V£, e, 55., T Lfublfani. 4. Januarja 1940 Celo 53 - J Tri stvari, hi delajo skrbi Voditelj slovenskega naroda dr. Anton Korošec je podal za novo leto sledečo izjavo: Tri stvari so, ki mi delaj* skrbi ia nastopajoče leto. To so: komunisti, svobodni sidu$ iK tujci. V vsaki državi je danes nevarnejši' notranji sovražnik neg« »usianji. Proti »fina-njim sovražnikom imamo Maginotove, Sieg-friedeve in Mannčrheimeve linije, proti notranjim sovražnikom, pa imamo skoraj povsod le fronto slabosti, neodločnosti, obzir-i nosti, predvsem pa seveda velikanske nezrelosti. Ker a« te pokvarjeni levičarski agitatorji potrebovali, s« si izmislili, da ni vet Sovjetije, temveč slovanska Rusija. In tisoč in tišo« ljudi je padlo na ta pretkanost in jo ponavlja sedaj da presedanja. Mi vsi bi imeli radi slovansko Rusijo in Ruse, a ne maramo internacionalne Sovjctije in nekulturnega komunizma! Kaj je komunltem napravil is nadarjenega in bistrega ruskega naroda, se najbolj vidi sedaj na Finskem! Namesto napredka in svobode, vidimo vse sadove mrač-rcakcieaarstva. Vse jasneje ae vidi, kar ko je komunizem lainjiv. Namesto da dela za mir, linjska na vojno, namesto demokracije, se drži najhujšega tiranstva, namesto polnih 'šol ima polne kaznilnice, namesto privatnih kapitalistov izrablja delavca de kosti državni kapitalizem. Kmete so dali sopet pod »fevdalno« knuto, ki se sedaj imenuje kolhos, namesto graščine in upravnik kolhoza namesto nekdanjega grofa in valpta. Vse laž! In vendar nasedaj« tej laii tadi tisti, ki tega ne bi smeli. Mi smo slabi, neodločni, obzirni in nezreli! Neverjetne je, kak« prihaja v Jugoslaviji svobodno zidarstvo do vedno večjega vpliva v javnosti. In to pomeni za domovine veliko negotovost in nevarnost. Ce se vozite danes s vlaki, odsedate v hotelih, če večerjate v toplih gostilnah, morate dobro paziti na svoj noge, da ae stopite na kakega tujca. In skoraj sami mladi ljudje ki bi morali biti na fronti, ne pa na potovanjih! Pazite na te ljudi, ogibajte se jih, ds ne spravite v nesreče sebe in domovine. — K('-r ni neumen, be te razumeli Srečno novo ieto! " Vse vprek vaJovS v teh dneh želje in voščili, naj bi balo leto 1940 — srečno! Vo-6$ jo si prijatelji in znanci, voščijo narodi ia njihovi voditelji — pa stopamo vendar, poleg vseh voščil in želja, strahoma v novo leto ln se bojimo, kaj nam bo prineslo. Tudi »Domoljub« bi rad vsem svojim Številnim bralcem voščil srečno novo leto; ne samo z obrabljeno besedo, ampak z dobrohotno, a vendar stvarno mislijo. Ali nitim© ljudje zares — čudni? Vsa Evropa, da, ve« svet govori o miru, pa je sovraštva na svetu toliko, da ga nemara ud b4lo'zlepa več. Kaj pomagajo Želje, kaj bo-sede, če je pa dejanje drugačno kakor je beseda! Tudi po -naSi ljubi slovenski domovini se posebno v teh dneh razlega glasen klic: >Srečn» oovo tetoic Za tem klicem je pa pkriia želja: >Bog nam daj miru! Kakšna je naša narodna dolžnost, da bo želja rodila tudi sad? Strnjene in enotne volje se sovražnik boji. Prebiramo in poslušamo poročila o strnjenem in enotnem finskem narodti in SO čudimo, kako je mogoče, da so David upre Goljatu in' ga zmaguje. Ves svet občuduje Fince i-n ne more razumeti njihovih uspeha. ' Toda jedro te skrivnosti je kaj preprosto, čeprav ga današnji eve* težko doume: Neupogljiva »zavest skupne narodne moči i«, plamteča ljubezen de svoSode ia domovine. Pa se tak narod upre silnemu navalu in prežene aasilnJko s svoje zemlje! To je skrivuost skupnosti. Ce bomo Slovenca v bodoče ie bolj skupaj držali in doktor se bo naša skupna narodna volja zbirala z brati Srbi in Hrvati v nagi Jugoslaviji v enotno in neomajno hotenje, da hočemo biti na svoja zemlji svoji gospodje, toliko časa bo i imel tujec spoštovan j* in strah. V zgodovini narodov Ptaeka ni osamljena. Le znova je 'potrdila Staro resnico, da je v slogi moč. Ce ed želimo sreče v novem letu — in v tej sreča je na prvem mestu mir — potem ne bodimo kakor čreda ovac, M jih po mili volji preganja, komuir se pedjubi. Imejmo trdno vero sami vase in v svoje narodne vodnike. Cim težji so dnevi, tem trdnejša bodi naša skupna moč! ; Kdor pa današnje dni hodi okrog in slovenskim ljudem pridigajo o bodočem raju na zemlji, ja naš sovražnik, ki razdvaja in ščuva zato, da bi pozneje v zmedi lahko potegnil mastno plačilo, narod pa pahnil V pogubo. Govori o enakosti, o pravici, pa ga nihče ne vpraša, kakšna enakost in pravica je to, da tisoči tet tisoči ruskih ljudi umirajo na povelje »tovariša« in njegovih oprod, ki se jim hoče slave in moči, pa je njihov nauk rusko dušo tako razdvojil, da se je trenutno vsa jpogreziiila v gnilobo in trohnobo. Kako bi bilo drugače mogoče, da bi »tovariši« do- življali tako velikanske neuspehe? V bedi« šerviškem raju je postal narod — čreda. Slovenci nočemo biti nikomur za čredo. Dobro vemo, kdo za nas dela, a kdo so tisti, ki podirajo. Mi vemo, kdo Je naš narodni oče, ki je v delu za svoj narod premagal tisoč težav, zanj trpel v izgnanstvu in zanj' dal vse, da nima, kamor hi »na svoje« gla vo položil. Ostanimo trdno in složno z nJim, ki je vreden bita naš voditelj, drugim pa, ld hočejo postati voditelji na naši krvi, pokažimo svojo odločno voljo, da hočemo ostali še bolj strnjena in složni. Na pragu naših dolgoletnih želja stojimo: še korak in dobili bomo svojo samoupravno Slovenijo. Potem si bomo svoj ljubi slovenski dom skušali urediti tako, da bo v njem vsakemu Slovencu toplo. Vse polno vprašanj visi v zraiku, ki jih zaradi različnosti ljudstva in: njegovega gospodarskega položaja v državi, pa tudi zaradi nerazumevanja ni bilo mogoče rešiti. Teh vprašanj se bomo v samoupravni Sloveniji krepko lotili. Naša slovenska zemlja mora prerediti mnogo več ljudi, kakor jih je mogla do sedaj. Ne en milijon, dva milijona slovenskih ljudi mora najti kruha doma. In sleherni Slovenec mora čutiti blagodat našega Skupnega in složnega dela, ki se bo započOlo in rastlo po volji slovenskega naroda. Kajti daleč še niso izkoriščene pri nas vse možnosti, da se zagotovi košček kruha vsem poštenim in pridnim slovenskim rokam. Kdor bi pa v bodoče rad kot kakšen samozvan ljudski komisar živel na račun drtlgih — seveda pod firmo svobode iin enakosti — bo od naroda odpadel kot pade suha veja z drevesa, ki ima v sebi zvrhano mero življenjskih sokov. Mi Slovenci smo še preveč zdravi, pa tudi preveč izobraženi, da bi nas vsak pustolovec mogel potegniti za nos. V novem letu ne delajmo tisoč dobrih in trdnih sklepov, ki bomo nanje pozabili ob prvi priliki!; napravimo pa kot en mož samo en aldop: »Enotni in trdni hočem« v novem leta korakati svojemu cilju nasproti, ki Je svobodna samoupravna Slovenija; uredili si jo bojno po svoji volji in jo v okviru skupne mater«.. Jugoslavije složno branili kot najdragocenejšo lastnino.« Da bi ta sklep vsak Slovenec nosil zivesfaJ v svojih prsih in z vsemi močmi pomagal, • da se v letu 1940 do konca izpolni — to želi vsem Slovencem »Domoljub«. Ce bomo tako svetu pokazali svojo enotno neomajno voljo, i si bomo zagotovili tudi mir: kajti strnjeno in enotno voljo bodo spoštovali tudi oni, ki nam hudo žele. In vse se bo ob složnem našem hotenju pri nas in okoli nas uredilo tako, da bomo doživeli lepše in boljše čase. Rap —>; končno je z nami, ko smo sami svojo dolžnost do konca izpolnili — tudi vsemogočni '...... : 1. : Sovjeti zopet poraženi Sovjetske iete so se umaknile na nnogih točkah čez mejo. Finska zmaga, ki je sedaj ie bolj popolna, je zelo spremenila položaj na bojišču. To ugotavljajo tudi vojni opazovalci. Po podrobnostih, ki jih danes objavljajo, je mogoče ugotoviti nov sovjetski poraz. Na Karelij-ski ožini se je 29. decembra med topniškim bojem dalo ugotoviti, da uporabljajo sedaj Sovjeti daljnometne topove, katerih kaliber znaša 110 mm. Opazovalci, ki so gledali bombardiranje nekega malega pristanišča, so izjavili, da niti ena od izstreljenih granat ni eksplodirala. Isti dan so severno od Ladoškega jezera finske čete vodile pravo vojno v ozadju sovjetskih oddelkov, katerim so pretrgale prometne zveze in ogrozile preskrbo. Vzhodno od Kuomonchija so se morale sovjetske čete umakniti čez mejo na širini kakih 40 km. To je posledica velike zmage pri Sumoislamiju. Tam so Finci po krvaih bitkah dobili v roke velik plen: 6 topov proti tankom, 4 protiletalske topove in 50 avtomobilov. 30. in 31. decembra so se sovjetske čete umaknile tudi v Karelijski ožini na nove postojanke, kjer sedaj ojačujejo svojo obrambo. Videti je, kako sovjetski vojaki razpenjajo bodečo žico in delajo gnezda za strojnice ter kopljejo rove. Ne vedo pa še, če gre saino za izhodno točko za novo ofenzivo. Finske čete v Laponiji še naprej vznemirjajo sovjetsko zaledje. Te čete so uničile 160. sovjetsko divizijo in se trudijo sedaj, da bi izkoristile svoj uspeh. Pri svojem naglem umiku tod so pustile sovjetske čete na bojišču še 10 možnarjev, 2 oklopna avtomobila in 11 tankov. Sovjetska letala še naprej bombardirajo finska pristanišča, zlasti pa Ilango. Sovjetske kopenske čete se umikajo skoraj na vsej meji Praktično vzeto sovjetske vojske ni več na finskem ozemlju, izvzemši nekaj krajev okrog Petsama, kjer so ae rdeči tudi umaknili, ter v Karelijski ožini, kjer si kopljejo sovjetske čete jarke, da bi se izognile finskim protinapadom. Zmaga pri Soumisalmiju je odstranila vsako ni . arnost, da bi bila Finska presekana, ter bi bile s tem pretrgane prometne zveze med severnimi in južnimi divizijami. Splošen umik sovjetskih čet je dal finskim vojakom nov pogum, kar pride zelo prav po enomesečnih hudih borbah, med katerimi j"e bilo težko izvesti izmenjavo čet. Sedaj upajo Finci, da bodo lahko izkoristili ta umik sovjetskih čet in bo mogoče zamenjati uporabljeni material z materialom, ki ga pričakujejo iz tujine. Angleška vlada je uradno obvestila glavnega tajnika Zveze narodov, da bo Velika Britanija v smislu sklepa ZN dala vso možno podporo Finski. Glavni tajnik ZN bo obvestil vse države, članice ZN, o tem sklepu angleške vlade. Do tega trenutka še ni bilo mogoče izvedeti vseh podrobnosti o tem, kako in v kakšnem obsegu bo Anglija pomagala Finski. Ena največjih bitk je bila 30. in 31. decembra v Kareliji, kjer so Finci odbili vsak sovjetski naipad. Sovjetske čete so v množicah napadale Mannerheimovo črto in so jim Finci prizadejali velike izgube. V bližini jezera Kjanta so Finci pobili rusko divizijo, ki šteje 18.000 mož. Zajeli so 27 topov, napadalnih vozov in veliko količino tnuiricije. Poročajo, da so Sovjeti v tej ofenzivi izgubili na tisoče in tisoče vojakov. Še ne potrjena poročila pravijo, da so takrat finske čete zavzele Petsamo. Finska letala so spet bombardirala železnico Leningrad-Murmaask. Strašen potres v Turčiji Najnovejša poročila govorijo, da je bil potres v Srednji in Vzhodni Anatoliji na žalost velika katastrofa. Število mrtvih in ranjenih že ni točno ugotovljeno. Zdi se pa, da presega deset tisoč. Mnogo ljudi je brez strehe, brez pomoči in brez živeža izpostavljeno strašnemu mrazu, ki je posebno hud v teh krajih, saj pade živo srebro pogosto celo pod 30 stopinj pod ničl-o. Središče potresa je Erzingjan, starodavno mesto, ki ga je potres uničil že 1784. To pot je potres mesto popolnoma razdejal, tako da ni v naselbini, ki je štela 16.000 ljudi, ostala cela niti ena hiša — razen velike vojašnice. Večina prebivalstva je ranjena ali pa mrtva, ker se je potres pripetil sredi noči, "ko so vsi ljudje spali. V vilajetu Sivasu je zelo trpelo tudi mestece Zara, ki šteje tisoč hiš in so vse razdejane, Tu je našlo smrt 1500 ljudi. Potres ie ©pustošil tudi Hafik, Bajburd, Sukenrin, Sir-kislo, Kujulihisar, Terdjan, Trabezun, Vare-iikebir, Kakovo in Kirasun, Vlada je takoj izdala odločne ukrepe za pomoč prebivalstvu, prizadetemu od potresa. Sestavil se je narodni odbor pod predsedstvom predsednika velike narodne skupščine Renda. Odbor ima nalogo zbrati prispevke in z vsemi sredstvi pomagati nesrečnežem. Minister za ljudsko zdravje in notranji minister sta se od- peljala v Erzingjan. Tako iz Ankare, kakor tudi iz okoliških okrajev so poslali v prizadete kraje več reševalnih skupin, ki bodo na licu mesta z vso naglico pomagala pri reševanju preživelega prebivalstva. Za zdaj je nemogoče presoditi, koliko ljudi je ostalo brez strehe, boje se pa, da je prizadeti večina prebivalstva teh vilajetov, to je, da bo zdaj v tej strašni zimi z velikimi snežnimi zameti več sto tisoč ljudi brez ognjišča in stiehe. Poročila, ki prihajajo iz potresnega ozemlja so vedno bolj strašna. Mnogo krajev še ni javilo ničesar in tudi pomožne odprave, ki so se podale v notranjost dežele, vseh še niso dosegle. Tako je sedaj tudi znano, da je malo mestece Suherir, ki šteje okrog 200 hišic, popolnoma razdejano. Le nekaj hišic še stoji po koncu. Polovica prebivalstva pa je ali ranjena ali ubita, ker jih je nesreča zadela med nočnim počitkom. Prav tako je razdejana tudi železnica Sivas—Erzerum, tako da je dovažanje pomoči skoraj nemogoče, kajti ceste, kolikor jih je bilo, so vse zasnežene ter za dolge razdalje sploh neprometne. Da bi nesreča bila še hujša, je začel padati sneg in snežni zameti so zaprli še tiste dohode, ki so bili do včeraj odprti v pokrajino nesreče. Snežni viharji so potisnili prebivalstvo, ki je ostalo