Velja a tm tote — HOB 1 Z* pol leta	fSJO I
GLAS NARODA
Ust slovenskih delavcev v Ameriki*
I |ki luyMt Dorann Defltg' I ^ Ib tke United Stol« i
H brni evetj dej e&ospt Bnfid^ 8_M,000 Bezden^ *
IIBUIJL1LL-LHLL- J.J _________________________■■ ____"	'	;	' ^LT''' -	^ '	_	___•
™J!*L2 ? KP UhiakA	(Be. ■•) lUUOUOD SV ID Iff 4V W t MB, fltflttt AT TBWIf!UVIIUI rf M M. »- v. »Mbaf Ti Ti fli t TlTiSBETl^EC: n
KBLEFON: M76 COETLANPT._Entered e« Second Clen Metier. September 21, 1908, et the Peel Oftee at New York. N. Y, tader the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: «87 OOETLANDT«
HO 187. - tTEV. 187.	NEW YORK, MONDAY, AUG P ST 11, 1919. - PONPELJEK, 11. AVGUSTA, 1919.	VOLUME XXVU. - LETNIK XXVIL
PRINCI, KRALJI, NADVOJVODE IN DRUGA GOLAZEN SE VRAČA
POROČEVALEC NEWYOEfiXEGA "WORLDA" PRAVI. DA JE PRIŠEL NEMftKI EEONPEDfC V & LEŽIJO ŽE PEED DE- • 3ETIMI DNEVI IN DA ČAKA SIGNALA ZA NOVO VSTAJO. — POVBATEX HORENZOLLEENCEV JE KONČNI CILJ. — PISE CIRIL BROWN
Berlin, Xem.'ija, 10 a%-|rtist.i. — Soglasno k poročilom, kate->ft lil trutO'T |*of nlit*. ki |>a m* vzdržuj*- v radikalnih krogih, ar j«* usmilil k ron priti** lajno vri: i I v Nemčijo ter je urejeno vse za
\ojaaki* ur^rkUtiini pffohn ki naj bi »e izvršil tekoiu enega tri—,
Poročila pravijo da je do*pel kron princ lajno v Šlezijo pred desriiini dn<*vi in b te raka |»rvih znakov proiirevolueije, ki naj bi »te pi-eela v r.^jkta>*in času.
Kadikalri	i, da Je prvi cilj eclega načrta proglasitev
vojikkrfa diktatormtva. kater«*mu naj bi sledila zopetna vstanovi-lev hobeuzollerii%kc iJiraMij«*. Nemčija iuia še vedno armade preko dva mtljona mož, in N e bo v takem slučaju vedno ugajal vojaškim voditeljem, kojdi davna želja je voditi vojno proti sovjet-»lii Kuaiji v iiaNMMti. da v^ združi Nemrija z Kolčakovo armad« ! Hrfjiiijc beaed** own.' ujejo popolnoma natančno vso hinav-im iiio, ki prevladuje v nen.Ucih vladnih krogih. Xenn-i so zadnji, ki bi pomagali Ku><'aku a*i katerikoli proti boljše viški sili. (jlavni inter«-« titditMrijain« in lafijalkl^M Nemčije je, da »pravi na svfc M jo «tran sov jet »ko Km jo tu da preplahi eelo Rusijo h proizvodi k v oje industrije Jtusiia i« ed in i trg. ki ga ima Nemčija v sedanjem . času u a ru*}M»lago <n v* i ko. govoričenje o protisovjetsg^m razpo- 1 loienju * Nemčiji je taVo bedasto kot le kaj. Najbolj zanesljiv« informacije, ki smo jih «iobili zaduji čas. pravijo, da so ruski bolj-A*'viki v tesnem stiku z l.emško ofieijelno vlado, vsled česar ne mo- S' te nih«*e trditi, da skuša nemška republika uničiti rusko sovjetsko republiko),.
Pravijo eelo, tla bil« vstanovljena dejanska zveza med nemškimi mdituristi ter K •»!»*» L »v m. i silami. (Odkrita laž!)	i KadikaK f, ki verujejo v »trmoglavi jen je so v je t a na Ogrskem. L<m1o po»t*li pozorni taled monarhističnega odpora v Nemčiji, ki ni w bo |*ojavil v najkrajšem času. Organizirano delo v Nemčiji je n< pripravljeno na ta ►.;»;."». j 'er je je izjavilo, da bo poslovalo temo V1 primerno "
Kljtim	i« ,»n • jo voditi ji. da bi protirevolueija. monar-
hudi« m*, ne naletela nzWn odpor od strani delavcev.
(udmila >raf j<* la. d* -»e vrši rekmtiranje za nemiko arma-do na jelo živahen i*a* .ii, čeprav bi morala Nemčija soglasno z mi-rov n i mi pogoji tt-kmu p*r tednov demobilizirati eelo svojo arma- ^ do —
V»e nove L«>mške »Vte odpošiljajo v baltiške okraje in eela kc nemška ainiada je 4e m da j mobilizirana kot je bila tekom petih let vo/ue. .	j
Porte tU is V rimnrja pravijo, da bo naprosila Nemčija zavez? s|j( nik'* ze d«voljen.»e. d.i u»e vzdržati dvestotisoč vojakov, ki pa ne zadostuje j«, da bi »...oraviJi red v eeli Nemčiji.	^
f Nemški diplomati pmvijo. da bi prišla Nemčija v velike go- sp] spodarske in politične tež koče, če bi nenadno odpustila stotine yt tisočer vojakov ui •'astnikov, ki ne morejo dobiti drugega dela. <j0
Vsled tega bo Nemčija prosila zaveznike, da izpremene mirovne pogoje v toliko, da bi smela Nemčija obdržati večjo armado, ee -ne drugače pa vsaj začasno.
Ob istem času se nemške oblatiti prizadevajo, da bi našle po- ^ si« za veliko število odpuščenih vojakov. Odslovljeni častniki so <*«>>di državne služb**, a te sc premalo številne, da bi zadostile vsem jtorfrebair.	I
Nemška vlada j* nadalje izprožila naert, da se pošlje v ino- ga zeuistvo veligo Nemeev ter jih opremi z denarjem in vsemi sred- v«i ♦vi, ki so potrebna za njih URpeh.	ve
ŽELEZNIC. STAVKA ! • SE ŠE VEDNO ŠIRI
V novnaniflaMdli državah j« vali ko toleznitarjar zapustilo delo, kljub WihaaiTwn svarilu
WashinfWn, D. C., 8. avgnat«. — Voditelji lairauičarske un.ii no brzojavno pozvali petsto lokalnih rast upnikov naj glasom pre*! t aeilnikovfga odloka privedejo ljudi na dalo.
I1 rad ni ki Šelesniikih družb pra vi j«, da prej ne morejo rešiti v prašanja glada plač. dokler ae nt ▼mejo dele vri ne delo
Vsled predsednikovega poziva m jo aieer veliko ljudi vrnilo na delo. vendar poročajo iz drugil-BMt, poaebno pa iz aredišč Nove Anglije, da ae stavka železničarjev kri	I
Danes se bo vršilo v Clevelandu veliko zborovanje, na katerem se -bo izvršila končra odločitev.
Chicago, lil., 8. avgusta. — Danes ae je aestal izvrševalni odbor Federated Railway Shopmen's Union ter ae posvetoval o pred- f) aednikovi zahtevi, naj m delavci č vrnejo na delo in naj temu p*> n vntku sledi uravnav* plae.	«1
Svoj aklep bodo zborovale! spo- j. rovili jutri pop^ddne brzojavno z
predsedniku ji _____*
ŽELEZNIŠKA ZVEZA MED PARIZOM IN CARIGRADOM. "
NU, Srbija. 10. avgusta. — ~ Najbrie bo ie »redi avgusta vsta-navl jena redna železniška zveza med Parizom in Carigradom. Že- ' Uziuška zveza med Nišem in So r !nnom je bila Že pred par tedni ® v«tanovljena.	1
Cena kronam vedno pada
ioie sam ud* v behfih no mnraap prevaati aikaka obveznosti. ftkd«4 parjeoa ¥ itaro domo vino, naprtmer:
100 hm .. . $ 400	1000 km .... $ 87.00
«» mm .... $ ULOO	oooo km. .... $i7Uo
WL m teeij I 1SJ0	mOOČkree • -
w>a tSmr tžfffr^ftinV twn
'J ..... - ' p JThr r^ —_____	i
L ^j..,, fw«ll flAiBI MIM^ ^	.. ,v
VOLITEV NA 06RSKEM
Na Ograkem ae bodo vršile volitve i aele tedaj, ko ae bodo umaknili
Rnmunci. — Jožef ova izjava.
Budimpešta, Oprsko. 10. avm;-' *ta. — Državni »roverner Ogrske.1 nadvojvoda Jožef, je rekel dan»s nekemu časnikarskemu poroče-' valeu:
— Zaenkrat 5e ni mogoče pr*-vedttl, ^e bo h.>doča oblika Ogrske monarhistična ali republikan-' ska. To vprašanje za m ore rešiti edinole narodna skupščina, v ka-f tero ae bodo volili zastopniki tit 1 koj, ko bodo Ruinuni zapusfi'i deželo.
Sedaj, ko so Rumuni na Ogr-' skem, bi bila vsaka volitev nezrai-sel. Te volitve se bodo vršile, ko bodo enkrat razpisane, na podlagi splošne in enake volilne pravice. Voliti bodo smele vse osebe, ki so dosegle svoje 24. !eto.
Sedanji položaj na Ogrskem je izvanredno kritičen. Humuni m prekinili železniško zvezo ter o- i virajo pošiljanja živil v .glavno mesto.
Nova ogrska vlada se ne bo p^ gajala z Romuni, ampak se bo » vaeh ozirih zanesla edjnole na za- • veznike.	<
, i
•RUMUNI PRIJAZNO SPREJETI NA OGRSKIH TLEH.
Park, FVaneija. 10. avgusta.— 1 Sem je dospelo ofieijelno poro-eilo iz Bukareši ta. da so bile romunske čete, ki so dospele v ne-
tle|>o. v Temeivar. prijazno spre- ' j<te. Ljudstvo je navdušeno nazdravljalo zavojevalcem. — (Pripomniti je treba, de je v Teme- 1 ivaru pretežna večina Rumnnov).
-	DENARNE PO&ILJATVE V - ,
-	HIBO, NA GOEItKO JM •
NOTEANJEKO.
i
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim remerem pnmeruo tudi hitro pc celi tod, na QorUkwn in tudi na Nutrsa>4jMi po ozemlju ki je se sedeno pa italjanski armadi
JeaHae eU giiuttMM m teshe poitljatev, toda za kake mo ' goše aemnda v izplačilo na store mo ptpvaeti aikaks obveznosti
00 Mr	f CM
10» Er	$ 1*40
lil Er	t 0AJ0
1*0 Ur	uaM
DUŠ nam podati je osjboljt pe ZtaMftfte Mil mmrnf 0.4m 4|l|iB»T«kManA
■ ftfi llll ■!■■■■
KAJ JE Z NASO
KLAVNIŠKO INDUSTRIJO?
DORAVA ŽIVIL AMERIŠKEGA NARODA JE POD IZKLJUČNO ' KONTROLO PAE DRUŽIN. — TO JE SILA, KI JE PREVEUKA, ' DA BI JO MOGLI TRPETI V DEMOKRACIJI. — TO JE CENA, KI JE PREVISOKA, DA BI J" MOGLI PLAČATI — PlfiE SENATOR JOHN B. KE. DRICK IZ WYOMINGA
Washington, D. C . JO. avgusta.-Zgodovina klavr.iške indusfi-je v tej deželi tekom zadnjih petindvajset let je lila zgodovina re gotovosti za proizvaja lea ali živinorejca, vedno rastočih cen za konsumenta ter vedno večjih dobičkov za klavničarje
Edinole živinorejec, ki jc bil tako srečno nastanjen, da so bile; njegove izgube manjhne. je b;l vj stanu ustavljati se pritisku raz-, mer. Tisoči manj srečnih pa so morali ukloniti ter žalostno pogi~| niti.
Nikomur ni treba pripovedova-' ti, da se je tekom te dobe cena j mesa večala od leta do leta. Kes je, da so se življenskl str oš':, zvišali v vsaki cmeri, a poroči'® delavskega departmenta kažejo, j da je cena mesa zrasla tako, da' je ni mogoče primerjati s cenami drugih živil.
Dočim se je z izjemo gotovih ! dob proaperitete živinoreje« težko; boril za uspeh ns eni strani ter! je bilo konsumentu na drugi stra ni vedno težje zalagati svojo družino z mesom, je postal oni, ki ^ stal na sredi, to je klavniear, —i neizmerno bog*t.
Statistike kažejo, da so se dc bička Armourja povečali od $6. 028,196 leta 1912 na "e21.293.5G4 leta 1917.
Dobički Swifta v istih letih w se povečali od $9,250,000 na —I $34,650,000.
Leta 1914 je bila soglasno z t'.! S. Census Bureau »klavnlSka industrija največja industrija v deželi Vrednost njenih produktev je znašala v onem letu več kot tisoč in šest sto milijonov dolarjev proti malo več kot 900 milijonom dolarjev v jeklarski in železni železni indnstriji. ki pride tskoj za ldavniiko industrijo.
J. Ogden Armour je povedo 1 hišnemu komiteju glede meddr-iavne trgovine pred par meseci, da je napravila leta 1918 njegova družba prometa za $861,000 000 in Swiftove prods je so znašale soglasno s izjevo enega izmed odvetnikov Swifta pred senatnim poljedelskim komitejem približno tisoč milijonov dolarjev.
Kako je zrasla ta trgovina :n kako je priflo, da zavzemajo veliki klavničarji nadvladujoco po i-etjo v tej industriji V
Odgovor na to je najti v sle-vflnttn|ii ililn i ah in itevflnih ka-
i
priznanjih zastopnikov klavničar-
jev pred kongresnimi komiteji te	* koin takocega leta.
Odgovor se lahko spravi v eno	*
samo frazo:	1
— Kombinacija v omejevanju	1
trgovine.	1
Pojasnujoč dokumente, katere	1
I je našla Zvezna trgovska komi«i.	j ja pred enim letom v njegovem uradu, je Ilenry Veeder, zastopnik
Swiftovih interesov, zelo odkrito	( povedal senatnemu komiteju o teh
starih kombinacijah, vsled česar	'
ne more biti nobenega spora gle-	'■
de dejstev.	^
Do leta 1912 *o se klavničarji	j
združevali med seboj, da mono*	j
polizirajo trg. Bilo je tekom te	j
dobe narastka, k; so bili v stanu	-pridobiti si vse prednosti in ves
obseg, ki jim daje sedaj mojsl-	,
stvo nad trgovino z živili v tej	] deželi.
Oni kontrolirajo klavnice ter	^ kontrolirajo tudi železniške vozove refrigatorje, to je vozove, ▼	] katerih ostane meso zmrznjeno. —	i Potom svojih starih kombinacij	. so uničili vsako tekmovanje in po-	j tom svojega sedanjega lastnin-	j stva razdaljevalaih postaj v deže-	. li so v stanu ohraniti si popolno-
nadgospodstvo.
Vsled tega je !e stranske važnosti, ee so popolnima opustili avo-	, je stare praktike, kot trdijo ter aktivno tekmujejo med seboj, ali	' če — tako trdi zvezna trgovska	f. komisija — se vedno obrata je jo	! mesni trg ter sleparijo tako proizvajalce kot konsomente.
