A
/Primorski
Št. 79 (15.181) leto U.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TBST-Ul Montecchi 6-Tel. 040/7796600_____
GORICA • Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
POSTNNA PLAČANA V GOTOVN
4f li CIS ALPINA GKSTIONI
investicijski skladi
BANCA D> CREDITO Dl TRIESTE DLIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
1500 UR	SREDA, 22. MARCA 1995
Pogled naprej v odgovor m pritiske
Bojan Brezigar
zagotovo m pr ^ tistih, ki so v zai sledili dogajanj« podror.in hnn^TniSH
let si namreč s ski bžaski bančni da bi pri
-Di se s poveš v*djuci] v širše bani
SJnur»»,:_ i • . ti i • • •
TKB
»viu LJrl [ ll
Vodstvo iru adnjih letih t predvsem iz bojas
PtevRliVn
sDice na oblast \
u Pm sledili, so r P^Pešile odločite teljev TKB, ki s ^Piu prepredli i
^dogelizkljudl S pravkar pc Porazumom oh aaCaj banke i
vzhodni r^svami sredi s 1
pri Cera °tkov že re;
Wka ]8 j , Ka. Slove
{j6lDiCarji bodi
letino (55
Primeru 1
^ DMBpu ^ezvzh „ Kar sm aocebitis »let
■ Turki napadajo I Kurde v Iraku
ANKARA - Turške oborožene sile so že dragic v zadnjih dveh dneh napadle 24 naselij uporniških Kurdov na severa Iraka. Turška vojska je prodrla vec kot 40 kilometrov v notranjost sosednje države. V aktiji sodeluje okoli 35 tisoč vojakov, ki naj bi ukrotili okoli 2800 gverilcev separatistične kurdske delavske stranke PKK. Poleg letal v akciji, ki jo koordinira 13 generalov in je doslej najvecja vojaška akcija Ankare, sodeluje še okoli 50 tankov. Evropska zveza je vdor turske vojske na ozemlje Iraka ostro obsodila.
Na 18. strani
■ Policija že išče I grešnega koda
TOKIO - Po atentatu z živčnim bojnim strupom so postaje in kompozicije tokijske podzemske železnice včeraj samevale. Se vedno so na delu ekipe za dekontaminacijo, ker se sarin zaradi teže prej ali slej poleže k tlom (na sliki AP). Po novem obračunu je atentat terjal osem življenj, 4.700 ljudi pa se je zastrupilo.
Preiskovalci stunijo, da je atentat povezan s strupenim oblakom, ki je lani ubil sedem oseb v Matsumo-tu, in z odkritjem metilfosfome kisline na sedežu sekte Aum Sinrikio.
Na 15. strani
BANKE / UPRAVNI SVET TRŽAŠKE KREDITNE BANKE ODOBRIL SPORAZUM O PARTNERSTVU
TKB bo povišala glavnico na 90 milijard lir Ljudska banka iz Brescie toodslotni delničar
V finančno operacijo se bo predvidoma vključila tudi nemška LHB z 19,44-odstotnim deležem
TRST - Tržaška kreditna banka stopa v novo obdobje in se iz lokalne banke s sicer utrjeno mednarodno poslovno usmerjenostjo, spreminja v pravo mednarodno bančno družbo. Prvi korak v to smer je včeraj formaliziralo uradno sporočilo tržaške slovenske banke in tudi zavoda Banca Popolare di Brescia, ki sta sklenili sporazum o partnerstvu, po katerem bo banka iz Brescie postala 25-odstotni delničar TKB. To se bo zgodilo v okvira zvišanja kapitala tržaške banke od 50 na 90 milijard lir, v operacijo pa se bo predvidoma vključila še nemška banka LHB (Internationale Han-delsbank Aktiengesell-schaft) iz Frankfurta, ki bo prevzela 19, 44 odstotka kapitala TKB.
Kot je zapisano v uradnem sporočilu TKB, je upravni svet banke že odobril sporazum o partnerstvu z ljudsko banko iz Brescie (Bipop), enako pa so storili tudi v Brescii. Zdaj bo morala dati soglasje še Banka Italije, za TKB pa se kot reCeno odpira novo in veliko širše obzorje poslovanja in novega razvoja.
Na 3. strani
ITALIJA / Z ZNATNO VEČINO
Senat je potrdil zaupnico vladi in odobril sklop ukrepov
RIM - Senat je vCeraj potrdil zaupnico Dinijevi vladi in s tem tudi dokončno odobril sklop gospodarskih ukrepov za uravnovešenje državnega proračuna. Glasovalo je 260 senatorjev, 176 za zaupnico, 84 pa proti.
Zaupnico je zahteval osebno predsednik vlade, ki je hotel pospešiti parlamentarno pot ukrepov in preprečiti, da bi morebitna odobritev katerega od predloženih popravkov prisilila tudi poslansko zbornico k dodatnemu branju. Hitro sprejetje sklopa gospodarskih ukrepov se je obrestovala, saj se je lira močno okrepila in tudi borza je bila veliko bolj živahna ter pridobila v primerjavi s ponedeljkom.
V utemeljitvi svoje zahteve po zaupnici je Lam-berto Dini poudaril, da gre za izključno tehnični prijem in da vlada noCe prispevati k rojstvu neke politične večine. Nekdanje sopotnike Kartela svoboščin pa premier je ostro kritiziral in jim očital, da so s svojimi napadi na sklop gospodarskih ukrepov v bistvu prispevali k ošibitvi italijanske devize. Premier ni zanikal, da bi Italija potrebovala tudi jasnejšo politično sliko, edini način, da se pospeši predčasne volitve pa je po njegovem mnenju ta, da se vlado omogoči pospešeno uresničitev zastavljenega programa.
Na 2. strani
Inflacija (*4,9%) sploh ni zmolila vzpona lire in borze
RIM - Bojazen, da bi podatki o gibanju inflacije v devetih vzorčnih mestih tako kot pred mesecem moCno kaznovali liro, je vCeraj skopnela kot sneg na spomladanskem soncu in italijanskemu bankovcu omogočila zanesljivo in občutno okrepitev. Čeprav se bo inflacijska stopnja v primerjavi z lanskim marcem najbrž nevarno približala petim odstotkom, je to zvišanje kot vse kaže kljub vsemu nižje od tistega, kar so pričakovali trgi, zato jih ni niti najmanj prestrašilo. Nasprotno, liri je vCeraj popoldne uspelo potisniti marko pod kvoto 1.200 (nemški bankovec je tako v dveh dneh izgubil 6 odstotkov pridobljenega), okrepila pa se je tudi do dolarja. Enako ugoden je bil tudi izid živahnega borznega sestanka v Milanu, kjer je kazalec Mib pridobil vec kot tri odstotke, medtem ko so se terminske pogodbe za BTP v Londonu in Milanu ovrednotile za 1,4 lire.
Na 11. strani
Šolarji so prvi dan pomladi posvetili sajenju drevesc
Kakih 350 slovenskih in italijanskih šolarjev in njihovih učiteljic se je vCeraj, na prvi dan pomladi, zbralo na Drašci, kjer je po vsakoletni navadi, ki jo je uvedla padriska Gozdna zadruga, zasa-
dili kakih dvesto jesenovih drevesc, dar deželne gozdne uprave. S tem so se poklonih prihodu pomladi, hkrati pa izpričali pozornost do naravnega okolja.
Na 4. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Osvobojene misijonarke
Po posredovanju italijanske vlade in Vatikana so gverilci Sierre Leone osvobodili sedem misijonark, ki so jih ugrabih 25. januarja.
o Iran Z
Furlanija-Julijska krajina za sodelovanje s Slovenijo
Večina pohtiCnih sil sveta Furlanije - Julijske krajine je pozitivno ocenila politiko deželne vlade, ki se zavzema za sodelovanje s Slovenijo.
Stran 3
Plan civilne zaščite v Trstu
V	tržaški občini snujejo plan civilne zaščite. Pristojni občinski urad je v ta namen pripravil dokument, ki je naletel tudi na dokaj polemične reakcije.
Stran 4
DSL v upravo goriške Pokrajine
V	Gorici se množijo ugibanja o napovedanih zamenjavali v pokrajinski upravi, kjer se bo skoraj gotovo DSL pridružila Severni ligi.
Stran 9
Uspešen spopad s Ouenaeujem
Mladinska gledališka skupina SKD Tabor z Opčin je pod vodstvom režiserke Edith Frančeškin pripravila lepo predstavo Vaj v slogu.
Stran 13
GO SKGZ
Palčič o aktualnih problemih manjšine
STANDRE2 - Sinoči je zasedal' glavni odbor SKGZ. Predsednik Klavdij Palčič (foto KROMA) je v uvodnem posegu izpostavil kritični položaj manjšine, v katerem očitno ne gre le za finančno stisko nekaterih ustanov, paC pa za resne težave in zastoje v celotnem sistemu organiziranega življenja Slovencev v Italiji.
Slovenci v Italiji vec kot upravičeno pričakujejo, da italijanska država pokaže konkreten interes za reševanje manjšinskega vprašanja, je dejal Palčič, potem ko je v odnosih na relaciji Italija-Slovenija prišlo do znamenj odpiranja. O resničnem odpiranju pa lahko govore le konkretna dejanja, a dejstvo je, da se manjšinsko vprašanje drži zamrznjeno v hladilniku, z vsemi posledicami, ki iz tega izhajajo. Palčič je naslovil tudi apel na matično Slovenijo, naj z izrednimi ukrepi pomaga manjšini iz stiske.
Iz razprave na sinočnjem glavnem odboru je izšlo tudi stališče, da je 50-letnica osvoboditve tolikšnega pomena za Slovence v Italiji, da jo je treba ob množici prireditev, ki se načrtujejo, zabeležiti tudi z veliko enotno proslavo, za katero v okviru skupnega predstavništva že tečejo razgovori.
RIM / PO KRAJŽI RAZPRAVI
RIM / IZJALOVIL SE JE POSKUS POSREDOVANJ^
Senat z veliko večino Sodnik bo odločil
o ščitu s križem
Buffiglione je zavrnil kompromisni predlog S tem je dokončno odbril sklop gospodarskih ukrepov	voditelja levice Blanca - Bitka za ključe
RIM - Senat je vCeraj zvečer izglasoval zaupnico vladi Lamberta Dinija in s tem dokončno odobril vladne gospodarske ukrepe za uravnovešenje državnega proračuna. Vladi je izreklo zaupanje 176 senatorjev, proti jih je bilo 84, pri glasovanju pa je sodelovalo 260 senatorjev. »Zaupnica je bila potrebna, ker smo na ta način vendarle rešili vprašanje, ki je povzročalo veliko napetosti na tržiščih,« je ob koncu komentiral premier.
Vlada se je odločila, da zahteva zaupnico tudi v senatu, Čeprav je v zgodnjem domu imela znatno večino. Razlog za zaupnico je pojasnil v zaključnem ekspozeju predsednik Dini, ki je hotel pospešiti parlamentarno pot ukrepov, obenem pa preprečiti, da bi tudi neznaten popravek prisilil poslansko zbornico k zopetnemu branju. Premier je povedal, da vlada ne namerava na ta način oblikovati neke politične večine, ampak hoCe le pospešiti sprejemanje ukrepov in preprečiti spremembe. Gospodarski ukrepi so namreč eden od prioritetnih ciljev, ki si jih je zadala vlada, in »zato se mu ne moremo odpovedati«.
Sicer pa je premier v svojem ekspozeju ostro kritiziral nekdanje sopotnike Kartela svoboščin. Nezaupanje mednarodnih in tudi domačih investitorjev v Italijo je po Dinijevi predvsem posledica ugotovitve, da »nekatere stranke noCejo podpreti neobhodnih ukrepov za omejitev primanjkljaja v državni blagajni«. Skratka bitka Kartela proti gospo-
darskim ukrepom je v sedanjih razmerah oškodovala liro. Dini je sicer priznal, da ukrepi morda niso zadosten jez proti špe-kulacijskim pritiskom, so pa po njegovi oceni »ne-obhoden korak za nadaljevanje na poti sanacije državnega proračuna«. V tem okviru se je premier zahvalil tudi tistim poslancem Stranke komunistične prenove, ki so ga podprh v zbornici. »Verjetno bi bili želeh drugačne ukrepe, vendar je nad osebno željo prevladala dolžnost, da ne preprečijo izbire, ki so vedeh, da je v korist državne skupnosti,« je dejal predsednik vlade.
Zahteva po zaupnici je razhudila predstavnike Kartela svoboščin, ki so očitah vladi, da noCe soočanja o nekaterih bistvenih popravkih. Obenem pa so s predsednikom senatorjev Nacionalnega zavezništva Giuliom Mace-ratinijem obtoževali vlado, da se je iz kabineta izvedencev prav s tem glasovanjem spremenila v pohtiCno vlado, ki je izraz neke večine.
Zahteva po zaupnici ni navdušila niti predstavnikov strank, ki podpirajo vlado, ker so menili, da bi s strnjenim glasovanje lahko zavrnili poskuse po vnašanju sprememb. Toda sprejeli so vladno zahtevo, tudi ker se jim je zdelo Dinijevo izvajanje tehtno.
Tudi pri glasovanju v senatu se je pokazalo razhajanje v SKP, čeprav v zgodnjem domu vlada ni potrebovala podpore komunistov. Za ukrepe sta glasovala dva senatorja SKP, nekateri pa se glasovanja niso udeležili.
Svobodni poklici za lastne pokojnine
RIM - Pripadniki svobodnih poklicev, zdravniki, odvetniki, inženirji in arhitekti, pa še novinarji in voditelji podjetij so manifestirali proti možnosti, da bi se pri reformi pokojninskega sistema vlada dotaknila tudi avtonomnih pokojninskih skladov. Gre za sistem, ki se vzdržuje z lastnimi prispevki in je finančno tako uspešen, da nudi delo številnim uslužbencem. Vsak javni poseg lahko samo poslabša stanje teh samostojnih skladov, ki niso od nikoli terjali
podpore iz javnih sredstev.
V rimskem gledališču se je zbralo približno 1.200 predstavnikov raznih kategorij, ki bi jim lahko spodjedli že dosežene in tudi plačane pravicee. Predsednik pokojninske organizacije novinarjev Orlando Scarla-ta je zahteval, naj vlada pojasni, kaj sploh namerava v zvezi s stanovskimi pokojninskimi skladi, saj so informacije protislovne in to neugodno upliva na finančno stanje teh ustanov.
RIM - Rimski sodnik Aldo Macioce bo jutri odločil, komu pripada znak šCita s kiržem, ki ga je po Krščanski demokraciji podedovala Ljudska stranka. Sodnik je vCeraj dopoldne zaman posredoval med sprtima strankinima kriloma. Rocco But-tiglione, ki ni hotel odstopiti kljub dejstvu, da mu je vsedržavni strankin svet odrekel zaupanje, ni hotel sprejeti nobenega kompromisnega predloga, ki ga je ponudila levo krilo, ki ga vodi Gerardo Bianco.
Sodnik Macioce je novinarjem povedal, da je poskusil s posredovanjem, ker je to bila njegova dolžnost. Vendar njegov napor ni obrodil sadov in tako bo moral sodnik odločiti, komu pripada simbol. Po soočenju pred sodnikom Buttiglione ni hotel spregovoriti z novinarji, medtem ko je Bianco napadel tekmeca. »Bil sem pripravljen na odstop in Buttuglioneju bi bil prepustil tudi vodstvo stranke do kongresa, toda on je hotelkapitulacijo, kar za našo stran ni bilo sprejemljivo«. Posredovalno vlogo si je prevzel tudi predsednik senatorske skupine Nicola Mancino, ki je menil, da bi lahko spet sklicah vsedrža-
vni svet in izvolih novega tajnika. Toda vsak poskus posredovanja se je izjalovil, ker ga Buttighone ni sprejel.	,
O tem, komu pripada simbol, bo motat zato odločati sodnik. Kaže, da sta se oba tajnika obvezala, da bosta sprejela Maci°' cevo odločitev, kakršna koli bo in da pr0' ti nji ne bosta vložila priziva, ker bi vsakršno nadalnje zavlačevanje prepreCn0 uporabo simbola na deželnih volitvah.
O razkolu v Ljudski stranki priča tud1 dejstvo, da se direkcija stranke, ki j° le sklical Bianco, vCeraj ni mogla sestati v sejni dvorani. Buttiglionejevi pristaši so zaklenili vrata in odnesli kljuC, da bi tekmeci ne mogli vanjo. Tako se je direkcija morala sestati v neki dragi dvorani.
S podobnimi problemi se je moralo soočiti tudi Nacionalno zavezništvo. Rauti, ki ni sprejel razpusta MSI, se je obrnil na sodstvo in zahteval, naj prep°' ve Finiju in njegovim somišljenik0111 uporabo simbola tribarvne plamenic6' Toda sodnik ni bil tega mnenja in je zavrnil Rautijev priziv, ker je po njegovem mnenju Nacionalno zavezništvo zakon111 dedič prejšnje stranke.
H RIM / VLADNI ODLOK O TELEVIZIJSKEM POROČANJU O VOLILNI KAMPANjOl
Dini vznejevolji mnoge in zadovoljil le redke
Kritične so bile stranke Kartela svoboščin, a tudi levica meni, da vladni odlok ne bo učinkovit
RIM -Odlok, s katerim vlada namerava zagotoviti med volilno kampanjo vsem strankam enake možnosti pristopa na televizijo, je zadovoljil le redke. Eden od teh je predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, ki je na italijanskem veleposlaništvu v Ankari podpisal ukrep in s tem omogočil, da je postal pol-nomoCen. »Mislim, da gre za korak naprej,« je povedal novinarjem Scalfaro. »Zdi se mi, da je odlok odraz napora države, da zagotovi vsem enake možnosti v trenutkih, ko so državljani poklicani na volišCa,« je dejal italijanski predsednik, ki je dodal, da soglaša z načelno usmeritvijo, »ni pa moja dolžnost, da bi ocenjeval ukrep s strokovnega
vidika«.
Tudi garant za založniško in televizijsko dejavnost Giuseppe Santaniello, ki bo moral skrbeti, da bodo mediji spoštovali odlok, je ocenil vladni odlok bolj pozitivno od prvega osnutka, ki ga je vlada izdelala pred nekaj tedni. Po njegovem mnenju je vlada upoštevala nekatere pripombe. Čeprav vseh določil ne bo lahko uresničiti, predvsem pa bo treba preveriti, ali je odlok res učinkovit.
Kritična je bila zveza neodvisnih televizijskih postaj (v bistvu gre za majhne lokalne postaje) in kritičen je bil tudi predsednik novinarskega sidnikata Fnsi Vittorio Roidi, ki je dejal, da »nisem misli, da bo kdo z
odlokom omejeval novinarjem možnost izražanja«. Bolj odprt je bil Michele Santoro, po katerem gre »za nadzorovano svobodo, ki pa je vendarle svoboda«, medtem ko je Marizio Costanzo ironično komentiral, da je iz odloka »zginila vsaj obveza, da morajo imeti voditelji nevtralni pogled«.
Premier Lamberto Dini je v ponedeljek povedal, da se je vlada odločila za odlok, ker je šlo za ukrep, s katerim so soglašale vse politične komponente. Včerajšnji odmevi so delno potrdili ta vtis. Silvio Berlusconi se ni oglasil in predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini ni napadel vlade s težkim topništvom, Čeprav je ocenil, da
bo odlok pokopal krajevne telvi-zije. Kritiko je usmeril predvsem proti predsedniku republike Oscarju Luigiju Scalfaru in ocenil kot potrato (s tem v zvezi j6 NZ vložila poslansko vprašanje) državnega denarja dejstvo, da so predsedniku poslali besedilo odloka v podpis v Ankaro z vojaškim letalom. Na isti ton so bile uglašene tudi kritike ostalih komponent Kartela svoboščin, po katerih bo odlok bolj ovira za novinarje kot za stranke.
Tudi v levosredinskem tabora odlok ni izzval posebnega navdušenja. Toda ob kritikah desnice je marsikdo posumil, da je to v bistvu le poskus, da bi se izognili ukrepu, ki bi korenito omejil televizijske monopole-_
NOVICE
Spet isti direktorji Raieve informacije
RIM - Upravni svet Raia je na novo imenoval direktorje radijskih in televizijskih dnevnikov, ki jih je prejšnji teden rimski pretor odstavil, ker niso pri prvem imenovanju spoštovali predpisov v zaščito sindikalnih pravic. Vrh Raia je potrdil ista imena, ki jih je že izbral lani, ko je prenovil in politično okarakteriziral v desno vodstvo radiotelevizijske informacije.
Na istem sestanku je upravni svet javne radiotelevizijske ustanove vzel na znanje pravila, ki jih je uvedel vladni odlok o enakih možnostih med volilno kampanjo, takoimenovali »par condicio«. Odlok je stopil v veljavo, ko ga je predvčerajšnjim podpisal predsednik republike, zaradi tega ga je treba spoštovati že med volilno kampanjo za prihodnje upravne volitve, ki bodo 23. aprila. Parlament ima dva meseca Časa, da ga odobri, zavrne oziroma spremeni.