pri življenju, v najhujšo bedo, ker nima kam bežati pod streho Glavobol, žobobol lahko odstrani VERAMON* Veramon se nadalje uporablja po preveč zavžitem alkoholu, pri bole« činati ran in bolestni menstruaciji. Zavitki s 2 tabletama in a 10 ter M tabletami se dobe v vseh lekarnah. VERAMON Res. po min. »oo. pol. ln nar. idr. 8. br. 15485, SS. V. in pred mrazom. Ranjenci pa bodo prepuščeni svoji usodi. Mnogi med njimi so že zmrznili, ker ni bilo nobene pomoči, da bi jih rešili. ( Preživeli so zbrani okrog velikanskih ognjev pod milim nebom, kjerkoli so mogli priti oo goriva. Toda živeža ni, ker je dovoz tako težaven. Velike živežne odprave, ki so šle od obale Črnega morja v nesrečno pokrajino, so obtičale v nežnih zametih. Dopisnik nekega časopisa je prišel v središče od potresa opustošenega ozemlja v severni Anatoliji. Dopisnik javlja, da je bil x letalom nad nesrečnim ozemljem in da je videl velike gruče ljudi, ki so na pol nagi in ki se stiskajo okrog ognjev v zasilnih zavetiščih kakšnega skalovja. Mraz je padel 30 stopinj pod ničlo in bo pokončal več ljudi, kakor jih je potres sam. Po površnih cenitvah je doseglo število mrtvih že 40.000, število ranjenih in obolelih pa presega daleč 50.000. o poročilih turške vlade same je od vsega prebivalstva, ki prebiva po pokrajini Erzingjan in ki Meje 65.000, mrtva skoraj polovica. Toda potres ja pustošil tudi v sosednjih pokrajinah. St>. pisma se bo'e V boljševiški Rusiji je sv. pismo že dolgo prepovedano. V Nemčiji je bila izdana na-redba, da se sme sv. pismo, in sicer samo sv. pismo Nove zaveze, prodajati samo v gotovih, za to določenih knjigarnah. Znani nemški list »Das schvvarze Korps«, ki je glasilo Himlerja, vrhovnega šefa državne tajne policije, poroča, da je nemškim vojakom prepovedano Citati sv. pismo. Zahtevajte povsod naš list! Predsednik vlade napoveduje samoupravno Slovenijo Ob novem letu je predsednik vlade Draga, Cvetkovič podal važao izjavo, iz katere posnemamo sledeče: S Slovenijo me predvsem vežejo najlepši spomini, tako politični kakor osebni. Moje sodelovanje z voditeljem slovenskega naroda g. dr Korošcem datira že iz mojih najmlajših dni, že odtlej, ko sem ga kot predsednik mladine znamenitega leta 1918 počakal na meji bivša Avstrije in ga spremljal v Ženevo, kjer so položili prve temelje naše jugoslovanske domo-Odtlej sem neprestano po njem vlagal vine. vse svoje napore, da se politične zvsze med Belgradom in Ljubljano čim tesneje povežejo za uspeh skupnih in splošnih koristi tako slovenskega kakor tudi srbskega naroda. Leta 1927 in 1928 sem sodeloval in tudi predvsem doprinesel, da so te zveze postalo čim tesnejše in močnejše med stranko g. dr. Korošca in stranko, kateri sem sam pripadal. Ti napori so srečno rodili sad z ustvaritvijo Radio Ljubljana od 4. do 11. januarja 1940 Četrtek, 4.: 7 Jutranji pozdrav, napovedi, poročila, 7.15 Plošče, 12 Plošče, 12.30 Poročila, objave, 13 Napovedi, 18.02 Radijski šramel, 14 Po-Točila, 18 Radij, orkester, 18.40 Slovenščina za Slovence, 19 Napovedi, poročila, 19.20 Nac. ura, 19.40 Objave, 19.50 Deset minut zabave, 20 Narodna pesmi ob spremljevanju harmonike, 20.45 Plošče, 22 Napovedi, poročila, 22.15 Za dober konec igra Rad. ork. — Petek, 5.: 7 Jutranji pozdrav, napovedi, poročila, 7.15 Plošče, 12 Plošče, 12.30 Poročila, objave, 13 Napovedi, 13.02 Rad. orkester, 14 Poročila, 18 Ženska ura: Zakaj zahtevamo volivno pravico, 18.20 Plofče, 18.40 Francoščina, 19 Napovedi, poročila, iif>.20 Nac. ura, 19.40 Objavo, 19.50 Zvonenje, 20 O zunanji politiki 20.30 Marijino Oznanjenje, 22 Napovedi, poročila, 22.15 V oddih igra Rad. orkester. — Sobota, 6.: 9 Napovedi, poročila, 9.15 Plošče, 9.45 Knobleharjevo kulturno misijonsko delo v osrednji Afriki, 10 Prenos, 11 Pevski in ork. koncert, 12.30 Poročila, objave, 13 Napovedi, 13.02 Tamburaški orkester, 14 Otroška ura, 17 Kmet. ura: Gospodarski nasveti in tržna poročila, 1750 Koncert, 19 Napovedi, poročila, 19.20 Nac. ura, 19.40 Objave. 20 Plošče, 20.40 Akademski pevski kvintet, 21.20 Radijski orkester, 22 Napovedi, poročila, 22.15 Plošče. — Nedelja, 7.: 8 Jutranji pozdrav, 8.15 Sramel-kvartet, 9 Napovedi,'9.15 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve, 9.45 Verski govor, 10 Plošče, 10.30 Rad. orkester, 12 Plošče, 12.30 Objave, t3 Napovedi, 13.02 Akademski pevski kvintet, 17 Ket. ura, 17.30 Plošče, 19 Napovedi, poročila, 19.20 Nac. ura, 19.40 Objave, 20 Operetni napevi, 21.30 Plošče, 22 Napovedi, poročila, 22.15 Trio kitar. — Ponedeljek, 8.: 7 Jutranji pozdrav, napovedi, poročila, 7.15 Plošče, 12 Plošče, 12.30 Poročila, objave, 13 Napovedi, 13.02 Opoldanski koncert Rad. orkestra, 14 Poročila, 18 Zdravstvena ura, 18.20 Plošče, 18.40 Staničeva šola in leto 1848, 19 Napovedi, poročila, 19.20 Nac. ura, 19.40 Objave, 19.45 Več manire — brez zamere, 20 Ljubljanski godalni kvartet, 20.45 Rad, ork., 22 Napovedi, poročila, 22.15 Kvartet Fantje na vasi. — Torek, 9.: 7 Jutranji pozdrav, napovedi, poročila, 7.15 Plošče, 12 Plošče, 12.30 Poročila, objave, 13 Napovedi, 13.02 Rad. ork., 14 Poročila, 18 Plošče, 18.40 Poslanstvo mladine v našem času, 19 Napovedi, poročila, 1920 Nac. ure, 19.40 Objave, 19.50 Deset minut zabave, 20 Plošče, 20.20 F. S. rinzgar: Dekla Ančka, zvočna igra, 22 Napovedi, poročila, 22.15 Rad. ork. — Sreda, 10.: 7 Jutranji pozdrav, napovedi, poročila, 7.15 Plošče, 12 Plošče, 12.30 Poročila, objave, 13 Napovedi, 13.02 Plošče, 14 Poročila, 18 Mlad, ura, 18.40 Razvoj slov. nar. zavesti, 19 Napovedi, poročila, 19.20 Nac. ura, 19.40 JJbjave, 19.50 Zimski počitek narave, 20 Violinski koncert, 20.45 Plošče, 21.15 Pevski zbor Grafika, Napovedi, poročila, 22.15 Kitara. skupne organizacije. Skupno delo in skupni Interesi so nas nezdružljivo zvezali in verujem, da bomo tudi nadalje združeni še bolj poglobili prijateljske odnose in nastopili skupno v vseh vprašanjih, ki so splošnega življenjskega pomena za ves naš narod. V lanskem letu sem a podporo g. dr. Korošca dokončal veliko delo narodnega spora- zuma, postavljajoč odnose med Belgradom in Zagrebom na edino mogoči in trajni podlagi. Sporazum s Hrvati n« sms prinesti raz« očaranje tistim, ki »o na tem sporazumu iskre« no m vdano delali, Zelja Slovencev — da tudi njihova po« krajina dobi popolno enakopravnost in svoj položaj v na novo preurejeni naši domovini^ j« popolnoma upravičena. Nadejam se, da bomo v nastopajočem letu to željo videli v celoti uresničeno. To je moj pozdrav bratom Slovencem za: novo leto 1940.« 345.950 dinarjev požarnih podpor i« uprava »DOMOLJUBA«! ie nakazala tvojim zvestim naročnikom. — V letu 1939 pa {e celo požarno podporo prejelo 50 Domoliubovih naročnikov iz raznih krafev Slovenije« ki so pravočasno plačali naročnino. Ti naročniki so: Rugelj Frančiška, Mirna. — Debevc Matija, Borovnica. — Bevc Franc, Št. Rupert pri Mokronogu. — Žakeij Jakob, Žiri. —> Baraga Jože, Sv. Trojica nad Cerknico. — Grebene Janez, Mekinje, Kamnik. — Kosmač Lovrenc, Stara Oselica. — Roškar Alojz, Mala Nedelja (Štajerska). — Škerjanc Mihael, Žalna. — črnič Peter, Adlešiči. —» Dolžan Matej, Sv. Ana nad Tržičem. —> Grintal Janez, Komenda. — Vesenjak Jakob, Sv. Lenart—Sv. Marjet ri Moškanj-cih (štajerska). — Bedenk jože, Vače pri Litiji. — Vovk Ivana, Logatec. — Žakeij Andrej, Boštanj 19. — Rožič Janez, Črno-melj-okolica. — Hiršelj Ivan, Radeče pri Zidanem mostu. — Purkart Anton, Rob. —i Usnik Alojzij, Rob. — Brezovar Marija, Mirna peč. — Pustišek Mihael, Kozje (Štajerska). — Vrenjak Janez, Radomlje. — Pavline Anton, Sv. Lenart nad Laškim (Šta- jerska). — Omerzu Martin, Videm-Krško. —» Leskovar Roza, Loče pri Poljčanah (Sta« jerska). — Karin Julij, Vinica. — AvbelJ Ignac, Dole pri Litiji. —- Zaje Franc, Vuhred (Štajerska). — Potočnik. Franc, Kranjska! gora. — Rihtaršič Janez, Gorenja vas. —« Božič Alojzij, Brusnico. — Weithauser Jo« sipina, Sv. Jurij pod Kumom. — Lokar Jo« že, Prežganje. — Dogša Marija, Središče ob Dravi (Štajerska). —- Žara Franc, Raka. —« Turk Jože, Št. Jernej na Dolenjskem. —« Florjančič Ivana, Kranj. — Berčič Franc, Devica Marija v Polju. — Kim Milan, Kam« nik. — Kocman Josip, Nova vas pri Ra« keku. —- Horvat Jurij, Vinica pri Črnomlju, — Požes Anton, Trebnje. —- Jordan Jožefa, Raka. — Vrankar Franc, Šniartin v Tuhinju, — Bezgovšek Marija, Laško. — Umnik An« ton, Šenčur. — Ostrež Jera, Litija. — Baa Marija, Brusnice. — Homovc Eliza, Vrhnika, 1000 din podpore v primeru požara Pravilnik I. Vsak »Domoljubov« naročnik, ki je v mesecu januarju poravnal celoletno naročnino za leto 1940, prejme od uprave »Domoljuba« podporo v znesku 1000 din, ako mu v tem letu hiša, v kateri redno stanuje, pogori, da v njej ni mogoče več stanovati. Naročnikom, ki nimajo lastnega stanovanja, pa jim ob požaru pogori stanovanjska oprava, se povrne resnična škoda do 1000 din. II. Naročnik »Domoljuba« je oni, na čigar naslov list prihaja, oziroma kdor je vpisan pri poverjeniku, ne glede na to, kdo je dal denar za naročbo lista. III. Naročniki, ki prejemajo list pri poverjeniku, naj tam plačajo celoletno naročnino v zgoraj navedenem času in poskrbe, da bosta seznam naročnikov in naročnina pravočasno odposlana »Domoljubovi« upravi v Ljubljani. IV. Naročnik-pogorelec naj naznanilu o požara priloži potrdilo županstva in žup-nega urada, da mu je brez lastne krivdo pogorela stanovanjska hiša ali stanovanje, io da je — če prejema list pri poverjeniku — res pravočasno plačal celoletno naročnino za leto 1940. V. P žarna podpora se ne izplača, cen tudi bi bili izpolnjeni vsi drugi pogoji: 1. pogorelcu-naročniku, ki je požar sani' povzročil; 2. naročniku, ki mu pogore samo go« spodarska poslopja: hlev, skedenj, svinjaki« stelnik, kolnica, kozolec itd.; 3. stanovanjskim podnajemnikom; 4. lastniku dveh ali več stanovanjskih' hiš, ako mu pogori hiša, v kateri redno no stanuje. Če pogori hiša možu, čigar žena je na« rožena na »Domoljuba«, ali hiša očeta, čigar sin ali hči prejema »Domoljuba«, pogorele« nima pravice do podpore. Uprava »Domoljuba« se bo tega pravil« nika točno držala in prošenj neupravičence^ ne bo uvaževala. KAJ JE NOVEGA OSEBNE VESTI o Duhovniške Vesti i« ljubljanske Škofije Na župnijo Dol pri Ljubljani, je bil premeščen g. Franc Lovšin, župnik v Rakitni. — Župnija Hotedršica je bila podeljena g. Jožefu Ferku-Iju, kaplanu v Moravčah. — Imenovana sla bila: g. Ignacij Kunstelj, kaplan v Zagorju ob Savi, sa upravitelja župnije Rakitne, in g. Ivan fipendal, župnik v Ljubnem, za soupravitelja župnije Dobrava pri Kropi. Premeščen je bil g. Anton Smolič, kaplan na Igu, za kaplana v Polhov Gradec. Upokojena sta duhovnika g. Andrej Magajna in g. Aleks. Martelanc, C. M DOMAČE NOVICE d Novoletno voščilo sv. očeta Jugoslaviji ffj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle je poslal za novo leto v svojem imenu in v imenu Nj. Vis. Itneginje Olge sv. očetu Piju XII. čestitke, na katere je dobil naslednji odgovor: »Nj. kr. Vis. knezu-namestrnku Pavlu, Belgrad. Posebno smo ganjeni nad izrazi, * katerimi nas Vaše kraljevsko Visočanstvo pozdravlja v svojem imenu in v imenu Nj. Vis. kneginje Olge na pragu novega leta. Vračajoč Vam aaie želje, želimo ponoviti, kako nam je drag spomin na Vaš obisk v Vatikanu, na katerega nas ta po-edrav spominja. Iz vsega »rca pošiljamo naše molitve vsemogočnemu Bogu, da bi v nastopnem letu podaril v popolni meri Vašemu kraljevskemu Visočanstvu in vsej Vaši dragi državi svojo največjo milost. — Pij XII.« d 400.000 din je v svoji oporoki zapustil mestni občini ljubljanski uslužbenec Kranjske industrijske družbe Vilfan Josip. Pri nas so gavni dobrotniki redki, zato je lepi vzgled pokojnega Vilfana tembolj svetal. Slava pokojnikovemu spominu I d Nameščenske in delavske legitimacije. Ka osnovi uredbe z zakonsko močjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in name-Ičencev z dne 28. marca 1938 je zadnji rok za izdajo teh legitimacij dan 31. decembra 1939. Zato opozarjamo na to vse delavce in nameščence, da si oskrbe te legitimacije ali pri občinah ali pri združenjih trgovcev in obrtnikov (če so se izučili trgovine in obrta in so zaposlene v trgovinskih ali obrtnih obratovalnicah). Te legitimacije so važne zato, ker v bodoče delodajalci ne bodo smeli sprejemati v službo ali na delo delavca ali nameščenca brez redne poslovne knjižice. d Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, »zdigovaaiB, zgagi, povzročeni po težki zapeki. I« zelo primerno vzeti na večer pol kozarca toravne .Franz • Joselove« grenke »ode, *!? ' "a teifi« P« Uto množino. Prava »rranz-Joseiova« voda te izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. ozt nm. s. tmum. d Velik promet z ledom. Hudega mraza so «e razveselili vsi tisti, ki potrebujejo čez leto velike množine iedu. Zato je nastopilo živahno delo na vseh najbolj poznanih bajerjih v Drav-ijah in na Glincah, na Rakovniku in Barju in drugod, kjer lomijo led. V nekaj dnevih so se bajerjih napravile debele ledene plošče in on« petek so že ves dan vozili težko obloženi panzarji led v ledenice. Plošče ledu so večino- ma debele od 20 do 25 cm iu če bo mraz še obstal, bo ta obrt še cvetela vse dotlej, dokler ne bodo ljubljanske in druge ledenice natrpane do vrha. d Nova knjiga proti komunizmu. Pravkar je izšla nova knjiga proti komunizmu. Napisal jo je dr. Ivan Ahčin in nosi naslov: »Komunizem, največje zlo našega časa.