Oni kontrolirajo danes industri	1
jo radi prednosti, katero so si pti-	j
dobili v preteklosti.	\
Ko sem že ponovno ugotovil.	' ne gojim nobene želje, ds bi ka-
znovsl koga za prrehe preteklosti.	1
Moje zanimanje se tiče le bodoč-	1
nosti in vsled tegs sem ▼ predlo-	1
gi, katero sem predložil tekom	1
zadnjega zasedanja kongresa in	i
ki je sedaj pred novim Kongresom	i
v nekoliko izpremenjeni obliki,	I
predlagal, naj ae vzame eeleklav-	' niearjem lastninstvo klavnic in
naj se napravi refrigatocske v o-	i
zove za skupne prevsfsles, ki ho-	j
do na raxp<dago vsakesan post-	1
1 jelen, ki jih ho sahtovsL	1
Prepričan sem, de be tskmo	i
vsnje v trgovini z »vili šepet u-	<
stanovljeno in da na bo ▼ Mlf-	i
nosti miza neb an t ga Meeee hm	,
mesa, če bomo vzeli vsšstievsi-	1
earjssa^psadeast^jue^p ^flMb^	?
KAM BO TO PRIVEDLO?
__
Issa izbruha vojne so se vse stva-H podražila sa 71 odstotkov. — Obleka ie enkrat dražja.
i	_	e
Boston, Masa, 10. avgusta. —' Narodni industrijski konferenčni urad je danes objavil poročilo, ki je sad skrbnih preiskav in dolgotrajnih študij.
Trad je ugotovil, da so se vse živi jen ske potrebščine v Združenih državah podražile izza junija, meseca 1914 do julija 1919 za 71 odstotkov.
Izza meseca marca 1919 se j^ podražilo vse za šest odstotkov, izza junija lanskega leta pa za 12 odstotkov. Podražilo se je:
vse stvari za 71 odstotkov; hrana za 85 odstotkov; stanarina za 2« odstotkov; obleka za 100 odstotkov; kurivo in razsvetljava za 57 od-' stotkov;
razne življenske potrebščine za 63 odstotkov.
Izza marca letošnjega leta se je podražilo:	i
vse stvari za 10 odstotkov; I hrana za 6 odstotkov; stanarina za 5 odstotkov; | obleka za 11 odstotkov.
Kurjava se ni podražil« Razne, ( življenske potrebščine so se po-1 dražile za 5 odstotkov.
V	BERLINU JE CENEJE.
r
——
Berlin, Nemčija, 10. avgusta. —!■ Cfteijelna poročila pravijo, da so' se izza onega ease, ko je bila dvi- j gn jena zavezniška blokada, zmanj j fcale cene vseh potrebščin za 50' Odstotkov. Ko je bila Nemeija za-I) lok i rana, je stal funt surovega masla osem dolarjev, zdaj ga je pa mogoče dobiti za štiri dolarje. <
V	podporo te trditve naj navedem pričevanje Ogden Armourja < pred kongresnim komitejem. V i odgovor na številna vprašanja od -< strani kongresnika Simsa je re- ] kel Mr. Armor da "obstaja ve- i liko število neodvisnih klavni-čarjev, ki delajo vsi večje dobič-ke kot mi" in "da nima mali ; klavničar stroškov veleklavničar-jev".
V	pojasnilo, da ni v interesu ] vlade, da bi ovirala narastek vele- s klavničar je v ter podpirala me. le i klavničarje, ki imajo manjše potrebe, je Mr. Armour izjavil:
—	To bi ne bi J o umestno. Mali } klavničarji imajo krajevno sfero ali omejeno ozemlje in če gredo 1 preko tega ozemlja, se njih stro- ' ški povečajo preko stroškov, ki j jih imajo v svojem omejenem o-zemljo.
—	Na narodnem temelju bi 1»il izdatki malih klavniarjev * vsaj J tako veliki ee ne večji kot so naši, — in to radi našega velikega 1 obsega trgovine, našega uspešne- i ga sistema razdelitve in iz tega
izvirajoče ekonomije v naših stro 1 ikih. —
V	pripravljenem ugotovilo, ka- ( tero je predložil Armour komite- y ju, se glasi, da operirajo veleklav- ( ničarji sistem hladilnih vozov z , izgubo.	x
Slične izjave so podali ssoro vsi 3 zastopniki veleklavvdčaijev. V ne { lcem pismu, naslovljenem na me- j ne, je rektf Louis M. Swift,' da bi veleklavničarji radi prodali i svoje klavniee in živinske staje, če bi bilo mogoče dobiti kupen. . Slične izjave so podali tudi drngi ; veleklavničarji.	\
Z drugimi besedami nem pri po- < vedujejo klavničarji, da izvršuje- 1 jo dejansko dela pobijanja živali ter priprsvljsnja mesa sa trg na i bolj ekonomičen način mali klav- j ničarji kot pa veleklavničarji in i de vadržnje vslaklavničar svojo ' anpremasijo na narodnem trgu le i reditega, kar t svojo testno jzga- i bo Tsdrfcj* »MMdsd dsi te trgo-lina	-mM* VUvnS. 1
♦♦♦ Roland ROHUFS AND HIS CURTIS WASP TRIPLANS OOO
-____-	•	PW^BT av	# wm^to.	.
PREROK Nini 0 BODOČNOSTI ITALIJE
Pravi, da se bo Italija povzpela in napredovala, če ji bodo pomagale Združena države.
—___	T" —
Bim, Italija, 10. avgusta. — Italjanski min. predsednik Nitti izjavil v nekem govoru, da je Italija sicer v velikih stiskah, toda nevarnosti, ki ji preti, se ne sme vstrašiti.
— Zgodovina Italije je polna slave, — je rek*l. — V demokraciji se pa ne živi ob spominu »:a preteklost, pač pa ob delo, ki ga je preteklost završila. Naloge, k: jih je- ustvarila preteklost, moramo vresničiti v bodočnosti.
Italija je stopila v vojno samo vsledtega. da doseže svoj pravični cilj. Nobena druga dežela ui več pretrpela. Pol miljona mrtvih molče dokazuje duha Italije. Mi-Ijon pohabljencev nudi nadaljui dokaz. Skoraj «est miljonov n;o/. se je vdeležilo vojne.
Možje, ki so preživeli dolga lota v strelnih jarkih, so postali ner vozni. Znake te nervoznosti vidimo po celem svetu. Toda ta i*er-voznost je le začasnega pomena in ni imela dosedaj še nobenih zlili posledic.
Vsi poskusi generalne stavke so se izjalovili. Italjani so spoznali, da zamore »asigurati večjo in lepšo bodočnos tie večja produkcija ter povratek k normalnim razmeram.
Pred vojno je znašal naš narodni dolg osem miljard dolarjev, --zdaj pa znaša 16 miljard.
Potrebno je, da se Amerika zainteresira za Italijo. To bo tudi storila, če bo vpoštevala obsežr.e italjanske trge. Italjanski trg: taka ameriške trgovine.
Naae edino opanje je Amerika.
H konco naj rečem, da popolnoma zaupam ameriškemu predsedniku kot zastopniku araerisl e demokracije.
Iz pričevanja Mr. Armourja slo li, da bi bilo tekmovanje zopet u-stanovljeno, da bi postala postara dobave in povpraševanja zopet pravomočna in da bi se zadostilo zahtevam živinorejcev, posredo-. ralcev in konsumentov, če bi se odvzelo veleklavniearjem stroške ea vzdrževanje klavnic in razde-Ijevalnega sistema in če bi rao^li rsled tega neodvisni klavničarji. ki vrse, kot pravi Annour, posel z manjšimi stroški, stopiti na narodno polje..
Edini argument, katerega na-rajajo veleklavniarji v opravičilo sedanjih razmer je argument lspešnosti. Če se hoče dobavo ži-ril primerno voditi, je treba podjetij, ki so narodna v svojih ei-% ~
To ueotovilo jc brez čvoma pra rilno. Če se hoče posel proizvajanja in razdeljevanja živil oprav-jati tako, da se izogne neenakim •azmeram v različnih delih deželo,
»otem mora obstajati neke vrste kontrolna agencija, ki bo vedno poznala vse razmere v vseh delih ležele.
To vednost in to moc imajo se-3aj v rokah veleklavničarji. Ti releklavničarji pa so le Individualni državljani. Pet velikih klav ničarskih podjetij predstavlja v rvojem namenu in cilju družinsko tadevo. Cela dobava živil celeer. ameriškega naroda je pod kontrolo teh par družb.
To je moč, ki je prevelika, d bi jo mogli trpeti v demokraciji.
Mi ne moremo dovoliti, da bi o-stal posel dobave živil za narod 110,000,000 v neodgovornih rokah teh družin prav kot bi ne mogli lovoliti, da bi padla vlada naroda r njih roke.
Povdarjati moramo pravico naroda do nadzorovanja te industri-[e in najbolj priprosta pot, kako storiti to, je metoda, predlagana v sedaj viseči zakonodaji, da sa namreč odstrani vas umetne ovi-re, ki so dosedaj zadrževale tekmovanje ter uveljavi nadzoroval-
*GLAS NARODA"
rM	f iei iImi DatbrI	H	. H
h	iLovuio FUBUHimra compact
to tttNratiMk)
pflANK IAKMR, rnill<i1 ________________UWH UN KOI K. fluwg.
foija-sjž s^ysjargr^^. ffr"
It Mh |*tt ?e|}t MM a Ajeetfcto ta	U	«•!• I*u m —to Wew I«k t>-M
Oeeerto .............T....... H-«	55»	pol let* mm. Mio N«r Tak H«l
It to M» .................i. «M» Za	tetrt teto a» Mto N«v Tort M.N
k tort teto .................... -U»	Z«	toottiutw »	teto ......UM
m U A m NARODA
t«	BantotoL
Irticrtptkm ytirty HOB.
Dc«U <m podpisa In iwiliiifM mm a* ploMnMo. Dmv mi M ktecoToU poiiljatl to Money Or+mr M NMKtol kMjt ototalkor pralno. da mm mm tudi |»eJfa|S MflUM* _mpul. to totrcte najdemo BMftralte.
L A S NARODA" m Ortoatt into Borourt of Manhattan. New T« OUT. E I.
Telefon: CS7f Cortlsndt.__
■ - ____
Kako neumno se zagovarjajo in perejo
Italjani
Nf»wyoi>ki listi »o objavili >iasl«1iijp por^ ilo:
Milan, Italija, !< iivpu^ta. — Časopisi objavljajo obširne i vlerU«* i?. poročita '(DHiiMje, ki j«- preiskala v/.r<»k»* poraza pri Ko-f baridii. "Avaiiti**, orj?an sofijiilistirue *trarik»\ ki si je na vse iuo-; goee načine jiriKad*-. al očruiti voj*-vauje vojne, se je poslužil te razprave ter napad i v*e one. ki so odpovorui za napoved vojne ter nje voje\anje.
List trdi, da je 1 ilo proti domoljnlnio delo soeijalistov brez u pliva pri tej veliki iwareei.
Komtsija je bn*r. obotavljanja pripisala glavno odgovornost xa por:iz vrl i-viu-inu poveljniku, Lrearralu Cadorna, ki je ostal tr-dovrateu kljtib vsem nasvetom t-.i različnih strani. Še ve«"-je napa ke pa je zavriil gretiPral Cappellu, ki je zanemaril primerne obrani be ob Mata,»ir4u, presta vljajoč^mn kij ne k dolini Natizone. Ne • ispnini so bili tndi tieiierali t'avcrclii ter poveljniki štirih armad-liiL zborov.
Hazven vojaških vf rokov pa so tndi politični vzroki velik* j pripomogli ** porazu 11 med te je šteti nezadovoljstro med četa-i* i, pomanjkanje avoritefe in n<-zado>>ine »loptistf posameznikov.' Po.-o<"-il,o kaz« pmlti^iii, da j<- imela sorijalistaična propaganda oivneia z ono (liollitl i-.ia neizmeren učinek na čete. ki so so nahajale na fronti, flovor potdanea F rasi« iz Trevesa. ki je izjavil v po- J klanski zlmmici. da bi morala slednja na vsiik način preprečiti j tr»*»jo zimo v zakojoh j«* imel jM»b-g papeža naravnost nsodepolnj
nt Is na mondo it djan*kih čet na fronti.
* * *
Tako s«'	v poro«* tin iz Milana.
Star prefovor p avi. da bo iskal človek, k »je nekaj zagrešil.; Vedno v kak' <lntt»i stvari vzrol; za svoj pregreaek.
Tako so i*.ki*!i tudi italjanski dipomati, ki so šli v vojno iz se- j ' li.'nih nincnm. r/r»»k, ki je d o vedri do velike katastrofe pri Kobaridu.
Vsaki polomij« :,ior« imeti vvnje žrtve in v tem slučaju so bili t d« i orna ter tlm?i getierali. ki po vodili hrabre italjanske čete v boj proti pa~ stotis*»»-ein avstrijskih vojakov.
Kdo je za sr reši I poraz pri Kobaridu? — To je bilo vprašanje, na kalero j-* mo-al.t o<lj»«voriti v ta namen imenovana komisija j Po dolgem tuhtanju ie prišla ta komisija do zaključka. <la ko bili j v *>rvi vrM» krivi ;»<»ra/H it;dja .>ki generali, ki so imeli v svojih I rwkah vrbovno n o«"-.
Poi -fn <-a«m pr inerno in moderno je. da bo bili spoznani kri-' virti po drugem r«*du »joeijalisti in "last not least" njegova sve ! tto papei lteneuik'.
Tako je rekla .laljatiska komisija, koje naloga je bila ugoto-l viti krivce ;»=»raza p Kot>aridii. Italjanski narod je sprejel ta pra-vorek ter h»hIi ^laj o njem. -<»irla*tio s prepričanjem, ki «ra ima vsaka stranka
To. kar je izrekli ital>wiisk. komisija glede vzrokov poraza i prt Kobarid) pa še doljro ni me'-fwlajno za nas. ki smo ravno take! dol»ro jmm'i ni « dej:.n?%kem položaju kot je italjanska komisija, ki 1 pa imamo p«-««.f«» ;»<it. da damo izraza svojim mislim.	I
Kdo je povzročil poraz pri Kobaridu ?
Povzroi .la t»a ni sOeijal i stična propaganda in povzročil tu i «3» tu papež s svojtiiii mirovnimi pOslaui<-aBii. Povzročila <ra je kil-i ka, ki j* ze\e«Ha Italijo v vojno.
Brla je i<» 4~»fnT«Uo-kaf»itaiiK?teni klika v Italiji, ki je izmozjra-! 1« <liiljan«ki nan<l do konen ter si zaželela sedaj novih polja in sve-, žil. žrtev »v*.je nenasitnosti.
Rda jr tHM tri«*,*- ii.^eijonalističiia propaganda, ki je n« nesra-
n« čin tlorabljelR »mena italjnnskih domoljubov kot so bili Cavern, Manziiit. <»arib:<ldi. Silvio IVItieo in drugi. Ta propaganda ni j,«« oUU iim'*mIii. «!■-»	k- ivieiie in imj>»»rijalistične eilje.
Mekla je pti^mtemu itajsm^ii naro«ln. iive«Vmu v večnih eko-1 nojftJkih st>skali. da je napočil* zanj dob« sedmih debelih krav in' 4a to ho v |iar |et>h eedilo po i ml f j t mleka in tneclu.