Fašist Nardi je res umrl
FIRENCE - Tudi prstni odtisi potrjujejo, da je desničarski skrajnež Gianni Nardi pokopan na otoku Majorca. Trditev furlanskega para Donatelle De Rosa in polkovnika Alda Michittuja, da je v resnici Nardi še živ, je torej neosnovana. Do istega zaključka so prišli tudi pri analizi DNK na ostankih, ki so zakopani pri kraju, kjer se je Nardi skrival pred mednarodno tiralico zaradi teroristične dejavnosti in se smrtno ponesrečil. Zakonca se bosta morala zagovarjati pred sodiščem v Firencah zaradi lažnega pričevanja in obrekovanja samega sebe z namenom, da bi sprožila prevratniške dejavnosti.
MILAN / PREISKAVA O ATENTATU PRED KVESTURO
SIERRA LEONE
Ali je bil dejanska tarča Rumor?
Gianfranco Bertoli je leta 1973 z ročno granato ubil 4 osebe
MILAN - Obveščevalne službe niso sodelovale v pripravi atentata, morda pa so teroristu pomagale na begu. V to je prepričan preiskovalni sodnik Antonio Lombardi, ki raziskuje okoliščine bombnega atentata, s katerim je 17. maja 1973 Gianfranco Bertoh pred milansko kvesturo ubil štiri ljudi, nekaj desetin pa jih ranil. Bertoh je vrgel ročno granato ob koncu svečanosti, s katero so odkrili kip umorjenemu policijskemu komisarju Luigiju Calabresiju.
Bertoh, ki je bil aretiran in obsojen na dosmrtno ječo, je vselej trdil, da je anarhist in da se je z atentatom hotel maščevati zaradi fašističnih terorističnih atentatov. Kljub obsodbi storilca pa je ozadje atentata ostalo dokaj skrivnostno. In prav to ozadje skuša raziskati sodnik Lombardi, ki bo moral končati z delom do 30. junija.
Sodnik Lombardi je ugotovil, da je bil dejanska tarča terorističnega atentata tedanji predsednik vlade Mariano Rumor, ki se je udeležil svečanosti ob odkritju obeležja komisarju Calabresiju. Kaže pa, da se je terorist zmedel in roCno granato vrgel proti zbrani množici namesto proti premiera.
Gianfranco Bertoh naj bi sodeloval z italijansko obveščevalno službo (najprej Sifar in nato Sismi) od leta 1954 do leta 1960. Sodelovanje naj bi obnovil 1966. leta, vendar je arhivsko gradivo, kjer so bili
shranjeni podatki, uničil požar. Bertoh je pobegnil iz Italije leta 1971, da bi se izognil obsodbi zaradi ropa. Do 8. maja 1973 je živel v nekem izraelskem kibucu, morda pa je bil v tem obdobju tudi nekajkrat v Franciji in se morda celo vrnil v Venelo. V tem Času naj bi terorist ohranil stike z desničarskimi skrajneži, po katerih naročilu naj bi nato izvedel atentat pred milansko kvesturo. V Italijo je prišel s ponarejenim potnim listom na ime Massima Magrija.
Kaže, da so mandatorji umor Mariana Rumorja narocih neki dragi osebi, ki pa se je nato umaknila. Zato naj bi kontaktirah Gianfranca Bertohja.
Sodnik Lombardi je med preiskavo poslal nekaj jamstvenih obvestil. Nekatere osebe je osumil sodelovanja pri pokolu, druge, da so teroristu pomagale na begu. Med slednjimi naj bi bili tudi nekateri pripadniki obveščevalne službe.
V zvezi z novicami o preiskavi je anarhistični mesečnik A objavil kratko sporočilo, v katerem pravi, da se je z leti Bertoh skesal in da sedaj zavrača »absurdno logiko nasilja in oboroženega boja,« kot naj bi dokazovah številni Članki, ki jih je napisal za mesečnik. Revija dodaja, da se je Berto-h skesal, ne da bi računal na odpust kazni, ki je predviden za skesance, »saj je še vedno zaprt, Čeprav dobro leto uživa režim polsvobode«.
Famesina in Vatikan doseglo osvoboditev misijonark
tame fronte Sierre Leone včeraj osvobodili sede _rk. Novico sta potrdila italijansko zunanje niu11 n Vatikan.
Lu si bodo redovnice nekiloko opomogle p1-Tnile v Parmo, kjer je matični sedež njihovega
zadevalo, da bi bile ugrabljene misijonarje ^ ^ k srečnemu zaključku pogajanj veliko P^sPe ;
lean T Tcrrflhlipnp miciinnarckp nn nrisoele VCS
rree lovm po skoraj sedmi urah hoje. ru ^
>ve predstojnice Giuseppine Caccia je zdravs i ugrabljenk dobro, čeprav so v nekaj tednih J
ror’oi oVniičalo	rla en iirrrahitplll Z nim*1 .
so ugrabih misijonarke, ki so upravljale sred1 i;i,	or: iomiaria. K32 ’
voboditev ostalih talcev.	^
dCna izkušnja sedmih misijonark je spet op ra skoraj pozabljeno državljansko vojno, K1 rro Leone, ki je ena najrevnejših držav ® se. e upiraju režimu predsednik Valentina 8	^
prevzel oblast z državnim udarom-
TRST / SPORAZUM Z ZAVODOM BANCA POPOLARE Dl BRESCIA
TKB: nova partnerja in povišanje kapitala
Predviden tudi vstop nemške banke LHB iz Frankfurta
t TRST - Tržaška kredi-jVa banka je z zavodom 3nca Popolare di Brescia ybp°p) podpisala spora-,11111 0 partnerstvu, po ka-6rem bo banka iz Brescie P°stala delničar slovenske i anke s 25-odstotnim de-ežem glavnice in se iz do-^danje »sodelavke« TKB , Prernenila v njeno druZa-i P1110’ Sporazum je vCeraj T^bril upravni svet TKB, P111- Protokol o soglasju pa ^rala potrditi Se Ban-
Kot je zapisano v ura-sporočilu TKB, na-^eravata banki na osnovi ,83 sporazuma razviti sfluPne poslovne aktivno-v obojestranskem inte-sesu, zavod Bipop pa bo s str°L1111 strukturami in okovnostjo prevzel vlo-8° strateškega usmerjanja ■potrditev poslovanja Konkretno gre za Peracijo povišanja kapi-dla TKB od sedanjih 50
na 90 milijard lir, v okviru katere bo Bipop postal lastnik 25 odstotkov nove glavnice, za kar bo odštel 41, 625 milijarde lir. V to finančno operacijo se bo predvidoma vključila tudi nemška banka LHB (Internationale Handelsbank Aktiengesellschaft) iz Frankfurta, ki bo prevzela 19, 44 odstotka glavnice in za delež vplačala 32, 375 milijarde lir. IzraCun nam pove, da bodo dosedanji delničarji ohranili zanesljivo večino delniškega paketa, in sicer 55, 56 odstotka nove glavnice.
Kot rečeno, bo zavod iz Brescie prevzel vlogo strateškega usmerjanja tako okrepljene banke, vendar bo obenem zagotovil tudi nadaljevanje dosedanje razvojne usmeritve in samostojnost Tržaške kreditne banke, ki je tradicionalna vodilna bančna ustanova
za slovensko skupnost v Furlaniji-Julijski krajini. Banka je kot znano tesno povezana z ozemljem, na katerem posluje in zakoreninjena na krajevnem finančnem trgu, hkrati pa že desetletja uspešno posluje s številnimi partnerji na vsem območju Alpe-Ja-drana in v državah Vzhodne Evrope.
Banca Popolare di Brescia, ki je nastala leta 1983 s spojitvijo dveh ljudskih bank, ima trenutno približno 23 tisoč elanov in je kotirana na milanski borzi. Vodijo jo predsednik Giacomo Franceschetti, generalni direktor Bruno Sonzogni in skupina visoko usposobljenih kadrov, ki so v zadnjih letih pospešili rast banke do take mere, da je danes po stopnji solidnosti in učinkovitosti v samem vrhu italijanskega bančnega sistema. TKB z Bipop Ze nekaj
let sodeluje pri poslovanju z vrednotnicami, leta 1993 pa je prejela od nje 10 milijard lir podrejenega 5-letnega kredita, s Čemer je banka iz Brescie prispevala tudi k utrjevanju premoženja tržaške banke. Partnerski sporazum bo izboljšal poslovanje obeh bank, in to posebno na področjih, za katera sta specializirani: TKB v poslovanju s tujino in posebno z vzhodno Evropo (na tem področju je 72. banka v Italiji), Bipop pa v poslovanju na domačem trgu in še posebno s certifikati.
Sporazum med TKB in Bipop predvideva tudi tretjega partnerja, banko LHB iz Frankfurta, ki je prav tako zelo aktivna v mednarodnem poslovanju. Njena glavna delničarja sta Landesbank Hessen in Ljubljanska banka, z vstopom LHB med delničarje TKB pa se bo tradicionalno sodelovanje med obema zavodoma, ki pokrivata isti zunanji trg, seveda še poglobilo in odprlo nove možnosti za razvoj poslovnega sodelovanja podjetij severovzhodne Italije z nemškim trgom.
Nova premoženjska sestava TKB, ki je lansko poslovno leto zaključila s skupnimi vlogami v vrednosti 1.150 milijard lir (od tega 650 milijard neposrednih vlog komitentov) in z naložbami v višini 580 milijard, bo banki zagotovila solidne temelje za nadaljnji razvoj in ji omogočila razširiti svojo mrežo na vso Furlanijo-Ju-lijsko krajino in na sosednji Veneto, hkrati pa tudi okrepiti njeno navzočnost na srednje in vzhodnoevropskih trgih.
Pomemben korak tudi zo Brescio
MILAN - Tudi upravni svet zavoda Banca Popolare di Brescia je odobril sporazum s Tržaško kreditno banko in sklenil nakup 25 odstotkov njenega kapitala, kar naj bi zavodoma omogočilo »razvoj pozitivnih sinergij v obojestranskem interesu«. V tiskovnem spročilo breSanske banke je tudi rečeno, da bi se lahko njena »udeležba v Tržaški kreditni banki celo povečala, če bi se frankfurtska banka LHB iz kakršnega koli razloga odpovedala 19, 44-odstotnemu deležu, ki ji je bil rezerviran«. Ta stavek dokazuje velik interes ljudske banke iz Brescie za partnerstvo s TKB, ki ji dejansko odpira okno proti srednji in vzhodni Evropi, in to ne samo zaradi prihoda v tako strateško pomembno mesto kot je (potencilano) Trst, ampak tudi zaradi dolgoletnih
izkušenj in poslovnih povezav, ki jih ima slovenska banka prav na tem področju. Tudi v tiskovnem sporočilu Bipop je zapisano, da bo Brescia s preoblikovanjem delniške strukture Tržaške kreditne banke prevzela vlogo »strateškega usmerjevanja za okrepitev in utrditev poslovanja banke, pri čemer bo zagotavljala nadaljevanje in stabilnost njenih usmeritev ob ohranjanju in spoštovanju samostojnosti Tržaške kreditne banke«.
Banca Popolare di Brescia je lansko poslovno leto sklenila s čistim presežkom,v znesku 39, 8 milijarde lir (+4, 27%), neposredno zbrane vloge so se povečale za 23, 05 odstotka in dosegle 5.007 milijard lir, skupne vloge pa za 19, 48 odstotka in dosegle vrednost 12.429 milijard lir.
Nova banka podatkov za izmenjavo storitev
,TRE>T - pri tržaški trgovinski °rnici deluje nova banka poda-n °v.za izmenjavo storitev med s|ij° in Slovenijo. Storitvena s'izba je sad dogovora med trza-v 0 trgovinsko zbornico in slo-0 gospodarsko zbornico, po-tp8 • Pa b°do dostopni tako na rminalih tržaške kot slovenske zbornice.
Sistem nudi italijanskim podje-jerti možnost, da zastonj vkljuCi-Ponudbo (oziroma povpraševalo) svojega blaga ali storitev, se-Iji3111 Pa je dostopen na termina-m .tržaške in slovenske zbornice, o^i^nimivejše ponudbe bodo Javljene na mesečnem biltenu, „S.3 bo slovenska zbornica delila Sv0)un elanom.
zb ° ®P°ročilu tržaške trgovinske ornice ponudbe lahko zadevajo te°1Zv?de, storitve, inovacije, pa-f; e> i°int ventures, konzulence, 3nene naložbe, tehnologije, in-__ lring in sodelovanje.
DEŽELNI SVET FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE / O STALIŠČIH PREDSEDNICE GUERRE
Desnica osamljena, večina za sodelovanje s Slovenijo
TRST - »Deželna vlada Furlanije
-	Julijske krajine pozdravlja umik italijanskega veta nad pričetkom pogajanj za pridružitev Slovenije k Evropski zvezi in istočasno zahteva od Ljubljane toCna jamstva, prev-sem glede vprašanja vračanja nepremičnin istrskim beguncem.« Uradno stalisce Furlanije - Julijske krajine, ki ga je pred dvema tednoma tako orisala predsednica deželne vlade Alessandra Guerra, je bilo včeraj predmet dolge razprave v deželnem svetu. V zvezi s tem stališčem deželne vlade, pa tudi nasploh o odnosih dežele s sosednjo Slovenijo in o najnovejSem razvoju italijanske diplomacije v zvezi s Slovenijo so bila mnenja svetovalcev jasno deljena.
V razpravo je poseglo kar 17 svetovalcev vseh političnih skupin, kar je nenavadno visoka številka. Seveda so predstavniki desnice - Nacionalnega zavezništva, Krščansko demokratskega centra in Liste za Trst
-	odločno kritizirali »zeleno luc«, ki
jo je zunanja ministrica Susanna Agnellijeva dala Sloveniji za postopek, ki bo pripeljal do pridružitve Evropski zvezi. Istočasno so zelo ostro napadli politiko deželne uprave, ki sloni na odpiranju in sodelovanju.
Na drugi strani so bili predsta-
vniki vseh ostalih strank, ki so, sicer z različnih zornih kotov, podprli tako staliSCa prdsednice Guerre kot politiko ministrice Agnellijeve. Iz vseh teh izjav je jasno izhajalo, da je res treba rešiti Se veliko odprtih vprašanj, h katerim morata obe strani pristopiti z veliko dozo razumevanja, vendar je samo sodelovanje in uveljavljanje vedno boljših in tesnejših odnosov perspektiva za razvoj Furlanije - Julijske krajine.
Ob zaključku razprave je predsednica Guerra Se enkrat naglasila, da mora biti Furlanija - Julijska krajina soudeležena pri usmerjanju mednarodnega sodelovanja, ki bistveno zadeva razvoj te obmejne dežele. Pri tem je Se zlasti poudarila interes deželne skupnosti glede infrastruktur, gospodarskega in kulturnega sodelovanja in zaSCite manjšin. »Stališče italijanske vlade je v sozvočju z našim gledanjem na interese nase obmejne dežele, ker se Evropa razvija v smeri gospodarskega sodelovanja, ne pa politične-
ga taktiziranja.«
Svetovalci so na koncu dolge seje glasovali o osmih predlogih, ki So jih predstavile razne stranke. Med sprejetimi dokumenti je pomembna resolucija, ki jo je predložila Stranka demokratične prenove, v kateri so nakazane smernice za razvoj gospodarskega sodelovanja, za ustanovitev finančnega centra off-shore v Trstu, za obnovitev osimskih sporazumov, za sodelovanje deželne uprave pri meddržavnih pogajanjih, za ureditev vprašanja zapuščene imovine in za zaščito obeh manjšin. Odobrili so tudi dokument Ljudske stranke o razvoju odnosov med Italijo in Slovenijo, o odprtih dvostranskih odnosih, o obnovitvi mednarodnih pogodb in o cestnih povezavah. Svetovalci so izglasovali tudi predlog Zelenih o pobudah za zaščito italijanske kulture v slovenski in hrvaški Istri in stalisce v podporo deželni predsednici, ki ga je predložila Severna liga-

SLOVENSKI IN ITALIJANSKI ŠOLARJI
Poklon pomladi na padriški Drašci
Na pobudo Gozdne zadruge so sodili drevesca
Velike luže, ki jih je ponoči prekrila tenka plast ledu, so pričale, da je še dan prej razsajalo slabo vreme. In res je predvčerajšnjim, v jutranjih urah, med prvim bliskanjem in grmenjem, znanilcem konca zime, krepko zalivalo, zgornjo okolico pa je celo odelo v belo snežno odejo. Ce bi verjeli vremenskim ljudskim pregovorom, bi vse to lahko jemali kot obetavno znamenje, saj pravijo, da »tisto leto, ko v marcu grmi, lakote bati se ni«. Včeraj pa se je spet blagohotno nasmehnila pomlad in potrdila, da nekako upošteva tudi koledar. Čeprav je gozdno spokojnost pri DraSci rezal še vedno nekoliko hladen zrak, so pomladno okrepčani sončni žarki kmalu omilili njegovo ostrino. Gozd pa se je pomladno razživel predvsem s prihodom trume šolarjev. Pripeljali so se z avtobusi v spremstvu svojih učiteljic iz vseh krajev tržaškega ozemla. Prišli so iz bližnje gropajsko padriške osnovne šole Karla Destovnika Kajuha, ki je na dan pomladi že stara obiskovalka tega predela Globojnerja, ter iz bližnjih šol Finka Tomažiča v Trebčah in Primoža Trubarja v Bazovici. Prišli pa so tudi s katinarske osnovne šole Frana Milčinskega, rojanske šole Bazoviških junakov ter barkovljanske šole Frana Šaleškega Finžgarja. V njihovo pomladno razigrano ščebetanje v slovenščini pa so se pomešah prav tako razigrani in veseli glasovi v italijanskem jeziku, kajti pomladnega srečanja na Drašci so
se udeležili tudi šolarji italijanskih šol - De Marchi in Biagio Marin iz Skednja, Visintin iz Naselja sv. Sergija, Piteri iz Ul. Vašari in šole od Domja. Skupaj se je zbralo kakih 350 otrok.
Kaj se je na Drašci včeraj pravzaprav dogajalo? Padriška Gozdna zadruga je kot vsako leto za prvi dan pomladi povabila otroke, da bi skupaj počastili prebujanje narave s tradicionalnim sajenjem drevesc. Deželna gozdna uprava je poskrbela za kakih dvesto sadik jesena, padriška Gozdna zadruga je poskrbela za krampe (še prej pa za goro sendvičev, ki so jih malčki kaj kmalu pospravili) in obred je ob splošni živahnosti
stekel. Pri tem seveda ni mogla manjkati kratka obrazložitev srečanja. O pomladi in naravi ter o tem, kako jo je treba negovati in varovati je najprej spregovoril italijanski ravnatelj Sfregola, nato predstavnik deželne gozdne uprave Milani, dvojezično pa sta pobudo orisala predstavnika padriške Gozdne zadruge Karlo in Darko Grgič. Podala sta tudi kratek zgodovinski opis Globojnerja ter povedala, kako so naši predniki pred sto leti zasadili ta gozd in ga nato skrbno negovali. Vmes sta navedla izvirna imena raznih bližnjih krajev in povedala na primer, da Drašca je Drašca, ne pa Monte Spaccato, da Hudo leto je Hudo leto in ne Čampo Golf itd.
Zatem so zapeh krampi. Nekoliko nerodno sicer, kot se za otroške ročice pač spodobi. Mala drevesca so tako dobila novo domovanje. Ras tla bodo na pobočju Globojnerja in marsikdo od malih delavcev bo v prihodnjih letih rad pokukal v te kraje, kako je z njegovim jesenom. Nekateri so svoja drevesca opremili z imenom, da bi jih bolje prepoznali. Vsi pa se bodo prav gotovo tudi v odraslih letih radi spominjali svojih spomladanskih šolskih pohodov na Drašco, svojih prvih stikov s skrivnostmi naravnega okolja, ki ga človekova brezvestnost vedno bolj ogroža, in morda tudi stikov z drugače govorečimi a podobno čutečimi sovrstniki.
OBČINA TRST
Zaposlili
bodo
68
redarjev
Ge je mestni promet v kaosu, če so vozila parkirana vsevprek, če vedno manj občanov spoštuje pravila omikanega sožitja, kot dokazuje nesnaga po mestnih ulicah -vsega tega nemejenega in nevzdržnega stanja je krivo kronično pomanjkanje mestnih redarjev. Tega izgovora v kratkem ne bo več, ker je Tržaška občina razposlala pisma 68 zmagovalcem natečaja za mestne redarje: novo službo bodo nastopili prihodnjega 2. maja. Potem res ne bi smelo več biti nobenega izgovora in bi se morali začeti hudi časi za nedisciplinirane voznike, pa tudi za vse občane, ki ne posvečajo pozornosti mestni čistoči in na toliko načinov dokazujejo svojo neomikanost.