« Knjiga na izredno preprost in poljuden način popisuje do podrobnosti to zablodo našega časa ln je zato primerna in dostopna najširšim množicam našega naroda. Cena knjigi je 10 dinarjev in se naroča pri Zvezi fantovskih odsekov v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7-L Knjigo toplo priporočamo. d Za 183 milijonov dinasjev tobaka pokadi letno Slovenija, d Zveza papirniških tovarn Je hotela povišati cene papirju. Hrvataki ban je njih namero prepovedal. Tako je prav! Slične ukrepe lahko izvedete povsod tudi za vse predmete, ki so nižjim slojem neobhodno potrebni. d Mezdno gibanje krojaških pomočnikov Ljubljani je končano s tem, dn krojaški mojstri zvišali mezde za 12 odstotkov, kar poj- Zahvala, Podpisana Homover Elizabeta, nos»>(>t«lr.m#-ljuba" riajtoploje zahvaljujem za požarno podt»oro v znesku 1006'— dfnarfev, ker mi je pogorela stanovanjska h Ha. Ker v moio hiSo pribsia »Domoljub« že dolgo let in kot njegova naročnica prav toplo priporočam vsakomur, da i>o»'ane naročnik »Oomoliuba« in da pravoia«io plača naručuino. ker »Domoliubc ni samo naš prijatelj, svetovalec in vodnik, temveč v slučaju požarne nesreče tudi na< velik dobrotnik. Vrhnika, 1. Januarja 1940. ___Homorre Elliiabet«. de seveda na račun - naročnikov pri cenah oblačil. d Šofer Janko Skantar, ki je meseca septembra vozil svate črez most pri Boh. jezeru, kjer so pri tej prilike utonile štiri osebe, je bil pred ljubljanskim sodiščem obsojen na pet mesecev zapora. d Ni še prepozno za nakup Družinske pra-tike za leto 1940, vendar treba pohiteti, ker se zaloga vidno manjša. Ako je ne morete več dobit, v domači trgovini, pišite na naslov Jugoslovanske knjigarne ali prodajalne H Nič-man v Ljubljani, kjer Vam še lahno postrežejo Pripominjamo, da se morete udeležiti nagradne tekme le z nakupom Družinske Trafike Fin.1^88 l6!!" ifg ie *opet Čim se je Finska zapletla v vojno s Sovjetsko Rusijo, je takoj oživel lesni trg v naši državi. V začet " T? iebil° po^vanje po le- su zelo malenkostno in je zato lesna industrija J vZ^Zf de'aia v ™«#"»em ob J fkrSr^1?-80 bHe ,e tvrdke- ki leže v krajih blizu italijanske meje. Finska ie bila namreč do sedaj naš največji tekmovali v v£ toni l T n« d?vah- z,asli P- v Veliki It taniji. Ze nemška protiblokada Je preprečila in onemogočila večji del izvoza finska na Angleško, ko pa so Rusi proglasili popolno blokado Finske, pa so izginile z morja še zad-nje finske ladje. Večja naročila »o dobile tudi bosanske tvrdke. d Nastavljenim železniškim uslužbencem bodo zvišali plače za 20, nenastavljenemu de-lavstvu ia«0 odstotkov. Delavstvu so namreč zvišali prejemke za JO odstotkov Ze v septembru. Tako je izjavil minister B oslič. d Delavstvo v trboveljskih premogokopnfh obratih se je po večdnevni stavki, ki je imela, pripravljena od komunistov, izrazito politično ozadje, 27. decembra vrnilo na delo. d O pobijanju draginje se zadnji čas razvijajo živahne razprave, osobito o vprašanju na. čina, kako zajezili naglo in prekomerno dviganje cen najnujnejšim življenjskim potrebščinam. Mnogi opozarjajo na Italijo, kjer »o cene za posamezne pokrajine in posamezna mesta točno določene. Obstojajo posebne komisije, ki določajo od časa do časa cene vsem Živilom in drugim življenjskim potrebščinam. Teh cen pod strogimi kaznimi ne sme noben trgoveo prekoračiti, lahko pa prodaja blago pod to te«, no določeno ceno. In trgovci v Italiji so » temi uradno določenimi cenami »oglasni in nikjer nI slišati nikakih pritožb. Ta način bi bil tudi pri nas umesten. d Dekleta iz ljubljanske skeliee opozarjamo, da se 15. januarja 1040 na dr. Krekovi gospodinjski šoli v Šiški, Ljubljana VIL, pridne kmetijsko-gospodinjski tečaj, ki bo trajal do Velike noči. Pouk bo trikrat na teden, brezplačen. L® za kuhanje prispevajo učenke po 18 din tedensko. Sprejemajo se samo kmečka dekleta. Ne zamudite prilike! Prijavite s« do 34. januarja 1940. d Zadnje dni Je bil zelo hud mraz v Slov«, veniji in tudi izven nje. Toplomer je kazal ponekod 20 in ceiado 25 stopinj. d Cene mesa ss »iiali, pa ne v Sloveniji ampak na Hrvatskem, Na osiješkem magistrata je bit te dni sestanek oeijeških mesarjev, na katerem so sklenili, da bodo znižali cene ineeu, in sicer svežemu za 2 din pri kg, suhemu pa za 4 din pri kilogramu. Te cene bodo veljale zaenkrat za 14 dni. d Pred uvedb« državne irtiarine na igv nje. Iz Belgrada-poročajo, da je nameravan« zopetna uvedba državne trošarine na žganje r višini 10 din za liter. Nastaja pa vprašanje, kako, bo s tozadevnimi banovinskimi in občinskimi trošarinami. Te trošarine so tvorile vo-lik del dohodkov banovine in občin, katere bodo težko pogrešale znalne vsote iz tega naslova. Z donosom trošarine na alkoholne pijačo je naša banovina izvršila znatna javna dela, ki bodo morala odpasti, kar pa bi zopet bila gospodarska škoda. Zato se mora najti primeren način odškodovanja banovin in občin za te trošarine in Ri naj država te dohodke deli v banovino in občinami. d Pri s« pri ju al! pr) motnjah v prebav! vzemite zjutraj na tašča kozarec naravne »Frans-Josef« voda. d Zakaj take zamude vlakov. 2elezniška uprava opozarja: Zadnje dni je nastopil izredno močan mraz, ki vpliva nevšečno tudi na železniški promet in povzroča zakasnitve vlakov. Živahen potniški promet pa zahteva vkljnb temu, da mora železniška uprava voziti dokaj dolge vlake, ki se seve le težko ogrevajo zaradi njihove velike dolžine in so zlasti zadnji vozovi pri vlakih hladnejši To je povsem razumljivo z ozirom na omejeno možnost vporabljanja lokomotivske kotelne pare u Zakon božja ustanova Spominjate se, da smo lansko teto brali po naših cerkvah pastirsko pismo naših jugoslovanskih duhovnih voditeljev, kater« nam je Sv. Duh postavil, da vladajo med nami Cerkev božjo. Tam stoji zapisano: Is Svetega pisma spoznamo, da je zakon božja ustanova. Zakon torej ni od ljudi, ampak od Stvarnika človeške narave. Kot otroci svete katoliške Cerkve smo dolini poslušati svoje škofe, njih beseda nam mora biti sveta. Se bolj sveta nam pa bodi beseda škofa vseh Škofov, Jezusa Kristusa, ki je prišel boijo postavo dopolnit in ne razdirat in n« razvezal, ki jo je dal za odgovor farizejem, ki so ga hoteli skušati (kakor moderni farizeji hočejo skušati Cerkev boijo in jo z vso silo privesti do lega, da bi popustila v božjih navedbah in dovolila svobodno lolitev zakona). Z odločno besedo in s povzdignjenim glasom je govoril svetu: *Kar je torej Bog združil, tega naj tlovek ne loči.* To j« beseda, izgovorjena za vse čase, za vse državnike, za vesoljni svet. Jezus Kristus, tako piše nepozabni Pij XI., ni hotel rodbinske vezi zajeti le v svoj načrt odrešenja, ampak jo je celo povišal v pravi in velik zakrament nove zaveze. Mislečega človeka nekam neljubo pograbi pri duši, ko nekaterikrat vidi ali sliši, kako surovo in neotesano se današnji svet izraža o zakonski zvezi, o očetovstvu ali o materinstvu, o zakonski čistosti ali o zvestobi. Ne moremo drugače, kakor da zakličemo svojo besedo vesoljnem svetu: »Kar je Bog posvetil, tega naj človeška hudobija ne umaie in ne omadežuje ogrevanje. Železniška uprava opozarja zaradi tega vse potujoče občinstvo, da bo mraz povzročal zakasnitve vlakov. Prav tako pa prosi naj se vsi, ki nameravajo potovati, toplo oblečejo za pot, da se izognejo mrazenju v hladnejših vagonih, ki jih ni mogoče v vsakem primeru dovoljno prekuriti. Prosimo istočasno vse potnike, naj tudi sicer pazijo na to, da bi se že ogreti vozovi ne shladili. Zato naj nihče ne odpira po nepotrebnem oken in pušča odprtih vrat pri vstopanju oziroma izstopanju; prav tako naj ostanejo zaprte tudi vse prezračevalne linice nad okni. Dalje priporočamo, naj potniki zasedejo prvenstveno potniške vozove, ki so čim bližji lokomotivi, ker so toplejši od onih na koncu vlaka. — Samo s tesnim in vzajemnim sodelovanjem potnikov z železniškimi uslužbenci se bo lahko doseglo, da bodo tudi v sedanjih izredno mrzlih dneh ostali potniški vlaki zadostno ogreti. IZ DOMAČE POLITIKE p Le tako naprej. Uradno poročajo iz pisarne hrvatskega bana sledeče: Zaradi zadnjih neredov, ki so jih povzročili gotovi levičarji in z namenom, da se ti neredi takoj zadušijo, je bilo poslanih v smislu banske naredbe o spremembi in dopolnitvi zakona javne varnosti in reda v državi 43 oseb na prisilen obisk v mesto Lepoglavo. P Banovina Srbija. Priprave za ustanovitev banovine Srbije in Slovenije se bližajo koncu kakor poročajo beograjski listi. Banovina Srbija se bo razdelila na županije s sedeži sedanjih banovin, in sicer v Cetinju, Sarajevu, Banja Luki, Skoplju, Nišu in Novem Sadu. d Nevarno je obolel vodja starih radikalov Aca Stanojevič. d Komunistični agitatorji begajo ljudi po doželi, kakor nam poročajo iz dolenjskih hribov, češ da bo denar propadel, da ga bodo žigosali itd. Ljudje so zaradi tega zbegani ter hitijo svoje borne prihranke spraviti v blago te ali druge vrste. S tem pa se povzroča v gospodarstvu zmeda in ljudem dela škoda. Oblasti naj bi pazile na take popotne ptiče ter jim zaprle iažnjive kljune, da ljudi obvarujejo škode. NESREČE _ ............ ............................... mil................... n Še nekaj požarov. Del gospodarskega poslopja je pogorel posetniku Beliharju v Šenčurju pri Kranju.— Streho in seno je uničil ogenj mežnarju v Britofu pri Kranju. — Ognjeni zublji so pokončail Smolejevo gospodarsko poslopje in mizarsko delavnico na Mu-rovi pri Jesenicah. d Do tal je pogorela ljudska šola v Para-činu. d Ka je nesel otročičem božična darila. Na povratku v domovino se je smrtno ponesrečil pri skoku iz drvečena vlaka ladijski kurjač Sime Keran, doma iz Sukašana pri Biogradu ob morju. Najbrž je v domnevi, da je že vlak zapustil Zidani most, kjer bi moral presesti, v polsnu planil iz vlaka in tako nesiečno padel da si je prebil lobanjo. V letošnjem poletju mu je strela uničila dom ter si je hotel z mornariškim zaslužkom postaviti drugega. Zaradi varnosti se je vračal iz Belgije po suhem, kar je postalo zanj usodno. Komaj 361eten zapušča doma ženo in 3 nepreskrbljene otročice, katerim je prinesel božična darila. n Požar je uničil bozolec-dvojnik, last posestnika Bedenčiča Alojza na Grosupljem. d) Z redom Jugoslovanske krone 4. stopnje je bil odlikovan g. dekan Jerič v Turni-šču. Čestitamo! d) Kmetijsko nadaljevalno šolo so otro-rili pri Sv. Marjeti na Dravskem polju. d) Zdravstveni tečaji za dojenčke. Zdravstveni tečaj za dojenčke v šolah pri Sv. Roku, na Donački gori in pri Sv. Florijanu, ki ga je pripravil Higienski zavod, vodila pa Jazbin-škova, sestra zdravstvenega doma v Rogatcu je prav lepo uspel in so se ga udeležile matere polnoštevilno. Z velikim zanimanjem so sledile predavanjem in gledale skioptične slike. Na koncu tečaja je bilo med najrevnejše matere razdeljeno perilo in obleka za otroke, razne potrebščine za dojenčke. Nad 150 revnih mater, dojenčkov in sirot je bilo obdaro-vanih. d Poštne razmere v Sle*, goricah še vedno niso povoljne. Javno prosimo g. poštnega ravnatelja v Ljubljani, da pošlje svojega odposlanca, ki naj takoj preišče poštne razmere v Slovenskih goricah in dožene pomanjkljivosti, katere se naj potem odpravijo! d) Kmetje si pomagajo * domačim zakolom živine. Opozorili smo že, da bi bilo treba kljub slinavki dovoliti v mariborskem okolišu živinske sejme, ker sedaj živina kljub velike- je posebna prednost odvajalnega sredstva Darmol. Vrhu tega d-stul« mite tn ibrez bolečin. Zato uživajo odrasli in otroci radi Darmol ai^jsssea VINA MSp' „. Vaše pivce Centralne vinarne f bodo zadovoljila pivce najbolj! mu izvozu nima nobene cene. Kmetje nočejto več prodajati živine prekupčevalcem in mesarjem ter so ai začeli pomagati z domačim zakolom. Vsak teden kolje drug kmet na vari živino ter potem meso prodaja sosedom. Na ta način izkupl za meso več, kakor bi dobil od prekupčevalca za celo živinče. d) Za 10 odstotkov je povišala plače svojim delavcem tovarna podpetnifcov iti Falter-jeva parna žaga v Jurkloštru. d) V Senožetih pri Rimskih Toplicah je nedavno umrl brat pokojnega pesnika Antona Aškerca, Miha. d) Že nad 10.000 sezonskih delavcev se je vrnilo doslej iz inozemstva. d) Kaj vse kradejo. Posestnik Fran Tura-šek je prijavil orožnikom v Zgornjem Doliču nenavadno in redko tatvino 10.000 kg nalom-Ijenega in ob cesti za prodajo pripravljenega kamenja, ki je bilo vredno 1100 din. Kamenje je odpeljal na tovornem avtomobilu neki posestnik in ga uporabil za svojo stavbo. d) Zmrznil je. Na Štefanovo je našel čevljarski mojster Drevenšek Janko iz Spod. Haj-dine v obcestnem jarku pri cerkvi sv. Roka na Sp. Bregu mrtvega starejšega moškega, v katerem je takoj spoznal občinskega reveža Gol« ca Antona s Hajdine. Revež je v obcestnem jarku zmrznil. d) Požar y božični noči. Posestniku Mihaelu Mutniku na Dolgem brdu pri Mariboru je na božično noč pogorelo gospodarsko poslopje s hlevi in vsemi zalogami ter kmetijskimi stroji. Škoda je zelo velika. Orožniki so prijeli neko 701etno ženo zaradi suma požiga. Deloma je svojo krivdo priznala ter kaže, da so dobili v roke povzročiteljico številnih drugih p<£arov. Preiskava se še nadaljuje. d) Avtomobilska nesreča. Blizu Pečuhove trgovine na Spodnji Hudinji se je včeraj dopoldne ob tri četrt na 10 pripetila avtomobilska nesreča, katere žrtev je bil Gobčev hlapec Ivan Soline. V tem Času je peljal Soline dvo-prežni voz po državni cesti proti Celju. Pred Poglejte krog sebe! Poglejte škodo alkoholizma. Poglejte vendar, kako na stotine družin strada, trpi ia razpada. Krepki ljudje umirajo, mala, uboga bitja trpijo od zibelke dalje, so bolehna, rahitična, pohabljena, bedasta. Naše blaznice itt bolnišnice se polnijo, so premajhne; naše ječe že ne morejo vač sprejemati množice zverinskih morilcev, nemoralnih in sadističnih ljudi. In to naj bi bilo dovoljeno, da kar mirno gledamo? Mi, ki mislimo, da verujemo v evangelij? Mi, ki sc ponosno nalivamo učenci Gospodovi, in ki se drznemo moliti tistega, ki je dejal, da je brat vseh tistih, ki trpijo? Mi, kristjani, mi duhovniki, mi ikolje, mi moremo brezbrižno gledati, kako vesoljni potop pijančevanja uničuje našo krščansko kulturo, da bo zadušil vse duševne in telesne sile že kar T kali?