Ko so pr italjanski vojaki na fronto ter pričeli gledati resni* t oei, <m rti bdo tre>»a miline -u»ei ja list je ne propagande, da j ae ob*-»ejo r irnusom ml onih, ki so jih zavedli v to brexpotrelmo klanj*.
V iakfUiU uiisle/i um Italjani! in vsakemu pošteno mislečemu i človeka na *vc!v», ki je bil informiran o poioiaju, »ta bili jasni dve) «tvari -
—	»"> je M« Italija v vojno da spravi pod svoje okrilje Ita-! {jane, ki s«» »nli dot -daj pod tujim jarmom, potem je imela praT. ;
—	Če pa je šla Italija v vojno, da si zagotovi poleg ozemlja. \ j kater*iu stanujejo Italjani, še i-zemlje, ki ni bilo nikdar ila^'an j ako in če je tem m.t'»ni zasledovala imperialistične, modernemu ; duhu povsrr; nispro«ne eiljet pot<-m ni imela prav.
lt»ljan»kentH vojaku w: bi. » tn4»a soeijalistične propagande, i da spozaa. kam ga vodi ta •'•ifutoko-imperijalistična politika.
Ti *ta! ju m-ki čifutski politiki pa so bili poleg tega še tako naivni, d i ao domnevali, da l*odo v »fanu varati eelt svet glede svojih
r^souiuh namenov.
KazkomeiU so se ter porrMrUi, da gredo v boj za demokracijo n oproir"»ije malih in dotedaj zatiranih narodov. Kaj pa so prav-saptav imeli takrat v n Wife, je postalo jasno sedaj, po cma^i zaveznikov, ko ne {»osna italjanska ofieijelna požreinost eikakih »rja.
Italjanski diplomati židovskeg* izvora so najbrž domnevali, d.* so naj*"»tj prebrisani na eelem bof^em sretn. T tem ozira fcf morali aforoniii siMH^'a reka: — 11 t • tpaelqn'e nn qui m plus d1 esprH qu< M de Palleyrmnd, e'est toat-le-monde. (J« najti Ho-k: ima duha kot goanod PaHevrand in ta je eel i avet). ftaljantKf drplomati bi morali pomialHi, da ne Mo v «um flfei^rtS eflef« wiat v*«j m trajno »e.' »-! - •	*
I-. . -	• -	. - - . f .
»1 je .pričel polaguiiifi spoznavati, da Je ptmtolotstrb, v katero so sa zavMJi"injegovi litnasitni imperijalisti, največja nesreča, ki j« mogla zadeti ilj!jan«ki narod.
Gibanje za o^vobojer^e pod jarmi jenih bratov se je izprem«11 tilo v binavščino in liž. Italjanskim čifutskim diplomatom ni bii« i toliko za "aeodreatne bralo", ki so bili dotedaj .pod okriljem ljn bt-znjive Avstrije kot za nadgospodstvo v Jadranskem in Sredo zemskem morju in za »sužnjenje velikega tl#»la slovenskega in Hr vaškega naroda, ki ne bo nikdar liotel priti stalno pod italjansk< nadoblast.
Vd«l tega je b-ia tndi povsem nepotrebna hinavščina. ki s< jo uganjali laški diolonu.ti na pariški mirovni konferenci. Ves sve je vedel, kakšni so nagibi, k« so dovedli Italijo do tega. da je sfo |pila na stran zavezurkov. Ti nagibi so bili izključno sebični, i";i perijalistični i:i samoparni Vr tako predrzni kot jih ni za sled ova lioiven narod, ki se ^e vtl^leril te velikanske morije. Ali se morami radit-ga enditi. če *-«• je obnašat predsednik Wilson več kot hlad no napram laškim delegatom na mirovni konfereneif
Temu se ;;e smemo čuditi. A čuditi se moramo končnemu vi du posvetovanj, ki so uveljavila londonski pakt. tajni pakt ki je bil sklenjen n.ed Anglijo Knsijo in Francijo na	stran
| ter Italijo na drugi slum
Amerika ni bila v b iežer.a pri tem sramotnem dipiotuat.^rwi koraku stare šole. K!juh temu ; a se je moral vdati velikemu pri ii:ku zaveznikov In prav p>seJ.|,o pritisku kričavih italjaviskil j :nip-rijalisto,' ter pristali » sko±*aJ vse zahteve, ki jih je stav i "zmagoslavna*' Italija.
U< Vn ,, 1k "1 1 TTfl- 1 Afff
I
Dopisi
Fort^t City, ft. <
Svetovni požar, ki je divjal več kakor štiri leta, je pojenjal in črno-žolta inonarliija. ki ga je za-1 netila, se je sama sjx kla v njem i Tako.so ostali samo kosi na peuro-rišču, na katerih se ustanavljajo (svobodne republike, v katerih bo ljudstvo imelo tako vlado, kakor-šmo si bo samo izbralo. Pri tem je pa i/ključeno. da bi ljudstvo iz !v.Hiln vladi, ki bi gn uklenala v; verige suženjstva.
Tudi slovenski narod živi n«* cmm delu te razkosane monarhije m kakor se razvidi, imajo Slovet«-' «-i najtežje stališč«, ker na etii strani jim grozi s sužuostjo ita-1 Ijnuski imperializem, na drugi strani jim j»reti pa jiodjarmljeiije •»rh>ke dinastije. '>a se pa iiupe-r:alistom ne posiW'ijo njih nakane, je pa d »Ižnost vsakega, kdor .-e zaveda, tia je Jugoslovan, boriti se proti teieu krivičnemu post opati jlt.
Nujuspeš.iejš;' pa si1 bor::no j proti tem krivicam v organizaciji JRZ. Kksekutiva JTiZ je že pod-( vzela neštete korake, da prepreči vsa Ko | odjarndjeu^c Jugoslova nov in organizacija JRZ. se bo bo-j nla tako dolgo, da pride do svo-( jjega eilj:*. to je do združitve vseh i Jugoslovanov v federativni republiki tako da bodo tudi Jugoslovani imeli enkrat vlado ki bo iz [ljudstva ni za ljudstvo.
I 'a se pn prej imsniei;o te' ideje. je :ia^a "sveta dolžnost, d.^ p.»<l-ipiramo organizacijo JRX moralno in ginotno
Po nekaterih br>!j rapr-d.iih j slovenskih naselbinah so že imeli
svoj jugorjovanslii dan s slavnostnimi prireditvami v ta namen. Tudi Slovenci v Forest rit v jih li. čenio posnemati. Tukajšnja krajevna organizacija JRJT se je x|b-čila, <la naj Ihi 17. avgust ju-j goslovaitski dati zn Forest City in i okolico. \a ta dan priredi k rajev-
iui oi^aiiizarij-j JRZ. v korist j IHagajne JRZ izlet «ia Robinsono-1 vii farm.-*, kjer s - vrsi veselica j (piknik) na senčnatem vrtu pod | kotalim drevjem. \'a tej vesetiei Lic lio občinstvu nudilo mno*j<. zabave in u-^Mluosti, ker ta veseiič-1 ni prostor j«- na zrlo prijaznem . jrri."-u. odkoder je prav lej» r.;z-: tried Xa veseli.-o bosta vozila, <1 v.i ! velika avtomobila. Imela !»csta [oba postjje kjer l».ista sprejema la občinstvo na avtomobil, itr sicer eden Iti v Forest City pri Bartholomew (!;ira»c in v l>rowmlale 'ita Main Street, diuai bo pa v Vandlingu na tiross Stre«t in zr»-p^t v Hrowndafe na ilain Street i/. Forest City začne voziti ob 11. |uri dopoldne, iz Vandlinsra pa ob ' l_. uri, in tako bo vsak rvtomobil enkrat na uro na teh svojih postajah Vozili bodo zastonj. Poleg Idruee zabave ln» preskrbljeno vse ; v najboljšo zadovoljuos: občinstvi. Zj mladino 1m» skrtn-l lani-buraški zbor iz Forest ('itv. da -se j'... sukala ob lepih zvokih krasne
i!odbe Za razne pijače in prigrizek pa I/O preski-bel veseličui od-I.or.
Torej, rojaki, vsi na plan! Vsi ste vabljeni, da se vdeležite !e pri-nditve, kjfjti gre z:t svobodo oa-šega naroda. Na ta dan se bo vi delo, kdo je za lo, da jugoslovanski narod stre suženjske verige enkrat ia vedno'
Joseph Pa v šele
S pota.
V	severni Minnesnti kaže k los dobra letina. Pt» kmetijah je lepo, da je veselje. Junija meseca vajeni krompir prav debro uspeva
Naprediijemo v vseh aprili \a iJlv so vsi rojaki navdušeni za Xa-rodir Doni. Veliko se jih je že obvezalo. da bodo mesečno prispevali. Poleg že zgrajene Slovenske Čitalnice sta kupljt na dva Kta /a Narodui Dom.
Posr-bno je vesel rojak Matija Zalar v Aurori, Minn. Ima tri sin.-in si je močno želel hčerke, lies je dobil, pa k:i»* dve. Obhajali smo slovesno kratijo. Istega dne je bila tutii bolrinja pri »vijaku Johnu Podr/.aju Krstili s » tudi hčerko
Kot se "nje. s» je zaročil vChis-holmu. Minn, rojak M. Knčt-var z n-ko 4,ikaj rojeno rojakinjo. T-pam, da bomo kmalu obhajali svatbo.
V	Uibbingti. Minn, je umrl dne ti avgusti rojal; Frank Oolob v starosti Ta lel. Doma je I il iz Luča na Spodnjem štajerskem V Ame-:i!vi jt bival skoraj let Zapušča tli sinov.\ \z katerih je eden
duhovnik v Taeomi. Wr,.-h.. tel-dve hčeri eno učiteljico in eno i<f Iniško stražnico.
I>elavsk»* razmer«* so prili«"no Jolue. samo nekod ni mogoče dobili dela.
Pozdrav? Matija Pogorele
Denver, Colo.
Tukaj v Ileii ver ju živeči Sio-Vfiii i iit II? vali sin., si začeli graditi svojo lastno cerkev. Temelj j<- l<il postavljen maja meseca, se-daj pa je prevzel kontraktor celo stavbo in začel z z: Jan jem. Dn«-17 avgusta ho postavljen in bla-go^lovljtfii vogelni kamen, zatorej so vabij.i vsi Slove:.ci in Hrvati, da s«* vdeleže te velike slavnr.sti. Vsa slov-nska in hrvatska dru-ktva se tuorajo sesinti omenjenega dne ob 1. uri popoldne pri eerkve-nem pn.storii na vogalu 47. nt Pearl ciste, to je z resaiijami in zastavami, potem p;i skupno od korakauto na :t.HL cesto, kjer počakamo društvi Knights of Colum-!»ns in sv. Janezu. Društva poleni ' »odbo na čelu odkorakajo do rerkv.-nega prostora kjer s»- za-čne blagoslov! jen je vo«el»iega kamena Zatorej se prav lesio prosijo vsi Slovenci in Hrvati, živeči v mesm in okolici, da se vdeleže te velike slavnosti. kstere še nikdar ni bilo v Denverjn za naš slovanski narod in j«1 tudi ne bo mogoče nikoli
Vi 3t8 lahko zdravi ^mm
čm m »f Uravni pri k»w m mjmjImh saravnfciu v nttawf«hu. bdktvit i JironNMNU, » kamele* mrm»u m mtn «l*to atovenk^t m ki m ftafiaia' ntffl Iti 8miSkfl*W mrmrnt. *aft aiiMi njt. MMtt m lakte. On Jantti sa pravo D zaravijMja vate aolaaal, stfravi M ymm Mani, malkiD In ianak«. Pmfcm mm paal, a* hitro la trajno ozdravili privatno kotami molkih, k njotiu lahko a zaupa- n »I«" okraeta. O« ami varovati tajnost. K fijatnu prina.B taja Ijuaja m4 Mlaa m «alaC 4m Jih spravi. Njegove oa.U mm mm xmmmm. sdrovljanjo najkaljia. Oa Ima avoio iMt-ij aa lokama la voo oloktriCno strmim xm proptadovanjo. Onll rtravl vaakapa onako: bapatlna In alromaka. Pojdita k H la aa aaml prop rilo J*«. (Paana na aoalaa:	N
PMFEsn mm kmme I
JKZrn niuattMl>*. „
FETEI ZBISI
. .i—. -Zuve/niki' m, izrevili ^com>fndo
lad Mad*ari avstrijskemu nadvojvodi Jožetu. Ali bi bil^ j>o rsem tem kaj čudnega če bi zavezniki pooblastili Karola da bi lapraril malo reda v kraljestvu ■^rbov, Hrvatov in Sloveneev .*
*	o •
O značaji! O kremeniti značaji! Va stotine jih imamo, škof Jeglič je napr. leta 1914 blagoslavljal;
jugoslovansko orožje, da je tako blagoslovljeno lažje prelivalo jugoslovansko kri.
Le poglejte v Slogo: Jesrllč je! zdaj največji Jugoslovan!
*	o *
Ljubljanski občinski zastopnik! f! a
-to Pustoslemšek je leta J9U' prcdl::gal, naj imenuje Ljubljana; generala lkiroeviča častnim me ščanom.
Isti Rasto Pusrtoslemšek je preti kraikim predlagal.1 naj se Boroe-viča sramotno izključi iz ljubljanske občine
*	a *
Tavčar je zapovedal prižgati po vsej Ljubljani sveče, ko je padel llelgrad. Scilaj sa. na vse načine prizadeva, da bi dobil v L«tem liel-^radti ministrski stolec.
*	a *
Kakor veter potegne, tako mo ra biti. Prisežem lahko, da bi bilo v Ljubljani na stotine slo venskih "narodnjakov", k', bi kričali. *\iva Vittcrio Km.i luele'", če bi Italjani zasedli vso Kranjsko.
*	. •
Po jezeru bliz' Chieaga čoluič plava semtertje \ čolnu glrtsno se prepita ]i;ttii- Skaza in pove: — nič mi ni. kaj govore, nič mi ni, Ha j govore Le jezi me. ker v obsodbi lilclj " pater" izpuste. • , *
< ene «ronam padajo Kmalo lio-io »a 11» pod lli'-lo Km.do prišlo tako daleč, <|a i »o mora! prodajalec kron da«i še par dolarjev onemu, k: bo krone v/el
*	o *
Z desno reko krog hrbta v žep.
Ko so :<ida!i Newvoivani cer-k» v. jim je radodarni škof ponu-*»1 poljs];o cerki'V bre/.!»la."no t'erkev sr> dozidali, pa jo je doig tako preplavil, da si nihče ne upa vanjo Pravijo, da je v poljsko ■.•erkev pot bolj varna in bodo .u-di hodili v njo.
*	a '
Znamenje časa: Ko so se vrnili prvi ameriški vojaki \/. Francije. *e New York blaznel same tja n.i-vdušeiija Hiše so se potapljale v morju zastav. Todji izza onega časa je žc davno, davni. Zadnji petek je korakala i>o -">. Ave. 2. ameriška divizija, o kateri se lahko reče, da je izvojevala sedanjo Voj no. Postavni junaki, na lieu v«a-sledovi prest an ili grozot.! Korakali so rapušeeni. sami s se-| boj Lt» seiiq>a*am je stala kaka uiati na indotrjii. ki je med vrstami zastonj iskala orega. 1:1 sc ne bo ve«" vrnil...