DOLINA / VOLITVE
SSk: Z izsiljevanji je treba prenehati in nastopiti složno
Krajevna sekcija odklanja sistem časopisnih polemik
V zvezi z raznimi izjavami in pojasnjevanji več strank in gibanj o poteku razgovorov za oblikovanje čim širše demokratične koalicije ob skupnem županskem kandidatu v dolinski občini, ki smo jih v zadnjih dneh zasledili v dnevnem in periodičnem tisku, je krajevna sekcija SSk izdala sporočilo, v katerem pojasnjuje naslednje:
»SSk že od vsega začetka korektno in konstruktivno sodeluje na omenjenih pogajanjih, tako kot je korektno in odgovorno sodelovala pri vodenju občinske uprave v zadnji mandatni dobi. Zato se ni spuščala v časopisne polemike, četudi so pobudniki nekaterih člankov grobo pretvarjali stvarno resnico o poteku
glasno sprejetega uug^ med pogajalci, da se D spravljajo v javnost s tv > o katerih ni še nobene0 dogovora. Na žalost s nekateri partnerji prekri1 ta dogovor in celo z javri mi enostranskimi izjavany in pozivi začeli polenu2 rati in izsiljevati drug partnerie zlasti glede
H POLITIKA / ZAUPNICA DOR1GO VI h
Tržaška ljudska stranka: ne desnim zavezništvom
Tržaška ljudska stranka je na strani novega vsedržavnega tajnika Ge-rarda Bianca in je potrdila svojo podporo pokrajinski tajnici, Elettri Dorigo, ki jo prejšnji tajnik Rocco Buttiglione izključil iz stranke, ker je na vsedržavnem svetu glasovala proti njegovemu predlogu o zavezništvu z Berlusconijem in Finijem. Za Dorigovo je včeraj glasovalo vseh 20 prisotnih članov pokrajinskega vodstva (štirje se sestanka niso udeležili) in občinski svetovalci, izvoljeni na listi Ljudske stranke. »Pokrajinski
odbor«, piše v sklepnem dokumentu, »priznava legitimnost izvolitve novega tajnika in predsednika, katerima želi uspešno delo v težkem obdobju, ki ju čaka.«
V dokumentu vodstvo stranke napoveduje, da bo na prihodnjih volitvah Ljudska stranka »v dolinski občini pristopila k sredinski občinski Usti, ki ji je tuje vsako etnično zoperstavljanje.« S tem se je v bistvu vodstvo LS ogradilo od poskusov ustvarjanja desne, protislovenske koalicije v dolinski občini.
na ostale sogovornic dobroverne občane ter bolj otežkočilo nadal) vanje pogajanj.	j0
SSk se skladno s sv 1 zgodovinsko vlogo n310 noobrambne manjšin8 ^ stranke odgovorno zavz ma tudi za utrditev slog med Slovenci brez in®
loških predznakov in 1 siljevanj, ki razbijajo eno nost med Slovenci in tu sicer otežkočajo dialog’
kakor tudi za enakopravn sožitje z italijanski soobčam.
Na teh temeljih se o ^ zavzema za uravnoteže in vsestranski razvoj n linske občine, upoštevajo® njene posebnosti in ob o prtem sodelovanju z nru gimi krajevnimi ustanov mi in sosedno Slovemjo novem evropskem din111'
SSk je v tem duhu izn sla svoje predloge v p°8 vorih za sestavo volinUjg zavezništva in med drug®*^ predlagala kot svojega kan didata za župansko me8
'Tnonono
vitelja; v tej luči je ocemi dosedanje predloge sog vomikov in v tej hi« DU zavzela dokončno stališ > ob uravnoteženem upo8
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 UT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT. plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
CIVILNA ZAŠČITA / POJASNILA ODGOVORNEGA ZA CIVILNO ZAŠČITO V TRSTU L. GlORGjN!^
Težko snovanje občinskega plana
»Naš dokument ni nič dokončnega, je samo izhodišče za razpravo, izziv, s katerim želimo ugotoviti, kako si pravzaprav razne tukajšnje ustanove in organizacije, pa tudi posamezniki predstavljajo civilno zaščito.« Tako nam je dejal Lucia-no Giorgini, odgovorni za civilno zaščito v tržaški občini, na katerega smo se obrnili, da bi kaj več izvedeli o dokumentu z naslovom »Občinski plan civilne zaščite«, ki je v teh dneh vzbudil tudi nekaj polemik.
Giorgini nas je sprejel v svojem uradu v bivši vojašnici Beleno v Ul. Revoltella, v isti zgradbi, v kateri je tudi skladišče avtomobilov, ki jih s prepovedanih parkirišč odvaža zloglasni občinski »pajk«. »Resnici na ljubo urad šele ustanavljamo in vsi skupaj smo tu začetniki,« nam je pojasnil naš sobesednik. »Sam sem prejel nalogo, da preve-
rim možnost ustanovitve urada civilne zaščite konec leta 1992. V tem okviru sem med drugim ugotovil, da ima takšen urad smisel obstoja, če obstaja občinski plan civilne zaščite. In tako smo se lotili tega dela,« je še pristavil Giorgini.
Dokument, ki ga je pripravil urad civilne zaščite, obsega šet poglavij. Prvo-poglavje prikazuje v glavnih obrisih, kaj pravzaprav civilna zaščita je, in prinaša seznam državnih in deželnih zakonov, ki jo pri nas urejajo. Drugo pogavje opisuje ozemlje tržaške občine in nevarnosti, ki na njem obstajajo in ki bi zahtevale organizacijo civilne zaščite. Tretje poglavje govori o strukturah in možnih posegih občinske civilne zaščite. Četrto poglavje prikazuje postopek aktiviranja civilne zaščite. Peto poglavje je prazno, oziroma obsega samo naslove, ki bi jih morale
razviti razne ustanove in organizacije, od deZelne uprave pa do gasilcev in rajonskih svetov, ki so bili v tem smislu tudi že povabljeni. Zadnje poglavje pa prinaša nekaj splošne literatme o civilni zaščiti.
Kot rečeno, je ta dokument naletel na razne kritike. Tako je npr. rajonski svet za Vzhodni Kras 9. marca soglasno odobril skoraj dve strani obsegajoče stališče, v katerem dokumentu občinskega mada za civilno zaščito v bistvu očita, da jemlje premalo v poštev že obstoječe ali vsaj potencialne dejavnike civilne zaščite na teritoriju, kot so npr. prostovoljni gasilci Globojnerja in jusarski odbori.
»Mislim, da je treba izvor teh in drugih podobnih kritik iskati v nekem nesporazumu. Mi nismo pripravili operativnega plana, ampak zgolj izhodišča zanj. Ce hočete,
smo pripravili načrt za izdelavo takšnega plana,« nam je pojasnil Giorgini. »Sicer pa tudi polemike lahko prav pridejo, če bodo pomagale razširiti zavest o obstoju problema civilne zaščite,« je še pristavil.
Plan civilne zaščite bo stopil v veljavo, potem
ko ga bo odobril ob svet, med drugim up .^ vajoč mnenja rajon svetov. Kot kaže, Pa še daleč od tega cilja-bi imeli velik in n« vit urad, bi plan la ., delali v nekaj mesec^
tako pa se boju«.
»lo veC
mo potrebovali ce i
let,« je zaključil Giorg

rlžAVUE / PLINSKO SKLADIŽCEh
Monteshell: nič novega
O vpisu v dopolnilno blagajno šele konec meseca
S plinskim skladiščem Monteshell nič novega. Ta žalostna ugotovitev je izšla iz včerajšnjega sestanka med vodstvom družbe Monteshell in sindikalnimi Predstavniki CGEL, QSL in UEL, na katerem bi se morali dogovoriti o podaljšanju dopolnilne blagajne 27 delavcem. Ministrstvo za delo je Pred časom že zagotovilo, da bo dovolilo podaljšanje dopolnilne blagajne delavcem, ki jim to pritice, a zagotovila doslej še ni uresničilo.
Vprašanje s'e vleče že nekaj let, odkar je druž-oa Monteshell prevzela območje bivše Zaveljske Čistilnice, da bi na njem zgradila plinsko skladišče. Zapleti z dovoljenji za gradnjo ne-
varnega objekta so najbolj oškodovab delavce, ki so bik tam zaposleni. Njihove vrste so se začele redčiti; zadnji podatki govorijo o 16 upokojenih in 40, ka še ne vedo, kakšna bo njihova bodočnost. 27 jih ima pogoje za ponovni vpis v dopolnilno blagajno, ostalih 13 ne.
Na včerajšnjem sestanku so se vodstvo MontesheU in sindikalni predstavniki domenili le, da bo treba počakati še do konca meseca preden bo mogoče odgovoriti na vprašanje, ak bo delavcem spet zagotovljena dopolnilna blagajna. Delavci in njihove družine bodo morah torej še enkrat počakati. Na čakanje so navajeni, saj čakajo že nekaj let...
V PETEK
PADRIČE / SIMPOZIJ
Skupščina Z novimi predpisi Sindikata omejiti število slovenske nesreč na delu
šole
Slovenski solniki in neučno osebje slovenskih šol vseh vrst in stopenj se bodo v petek, 24. marca, zbrali na 36. rednem občnem zboru Sindikata slovenske šole. Na njem bo odbor podal obračun delovanja v zadnjem letu, obenem pa bodo podane smernice za delovanje v prihodnjem obdobju, ki bo zaradi velikih sprememb v italijanskem šolskem sistemu tudi za slovenske solnike zelo zahtevno. V prvi vrsti se bo spet zastavilo vprašanje šolske avtonomije, ob njem pa še druge aktualne šolske zadeve.
Občni zbor bo v prostorih prosvetnega doma na Opčinah, Narodna ulica 51, v prvem sklicu ob 8. uri in v drugem sklicu ob 8.30.
Tudi v Italiji standardi EZ
V konferenčni dvorani padriškega Centra za znanstvene in tehnološke raziskave so včeraj razpravljali o varnosti na delu. Vprašanje je zelo aktualno in to iz dveh razlogov: po eni strani število nesreč na delu nikakor ne upada, nasprotno, po drugi pa so pred kratkim v italijanski zakonik vnesli določila Evropske zveze. V skladu s temi določili bodo morali tudi vsa podjetja v Italiji do novembra upoštevati nove standarde, ki bodo veljali za vse članice EU.
Na včerajšnjem simpoziju, ki ga je organizirala družba SQS v sodelovanju s padriškim centrom in družbo Cegos, so posebej govorili o pripravi posebnih »priročnikov o zaščiti na delu«. Pripraviti jih bodo morala vsa podjetja, v njih pa bodo morali biti jasno opisani delovni načrti, morebitni rizični sektorji, preventivni ukrepi in informativni tečaji za uslužbence. Po oceni strokovnjakov je prav natančno informiranje uslužbencev izrednega pomena, saj je dokazano, da lahko za dobrih 30-35 odstotkov zmanjša število nesreč. Precej pozornosti pa so na včerajšnjem srečanju namenili tudi pravnim vprašanjem, podrobneje so govorili o tem, kdo je kriv, ko pride do nesreče in katerim določilom civilnega in kazenskega zakonika lahko zapade. Včerajšnjega srečanja, ki ga je finančno podprlo več pomembnih družb, so se udeležili tako visoki funkcionarji javnih ustanov kot tudi predstavniki zasebnih industrijskih obratov.
Ing. Cervesi: Park vile Brunner ostane zeleno področje
Park vile Brunner bo Pstal zeleno področje; to I6 Potrdil občinski od-ornik za mestno načrto-anie Cervesi na se-? ^pku, ki so se ga ude-®2ili predsednik rajon-^6ga sveta za Sv. Vid taro mesto - Staro mit-ico Piero Tononi, odgo-i.°nia za združenje »Ita-Nostra« Zubin in ®kamminaTrieste« Tre-p M’ deželni svetovalec plidori in nekateri pre-ivalci s tamkajšnjega Področja. Sestanek pa je Pomemben še iz drugega j^zloga, saj je uvedel ne-ju^odno soočanje med , ornistvom, rajonski-1 sveti in zainteresirali združenji.
Pojasnila, ki jih je nu-1 Cervesi, so bila nujna I ede na to, da bodo v ra]kprn spet pričeli z pdnjo nekega poslopja, orvesi je podrobno ob-ovil »zgodbo« gradbe-^ dovoljenj, ki sega ■ s® do leta 1979, ko so dali prvo zazidalno Q0vpljenje za sicer Cejeno področje ob P^ku. Odtlej so si sledilo Proda)e terenov, priš-Je do sprememb v raz-„J1 določilih, pričeli so iti stanovanjsko po-. ^Pje, ki pa ga niso okončali (gre za 33 sta-0VaPh. garaže ter 10-15 a . irnih prostorov v ,bCmski lasti, ki jih boce naineilili prebival-Ei, ki živijo v nepo-D edM bližini. Poslopje i nikakor ne bo »moti-u JP^ka, ki ga bodo Se .1 valorizirali (delno 0J . i ga tudi odprli za mstvo). Porazdelitvi Krnih Prostorov bo n j. rajonski svet, kar 'Predstavlja novost, ob . .0rnik Cervesi je v Priložnosti potrdil st. da bodo znova L^dih vrtove na Tr-Tprr	Veneto in na
sn^i^0r^s’ k* danes ni-80 skomin v čast.
r UNIVERZA / PREDSTAVNIŠTVO V AKADEMSKEM SVETU h
Študentov volitve ne zanimajo
Prvi dan je glasovalo le 2.7 odstotka upravičencev
Na tržaški univerzi so se včeraj začela glasovanja za izvolitev osmih novih predstavnikov študentov v razširjeni akademski svet. Gre za predstavniški organ, ki bo moral sestaviti novi statut tržaškega vseučilišča in bo trajal do konca prihodnjega akademskega leta.
Volilnih upravičencev je 23.459 in lahko izbirajo med tremi nastopajočimi listami: Levičarsko listo, desničarskim Fuanom in listo Corasu, ki je nepohtično oz. sredinsko usmerjena.
Udeležba je bila na prvi dan volitev izredno nizka: do 17. ure je glasovalo samo 641 študentov oz. 2.7 odstotka upravičencev. Študentje bodo lahko glasovali še danes, vendar je zelo verjetno, da tokrat ne bodo dosegli niti že tako nizke volilne udeležbe kot na zadnjih volitvah, ko je svoj
glas oddalo le 14 odst. upravičencev. Nezanimanje za predstavništva je splošni pojav zadnjih let med študenti, vendar je v Trstu še posebno izrazit; za primer velja videmska univerza, kjer je na včerajšnjih volitvah glasovalo skoro 21 odstotkov upravičencev.
Istočasno z volitvami za akademski svet potekajo tudi volitve za študentska predstavništva v svetih fakultet za matematiko in za psihologijo, kjer niso na zadnjih volitvah pravočasno predstavili nobene liste. Na fakulteti za matematiko je včeraj glasovalo 16.7 odstotka, na fakulteti za psihologijo pa 4.7 odstotka upravičencev.
V vseh treh primerih bodo voline skrinjice odprte še danes od 9. do 14. ure, izidi glasovanj pa bodo verjetno znani Ze v večernih urah.
Informator policije obtožen sodelovanja pri ropu
Guido Ghersevich, informator letečega oddelka, ki je že mesec dni v zaporu, se bo moral zagovarjati pred obtožbo, da je sodeloval pri ropu, do katerega je prišlo decembra leta 1991 na Opčinah.
Tedaj so agenti zasačili štiri mlade roparje, še preden so sploh stopili v akcijo. Ghersevich naj bi jih oskrbel s posebnim radijskim aparatom, s katerim so lovili policijske postaje, ter s solzilnim sprajem, nakar naj bi jih »prepustil« usodi, ali bolje, prodal policiji.
RAZSTAVA
Kozolec v TK Galeriji
O tej slovenski značilnosti spregovoril etnolog Tone Cevc
Sinoči so v prostorih TK Galerije otvorili razstavo o slovenskem kozolcu: zanimivi kulturni pobudi botruje sodelovanje med ZSKD in Tržaško knjigarno, sodi pa v širši niz z naslovom Pot kulturne dediščine, ki ga razvija podjetje Agens iz Žirovnice in skuša zajeti slovenske prepoznavnosti na več področjih. Razstava risb in lesenih miniatur slovenskega kozolca nekako naravno izhaja iz predhodne dokumentarne fotografske monografije, ki jo je spodbudila zbirka posnetkov znanega fotografa Jake Čopa. Objavo njegovih fotografij, ki kozolec časovno beležijo od leta ’35 do ’73, dopolnjuje strokovna beseda etnologa Toneta Cevca, ki je o značilnostih in posebnostih te spontane ljudske arhitekture spregovoril tudi na sinočnji predstavitvi. Kozolec srečamo v alpskem svetu,
slovenska inačica pa ima svoje posebnosti, ki jo od ostalih razvidno ločujejo. Namenjen je seveda potrebam kmečkega prebivalstva, prav po življenjskih okoliščinah pa je v času in prostoru razvil svojo raznovrstnost. Gre za porabno stavbo, večkrat prislonjeno tudi gospodarskim poslopjem, ki so jo narekovale vlaž-nejše podnebne okoliščine in zato služi kot sušilni prostor ali shramba.
Razstava, ki predstavlja slovenski kozolec v njegovi razvojni poti, je doživela krst občinstva . lanskega marca v Ljubljani, odtlej je o tem svojevrstnem slovenske ljudskem izročilu pričala po Sloveniji, na Nizozemskem, v Nemčiji, v svoji deseti postavitvi pa prvič gostuje v Italiji. Pobuda je posebej zanimiva za šolsko mladino, na ogled pa bo do prihodnjega 4. aprila.
Damjana Ota
HURA CESTA / PRI VSTOPU IN IZSTOPU
Tovornjak smetarske službe v zid, avtomobil pa na streho
Marino Viezzoli je navsezadnje imel srečo: v bolnišnici na Katinari, kamor so ga prepeljali z rešilcem Rdečega križa, so mu namreč predpisali »le« dvajset dni zdravljenja zaradi udarca v glavo in prsi. Viezzoli, 31-letni šofer smetarske službe, se je včeraj s tovornjakom silovito zaletel v aluminijasto postajališče (ob katerem se ustavlkja avtobus, ki vozi na progi vozi št. 10), ga podrl in se ustavil šele ob betonskem zidu, od katerega ga je odbili nekaj metrov nazaj. Do nezgode je prišlo na izhodu s hitre ceste po predoru pod Skednjem, v smeri Val-maure. Tamkajšnji izhod je namreč precej strm, na koncu pa je še oster ovinek, ki je zlasti ob dežju zelo nevaren (včeraj te nevarnosti ni bilo, saj je bila cesta suha). Na kraj so prihiteli gasilci, osebje Rdečega križa, mestni redarji. Zakaj je do nezgode
prišlo, zaenkrat niso ugotovili. Domnevajo, da so mu popustile zavore ali je enostavno izgubil nadzor nad težkim tovornjakom.
Precej sreče je imel tudi 22-letni Marco Svevo (Milje, Ul. Colarich 76/B), ki se je s svojim opel cor-sa prevrnil na vstopu na hitro cesto v industrijski coni. Bil je namenjen proti mestu, vendar je na prvem ovinku (hitra cesta se tam odcepi proti mestu in proti Katinari) izgubil nadzor nad vozilom, se zaletel v zelezobetonsko varnostno ograjo in se prevrnil. Po strehi je drsel celih dvajset metrov. Nudili so mu prvo pomoč, vendar ga v bolnišnici niso zadržali, zaradi lažjega udarca v glavo pa bo počival 7 dni. Izvide o nesreči so opravili dolinski karabinjerji, nekaj dela pa so imeli tudi gasilci (prihiteli so z miljske postaje), saj je po asfaltu steklo olje in so morali cestišče počistiti.
V Buriu center proti Gaucherjevi bolezni
Se eno pomembno priznanje za bolnišnico Burlo Garofolo: na predlog deželnega odbornika za zdravstvo, Giampiera Ca-sole so v bolnišnici, ki je specializirana za porode, žensko in otroško zdravstvo, ustanovili specializirani deželno središče za diagnozo in zdravljenje genetskih bolezni metabolizma in predvsem Gaucherjeve bolezni.
Gre za hudo dedno bolezen, ki onemogoča pravilno izločanje maščob, ki se zato kopičijo, tudi s tragičnimi posledicami, v organizmu otrok. V Buriu že tri leta deluje ekipa specializiranih zdravnikov, ki poleg zdravljenja bolnikov vodijo tudi vrhunsko raziskavo o tej premalo poznani dedni bolezni. Priznanje tržaški bolnišnici, je dejal odbornik Fasola, je še en zgovorni dokaz, da je, kljub težavam, zdravstveno skrbstvo v Furlaniji -Julijski krajini na visoki in zavidanja vredni ravni.