« (Kardinal Mercier.) Po 15. t. m, imate se čai da si pridobit« pratrko do ene od 500 vrednih nagrad Id jih razpisuj« »BOGOLJUB« Naročite do 15. Januarja Prva nagrada fi»atwt rtrel >Bogoljuba - Potrudite se, pridobite čimveč novih naročnikov Pečuhovo trgovino mu je pripeljal iz Celja nasproti neki voznik, takoj za njim pa tovorni avto. Šofer je bil prepričan, da bo lahko prehitel voznika in se izognil. Pri prehitevanju pa je zadel z blatnikom v voz in ga porinil na levo. Avtomobil je sicer peljal naprej, a na poledenel: cesti ga je spodneslo, da je pri izogibanju treščil zadnji del avtomobila v Šolin-linca, ki je šel poleg voza, in mu ziomii tri rebra ter levo roko. d) S skednja jc padel r vednjak in utonil, .V Košnici v občini Slivnica pri Celju se je pripetila nenavadna nesreča, ki je zahtevala življenje Karola Tajnška iz istega kraja. Tajn-šek Karol je živel delj časa pri svojem bratu Tajnšku Antonu v Košnici in mu pomagal pri delu. K Tajnškovim so prišli muzikanti voščit novo leto, zaradi česar jih je Tajnšek pogostil Vsi so si ga precej provoščilL Zjutraj okrog 8 se je ločil Karol od družbe z namenom, da nakrmi živino. Ko pa je Karola le predolgo ni bilo nazaj, so šli pogledat, kje je. Po dolgem iskanju so ga našli mrtvega v vod' njaku, kjer je ležal že približno eno uro. Karel je šel na skedenj, zraven katerega se na haja vodnjak, omahnil je z lestve, padel v vodnjak ter z glavo prebil led, tako da mu je počila lobanja. d) Skedenj, pola krme je upepelil ogenj posestniku Mostniku Mihaelu na Dolgi brdi pri Prevaljab, d) Škrlatinka se je pojavila v evangeličanskem domu v Murski Soboti. d) Ogenj je noičil šnpo posetnici Frumen Mariji v Bodoncih v Hrv. krajini. Je zgorelo tudi mnogo sena in slame. d) V mlaki je utonila. Pred kratkim se je zgodila v Gerlincih nesreča, ki je zahtevala življenje «) let stare vdove Marije Mihalič. Pred hiSo pokojaice se nahaja mlaka, ki je globoka komaj pol melra, in ko je starka omenjenega dne šla k vodi, jo je verjelno napadla božjast, pa je v tej vodi utonila. Med nesrečo hčerke ni bilo doma. Socialno skrbstvo ljubljanske občine Dne 28. decembra 1939 je bila zopet seja ljubljanskega mestnega sveta. Za social. skrbstvo jc mestna občina izdala pred štirimi leti 4*40-000 din, letos pa 6,630.000 din. V štirih letih je bilo v U namen porabljenih skupno 24 milijonov dinarjev, pri čemer razne investicije niso upoštevane. Med temi je treba omeniti Zavetišče v Trnovem, ki bo veljalo 3,645.000 dinarjev, ženski azil kot prizidek Delavskemu domu je veljal 2 milij. din. Občina je sklenila pripraviti 250 majhnih, a zdravih in cenenih stanovanj za delavstvo. Prva kolonija z 48 stanovanji za Bežigradom je veljala 3.775,000 din. Kredit za drugo tako kolonijo pa je tudi že zagotovljen. Zgrajena so bila štiri otroška zavetišča, peto pa bo kmalu urejeno pri šoli na Ledini v lastnem poslopju. Za zasebna otroška zavetišča je dala občina 330.000 din. Z darilo«. Mestne hranilnice bo občina začela graditi ravetišče za onemogle na Bokalcah, kjer bo prostora za več sto onemoglih stark in start čkov. Pri svojem socialnem udejstvovanjn se ^občina držala načela, da daje delo, ne pa podpore. Hkrati pa namerava svoje delo na socialnem polju poglobiti tako. da nobenemu delavcu ne bo več treba prositi za delo. Dela-Jrec m do dela pravico, občina pa ima dol*- nost, da mu delo preskrbi Socialni akciji mestne občine so velikodušno priskočili na pomoč meščani, vendar so pri nas nabrane vsote v primeri z drugimi mesti prenizke. Ves občinski svet je z dolgotrajnim ploskanjem izrekel zahvalo župan« dr. Adlešiču za njegova lepa izvajanja, nakar jc bila seja zaključena. Slovenski dom J« BAS CENENI POPOLDNE V M K, EJ 0A S VOJIM CITATEUEM TOPLO PKIPOHOCA-M0. FZRAJA VSAK DELAVNIK OS 12 |» STANB MESEČNO SAMO It DINARJEV, ZA ONEGA, KI 81 NB M0RB NAROČITI »SLOVENCA« JB »SLOVENSKI DOM« POPOLNO »AD0MESTIL0. Plft|TB HA DOPISNICI UPU VI »SLOVENSKEGA DOMA« V (JIIS-UAN0, SAJ VAM POftLJE NEKAJ ŠTEVILK USTA HA OGLED, Proč s kamenjem na njivah (Suha Krajina.) »Za Bogom pa ne bom popravljal,« je rekel Kovačev Peter, ko ga je sosed vprašal, zakaj u« poruje kamenja po njivi. Tako je kamnita, da n» more živina čez, plug je pa v vedni nevarnosti, da se zvije, ali da gre na dvoje. O brananju v pravem pomenu as more biti govora, ker bran* skače s ene skale na drug«. Prav tako je onemogočeno globoko oranje. So nekateri gospodarji, ki imajo že lepe njive, očiščene kamenja. Ce ne ie popolnoma, pa v«aj toliko, da se lahko giblje živina, s kstero se njiva obdeluje. Mnogo je le vedno gospodarjev, ki prav nič ne pomislijo, koliko časa se agubi s ukim obdelovanjem, koliko orodja se pokvari iu koliko površine je s tem zgubljene. V katastru sli v po. sestni poli je vpisano, da njiva meri toliko in toliko hektarjev, pa j« tretjina, dostikrat celo polovica površine same skale. In travniki? Ali zaslužijo vselej to Ime? Ali nI po prostorih tako, kakor bi brano obrnil narobe? Kateri kosee mora biti, ki zna in more dobiti s koso travo ven? Kako skrbno te kosse leto za letom ogiblje tega kamenja, ko bi bilo dostikrat treba samo malega udarca v kladivom, pa bi kamen ne delal vel na polja. Dosti pa je tudf kamenja, ki leži kar po vrbo, samo tekom let se je ugreznito v zemljo. Pa ga ni, ki bi ga pobral. »Za Bogom ne bom popravljal!« Četudi tako ne reče v«ak, jih je pa dovolj, ki tako ravnajo! Tako sc leto za letom in rod za rodom čas po nepotrebnem izgublja, kajti »a prostoru, ki bi rs lahko en kosec pokosi v 5 min., se mora sedaj muditi po več ur, če hoče sploh kaj dobiti. In, ali bi na očiščenem travniku ne dobil neprimerno več krme, ia na njivi več pridelka? Da, »treba je za Bogom popravljati«. Ko smo bili v svetovni vojni na goriški fronti, smo marsikje videli, kako si jo priden kmet napravil malo njiviee. Zemlja je bila obzidana s kamenjem, da se zopet ni zgubila. Tukaj lahko govoriš o pridnosti. Zemlja s takim trudom pridobljena, je paš dragocena. Tudi v Suhi krajini smo kar preveč oblago- darjeni a kamenjem. Ni pa tako slabo, da bi se ne dalo nič izboljšati. Ce bi vsak posestnik vsako leto iztrebil eno njivo, pa bi bile kmalu čiste in ravne. In če ne ie ene njive, p« vsaj en kos. ali pa vsaj en sam kamen, pa bi se tekom let veliko poznalo. Ko čitamo « velikih napravah v Hoiandiji, kjer »o zajezili morje, da so dobili zemljo, ia v Italiji, da so izsuševali velikanska močvirja in gradijo tam sedaj cela mesta, ali asa ni sram, ko samo talimo, kako je slabo. Marsikateri bivši ameriški detevec Je rekel: >Ce bi doma tako delal, kakor sem v Ameriki, pa bi tudi doma imel Ameriko.« Za par kovačev drugje garati, ni pretežko. Dom« svojo zemljo ix-boijšavati v veliko lastno korist, to je pa prehudo. Ne mislite, da so »tare navade vselej dobre. Ne govoriti, Če J« moj oče delal tako, bom pa I« jaz. Godi se pa ceio tako, da se stare dobre navade opuščajo, nove slabe pa uvajajo. Kako malo e ie tiste ljube preprostosti ia »Uromoosii! Kako ,e sedaj vse razvajeno od najmanjših do največjih! Tudi država bi morala nekaj storiti zs izboljšanje takih zemljišč. Ce se dosti govori ln piše o osuševanju zamočvirjene zemlje, je prav, da so ravno tako nekaj stori sa očiščenje kamnitih zemljišč. V ta namen naj bi se dale izdatne podpore, kakor za javna dela. Ljudje bi imeli zaslužek, četudi majhen, veadar bi »e bolj s veseljem oprijeli tega dela. Dokler se zemlja ne očisti kamenja, naj bi bila prosta vseh davkov, lakaj davek je preračunan od čistega donosa, tega pa nikjer ni, saj še delo nI plačano. 1 Toliko se govori, da Je premalo zemlje. To je resnica. All resnica je pa tudi ta, da se premalo stori za izboljšanje. Le preveč je takih, ki nočejo »za Bogom popravljati«, pa rajši stradajo. Ce s« za obnovo vinogradov toliko stori in se zemlja za trto skrbno pripravi, zakaj bi se zemlja dobro ne pripravila tudi za druge, še bolj važne sadeže. — Kmetskl opazovale«. V vsako hiša Pomoli ubaf Kako so Finci sovjete naklestili 7 Stalinom ieitdeaeiletnico mu je hrabri i, .Vi narod voščil tako, da je nagnal njegovo ■ t v.kor čredo ovac nazaj proti »rdečemu y0' v!r st »cedi tam« t^ad in mleko«. Do-rB,U'i 'pviBlMtf« Večernika« pripoveduje o P^. Za drogi«« takole: « "JUkrajini Salla *> so bili dva anl. Na večer drugega dna »o •• Rus. umaknili 8 pikicam! oinačene »»emije je finska Maner-heimova črta, katero Sovjeti dotlej zamanj na-•kake je jo. 30 km in pustili za seboj kakih 2000 mrtvih, štiri ali pet tankov (povem samo toliko, kolikor sem videlj, topove, kamione, na stotine mrtvih konj in razpršene čete po gozdovih. Preletel sesa bojišče in vidu!. kako so lovili Ruse. ki niso imeli časa uiti. 2c nekaj tednov prej mi je poveljnik severne tiuske rojaka kaj namigni! o tej stvari. Ko sem zvedel, da so se Rusi pomaknili naprej, tem ga prosil, naj mi dovoli, da grem pogledat prednje postojanke njegove armade. Ogrnil ae je v medvedov plaM m mi rekel, da je prišel dan, »a katerega je bilo treba čakati. Sporočil mi je, da lahko odidem. Šofer, ki me j« vezS, fe pravkar izgubil svojega brata. Dvajsetletni Finec ni imel časa, da bi objokoval njegovo smrt. Tam daleč so «e odražale na belih planotah silhuete vojakov, Tu pa tam sem videl dirjati sani, aa katerih so sedeli vojaki, zaviti v živalske plašče, straže, vse bele pa so varovale pot. Ko smo prevozili 150 km, smo opazili štiri polomljene ruske tanke in celo vrsto kamionov, naloženih z živežem in orožjem. Tu je bil začetek bojišča. Šli smo naprej in priSli do nekega obrežja. Prekoračili smo reko in videli ruske strojnice ter polomljene vozove vse povsod po ledu. Morali smo malo počakati, da je finska patro-[a poiskala nekega Rusa, ki so ga zapazili blizu gozda. Kajti njegov rjav kožuh se je kričeče bil z belim snegom. Kmalu sta se prikazala dva Finca, ki sta gnala v sredi v medvedjo kožo zavito postavo, ki je imela filoveSki obraz. Rus ja dvigal roka nad glavo kakor te-Pen otrok. Gozd je bil v glavnem očiščen, kar P* Je morda bilo Se notri, se je skrilo in potuhnilo, Sredi ogromne zbirke zabojev, muni-c>ie in mrtvih konj, ki so bili že skoraj zame-em' sc,n opazil prve mrtve ruske vojake. Večina teh mrtvih Rusov je bila tnlada. Ivje jih je delalo, kakor da bi bili iz slonov« kosti. Zdelo se je, kakor da bi se njih obrazi od strahu skrčili. Ležali so v rojih v jarkih, kakor da bi spadali k prvi straži. Finci m Rusi so se borili v tem gozdu na nož, mol na moža. Od tu naprej nas straže niso več pustile dalje. Finci so preiskovali gozd. Tu pa tam je presekal tišino strel iz puške in odmeval po široki dolini. Prikukala je luna in posijala na kupe mrtvih vojakov. Plen, ki smo ga videli, nam je potrdil, kar se je tu dogajalo. Finci so se delali, kakor da bežijo in to pustili prosto pot. Rusi, pred katerimi so šli tanki, so korakali z godbo na čelu, kar so pričala najdena godala. Njih pred-straže niso videle v gozda nikogar. Finci so počakati, da »o se Rusi ustavili in postavili taborišča. Ponoči so se vrgli nanje in jih pretrgali na dvoje. Tiste, ki so bili na začetku in koncu zasede so obkolili, ojačenje, ki je hitelo onim v zasedi na pomoč pa so pognali v beg. Tako so postali zopet gospodar)> ozemlja, ki »o ga odstopili zaradi premoči ruskih tankov. Bitka je divjala ves drug? dan in je prenehala naslednjo noč. Končala se je z zadnjo stražo, ki je krila umik. V nekem strganem kovčeg« sem videl zbito otroško igračko — punčko, ki jo je eden od napadalcev nekje našel. Najbrž jo je hotel nesti domov svojemu otroku kot spomin. Toda zadet v vrat, je ruski vojak padel vznak in iztegnil v beli noči proti severnici roko, kakor da bi jo hotel doseči. KATOLIŠKA CERKEV a P« misijonskem svetu. V ladnjih mesecih je ia osrednjo biSe misijonsko družbe v Scheutu v Belgiji odpotovalo v misijone 51 novih misijonarjev. Med temi je 37 duhovnikov in 11 bratov. Misijonska družba iz Sche-uta ima svoje misijone v Mongoliji,*v Belgijskem Kongu in na Filipinih. — Eno najro-dovitncjšlh misijonskih polj Je gotovo dežela TJrundi v osrčju Afrike. Leta 1900 Je bilo tu Ie 34 oeeb krščenih. Sel® čez tri leta je doseglo Število 100. Do konca svetovne vojne je zraslo Število kristjanov na nekaj če* 10 tisoč. Nato pa je začelo naglo