*	o «•
Si' so n.ed nami humoristi, neprisiljeni humoristi? Pred menoj je pisin« , naslovljeno na iJlas Xa.-roda V gornjem levem kotu ko vertc. kj'»r bi moralo biti ime in nn-brv oilpošitjalea, se bleste besede- ' Sem tzvr.ibljena ovca " — -
Pismo je seveda brez podpUn. — Miuda ga je pisal Kazimir? —
K«Jo ve.' .................................
Pretirali mi Slovenci In Hrvati, v imenu vseh Slovencev iu Mrva lov oziroma 'a rano v, vas prav le-|»o prosim, da se v d bežite brez iz-;e:oe. da pokažemo drugim naro-bun da smo tndi mi narod, za katerega se je dotfdnj jako malo rede!«. Tukaj so r.as imenovali Poljake, ali vem, da nas zdaj ne l-edo a k i. s** p »kažemo v velikem »levilii. Vsak bo mislil, da smo res napr-dui in složni, k -r si postav: ni" tako lepo hišo božjo v čast •ožja in v trajen spomin za pozna eta.	" »
Nadalje naznanim Slovencem in Hrvatom, da b^mo zraven eerkve icga prostora imel: obilo mehke •ijačt. kakor tudi več drugih ladkih stvari j. Kar «e bo dobička mrediiho šlo v cerkveno blagajno.
Zv«--Vr i«te*$a dne pa bo v«*seliea ' Domu Sl^vnoddh Društev. Za krasile bj vstopnina 2:V. D*,|»i-•ek je namiljen za eerkev.
floonrs Pa vlak o vie.
Ujedinjenje socijalnih demokratov v Jugoslaviji.
Novi Sad. 22. uni^j. Tukaj so se vršila posvetovanja <» z jed in jen j ii vseh soe. demokratskih strank naše države v eno c-riotno soe. dem. stranko. Posvetovanja so se udeležili zastopniki ji i gosi ova n. soe. dem. stranke iz Slovenije, hrvatsko-slavonske soe. dem. stranke ter soe. dem. stranke iz Vojvodine. Dnevni red je bil: 1 ujedinjenje — poroča sodrug Anton Kristan iz Ljubljane; 2. taktika so«1, dem. stranke — poroča sodrug V. K orač iz Zagreba
organizacija — poročata soil ruga V. Bukšeg iz Zagreba in Jos. Petejan iz Ljubljane; 4. ti>k — poroča sodrug Dušan Tušanovie iz ovega Sa<la. — Konferenca je bia dobro obiskana. Sprejela se je soglasno sledeča deklaracija :
"Zastopniki jugoslovanskih so-<ijalno deokratičnih str.lnk iz llr-\atske. Slavonije, Slovenije in Vojvodine, zbrani na skupni k<»n-ferenci v Novem Sadu. dne 21. junija 1919, ko soglasno sklenil:, cla se vse tri stranke združijo v enotno Jugoslovansko socijalnt* demokratično stranko na podlagi erfurtskega programa in komuui-st ičnega manifesta. V ta namen izvoli konferenca pripraljalni odbor 15 članov, v katerega odpo-; šlje vsaka od gori imenovanih
strank po pet članov. Odbor inu nalogo sklicati čimprej skupni kongres, na katerem imajo pravi- j ro do zastopstva le one politične organizacije, ki pripadajo gori o-j
menjeniin strankam ter izdelati!
„ 11 program in statut nove stranke
in ga predloiti kongresu v odobritev. Ta odbor predstavlja tudi od-j sle združeno stranko v vseh skup-!
iiih zadevah napram iutercijo-nali''.
KDO BO ZASTOPAL ANGLIJO V AMERIKI?
i
f London, Anglija. 11. avgusta. Nedeljski časopisi poročajo, da je bilo mesto poslanika v Zdru-žfiiih državah ponudciio baronu (Jrev-u. Časopisi pravijo, ^la se baron ti lev še ni odločil, če bo sprejel to mesto ali ne.
Baron (Jrev je hi! angieški zu-ji.anji minister pričetkom vojne. P-il je glavna oseba v celem di-|pIomatičnem zboru Anglije, ki j si je prizadeval preprečiti vojno trr skušal dovesti do prijatelj-skega sporazuma med Kosijo iu [Avstrijo. Nemški militarist! pa so sklenili dru«_'ače. Več kot tri-• it'-er let smatrajo barona (ireva za enega glavnih in najbolj zmožnih državnikov v Kvropi^ ——^^^—
^^^ Ozdravi katar ^jlfc^^ mehurja in od-«i.uji|ii strani vse v 21 BKAffnaHB urah,	^,
VVTTTlvV V »»len pUnU (m|Q>] wi lil UBr nasi ime OT ^—
Varajte oe pori uredb
Saw and
Succeed I
BUYW$.S.
i i I 11 -TTTT! ii^rnrnrnrrr m turn ft irtumm.
ihioslovanska ^^^ Jellf,o!a
|	,|„ , n,,,
OitaMvlieaa l«li MS - Ularporinuu leta 1900 Glavni urad v ELY, M1NNJ
glavni URADNIKI:	'
Predsednik: XIHAJCL. KOVANtRK. box 251. Consmaugh, Pa. Podprede^dnlk: LOUIS BALANT box 10« Pearl Ave, Lorain. Okl«. Tajnik: JOSEPH P18HLER, Ely. Minn. ! Blagajnik; GEO. L. BROZICH. Ely. Minn
i BtaCaJolk aelzplaeaalh amrtnln: LOUIS COSTELLO. Bali da. Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK; ■ Dr. ios T. QRAHKK HI Obi* St.. N8. Pltt»bur»h, Pa.
NADZORNIKI!
JOHJf GOUŽB. By.
ANTHONY MOTZ. M41 Are. M. So, Chicago, m.
CVAN VAROGA. 112« Natrona Alio Pittsburgh. Pa.	^
POROTNIKI:
i GREGOR J. POREXTA, box 17«. Black Diamond. Week. LEONARD SLABODNIK. box 480, Ely Minn. {JOHN R./JPNIK. S. R. box 24. Export. Pa.
PRAVNI ODBOR: ; JOSEPH PL AUTZ. Jr. 422-?tk St. Calumet. Mick. JOHN MOVERN. Ct4-2nd Ave.. Duluth. Minn.	- *
MATT POGORELO. 7 W. Madison St. Room COS Chicago. ML
1____ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, «02« St Clair Ave.. NE Cleveland. Okla FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Sta box £3 Denver. Colo.	1
GREGOR HREŠČAK. 407-8th Ave.. Johnstown. Pa.
Jednotino glaallo: GLAS NARODA.
^^ V«I doplal. tikajoči mm uradnih zadev kakor tudi denarne podUJatve naj m OodtlJaJo na gUvnega tajnika Jed no te, vb« pHtoib« pa na predsednika porotnega od,KJrm- N» oeebna ali neuradna pisma od strani Članov se ne bode oelrulo
Jugoslovanska KatoUška Jed no ta se priporoma vsem Jugoslovanom sa obl-len pristop. J-d nota posluje po "National Fraternal Con^rsM lentviei. V blagajni ima krog $300 000 UristotsoC dolarjev). Bolid&kih	poflkodnin in sinit oln je te Izplačala do Sl.500.000 (en miljon in pel t)olarjev>.
Bolniška podpora je centralizirana. Vsak opravičen bolnik si Je sv est da lobl podporo, kadar Jo potrebuje.
___DruJtva Jednote ee nahajajo po raanlb naprednih slovenskih naa«lblnah
s^SJi t, « . n1, prtporo0an,° vstanovitev novih. Društvo •« lahko vaUuovl ft ■ Clan] all članicami.
Za nadaljna pojasnila se Je obrniti na gUvneca tajnika.
| PRILIKA, KAKO POMAGATI VASlM PRIJATEUEM IN S0-9	HODNIKOM ONSTRAN MORJA
I Preskrbeli bomo Tse potrebno, za odpošiljate v predmetov orne I njenih spodaj v zaboju št. 1 in zaboju št. 2 v katerikoli del 1 9 Nemčije, Poljske, Ogrske ali kamorkoli na Balkan.
A	Poslali bomo v katerokoli zgoraj omenjeno deželo, plaiall vse stroftfce za d«.
W	stavljenj« prav v hifto ter plačali tudi zavarovalnino za ceno katero ozmiu- !
I	»*mo spodaj. Po naiem mnenju nsi bi se vsi oni. ki hočejo preskrbeti te j
j	potrebščine svojim prijateljem, ne pomiiljali in ne izgubljali časa, ampak '
■	naj bi takoj naročili ter poslali Money Order ali odobren ček. Označite kraj, I A	kamor je poilljatev namenjena, v ČISTI ANGLEŠČINI. Vsaka poiifjatetf ' I i« zavarovana, da bo dospela v oni kraj, kamor je namenjena.
I	ZABOJ ŠT. 1. $35.00	**BOJ ŠT. 2. «60.	'
■	1« kan-en funt čiste svete tete k 24 kar.-en funt čiste tete k vsar.i j
■	vsaki kani izbranega roast- kani izbra-ieqa roastbeefa. f beefa.	10 funtov dobrega rita.
■	5 funtov dobre kave.	5 funtov dob-e xave.
Z	10 funtov izbranega filola.	10 funtov izbraneaa fltola.
I	• koaov mila.	18 kan sladkega kondenziranega |
S	10 kan sladkega kondenzlranega mleka.
f mleka.	2 funta čaja.	|
m	12 funtov riene moke.	10 funtov ipeha.
*	10 funtov dobrega rita.	10 kosov mila.	'
■	5 funtov pre\.ajeneoa ipeha.	10 funtov čiste masti.	|
I CONTINENTAL BROKERAGE EXCHANGE, Inc.
I 100 HUDSON STREET	NEW YORK CITY, R Y. |
I V STARO DOMOVINO I
J M tedaj lahko pise. Ako potrebujete pooblastila, kupo-pradaj-Ina pogodbe, vknjižbe aH intabulaoije, iabriae ter rane di'o^a j S dokumente, obrnite te na mene. HOJA PRAKTIČNA IZKtf-VtoJA VAM OAKAHTIBA DOBEO BELO.
f	ANTON ZBAŠNIK
i	JAVNI NOTAR
Mi >g»»g|| BttiMteK Plttsberg Pa. — Corner Diamond and OramP #le. t ^	_ CNaepretl Court Wywa^) r __|
-—*—
Z i Jas* mojega vojatkcga shtž
Imvai-ja miii se mudil neko pole lje •Itižltefim jKitotn v prijazni va »u*i I.. «' zeleni	na Sp«wl
Mta/ernkem.
Tik široke državne e«*^tr je %ta ia za % a*jo na «*niem mala Jezeru Jt*»iea. jm knta % Maainalo ftrrb« K /r »l«l«j.ilii zrknkf^to mi Imvjc.
I/. {I'kUh^jh -*e je valil prot itH» i MMijevkaM dim t»*r pola l»**iil»ljal mrd /rlrn«' vej« '•ar^ ko^rtc lini^ke, ki je ««tala na Tratil lnk>.
'/.t- od daleč razdeli so te mi raz noli«'tli valčki dima kakor tla In me till* pozdravljali ler kbeali dn-brodošr I•
I'h'i4«ii'|i korakov vm <|rrsp<>l 1oii»j to k«»"e. kjer j«- na malem
*tob u pred vratmi nedela sivolasa start,n t r inot.l.i pelttgla»uo rožni veiir-r.
V	kuhinji je plapolal okolti pr-
>ti'ii«*ea l<*tx»a 'Ufiij kjer se j" ku-ln!a večerja
"IV.Icr \rtVr, msmii1«! Ali po čiv.tie' nagovorim ter pozdra-vini «taiko
' •>..i».-r v<čer. .nlrnli vojak! Kam pa tako pozno?"
" Jutri /a ram *» od|ieliem do liiov proti T., -edaj pa iščem kake gis'ilne. kjer bi lahko prenočil, p;i je ne najdem. Ui mi li /.amotri" vi kam svetovati *
/• nir;t, at »ta ok.lu 70 I«-*, pa t<j)i|;ir še zadosti krepka, ine la-do\c(!ii(. mi začudeno pogleda, spravi skrivaj" rožni venee v nedrij«- ter mi \eli s slabotnim nla-k m:
"Ako vam drri«»o prenočite lahko v moji koei. Na ntzpoliieo imam ene sobloo in postelj. .I.isi-tavito že rii ••♦•lih d v n in trideset let nthče več -naval na nji
Pri tel besedah nit je opazovala starka s sv. jttni vpidlo-svitlimi očiiii ml n«i« da glav- ter :«'.i šele !/<taj ponudila svojo koščeno desnico v pozdrav. Z zakrpauiui predpasnikom si je pri-cla isneukra* brisati solrjut očesa, kar mi je po-hl;:lc nekaj nerazumljivega.
£p«tzilal -em takoj, da jo tare kaka *u.iia. a meni, mlademu tujcu, še |).,j> i|notna neznana b ilesi IV /;i ka jeni veži, kjer so bila tl.i že t u i ta a m močno razkopttua kledtl se m torej dtilit-i ženski do luejii duli ii « sobe ki j ♦ liila jaUj h!;t"iiu»o, a •"» dno opravljena.
Vsled vročine in dolgotrajne hoje vem posta! /.e d«K-ela izmučen. K malo sem odložil svojo zvesto spremljevalko — sabljo — na ,st i*aii ter s^ w*del na klop,- pro-im'v" gospodinjo, naj mi kaj malega za večerjo prinese.
t Vz dobre pol ure sem «e okrepčal pop«iluoma z dobrim evrtjeiu ter sMe-lico kislega mleka.
Noe j(« stopila /<4>et na zemljo ter oklenila vso naravo z nekako čarobno tišino.
Jaz sem kmalu spoznal dobro-srčnost n./in,no mi starke, katera je po ve« rji kar samolastno pri-Hdla k meni ter me venomer začudeno opapovila k>t sprva.
>«»!/e nof-anj«* borile so ji še Vedno polagoma padale po vdrtih licih. Nautah vem spoznal njeno edkritosiriiost gostoljubnost iu milino ter nekaj posebno ča-.li:-Ijivega skritega v njeni duši.
V	kratkih poteizrh mi je razložila v so njeno preteklost. Ta inali ia borni liram je podedovala I>o svojem In »tu z nekoliko goldinar-ji zapuščine.
Moža ji u- ubilo že pred več k-ti pri gradnji nove železnice, ki i»e Ije sedaj otikiaj Savinje, ali mimo njenega prepnMtega domov ja.
M« d tem pripovedovanjem sem zapn/il v kotu |mm| razpelom lepo sliki, mladevojaka v popolni *'u:ila opiavi. l*od sliko je bila na ba ritmu * ste!dom po krha zlata svetinja sredi Is^no izdelane dipl« me
Slai i /euiea je t «koj opazila moj ladov^leti pogled proti one-tnu kotd. Nehote se strese ter se 1 globokim vzdd.ljajem obrne priti j/ita'eoi sl'ki.'rekoe:
"To je moj rajni sinko Ivan. 1 eta jHt^i. j*, urit H na l.cškei« za domovin
I>a. zares vil ni priden dečko > mogel biti, ker si je pridobil toliko priznanje, namreč zlato hri'.rosin.» »r-tiitj«", ji P>to t»d-vrnem.