SPOZNALI SO GA ZA KRIVEGA
Žensko je tepel in ji grozil s smrtjo
Nasilnež je bil obtožen cele vrste prekrškov in obsojen na 22 mesecev
Dvaindvajset mesecev ječe (pogojno) in plačilo 5 milijonov lir odškodnine zasebni stranki (L.C.),: to je kazen, ki jo je izreklo sodišče, ki mu je predsedoval Mario Trampuš (javni tožilec je bil Gulot-ta) proti 4 3-letnemu Romeu Rukavini. Moški je bil obtožen cele vrste prekrškov. Potem ko sta se z L.C. pustila, ji je na vse načine zagrenil življenje. Najprej ji je vzel pse in ji grozil, da jih bo ubil, nakar jo je prisilil, da mu je podpisala izjavo, češ da mu pse odstopa. Zatem se je premislil in ji je zvečer živali sicer vrnil. Velike težave pa ji je delal zlasti v trgovini, ki jo je upravljala, saj je v njej postopal po cele ure in razgrajal tudi v prisotnosti klientov. To se je dogajalo julija 1991, nakar je sledilo obdobje miru.
Znova se je oglasil marca naslednje leto, ko je vdrl v stanovanje, kjer
je L.C. (ki jo je zagovarjal odvetnik Fabio Degiovan-ni) prebivala s hčerko, jo zagrabil za vrat in ji grozil, da jo bo ubil. Ce ga bo prijavila policiji, je Se pribil, pa se bo znesel nad otrokom. Gez dva dni jo je pričakal pred trgovino, jo s silo porinil v notranjost in ji spet grozil s smrtjo, če bi jo zalotil s kakšnim moškim.
Nasilja s tem še zdaleč ni bilo konca. Med aprilom in majem jo je spet obiskal v trgovini in udaril v obraz ter ji prebil zgornjo ustnico. Zenska je tedaj zaprosila za pomoč znance in prijatelje, ki so ji delali družbo v trgovini, kar je Rukavino nekako odvrnilo od nadaljnjih obiskov. Tedaj pa so se za L.C. pričele druge težave. V prijavi, ki jo je vložila na sodišču, je opisala celo vrsto neljubih dogodkov (sumila je sicer,*da jih je zakuhal Rukavina, za kar pa ni bilo nobenih dokazov, saj
ga nihče ni videl in tega početja tudi ni bil obtožen). Našla je namreč poškodovano ključavnico na vratih trgovine, razbili so ji šipe na oknu stanovanja, posebej pa so se znesli nad dostavnim vozilom: sneli so sprednjo in zadnjo šipo ter potrdila o avtomobilski taksi in zavarovanju in poškodovali sam motor (v u-plinjač so verjetno stresli sladkor).
Najhujši dogodek pa se je pripetil 1. julija 1992. Okrog 13. ure, ko je oseba, ki ji je delala družbo v trgovini, odšla in je ostala sama, se je nenadoma prikazal Rukaina, se spravil nanjo in jo večkrat udaril po glavi, tako da je morala po zdravniško pomoč (zdraviti se je morala celih petnajst dni, v bolnišnici na Katinari so ji ugotovili več poškodb: poleg hudega udarca v glavo je namreč imela zlomljen nos ter oteklino na ličnici).
OBČNI ZBOR
PSI / PSIHOLOŠKI PORTRET SLOVENCEV
Pri krožku KRUT velika skrb za rehabilitacijo
V zadnjem letu se je znatno povečalo število članov
Slovenci nismo ponižen narod
Zanimivo predavanje dr. Janeka Musekci
Krožek KRUT je v zadnjem letu občutno utrdil in vsebinsko obogatil svojo organizacijsko in kadrovsko strukturo, kar je botrovalo dokajšnjemu kakovostnemu izboljšanju ponudbe in storitev, ki jih nudi rehabilitacijska in varstve-no-svetovalna služba. Ta ugotovitev je jasno prišla na dan na občnem zboru, na katerem so ocenili, da je KRUT ubral pravo pot in naletel na veliko pozornost v zamejski stvarnosti. Število elanov se je v letu povečalo od 159 na 407, od katerih je 99 iz goriške pokrajine. Poleg individualnih elanov so h KRUT-u pristopile številne organizacije (Kmečka zveza, Slovensko deželno gospodarsko združenje, Zveza invalidov, Združenje aktivistov osvobodilnega gi-
banja na Tržaškem, Društvo slovenskih upokojencev iz Trsta, Podporno društvo Rojan, Zadružni center za socialno dejavnost in Društvo slovenskih upokojencev iz Gorice), katerih elani imajo posebne ugodnosti.
Aktivnosti KRUT-a je orisala predsednica Nevenka Pečar, ki je poročala o vClanjenosti krožka v ZSKD in ZSSDI, tako da je avtomatično postal elan vsedržavne zveze UISP/-ARCI in v tem svojstvu mu je bil dodeljen oporečnik, ki spremlja član^ v zdravstvene in rehabilitacijske strukture. KRUT načrtuje preselitev v večje prostore, kjer bo poleg sejne dvorane za prirejanje predavanj razpolagal tudi z ambulanto in telovadnico za individualno delo s fizioterapev-
tom. Dobro je stekla svetovalna služba in Pečarjeva se je za nesebično pomoč na zdravstvenem področju iskreno zahvalila koordinatorju dr. Stoklju, dr. Za-ghijevi, dr. Žerjalu, dr. Flo-ridanu in dr. Karišu pa tudi fiskalnemu konzulentu dr. Kosmaču. Uspešno je bilo strokovno sodelovanje s konvencioniranimi zdravilišči v Strunjanu, Šmarjeških in Dolenjskih toplicah ter tržaškim Fisiome-dom, kamor so usmerjali svoje elane za koriščenje rehabilitacijskih programov.
KRUT skuša reševati tudi socialne stiske svojih elanov. Sodelovanje z obmejnimi domovi upokoj-nencev v Sloveniji je omogočilo, da so zadovoljivo rešili številne socialne probleme, Čeprav je celoten
postopek precej otežkocen še zlasti po uvedbi zdravstvene reforme. Prav zato ostaja eden primarnih ciljev pridobitev lastnega doma za upokojence in ostarele: v zamejskih krogih žal ni še dovolj posluha za tako zahtevno investicijo. Deželni zakon, ki ga dežela pripravlja za nego na domu ostarelih in invalidnih oseb, bo nudil še boljše možnosti za oskrbovanje starejše populacije, ki sedaj poteka na prostovoljni osnovi.
Krožek KRUT je izdelal program za leto 1995, ki ga bo objavil v marčni številki svojega periodičnega priročnika. Poleg možnosti izbire individualnega zdravljenja v konvencioniranih strukturah bodo elani imeli na voljo tri skupinske pakete v Šmarjeških toplicah, v Dolenjskih toplicah in Strunjanu. Tako kotse že tradicionalno odvijajo v Strunjanu, so prav pred nekaj dnevi stekle 3 krat tedensko plavalne ure tudi v termalnem bazenu v Gra-dežu, vključno s fizioterapijo.
V Čudovitem okolju zaliva Cikat na Malem Lošinju bo tudi letos 10-dnevno letovanje v štirih izmenah od 10. junija do 20. julija. Prvi dve strokovni predavanji sta naleteli na dober odziv članstva in v prihodnjih mesecih načrtujejo še niz predavanj o raznih zdravstvenih temah. Med novosti, ki bodo popestrile ponudbo, je KRUT uvrstil tudi organizacijo poletnega centra za odrasle s celodnevnim kopanjem v juliju na plaži v Gradežu, maja pa bo plesni večer, posvečen valčkom in ever-greenom. (B)
H KONCERT / V ZGONISKEM CENTRU >i
Plava Trava Zaborava med nami
Lani je skupina na countr/ festivalu v Nashvillu zasedla 2. mesto
Po štirih letih se vračajo v naše kraje člani priljubljene zagrebške glasbene skupine Plava Trava Zaborava.
Na domačem in tujem tržišču delujejo še dobrih trinajst let in v tem času so postali izkušeni mojstri country glasbe, ne le doma, ampak na mednarodnem nivoju. Snemali so preko deset plošč, kaset in Cd-jev in pravkar pripravljajo novo ploščo, ki bo izšla predvidoma ob koncu aprila. Lansko leto so se ude-
ležili mednarodnega country festivala v Nashvillu in zasedli drugo mesto, kar pomeni za evropsko skupno izjemen uspeh. Zagrebški countryjaši bodo nastopili v nedeljo, 26. marca v zgo-niškem športno kulturnem centru, s pričetkom ob 18. uri. Predprodaja vstopnic pa bo stekla eno uro pred pričetkom koncerta.
Naj omenimo, da se Plava Trava Zaborava pravkar vrača iz Nemčije, kjer je v tem mesecu imela kar
osemnajst nastopov, konec marca pa se pripravljajo na veliko švicarsko in avstrijsko turnejo, ki bo trajala približno do konec maja.
Glasbena zadruga Ar s nova si prizadeva, da bi v zgoniškem športno-kul turne m centru gostila kvalitetne in dobre skupine, pri tem delu pa ji večkrat priskočita na pomoč trgovina rož Miki iz Nabrežine ter gostilna Guštin v Zgoniku, ki jo upravljata Pavla in Tamara.
Gost večera Društva slovenskih izobražencev je bil v ponedeljek, 20. t.m., dr. Janek Musek, ki predava splošno psihologijo na ljubljanski filozofski fakulteti, predaval pa je tudi na tržaški univerzi. Predstavil je svojo knjigo »Psihološki portret Slovencev«, ki je izšla pri založbi »Znanstveno in publicistično sre-‘dišče« v Ljubljani.
Dr. Musek je s to knjigo hotel podati analizo nekaterih trdovratnih predstav, stereotipov in predsodkov, ki jih Slovenci imamo o sebi, pa tudi analizo slovenskega narodnega značaja in osebnosti. V knjigi so tako podane razlike med Slovenci in drugimi narodi kot tudi razliko znotraj slovenskega naroda samega. Pri tem je dr. Musek vzel v poštev
določen izsek slovenske populacije in analiziral stopnjo treh glavnih takoimenovanih »temeljnih razsežnosti«, ki so ekstrovertnost oz. in-trovertnost, nevrotici-zem (Čustvena labilnost) in psihoticizem (nasprotje blagega temperamenta, težnja k agresivnosti).
Kot perimer je predavatelj s pomočjo grafikonov prikazal razlike med Slovenci in Britanci: te glede navroticizma in ekstrovertnosti niso tako velike, glede psihoticiz-ma pa kaže, da se pri Slovencih nahaja velik potencial agresivnosti, ki je veliko večji kot pri drugih narodih. Ta podatek postavlja pod vprašanje samopredsta-vo, ki jo imajo Slovenci o sebi kot o ponižnem, celo hlapčevskem naro-
du. To je po predava teljevem mnenju neu e meljen stereotip, saJ bi bili Slovenci res ta ponižni in hlapcevs '> kot se sicer pritožujern0’ da smo, bi skozi stole J ne bili vzdržali. Pogos , pritoževanje nad tem negativnimi lastnostmi je po mnenju dr. Mus
znak frustrirane težnj
po uveljavitvi. Sicer s druge tipične samopre stave, ki jih Slovenci sebi imamo (npr. poš nost, pridnost, introve nost in depresivnost)
podatki, ki jih daje analiza dr. Muska, v bistv ujemajo. Seveda je tre na te predstave gledati ^ določeno rezervo, saj ® to primerjave povpreC) ; vendar nam taki P° |
lahko pomagajo ma bolj objektivizirati sam
predstavo.	_ . j
Ivan Zerjm
RICMANJE / PRAZNOVANJE VAŠKEGA ZAVETNIKA SV. JOŽEFA
KRIŽ
Letošnji Ricmanjski teden spremljala vrsta zanimivih kulturnih prireditev
Z nastopom obeh društvenih skupin - pevske in dramske - se je v nedeljo zvečer v dvorani Babne hiše sklenil niz pobud, ki ga kulturno društvo že tradicionalno spodbuja ob praznovanju vaškega zavetnika sv. Jožefa. V petek je občinstvo prisostvovalo razvedrilnemu zabavnemu večeru, ki so ga ponudili člani glasbene skupine Adria kvintet (na sliki - f. Križ-mančič) in čarodej Vikj. V nedeljo pa je Ricmanjski teden doživel sklepni večer z društveno dramsko skupino in MePZ Slavec-Slovenec, ki ga v okviru ricmanjskega in borštanskega društva vodi Danijel Grbec. Se posebno živahen je bil nastop dramske skupine, ki je v sodelovanju znane dvojice Vanke in Tonce in v režiji Tatjane Turko ponudil »spomladansko« inačico enodejanke, ki sta jo klepetavi venderigli v sodelovanju z boljunskimi elani pripravili za štefanovanje.
Prva od treh pobud letošnje-
ga Ricmanjskega tedna in sicer razstava del enajstih mladih likovnikov, pa se še nadaljuje. V galeriji Babne hiše bo tako do konca tega meseca možen ogled risb, slik, grafik, keramik in drugih likovnih izdelkov, ki so jih ob letošnji prireditvi pod mentorstvom Borisa Zuliana zbrali mladi slovenski ustvarjalci s Tržaškega in z Goriškega.
Razstava ostaja odprta ob sredah in petkih od 20.30 do 22. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure.
Ricmanjskega zavetnika je posebej počastila tudi domača župnija: poleg vsakoletnega svečanega bogoslužja je na pobudo župnika Angela Kosmača nastala tudi nadvse zanimiva razstava starih župnijskih roko-
pisov. Iz arhiva je tako v Baragovem domu na ogled vrsta zgodovinskih listin, ki pričajo o preteklosti ricmanjske župnije od konca 17. do konca 19. stoletja. Razstava se uokvirja v letošnje obhajanje 350-letnice postavitve stare cerkve sv. Jurija, na temeljih katere je 125 let pozneje nastala današnja romanska cerkev. Posvečena pa je bila sv. Jožefu, saj so se ob njegovem oltarju začeli dogajati znameniti ricmanjski čudeži, ki so nato odprli pot vsakoletnemu spomladanskemu romanju. Razstavo arhivskih rokopisov dopolnjuje še zbirka prispevkov raznih slovenskih umetnikov, ki so ob lanskem proslavljanju 800-letnice sv. Klare ustvarili niz likovnih del in jih ob tej priložnosti prvič predstavljajo na tej strani meje. Razstava v Baragovem domu bo odprta prav gotovo do velike noči, vsak dan razen ob nedeljah in praznikih, od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. (dam)
Zadnji pozdrav Srečku Košuti
V Križu so se pred kratkim poslovili od zavednega domačina Srečka Košute, ki je umrl v starosti 74 let. Pokojnika so leta 1941 kot poklicnega rekruta poslali z italijansko vojsko v Afriko, kjer je kasneje padel v angleško ujetništvo. Po nekaj mesecih se je s prekomorskimi brigadami iz italijanskega pristanišča Gravina vključil v partizansko vojsko. Bojeval se je s tankovsko brigado 8. jugoslovanskega korpusa, najprej v Bosni, kasneje v Dalmaciji, Mostarju, Kninu, BihaCu in Gospiću. Nekaj dni po osvoboditvi Trsta, 9. maja 1945, so ga imenovali za vodjo centralne delavnice 4. jugoslovanske armade. Košuta je bil poznan in cenjen kot strokovnjak za popravilo tankov.
Pred demobilizacijo le-
iin
Ci-
po

ROK ZAPADE 31. MARCA -
Velik odziv na razpis Nagrade Julius Kugy
V urade pokrajinske uprave je že prispelo veliko izdelkov, ki se bodo potegovali za »Nagrado Julius Kugy«. Gre za natečaj, ki ga je izpisala Pokrajina, Udeležijo pa se ga lahko šole (kategorija A) ali pa Posamezniki (kategorija B). Tema je očitno - glede na število prejetih izdelkov - privlačna in aktualna, nanaSa pa se na vzgojo oz. privajanje k spoštovanju narave. Skratka šole ali posa-JUezniki morajo opisati, kako bi se oni lotih zadeve in iznesti morajo konkretne predloge, ki bi jih lahko uresničile Posamezne Sole oz. pri katerih bi lahko sodelovala tudi širša javnost.
Organizatorji natečaja so namreč izhaja-u iz ugotovitve, da šol-ski programi varstva in spoštovanja narave sko-fajda ne upoštevajo. Uandanes pa sodi to vprašanje med najbolj aktualne probleme, istočasno pa se tej tema-bki, posredno in neposredno, posvečajo številne pomembne znanstvene mednarodne institucije, ki so prisotne tudi na Tržaškem. Med drugim pa naj bi na ob-uiocju tržaške pokrajine Uastal tudi poseben vsedržavni pol za naravo-
varstveno vzgojo in zaščito narave, pobudnik pa naj bi bila delovna skupina, ki je nastala kot sad sodelovanja na tem področju med ministrstvoma za šolstvo in za okolje. V Trstu naj bi nadalje ustanovili Deželno delavnico naravovarstvene vzgoje, gre za pobudo centra GETA iz Gorice, ki sodi v triletni program ministrstva za okolje. Tržaška pokrajinska uprava Se presoja, Ce in kako naj pristopi k omenjenima pobudama.
Vsekakor pa, piše v tiskovni noti, tržaška pokrajinska uprava daje velik pomen raznim pobudam, katerih namen je ovrednotiti in zaščititi naravno okolje. Se posebej pa vsem tistim, ki zadevajo Šolsko mladino. Natečaj posvečen Juliusu Kugyju sodi med posebej zanimive. Pri tem organizatorji opozarjajo, da rok za predstavitev izdelkov, nepreklicno zapade 31. marca. Prispevke v zaprti kuverti je moC izročiti osebno ali jih poslati po posti, na kuverto pa je treba napisati Premio Julius Kugy in jo označiti z razpoznavnimi besedami ali risbo.
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
22. marca 1995
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 14 (tel. 572015).
LEA
Sonce vzide ob 6.05 ?t0ne ob 18.19 - Dolži ni ®Va 12.14 - Luna vzi
24.00	in zatone ob 9.2
Jutri, ČETRTEK,
23. marca 1995 VIKTORIJ
VREME VČERAJ OB • temperatura zraka ^“Puije, zračni tlak 102 55 !fSte’ brezvetrje, vi; Sn 0ustotna, nebo skoraj te ° morie skoraj min pi/uratura morja 9,5 s
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVTTA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
Rojstva in smr’ Rodili so se: Fr
A|a Santin, Giulia G ®ssia Gnezda, An Alessandro Vari UMRLI SO: 90-letn rv,a Batan, 80-letna 1‘gari’ 78-letni Olivi k ®Se' 75-letni Enrico r; ’ 72-letna Vittoria 8 ’ ,9'letni Michele S ec ,etna Bianca Ben Ha c i BaJvatore Za
87’jetmnni Gior8io P tui Renato Bavier;
LEKARNE
Ponedeljka, 20., do "auelje, 26. marca 1995 °d H0rrna^en urnik lekarn
,č«d.0UO3013'00 ‘n °d
d0 ^'barne odprte od 13.00
Ul Hi' Dante 7 (tel. 630213),
8l32RQpwlun.8a 318/A tteL drP 8b kdilje - Mazzinijev dvored 1 (tel. 271124).
12253 SEK " (tel- 225141-7a _ .40 " samo po telefonu ainujnejše primere.
do 2ok3a0rne odprte od 19-30
lUn„ - Dante 7, Ul. Costa-lv,ufa 3l8/A, Ul. Giulia 14, \ e ~ Mazzinijev drevored
)225??SEK " (tel. 225141-ža r, • ° " samo po telefonu ^nujnejše primere.
KINO
ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Piccole don-ne«, i. VVinona Ryder, Sušan Sarandon.
EXCELSIOR - 17.55, 20.05, 22.15 »Star Trek -Generazioni«.
EXCELSIOR AZZURRA - 18.10, 20.05, 22.00 »Lisbon Story«, r. Wim Wenders. AMBASCIATORI
15.30,	17.40, 19.55, 22.15 »Pret a porter«, r. Robert Altman, i. Julia Roberts, Tim Robbins, Kirn Basinger.
NAZIONALE 1- 16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »Fari-nelli, voce regina«, i. Enrico Loverso.
NAZIONALE 2 - 16.45,
19.15,	21.45 »Le ali della li-berta«, i. Tim Robbins.
NAZIONALE 3 - 16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »Pallot-tole su Broadway«, r. Woody Allen.
NAZIONALE 4 - 16.00,
17.30,	19.00, 20.30, 22.15 »Uomini, uomini, uomini«, r.-i. Cristian De Sica, i. Mas-simo Ghini, Leo Gullotta.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »La depravazione«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.45, 20.00, 22.10 »Stargate«, i. Kurt Russell.
ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 »Rivelazioni«, i. Michael Douglas, Demi Moore.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
v sodelovanju z gledališčem
LA CONTRADA
Fulvio Tomizza
Mih®
v
mladinska igra,
režija Boris Kobal
Danes, 22. marca, ob 11. uri
KD F. PREŠEREN vabi
na predavanje z diapozitivi
Glinščica: ali veš vse o njej?
Predava: Damjana Ota
danes, 22. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Boljuncu.
prireja sledeče tečaje:
- Tečaj zunanje trgovine
(za vmesne kadre v podjetju) St. ur 50 -Tečaj tehnike prodaje (na drobno, uslug itd.) St. ur 40.
Vpisovanje in podrobnejše informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 566360 .