naraščati. Leta 1933 jih je bilo že 107.000, lete 1935 že 253 tisoč, letoe pa Že 826.027. V šestih letih se je število potrojilo. K temu moramo prišteti še 84.000 kalehunienov In 150.000 pripravnikov. Za oskrbovanje vseh teh »totlsočev pa Je na razpolago samo 64 misijonskih duhovnikov, ki ae morajo poleg tega perjvečati še spre-obračanju pojranov. Ce prid® pri nas na vsakega duhovnika 1000 vernikov, pravimo, da je to dovolj. V Urundl pride, Ce štejemo samo katoličane, na vsakega duhovnika 5000 vernikov. Iz tega vidimo, kako ogromno dole vrše misijonarji in kako potrebno bi bilo, da se število misijonarjev močno pomnoži. — Visoka šola v kitajskem Pekingu ima tudi poseben oddelek sa kitajske duhovnike, da se izobrazijo v višjih vedah. Zdaj obiskuje ta oddelek 35 kitajskih duhovnikov. — V ki-, tajskem vikariatu se misionarji zelo močno zavzemajo za begunce, in ranjence. Misijonarji so stopili; da bllažje potimg&H, v zvezo z Rdfe»'m križem. Gotovo se' ..torajo rtvno svoji dobrodelnosti zahvaliti za velike uspe- he, ki so jih dosegli. V preteklem letu ao podelili 26.266 krstov in ustanovili 143 novih misijonov. — 75-letnko obstoja je prazno* vala tiskarna Misijonske družbe laaarlstov ▼ Pekingu. V tem času je natisnila 8300.000 knjig in razprav. Prav za prav segajo začetki tiskarne v leto 1834. t ITALIJA __ ■ Papei Je obiskal italijanskega krrljfc Dne 28. decembra je sveti oče Pij XII. tu «1« no obiskal italijansko kraljevo dvojico v 1, ko zunanje politično poročilo, nato glavno pred, vanje, potem še kako krajše predavanje in prost« razprava. Vrši se ob torkih in četrtkih zvečer oh sedmih. Le pridno se ga udeležujte! Hotič, V preteklem letu je bilo v naši župgi/t rojenih 9, umrlo jih je « ljudi. Porojeni lobU 4 pari. — Naročniki »Domoljuba«, obnovite narof! nino, da si boste pridobili pravico do frebanit in do požarne podpore! — Na Vanju pri Litiji • odšla v večnost Bati* Antonija. Naj v miru nA. čiva! Stopite. Nal šolski upravitelj Namut Anton je iz službenih in rodbinskih ozirov premeščen na novo učno mesto v Črnuče. Bil je v Soli pri vzjroil otrok, kakor tudi izven šole mož na svojem me, stu. Vodil je tudi tajniške posle pri na*1 stranki, G. upravitelja kličemo: Hvala Vam in bodi Vam na novem službenem mestu sreča mila! Radeče smo sp koju. Naj mu sveti večna luči — Novo leto je ',„-kaj, zato skrbite naročniki »Domoljuba«, da bo naročnina plačana pravočasno! Naročite »Domoljuba« tudi tisti, Id «e nist« naročeni! Vokle pri Kraajn. Prosvetno društvo v VEh, nič se ne boj, bo že kako! Nobena stvar ni tako huda, ko si jo ogledaš ob blizu. Počakaj, kaj bo?« Vidi«. žensko! Bo že kako! Ko si vse ogledal od „ ZS' t0da Ieva pa rle' Ne' leva Pa ^ moreš gledati 1 To mu je Sinilo v možgane, skoraj se je zasmejal. 'Url Počakati, kaj bo. 1» sa™ leva ne čakati, ne gledati od blizu! Ta misel ga j« prav n»v«driV«. Ker ni bil prespan, so mu misli čudno zdrkale od predmeta na predmet. Od leva na Vidmarja in zdelo se mu je, da vidi Vidmarja z bičem sredi levov in da okoli njega vrše hrupne živali. »Ali spiš?« ga jo poklicala žena. »Da, skoraj bi bil zadremal!« Zdramil se je in vstal, moral je v občinsko pisarno. Visoka češnja v Vidmarjevem bregu je tresla v jutru črnikasto svetle šope, kakor bi visele debele kaplje krvi. Odkar je Lende zgrmel z nje, si ni nihče upal nanjo brez lestve. Češnje so se vabljivo svetlikale, kukale izpod listov ter pripogibale vejice, kot bi hotele same na tla. Brus je strmel vanje, pripognil s palico vejo ter utrgal. »No, če je Lende padel z vrha, je dobro, da še živi!« se je ozrL »Samo otroku je to manj, kakor če bi drugi padel s peči. Lende pa ima dovoli!« In je stopal v občinsko pisarno. »Počakati, počakati, samo lev ne čaka.« Srce se mu je krčilo, ko je premetaval preifi-nji dan došlo pošto. 1 Se ni dobro sedel za mizo, ko ga je nekaj zbodlo: Ulavar je zahteval odgovor zaradi tiste gnojnice. Da je nujno in naj se opraviči zamuda. Pa imaš leva! On ve, v kakšen paragrad teče gnojnica. Toda tajniki Nevoljen je odložil papir. Počakati, da oglodaš reč od blizu. Ce pa ,e lev? Bral je drugo pisanje. Zapovedane so lZnV,° 2 T*8® ŽUpana- To «a J® treslo. Drugi eden v sredo. Drugi teden v sredo! Torej, tisto sredo se Jf 1CV ali ki 8e da P°5akati. Toda pri tem razmišljanju mu je šinil* rešilna misel. Polanc ima Wjuč v rokah m on bo odločil! Polonca pa je še pod 2,Tr-eVO,3 reho;-- >Kier h,ldi5 "« več ne more, jtf P 1 ! 16 ponavlial sam Pri sebi! Vidiš, tu RAZNO Masi nepotrebnih tramov, C. Dur Colema, tajnik angleškega patentnega urada poroča, da s« Uasko Isto v tej drfavi prijavili preko 36.000 novih izumov, za 1000 manj nego v prejšnjem letu. To nazadovanje je pripisati temu, da izumitelji nočejo izgubljati čuta a registracijo nepotrebnih Uumcv. Da bi dali brit-tkim izumiteljem leto« več pobude, bode v vsej kraljevini priredili celo vrsto razstav oovib {sumov. Skrivnost obmejne gore, V okolici Limburga ob holandsko - belgijski meji stoji gora, ki jo imenujejo Flaanci »Pietere-berge. V tej gori je vs» Bolno podzemeljskih vot- in duplin, ki niti učenjaki ne vedo, kako »o nekdaj nastale. Ta gora in njene votline pa zadaje dni začele sijno zanimati vse obmej«x» prebivalstvo Zaradi precejšnje razlika v cenah, ki je med cenami v Bel« fiiji ia cenami v Holandi-ji, se ie tukaj silno razvilo tihotapstvo. Ker pa je tudi tamkajšnja meja od abeh strani po carinskih stražah močno zava- sodeloval nepretrgoma 18 let kot odbornik. Pri odprtem grobu se je poslovil od pokojnika v imenu moške Marijiue družbe in apostolstva mož domači župnik g. duh. sv. Žust, ki je v lepili besedah orisal vrline pokojnika, koi vzor katoliškega moža. V imenu Hranilnice in posojil, v Cerkljah se je od njega poslovil preds. nadzorstva. Vače. Dočim nas je med letom zapustilo ter se preselilo v večnost le 14 župijanov, ao pa koncem leta umrli kar 4 farani. Pogrešala bo Janezova hiša na Konju žalostno umrlega gospodarja. — Zaenkrat bo ostal nenadomestljiv vsej okolici Mačkov »trie i« Vač, ki ti je za par dinarjev naredil in popravil vse, kar si hotel: lonce, ure, »kafe, kotle, vozove, orodje. — Bridka izguba je zadela tudi Batisovo hii® na Konju, ki je itgnbila dobro gospodinjo in skrbno mater nedoietnim otrokom. — Vsetn tem, pa tudi Venetovemu očetu Iz Gore naj »veti večna loj) Trbovlje. Pri nas je prenehala stavka v pre-mogokopnih obratih, ker ao delavci spoznali, da so stavko poskusili izzvati soodgovorni komunistični elementi, ki bi radi ob dogodkih v velikem svetu kovali kapital zase in za svoje koriati. — Na povratku iz Belgije * domovino se je smrtno ponesrečil pri skoku iz drvečega vlaka ladijski kurjač dime Koran iz Sukala na pri Biogradu. Pokopali so ga na trboveljskem pokopališču. St. Jernej na Deteajtknaa. V pteterskih gozdovih si je pri sekanju lesa zlomil nogo Jože Goriiek is vasi Vrhpolja. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico v Kandiji. V letošnjem letu so nam umrli kar 8 ključarji. Najbolj ja prizadeta cerkev lurSke Matere hogje, ki je izgubila kar dva, in sicer Franca Luiarju i* Stare vasi in Franca ftkedljs iz Rakovnika. Naj jima sveti večna luč. Vsi, ki želite naročiti Domoljuba, Slovenca ia Slovenski dom, se oglasite ali v župuišču, ali pa pri poverjeniku. Ne prezrite Domoljubovih nagrad. Bele vede. Kljub težkim časom smo gospodarsko in prosvetno napredovali. Letino smo imeli še dokaj dobro, posebno krompir je lepo obrodil, čeprav po drugih krajih ni tako. Cez poletje smo prenovili iupaiiče, ki je pred letom pogorelo. Mladina se je s vso dobro voljo oklenila velikega mladinotjuba g. provisorja Franca Križana, ki je prišel spomladi k nam. Ustanovil PO, DK in oba prav lepo napredujeta. Prosvetno društvo prav lepo deluje in je priredilo že več. lepih iger. Mladina,, okleni se dobrih katoliških društev in ne bo ti žal. V tem letu nameravamo prenoviti staro (Nadaljevanje na 12. strani). Vsak je svoje sreče kovač! Zato pohitite! 700 vrednih nagrad vas čaka! Prvi dve nagradi po 5000 din v gotovini ♦ Dobitke morejo dobStl vsi kraji, ker bo žrebanje po skupinah. - Zato takoj naročite »Domoliuba« Plačajte naročnino. - Lepe nagrade so zastonj! rovana, so M tihotapci izmislili, da hi ne bilo napak, bo hI «s pri tihotapljenja poslatili duplin te obmejne gore. Kdo ve, kdo jim j« to svetoval, dejstvo j«, da eo se začeli posluževati podzs-■neljskih poti za prehod iz trn države v drugo. Podzemeljska pot skozi jame io duplina pa j* zelo težavna ia vsčkrat celo za življenje nevarna. Nekega dna ae i« as taki podzemeljski poti smrtae ponesrečil tihotapec. Tako je stvar prišla na dan in js za to skrivno pot pod zemljo izvedela tudi carinska straža. Obmejna straža je ssdaj vedela, kako sc (odi in je brž dala zabetonirati izhod iz )«me. Toda drugo jutro je straža ugotovila, da so tihotapci vss-ao šli skozi goro na oao stran, ker so si v eni sami noči drugje izkopali drug izhod. To jim ni bilo niti preveč težavno, ksr je kamen tiste gore zelo krhek ia se rad kruši in toail. Obmejna straža je brl zazidala *« to lokajo. Pa todi to ni nič pomagalo, ksr so si tihotapci izkopali t« katjo luknjo. CITAJ »DOMOLJUBA«! »Oh, Poloncat< je hrumel v kuhinjo. »Briiganec! Žejen Bera!« Ko mu je natopila, je pogledal deklico ln so ozrl okoli. Sama sta bila. »No, Polonca, kaj pa France?« jo j® vprašal naravnost. »Kaj bi!« se je otreslo dekle in zardelo. »No, kaj bi, saj veš, kaj bik »Pusto se držL« »No, če bo ode župan, bo že boljSe!« je pomežiknil Brus dekletu. »Domov bom morala. Rekli ao, da bom morala. Naj povem! Oh, o6e Vidmar gotovo ne bo župan. Danes je strašno slabe volje!« »Ne Vidmar, tvoj ode bo župani« je dejal vsevedno. »Gotovo bo, In kdo naj bo drugi I Kakor ustvarjen jc. Le povej mu, Polonca, da sem rekel, da je kakor ustvarjen. In ti županova hči! Presneto, če France ne pride snubit po kolenih —.« »O, Ježe« Marija, po kolenih! Zakaj pa po kolenih T« ae je plašila Polonca. »Se tako nič ne omeni.« »Ko ga moti še Rezka in ne ve, da bo tvoj oče župan. Le povej, da sem rekel, da je ie zadnji čas, da dobimo takšnega župana. Zupana, ki ae je sam postavil na noge.« »Komu? Francetu?,« je vprašala Polonca. »OčetuI France bo že sam prišel za teboj!« Polonca je kar gorela. Oče župan in ona županova hči. Toliko, da je ni zadušilo, tako jo je ta novica tiščala v grlu. In bi ae potem morali uglasiti pri njih orožniki ln (inancarji in kdor kaj velja. »In gostilno morate dobiti. To Je prvo. In ▼ gostilno bo prišel France 1 In potem bo kmalu poroka!« »Brus!« je planila na noge. »Brus, če bo to res, bonj vašo punco peljala k birmi!« »0, to uho sem pa kupfl. Tn imate potrdilo!« oče t*. Samo ti moraš malo pomagaU. Le povej mu, da! komaj čakam, da ga dobim za župana.« »Saj raa bom!« »Veš, bojim se tudi zaradi službe. Ce mi odpovedo! Saj veš, Polonca, otroke imam in družino in ženo. Kam naj gremo I O vem, tvoj oče Io razume, toda dopove j drugemu, dopovej! Bo prej krava čevlje krpala. Zato mi je tudi na tem, da je župan prav tvoj oče. On razum« človeka, saj razumeš, aa razume reveža in mu boma reveži hvaležni!« »Nič se ne boj, Brus, le nič se ne boj!« Tisti hip sta vstopila orožnika in Siegl. Vprašali sa po Francetu. Da ga ni doma, je odvrnil Brus. »O, saj je,« je dejala Polonca, »V kleli je. Ali naj ga pokličem? Brus bi jo bil rad prebodel t očraL »Teslo!« ji jd dejal sam pri sebi. Da ne, da bodo sami stopili k njemu. Našli so ga, ko je vaiil velik sod v kotu. France se je smejal, ko so zahtevali puško. In zakaj zahtevajo? Ker da je Siegl našel srnjakov uhelj na oknu. »0, to uho sem pa krpil. Ta imate potrdilo!