"Ivan je bil moj edini sin. priden ia ubogljiv, {mrl« jt-i rada č«f* na »trt«, ( boral me je |edno ,
Medtem ai prične zopet otirati • Pa kako * je I njim g»d«U —
Icim t* j»roaim, d« W
K 1* V<wte z jodovtno "iijejovrff:i živ-lunja. ker me l»o«lo črtiee t»» ro v ae^.t !ndiire«a junaka in moje ua sta murskega tovariša gotovo zanimale.'
Kakor sem izp.vvidel, se je za-l»'"liii 111 u^-nri ir..teri-vdovi do-padl» at'»j-* vprašati je Z tiekako zndov«i|jitim o*»'-u*koni ter svet«» .'u<jo snaioe t<»i-t-j ono sli!..# in svetinjo rs; stim, j oljubi ;»o.l >bo
sina s svojimi suhimi ustnicami na «"« i.» ter / ri«"u » počasi pripovedovati:
" K.jkoi- vam znano, moralo je shdili »veji dul/in*««ti i«t »)riv»"i
a	.	*	0
ota l^o-i. n." t.-oče naših fantov pr- ti Italiji ter sc ->dp: avi*i na hoj jc govorilo lira uit vero d«m 111 cesarja
**Tudi moj /vestoljubljeui Ivan je moral pridružiti ouiiu, dasi-lavnu se:.* loko težko pustila iiil JC že Jt) let Star, čvist in zdrav kit riba. I»ela! je v bližnji graj sčini več let 111 mi je ves prislužen; jiinar redno donašal Hodil je kaj rad v i-erkev ter se v>;kdar ogibal slalie druščine. ŠH jt« torej t. nedolžnim in nepokvarjenim srcem na !#ojn > p-»Ije umre! /u doiuo-\ i 110.
"1'red odlicdmu srni niti podelil.: rr zadnjikrat svoj materini blagoslov ter »a priporočila an-varuliii v zaščito in obruuibo.
Hudi na voifalu pred hišo jjri-iiši:i1:i sent ga še objemom |j«l;o g.»reče na svoje otožno materino srce — menila sem, da mi žalosti poči. — Prav tamkaj sem vi-leia /adn.ii zadnjikrat .
Tri inc«eee je zalem minulo, ko prejui-iii prvr, že tako j»ričft-krfvano njegovo pisemee /. bojišča, ali ta le li-t, katerega m.dm vedno pri sel;i kot drago svetinjo. !'oz ne je mi je pisal še dvakrat ir; doposlal 0M0 sliko za spomin Nekaj časa ]»»i dol:oučani vojni proj-niem izueiiadeno š<* to zlato .svetinj" lu pisanje z naznanilom, di je '.udi moj edini iu dragi Ivan itinrl za domovine.
*' Povpraševala sem na vse strani ler povsori, kako je /. našimi v vojni, a j mojem siuu ted ij sini lulo mogoče ničesar izvedeli.
">»-'le (Mtzueje mi je privil eden! njegovih tovarišev, ki .se je j »o vrni! tudi nekoliko pohabljen domov. d:i j«, iiil moj sin n«'ki večer za razvjdnika uiale čete odposlan na sealed proti sovražniku.
" Stal jc- t »rej 11a predsiraži nekaj ur sam —v čisto sam. ui^clteiii ko so njegovi tovariši počivali v o^adjiL
Njč je bila tedaj t< nma, stia«-na in liiiztu. Tedaj gotovo ni bilo imjeiuu Ivanu kaj lahko pri sreu.
"Mahoma se zasliši za bližnjin1. 1'rmovjeui neko stokanje iti ječanje. Moj Ivau i«* pazljivo obrne proti doiičueiiiu mesta, zagrabi ■svojo nabito puško ter vestno posiliš;:, kaj to pouicija.
Stokanje se je enlo iz neke stare, napol podrte koče, ki je Mala le kakih :»0 korakov ob struni za grmov i aiu skrita. Ker je isto, vcdii.. bolj 111 bolj naraščalo, s-klo-i.i se Ivan k vratom ter posluša., Natu prižige žveplecko t»r vrat i
silcnia otvori — - Čuden prizor!
'Tamkaj v k^itu ;iri suhem listju je Uranjeni sovražnik, ki je mojega Ivai^i tako milo in proseče gledal ter s krvavečo roko kazal proti ustanu Govoriti ni ni'gel Vič vsled slabosti. <la bi s' tem rat^jasiiil, koko t.'a tare žeja.
"Moj dobi i Ivan nonudi um ta-ktij svojo s^ekk^nieo z vodo. s i;a-' fero se je ranjenec malo okrepčal, ter skoči žatem :ia svoje prejšnje mestu
i Vz ;iekaj časa je pogledal luoj srn znova z-i onim iie-»rečni-k'»ni v podrti koči. Iteveža se je uu^ttem poprijatekn huda mrzliea let š- \ei ja žeja, tako d i je bil že pi. pol noma oreNvei-Vn.
"Kaj nm je si«daj početi? Ker jc ime! Ivan že od nekdaj ustni-j Ijeno sree, od pa še si jermen ter iz-r«*či ranjenemu sovražniku steklenico ostale vode.
Ko s»opi Ivan čez nekaj tre-not kov iz koee na prosto, zapazi n« brt-j sviHih bodalo v in močev pred seboj. Š«. preilno se je zave fft l iu spoznal sovražnika, s:t ga ti or.koliSi ter razorožili Da bi revček r« utcirH vpiti ali klicati na p« umm". s.^ mil neusmiljeni h.irbarji /amašili us*a z »obeem ter mu /vezali ro^e.
"Kmalo zalem je bil predslav-Ij'-n inoj sin poveljniku sovražnega cdtlelka kateri ra je na vse mogoče načine iaomševal o naši h vojak* itd. Nennaež je menil, da bo moj fin pripravljen izdati svo tovanše, a od je molčal kakor
skala. dasiraviM^lie' tntf je^s 1ftrt»*tjo grozilo.
"Kazjarjeni stotnik veli: "Po lijte »a. psa, ker je tako trdovraten!" A prediio se je zautoglo to storiti, zaeuje se iz bližnje kec^e zojiet slaboten orlas one*/a ranje-ii. :4a vf-j ika Za-'ii leno sc> ojiazo-v::li Lahi 'anjeuega častnika, ki >e je boril /. življenjem iu smrtjo-prištevali so ta že mrtvim. Ko je ranjenec naznanil, kako samari-Uiusko 111 usmiljeno je ž njim ravna! neki tuj vojak ter je .spoznal mahoma mojega Ivana, se je poveljnik malo pomiril. "Dobro4 je dejal, za sedaj naj ostane pri življenju, a kot jetnik mora z nami. Pri prvi besedi ali klieu se mora na mestu ustrelili ali obesili. Vzemite 2*» na sredino. Sedaj pa le dalje, da najdemo sovražnika!"
"M«vj ubogi Ivan je bil tedaj uotnvo z«d-> prestrašen, xbegan i»t oioipan. k« r je vedel, ka j ga pričakuje. V.»dno je mislil, kako bi zaniogel svoje tovariše obvestiti, Ja je sovražnik v 'nižini. Pa iii smel tji.lovo bodo vsi i/.gubljt ui; od njega je šr rešitev mogoča.
"a!o se o 11 ne poveljnik sovražnega oildelka na ncpKivo pot. Ivana je t«j precej pomirilo, ker je menil, da st "uiden in nevaren položaj le ugoduo izpelje za naše — Pa i«».i! N ienkrut .se obrne .-ola truma proti on.?:iui kraju, kjer so njear.vi vojaki ostali Sedaj je vse izgubljeno. " V ; 1 »r. iil.-iipneni položaju sjjo-
takne ?«- Ivan nav-dc/no ji> Kaisien sr« d i pet.i ter p.tdc. Xjeirov so-vražiii spremlje\ alee mu hoče po-iti!gati kvišku, iledtcm se Ivan » prosti i u/.veži šiloma roke in po-
g.abi po puški ob sovražnikovi strani, '♦kleni! je že s palcem pritisniti na petelina, ter snrožiti.
"Nasprotnik je to nakano takoj zapa/il ter mu hotel nameravan C in za h ran it i. A Ivan je Iržal s? vražii j puško v rokah kakor pri-o;to Hatli te nepok.">ršč'iiie mu ui<č-vredili Lalmn zasadi bodalo v pr->a Vseeno se je Ivan se pravočasno o'ti 1 mči! ter sprožil puško, re-k č " Pozor, fantje, sovražnik je tu! ' Nato se zgrudi nezavesten ua tla."-------
Ura je bila že pozno proti večeru Sivolasa ženica je zaihtela in si pričela brisati sol/.e s >žalja in materine ljubezni za izgubljenim
StllMtl.
Jaz sem jo le vestno poslušal in pritrjeval njenim oesedan:	' |
Siat a ženica se malo pomiri ter j nadaljuje
"Stre] iu kli« Ivana so slišali naši vojaki. Pra velesilo so se zbu-rlili ter napodili sovražno četo v beg.
•"Težk«! ranjenega so ga poleni I reiie^H na bližnjo postajo, kjer mu je njegov poveljnik pripel zlato svetinjo na njegova l^rvaveča prsa.
' Ivan se je sprva stokaje branil ter velel: "tlospod. ako bi vi vrdt li. kako bilo!*' — "Opl sem o tvojem hrabrem činu, zato pi sprejmi to plačilo v priznanje
"Dasiravno težko ranjen, zravna se Ivan š«* vseeno pokoncu ter r;;i'l ži p- T-asi poveljniku, kako je pomaga: tujemu r^nj»»n?u t<H- ko-nečn« rešil vse svoje tovariše — "Lopovi so tvojo dobrosrčnost napram onemu slabo poplačali", mu rdvrnc poveljnik. — *Oni sc me v.-tino opozarjali iu karali, da naj mirujem, a jaz «em bil pripravljen raje umreti, kot izročiti •»vi.je lastne tovariše pogubi", jeclja Irau — ' Podaj mi desnieo, moj sin", veli mu iznenaden poveljnik, 4 4 ti si zaslužil to redko svetinjo. Ponosen s*m, da imam fako hrabre sinove pri svojem oddelku "
"Sedaj ae moj Ivan tako 0U9-
SAMARITAN
^-HmUŠAJTE MOJ—9 T " "NASVET! ' ■ I
I	Cena iran^ai |« aašaj aci« nicfca.
■ Poaiaaajta avojeem v start eamavial tar Jim poClJlte eanarna pamag 1	—Ml	riawt
• Wapoararina braoyavna ma s Jageslavijo.
Jam«M sa vsaka Sanarna paiUJatav. tar aaiiljam lata « LJuMjan-ska MHti* Hranilnic* v LJukijam, katara bcplaCa napaaraSna In aaaalna vaakl aiiaaak mlln IjuOm v a«movlnl.
Aka na talita paaiatl tfanarja aaeaj. al aa lahka aaaatavlta t» nlzke cena kronam s tam, ia keelts manjica (Draft) ta aseanjo cans tar ia « SaS«6a paraSMa In al a ttm prihranit« *enar.
Za vaa poarobnnatl glarfa eanarnin poSiijatm. n potovanja « (Url
■m. aa iibinlie vaena In a4lna<a na nutav:
EMIL KISS, Bankir
133 Second Avenae,	New York, H. T.
Vatanavljana prd Svajaat lati.
L m ■ ■ ■	j
»a^icniju, njegove o<-l sp 'Ue-stele radosti, miru in zadovoljitvi ^ti Nato poprime za generalovo i desnieo ler ga poprosi: • (>>*pod generali S( eno prošaijo Imam <lo vas. pralno umrjem. Pošljite to svetinjo meji dragi materi. — Ve-1 selilo jo bo — gotovo — od nje-i nega Ivana. — Pišite ji, da sem — tudi v vojni — vo'kvat mislil —i nanjo. — Ah. — moja zlata — mamica —"
"Na'o je zalisnil oči za ved*:o !
' Poveljnik je natanko izvršil'' svoj., obljubo kajti nekaj dri pozneje sem prejela to le svetinjo in ' njegov zadnji pozdrav."
Sedaj zaihti ftarka zn«-va ter st poda v svojo sobo k počitku, od- ' koder so se še dalj časa čuli oosa-j inez u i, globoki vzdihi.
Zjutraj za rano sem se poslovil od zapuščene starke kot od svijei lastne mat« re !er ji i/r^til primerno odškodnino za njeno postrežbo Njena povest o pokojnem s.nn me je islinito d i srea ganila.
Lot na slone v Siamu j
Kadar zapazi kak siamski kralj da je zaloga udomačenih slonov v vladnih hlevih vedno manjša, iz-i da ukaz. v katerem se glasi, da se bo vršil kraljevski lov na —' slone. To povelje sprejmejo z ve-! likim veseljem po celem Siamu. kajti lov na slone je za to iztočno deželo nekaj takega, kar je bikr-borba za Špance ali kar so bile Olimpijske igre za stare prebivalce Grške.
Kraljevski lov 11a slone se vrši približno le enkrat na leto ter nudi. toliko razburjenja, da pridejo ljudje iz celega Siama v Ayutha. kamor privedejo živali, ko so enkrat vjete.
' Siamske džungle vsebujejo velike množine divjih slonov, takih, ki imajo dolge zobe in take brez zob in včasih tudi sivkasto bele, ki so splošno znnni pod imenom ''beli sloni".
Kadar ujamejo belega slona, ga drže posebej v kraljevskem blevu iu belemu, slonu ni treba deteti. Vsi drugi sloni pa postanejo pre-našalci bremen, od kraljevskega osebnega sloua pa navzdol do zadnjega reveža, ki prenaša hlode v pristanišču.
I Včasih je treba cele tedne, da j se ugotovi in obkoli čredo, katero ! hočejo vjeti. To čredo potiskajo i nato na izurjen način v smeri pro-, * ti Ayuthi.
Te velike živali potujejo tako počasi, da prehodijo na dan komaj štiri do pet, milj.
Ko dospe čreda v bližino Avu-tlie, jo poženejo v prostor, ki je obdan s plati in tam ostane cela čreda, dokler ne izberejo najbolj-! se živali. Ostali sloni pa nato lah-j ko odpotujejo nazaj v svoje džungle.
Kročenje živali traja več dni iu predstavlja višek slovesnosti. Velike množice se zbirajo krog za-grajenega prostora, da čujejo tre bentanje divjih slonov, ki dajejo tem potom duška svoji jezi. ki |.a, ne premore ničesar proti izurje-j nosti domačih vežbalcev.
FOZOBI	POZOBI,
WiUfcH ZELXŠ&f£B '" '. tMLAYSL
Cprtparnfanlfc pa Sapnika JCaatppn.)
tWaa mk«f» sArarlla. J« »» kratka raainetna, aa kaj Ia prt katart koteaal taa raki . .	I
"iS I
MAM. PttDDL -- | J
__t i^BSS TWR> M. V. ■	1
Nemčija se prilizaje Italiji
Izpremenjeno stališče ital ja J skega naeijonalističnega mnenja napram Nemčiji — katero naša javnost najbrž šo ne pozna. — je našlo prav posebno izraza v "II Giornale d'ltalia", organu prejšnjega ministra za zunanje za«ie» ve Sonuina.