LUMIERE - AIACE -
17.30,	19.45, 22.00 »L’av-ventura«, r. M. Antonioni, i. Gabriele Ferzetti, Monica Vitli.
J PRIREDITVE
INSTITUT ZA SLOVANSKO FILOLOGIJO TRŽAŠKE UNIVERZE vabi, v okviru slovenističnega kurza o ekspresionizmu pri Grumu in Kosovelu, danes ,
22.	t. m., ob 18. uri v sejno dvorani Filozofske fakultete v Trstu ( Ul. Lazzaretto Vec-chio 8/1. nadstr) na predavanje prof. PAVLETA MERKUJA : O GLASBI MARIJA KOGOJA. Predavanje bo v italijanščini. Vljudno vabljeni!
TRŽAŠKA KNJIGARNA in CELOVŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabita jutri,
23.	marca, ob 17.30 v Tržaško knjigarno na predstavitev fotomonografije Draga Medveda SLOVENSKI DUNAJ. Spregovorila bosta urednik knjige mag. Anton Levstek in direktor založbe Franc Kattnig.
KD ŠKAMPERLE - Vr-delska cesta 7 prireja jutri, 23. t.m., ob 20.30 večer z naslovom ISLANDIJA -DEŽELA PRVOBITNIH NA-
POPUSTI
od 10% do 50% na knjigah in Se marsičem do 31. marca v
TRŽAŠKI KNJIGARNI
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
RAVNIH SIL. Člana SPDT Robert Devetak in Maxi Kralj nam bosta prikazala svoja spoznanja s potovanja po Islandiji.
MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na predstavitev knjige Zorka Jelinčiča POD SVINČENIM NEBOM jutri, 23. marca, ob 20. uri v Mladinskem domu. Knjigo bosta predstavila avtorjev sin Duško Jelinčič in elan uredniškega odbora GMD Marko Tavčar.
SKD VIGRED vabi na odprtje razstave MOSTAR V TRSTU, ki bo jutri, 23. t. m., ob 20.30 v prostorih bivše konzulte v Sempo-laju. O vsebini pobude bosta spregovorila Valter Škrk in Rudi Pobega. Urnik razstave: petek, sobota, nedelja in ponedeljek od 16. do 18. ure, v nedeljo tudi od 11. do 12. ure.
MLADI iz Trebe vabijo na PRIREDITEV, ki bo v soboto, 25. t. m., ob 19. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Nastopajo mladinski zbor iz Sel na Koroškem, mladinski zbor iz Plame pri Rakeku, skupina otrok z Mackolj in otroški zbor Trebče. Prisčno vabljeni!
VAŠKE ORGANIZACIJE Lonjerja in Katinare prirejajo ob 50-letnici osvoboditve PROSLAVO v Lonjerju v nedeljo, 26. t. m., ob 15. uri. Program bo obsegal kulturni spored, pozdravne nagovore predstavnikov javni oblasti, VZPI-ANPI, ZZB iz sežanskega okraja ter slavnostni govor. Pred pričetkom bo svečano polaganje vencev na spomenik, ki obeležuje napad na lonjerski bunker in na spomenik padlim na katinar-skem pokopališču.
ZBORI VESELA POMLAD vabijo na pevsko glasbeni večer, ki bo v FinZ-garjevem domu na Opčinah, v petek, 24., t. m., s pričetkom ob 20.30. Ob predstavitvi glasbene kasete Denisa Novata »Muzikant iz Trsta« bosta vesele viže igrala mladi harmonikar in glasbeni trio Novato, pevke MPZ Vesela pomlad pa bodo pod vodstvom Franca PohajaCa izvedle program, s katerim so nastopila na 2. pevskem festivalu Orlando di Lasso v Rimu ter venček narodnih ob harmonikarski spremljavi Denisa Novata.
H ČESTITKE
Danes nas MILKO okrogli rojstni dan slavi. Mnogo zdravja, sreCe, petja in veselja ter Se toliko takih dni mu sestra Verica z družino vso zeli.
Danes praznuje 60. rojstni dan MILKO. Se mnogo veselja in zdravja v Življenju mu želita družini Milic in Buzzai.
Danes praznuje MILKO rojstni dan. Se mnogo zdravih in srečnih dni med nami mu želijo zena Irma, sin Igor, hci Mojca z Eziom in malo Moniko, ki nonotu pošilja 60 poljubčkov.
Jutri praznuje v Križu 90 let naša draga MICIKA KOŠUTA. Iz srca ji čestitata Gizela in Nandi, čestitkam se pridružuje sekcija VZPI - ANPI .
Družino Mikac je osrečilo rojstvo malega EMILA. Veselju kolege VVillija se pridružujejo ravnatelj, uC-no in neueno osebje DTTZG Žiga Zois.
n_________________IZLETI
SK BRDINA organizira v nedeljo, 26. t.m. avtobusni izlet v Sappado ob priliki društvene tekme. Vpisovanje po telefonu na st. 212859, 226271, 299573 ob večernih urah najkasneje do Četrtka, 23. marca.
SK BRDINA organizira smučanje v Franciji (Val Thorens) od 22. do 29. aprila 1995. Informacije na sedežu kluba Proseska ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure.
SINDIKAT SPI CGIL Devin - Nabrežina organizira večdnevni izlet v Salz-
burg od 26. do 28. maja. Vse informacije dobite na sedežu Sindikata tel. St. 200698 ali 200036.
3 ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - TAJNIŠTVO TRST
obvešča učno in neueno osebje slovenskih šol vseh vrst in stopenj, da bo 36. redni občni zbor potekal v petek, 24. t. m., v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah, Narodna ulica 51, v prvem sklicanju ob 8. uri in ob 8.30 v drugem sklicu. Tajništvo SSS vabi Šolsko osebje, da se ga polnoštevilno udeleži.
D OBVESTILA
VAŠKE ORGANIZACIJE Lonjerja in Katinare sklicujejo danes , 22. t. m., ob 20. uri zadnji pripravljalni sestanek na proslavo 50-letnice osvoboditve. Vsi vabljeni!
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST sklicuje v petek, 24. marca, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani - Ul. sv. Frančiška 20 41. REDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, izvolitev volilne komisije, poročila predsednika, tajnika, blagajnika in načelnikov, pozdravi gostov in razprava, poročilo nadzornega odbora in raz-rešnica, volitve novega odbora, razno. Vabljeni!
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. Kosovel sporoča, da bo ob odprti meji 25. in 26. t.m., Zeleni center na Tomažu pri Vrhpoljah odprt. V nedeljo, 26. t.m., bo ob 15. uri v Zelenem centru koncert 40-clanske godbe na pihala iz DivaCe. Vabljeni vsi ljubitelji, zagovorniki miru in omikanega sožitja, Se posebno mladi.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 27. t. m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano, kjer bo inž. Janez Bizjak v sliki in besedi predstavil Triglavski narodni park.
MALI OGLASI
GOSTILNA NA KRASU
isce natakarico/ja, delovni cas po dogovoru. Telefoni-
Nci Opčinah v Bazoviški ulici imamo novopečenega doktorja ekonomije
Adrijana Kovačiča
Obilo sreCe in uspehov na novi delovni poti mu Želijo
mama, papa, brat Darjo in Beatrice
Novopečenemu ekonomistu
Adrianu
Želijo prijatelji bliskovito in briljantno kariero
Na tržaški ekonomski fakulteti je doktoriral
Adriano
Kovačič
Svojemu elanu iskreno Čestita
Odbor za ohranitev Stadiona 1. maj
Prispevajte
za
Sklad
Albina
Bubniča
rati od 11. do 12. ure na St. 229168.
PODJETJE iz Nabrežine iSCe prevoznika s svojim sredstvom za dvokratno tedensko dostavo blaga v Trstu. Tel. ob delavnih dneh na St. 200232 med 14. in 15. uro.
IŠČEMO Starejšo žensko za nego in družbo 80-letne pokretne gospe. Urnik po dovogoru, nekaj dni na teden pa tudi možnost dela
24	ur na 24. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod Šifro “Zanesljivost".
NUJNO iscem gospo Slovenko za 24 -urno delo pri ostareli osebi za dobo 15 dni na mesec. Tel. St. (040) 814385.
ISCEM delo kot hišna pomočnica 2-krat, 3-krat tedensko. Tel. 213282.
25-LETNO DEKLE z delovno izkušnjo isce kakršnokoli resno zaposlitev, tudi kot hišna pomočnica ali za oskrbo ostarelih. Tel. ob uri obedov na St. 200882.
NA PROSEKU dajemo v najem za krajše obdobje trosobne opremljeno stanovanje. Tel. St. 200115.
V NEPOSREDNI bližini mednarodnega prehoda RdeCe hiše v Gorici dajemo v najem 170 kv. m poslovnih prostorov. Možnost parkirišča in uporabe industrijskih hladilnikov. Tel. St. (0481) 31163 v popoldanskih urah.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da se vsak dan vrsi popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh Šolskih stopnjah. Obenem obvešča, da prireja angleški teCaj na različnih stopnjah, individualne ali skupinske lekcije. Informacije po telefonu 212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem Času.
PRODAM WV Polo, letnik 1988 v odličnem stanju. Tel. St. 299620.
PRODAM seno v balah. Tel. St. 327104.
PRODAM otroški voziček Chicco Atlantic, zelo malo rabljen za 100.000 lir. Tel. St. 212635.
DOLINA St. 147 je odprta osmica. Ladi Kocijan vabi vseh na Črno in belo vino.
OSMICO ima Jurij Stu-belj v Sempolaju.
OSMICO ima odprto Lovrenc Zerjul v Lonjerju. Toci belo in crno vino.
OSMICO je odprl Karlo Sancin pod Logom.
OSMICO je odprl Ivan Budin, Zgonik 50.
OSMICO - AGRITURI-ZEM je odprl Milic v Zagradcu. Tel. St. 229383.
KMEČKI TURIZEM Žbogar, Samatorca 47 je spet odprt vsak Četrtek, petek, soboto in nedeljo.
OSMICO je odprl Pepi Žigon v Ul. Flavia di Stra-mare 87/A - Zavije.
OSMICO ima odprto Slavko Švara, Trnovca st. 14.
KMEČKI TURIZEM je odprt pri Justu Škerlju, Sa-lež 44.
OSMICO ima Ivan Antonie v Cerovljah na St. 34. Toci belo in Črno vino.
BERTO TONKIC je v Doberdobu na Tržaški cesti
25	odprl osmico. Toti belo in Crno vino ter nudi domač prigrizek.
PRISPEVKI
Ob praznovanju svoje 70-letnice rojstva daruje Lu-ciano Malalan z Lonjerja
50.000	lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju.
Namesto cvetja na grob sestrične Angele Škerjanec daruje Pepi Žagar z družino iz Bazovice 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici.
Namesto cvetja na grob Marije Rupel vd. Stoka darujeta Darjo in Majda Sardoč 50.000 lir za EC Primorje.
Nosilci krste Marije Rupel vd. Stoka darujejo
400.000	lir za FC Primorje.
Za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah darujejo prijatelji društvenega bara 40.000 lir.
Namesto cvetja na grob Edvarda Guština daruje družina Škabar (Repen 104)
25.000	lir za MePZ Repen-tabor in 25.000 lir za repen-tabrsko cerkev.
V	spomin na starSe daruje Marija Guštin (Col 40)
20.000	lir za repentabrsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Edvarda Guština daruje družina Puric (Repen 97)
10.000	lir za repentabrsko cerkev.
V	spomin na Edvarda Guština darujejo Edijevi kolegi 70.000 lir za obnovo MarijaniSCa.
Namesto cvetja na grob Edvarda Guština daruje Škabar (Repen 136) 15.000 lir za MePZ Repentabor.
Ob 28. obletnici smrti sina Borisa daruje mama Sofija (Fernetiči 12) 30.000 lir za repentabrsko cerkev.
Ob prvi obletnici smrti brata Vittoriota Sirka darujejo Irena z možem Ettom, Albina in Pepka ter sorodniki 150.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Ob 2. obletnici smrti Giovannija KocjanCiCa daruje Zena Justina 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Srečka KoSuto darujeta Sonja in Igor 15.000 lir za SD Mladina.
Ob priliki koncerta v Križu darujeta Stanko in Slaven Košuta 100.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na Veselo Starc daruje Silvana Malalan 30.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na dragega moža in oCeta Marija Čoka darujeta žena in hčerka z družino 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na pokojno sošolko Marinko daruje Anica 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev in
50.000	lir za KRUT.
Ob tretji obletnici smrti mame Sonje Požar darujeta Sergij in Milena 250.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo in 250.000 lir za pokrajinski VZPI-ANPI.
V	spomin na drago Veselo Starc daruje prijateljica Marija Gregori z družino
50.000	lir za Sklad Stadion 1. maj.
Namesto cvetja na grob Vesele Legisa darujeta Franko in Nevia Vitez
50.000	lir za Sklad Stadion 1. maj.
Ob plaćanju članarine darujeta Marija in Bruno Kalc 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Vero Hmeljak darujeta Vida in Dario 50.000 lir za sklad Sergija Tončiča.
V	spomin na teto Angelo Škerjanec darujeta Zvonko in Jordan Kalc 100.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
V	počastitev spomina padlih soborcev v Lonjerju daruje Stojan Udovič
100.000	lir za TPPZ Pinko Tomažič, 100.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju in 100.000 lir za Sklad stadion 1. maj.
V	zahvalo za voščila daruje Pini 20.00 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Ob 15. obletnici smrti Bianche Frandolic daruje Mirko 100.000 lir za SKD Barkovlje.
Ob obletnici smrti Otona Berceta daruje družina
100.00	lir za Sklad O. Berce.
MoPZ in KD F. Venturini
se s hvaležnostjo klanjata spominu na svojega preminulega prijatelja in Častnega elana zbora, opernega pevca
Latka Korošca
Ob tej težki izgubi izrekata svojcem iskreno sožalje
Domjo, 22. marca 1995
FILM VIDEO MONITOR / OD JUTRI DO TORKA V KULTURNEM DOMU
Filmi “petih Sloveni]” na jubilejnem 10. FVM
Otvoritev z Zidom molka "Argentinke" Ute Stantič
Jutri se bo v goriškem Kulturnem domu začel deseti Film video monitor, pregled slovenskega filma in videa, ki ga prireja Kinoatelje z namenom, da bi tukajšnjemu občinstvu pa tudi italijanski javnosti, kritiki in specializiranemu tisku ponudil vpogled na slovensko filmsko in ne samo filmsko kulturo. Letošnji FVM, ki nosi naslov Film petih Slovenij, pa bo predstavil še več: mozaičen pregled filmografije, ki je nastala v av-stroogrski, starojugoslovanski, novojugoslovan-ski, samostojni in inozemski Sloveniji.
2e otvoritveni večer bo jutri ob 20.30 ponudil ogled posnetkov pionirja slovenskega filma Karola Grossmanna iz začetka tega stoletja (1905-1906) in nato celovečerni fiil “Zid molka” argentinske režiserke slovenskega porekla Lite Stantic, ki bo tudi prisotna v dvorani. Se pred tem bodo v preddverju Kulturnega doma odprli razstavo Slovenske filmske zvezde, ki jo je pripravil Slovenski gledališki in filmski muzej.
V sporedu 10. Film video monitorja, ki bo trajal do torka, 28. marca, so seveda tudi trije novi slovenski filmi: Halgato Andreja Mlakarja, Tantadruj Tuga Štiglica in sporni Gypsy Eyes Vinčija Vo-gue Anžlovarja.
Halgato in Tantadruj sta nastala po literarni predlogi, prvi po romanu Ferija Lainščka Namesto koga roža cveti, drugi po znani mladinski noveli Cirila Kosmača. Halgato je zgodba dveh ciganskih bratov in njunih različnih
usod: Halgato ostane godalec violine, Pisti pa odide v mesto si nabirat znanja. Za Tantadruj a gre poudariti zvezdniško ekipo, ki je nastopila v filmu: zgodbo malega vaškega norca so spravili na platno Radko Polič, Dare Valič, Roman Končar, Polde Bibič v spremstvu nadarjenega mladega igralca Aljoše Ternovška, ki mu je režiser Tugo Štiglic zaupal glavno vlogo. Vsebina Gypsy Eyes, “filma, ki je oklofutal ministra” (pravzaprav je to storil režiser Anžlovar z ministrom za kulturo Pelhanom, ki naj bi bil kriv za zaplete pri financiranju) je napeta “spy story”, v kateri se očividka umora in odgovorni za varnost ameriške ambasade razkrinkata mednarodno tolpo prekupčevalcev z orožjem.
Ob predvajanjih novih
filmov so letos organizaT torji poskrbeli še za vrsto drugih pomembnih dogodkov. Posebno pozornost zasluži predavanje na temo Slovenci v Hol-lywoodu filmskega raziskovalca iz Cleevelanda Joeja Valenčiča, ki bo v petek ob 18. uri predstavil igralce slovenskega porekla na ameriških platnih. V sporedu FVM je tudi ameriški film “Lady in the lake“ Roberta Montgo-meryja, v katerem nastopa slovenskih igralec George Dolenz.
Iz nadvse bogatega sporeda jubilejne deset izvedbe Film video monitorja naj še naštejemo nekaj zanimivosti, kot so prvi slo-veski musical Vesna iz leta 1955, komedija To so gadi iz leta 1976, surealni komični film Butnskala iz leta 1985 in opevani Rdeči Boogie Karpa Godine. Na ekranu se bodo
zvrstili še Kekec Jožeta Galeta (1951), Strah Matjaža Klopčiča, Nasvidenje v naslednji vojni Zi-vojina Pavloviča ter drugi filmi, ki so zaznamovali zgodovino slovenskega filma (izvzeti so sicer avtorji, ki so se jim na Film video monitorju poklonili že v prejšnjih letih s posebnimi retrospektivnimi pregledi). Navzoči bodo tudi najmlajši ustvarjalci, ki še študirajo na ljubljanski akademiji in bodo predstavili svoje najboljše izdelke.
Ves intenzivni spored filmskih predvajanj bodo spremljali režiserji, avtorji, igralci, filmski raziskovalci, kritiki in novinarji, ki bodo sodelovali na pogovorih z občinstvom. V soboto, 25.marca, pa bo opolnoči velika zabava, s katero bodo proslavili deseto obletnico Film video monitorja.
RAZSTAVE / V GLAVNEM LESOREZI IZ ZADNJEGA OBDOBJA
Franko Vecchiet razstavlja v galeriji Katoliške knjigarne
Tržaškega slikarja in grafika je predstavil prof. Joško Vetrih
V galeriji Katoliške knjigarne, kjer se v zadnjem času odvija zelo živahna razstavna dejavnost, je do konca meseca odprta razstava grafičnih del, v glavnem lesorezov, tržaškega likovnika Franka Vecchieta. Razstavljena dela so pretežno iz zadnjega obdobja umetnikovega ustvarjanja.
Razstavo so odprti prejšnjo sredo, 15. t.m., s krajšim nagovorom Franka Žerjala, medtem ko je likovni kritik profesor Joško Vetrih predstavil Vecchietovo ustvarjalno pot. Za prijetno glasbeno vzdušje je poskrbel godah ni kvartet glasbenega centra Emil Komel. Razstava je na ogled ob urah poslovanja Katoliške knjigarne, ob nedeljah ogled ni možen.
Občinstvo ob odprtju razstave prejšnjo sredo (foto Studio Reportage)
_____________KINO
GORICA
KULTURNI DOM, jutri ob 20.30 otvoritveni večer 10. Film video monitorja s kratkimi filmi dr. Karola Grossmana (1905/1906), in celovečercem »Un muro de silencio« (Zid molka), rež. Lita Stantic, i. Vanes-sa Redgrave.
VITTORIA 18.00-
20.00-22.00 »L’uomo om-bra«. Igra Alec Baldvvin. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Generazioni«.
TR2IC
COMUNALE Ni predstave
H RAZSTAVE
V	GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE na
Travniku je do 31. marca odprta razstava del Franka Vecchieta. Ogled je možen po urniku poslovanja knjigarne.
V	GALERIJI MITTE-LART na trgu sv. Antona razstavljata do 31. marca slikar Cagnin in kipar Stefan. Ogled 17.30-19.30 ob delavnikih in 10.00-12.00 ter 17.00-19.00 ob praznikih.
M PRIREDITVE
KD SABOTIN prireja v soboto, 25. marca, ob 20. uri v prostorih bivše osnovne šole v Stmavru večer z diapozitivi o Stmavru in okolici. Diapozitive bo predvajala gospa Pellis. Vabljeni!
SKRD JADRO IZ RONK prireja v petek, 24. marca, ob 20. uri v društvenih prostorih v Romja-nu predvajanje dokumen-
NovopeCenemu doktorju ekonomskih ved
Alešu Šuligoju
ki je 20. marca 1995 uspeSno zagovarjal tezo "Cesarsko-kraljeva kmetijska družba v Gorici v 19. stoletju “
z veseljem Čestitajo družine Primožič Silvan,
Primožič Karlo, Blažič, Korošec, Pahor in Comel.