« In jim je pokazal potrdilo mesarja Marca, da j« kupil uhelj pri njem. '(Nadaljevanje prihodnjič)'« Zahtevajte v vseh javnih tekalni aalbolili tourtm »SLOVfBES«! romarsko cerkev pri Sv. Križu za stoletnico, odkar je bila sezidana. Ce bo količkaj mogoče, bomo zgradili tudi prosvetni dom, da bodo imele naše organizacije primerne prostore. Prišel je čas, da obnovite naročnino za naše liste. Posebno priporočamo »Domoljub?c, ki je vaš prijatelj in svetovalec. Kdor ga še nima, naj ga naroči pri zastopniku S. M. Nanj se obračajte tudi tedaj, če časopisi neredno prihajajo. Brdo pri Lukovici! Ono nedeljo se je vršil v dvorani občni zbor tukajšnjega prosvetnega društva. Iz poročil, ki so jih podali odborniki društva in odsekov, je bilo razvideti, da je imelo društvo v preteklem letu kaj živahno delovanje. Društvo ima dramatični dekliški in pevski odsek. Društvo je priredilo enodnevni zadružno-gospo-darski tečaj, Iti je bil zadovoljivo obiskan. — Posebno razveseljiva so bila poročila Fantovskega in dekliškega odseka, iz katerih je bilo posneti, da ima društvo veliko oporo za vse delovanje ravno v teh dveh odsekih. — Pri volitvah je bil izvoljen novi odbor s predsednikom M. jeretino. Mekinje. Prosv. društvo uprizori v nedeljo, 7. jan. ob pol 4 pop. igro o treh božičih: »Trije kralji«. — Sodelovali bodo najboljši stari igralci, eden od teh pride v ta namen iz Ljubljane. Obeta se bogat užitek. —, Pri »Cezetu« je v 84 letu umrla ga. jerica Kronabctvogei. Bolehala je že nad 3 leta. imela je vedno odprte roke za siromake. N. p. v m. I Metlika. Dne 20. dec. smo pokopali posest-nico Marijo Simonič iz Drašič 16. Bila je dolgoletna naročnica »Domoljuba« Naj počiva v miru, ostalim pa naše iskreno sožalje! — Dne 24. dec. pa je naglo umrl Anton Vrviščar iz Metlike, kateri je do polnoči še delal kot čevljar, nakar mu je postalo slabo in je umrl star 45 let. — Dne M. dec. so se udariji lovci iz Karlovca in divji lovci na Hrvaškem na Vel. Vrhu pri Kamanju. Lovski čuvaj je ustrelil enega na mestu do smrti, drugega pa težko ranil. Kakor znano, se Hrvati upirajo in ne pustijo lovcem loviti po loviščih in zahtevajo prost lov tudi za krnele. Pogorel je Ba-dovinac na Ostrižu pri Radovici. Dne 26. dec. ponoči je izbruhnil ogenj v valjčnem mlinu zraven hiše; ogenj je iipepelil mlin, gospodarsko poslopje; zgorel mu je tudi 1 avtomobil. To je že tretji požar pri Badovincu. Skoda je krita z zavarovalnino. — Izredno dobro je bila obiskana igra na praznik 26. dec.. Dvorana je bila nabito polna gledalcev, katerim se je igra, kakor tudi izvajanje zelo dopadlo. - Novo leto, in zopet bo treba pla- čati naročnino za »Domoljuba«. To storite kmalu, mogoče prav vas čaka dobitek 5000 din; upajmo, da nas letos ne bo preskočil žreb, saj smo mi Melličani na prvem mestu z naročniki v Belo-krajni. Ako rabite kako pojasnilo glede naročnine, se obilnite na našega zastopnika, ki vam bo vse razložil. , Zalog pri Ljubljani. - 29. decembra 1939 je pri nas umrla 64 letna zasebnica Antonija Berčič. Bila je zelo verna ia blaga žena. Ob vsakem vremenu je napravila skoraj tri kilometrsko pot iz Zaloga do lar-ne cerkve pri DiV. Mariji v Polju. Bolehala je ie več let. — Zadnjikrat je bila v cerkvi pri sv. mali prvi petek v decembru. Poročena je bila samo ožem let, zakaj mož-železničar se je pred 29 leti v službi smrtno ponesrečil Bog daj blagi po-kojnici večni mir in pokoj! Seačur pri Kranja. Prosvetno društvo v Šenčurju priredi v nedeljo, dne 7. jati. 1940 ob treh popoldne v Prosvetnem domu lepo ljudsko igro v petih dejanjih s petjem. Igra se imenuje »Kruci«. Nastopa 40 oseb. Krii pri Komendi- Pri nas je v sredo, 27. decembra boguvdano zapustila ta svet ia se preselila v boljše življenje v 58. letu starosti Peterim Marija, mati naših prosvetnih delavcev. Pokojna je bila verna in dobra mati. Kot dekle je bila 16 let cerkvena pevka. Naj počiva v miru! Bučka sa Dolenjskem. V petek pred božičem, 22. decembra je vendarle prišel med nas novi dušni pastir g. I. Hrovat. Vsi župljanl mu želimo pri njegovem delu kar največji bbgoelov božji, da bo mogel delovati za časni in večni dobrobit vwh župiiaeov. G. župniki Boj Va« živil — Tukajinja občina je dobila vagon koruze, katero je razdelila med občane po znižani ceni. Pohvaliti moramo to plemenito dejanje občine, ki bo omogočilo cenee nakup koruze manj premožnemu Ijudetvu Podbtezj«. V težkih čaeih živimo in nič več nam m do norčij, kakor včaeih, četudi se je začel predpuetni ča«. Tudi v našem društvu se nam zdi primemo, da leto« delujemo času primemo, zata bomo v nedeljo, 7. januarja IW0 meeto običajnih burk, vprizorili dramo »Podrti krii«, ki je vzeta iz življenja današnjih dni. V njej bomo videli, k,m pelje moderna brezverska vzgoja današnjih dni človeka, ki j* od doma dobro vzgojen, pa jc pa(jej v komunizem. Vmes pa se prepletajo elike iepe In niA« ''' opioto- ki i« Prihajala od Skori? Z", Da 8v?jem obr«IU- «0 se mu zenico MelfeSrnr^ ~ " * ko te tdst.em, S,'a, t!riple9ala Novoviejske in io le n±i„ Rle,dala,nie.no k«mezinasto suknji«,, dektetu liuhP7n^°Ve?D .aU Bi Az'ia ^ Priznal aetietu ljubezni; zato ga je vprašala: »Ali se še nisi izjavil, gospod?« »Ne.« »Zakaj?« razofvob^ j° Ta,ar 8 {udnim »Ali si zelo zaljubljen, gospod?« « »ih£f SmTt .M ?mrtl,< ie Mklic<" Tuhaj-bejevič Lok^;ve"mHhT.kI,m„juK,a30m- U 16 W1 P0d0ben k. a ra asa Drugi*, bili dame že zLeCTon Tz&fdt stfej ni izpustil, posadil jo je ie trenutno na klop, da bi ee mogla odpočiti in priti do sape, potem pa je znova divjal. Slednji« je obstal pred kapelo, objel z eno roko Zošo, drugo uprl v bok in kriknil godcem: »Krakovskega, muzikanti! Naprejl« Ti pa, pokorni povelju, so takoi urezali kra-kovsKega. Tedaj pa je začel gospod Novoviejski z nogo udarjati ob tla in zapel z mogočnim glasom: »Bister virček teče, tamkaj v Dnjestru gine, tak, dekle, v tebi srce moje gine! U-ha!« i •7In*ila ,u;ha' Je Mkriža' tako Po kozaško, da se je Zoška od strahu kar sesedla. Prestrašil se je tudi v bližini stoječi resnobni Naviragh, prestra-,e.la se. oba učena Anardrata. gospod Novoviejski pa je vodil ples dalje; dvakrat je zakrožil okoli po sobi, obstal pred godbo in znova zapel o srcu takole: »Gine, ne Izgine v Dnjestru, še živi, tamkaj še v globini prstanček ulovil U—hal« »Zelo lepi ritmi I« je zaklical gospod Zagloba. »Jaz se v tem spoznam, ker sem jih tudi jaz nekdaj nemalo zložili Lflvi, kavalir, Iftvil In kadar prstan uloviš, tedaj ti jaz zapojem v tem-le"mfal" »Vsak dekli! je goba, vsak fantič krasilo, le krešita živo, isker bo obilo! U~hak častnikfm tovir?«. ."fT*1 !« so kriknil! 1« k« i a , ' 8 ,ak? ogromnim glasom, da se je kar prestrašil resnobni Navirach da st« «» sfiaiTSffjaAtttK&s M" ••• »-i-'' i« - ,Mc„ drznosti. Bil ji je »f»to drag, usj Je bil lako junaški in odkrit, pravi plamen. Toda prav zaradi lega, ker Se ni doslej takih srečala, se je je jm»-lasiila velika ziredeuost; zato Je še bolj pobesila očke in sedela tiho, tiho kakor miška. »Zakaj molčiš, gosjjodična? Zakaj si žalostna, kaj?« jo je vprašal gospod Novoviejski. »Ker je očka v sulnostl,« jo odgovorila Zoša s tenkim glaskom. »Kaj za to'« je reke! junak, »rajši zaplešll Poglej, gospodična, po tej sobi: to nas je precej ks.valirjev, pa, pri moji veri, nobeden izmed njih no umrje naravne smrti, ampak od j»oganskili slrelic ali pa v okovih! Danes meni, jutri tebi! Tudi jo vsak tukaj na tej meji koga izmed svojcev izgubil, veselimo se pa zato, da bi Gospod Bog ne mislil, da se pritožujemo zaradi službe. No, vidiš! Rajši zajilešimol Nasmehni se, gospodična, pokaži očke, sicer bom mislil, da me sovražiš!« Zoša sicer nI dvignila olkč, zato j>a »ta se ji jela dvigati kotička pri ustih in dve jamici sla so ji pokazali na zardelih licih. »Ali me ljubiš, gospodična, vsal malo?« je znova vprašal kavalir. In Zoša na to s še tiSJim glaskom: »I... seveda ...« Ko je gospod Novoviejski to slišal, je poskočil na klopi, zgrabil Zošlne roke, jih začel pokrivati s poljubi ic govoriti: »Dobljeno, kakopak! Smrtno sem se zaljubil vate, gospodična! Nobene druge nočem, samo tebe, gospodična! Krasotlca ti moja najmilejšal Hej, kako te ljubim gospodična! Jutri padem materi k nogam! Kaj jutri, še danes to storim, ko sem gotov, da »I mi prijazna!« Strašen pok strelov za oknom je ndušil Zo-sln odgovor Kazveeeijer.l vojaki so namreč tako streljali BaDki na zdravje; stresle so se šipe, stresle so se stene. Tretjič se je prestrašil resnobni Naviragh, prestrašila sta se oba učsna Anardrata, poleg njih stoječi Zagloba pa jih je začel latinsko miriti: ud Zagorjem. Omeniti moramo, da ust>r »topila pred oltar biseroporo-'olihšek iz Medvedjega dola- in nje-ivljefljska družfta Frančiška' rojena bosta v pre čenča Franc gova zvesta in od 2 do 4 popoldne. Predavali bodo: zastopnik K?., banovinski kmet. referenti in živiftOzdrav-nik. Vabljeni vsi kmečki ljudje, posebno pa kmečka mladina. Raka pri Krškem. Na Raki je nenadno umrla Ribčeva Mina. Večni jI mir! — Zima nas je dokaj trdo prijela. Mlinska kolesa so se naravnost vlopiia v ledena okovja. — V januarju smo obnovili vsi pravočasno »Domoljubovo* naročnino. -— -r— J* posr______ _ __ ___ sta še vedno oba čila in 4e le moreta pritečeta i 'Mč " " oba rada v cerkev. Saj so kaj žrtvovali za cerkev »v. ledveŠkov Očf marši-jerneja v Konjšici. Vse so imele dostojen pogreb. Naj počivajo v ' jrul — Na tretjo adventno nedeljo je tukajšnje šolsko vodstvo priredilo v našem društvenem Domu prav lepo božičnico. Na sporedu je bilo petje, deklamacije in ljubka božična igrica, ki so io otroci prav dobro igrali. Ob tej priliki «o bili tudi vsi fcolskl otroci obdarovani. Kakor hitro bo pa banska uprava za naš šolski okoliš letos sicer skromne, p« vendar z veseljem (sprejete prispevke nakazala, bodo izmed potrebnih šolskih otrok obdarovani vsaj še najpotrebnejši. Dvorana je bita polna obiskovalcev. Šolskemu vodstvu pa se starši tem potom iskreno zahvaljujejo za vso vzgojo, skrb in požrtvovalnost, ki jo izkazuje njihovim ■ otrokom, obenem pa izražajo želio in prošnjo, da bi se take božičuice prirtjale vsako leto. — (afcor »ližimo, nas namerava Prosvetno društvo v kratkem razveseliti z lepo in poučno igro. Šmartno pri Litiji Na praznik sv. Treh kraljev se vrši v dvorani zadruge, takoj po prvi sv. maši, redni občni zbor krajevne Kmečke zveze v Smartnem pri Litiji. Dolžnost vseh članov ie, di se občnega zbora svoie stanovske organizacije udeležijo v polnem številu. Pridite vsi, možje in žene, fantje n dekleta. Pogovorili se bomo o delu v pretekli dobi in napraviti načrt za novo poslovno dobo. — Odbor. Skolja Loka. Na sv. Tri Kralje ob 8 zvečer bodo uprizorili naši delavni študentje v Društvenem domu dramo v 3 dejanjih: »Sveta si, zemlja«. Igra nam prikazuje borbo kmečkega fanta, ki je odšel v Ameriko, ker so mu nitvezh najgrše stvari o svoji Uvoljenki. Toda tujina mu ne da pokoja in se vrne. Najde pa izvoljenko poročeno z bratom. Ob udarcih, Ki zadevajo družine, se brata strezneta in se oprimeta deta na domači grudi. Predprolaja vstopnic v trgovini Lado Finžgar. Vabijo loški študentje. Sava pri Litiji. Prosvetno društvo na Savi uprizori na praznik sv. Treh kraljev igro -Učiteljica« v 3 dejanjih. Ponovitev bo v nedeljo, dne i. januarja- Vljudno vabljeni! -- Sedaj je prišel č*3 za naročanje časopisov. Vsak zaveden Slovenec bo naročal in bral samo katoliško časopisje. Upamo, da nam bodo ostali zvesti vsi dosedanji naročniki. Opozarjamo na lepe nagrade, katerih, tako upamo, bomo tudi Savčani deležni. št. Jaož na Dolenjskem. Kmečka rveza in selekcijsko društvo priredita v dneh 7. in 8.ja-nuarja 1940 kmetijski tečaj. Predavanja bodo v društveni dvorani, in sicer v ; soboto ur nedeljo od pol 8 do pol 10 dopoldne, od 11 do pol 1, od S do 5 popoldne; v ponedeljek od 8 do 12 dopold nlnc. Dočakala je lepo starost 05 let. Svoje po. sestvo ie že pred leti prodala in je preživljala zadnja let« v pripravi na smrl. Veliko je storila dobrega revežem in ludi dobrodelne ustanove je podpirala. Odkar ni mogla več k Sv. maši, je vsak mesec na domu prejela sv. zakramente in zadnjič je prejela svojega Jezusa pred božičnimi prazniki. Njen pogreb v nedeljo popoldne je bil izredno lep. Udeležilo se ga je poleg farne duhovščine še večje število duhovnikov in kUrikov iz Salezijan-skega zavoda na Radni. Moravče. O praznikih nas je zadela bridka izguba. Poslovili so še kaplan g. Iožei Ferkulj in odšli za župnika v Hotedržico. Sedem let ia pol smo jih imeli Morpvčani v svoji sredi. Cenili smo jih kot dobrega duhovnika, cigar, delovanje je izraženo v besedah: »Dovoli ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mol je storiti dolžan.« Trajen spomin so si postavili med nami s preureditvijo društvene dvorane; nabavili so nami mnoge nove kulise in razširili oder, ki je opremljen z električno razsvetljavo. ■ Za župnijsko Knjižnico so uredili posebno sobo. in izboljšali kapla? nijo, ne da je bilo treba-kaj prispevati faranom. Pogrešali jih bomo v vodstvu Ljudske hranilnic^ in posojilnice ter kmetijske zadruge, kakor tudi pri vseh mladinskih organizacijah, zlasti pa pri ljudskem petju, katero so tako skrbno gojili. V hvaležnem spominu jih bomo ohranili na častnem mestu med moravškimi kaplani. Dobri Bog naj jim za plačilo blagoslavlja bodoče pastirsko delovanje. — »Domoljuba« mora naročiti letos vsaka poštena moravška hiša. Bolj kot kdaj potrebujemo pouka v tedanjih viharnih časih, obenem pa tudi poštenega razvedrila. Oboje nam bo dajal »Domoljub« za borih-36 din, ako ga naročimo pod skupnim ovitkom. Eoštanj ob Savi Ob novem lelu gledamo a hvaležnostjo na staro leto, ker nam je bilo še precej dobrohotno. Letina je bila razmeroma do1 bra in večje nesreče so nam prizanesle. Nastopila je huda zima ia se radi držimo tople peči in kujemo načrte za bodoče leto. Imamo tudi gospodinjski tečaj, ki se je pričel 4. decembra in bo končan 3. marca. Dekleta pridno sučejo kuhalnico, šivanko in tudi pero, da se tako izvežbajo za svojo bodočnost. Opozarjamo pa že sedaj ua zdravstveni tečaj, ki ee bo vršil za vse žene in dekleta v dneh 2., 3. in 4. februarja. — Za božične praznike smo doživeli prijetno presenečenje. Naši fantje so- pripravili lep božični večer. Ob' 10 zvečer smo da zadnjega kotička napolnili dvorano. Pričeli tmo z molitvijo »Angel Gospodov...