Ta list je dal tekom zadnjih dveh mesecev odlično mesto setijt pogovorov z vodilnimi nemškimi državniki. Prvi in najbolj drzni meti temi pogovori je bil oni. ki ga je imel princ Buelow z gospodom Paseazio. Pogovor je izžel v i listu dne 6. maja.
Najprvo se ]o tikal pogovor italijanskih sorodnikov princa Buelowa. njegove tašče ter princa Camporeale, ki sta umrla tekom j vojne. Nato je pričel Buelow go-| voriti o svoji hiši v Rimu, iiue-i nova«i Villa Malta, kamor se jo hotel vrniti takoj, ko bo podpis.! 11 i ! mir.
Na vprašanja, tikajoča se K-1 berta. Sclieidemanna in notranje nemške politika, ni hotel odgovoriti, a kakorhitro je prišlo 11a \r-sto vprašanje italijanskih zalit'-v je postal naenkrat zgovoren.
—	Nobenega dvoma ni, da je Reka italijansko mesto... in da| jo je treba odstopiti Italiji. Obnašanje Orlanda tažkriva močne-; *a moža. Vztrajnost Son 11 i na bo, zmagala... Sonuino je čudoviti človek in neumoren delavec. Vi-1 deli boste, da so- bodo zavezniki, uklonili vspričo odločnosti Itali-j
je.
Omenitev sprejema "Wilsona na Kapitolu od strani prinea je do-vedla poročevalca do odgovora:
—	Delirij je pozdravil Wilsona v Italiji. Vi veste zelo dobro, da imajo Italijani velika srca in da govorijo o politiki v sentimentalnem tonu.
—	Presenečen sem. — je odvrnil princ Buelow — vsled stališča Anglije. Ne vera. zakaj ne stopi Francija odkrito na vašo stran. Videli pa boste, kako se bodo umaknili. Reka je italijan-| ska pray kot je Zadet, Sibenik in Split in kot je nemški Gdansk in oni del Tirolske krog Bozena, ki je postal italijanski.
—	Kot jamst\o za strategic no mejo. princ.
—	Gotovo! Jaz vem. da je to strategična potreba ter priznavam italijanski značaj Trentina. Italija je pokazala čudovito ene;1 žijo. Po Kobaridu celo eudovHj moč...
Pogovor se je nato obrnil na kajzerja v Amerongen. na generale Diaza. Cadorna in Badoglio. na jadransko obal ter na "brezmejno ljubezen princa do Italije*'.
Končal se je z:
—	A rivederci a Villa Malta!
i
Liehnowskj in Liga.
Dne 14. junija je posvetil isti list še večjo pozornost pogovoru istega poročevalca s princem Lieh nowskyjem, kateri pogovor se je vršifc dne 20. maja.
Pogovor je posvečen kritiki mirovne konference v Versailles t°r nezmožnosti za Nemčijo, da bi podpisala.
—	Sramoten in nesrečen mir proizvede lahko diktatorstvo z levice ali desnice. Mislim, Ja imajo vse demokracije Evrope, predvsem pa miroljubne, isti življen-ski interes na tem. da podprejo
: in ojačijo sedanji režim v Nemčiji...
Francoski militarizem hoče ponoviti napake, katere je storila Nemčija v Brest Litovsku...
Glede Lige narodov je upati, da bo stopila pravica na mesto sile. .Taz pa nimam nobenega zaupanja v splošni dogovor, fcate-; rega se je doseglo na temelju ta-! kega miru. Sodelovanje Nemčije je potrebno. Pohabljena Nemčija ne more biti član a- .prosti Ligi narodov. Ta mir je absolutno nesprejemljiv. ..
Uničenje Nemesje bi pomenilo udarec za bodočnost Italije. Ja/. ki ljubim vašo krasno deželo, glo ! boko obžalujem, da je prišlo do vojne med Italijo in Nemčijo. Tega so krivi politiki. Diplomacija ni bila dalekovidna.
—	Ali Se vedno verujete v ravnotežje evropske aile, sedaj, po zmagi zaveznikov?
—	Nikdar! — je odvrnil prtr.e. --Po takem miru je že misel h.-i-
ma smelna. Mir ustanavlja neoporečno hegemonijo Francije na evropskem kontinentu.	j
Koncem pogovora je obsodil prine Lichnowaky izročitev Viljema tTr kpt "bfžtjjalnost ter dejanje hedaafoee, V. f* bo napntlb1
-
-še bolj popularnim'*.
Dne 10. junija je objavil list t nadaljni pogo\ or, katerega jn imel isti poročevalec s predsednikom nemške republike, Ebertoru., ki je rekel:
—	Interesi Nemčije niso nik dar nasprotovali ouim Italije io ne moremo si misliti, da bi ne šli v bodočnosti Nemci iu Italjani v harmoničnem dogovoru, prav kot se je v preteklosti naše gibanje za* narodno združenje vršilo v istem času kot italjan.ski Hisorgimento
"Najbolj živahne simpatije".
Smisel teh člankov jč preveč očividcu, da bi jih bilo treba komentirati ali razlagati.
Zadnji članek te vrste se je pojavil v organu Orlanda. "Kpo-ea" in sicer dn? 27. junija pod naslovom: "Erzberger. mir in Ita lija". Misli moža bodočnosti. — Poročilo je spisal Sign or Italo Zingarelli.
Najbolj važni del tega poroči!« se glasi naslednje:
—	Izjave, katere mi je poi*.tl Erzlierge r. k oje ga delavnost v Ri mu v eni najbolj kritičnih faz ita-ljanske zgodovine je vzbudila splošno pozornost, so posebno zanimive.
—	-Taz osebno sem vedno gojil najbolj živahne simpatije do It-.-lije ter pripisujem veliko važnost dobrim odnosa jem z Italijo ter domnevam, da imam v "tem oziru za seboj celi nemški narod. (N«* eelega. ekscelenen!) Zelo vesel bi bil. če bi postali Italija in Nemčija sosedi, a pod pogojem, da b; stopili nemška Avstrija in Tirolska na podlagi pravice samodo-Jočbe v okvirje nemških meja. — Italija bi morala biti zadovoljen z jezikovnimi mejami.
Ne smemo pozabiti, da je beseda irredenta italijanska beseda. Italija se je borila za prostost Trentina ter jo .ie tudi doseg!;:. Ali hoče sedaj nnektiratl Bo>..>i: in Meran. tuje telo. ki bi ji povzročalo mnogo sitnosti ter nasprotovalo principijem. za katere «r je Italija borila 7 Italija se nima ničesar bati od Nemčije, če izroči dotična ozemlja.
• na
Namenoma smo izbrali dva časopisa, ki sta več ali manj p »d
direkti 1 i in upli vom isonnina in • >r-landa. katera ilva je eeli sv -t smatral za prepričana 111 neom:.> na podpornika zaveznikov.
Ni treba posebi.o povdarjati. mi je odkrito germanofilsko časopisje v Italiji ne skriva za itiQzeix:-skimi državniki, temveč da vpri-zarja nasprotno ostre napade na zaveznike in pos.bno na predsed-nika Wilsona.
"Persevean za" 11a naprimer dolži. da deluje v interesu "židovskih bankirjev" na Wall St.. pri tem pa pozablja list. da vodijo izključno židje vso italjansko politiko finance in iIj: je tudi Sonnino' žid 111 finančni izvedenec.
"Resto del C-irlino" je sel- lnc 9. junija eelo tako daleč ter rekel, "da je ekonomsko vprašanje dunes pristno mednarodno politično-vprašanje. Nemčija. Avstrija 111 Ogrska kažejo, da to vprašanje razumejo in da so ga v stanu, boljše rešiti kot pa Anglija. Francija in Amerika."
Naslednjega dne je isti pisec izjavil, da je* svet pcTd tiraiistv.un treh mož, ki so prelomili vsal.c svojo obljubo, potem ko so ob'ju-bili svetu nov red.
—	Ker oborožujejo Anglija. A-merika in Francija svoje armade, da izvedejo svoje načrte o svetovni nadvladi in ker ogrožajo ta di nas. se moramo braniti. To nebo — težko. Zadostovalo bo povedati narodom Evrope. Afrike in Azije na odločen naeiu, da se noče Italija še nadalje pokoriti tri-,umviratu in da ne bo pod nobenim pogojem služila tiranom nr. kongresu... Posledica takega koraka od strani naše vlade, če 1 i imela pogum storiti ga. bi bila velikanska. Le pomislite:
—	Nemčija bi lahko odklonila pod p i sanje pogodbe v Versailles ter izzvala Francijo... Avstrije' Madžari. Bulgari in Turki ter
lo Egipčani bi se borili z veliko večjo varnostjo, če bi bila Italija z njimi v duhu in če bi vedeli, d« ne bo italjanska armada pod n >-benim pogojem pomagala trinm-viratu. Poraženi na kongresu v Parizu smo lahko najvišji razsodnik politike v Evropi, če imamo le pogum uporabiti svojo moč.
Ljudje, ki pišejo kaj takega, se gotovo ae morejo' pritoževati, če,
j
Najboljii preoint za zaprtja, dls-pepsijo. slabo ortDavo. nered v ledl-eah in jatrifi in oolečinah v irtvenh. Lincmn je čistilec Krvi. Vzorec ne stane nič. Polno zdravljenje iastlh ovoiev pet dolarjev in Mc. vojnega davka. En zavoj en dolar in itlrl can te vojnega davki. Prodaja qa le L.i* kal Medicines Co. Laxat Bldq.. 7, P O. 943. Pittsburgh Pa._
odklonili ta izraz obotavljajo dati jim neomejeno kontrolo v .Jadranskem in Sredozemskem morju. —
• »
*
Tako piše lisi "Tli'* New Kii-rope". a mi moramo dostaviti >c marsikaj. Kakoršna je bila Italia v času Machiavellija. taka je še danes. Sebična, t'eprav lirez mo« Intrigantska. čeprev brez posebne prekati jenost i. Polna velikih, načrtov iu sanj. «. brez moči iu \o-Ije. da bi jih izvedla ter prestavila v dejstvo.
Prijateljica drugega naroda. — dokler črpa iz rjega dobiček, a zakleta sovražniea v trenutku, so so ogroženi njeni sebični in n<'U-tenieljeni načrti.
Ko je izbruhnila svetovna vojna. ni vedela Italija, na katero stran naj stopi. Pričela je haran-tati ter se informirati, na katero stran se bo nagnila zmaga. Centralni zavezniki so ji ponudili — premalo in stopila je na st'-an zaveznikov. ki so ji obljubili v Londonski pogodbi vse. kar je zahtevala. l'e bi zaveznikom slaba prrd la, kar bi se gotovo zgodilo, če bi ne posegla Amerika vmes. bi bila Italija brez dvoma prva. ki bi zapustila zavezniški tabor ter sklenila mir z Nemčijo in Avstrijo. To je vzvišeno nad vsak dvom
Italijanom se ni treba vsled tega prav nič eno It i. če jih smatrajo v Parizu za nekako petw> kolo. za ljmli. katerim je treba nehaj dati, da sr jih človek iznebi.
Žalibnj: pa so naši juposlovar.-ski kraji, katere bodo najbrž zavezniki poklonili Italiji za sebi
110	pomm'. katero je nudila v tej
vojni za ' zmago demokracije ter enake pravice za vse narode".
VELIKANSKA STAVKA
V	GIKAŠKIH KLAVNICAH
V čikaških klavnicah je zastavka-lo do 33,000 delavcev, ki zahteva-(jo odstranjenje policijske straže.
Chicago, III., 8. avgusta. Splošna stavka 33.000 delavcev v tukajšnjih klavnicah se je pričela danes ob ^levetih /jutraj.
Stavka je posledica sklepa delavskega sveta klavni carjev, di. , bo pozval na splošno stavko, če ne bodo oblasti ta!;oj odstranile državnih čet iu policije.
Stavka pa je bila razentega še povspešena vsled povratka pet ti. . soč zamorcev, ki so se vrnili včeraj na delo.
V	odsotnosti župana je izjavil njegov t.ijnik. da bodo straže 5« midalje zaposljene v klavnicah
111	okoliiti.
Ko so se vrniii včeraj zamorci na delo. so pridelile oblasti 500 policistov iu več <*to pomožnih šerifov k službi v klavnicah. Veliki vojaški o'ddelki pa so bili nastanjeni izven klavnic in v bližini.
Reli delavci so protestirali proti navzočnosti stražnikov, čeprav so njih voditelji izjavili, da nimajo nič proti temu. če delajo skupno s zamorci.
Številni zamorci so odklonili predlog, da pristopijo k uniji. — Možje so od Sli z dela povsem m"r-iio. Na delu je ostalo le več tiso$ zamorcev, ki unijski delavci.
KEMdKE IZGUBE.
Ženeva, Švica, 8. avgusta. — Nemčija je izgubila v vojni 13 milijonov življenj. Vojakov je izgubila šest milijonar, ostale izgube, namreč sedem milijonov, je pa pripisovati pomanjkanju rojstev.
Avstrija je izgubila pet milijonov življenj. __ ^ »j ML-
GOZDNI ROMAR l
M _	--
mVCOCKI SPIbAL GABRIEL FEE&7. Za "Olaa Naroda ' prevedel O. P.
4	(Nadaljevanje)
Drugo poglavje. župan ix njegov pibajt.
Nikdo ni izvedel kako dolgro je ostal Pepe na svojem mestn ter pričakoval povratka tujca. K<> pa je bilo čuti petje petelino\ ter je pričela jutranja zora oovitljati obzorje, je ležal zaliv Ense-nada poponoua osamljen.
življenje v vioi se je zopet zbudilo. Nejasne senee so se j»o-mikale po s'unl	navzdol, ki je vodila k |>omolu. Prva dnevna
»veMoba je .»».vetlje\ ala odhod ribičev. Po par minutah je majhno brodovj* ukinilo v jutranji Megli Ženske, ki ko stale na pragih, m /opet izginile Kdiu« hiša v >a>i, ki ni še odprla svojih vrat, je bile oua župana iz Elaneovi. o katerem smo že govorili.
Bil je /e >vetej nan. ko je korakal proti tej hiši neki mlad elo veii /i lo tiroma »n« opravljen. Potrkal je na M-ata županove hifce Ta mladi nw»i je bil de»na roka /upana iu fijepovo ime je bilo (ire por f'atatints.
Potrk-d j«* na vrata in na njegovo trkanje je prišla neka stari Ženska, k je odprla \r„)a.
Vi ►'e. llon 'Irejforio, — je rekla starka z ono špansko u Ijii Inostjo. s katero d v« berača. kž se srečata, nagovorita dru^ »Ji itgega z *' I Krnom *.
—	Da, jaz serr. Ikona Nieoiasa, —- je odvrnil Gregor.
Moj Bog, vji prihod me spominja, da sem se zakasnila Gospod gnfovo čaka na svoje hlače. Trosim, sedite, ne bo dolgi »rajala,
l>on K'tiion. /u;»Hn. se je kmalu pojavil na pragu svoje spal n»»e Bil je ?i»o»'-aii. »'i dobro rejeu mož. iz kojega hlač bi lahko na pravil kroja« dva tiara za pitača.
Moj Hog, go pod župan! — je rekH po številnih pozdra
—	Kako kr.t-sio* hla«'-e imate!
-— Pri>u!«lj (ir«".or. — je rekel župan smehljaje. — Vi me mu • ite s svojimi nepre%»Mn.||]i hvalisanji. Ali ni na moji owbi res ni< drug«*ga ko* moje hlače, za katere mi zavidate?