Iščemo raznasalca Primorskega dnevnika
ZA ŠTANDRE2
Pogoji:
polnoleten/na doma iz Standreža motoriziran/a
Vse informacije na upravi Primorskega dnevnika v Gorici, drev. XXIV Maja 1, tel. 533382 ali 535723.
tamega televizijskega filma Žerjavi letijo na jug. Film je pripravila Dorica Makuc in pripoveduje o “aleksan-drinkah”. Večera se bo udeležila tudi avtorica.
CELOVŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev knjige Draga Medveda Slovenski Dunaj, ki bo v galeriji Katoliške knjigarne danes ob 18. uri. Govorila bosta mag. A. Levstek in F. Kattnig.
SKD HRAST IZ DOBERDOBA vabi na dramsko predstavitev dela H.F. Kuhnelta En dan z Edvardom, v izvedbi skupine Oder 90. Režija Darko Komac. V soboto, 25. marca, ob 20.30 v župnijski dvorani v Doberdobu.
H3 OBVESTILA
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
vabi interesente za letovanje v Malem Lošinju naj se danes med 10. in 11. uro javijo na sedežu s fotokopijo osebne izkaznice in zneskom za plačilo prvega obroka.
SPD GORICA -SMUČARSKI ODSEK priredi v nedeljo, 26. marca, avtobusni smučarski izlet na Helm (Monte Elmo) na Južnem Tirolskem. Prijave pri odbornikih ter samo še danes od 11. do 12. ure na sedežu.
SLOVENSKA VIN-CENOJEVA KONFERENCA obvešča, da do 31. marca sprejemajo prijave za slovensko gorsko kolonijo v Comegliansu, ki bo v eni izmeni v juliju. Vpišejo se lahko otroci, učenci in dijaki do 16. leta pri šolskih oz. zdravniških asistentkah, učiteljih in katehetih, interesenti iz okoliških občin pa tudi na županstvih (povedati je treba, da je vpis za letovanje v slovenski gorski koloniji). Obrazci so na razpolago v tajništvu nižje srednje šole in OS v ulici Brolo. Prošnji je treba priložiti zdravniško potrdilo in lansko davčno prijavo. Podrobnejša pojasnila nudi prof. Kranner vsak delavnik (razen sobote), tel. 530924, med 14. in 15. uro. ■
TENISKI KROŽEK CO-RALLO v Ločniku obvešča, da so pred kratkim začeti z dejavnostjo v letu 1995. Prirejajo tečaj tenisa za začetnike (mlajše in odrasle). Informacije po telefonu 391996 in na sedežu krožka.
OBČINA DOBERDOB sporoča, da so občinski uradi za stranke odprti po sledečem urniku: občin-
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO
«EMIL KOMEL»
KONCERTNA SEZONA 1994/95
CAMERATA
LABACENSIS
Valentina Pavio klavir Stojan Kuret, dirigent
U. Prevoršek, F. J. Hajdn, D. Šostakovič, P. Merku Kulturni dom v Gorici,
danes, 22. marca 1995, ob 20.30
sko tajništvo in matični
urad od ponedeljka do
petka 7.00-10.00, v ponedeljek tudi 15.00-18-0 . knjižnica od ponedeljka do četrtka 15.00-17.00, pe tek 10.00-12.00; tehnični urad torek, četrtek, Pe.te, 7.45-9.00, ponedeljek
17.00-	18.00; računovodstvo od ponedeljka do petka
8.00-	10.00, ponedeljek
15.00-	18.00; urad občinskega redarja od pone deljka do petka 8.30-9.30-
KULTURNO BRUSIVO SOVODNJE obvešča, da je zbornik Tabor So vodnje 93” na razpolag0 pri odbornikih društva.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH posluje vsak ponedeljek* sredo in petek od 15- a 18. ure, v petek tudi od
10. do 12. ure.	T
OBČINSKA KNJIŽNICA V ROMKAH je odprt3 od ponedeljka do petka od 15.30 do 18.30 in 00 sredah tudi od 9.30 do 11.30. Knjižničarka slovenske sekcije je na raz polago v ponedeljek n sredo popoldne in v pe
tek zjutraj.
IZLETI
ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA
prireja 7-dnevni izlet na Sardinijo, Sicilijo in v Kalabrijo. Zaradi zasede nosti trajektov bo izlet o 13. do 19. maja in ne kakor je bilo prvotno najavljeno (od 15. do 2 maja). Informacije ij)
prijave v trgovini pri Mi v Doberdobu (tel. 7807 do 10. aprila.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
NA GORIŠKEM priredi na velikonočni pone deljek (17. aprila) enodnevni izlet v Caorle z vožnjo po laguni, otu
skom otoka, zakusko in
kosilom. Prijave od da nes, 22. marca, na društvenem sedežu in pri 0 bomikih.
n LEKARNI
DEŽURNA LEKARNA V GORICI	„„
ALL’ORSO BIANCU.
C. Italia 10, tel. 531576
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 1, UL Y renziana 26, tel. 48278
________pogrebi
Danes ob 9.30, Orest® Zanin, iz splošne bolni ^ niče v cerkev Srca Jezuso^ vega in na glavno P° °_ pališče; ob 11. uri, Corne lia Marini vdova Gruso vin, iz bolnišnice sv J sta na glavno pokop3 lišče; ob 12.30, Bruna t>u-smelj, krsto pripeljejo i^ Trsta naravnost na g^av?j pokopališče; 12.30, Lujg Martinuzzi iz bolnism Janeza od Boga v LoCm
sožaDI
Pevski zbor Skala U Gabrij izreka Lucijan^
Fajta.
Fajtu in svojcem oou
no sožalje ob smrti ^
e?. APRILA \z PrimorsKem dne\/niku bai-vna priloga: OBCirVJA ŠTEVER-IAM Izkoristite priložnost za -vaš oglas: pokličite Putiliest tel. [CI4CJ] T'T'BBBSB
POKRAJINA / KMALU NOVOSTI V UPRAVI
OBISK / NOVOGORIŠKI ZUPAN
NOVICE
DSL se pripravlja na vstop v odbor
Zamenjali naj bi kar štiri odbornike
Danes popoldne se sPpt sestane goriski pok-j,ajinski svet. Mimo Cevnega reda, ki obsega v glavnem tekoče zade-Ve' je pričakovanje za Sei° veliko predvsem za-fadi političnih novosti, p1 se napovedujejo na °krajini. Severna liga je 'i 2adnjem času izgubila Qva svetovalca - eden je P°stal neodvisen, druge-Sa so odstavili zaradi slalne odsotnosti, njegov Namestnik pa je pristopil K zelenim - in tako ohra-■^la pičlo večino (13 svetovalcev na ,25). 2e alj časa se govori o ^ožni razširitvi uprave s Pristopom DSL v večino. u°govarjanje v tej smeri Je pospešilo prav v Iadaj ih dneh, četudi sk-ePi Se ne bodo prišli na ^evni red današnje
seje.
V pospešitev dialoga z DSL je bila uprava prisiljena, potem ko sta jo pred nekaj tedni polemično zapustila podpredsednik Tirelli in odbornik Jacumip, ki nista hotela sprejeti dialoga z levico. Iz drugačnih razlogov bosta najbrž v kratkem zapustila Pokrajino še dva odbornika: Gualtiero Franco, ki bo v Slovrencu kandidiral za župana, in Aldo Scuor, ki naj bi postal predsednik avtobusnega podjetja APT. Ob predsednici' Marcolinijevi naj bi tako od sedanje garniture ostala le odbornika Cesa-re Oblach in Claudio Calligaris.
Med kandidati za štiri prosta odborniška mesta je po neuradnih vesteh
kar precej predstavnikov DSL, ki naj bi si zagotovili dve morda pa celo tri odbomištva. Načelnik skupine v pokrajinskem svetu Maurzio Salomoni naj bi postal podpredsednik in prevzel gospodarski resor. Za vprašanja okolja se govori o povratku nekdanje odbornice Rosarie Di Da-to, ki je svojčas že sledila izvajanju pokrajinskega načrta za odpadke. DSL bi lahko dobila še tretje odborniško mesto (Pironi?), četudi se med možnimi kandidati pojavljajo imena nekaterih Krminčanov, na četrto odbomištvo pa bi Liga zaradi teritorialnega ravnovesja imenovala svojega še neznanega gra-deškega predstavnika.
V nedeljo bodo odprli županstvo v Doberdobu
Po desetih letih prizadevanj občinskih upraviteljev so v Doberdobu le prišli do novega županstva. Prenovljeno stavbo županstva s prizidkom bodo slovesno izročili namenu prihodnjo nedeljo, 26. marca, °b 10.30.
Prva zamisel za prenovo in dograditev županstva se je porodila pred jakimi desetimi leti, pravi župan dr. 'nario Lavrenčič. Vendar je bila pot °d zamisli do načrta in zagotavljanja Potrebnih finančnih sredstev zelo dolga in zapletena. Končno so s pri-sPevki in najemom posojil le uspeli Zagotoviti približno milijardo lir za zidarska in inštalacijska dela ter za nabavo opreme.
V pritličju obnovljene stavbe ozi-roma prizidka so tehnični in ana-
grafski urad in prostori občinskega obhodnika. V prvem nadstropju je tajništvo in drugi uradi. Tu je tudi županov urad, prostori občinskega odbora in prostorna in nova sejna dvorana. Vsi napisi so dvojezični. Velik dvojezičen napis stoji nad vhodom v sejno dvorano. Med napisoma stoji občinski grb, ki ga predstavlja simbol Krasa hrastova vejica. Velika pridobitev so tudi kletni prostori, kjer je na razpolago prostorna garaža za občinska vozila. Stari vhod v županstvo so ohranili in je tu še vedno vrt, pred garažo pa je veliko prostorno dvorišče.
Županstvo so dogradili, naslednji korak pa je urejanje Njivce, enosmerne ulice, ki poteka mimo županstva proti Vrtni ulici.
Črtomir Špacapan je obiskal Kulturni dom
Ogledal si je tudi predstavo
Novogoriški župan Črtomir Špacapan je v ponedeljek zvečer obiskal go-riški Kulturni dom. Gosta sta sprejela predstavnika upravnega odbora predsednica Nada Komjanc in ravnatelj Igor Komel ter predsednik Pokrajinskega odbora SKGZ za Goriško Karlo Devetak. Novogoriškemu županu so v prijateljskem razgovoru predstavili široko paleto dejavnosti, ki se odvijajo v centru, ki je odprt tako slovenski, kakor italijanski javnosti od leta 1981 dalje.
V tej zvezi so še posebej poudarili pomembno vlogo, ki jo opravlja dom v mestu, kjer se je že uveljavil kot “hiša sožitja” med tu živečima narodoma. Obenem pa so bile ob tej priložnosti tudi poudarjene finančne težave, ki v tem trenutku po adaptaciji prostorov novim zakonskim predpisom še posebej bremenijo Kulturni dom. Mnoge
težave izhajajo predvsem iz zapletenih birokratskih postopkov ter nepotrebnih zastojev pri dodeljevanju javnih prispevkov in to še posebej v odnosih z deželno upravo. Novogoriški župan Špacapan je pohvalil poslanstvo, ki ga že vrsto let opravlja go-riški Kulturni dom in to tudi pri kulturnih stikih z raznimi kulturnimi subjekti iz Nove Gorice (še posebej PDG in Kulturni dom Nova Gorica). Ob tem je poudaril naj bi se v prihodnje sodelovanje med goriškimi in novogoriškimi kulturnimi dejavniki še bolj razvilo v korist v korist vseh prebivalcev ob meji.
Po srečanju s predstavniki Kulturnega doma si je novogoriški župan ogledal predstavo Jurčičevega Desetega brata, v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča.
Na sliki (Fotostudio Reportage) župan Špacapan na predstavi SSG
Meddruštveno srečanje v športni gimnastiki
V petek, 24. marca, ob 16.30 bo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici drugo tekmovanje -meddruštveno srečanje v športni gimnastiki (orodni telovadbi) v letošnji pestri sezoni. Nad vsakim pričakovajem se je na srečanje prijavilo res veliko število društev z obeh strani meje, ki goje - v tem primeru - akrobatiko, akrobatske elemente in preskoke s prožnim platnom. Sekcija SG SRG pri SZ Dom v Gorici je namreč že meseca februarja letos organizirala letošnje prvo srečanje za dečke in deklice, rojene v letih od 1989 do 1984, v akrobatskih elementih. Tega srečanja so se udeležila tri društva. V petek bodo na vrsti preskoki s prožnim platnom (kanwa-som). Sodeloval bo Gimnastični center (Nova Gorica), OS M. Štrukelj (Nova Gorica), OS Solkan, TVD Partizan (Renče), TVD Partizan (Nova Gorica), SD Kontovel (Trst), OK Val (Standrež) ter SZ Dom (Gorica). S tako množično udeležbo si je tekmovanje res vredno ogledati.
Predavanje o Stekleni palači
Evropeistična akademija prireja jutri ob 16. uri na sedežu v ulici Brass srečanje na temo Steklena palača oziroma Organizacija združenih narodov. Govoril bo Patrick Marega in sicer o lastnih študijskih izkušnjah na sedežu OZN. Nudili bodo tudi koristne informacije študentom glede mednarodnih povezav EA in možnosti študija in izpopolnjevanja v okviru raznih institucij.
Predstavili bodo načrt tečajev “Azione positiva”
Na sedežu zadruge Nuova Frontiera bodo danes ob 11. uri predstavili načrt “Azione positiva”, ki se bo financiral s sredstvi zakona 125/91. Gre za zakon, ki predvideva prispevke za prirejanje strokovnih in kvalifikacijskih tečajev za ženske, ki so bile izločene iz proizvodnje ali ki želijo povečati možnost zaposlitve.
Valenti razglablja o cestah
Goriški župan Valenti meni, da je skrajni čas za odpravo nesoglasij in nejasnosti glede dograditve avtocestne povezave med državno mejo in Razdrtim. Predlaga zato čimprejšnji sklic meddržavne konference za storitve, kjer naj se vprašanje dokončno opredeli. Valenti je osebno sledil razpravi, ki se je o tem vprašanju ter o odnosih med Slovenijo in Italijo vodila v deželnem svetu. Po navedbah prvega goriškega občana, ni povsem jasno, kdo naj bi sploh bil odgovoren za večletno zamudo . Po eni strani, naj bi se obotavljala Slovenija, po drugi pa naj bi bila kriva italijanska stran, ker noče deblokirati finančna sredstva.
Program za starejše občane
Združenje “La Meridiana” prireja do konca meseca Se nekaj prireditev za starejše občane. Jutri, 23. t.m., se bodo v Trstu (dvorana Tripcovich) udeležili glasbene prireditve, v soboto, 25. t.m. ob 16.30, bo Maurizio Bolteri govoril o opuščenih rudnikih v Furlaniji, (predavanje bo v Javnem socialnem centru), v četrtek, 30. t.m., je v programu izlet v Castelfranco Veneto.
/ ZAPRTJE RDEČE HIŠE
GLEDALIŠČE / NOVA POSTAVITEV AMATERSKE SKUPINE ODER 90
Morda že danes odprtje za pešce
Se polemike med združenjem trgovcev in sindikatom Lisipo
r. Pati je, da bo sko jjg )e odprtje mednarod fti’9 žejnega prehoda pr za pešce - ti , ) bi se zgodilo predvi ,11}a dane, ali najkasneje jv. * ' ublazilo polemik' tnvG Policijskim sindika ho kiSIPO, združenjen Sovcev, županstvo
jj r°Jna goriškim župg ba nekaterimi drug: j. dejavniki. Prehod je sne °,r znano, zaprt že de
mest? zaradi del za n£ ,ev posebnih kabi 2a Policiste.
ttlQ P^a je kazalo, da b
in if°iCe Promet začasn . elorna preusmeriti n orišcno stran mejneg
SJoda, venTarTetal la n081 Povsem propac Jjj l30 |ehničnem mnenje
knia ]e.izrekla posebn tsija Zdravstven atareove. In menda j
prav v tem vzrok spora, polemik in medsebojnih obtožb, ki mejijo že na obrekovanje.
Prvi so proti zaprtju protestirali trgovci, kar je navsezadnje povsem razumljivo, saj jim tak ukrep, če bi ah bo predolgo trajal utegne pregnati še tistih nekaj kupcev. V včerajšnjem sporočilu za tisk trgovci ugotavljajo, da je bil mejni prehod Rdeča hiša odprt tudi v dneh vojne za Slovenijo, junija 1991, zato je skoraj nerazumljivo, kako je zdaj do zapore prišlo skorajda nepričakovano in predvsem brez alternativnih možnosti. »Želimo, da se glede te zadeve stvari povsem raziščejo in da se ugotovi, dejanska stopnja in vrsta onesnaženosti ki jo mora prenašati osebje.«
Znanstveno fantastična komedija, ki ob smehu sili tudi v razmišljanje
Mladi igralci so uprizorili igro Hansa F. Kuhnhelta En dan z Edvardom
V nedeljo je goriški Kulturni dom gostil novo predstavo amaterske skupine Oder 90, komedijo v treh dejanjih avstrijskega dramaturga H. F. Kuhnelta En dan z Edvardom (na sliki - Fotostudio Reportage). V režiji Darka Komaca so mladi igralci predstavili številnemu občinstvu gledališko delo sicer malo poznanega avtorja.
Edvard 264/18 (pooseblja ga Kazimir Černič) je robot, ki mu je znanstvenik D. Cooper (Jordan Fighelli) vgradil možgane. Glavna junaka si v skupnem življenju in medsebojnem spoznavanju postajata podobna, čeprav je le znanstvenik, ki name-reva počlovečiti Edvarda-robota. Clovek-robot postane prava senzacija, novinarji ga zasledujejo, politiki na vladi ter v opoziciji mu ponujajo odgovorna mesta, robota vabijo v posvetno življenje, vedar se Edvard kot človek tudi zaljubi in to v Patri-
cijo (Elena Bensa), ženo svojega stvaritelja. Večkrat se sam pri sebi sprašuje, zakaj si ljudje tako kompliciramo življenje, zakaj toliko mislimo in imamo dvome pri sleherni stvari, zakaj smo v bistvu tako iracionalni v vsej naši racionalnosti. Vprašanja, na katera ne najde takoj odgovora, vendar, ko se preveč približa temu človeškemu stanju, spozna, da je zanj človeško življenje nemogoče. Svojevrstna komedija torej, pri kateri se ob smehu tudi zamislimo in znanstvena fantastika postane drugi zorni kot analize človeškega, res kompliciranega, sveta.
Poleg že navedenih so igro sooblikovali še igralci Tamara Kosič, Katja Sfiligoj, Marko Černič, Robert Juretič, Sandro Cur-zola in Fabjan Sfiligoj, Herman Kosič (scena), Lojze Maraž (sc. asistent), Daniela Klanjšček (kostumi), Marinka Čemi c (glasba) in Mirjam Obljubek (šepetalka).
10
Sreda, 22. marca 1995
DEŽELA
NOVICE
V Remanzaccu o slovenski manjšini
REMANZACCO - »Srečati se s sosedom - Slovenci včeraj in danes.« To je naslov ciklusa predavanj, ki jih bodo organizirali Občina Remanzacco, knjižnica iste občine ter kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada. O prisotnosti Slovencev v videmski pokrajini ter o stvarnosti naše narodnostne skupnosti bo spregovoril prof. Marino Verto-vec, predsednik Cedajskega kulturnega društva. Prvo predavanje bo na vrsti v Četrtek, 23. marca, ob 20.30 v prostorih občinske knjižnice v Remanzaccu. Prof. Vertovec bo podal zgodovinski oris Slovencev in njihovo naselitev v teh krajih. Naslednje predavanje (30. marca), pa bo namenjeno Sloveniji oziroma Jugoslaviji do leta 1991. Ciklus predavanj bodo sklenib 6. aprila, ko bo beseda tekla o slovenski manjšini v Italiji, Avstriji in na Madžarskem.
Pobuda se vključuje v prizadevanja kulturnega društva Ivan Trinko, da bi tudi furlanska javnost boljše spoznala stvarnost naše skupnosti. Povedati velja, da je Občina Remanzacco že nekaj let pozorna do teh vprašanj, saj je že v prejšnjih letih pripravila vrsto pobud, na katerih je bila izpostavljena problematika slovenske narodnostne skupnosti. (r.p.)
Sodnik Giavedoni deželni ombudsman
TRST - Svet Furlanije - Julijske krajine je izvolil Domenica Giavedonija za deželnega ombudsma-na oz. branilca pravic občanov.
Giavedoni, po rodu iz Vidma, je star 72 let, bil je pretor in sodnik v Vidmu, svetnik na prizivnem sodišču v Benetkah in na kasacijskem sodišču v Rimu, kjer je bil tudi predsednik vrhovnega razsodišča. Med drugim je bil elan osrednje komisije za referendume.
