero je ogrevalo mojo sobo, ki je BiSala po opojnih dišavah. — Zastri sem okflo in sedel a prekrižanimi nogami; se-Heaje, o čigar prijetnosti nimate niti pojma. Ahmed mi je pripravil dve nar-jgili, eno zame, drugo zase in postavil do tnofif taedeno ekodelico js plamtečo seraj-Bko pastilko. Azijada je udarjala v tamburico in pela pesem1 o džinnih; dim1 je začel opisovati v vzduhu modrikaste spirale. Polagoma sem1 izgubljal vse, kar je bilo v meni otožnega in kar mi je grenilo vsakdanje življenje. Videl 6em pred sabo mile, prijateljske obraze: Azijadiriega, Ahmedovega in — mačkinega. * Ni se bati, da bi me kdo presenetil s posetom. Če me je tuintam obiskal kak Turek, Sem1 ga bil sam povabil k sebi; moji prijatelji sploh ne poznajo pota k meni, in hrastova mreža varuje tako zvesto moja okna, da se ni bati zvedavih pogledov niti ob belem' dnevu. Le na Jutrovem, dragi prijatelj, vedo, kaj je dom; v vaših evropskih domovih, ki so odprti vsakemu došleeu, ste tako doma, kakor jaz tu na ulici; Vi ne poznate svetosti domačega ognjišča, in čara, ki ga nudi tajno zaprta hiša. Srečen sem1, Plumikett; preklicem vse tožbe, ki ste jih kedaj slišali od mene in ki se mi dozdevajo v tem trenutku tako smešne... Iri vendar so še razvaline v srcu iri njih sledovi tupatani težko za-škele; čutim, da so srečni trenutki zgolj nekako zatišje pred nevihto, ki Se vedno grozi, ko se spomnim bodočnosti. Tudi tukaj iri v njeni prisotnosti mi prihajajo trenutki strahotne otožnosti, ki So me prevevali že zdavnaj v mladosti, ko je padala na zemljo temna noč. Srečen sem, Plumikett; zdi Se irii, da postajam mlajši; nisem’ več sedemindvajsetletni mladenič, ki se je toliko potikal po svetu, toliko živel iri delal riaj-raznovrsitnejše neumnosti vi yiseh deželah, ki Si jih lahko mislimo. Težko bi bilo reči, kdo je bolj otročji: Ahmed, Azijada ali Samuel. Bil Bern postaran in skeptičen’; v njihovi sredini sem bil podoben1 Buldwerovim' postavam, ki so živeli deset stoletij 13 še ni bilo spoznati na fijih. obrazih: starostnih potez. Mladost obeh sorodnih bitij je osve-' žila moje srce. Prav Imate; morda bi res veroval vse, kar hočete, d asi ravno ne verujem ničesar.... XXXIV. Bilo je Hekega januarskega opoldrie-va; nebo nad Carigradom je bilo nebo-lično pooblačeno; mrzli veter je nosil fini zimski dež in dari je bil meglen kakor so dnevi v Arigliji. Jezdil sem ria konju po dolgi, široki cesti, obdani z neskončnimi, trideset sež-njev visokimi zidovi, ravnimi, gladkimi in nedostopnimi kakor zidovi jetnišnice. Na pekem mestu se je vzpenjal čez cesto most iz sivega mramorja; držali So ga fino iztesani mramornati stebri ter je spajal desni iri levi del stavb. Bili so to zidovi Ceragbanskega sera-ja. Na eni strani so bili vrtovi, na drugi pa palače in kioski. Most riad cesto je omogočal lepim eultankam prehod iz palač v vrtove, ne da bi jih mogel kdo od zunaj opazovati. Te palače so imele v celem zgolj troje duri, ki so bila izdelana iz sivega' mramorja in zaprta z železnimi vrati Povrh tega so bila vrata zelo visoka iri mogočna in so dajala vtis, da skriva za enoličnimi zidovi ogromno bogastvo. Vojaki in črni evnuhi so stražili prepovedane vhode. Že sami strebri Bo kazali, da bi bilo nevarno stopiti preko njihovega praga. Mošeja iz belega Mramorja, S kupolo J'n zlatimi polumesci se je opirala ob temna skališča, ki bo bila zaraščena z divjimi rastlinami. Mimo merie je pridrčala kočija S tremi heznanimi turškimi ženami, o dkate-rih je ena kazala, da se pod njenimi plašči in zavoji skriva divnia ženska lepota. Po Spremstvu dveh evBuKov, £i sta sklepi’ jezdila na konjih, bi bilo SB bile dame iz odličnega hareo18- ^a^or Dame so se vedle zelo ^ ^ običajno vedejo hariume ^V^tirati ki se nikdar ne sramujejo, ati p P0' ulici z Evropejci ali s® i*m r gledi in kretnjami. , , najleP^ Turkinja, ki se mi je z ,--ve po?Jr je upirala vame tako^ ^or>a.ez(|j] za de, da sem obrnil konja iri 3 , j„A ti dolga, ekoraj dve • lef* ’ med" katero si odprto °^"C,L0iv«i; Začela se je trajajoča pot, dama poslala skozi odprto u^.‘ > ezniveJ. čiji celo zalogo svojih ;]a pr®^ ših smehljajev. Kočija J vgej po naglo. Spremljal sem jo # 1 n aj?leItl fm spredaj in zadaj, poča« »n bi so ® ru, kakor je že bilo treba. Eju^ ^ brodušno opazovali mojo ^ -gega*7', nost iri niso dajali niti najma«6^ menja, da bi se jim zdelo moje vanje sumljivo. „ ina - v Imeli smo za sabo . oey »tef j, Sali-Barar, Top-Hane; sm<, bučni galatski dej. pote bDi K li čez stambulski moert, tu ^ ti) in črno Balako. V ’ jconnko|1' Skl ulici pred stannskto to zunanjosti sodeč bog .j0 a Turkinje ustavile iri f Up, Seniha vsto<„ izvedel njeno ime) 3 b| TOi P0!«]« hišo obrnila protijnenuj^ ... .g zadnji smehljaj. ,Ocividno^^ moja izredna 6™el°^lc>(1ice mpie^ prerokoval slabe P stolovstva. XXXV. pil' odi1*5 Turške &». ®I“tLP~So”*,Sj5 a, ne trn 6S‘» ki so io dale svojim 60pr°g-rf pa SV nadzorstvo nekaterih m ^ hiš, naazoratvv —- zakori ohrani v.^ ,.a r,riho(l11'1 15.)' (Dalje pr id Majanj; JCoflaaccU »lahsfii, a Oieesoroi RvtMI 12sin. OBak« tUUo« A. d* i