Po teh besedah je vzel Cayatinta in siroje vreče zvit, s kole kom opreml.-en papir '/.e se je irnil dela, ko je nekdo močno potr k..l n m vrata katera >tii zaprla ol»a. »la bi ju nikdo ne motil.
—	Kdo za
vrair.- »nore tako trkati? — je vprašal župan.	I
BL/.i.i Mar ia najčistejša! — je rekel neki glas zunaj. Br«v. madeža »početa! — sta odvrnila oba istočasno.
Po teh besedah je odprl Gregor vrata.-
—	- Kaj »i:ore pr;-e»4i ob tej uri gospoda .Juan de liios semkaj — je \pruš*' župan * presenečenim izrazom, ko je zapazil globok< .-•I'M, ki j«- ležala na obrazu hišnika grof ire de Mediana.
—	(>l», /o*tpod /t-pan. — je odvrnil starec. — Strašna nesreči
se j« zgodila danes ponoči!---- Velik zločin je bil izvršen.... tiro
l'i«u je ucgrmila iti mladi jrrof z njo!
—	Ali ste trotovi tejra ? — je vprašal župan.
—	Treba je le »topiti na balkon, ki se ozira proti morju ii ViakdQ Ih» Uhko videl, v kakem stanju so pustili morilei sobo.
—	Pravica, pn»-iea, gospod župan! Zberite vse svoje služab j t — je klical, še iz daljave, neki ženski glas.
Bila je komoro i e* profiee, ki je smatrala za najboljše, da ten '•olj upi je, , :m manj jo je prevzel dogodek, ko je planila v sob« ...parni
p« m* a si, -- je rekel /upan. — Ali res mislite, da imaii to< ko služabnikov? f kobro veste, da iuiam le dva in &e ta dva sti »dšla zjutraj na riboiov. kajti drugače bi morala umreti od glada Moj Bo«r. — je kričala med tem komorniea. — Moja ubo g*i gospa! Kdo naj }i pomaga?
—	Le počasi. — je rekel Don Kamnu. — Nikdar ne sinete dvo raiti o justie. Mogoče bo prišlo nenadno razsvetljenje ml zgoraj
Medtem se je v spričo kričanja komorniee nabrala precejšnji množiea /emk iu otrok ter stareev, ki so stali krojr hiše ter skuša !i prodreti v najsvetejše županove hiše.
Župan se je pr.bliz.il Cavatinti ter rekel:
—	Pozt. prijatelj Gregor! Trenutek je tukaj in če bost« spretni, bodo one hlače....
Ničesar več ni /ekel. Cayatinta je prebledi ml veselja ter bi pripravljen storiti vse.
Župan .i. se.lrl na stol ter pozval z dostojanstveno kretnj« ljudi, naj molče. NVo pa je rekel naslednje:
—	Kot iu.in je ravno sporo.il častivredni trospod Juan de Dio-* je bil izvršen tekom te noči strašen zločin. Gospod hišnik pa je I« pozabil povedati pravici tudi imena zločincev.
—	Gospod žup.vi. — era je prekinil Juan de Dios, — tega n« vem, a hočeit. pomagati, da najdete krivca.
Župan pa je nadaljeval:
—	Vi ne pozna'e dvojnih vezi. ki me vežejo z družino Mediana. Moje sr«'i je ranjeno, kajti izgubil sem zaščitni™ in ranjeno ji
tudi sree trgovca.
Župan je nato s slovesnimi besedami objavil, da se bo vršil: hiša 11 preiskava na lieu mesta.	*
Ta preiskava j* pokazala, da ni bil izvršen noben zločin ii vsa znamenj.« so kazala. da je grofica nenadno odpotovala. Vse .i« bilo na svojem mesta, z izjemo par odprtih predalov.
(Dalje prihodnjič.)
V zalogi imamo sledeč*, cerkvene pesmi
ottMAJtcN* pssmi, L sv. n. Mnasr, i parnem« m t htm ........ta.«
MiaaA la HON. a. Jm. otslfc)	a psrUrarl la I glaaov ........ 9S.M
aoMAn. PCasil <F»>rm«r)	S »amtttrt ta S Staaor ........ n«
anca Jazuaovo (KUm««)	i p*ruuirl ta n g%aaor .......... 94.11
PANO« LINOUA (Fi«m)	S paxtltttli ta « gl—tn .........." «B.M
M OOKAJIUMIM (On«)	« Istlai ........................ «L»
ta PANO« linoua (GwM)	a partlturi ta S gteaov .......... n«
WVAUITB OOaieOOA (M)	a P^tlmrt I« T mm ........ «U>
a tadat ........................ taif
aOŽIČNIH (Onim)	a MM .......................... tU
at-ovenska av. maAa « trna •*,
rriii Miia (OwM)	a larmm to t ginu .......... ta*»
MiaaA (CUMmmM)	I paruum to 4 |km .......... IU
aaiaaA oa ANoacia <wm»)	i pwtttva tu i uu .......... fx.sr
aANCTB JOaSPM (CfcliiiiiOMI)	a pmtttart to a isiit ........ »La
aLAVA ma. kraljic« (OnMI)	1 part!tura. to 7 gtam ..........«aa
uTANut paaavrraoA ancA	V 4 %
jazuaovaoA <rwmo	a mm .....*................... a*
MASNicNi paaaai (uawmt) a tati— ..................................aa y
t Marijinih ecaai (rum)	a paru turi m % ...... ........ aaai
accs a>maM Mmm (Pmav)	a Mftimi .s..........aa
MCMUa pea Cintinua (CMMmiai) 1 part, to a 0MVT ......./r.,,..,.IP
Slovenic Publishing Co.
n oowusdi smart,	m tm «• *
.	..J	m	. ^r	... ....	' *
*	* ' • '»-••Tt ...JL.	M	_>•♦	. * ... * .
■ 'Ifialp^miBmS^ffi • mam-a -.S- '/-i^Py?--:-".	" ^P^WP! I p
A U STE BOLNI?
AM Mat« kaka holmn. aa «l«aa aa M MM dolgo la m oziral« m na te, katart saravnlk vaa nI ifiop^ axdravltl, prtPlt« k mani. Vrnil vam ba »•ta sdravj«.
O«« a I Janja «11 pa pomanjkanj« Panar Ja naj vaa n« nartuja Vaa spravim onako: Mpat« In WM. Jaz mm v ^itaburp.iu najboljil Apacljallat za mo4ka I« oom naatanjan f« mnogo lat. Imam naJMlJ« opramljan urad. tudi stroj za X-tarka. • katorlml moram vldotl akoz kakor akozl •takte. Imam ovoja laatno lokamo v katorl so nahajalo vso vrsto domačih In Importiranlh zdravil. No bodita bojoei In pHdlto k mani kot k pri ja tal Ju. Govorim v vaAam jazi k u. En oblak vaa bo prs priča I kaj morom sa vao storiti.
_j	Imam Erllchov slaviti W za krvna bolezni
•	In ozdravim booznl v nokaj onoh. Ozdravil aam ti-
soč« slučaiov oo I a bol osti. kotno položni rsvmatlzm, ietotčno In Jotrno bolezni, srbsnj« mozols In vm kronično ta »I zrn L
ZMERNE CENE.
Prof Dr. H. G. BAER 311 Sanhkfield Si.	^	' PitUbur^h, Pa.
VAŽNO. — Od roti to In prsno* S ssMJ.
Miljoni delujejo
"SloTfiifi1" piše:
Jasno je bilo že izpoVtka. da lana*»ji s.-.cij:ii:ii ptikret, ki ga »pa/.amo po et-leni svetu ne b i «»t;tl brez odp«»ra. Gibanje, ki ima Milini, spremeniti ve* naš družabni red. temelječ na kapitnli-tieiii podlagi, ter ga nadomestiti
•	pravii-uejšiui. t>> gibanje je si-t-r mogočno, a mo«oeni so tndi ijegovi proti-vuiki. Ne istovetimo «-tra m >-i jiduega gibanja z t»oljše-. izui-jin |'ii naših načelih je nio-jtK-a. edino motroea. dnigra re^*t»-v eh vprašanj, ki kriče do neba po litri reiitvi.
Toda za to danes ne jrre. Po-ulaiit: moram«), da niti za m-nu-ek Jie dvoiiimi3 o tetu. da bo j»rej
■	la si--j zmagala misel soeijiiln^ uav:»e ter da l>o *trta obležala ia tli -i /.nuja surovega, ljudstvo zser? avajoee^a kapitalizma. Zdi >e, «la ta «"as ni tako dale«*.
jia v vrstah tistih -b»jev. ki s*, danes uživali sadove
i»ii:ilKniiei;a '-asa. ^»oznanja a etliuo omogoče. tako rešitev »rizf, ila bi mesto krivi-.*e zavla-b'a pravičnost brez nadaljnih kr-
•	avil I njev. l-ldino t«i
,«• ]»o| k srioi a/.'ininemu izb-jlj>a-
iju In kaj vidimo danes p> s vetu?
i'lvd n ?\aj dn>vi «-mo č:tnli v li--tih. tla >•• Milaj bliža doba luij-inj^e^a impel ijalizma. ki je kdaj
■	laiLl :ia svetu. Z:«padii:i Fvrops i sv ijim orjranizirjiiitn %»rjas\?m i.-tj italnui, ki «lanes v Parim rise u«j«- na redom !»rez ozira na njih »ravlt-«i amp.iiv le z vi«lika «?oles»a
^»^p«Klai>keea dobi.'ka a ICvropa in njena kapit i'-istiena
•	.'»ojcvniea Amerika sta danes !»i-^autska skala, ki se za njo skri-
i vsi. ki so interesirani na ziua-vi reaktije. Čuvaji kapitalizma i«» celin" »vetu s"e danes uasljtiia-•o na moe zipadne Evrope in A u»rike ter za njima boječe eaj-Ijajo iraban^ velikih in malih na-roditv, hoteč zakriti si siioziiauje ter se I nadležne dolžnoili. de 'iti dobiole t-'ga sveta z onimi, ki
•	tikajo na sv-ijo pravico.
Neizmerna Rusija ;e danes v zv-»meh kapitalistom sveta in tusko ljudstvo je danes jilen tega in ju iri <.iu«a lJohr-i znamo, da je Kil.iševizeni neizmerno grešil nad Uusijo Ruski kmet sam odklanja ilases t«» obliko s^eijalne ureditve. Tut I a lisi i, ki danes na Ruskem organizirajo nove armade proti U»lj^»vizmu. Sj gnani od žaljc, vzpostaviti st-Lro gospodarstvo a«ianiega kapitalizma. Vojske ruskih kadetov, ki si radi nadevljejo na'iv demokracije, so :i. pr. na Kavkazu yov»cd. kamor so prišle, razveljavile razdelitev v.-Vpose-stev ter so k mera povsod ropi-t vrgle v stanj.« prejšnjegi tlacan-»tva Miljone in miljarde denarja so že požrle te armaae. človeška Icri t«;C-e v potokih. — l«to vidimo na Ojrrskeui.
Cu zgled nam h zelo blizu. Ko %mo ob času i:a:a«»rof«; na ii.3ro-ekein I»ra"j obupna porodila koro-»I- i h 'fjjinrtv, smo vse |:>v*od naleteli na prikazali, da &o oskib-niki groiov skih in knežjih vilepo-st»tev iu tovarn na Koroškem bili g'avui stel r' p^oiLJ^venske propagande Xei::šk: vde'^apital jc postimo zadnjih 50 let n* Koroškem ^o-pa<larsi:o zasužnjil uaš^ »lovvnsko ljudstvo, ga demoralizi-ral iti tako počasi raznamdd Ta ueniaki kapitalizem se je pred vsem bal raztl«:litve zemlje med k nit.; c. bal se je za svojo moe in je zala z miljoni papirnatih kron organiziral oborožen odpor n»:vcd-nega ljudstva proti tistim, od katerih naj bi koroškemu ljudstvu prišla gospodarska in narodna
Miljarde lir žrtvuje Italija da utidi mo? svojega kapitalističnega g sp<-d:iistva. Miljone lir je Itotfn^la kupi'alistiena It:«lija. da i«-si»'idarsko '»svoji noše jugoslo-vaii^ke dežale s pomočjo sile. Sto liso'i zasužnjenih Jugoslovanov m Tirob-ev nuj povci*-a.io surovo %il » države, ki n^če doma o no'r.*!-njiL socijabiih reformah nič sii-šati Agrarni* kapitalizem Italije boji. iine*i :ia svojih mejah 7a *osede svobodne knute, ker ti la liili v -vedno poliujvan.ie tlačenim italjanskim kolonoin
In pri nas doma t Nenavadno liho postaja o razdelitvi vel^pose dev, zato pa m agrarni kapitalisti lio^ne, Hercegovine in Hrv.r.sUe tem »rlasnejši Raznine s«- da ži Jjv<1 vo. katerim je tužoa lL v.it-tako 'blagoslovljena", stuji kr.l en mož v taboru onih ki bi tigrnruo relorni«* radi pokopali.— W;.l;o sj»M> si	lt od davk i na
vojin; iKiiii* kc In vendar »re ta zadava tako m »"asi. ihi nik.nnoi ne piide. Pod takimi ikolnostmi se unliaia tudi \-prašatije socijali-•/.:i -i j«* velikih obratov. VI.S k >i stranka «b-lavnih stanov. k«»t za-stopntea malega in srednjetra dela v-a m kujeta, bi iiuela lažj«- sla-liš«*e v svojem boju /a pravite ljudstva. k«» bi ta skrbno in zvi-i.t.-ini u:«ui/.iraui odpor ohlago-daij-nih ljudi, ki niniaj « spozna nja t. r nmevanja za potrebe ljudstva in dr/5.ve, ne bil zinil pvi t" gnili v stoje namene tu«.li d^ia ti-»tiii. kateri so ži"tvc kapitalizma.: M«-s t o velika ii. enotne organizacije kni-»t>v. organiziranih v .!u-goslovanski kmečki zvezi, smo <lo-tili še novo stranko samostojnih kiu«-t«:v. Med organizatorji t-> nove stranke, ki ruši kmečko »*di-tiCKt. m» zastopani tJ o venski agrarni kapitalisti, veleoosestniki; razni ]itekupei. vojni dobičkarji — vsi eh-iin-uti, ki se jim je bati molite organizacije ljudstva. Zvabili so za seboj začasno nekaj dobrih in poštenih m«»ž. Ni dvoma, da se jim pivj ali sle| odpre o«"i in da iz-pre^Iedajt
Vsi ti našteti pojavi so le dokaz, da nas v boju proti izkoriščanju od str ar. i kapitala eakajo ie Irtdi napoi-i ter da je prva stvar vseh organizaeij. slepeem' odpirati o«"i. p»edno bo mogoče kapitalista prisiliti k spoznati ju. ua sc bliža čas soeijaliic pra^ it-nostL Ljudstvo naj je pj zaveda, da vse to, kar skuša danes ovira i soeijalno rešitev, ni nič drugega kot delovanje miljonov v obliki lir, kron, dinarjev, frankov in< dolarjev.	F. K.
Ctatin aforizmi
.. Uže nponJkilti neuspeh«? in slabo delo drccim, nego sam' kaj boljšc-g.i stvoriti.
Josip Jurčič, s *
Laž je greh samo takrat, kadar, nit- ne koristi. Če vam je izbirati ni'-d lažjo rn r*:snieo in vas nobe-ra nič ne stane, odloČite se za res-, nieo. zakaj toliko lažje se boste a b potrebi zlagali. Ivan Cankar.