«; Z zanimanjem S Kaka težavo ao |i oskrbeli nove zvonove, ko je v soseski le 28 posesinikov in 5 kočarjev. Dolgo vrsto let so bili odbornik občinskega odbora v Polšniku in tu zmoledovali marsikatero stvar za svoje Konjščane. Velika prijatelja sta bila s pokojnim pesnikom Antonom Medvedom. Kolikokrat je bil pesnik deležen postrežbe današnjega slavljenca in neštetokrat sta skupaj dobre volje prepevala. Pesmi pa je Medved kar sproti skladal in jim dodajat tudi napev in nato sta jih s slav-Hencem pela. Pa še vse te znajo oče dobro zapeti. Segajo pa le po pravem časopisju. Bog jima je podaril 7 otrok, a 4 sta že pokopala, 3 celo že v prejšnjem stoletju,-in to vse tri fante. Naj Bog ohrani naša slavljenca še tnnogo let in naj se radujeta lepo se razvijajočih vnukov in vnukinj! Bošlaaj ob Savi. Dne 29. decembra je umrla v Dolnjem Bošianju bivša posestnica Terezija Pla- »Apud Polono«,« {« rekel >numquam sine cla-moro et streptlu gaudia fiunt« (Pri Poljakih se veselico nikoli n« vr*e bree krika ln hrup«). In sdelo se je v resnici, Ja m vsi čakali samo na ta pok iz pušk, da bi doseglo veselje najvišjo •stopnjo. Navadna iLabčanska vljudnost se je sa-tel« sedaj umikati atepni dlvjosti. Kapela je sa-bučala; ples Je t nova za vihral kakor burja, oči •o vzplamtele in se razpalile, sopara se ie dvigala iz las. Tudi najstarejši so se spustili v ples, gromki kriki »o so razlegali vsak trenutek, pili so in razgrajali, napijali Baši i* njenega čevlja, streljali U pištol na pete Evinih čevljev in prav do Jutra je Hreptjov bučal in grmel in prepeval, da so se šivali v bližnjih puščah od strahu skrile v najgloblje go&Save. In ker Jo bilo to skoraj na predvečer strahovite vojske s turško močjo, ker je nad vsemi temi ljudmi visela groza ln poguba, se je tem poljskim »ojakom neizmerno čudil resnobni Naviragh ia Bič manj se nista Čudila oba učena Anardrata. XXXIV. Naslednjega dne »o vsi spali pozno v dan, razen vojakov na straži ln malega viteza, ki ni »ikoll zanemaril službe zaradi kake veselice. Tudi ®ladi gospod Novoviejski se je zadosti zgodaj »pravil pokoneu, ker mu Je bila Zoša Boska ljubša od počitka. Za rans ce je torej lepo oblekel in šei v tisto sobo, ki so včeraj v njej plesali, da bi prisluškoval, ali nI še v sosednjih ženskih sobah kakega gibanja in kretanja. V sobi, ki jo je zasedla gospa Boska, je bilo , ,li5atl gibanje, toda nestrpnemu mladeniču se J« tako mudilo videti ZoSo, da je prijel za bodalo In začel z njim odstranjevati mah ia glino »od bruni; hotel je vsaj skozi špranjo t enim °®«»om gledati na Zošo. Pri tem delu ga Je zalotil gospod Zagloba, ki J« prišel ravno z rožnim vencem v sobo. Takoj je sposcnal, kaj se godi, pa se je po prstih približal ln začel t jagodami Iz sandalovine obdelavati vitezova plača. Le-ta je bežal In se zvijal kakor za šalo, toda bfl je nekoliko v zadregi, stari jsa ga je goni! in bfl ter ponavljal: »Ti Turek ti tak, ti Tatar «, nš, nšl Eiorcfzo te (za roti m te)! Kakšno vedenje pa je to? Na ženske hoče« kukati? N6, n4!« »Dobrotnik,« Je klical gospod Novoviejski, »ni prav, da deiate iz svetih Jagod bič! Pustite me, saj bisera imel grešnega namena I« »NI prav, praviš, da te bijem s svetimi jagodami? Ni res! Oljčno veje na cvetno nedeljo »o tudi svete, pt vendar z njim! bijejo. Ha, to je bil nekdaj poganski rožni venec in je bil last Supan-hazija, pa sem mu ga pod Zharažom iztrgal, potem pa ga je apostolski nuncij blagoslovil. Poglej, prava sandafovina!« »Ce jc prava sandalovlna, diši.« »Meni diši rožni venec, tebi pa dekli J. Moram t! še pošteno pretipati pleča, zakaj nI boljšega sredslva, da izženeš hudiča iz telesa, kakor »o sveto pagode!« »Nisem imel grešnega namena, da bi bil tako zdiavl... »Seveda si le h pobožnosti dolbel luknjico* kaj?« »Ne it pobožnosti, ampak is ljubezni, ki Je tako izredna, da ne vem, če me ne raznese kakor granata I Kaj bi tu metal pesek v oči, ko pa ja res! Obadi ne zdela vajo poleti konja teko, kakor mene zdelava ljubezen!« . »Pazi, da bi to ne bilo grešno poželenj;!, zakaj ko sem stopil v sobo, nisi mogel mirno stati, ampak si tako bfl s peto ob peto, kakor bi stal na irjavici.« »Nič nisem videl, kakor ljubim Boga Iz vsega srca, saj sem vendar šele luknjico dolbel 1« »Ha, mladost... kri ni voda!.., Saj m moram tudi jas še zdaj včasih premagovati, kajti Se je v meni leo, qui quaerit, quem devoret (lev, k! idče, koga-bi požrl)! Če imaš čiste namene, pač misliš na ženltev?< »Ce nislim na ženitev? Močni Bogt Na kaj pa naj bi mislil? Ne samo, da mislim na to, ampak ✓ celo tako ml Je, kakor bf me kdo s šilom ibadal! Morda še ne veš, gospod, da sem se jaz žs vieraj razkril gospe Boski in da imam očetov pristanek!« »Iz žvepla in smodnika s!, dečko, naj te ra-belj vzame! Ce je tako, je to seveda nekaj drugega! Pa povej, kako je to bilo!« »Gospa Boska ja ž!a včeraj v sobo, da prinese Zoškl ogrinjalo, jaz za njo! Obrne se: ,Kd« je tam?* Jaz pa jI bušim k nogam! ,Bijie me, mat!, toda dajte mi Zoš^o, mojo srečo, mojo ljubezen!* Gospa Bosna pa, ko Je prišla zopet k sebi, Ja rekla takole: ,Vs! te hvalijo, gospod, ln te imajo za čestitega kavalirja; moj mož je v sužnosti. ZoSka pa je brez varstva na tem »vetu. Vendar ti jas danes ne dam odgovora, tudi ne jutri, ampak pozneje, saj ti je treba, gospod, tudi dovoljenja staršev.' S temi besedami je odšla, misleč, da delam to v pijanosti In res sem ga imel v glavi...« »Kaj bi to, vsi so ca imeli v glavi! Ali si opazil, kako so onemu Niviraghu in Anardrato. nia zlezle koničaste čapke slednjič pošev na uho?« »Nisem opazil, ker sem sam pri sebi delal načrte, kako bi najlaže dobil očetov pristanek.« »Ali je šlo težko?« »Za rana sva Šla oba na stanovanje. Ker pa je dobro kovati železo, dokler je vroče, sem si takoj mislil, da Je treba, četudi te oddaleč, poti-pali, kako tudi oče sprejme to podjetje. Zato m« pravim: .Poslušaj, oče, na vsak način hočem imeti ZoŠko, treba pa mi je tvojega pristanka. Ce mi ga pa ne daš, pojdem prav gotovo k Benečanom v službo, potem pa glej, kdaj me boš videl." S kakšno ihto je padel po meni! ,0 ti ptiček,' pravi, ,ti pa res »naš shajati bres dovoljenja! Kar pojdi k Benečanom. aH pa vzemi dekle, samo to ti poroial o političnem položaju senator g. dr. Ku-ovec, o organizaciji pa je govoril bivži poslane« Marko Kranjc. Seje se je udeležilo nad 100 odbornikov krajevnih organizacij. Sejo je vodil senator Alojzij MihelČiS. ~ Savinjski dolini je xo-pet vrnjena večerna železniška zveza Celje-Ve-lenje. S 30. decembrom je zaiSel zopet voziti večerni vlak ob 20.48 s prihodom v Velenje ob 21.55. Večerna avtobusna zveza z Mozirjem je na ukinjena. ' F Ormož. Občni zbor krajevne organizacije JRZ v Ormožu se vrši v nedel/o, dne ?. januarja ob 8 zjutraj v dvorani Kletarske gostilne v Ormožu. Horocilo bo podal bivii narodni poslanec g. Marko Kranjc iz Maribora, naprošen je za poročilo tudi glavni tajnik Kmečke zbornici g. i služabnika božjega stoUce pooblaščeni škofijski voditelj a .v D? J bil za marsika erega udeleženca - novost. Pri do! tv.a"'US nih, Pri8?evk7 » namene sv. Detla stva ao dobil otrooi in n ih spremljevalci lene d.-tinske svetinjice in božične podobice P * Va odpetih litanijah oh asistenci gg. kateheto. dov^e* mladina SE?*^ vrgla celo vr.to Lžič^h po^vk med ^Zfi T njem In .viranjem; verniki .S p. "tr.la?! TT*" c.rtVidno zadovoljni a urednC STL* fe LavrK. Razen tega »o na dnevnem redu poročila starega odbora ter volitve novega odbora. Vljud. no so vabljeni vsi člani in somišljeniki. Dvorana bo zakurjena. Podgorica v Črni gori. Veselo novo leto žel« vsem znancem in prijateljem: Trdan Janez, Do. lenja vas pri Ribnici; Simončič Franjo, Podsred*' Rode Bernat, Orosuplje; Resnik Stanko, Kozje-Velikovrh lože, P •Ihovgradec; Juran Ernesi, NqI va gora; Hrvat Iva. Dobrepolje; Mam« Ivan, Or. čaricc; Primož Frai l Stara cerkev; Božič Avgu-st, Prevalje; Topolovšek Domenik, Hrastnik; Oro« Franc, Misiinje ter Očko Janez, Brezovo. Stndenec pri Sevnici. Na Artu je umrla Terezija Drnovšek. Svetila ji večna luč! Cas gre it proti koncu, zato ne pozabite na srečo, ki Va« čaka, če boste pravočasno poravnali naročnino za »Domoljuba« za celo leto! — Zadnje dni v starem letu smo imeli tudi jako hudo zimo. Mozirje, Katoliško prosvetno društvo v Mo-jeirjju j« priredilo v Majerboldovi dvorani lepo IjutU i ako igro »Logarjeva ainova«. Člani io m t« 'po. trudili in j« bila prireditev lepa ter ;e nudila številnim gledalcem obilo užitka. Na Silvestrovo amo •priredili družabni večer. Je bilo prav prijete« io v«i smo si voščili, da bi tudi prihodnj« leto v taka lepem razpoloženju obhajali zadnji dan ieta. Teharje pri Celi«. V cerkvi «v. Martina na Te-ha.rjih je odbor z« postavitev spomenik« padlim vojakom dal vzidati epominsko ploščo. Odkritje ia blagoslovitev bo meneča januarja. Ob tej priliki bodo obdarili tudi svojce padlih. Stroški »zidanja presegajo 9000 din. Galicija. V tukajšnji župniji, ki iteje nekaj nad 1700 duš, Jo bilo versko gibanje v preteklem letu sledeče: rojenih je bilo 20 otrok, umrlo Hh Je 15, poročenih je bilo 14 parov. — Statistik« časopisja v naši župniji je sledeča: Slov. gospodar ima letos 56 naročnikov, Domoljub 58, Bogoljub 80, Glasnik 24, Nedelje 14, Nai dom A, Kmečka žena 28, dnevnik Slovenec i m« 7 naročnikov, Slo- Bmriiidi najboljši is najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slik« v bakro* tisku, Pičite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljnb«, Ljubljana, Jugoelov. tiskarna. venski dom 4, Jutro % Večernlk 1, Slovenski narod i. Nova doba 2 in Domovina 16 naročnikov. Od lanskega leta je naraslo število katoliških časopisov za 27. Število naročnikov n liberalno časopisje pa je padlo za 12, Itazen tega se ie sedaj proda vsako nedeljo pred cerkvijo Nedeljskega Slovenca 30—40 izvodov. — Drama taki odsek Katoliškega prosvetnega druživa je v minulem letu uprizoril igre: Zupanove Micka, Kakšen gospod, tak sluga. Prisega o polnoči. Razen tega «o se fantje in dekleta udeležili več taborov v bližnjem okraju. — V gospodarskem pomenu jo bilo minulo leto še dokaj dobro. Ob novem letu si voščimo vsevprek, da bi bilo vsaj zatorej kot Je bilo minulo, čo ne boljšo. Posebno pa prosimo Vsemogočnega, da bi nas obvaroval vojske. Blagoslovljeno in srečno Novo leto želi vsem »Domoljub«-vime bralcem — Gališki dopisniki 8v. Peter v Savinjski dolini. V preteklem tednu se je razširila v našem kraju novica, da s« Je peljal skozi vas 22-letni razbojnik Hace. Na cesti ga je opazilo neko dekle in opozorilo orož-ništvo. Po opisu kolesa, so razvidelf, da Je Hac« 15. wpt, ukradel kolo vojaškemu uradniku g. A-Sagadinu v Celju. Orožništvo se trudi, da bi vlomi Ica čim prej izsledilo. Laške. V nedeljo so našli na potu 1« Laškega na Smohor, 100 korakov nad kapelo, mrtvega 17-letnega Ivana Senico iz Laškega. Dogodil se j« zločin, kakršnega naš kraj ne pomni. Orožniki so ugotovili, da Je bil Senlca v soboto popoldne % družbi svojega tovariša Iz tekstilne tovarne Ant Fajferja. Popoldne sta popivala v Laškem. Prou večeru ga je spremljal Fajfer proti domu. Fajferju se je na poti ponesreči sprožil samokres, da j« zadel Senico v hrbet, ki se je zgrudil. Fajfer i« nato z nožem prerezal tovarišu vrat in ga še veO" In se: Haloze .Zdravju« čitamo ^P04 P"e9» Katarine piv&ve sledeče: z:.laVl 8lt o tem delu Slovenije le v zvezi z Sl1 i«^ rumeno ilovico - ki so ji naši vinlterji, , ko8(aflji. Nie prevei idi. mAZ to zemljo, vidi lepa Okrogli griči bližine Z*™ naokoli in kažejo opazovalcu valovijo W noyo sli|(0. Ko je zelenela bti- preko It« tel pajčolan, razpet vprek in [ey, 80 bili KOI »vs.1«:. y T(m,|;„ ;„ tam se ie galila rumena zemlja in ^majskem loncu! Vranjo »o sejali, sadili iu jvetila v maj« j j vež - saj je del ne- "Sfe zemlje »ko velik: ruše, jarki. Gozdovi že ve« nemoteni. SeUnim kostanj se redči ln hr.st« je vedno nua. Z* dwr g. pro- ^.^^"'povedati. Ko bi le kostanji hitreje J^tli _ Haložan ve. da to ni kot pri strojih. Prav ?d»j cvete kostanj — m«W> ga je in v jeseni ot bodo več zaganjali svinj v iume. Sami ga bodo pobirali, da jim bo jesenska hrana. Svftijsm preostane že želod. Kruha jim manjka. Mnogo jih a ctpei sa rami potuje doli po polju, kjer js vsekakor blagoslovljeno in prosi *a mlsl. Petem poje erie dneve dolgo čepet tn pot jim Hje po licih, irsjce, 6»ja«te od prahu jim vise preko hlač — m rokah pa ni žuljev, k trda ia neobčutljiva koža. Nekaj vrti zrnja se tako zasluži. Za številno družiao je dosti premalo, to a« pa eno leto tako počasi vleče k dragemu. In haloiki vinogradi? Hatotka jeemlja. Ust prt možnih od drugod! Ni potreba, ds povem, da niso to samo Slovenci. Hsloža« Uaa le malo trte in največjo čast, driatt na tuji zemlji za krvavo »sluieai denar. Povsem flovrsi« je želja imeti na sončnem griču vinograd in bilko. Poleiae nedelje in za časa trgatve ni lepi« idfle kot prihajati na svoj: posestvo. Viničarjeva hišica je vrdtrtti ločena — seveda največji printer »kromaoett alf bolje rečeno revKne. Prisili leni dinarji v gospodovem vinogradu izginejo it i dlsm. Včasih ie fersvice m v hlevu in otroci doraščajo bre« prave hrane. Od sonca zagoreli in rdtčelfčni, močni, kot da so jih razmsrt napravile I« Jako jrgadsj klene. To trs/* le tfa do lobkt dol«. Pok as s« jim obrazi zožijo - Šola ia r*iw samega toliko, da za vse droge ničesar ^LMbod,®' * ®»«o I* imi Isprsznil lepe hin ml 300 dia gotovin^Ta denar je Fajler k/1(0r 3® »m Rjavil, m plačilo harmo-. Orožniki ao Fajferja aretirali. V sačetku jo končno pa je priznal »ločin. Zločinca ao Kril T MP°re okr. sodišča v Laškem, odko-'Celfu, ^Peljali v saporo okrožnega sodišča .ft/jMk ?ri Celja. Te dni se poslavlja Iz Voj-rtSJr "P'- Vid Vertačnlk. Odhaja na novo »toeuo mesto M nnraoilnll« nk/iltškn Šole V b3 "o ie 8loWwv®l na na« ioH od leta 1924, rtwr„ amh v najloplem spomina. Za dolžnost roW hda 8« »« J*™> »hvalimo za vse nje-P«V.W°JVRD> P" naših druStvih, kakor JRZ, letTL®,dru4t"», KPD ia tO. - V preteklem < nežLrV Vojaiku rojenih 83 otrek, med temi ^levilo rojstev v naši župniji je nT/ 198» Je umrl v Vojnimi 101 Ho-sicer od teh 8rV Ssatiovlnskl hiralnici. Po-10 So ie 47 parov. Se Liudje eovore> da i'm tovarniško delo vsi član^dn^'"!'0 družin8,keg» očeta prizadeti vsi ciani družine, to vemo; kar im DriDada n n skS"1* Zadost"" TTalV- m-S. ■ J"1- 8, ,8k/omnimi "edatvi na pomoč materam in deci. Jetični očetje so še huje prizadeti, tu pomaga proti tuberkulozna liga. Ali pijejo Haložani? Seveda - kadar imajo. J ™ Z de,uriem plačajo davek ali dolg, P, skrb,')0 za zlmo- Sadje ima nizko ceno, zato se zdi rlaložanom edino pravilno, delati jabolčnik, ki ostane kot domača pijača, ali se proda. Spomlsdno ali jesensko deževje je lahko usodna Ni dolgo od tega, kar so me klicali, da naj si ogledam razmere, ki jih stiskajo. Hiša je zri- NAZNANILA Vselej bodi Ti med nami Zopai a« je zasekalo v večnost časaosti koto, nov« lato j« nastalo, v negotovost zre oko. M pripravlja nam usoda, raiovednl smo ljudje. Ali čaka naa nezgoda, ali * od ost — vmes solze? Presna turih so voičlla ia čestitk« brez moči, Se sad nami viija sila ne določ« srečnih dni Vselej bodi Ti med nami ter nam svojo daj pomoč; nič ne zmoremo mi sami, vss premore Tvoja moč. Llmbasski, sicaa, hlev ie zasulo. Zaradi stalnegs deževja se odtrgal del griča Ia kot blatni plaz zdrčil z drevjem v dolino, kjer jim je uničil stanovanje. Mati je pričakovala otroka. Z možem in otroci je i zbežala v bližnjo uto za seno in tam rodila. Hladno je bilo ~ obleke in posode niso rešili veliko — mnogo pa nikoli imeli niso. Vsaj za otroka naj poskrbimo. V -siiijem nesrečnež«, kdaj si priskrbijo stano ije in kako živijo. Žena kuha 'pri sosedu (jnstr; , griča — na stanovanje pa pred z »no ne smejo misliti. 