PATRONAT INAC SVETUJE
Skibstveni odpust do konca leta
Vpr.: »Čeprav imam že vec prispevkov, sem še vedno zavarovana pri kmečkem skladu. Iz objektivnih razlogov nisem plačala vseh obrokov prispevkov od leta 1992 do 1994 in SCAU mi je pred Časom poslal na dom pozivnico, naj plaCam ta dolg do 15. februarja in tako izkoristim odpust. Ta rok so nato podaljšali do 31. marca. Na pismu je napisano, da lahko plaCam prispevke do leta 1993: zakaj ni možno sanirati tudi leto 1994? Kdaj in kako bom lahko plačala lanskoletne prispevke?« J.K.
Skrbstveni odpust za kmečke zavarovance, ki je izredno ugoden in ga res ne gre zamuditi, je doživel kar nekaj odlogov in tako
imajo zamudniki možnost, da sanirajo svojo zavarovalno pozicijo. Skoraj zanesljivo pa odlog od 15. februarja na 31. marec ni bil zadnji, saj so med parlamentarno razpravo v poslanski zbornici vključili v besedilo Di-nijevega finančnega manevra vnovično podaljšanje roka kmečkega skrbstvenega odpusta in to kar do 31. decembra. Preden ta ukrep začne dokončno veljati, ga mora odobriti še senat: z ozirom na Čvrstejšo večino političnih sil v senatu, ki podpirajo vlado (v skrajnem primeru bo Dini zahteval zaupnico), lahko že sedaj napovemo, da bo odpust podaljšan. Kmečki zavarovanci bodo tako imeli še 9 mesecev Časa, da prihranijo vsoto
za kritje neplačanih socialnih dajatev, ne da bi bili dolžni prišteti niti lire zamudnih obresti. S Časovnim odlogom pa bo priznana še ena ugodnost: zavarovanci bodo zavodu za poenotene kmečke prispevke SCAU lahko po najugodnejših možnih pogojih plačali tudi prispevke za leto 1994. Možno bo torej izničiti vse dolgove, ki so dozoreli do tega trenutka.
Naša bralka bo tako lahko poravnala vse svoje obveznosti brez vsakršne globe in obrestne obremenitve. Pozorna naj bo na razpravo v senatu in Cim bo odobren vladni korektivni manever, bo uradno potrjen odlog kmečkega skrbstvenega odpusta do konca leta. (B)
PODPORE KULTURNIM DRUŠTVOM
TRST - Iter prošenj, Id jih slovenska kulturna društva, organizacije in ustanove vlagajo na Deželno upravo, na osnovi DZ št 46/91 (bolje znan kot DZ v korist kulturnim in umetniškim dejavnostim slovenske manjšine v F-JK) je bil v letu 1994 še posebno počasen in zapleten.
Do danes ni namreč še bilo uradnega obvestila s strani Dežele glede nekaterih poglavij zaVnnn, Id bi obveščala društva, ali so bile prošnje sploh sprejete in kolikšnega zneska bodo deležna za leto‘94.
Decembra‘94 so obvestila dobila društva, ki so vložila prošnje v smislu Črke f) (rekreadjake dejavnosti) in Črke c) (gledališke, filmske in plesne dejavnosti).
Nobenega uradnega obvestila pa ni bilo doslej glede ostalih poglavij in sicer za Črko i) (humanistične, znanstvene in družbene dejavnosti), Črko 1) (mladinske kulturne dejavnosti in kulturne izmenjave) ter Črko d) (kulturno delovanje deželno priznanih organizadj).
Kljub nerodnemu stanju, želimo spomniti, da morajo društva do 31. marca‘95 oddati potrebno rendikon-tadjo (fakture, potrdila, ipd.) za lanske prošnje. Natančne vsote prispevkov, ki jih morajo koristniki primerno dokumentirati, bodo najbrž znane v naslednjih dneh, saj se je pristojna komisija sestala prav pred kratkim. Vsote ne bodo najbrž bistveno drugačne od le-ta‘93.
Obenem priporočamo, da do konca meseca društva, organizadje in ustanove vložijo tudi nove prošnje za tekoče leto 1995 (kljub temu, da zakon ni bil zaenkrat dokončno potrjen za letos).
K prošnji na kolkovanem papriju (15.000 lir) je pri' porodjivo, da koristniki priložijo popolno dokumenta-djo, in sicer:
-	porodio o dejavnosti v letu‘94
-	finančni obračun za leto‘94
-	program dejavnosti za leto‘95
-	predvideni proračun za leto‘95
-	seznam sedanjega društvenega odbora.
Deželni uradi nadalje opozarjajo, da za tekoCe leto ne bodo sprejemali prošenj, ki bodo odposlana po posti dne 31. marca. Kdor namerava odposlati prošnjo po pošti, mora to pravočasno storiti, da jo bo Dežela prejela do konca meseca. Ročno pa bo mogoče oddati prošnje do 31. marca dopoldne.
Ruttar: Kaj so pisali Studenci
Spoštovano uredništvo!
Kot podpredsednik SSO bi želel odgovoriti na pismo uredništvu Viljema Cerna, ki je bilo objavljeno na dnevniku 16. marca z naslovom »Kako Studenci pišejo o Benečiji«.
Kar piše v« Studencih« je k sreči bilo objavljeno, zato se je mogoče povsem izogniti citatom, ekscer-ptom in interpretacijam, ki jih je Viljem Cemo v svojem pismu širokogrudno navajal. S kančkom dobre volje, rezanjem in lepljenjem, je mogoCe tudi odlomek iz svetega pisma predstaviti kot odlomek iz Kamasutre.
Cemo je besen iz različnih razlogov, ki zadevajo tako njegovo javno podobo kot njegovo funkcijo, zato prehaja k osebnim žalitvam: takega obnašanja se ne bojim. Ne želim se spuščati na njegovo raven, glede na to, da problem ni osebnega značaja, ampak gre za dve različni stališči v zvezi s slovenskim problemom v Benečiji.
Cerna bom povabil prav sem, v Benečijo, na srečanje z ljudmi iz naših vasi, za katere trdi, da se bori. Ce politiko sodimo preprosto na podlagi rezultatov, ni potrebno, da bi se Cemo trudil in jih našteval: v šestnajstih letih dela pri Sloriju in petnajstih kot predsednik krožka Studenci, sem vendarle kaj storil in se marsičesa naučil, zato menim, da imam pravico izraziti svoje mnenje. Tudi Ce se Cerno ne strinja. Prej ali slej bo kdo preveril tudi njegovo delo, arhivi namreč Se niso povsem dostopni. Cerno naj raje izpodbija moje besede, namesto da bi napadal mene oziroma organizacijo, ki jo predstavljam in ki ima vsaj zaslugo, da ne kamna tistih, ki se z njo ne strinjajo.
V odgovor Cernu bi uredništvo prosil, naj v- celoti objavi prispevek v Studencih (če je seveda jezik, ki ga uporabljajo »slovienj« v Benečiji primeren vsaj za kotiček v dnevniku), ki je Cerna tako razburil. Bralci bodo znali sami presoditi, ali ima analiza v Studencih sploh smisel, oziroma kateri je ta smisel. Poleg tega bodo za spremembo imeli možnost videti, kako se izraža Benečan, zato da ga ljudje razumejo. Cernova tendencioznost bo kar sama prišla do izraza.
Ob tej priložnosti pozivam vse bralce, ki se zanimajo za Benečijo in želijo poglobiti poznavanje be-neCanskih problemov, naj prisluhnejo glasu sedanjosti in spre-
memb. Bodočnosti slovenske skupnosti ni mogoCe graditi na geslih in proslavljanju preteklosti, o kateri se je zgodovina že izrekla, ampak na podlagi analize stvarnosti, tudi v primeru, da nam sploh ni všeč.
Najlepša hvala
dr. Riccardo Ruttar
Usak Človek dobre pamet
je zastopu kuo so reči
Studenci pride na dan pruot koncu lieta, u zadnjih miescih, ku po navadi. Zadnja dva numerja tele majhane riviste so no malo stresle tiste »slovence« ki dielajo za slovensko Suolo u Nediskih dolinah. Slovenski giornali so se subit zauzel pruot Studencam ku de bi biu nas namien motit, zlajfat al ustavit dielo slovenske šuole. »Studenci je za dialekt, pruot slovenskemu jeziku«, - so tardil -»Studenci ima ideje od tistih ki so pobral po Nediskih dolinah Stier taužint podpisu pruot »slovenščini«. Tisti ki so prebral kar smo pisal vedo de mislimo de u slovenskih dolinah kor priet oživiet kar dobrega je Se ostalo. Ce bomo nar-dil tuole use to druge, an »slovenščina«, vepahne sama od sebe, ku garim okuole starega partljika vesi-eCenega kostanja.
Tiste firme so ble »za« dialekt an kažejo de partljik ima Sele zelene kornine. Tisti ki so podpisal nieso bli pruot slovenskemu dialektu.. Na kor nič presajat, je tel stari čok ki muora porodit.
Tala je resnica, an, ku taka, nie rieC za vrieč tu smeti: so bli usi »-slovienj«, ki so zastopil an guoril »po slovensko« tisti ki so podpisal.
Artikulni »Pu litra te čarnega. Slovenec an Slovenj« an »Materni izik, duom, hiša, vas... kar je toje an kar je juškje« so stresli »slovenske politike« naših kraju.
Kaj je pišu Studenci? Nic posebnega, samuo tisto resnico ki usak človek Nediskih dolin pozna an tardi, ma ki »slovenski politik« na smia poviedat zak stara politika mu tuolega na pusti.
Resnica je, de našega Clovieka ga nie spot spoznat par sojih bližnjih de je »slovenj« de guori »po slovensko«. Za tuole niema nobedne-ga problema kar vie de tist ki ga posluša je tajšan ku on, de guori ku on. Če pa ima pred sabo juskiega, Ce na pozna tistega s katerim guori, Ce na vie kaj ima te druh u glavi, mu nie lahko pokazat zuna kar je on sam, dok’nie Siguran de te drug ga lepuo zastope. »Slovenj« Sigur-
PISMO UREDNIŠTVU
no nie za anj le tisto ku reč »Slovenec«.
Usi vemo kuo je problematika zmiesana an tudi zaki se je takuo zmešala an zapledla.
Skoda je de slovenj Nediskih dolin niema adne besiede s katero poviedat usakemu kduo je. Rezijan iz Rezie prave de je »Resiano - Rezijan« an ubedan njema ki reč: usakemu je jasno dno je, niema potrie-bo dajat Spiegacijomu, pojasnil, kateri je njega izik, Ce je lab, talijan, slovenj al pa ima rusko kri. Pusti naj se »eksperti« kregajo: on je kar je! Usakemu gre pru de je an de ostane kar je: rezljan.
Nobednemu nie narobe Ce ima vojo manjtinjat suoj izik, navade an tradicijone soje doline.
Slovenje Nediskih dolin, do sada so jih klical »Benečani«, »Slavi«, »Popolazioni di antico insedi-amento« »...di origine slava«, »val-ligiani« »Natisoniani«, »slovenci Nediskih dolin«... če gremo buj nazaj smo bli »Scbiavoni di Antro e di Merso« »fedeli sudditi delle convalli di Antro e Merso«, an takuo napri. Besieda »Benečani« je tista ki je buj znana za ostale »slovence« zak smo bli pod Beneško republiko«. »Slavi« so an Rusi, Poljaki, Srbi an Se na vien dost drugih, nie hnucu. »Natisoniani« pari ku deb bli iz kake lune, ku Marzia-ni. Italijanska besieda »sloveni« vaja za tiste ki so pod Slovenijo, an našemu slovienju tala zmešnjava nie sla pru, do sada.
Varnimose pa na problematiko izika. Telega problema ga nie nastavu Studenci. Kar so pobieral podpise po hišah, so jih nabral vic ku Stier taužint zak nieso sli pruot našemu iziku, pa so viedli de judje so bli razkačeni pruot slovenščini, an ne zauoj izika an kulture pač pa zauoj politike. Tekrat Kulturnega Društva Studenci ga nie Se bluo; se je rodiu šele lieta 1980. tkaj de zbudi dobronamierne judi, de uSa-fajo kuražo se pokazat kar so bli: slovenj brez nobedne politične etikete. Tekrat se kazat »slovenec« je bluo glib ku paršit ardeCo zvezdo na kapuzo. Ardeča zvezda nie bla tista božična, na most repa je imie-la pod sabo kjadvo an sarp. Slovenski duhovniki so zadost pretar-piel glih zauoi politične smesnja-ve: judje, an posebno politiki, ki so videl vic krat kupe kriš an zvezdo, so strejal po adnin an to drugo.
Takuo izik nie kazu vic duSe slovenja; je ratu okazijon za kreg (filoslavo, titino...) za se razpartit. Zid pruot zidu (»patrioti« an »tra-
ditori«).
Kie so miera an mier? Tu sred, ku saldu.
Studenci je teu de fe/a dva konja, ki sta bla uklonjena adan na dno stran an te druh na to drugo, na rastargajo le napri naših judi. Zatuo se je interesu an tu šuolsko problematiko; je začeu se upraSat kizadna solucijon bi bla narbuojs, an polile, kan peje, kere konse-gvence bo ieu sistem, ki je zbrala špietarska privatna Suola za učit »slovenščino«. Suola an kar se u nji uči na zrase sama od sebe ku goba: je človek, ki sam al kupe z drugin, se trudi, diela... an se vie de ponude lar ima svojga uma, svoje voje, sojih prepričanj, takuo k sod vetoče vino ki ima. U telih misli nie ubedne voje sodit če je dobro al slavo vino ki teče od soda, an tudi če sod je dobar al ne. Nar-vič se moremo prašat če sod stoji pri u tisti klieti kier je.
Vič ku kaišan se je uprašu: »Kaka bi bla slovenska Sola u Spietre če kar je tan zraslo bi bluo sad uma an kušta našega navadnega čovie-ka? Kaka bi bla če model na kate-rin je nastavjena bi biu zbran po mieri an izikovnih moči ambienta kier žive otroc ki jo nucajo? Ce bi na imiela na varhu judi ki parhaja-jo od drugih slovenskih ambientu? Problem se vrača le na tist velik problem o katerin Studenci je pišu do sada. Naj zbierajo an skladajo kupe modele tele posebne Suole »esperti« od Videnške univerze al pa »strokovnjaki« univerze u Ljubljani, le tista je: de tri dni diškor-Su u Spietre okuole otrocega izika nieso znal poviedat jasno »keri« je »zaries« izik otruok u Nediskih dolinah.
Tan je parslo jasno na dan kuo meštrini muorajo bit parpravjeni; kuo, ki, an dost globoko muorajo poznat ambient, izik (al pa izike), otroke, družine... de bo Suola jim zaries hnucu za ohranit sojo slovi-ensko »identita«.
Čast organizatorjan ki so tarkaj materiala zbral za prestudjat če je use pru an ce morejo kiek zbuojšat. Nie lahko dielo ki imajo pred sabo.
Ki dost mestr an mestrinu u suo-li, če a pridejo od zuna, takuo lepuo znajo slovenski izik ku de bi biu parvi, materni izik za nje? Tele misli so parSle kajšnemu u glavo potle ki je posluSu tiste profesorje. Usi so guoril o tistin iziku ki guori otrok; de ga kor ohranit, de mestre ga muorjo lepuo poznat, nucat, an takuo napri. An, more bit, oni so mislili de otroški izik u Nediskih
dolinah je »slovenščina«.
Usak naj po sojin pregleda kaj je ries an naj nardi ratingo. Pravit tele reči na pride reč bit pruot »slovenščini«. Ce reči so take, take ostanejo, an od telih je trieba začet dielat. Kor pobrat kamene ki so ostal ar-streseni potle ki se je, za an dobar part, zasula naša slovienska hiša ah z njin začet zidat za jo postrojit De bo pa sigurna an močna kor nucat dobar ciment... tan kier je. Tel ciment za naš izik na more nit niC drugega ku »slovenščina«.
Go mez tuole Studenci je že pišu. Na kor se vračat na use kar je že poviedano, se splača se dostulit, de usa kampanija pruot Studencan an tistin ki so problematiko zbudil, nie bla nastavljena za problematiko rešit, pač pa za stuort mučat tiste ki probleme odkrivajo.
Pa je zadnj cajt de usi slovenj Nediskih dolin začnejo se interesat za kar jih od blizu tiče. Nie pru reč de je use adna »prekleta politika« an de se nečejo tu njo mešat; jih briga use kupe zak jih bo zapledla tu sojo mriežo kar bo že prepozno se kregat an uperjat.
Ce se srečajo Drnovšek an Berlusconi u Budimpeštu an guore g° mez slovence, ki so u Italiji, pride reč de guore an go mez nas, ne samuo go mez tiste ki so »slovenci d.o.c.«. Kar ministri Martino an Peterle so se srečal u Ogleju so vic ku kajsno uro zamudil samuo g° mez nas: za slovenje Nediskih dolin.
Al je pru de judje, slovenj, ki se nečejo zbrat pod peruota tistih politiku ki pedeset liet uliečejo napri »manjšinsko« problematiko od Čedada gor, pustjo de bojo le sami za use guoril? Al je pru, de le tisti politiki uzamejo besiedo za use, an bojo pravil tle an tan, od Rima do Ljubljane, ka muora iti pru an ki ne, brez praSat kaj mislejo judje za katere si uzamejo pravico guorit?
Bo cait se zbudit an branit soje ideje an soje interese ne samuo pred taco vina, pa tudi se interesat do konca za viedet ka se kuha u politiki med Slovenijo an Italijo, u Tarstu, u Goric an tudi ka se pod pepelan peče tle par nas.
Studenci nie takuo prešeran de ■misle de ima uso resnico. MislePa de naši judje muorejo začet pos!u~ Sat usako muziko, Cene se usafajo de bojo muorli le tist ples plesat an če jin na gre pru. Judje, slovenj, muorejo zbrat godce de bojo godli tisto muziko an tisti ples ki jin gie pru njin, brez gledat drugih interesu.	_
r,Zadružna^
*

II
BANKA
OPČINE

Zadružna
m- BANKA fcJNABREŽINA^
S«d122.„,«, 1995*|
r r~m
Zadružna
KRAŠKA RANKA

■■■k
Ul. del Ricreatorlo, 2 OPČINE-TRST TEL. 040/21491 FAX 040/211879

GIBANJA / PODATKI IZ DEVETIH VZORČNIH MEST
Predviden skok inflacijske stopnje (4,9%) ni vplival na trge
Dobra poloca zvišanja gre na račun najnovejše davčne zaostritve
Bologna - Kot je
eHo vzpenja in če prednji statistični za s‘at konec marca pol ^srajšnje podatke 2°rcnih mest, se bo tc s ede na enak mesec Rignila za skoraj pet ® °tkov. Po podatkih
^cvenn vzorčnih m jih je včeraj objavil ični urad Občine °ria' so se ti stroški a ianski marec po’ Povprečno za 4,9 o ds Slede na pretekli fe
u,/m 0,8 odstc i bodo ti poda ailcu meseca potrj arčno zvišanje ii 6 stopnje potisni oljsko krivuljo na A)6. ni dosegla , aljnjega novembra , J6 bil zadnjikral e2en tako močan lacije. Toda pog . 0 se je gibala oc 1994;
^tešeči vari
lanuar 94	+
tebruar	+
hiarec	+
april	4
maj	+
junij	+
julij	4
avgust
januar 95
mbruar
marec
Po podatkih statističnega urada Občine Bologna je mesečni porast življenjskih stroškov v vseh vzorčnih mestih večji kot je bila marca lani, ko se je povprečna inflacijska stopnja v državi zvišala za komaj 0,2 odstotka. Približno polovico povprečnega mesečnega zvišanja (torej 0,3 do 0,4 odstotka) gre pripisati izključno učinku povišanja energetskih tarif, ki ga je prinesel Dinijev finančni manever, če pa ta predvideni učinek odštejemo, bi bilo zvišanje inflacijske stopnje veliko bolj zmerno. Čeprav bi bilo še vedno večje od zvišanja iz marca lani, bi bilo za dobro polovico nižje kot februarja letos, ko se je dra-ginjska stopnja glede na januar povzpela za 0,8 odstotka.
Tendenčna letna stopnja, ki jo dobimo s primerjavo med tekočim mesecem in enakim mesecem iz leta prej, je v občutnem porastu v skoraj vseh vzorčnih mestih: pod 4 odstotki ostaja samo Palermo (3,9%), Genova, Milan in Turin beležijo 4,5-od-stotni porast, Trst 4,7-od-stotnega, Benetke 4,9, medtem ko so tri preostala mesta (Firence s 5% in Bologna in Neapelj s 5,1%) spet dosegla zgornjo mejo petih odstotkov inflacije. Med posameznimi sestavinami draginjske košarice so se najbolj razSopirili izdatki za električno in dru-
ge vrste energije, ki jih je pognal kvišku povečan davčni pritisk in ki so v posameznih vzorčnih mestih dosegli podražitev, ki niha med 2,6 odstotka v Neaplju in Palermu in 4,6 odstotka v Turinu.