•	s *
Laž ne ubija s kolom, ali plazi se p« žilah kakor strup, počasi in ( oprezno, ne opazi se, kako d«'luje.f
Ivan Cankar. t
#	* *
Ljubezen enega edinega vdanega srea premaga vse in zaeeli vse rane, ker je močnejša nego ves »vet. Najoto-5'iejaa pa je ljubezen
materina.	Ft. Ks. Meško
• • *
I'juWzen j^ Vir vse bolečine.
>1 Trinko-Zamejski.
fiaa ri—iIpi i. CaL: Jakob Lnfla INrnr. CsIsl: Lools Indnlhb k ftaik Skrsbec.
PMhla Cola.: Poter Call«, Jote Germ, Frank Janesli la A. Kocberar SalUa, Osla. to okolka: Imp
OUtHflt
H—met, Colo.: Math. Konelf. Mimpihi, lai: Alois Badata ntaton. bi: Lambert Bolokar. CUcacoi DL: Jos. Bood^ Jon. BBofe Joo. Bevčte la Joan Zaletel.
MM. DL: Frsaa Bombica. Trmmš Laarlcb tn Joha ZaleteL __
La Sallow DL: Matija Kiom Liviacstoa. DL: Mlcb. aru. North Chiracs, DL la okolica: Aat
K obal ia Moth. Oarla. Sow Chicago, DL: Frank Osma SprlasficU. DL: Matija BsrtrarM. WaakeKaa, DL: Frank Petkovflek. ft Milila, Kana. In okolica: Frani Loakovtc. Fmatisioc. Kaao.: Rok Fina. Hat*. Kaos.: Mike PendL KitnalPer, Mi la okolica: Fraa* Todopirec. fM*ila. Mina.: Frank Ooris. Jak
Kobe la Pavel Sbalts. Detroit. Mich.: Paul BartoL Aurora, Mian.: u PemAek
Petrlch.
Ely, Mha in okolica: Frank Oooh Joo. J. Poshel In Anton Poijanec.
Ksoioth. Mina.: Loolo Oovie la Jnrll Kotna.
Gilbert, Mlna. la okoBca: L Yood BibbiBC. Minn.: I van PooSo. Yirftaia. Minn.: Frank Brorotteh. Hi Loots, Mo.: Mike Grsbrlan. Great Fails. Moat.: Moth. Urlh Klein. Moat.: Orefor Zobec. Goraada. N. I.: Karl sternlte. Little Falls, N. ¥.: Frank Masla Bnrbcrtoo, O. la oksUca: Frank Po. je In Alb. Poljsnec. CoUiawood, O.: Math. Slapnlk. Cleveland, O.: Frank Safcoer, Cbaa Karlinaer. Frank Meb In Jakob Boa alk.
Lsrain, O. la shsttca: Loots Bslsn*
J. Kumfie in M. Ostsnek. NIleo, 0.: Frank KocorML Fsangstown, O.: Anton KJkdJ. Oncon Oty. Ore.: M. Jostle AUefbenj, Pa: M. Klarich. AssbrMce, Pa.: Frank Jakio, ITuffr, Pa.: toots Hribar. Ipovec.
Bordinc, Pa. la ohoBoas Joha
Denfisr.
. Conwangh, Pa.: Ivan Pajtt. Vk Broochtoa, Pa In obotloa: Antoa
Rovsnfiek.
Churidce, Pa: Antoa Jerlns la Aat Kosoclor.
Dunto, Pa.: Joe Osbabeo. Expert, Pa.: tools SupsneUL
Forest City, Pa.: Mat Kamin In Fl
Lebea.
Parali. Pa.: Ant. VsleettnOa.
Greensboir. Pa ho okoHca: Fraa)
Norsk.
Jordan.
Imperial, Pa: YaL PeterneL bx 172 lohnitoaa. Pa: Frank Gabreaja h
JoLn Polanc-
Laterae, Pa h Mai Antoa
Ooolnlk.
Mesa Baa. Pa: Fraak Mafek la Fv
PodmilSek Pittsburgh, Pa h okolica: U. B
Jskoblch, Z. Jsksbe, Klarich Mak la L^Magteter.	__
Koroscheta. Beadinf, Pa !■ okolica: J. Peadlit Sooth Bothlrhcm. Pa: Jernej Ko privSek.
. .Soothrlew, Pa: Fr. Btalnor. Stcelton, Pa: Anton Hren. -Turtle Crock, Pa la okolica: Frani
Schlfrer.
West Newtoa. Pa: Joslo Jotaa WiOock, Pa: J. PeterneL Mnrrajr, Utah in okolica: J. KaotelN Black Diamond, Wnaat G. J. Po
renta.
Coketon, W. Ta: Fr. Koelan. Davis, W. Va In okolica: Johi
Brosfch.
Tbomao. W. Ta In okoOoal »
Korenchan.
Milwaukee, Wis.: Andrew Faa. Je vslp Tratnik In Aug. Gollandor.
Bhcbojpm, Wis.: Joba StampCol h H. Svetlin. W. ADM. Wla: Fraak BEoK. Bock Wprlajs. Wyat Louie Tea cbsr ta A. Jo*ln___
D^.Koler
m P^T^T iStshirgh, Pa
tJDr_KoUrJesy-
•Srsvalk. Specjn-M v Plttsbarsha. m tsae m-letne pyse^jr^sdrmHHK
krrt ■infl'VS
EST C't^.JS* fil^rti*-S!«
f.1"1'"':—'r^iTni'iiaiiin
v«ja bsmJPt^Ws Ssksjts, ksr m bo-
SsaMaeS? Kalur SSs^aoah sua prsMbnJe sdrsvle. ns Sekajte, tseavefi pridite In |sn aa ns bom sopet povralL
- " "iw Is rtna >iis ip—'!<»'
Bnlasnl sasbnrls. kl anmaH be bSaa v krtSn in brbm la Si^h mm ; aci^posnsain aa safeavtM o solo-
Ms krvi. oeSravt« v toasfcms Sssa
»'bMOHMyTmja'bS^
Protest proti zakonom
Odbor Narodnega Yjeea za Re-koSušak je poslal na poveljstva Uljih n i i sij na Reki sledeče pismo: vTuka jsnji Loiusiglio Nazlonale 1'aliano", ki si je prisvojil v me-;tu v>o oblast za easa okupacije Ki-ke po med zavezniških četah in io opravlja že sedmi mesec pod zaščito italjanske vojske in z mol-eečini »'dobravanjem ostalih zave/mikih čet, j.; »zdal zopet nekaj zakonov, kateri .s^ v višji st ipn.ii, nc!*o dosedaj po njeni izdani, o-u reža jo ne samo koristi, anipnl: tudi i-elo ži\lje»nje tukajšnjih Jugoslovanov.
i i n se je moraio po svoje-'debiii naredbi medzavezniškega zap: vodnišfvj: oddati vse orožje l»otl pr.-tnjo tež'vili kazni, «e s« daj zakonu osuavlja vojska t^a obram-!»o lieke. 1'oevljnik te vt.jske ho :i«*nik kralj, italjanske vojske S\-:n I>oiii-Iti.
Troiki za vzdržavanje te vojske se bodo ]iokrili z i/dajo blagajniških bonov v znesku 11)0 miljonov iiatjanskih lir, kar znači, tla s«' bo / d. na!jem reških davkoplačevalcev. toiej po večini .lusoslovan--v, vzdrževala vojsk t proti Ju^osaiivi-ji in Jugoslovanom tet s tem h r.i'ieijelnt- u propast i lo mc«to.
'/. drujrim zakonom določa, da se po poslej pravosodje na l%e-ki opravljalo v imenu it.iljanske-ga kralja ter se Indo vse obsodbe odredbe iu uradni spisi izdajali v imenu "po milosti božji in volji naroda kralja Italije". Opažamo pa. da s? v Trstu sodi še danes \ imenu polnoniočja, podeljenega p«* medzavezni.šUih velesilah
•S tretjim zakonom se dovoljuje izvrševanja odvetniškega pokli"ii samo reškim domačinom, I.i so dovršili svo,;o ^♦■iid'je na kakem v«e-lieiLišeu v Italiji. 0«l vseh od vel nikov se /ahfeva, da v teku osmih dni slovesno prisežejo. S tem Va nom jugoslovanskim odvetnikom to je večini rf^škili advoka t«»\. «.neiuogo."a izvrševanje njili p^-Uliea.
so vsi ti zakoni shi/Jenr « bjj'. Ijeni v niestniL italjanskih n.vinah nav/lie med/cave/ailšk vi iiziu i. domnevamo, tla so izuan z ixlobravanjem poveljnika med zavezniških čet.
Z ozirom lia ti. da so ti zakon že z dnem objave, to je 14. iuni ja. topili v veljavo prosimo vaše uo«»postvn. d.i nemudoma unsiedu ^ jele. kak > bi s-» v tej nezak« nito ter ur posta vuosti u>iljenegi in samolastnega "Consiglia Na zional T končno *t(vj»ilo na j-i^te
POLSKE ČETE V MINSKU.
Pariz, Francija, 8. avgusta. — Iz Varšave poročajo, da so po' i ske čete zasedle Minsk. Zavzetje se je izvršilo brez posebnih bojev
lš«"-»-m svojega svaka 1.1 "KO J A , \i:Ž in MATIJO !»AJNH\ Prvi .ie nil lansko leto v Dodgeville. M it h., drugi pa v Mobile, Ala. pred dvema letoma; drugi sc yove potloiuač'? Hanea iz liertjva 3*rr sin« e« njene rojake re kil 1 ve za naslov od katerega, na mi ga n.izuani. ^a kar mu boni zelo hvaležen, ali naj se mi pr sama javita — Joe fiasparae Živac, Jacksonville. Ga.
(8-11-8)
HARMONIKE
todU kakrflaskoU vrste ladslajsm la popravljam po aojnttjto eoaab, a dols trpetao la oaaooljlva V popraro oa oooljlvo voakdo po«Ja bor oom lo aa« lfl lot takoj v tem posla ta ssdaj t , svojem lootaom doma V popravo vaa mam kraajske kakor vso draco bsrmo stks Staro kaptm oH opeojamm v oa
JOHN WENZEL, 1017 g.62 BIL, ..ClTriand, Onto
Dr. L0RENZgSk 644 Peon
IDU1 SLOVUIB&O QL 9 •ovoreCI ZDRAvrm	avenoe
ftraCZJAIIBT v^A H!n.i____A n.
Moftm Boum gž^rnmarfknL
•...Moja stroka Jo odravljoajo akatafli la krooifslb bolooaL Jm asm Is sdravtm aad 28 lot tor Imam okalajo t vooh >nla»lb m
ms ti vabo boloaaa. da vas sadravtm la vrasm moi la olravja Wko* 2i lot sam pridobU pooobao akaflajo prt odravljsaja mottlh
Vm>Joa eodravta outnplJOM trt, maasljs ba Hm pa toNas, b»
I plimi, ooloboloot, tnlaoal v smbnrja, lodleah. Jotnh la ■ilaiia
................................katar, sls to Wo, aadaho ltd.
IT UrajlManiMi V p^sSaiJW^iieOsa le petals sa a sa
ObM 0» a see svsSsr. Oa esSalJso pe Os a aa pepeM««. m
PrTloRENZ, 644 Pua m, PflMwrtf, Pi
■■BmBOBBBMeBBBBBaaBn
____
OGLASI NAJ SE
MATIJA UAŠPARAC. Pri nas je zanj pismo iz Hrvatske. Nadalje je pri nas pLsmo za JOŽEFA SAL Al K.' od njegow»a sina Ivana Salmič iz ujetništva v Italiji.
1'pruvništvo Ulas Naroda.
(11-12—S)
PROŠNJA.
Rojake v South Rethlehemu, l'a., in sploh vse ki kaj vedo o smrti moj«*ga moža MAR TiN A SKKINJAU. ki >e je ponesrečil ]>ri delu, da je takoj umrl., pro-Miii, da mi o usodi ranjkega moža natauČnejt poročajo ter mi pomagajo, da dobim, kar je on zapustil. Jaz sem ostala brez vse pomoči z dvema, otrokoma. Za Mor-jeno uslugo >e vsakemu že vaa prej najiskreueje zahvaljujem. — K.■>tarina škrinjar, Slanijak «t 2, pošta Ljutomer, Jugoslavia.
(11-12—8)
VABILO
nn vrtno veselico (piknik), katero priredi Dramatično Klub v Co. n-mangh. Pa., dne 17. avgusta na 1'ark Hill Vapored: I Z ičetek o«. ! uri pop »ldn>; 2. dirka deklet 7.a £.»pek evetli*: d diik.i fantov za l»o\o eigar- 4 š.iljiva poš*a :». šote ri z vsakovrstnimi slaščiea-mi. kakor v Ribnici na sejnin To-itj vljudno vabimo vse rojake iu rojakinje iz Conemaugh in okoli-ee. kateri ljubijo lepe zabave. Za Madii.- pijače in okusen prigrizek !•<> 111 j j 111 o preskrbljeno. Vstopnina /'i nitj>!ie 2r»e. dame nroste Vsak, ki kupi vstopnico, naj jo hrani, ker na vsaki vst0]»niei je številka, za !:at» t o 1.»» eden tl<»bil nagrado. K «»liili»eiiiti poletu vabi odbor.
(7.11.14—H)
VAŽNO ZA POTNIKE.
Vse one rojake, ki so namenjeni potovati v stari kraj, opozarjamo na odlok jugoslovanskega konzulata, da se za nedoločen čas ne bodo izdajali potni listi za Slovence in Hrvate. Zato naj ostanejo na svojem mestu, dokler ta odlok ne bo razveljavljen in bomo to objavili v Glas Naroda. Oni pa, ki imajo že jugoslovanski potni list, lahko potujejo, naj pa nas najprej vprašajo za pojasnila.
Rad bi izvedel. l;je se nahajata TOMAŽ iz siavine in FRANK SLAMA iz vas- Ritomeče na Primorskem. 1'rosi.n ju, da se mi ja\ila, ;ili pa če kdo ve za nju naslov, da ga mi naznani. 1'hilip Marku/a, IJlanev, Mieh.
(S-ll—
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja FRANKA TCŠLK, potlomače Rnš«.'c, in VALKNTT-NA ŽCRGA iz Žagarč. posta obeh Čabar, Hrvatska. Če kdo ve /a kejega. naj mi naznani, alt naj se pa sama oglasita. —■ Anthony Hndalin, Terry, La.
(11-13—
Iščem svojega brata in očeta, oba a\to\ POIiRRBERSFK. Za brata že ne vem kakih 15 k-1 in (.če je bil pa pred vojao nekje na Nemškem. V slučaju, da kdo izmed rojakov kaj ve od teh dveh. naj mi poroča, za kar mu bom zelo hvaležna Jaz sem na smrt bolna iu bi želela, da jima izročim svojo zadnjo /eljo. — Frances Podrebersek, Uox 100, tiillespie. 111.	(8-14—S)
iS ČEM D0B&E DOGABJE.
Imam dober les v Texas, ki lo* ži visoko, dobra studenena voda, brez močvirja ali povodnji. Plačam najboljše cene in imam dela za tri leta
Max Fleischer, 258 Lewis 8t„ Memphis. Tenn.