2aloslen primer in ni edini Mlada žena pride i z hribov k zdravniku: »Čisto sem bolna.« V obraz je rumena, roke so ji težite, vsi telo se trese kot v slabosti. Delati ae more — a bi morala. »Kdo vas sili?« — »Otroke imam!« »P« mož?« »Mrtev.« »Koli&o otrok imate?« »Sest.« »Za kakšne boleznijo je umri?« »Doma nimamo dosti zemlje — moj mož in njegov brat sta skupaj mlatila na Dr-vukem polju. Ponoči sta spala na svi-slih. Pri hiii je izbruhnil požar in drugi dan so našli ogljens mrliča. Zdaj sem sama s tremi svojimi in tremi otroci svojega brata. Delala sem, kolikor sem mogla, da sem jih preživela — zdaj ne moreni več — otroci so pa le majhni, da bi sami. Kako bo, ne vem!« V leseni uti biva družina. StarSl Ia Štirje otroci — v eni sobici. Vse je lično — četudi niso slutili, da pridem. Dvojčka — fantek in deklica ležita v belih zavojih na postelji. Pet mesecev sta stara Io dobro razvita. Oče je ravno prišel z dela. Roke so mu sajaste, kolena skriva pod mizo, ker so mu hlače večkrat preluknjane. Lica so mu suha, roke tresoče. Žena se mi smeje in dobrovoljno odgovarja na vprašanja. Tudi ona In mož bi si rada kupila obleko, da b! lahko šla v cerkev iti med ljudi — pa je premalo denarja. Dvojčka sta dobila perilo in to je stalo - zdaj kupujeta otrokom med, ker je redilen in želita, da bi bili močni in Si Obleka bo že počakala - prvi so otroci. Da bi vsai vrtiček bil pri hiši, a onadva ga ne im°Tokrat sem vesela I« zdi se ml, da bodo , Duhovna vaje za ar o i e bodo v »Do* mu« v Ljubljani, Zrinjskega S, cd 15. do 19. Jonu. arja 1940. Začetek IS. januarja ob 7 zvečer. Prehrana 100 din. Priglasite se kmalul Prepeljite is kakega drugega moža. Naš čas potrebuje odločnih, pogumnih katoliških borcev. Duhovne vaja so naa danes bolj potrebne kot kdaj. — Vodstvo »Doma«, Ušla ja prva itevilka ianlovslcaga glasila »Kresa« sa L 1940. Prinaša novoletno poslanio obeh slovenskih škofov našim faatcm ter ie 10 oajraznovrstnejših člankov poleg obilnejša zanimivega drobiža. Na koocu. j« začetek iov« Čamppve povesti iz dni ruajnišk^ deklaracije »Ivan Novak«, ki obeta biti zelo privlačna, Z novim letom je postal ta naš edini fantovski list iz mesečnika štirinajstdnevnik, kljub temu pa je ie ohranil isto naročamo 20 dia, če jih prihaja najmanj 5 na skujml naslov, pa le 18 din. Mogoče je list naročiti samo za pol leta, ker bo vsako pollotje (13 Številk) celota £ase. Za poi leta ttaae Iti din, na skupni naslov 9 dia. Naroča se: Uprava »Kresa«, Ljubljana 8. — Vsak slovenski katoliški fant mora imeti »Kr«s«l n Grosuplje. Igralska družina »Žalna« priredi na praznik sv. Treh kraljev ob 3 popoldne in ob 8 zvečer v gasilskem domu Meškovo dramo »Pri Hrastovih« Vjuuno vabljeni! n Žalna. Igralska družina priredi v nedeljo, 7. Jan ob 3 pop v prosvetnem domu pretresljivo dramo »Krivoprisežnik«. Ker je čisti dobiček namenjen popravilu prosvetnega doma, ste vljudno vabljeni! n Blago za obleke, iifon, dežnik itd. so na« grade za nabirateljice novih naročnic »Vigredi«. Nagrade se ne žrebajo, ^ato lahko dobi nagrado vsakdo, ki pogoje izpolni, t. j., da je za nove naročnice poravnana celoletna naročnina do 31. marca. »Vigred« izhaja mesečno. Naročnin* 25 din. Nat roča se pri upravi »Vigredi«, Ljubljana, Praža-kova ulica 8. n Higiena žene. Priredil dr. Justin. -Cena 3 din. Plačljivo tudi v pisemskih znamkah. Naroča st pri Slovenski krščanski ženski zvezi, Ljubljana, Pražakova ulica 8. n Moravče. Enodnevni kmetijski tečaj bom« imeli pri nas v ponedeljek 15. januarja. Vodili ga bodo trije govorniki, ki nam bodo govorili o zboljšanju poljskih pridelkov ter o. .kulturnem itt socialnem življenju slovenskega kmeta. Predavanji se bodo zadela zjutraj ob 8 in trajala do 1 pop.' K obilni udeležbi vabimo vse kmečko zavedne Moravčane obojega spola, zlasti mladino. o Komenda. V nedeljo, 7. januarja 1940 »pri-norijo igralci iz Grobelj ob 3 popoldni v Domu v Komendi žaloigro »Krvava Španija«. Ker je vse-tana te igre zelo lepa, prav lepo vabimo! t •■■■ - t ŽMiesife f® gibanje fn fcretanfe! Zanesljiva ura gre vedno enako dobro. Če se pa vzmet odtrga, tedaj je gibanja konec. Če; gre ura prepočasi, je temu vzrok najbrže za-ptrašenje. Treba je uro očistiti in to temeljito, ter jo odslej obvarovati prahu. Tedaj gre zopet ciobro. Pri človeku tudi ni drugače. V telesu nastanejo namreč večkrat kake zapreke. Spočetka jih Reveda ne občutimo, ker posvečamo slabi prebavi in zaprtjn premalo pažnje. Ko pa nastopajo že hemoroidi, kožne bolezni, obolenja zaradi sečne kisline, prekomerna debelost, obolenja jeter in žolča ali celo poapnenje žil, tedaj pomaga le temeljito čiščenje. Planinka čaj Bahovec je čistilno sredstvo prav posebne vrste. Jeseni ga jemlješ skozi 6 do 12 tednov, sicer pa 1 do 2 krat tedensko. Priskrbi temeljito čiščenje, utrjuje zdravje in daje svežost. Pijte torej Planinka čaj, kate-egs dobite x vsaki lekarni po di? %.— in din 12,— Bsg. 8. br, mri tU. i. Prapr&Snik Domžale Ljubljanska cesta it 108 priporoča svoje najnovejše Šivalne stroje, pogrezljive, vseh svetovnih znamk, po najnižjih cenah. — Velika izbira molkih to da ruskih dvokoles. — Na aaloai tudi malo rabljeni ia dobro obran ieni Jivalni stroii in dvokoieso. 'Mati oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja ca enkrat Din 5"—. Naročniki »Domoljuba« plačajo -samo polovico, ako kupujejo kmetijsko potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Prittojblna za male cglaie te piatuje naprej. Pošten hlapet I Breje svinjo s* sprejme takoj v J prodam. Anton dala, župnlSč« v Vojniku. | Grosuplje SI Kdo je bil tresajoče živčno bolan (»Parkinson«) ter Jo ozdravel ali zbolj-Sal, prosim, da ml pošlje svoj naslov proti odškodnini. - Jož* Družovec, Oočova «, p. Sv. Lenart. Slov. gorice. Dekle pridno in polteno, Jeno vseh kmečkih del, sprejmem tako). Plača po dogovoru. • Foklukar Črtomir, Celica «4, Bled I. Moderne spalnice ln kuhinja al lahko ogledat« pri Okorn P a v al, mizarstvo, Skofja Loka, Fužinsko predmestja .1. Izdelek soliden. Kuharico alt začetnico gospodinjske šole ali trgovsko prodajalko, vajeno gospodinjstva, in gospodinjsko pomočnico, pridno, poštene, sprejmem. - Trgovina ln gostilna »Angelca«, Ježi ca. Dve kravi dobri mlekarlcl, a ga- I trtima teličkoma, naprodaj. Suhadotc, Su-1 Jlca št T, Dobrava. Kravo I mesecev brejo, s tretjim teletom, pro- j dam. Belič Tm#, Pl»-' šivica It ti, p. Bra- | zovica. Dve kravi t teličko® prodam. — Jakomln. Brezovica ti. Deklo vajeno vseh kmečkih del, sprejmem takoj. Cnnder.- stosic*" n. i, P. Ježlca pri LJubljani. Kuharico srednjih let, ki s* razum« na gospodinjstvo. .jprejrnem. - Ponudb« v župntšč« v Črnomlju. Mesar, pemotnika dobrega, sprejmem, - j Dimnik Jakob, D«v. Marija v Polj« 7. Svinjo I tedn« brejo, prodam. Fišter Al., Dragom« št U, p. Brezovica. Mizarskega vajenca a vso oskrbo, sprejmem takoj. Ivan Jev-nlkar, St. Pet«« prt Novem mestu. Fanta starega »—M jat, m kmečka dela, poštenega in pridnega, takoj sprejmem. - Plača po dogovoru. Ivan Vidmar, Črna vaa tU, Ljubljana. Brinje in fige dobite oopet pri tvrd-ki Fran Pogačnik, 4. o. a. v LJubljani. Tvrševa (Dunajska) cesta It St — Javna skladišča. Moške obleke perilo In vsa oblačila, PO priznano nizkih cenah si nabavita pri Preskerju - Sv. Petrm cesto 11 — Ljubljana. Zlato Oiso? k? n« f"»n'«ya. Prejeii smo že več do-Rf^aka vnr,L praiUJe,0J° Nravstvenih stvareh. — takil grajanja daie odgovore samo »Slovenec,! kupuje Q i.Vilhar, ««. Ljubljana Sv. Petra cesta 36 pri Zmajskem mostu P• £ nl JP°e?' spraviti skozi Vrata 'Vnosthva ga je zavrnili, »vrata so preozka«. NOVI GROBOVI m Umrli soi v Braslovčah organiatova vdova Marjeta Rojnik, v Rogatcu dekan g. Jožef 2ekar, na Babnem polju trgovec Alojzij Troha, na Jesenicah uslužbenec drž. žel. v p. Jeraša Anton, na Brodu pri Dravogradu Marija Pačnik, na Hribu pri Moravčah 88 letna Frančiška Garantini, pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji 90 letni cerkovnik Kukovec Fer-do, v Vavtl vasi mati g. župnika Marija Kres. — V Ljubljani »o odšli v večnost: jetniški paznik v p. Ovsenek Matevž, Terezina dr. Tert-nikova, Umnlk Ivan, Emilija Jakin, akademik Milan Benedik, mizarski mojster Jurij Pe-trovčič, Marija Urh roj. Semrajc, Anton Go-mišček in inž. Viljem Babuik. Naj počivaj« v miru I ZA DOBRO VOLJO Cmi gaber kuP)m za takoi ali sa posek pozimi. Pi ač 110 i t tudi pred poiekom. Ponudbe Je potrebno ,(0,|!j takoj oa upravo »Domoljub«« pod številko jojJJ Pijanec te ie privlekel pod košato hrnttTT tamkaj zadrema/. &kdo j« prišel mimo in sel vejo. Trdi sad te je vsul pijancu na & prestrašen je odprl oči, meneč da pada toči T? da, pa se je odčehoila vej« ter g. MriU , .Ju težo. Rešil »e j« vei raztrgan in opraskan d? nič hudega,, j. dejal ,am pri sebi. vendarle, čeprav je treščilo vame«. P* f^JBPfe rT Modema dama je na državni meji izstopila ter oddala svoj potni list Službujoči uradnik se je obrnil do nje: »Dovolite opazko, tu stoji, da so vaši lasje črni, v resnici imate na plave.« »lako? Hm. Kako zdaj, ali naj jaz popravim na laseh, ali vi v petnem listu?« Predstojnik je neko jntri pozabil svoj *ep-ni nož. Hotel u ga je izposoditi od katerega svojih podrejenih v pisarni, a vsakdo je trdi. da. ga ima doma v drugih hlačah. Ssopil je le do zadnjega pisarja, ta pa je noi jmel. »Kako to, da ste vi edini od vsega osebja, ki ima nož pri sebi?« »Gospod predstojnik, ker je moja plača tako nizka, da oimam doma nobenih drugih hlač več.« Dobil je povišek. Bil je zelo, zelo bogat in vedno je stremel za tem, da oovsod napravi vtis bogataša. Ne-koc je prišel k blagajni na kotodvoru, poiožil v^nMistek* ^ dinarjeT ter dcial: >D«J<« »Kam paf« je vprašal uradnik. »Kamorkoli, jaz imam povsod trgovske 2 vczc. 4 M3«fci* j« *redtf»o sa p*, množenje mleka pri kr» »sh In za dobro prebav* /avoi mah Din 10 - rZ liki Din 18"—. ' »isiee fi*M za konj* m bah kit BMer prafek prepreči mnogotere koaj.k* U- le*tii po*ebno pa naduho, zavoj Din lfr—; Dobro domačo pijačo hrez dodatka prave« uA lorea napravite m JmbBmmm, zavoj Din Xr— štnino zaračunamo posebej. ■ms.tH Umm, h. Sam, N^tHaB I t l)s! pri Ljabljaal. Prosvetno društvo v Dolu f^1 dan " Treh kraljev ob S popoldne vosek, božično igro »Cvrček ta pečjo«. KnatelH lepe zabave vljudno vabljeni J P _______(fcHI) K le seli Me o meeil* hOKAMA Neiteto priznani od babi« in mstt% mazilo čudovito usodno in hitre deluje mi i. ——- —^g^ i^A M se Dob nel Ž"kal pred !,iSo- k«nor je pri- P®'jaJ »a »kratek« pogovor Afl- koga čaka. M vprala. "s PripelieU R«f\ \°?7n° .',raSS1° •«■ semkaj »t«i«(,n»l,'/,P* i« »osp. prišla .kod p" la"nikTttksUa Mk" "" * »Tako da je govoril o vas,?« ae ie hudo. njLg0rva;ič >j" KmU * pokažm, šoferji a &T2L " -f?".1 izdel*U »slogo, •radio aparatom 7 t™0"' je fa,nl »^<=1 prej '«« Te K0V^aJ P" ^ de,lU Da,0g'?< Učn I ni v lekarnah ta dreger ijafc. Glavna zaloga lekarna < mr. OBLAK, i«. Viti aad MutoUma« Pošleuo aatrkaa možakar j« obležal v obcesV nem jarku, v katerem ie bilo neka! vode. Mokrote mu je ticer ugajala, »i pa mu bilo vleč, ter na je voda neprenehoma silila v usta. Nemirno se jf pričel obračati in jeziti: »Tak nehajte že vendar! Toliko pijače nt morem popiti. Kdo no pa plačali« Novredlln! prskek »REDIN« za prašič«. — Vsak kmetovalec si lahko bitro In z malimi stroški zredi svoje praSIČe. Zadostuje že 1 zavitek sa 1 prašiča ter stane t »sv. 8