Mesečna inflacijska stopnja, ki niha med 0,5 odstotka v Trstu in 1,2 odstotka v Turinu, se je, kot rečeno, v poprečju zvišala za 0,7 do 0,8 odstotka, medtem ko bi morala po-vrečna letna inflacijska stopnja ostati pri 4 odstotkih kot februarja. Po-
glejmo, koliko znašata obe stopnji v posameznih vzo-rčrdh mestih:
mesto mes.v. letv.
Bologna	0,6	5,1
Firence	0,7	5,0
Genova	0,8	4,5
Milan ■	0,7	4,5
Neapelj	0,6	5,1
Palermo	0,9	3,9
Turin	1,2	4,5
Trst	0,5	4,7
Benetke	0,8	4,9
Po energiji so se	v tem
mesecu najbolj povečali izdatki za prevoz (tudi tukaj zaradi povečanja davkov na bencin in goriva
nasploh, v nekoliko manjši meri pa tudi na telefonske naročnine in zaradi podražitve železniških vozovnic), prav povsod pa se je podražila tudi prehrana (v povprečju za 0,7%). Večjih znakov podražitve ni niti na področju oblačil, medtem ko so izdatki za stanovanje nespremenjeni. Skromna so tudi povišanja v ostalih draginjskih sektorjih, občutno pa so se znižali izdatki za zdravje, kar je posledica znižanja količnikov IVA za mnoga zdravila.
ISC0: trenje med trgi in realno ekonomsko rastjo se nadaljuje
KJM - Mednarodni ekonomski scenarij še naprej označujeta dva nasprotujoča si trenda, in sicer na eni strani realne gospodarske dejavnosti, ki ohranjajo ali povečujejo svojo rast, na drugi strani pa denarni trgi, ki postajajo vse bolj nestabilni in skrajno občutljivi za vsako politično ah konjunkturno vest. Po ugotovitvah raziskovalcev zavoda ISCO, ki je včeraj objavil svoje periodično poročilo o mednarodni konjunkturi, so te napetosti že nekoliko načele zaupanje med potrošniki.
Kot ugotavlja ISCO, so torej realna ekonomska gibanja na dobri poti, pa čeprav so se v Združenih državah Amerike zaceli pojavljati prvi znaki, ki za prihodnje mesece napovedujejo upočasnitev ekspanzivne faze. To bi pomenilo, da se bo gospodarska rast ustalila v stabilnejših in torej zanesljivejših okvirili. V Evropi in še posebej v Nemčiji pa še na-
prej prevladuje močan ciklični zagon, ki za zdaj se ne učinkuje na zaposlitev, v zameno pa močno pospešuje izvozne, investicijske in proizvodne dejavnosti. Po mnenju raziskovalcev zavoda ISCO daje tak razvoj sklepati, da se bo monetarna politika VVashingtona in Bonna v prihodnjih mesecih pošteno spremenila in preobrnila dosedanjo usmeritev. V ZDA so se kratkoročne obrestne stopnje že ustalile na višji stopnji, medtem ko bi utegnila Nemčija po siloviti okrepitvi marke zakasniti zvišanje stopenj ah se celo odločiti za njihovo začasno znižanje. Med stabilizacijske dejavnike sodi tudi zmanjšanje špekulativnega pritiska na blago, medtem ko je med destabilizacij-skimi faktorji na prvem mestu pretirana občutljivost valutnih trgov in bojazen za izgubo izvozne kompetitivnosti držav s pocenjenimi bankovci.
POSVET / 1. IN 2. APRILA V TRSTU
Bančne in finančne dejavnosti v Evropi
Nov poskus za okrepitev vloge Trsta
TRST - »Sedanje značilnosti banč-111 in finančnih dejavnosti med ev-toPskimi državami.« To je naslov Mednarodnega posveta, ki bo potekal soboto in nedeljo, 1. in 2. aprila, v ongresnem središču na Pomorski po-a)i v Trstu. Strokovno srečanje pri-e)3 tržaška ljudska banka (Banca Po-P°lare di Trieste) v sodelovanju z ednarodnim inštitutom za preuče-anje človekovih pravic (IISDI) in z ednarodnim inštitutom za napredek pl16 uprave v Vzhodni Evropi (IIP-AEE), ki imata svoj sedež v Trstu. Na Posvetu bodo sodelovali tudi visoki Predstavniki mednarodnega bančnega unancnega sveta.
Program in pomen posveta so včeraj Predstavili na tiskovni konfrenci v Tr-u Predsednik Inštituta za človekove Pravice in hkrati predsednik tržaške JUdske banke Guido Gerin, ravnatelji-, tržaškega urada zavoda za zunanjo govino ICE v Trstu Elena Favale in P avni ravnatelj Inštituta za napredek vne uprave v Vzhodni Evropi Tullio -I^PPelli Haipel. Dejali so, da sodi po-
svet med poskuse, da bi v Trstu osnovali evropsko bančno in finančno središče, kakršnega predstavlja tudi zamisel o finančnem »off shoreu«, ki jo je - za zdaj še brez rezultatov - lansiral zakon 19 iz leta 1990, znan kot zakon za obmejna področja.
Na posvetu bo med drugim glavni ravnatelj Evropske zveze Paolo Clarot-ti prikazal evropski normativ o bančnem in finančnem poslovanju, predstavnik Svetovne banke David Eller-man iz VVashingtona pa bo prikazal bančno politiko v ostalih evropskih državah. Sodelovali bodo številni drugi izvedenci mednarodnega ugleda, delo pa bo potekalo v glavnem v štirih komisijah.
Gerin je na včerajšnji predstavitvi povedal, da so podoben posvet načrtovali na Dunaju, a da se je tokrat Trst izkazal za hitrejšega. Za posvet vsekakor velja veliko zanimanje, kot pove podatek, da so že napovedali svojo udeležbo veleposlaniki desetih držav, mogoče pa bo prišla tudi zunanja ministrica Susarma Agnelli.
Renato Ruggero tik pred izvolitvijo za generalnega direktorja WT0
RIM - Renatu Ruggieru manjka le še korak do prestižnega »stolčka« prvega generalnega direktorja mednarodne trgovinske organizacije WTO, naslednice nekdanje organizacije GATT. Septembra lani je postal enotni kandidat Bruslja za vodstvo WTO, ki je 1. januarja letos prevzela dediščino Gatta. Tik pred formalizacijo te kandidature je bilo Ruggierovo ime tudi med možnimi kandidati za predsednika Evropske komisije.
Ruggero, ki ima 65 let in je po rodu Neapelj-čan, je prvi predlagal nadomestitev Gatta (splošni sporazum o tarifah in trgovini) z novo svetovno organizacijo za trgovino, zdaj pa ima kot vse kaže prosto pot v njen vrh. Sicer pa ima za seboj dolgo diplomatsko, politično in Studijsko kariero, med katero je opravljal pomembne javne in privatne funkcije. Po univezitetni diplomi iz prava je že pri 25. letih stopil v diplomatsko službo, ki ga je popeljala v Brazilijo, takratno Sovjetsko zvezo, v ZDA in v države Vzhodne Evrope, nato pa v Bruselj, kjer je bil več let stalni predstavnik Italije pri EGS. Po vrnitvi v Rim je bil najprej vladni funkcionar, nato pa trikrat minister za zunanjo trgovino. Preden se je posvetil izključno študijskemu delu na ameriški univerzi v Harvardu, je bil Ruggero nekaj časa tudi odgovoren za stike s tujino pri turinskem Fiatu.
TRGI / VIDNO IZBOLJŠANJE
Pomlad tudi za liro in boizo, ki sta se včeraj kar razcveteli
Marka pod 1.200 lir, borza +3 odstotke
RIM, MILAN - Prepričljiv porast vrednosti lire je včeraj praktično nevtraliziral izgubo, ki jo je italijanski bankovec utrpel na »črni petek«, povrhu pa ni bilo negativnega učinka podatkov o porastu inflacije, ki so se ga nekateri bali glede na predvideno močan vzpon draginjske krivulje. Že po uradnem tečaju Banke Italije je nemška deviza pokazala upad za 0,5 odstotka glede na ponedeljkovo kotacijo in za kar 3,3 odstotka glede na tečaj, ki ga je dosegla v petek, 17. marca. Dolar je glede na ponedeljekov težaj izgubil 0, 8 odstotka vrednosti, glede na petek pa 2,4 odstotka. Po fiksingu se je lira še očutneje krepila in spravila marko pod 1.200 lir, dolar pa pod 1.700 lir. Po prvih ocenah opazovalcev naj bi imelo za tako briljantno zadržanje lire največ zasluge dejstvo, da se je izčrpal val šepkulacij, po drugi strani pa tudi sorazmerna ošibitev marke. Svoje naj bi pridali celo podatki o inflaciji, saj so trgi menda pričakovali veliko izrazitejši negativni učinek Dinijevega finančnega manevra, medtem ko izmerjeno zvišanje inflacije po njihovem mnenju ne zahteva nove podražitve denarja. V dveh dneh je tako italijanskemu bankovcu uspelo odvzeti marki 6 odstotkov vrednosti in čeprav to niti približno
ni dovolj za vrnitev vsega izgubljenega v zadnjem mesecu, je vendarle prvi jasen znak preobračanja negativnega trenda, ki mu doslej ni bilo videti konca.
Podobno briljanten je bil tudi včerajšnji sestanek na milanski borzi, ki se zaslužila skoraj tri odstotke. Izboljšanje položaja je napovedoval že ponedeljkov izid, včeraj pa ga je pospešil tudi izgled za neproblematično dokončno odobritev manevra v senatu. Tudi na borzo podatki o inflaciji niso imeli negativnega učinka, dobro gibanje denarnega trga in porast na trgu državnih vrednotnic pa sta močno opogumila posle na delniškem trgu. Zadnji indeks Mibtel je pokazal napredek za 2, 92 odstotka, M IB je pridobil 3,39 odstotka, posli pa so dosegli skupno vrednost 630 milijard lir. Po mnenju analitikov in operaterjev je sicer pretiran optimizem prezgoden, saj naj bi šlo v bistvu za tehnični napredek finančnih trgov, torej za reakcijo na velike izgube v preteklih dneh. O pravem preobratu tendence bo mogoče govoriti šele v naslednjih dneh, ko bo jasno, ali bo trg napredek uspel tudi utrditi. Med vrednotnicami so se naj-bokje odrezale Telecom, ki so pridobile skoraj 6 odstotkov vrednosti, občutno pa so se ovrednotile tudi industrijske in nekatere bančne delnice.
\
ADRIA AIRWAYS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
IZ I^.HJBL.IANg V FRANKFURT pONDON ]yjUNCHEN JSTANBIIL jyj0SKV0 J^OPENHAGEN pARIZ piM gKOP.lE gPLIT JIRAN0 pUNA.I jTURICH
Rezervacije in informacije:
ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312

TURIZEM
LJUDSKA STRANKA / RAZPRAVA O (NOVEM) PREDSEDNIKU V ODLOČILNI FAZI
H RRocEsIr
Tudi
letos
manj
Nemcev
Napovedi
Busekov najresnejši nasprotnik je obrambni minister Fasslabend
Dokončno odločitev bo volilni odbor sprejel že prihodnjo nedeljo
Obtoženi
nacist
priznal
dejanja
Nova taktika
Ivan Lukan
DUNAJ - Avstrijsko turistično gospodarstvo mora tudi letos računati na nadaljnje upadanje Števila gostov iz Nemčije.
Po Studiji, ki so jo včeraj objavili na turistični borzi (TBI) v Berlinu, bo Avstrijo obiskalo od 1,5 do tri odstotke manj Nemcev. Razlog za zmanjševanje Števila nemških gostov v Avstriji je med drugim tečaj avstrijskega šilinga.
Počitnice v Italiji in dragih evropskih državah so v primerjavi z Avstrijo bistveno cenejše, trdijo strokovnjaki za turizem. (I. L.)
DUNAJ - Razprava o morebitni izvolitvi novega predsednika ljudske stranke (OVP) na zveznem kongresu 22. aprila v Linzu še ni končana.
Na eni strani se je oblikovala skupina, katere očiten namen je strmoglaviti sedanjega predsednika stranke in podkanclerja Erharda Buseka, na drugi strani se (v vse večjem številu) zbirajo zagovorniki sedanjega predsednika. Izida merjenja moči še ni mogoče napovedati.
Včeraj se je za Buseka zavzel predsednik kluba poslancev OVP v državnem zboru Andreas Khol. Na televiziji je svaril pred strmoglavljenjem
sedanjega predsednika in opozoril, da je ljudska stranka v preteklosti žrtvovala »že preveč predsednikov«. »Zamenjava predsednikov ni recept, s katerim bi stranka spet krenila na pot uspehov,« je dodal Khol. Poudaril je tudi, da noče prispevati k nadaljnjemu propadu OVP, zato se ne bo potegoval za predsedniško mesto, kot so poročali nekateri mediji.
Velika neznanka v igri za predsedniško mesto je Busekov namestnik in obrambni minister Wer-ner Fasslabend. Podkancler Busek je včeraj po seji zvezne vlade sporočil, da mu je Fasslabend zagotovil, da ne bo kandidi-
Obrambni minister W. Fasslabend se še ni odločil
ral. Obrambni minister je v intervjuju avstrijske tiskovne agencije »z veli-
Sedanji predsednik OVP, podkancler Erhard Busek
kim začudenjem« odgovoril, da doslej »kandidature ni ne izključil ne na-
javil«.
Opazovalci avstrijskega političnega prizorišča Fasslabendu prisojajo največ možnosti za zamenjavo Buseka na vrhu OVP. Njegovo kandidaturo je v zadnjem času najbolj zagovarjal Alois Mock, podpira pa jo tudi organizacija OAAB, ki znotraj stranke zastopa interese delojemalcev.
Zaradi dogodkov v zadnjih dneh se postavlja vprašanje, ali se bodo Bu-sekovi nasprotniki zedinili in predlagali enega kandidata, morda Fassla-benda, ki bi imel tudi možnosti za zmago nad sedanjim predsednikom. Odgovor bo znan najpozneje prihodnjo nedeljo, ko bo volilni odbor OVP objavil kandidate za predsednika.
NOVICE
Požar v dunajski Ljudski operi
DUNAJ - V Ljudski operi je v ponedeljek zvečer izbruhnil požar, ki so ga k sreči hitro pogasili. Gmotna škoda je majhna, ranjen ni bil nihče. Po prvih raziskavah kriminalne policije je bil požar po vsej verjetnosti podtaknjen, ker je ogenj izbruhnil na več mestih hkrati. Policija ni objavila podrobnosti o ozadju morebitnega požiga, ni pa izključila možnosti, da gre za maščevalno akcijo nekega razočaranega sodelavca.
Klestil v Indoneziji o krepitvi gospodarskih odnosov
DUNAJ - Avstrijski zvezni predsednik Thomas Klestil, ki je od ponedeljka na uradnem obisku v Indoneziji, je v pogovora s predsednikom gostitelj-ske države Suhartom poudaril interes Avstrije za tesnejše sodelovanje z neevropskimi državami na pohtičnem in zlasti gospodarskem področju. Avstriji pri tem koristi članstvo v EZ, je poudaril avstrijski zvezni predsednik, ki ga spremljajo zunanji minister Alois Mock, minister za promet Viktor Klima in močna delegacija gospodarstvenikov. Klestil bo obiskal še Tajsko in Vietnam.
KOROŠKA / VOLILNI RED
Deželni glavar Zematto za »cenejši« osnovni mandat
CELOVEC - Koroški deželni glavar Christof Zematto je včeraj po seji koroške deželne vlade podprl predlog predsednikov poslanskih klubov socialdemokratov, ljudske stranke in svobodnjakov, po katerem naj bi se dosedanji osemodstotni prag za osvojitev osnovnega mandata v deželnem zboru znižal na štiri ali pet odstotkov.
Zematto je dejal, da bodo o reformi volilnega reda za deželnozborske volitve na Koroškem zdaj pospešeno razpravljali v odbora za pravne in ustavne zadeve, torej v odbo-
ru, ki je pristojen tudi za vprašanja o narodnostnih skupnostih. Na strankarskih pogajanjih naj bi padla tudi odločitev o rešitvi problema političnih predstavnikov slovenske manjšine v deželnem zbora, je Se dodal deželni glavar.
Razprava o reformi volilnega reda je postala aktualna, ker je ustavno sodišče v začetku tedna razveljavilo volilni red v zvezni deželi Salzburg, ki je bil - tako kot na Koroškem - doslej nenaklonjen manjšim volilnim skupinam in manjšinam.
Ivan Lukan
KOROŠKA / NATEČAJ
Mladina o sožitju s sosedi in v Evropski zvezi
CELOVEC - Pod dvojezičnim geslom Srečanje na Koroškem - Be-gegnung in Karaten bo v naslednjih tednih po vsej deželi potekal natečaj, na katerem naj bi koroška mladina od 6. do 26. leta v literarnih, likovnih in glasbenih prispevkih strnila svoja mnenja o strpnosti in sožitju.
Literarni prispevki so lahko napisani v obeh deželnih jezikih. Pobudnik prve tovrstne vsekoroške akcije je slovenski oddelek koroškega studia ORF v Ce-
lovcu na čelu z glavnim urednikom Mirkom Bogatajem, podpirajo pa jo tudi deželni šolski svet, dežela Koroška, Delovna skupnost koroških mladinskih organizacij, nemški in slovenski mediji na Koroškem ter nekateri privatni pokrovitelji.
Udeleženci mladinskega natečaja morajo svoje prispevke najpozneje do 9. junija oddati deželnemu Šolskemu svetu, prispela dela pa bodo ocenjevale posebne strokovne žirije.
(L L)
DUNAj - Hans ]■ Schimanek, eden od
naj ožjih sodelavcev
avstrijskega neonacista in nekdanjega voditelja skrajnodesni-čarske Ljudstvu zveste zunajparlamentarne opozicije (VA-PO) Gottfrieda Kiis; sla, je včeraj na sodni obravnavi pred dunajskim porotnim sodiščem priznal, da je sicer širil nacionalsocialistične ideje, odločno pa je zavrnil obtožbo, da je sodeloval pri pripravah na nasilno strmoglavljenje demokratičnega sistema v Avstriji.
»O tem nisem razmišljal,« je dodal neonacist, obtožen zaradi kršenja zakona o prepovedi oživljanja nacistične
ideologije in priprav na nasilen prevzem oblasti.
Obrambna taktika nekdanjega poklicnega vojaka in vodje
nacionalsocialistične
skupine Langenlois je torej že po drugem dnevu procesa jasna; Schimanek naj bi bil obsojen zaradi oživljanja neonacistične
ideologije, ne pa tudi zaradi dejavnega sodelovanja pri poskusu destabilizacije demokratičnega sistema v Avstriji.
Kazen za kršenje prvega zakona namreč znaša (le) eno do deset let zapora, za drugo dejanje pa sodišče lahko izreče celo dosmrtno kazen-Ivan Lukan
ISTRA
Agencije ustavile prodajo turističnih aranžmajev
REKA - Tuje turistične agencije, ki so konec lanskega leta napovedovale dober obisk v Istri in Kvar-nerju, celo v Dalmaciji, so ustavile prodajo turističnih aranžmajev za Hrvaško. Tema, o kateri tu neradi govorijo v javnosti, je seveda povezana z odločitvijo hrvaških oblasti, da bodo odpovedale gostoljubje mirovnim silam ZN. Marsikdo po svetu je prepričan, da se je Hrvaška znašla na pragu nove velike vojne s Srbi, ki bo izbruhnila, kakor hitro se bo zadnji predstavnik modrih čelad vkrcal na ladjo.
Opazovalci ZN s terena poročajo o »intenziviranju dejavnosti pri vseh straneh, vpletenih v balkanski spopad« in zatrjujejo, da na Hrvaškem poteka velika mobilizacija. Vsak dan se množijo pritiski - zlasti »zaveznikov« iz Amerike in Nemčije - na Franja Tuđmana. Toda hrvaški predsednik zatrjuje, da z njim o odpovedi gostoljubja ni več mogoče razpravljati.
Obrambni minister Gojko Sušak zatrjuje, da njegova država ne bo
začela vojne, da pa bo odgovorila z »omejeno akcijo«, če se bodo Srbi z zasedenih območij odločili, da bodo »provocirali« oboroženi spopad. Borislav Skegro, podpredsednik vlade, ki je na čelu gospodarskih reform na Hrvaškem, meni, da bo škoda, ki jo bo povzročil odhod modrih čelad, manjša, kot bi bila v primera, če bi ostale. Večina Hrvatov, ki jih je vloga modrih čelad spravila ob živce, se zavzema za njihov umik. Edino vodstvo Istrskega demokratskega sabora (IDS) je prepričano, da bi bilo pametno, če bi Tuđman podaljšal mandat mirovnim silam in če bi sprejeli mirovni načrt Skupine za stike, ki predvideva precejšnjo avtonomijo za tako imenovano Krajino.
V Istri se bojijo, da bi novi vojaški spopad pomenil za to regijo pogubo. Istra je namreč gospodarsko skoraj povsem odvisna od turizma. Po treh, razmeroma »suhih« turističnih sezonah, je ta veja gospodarstva nekoliko ozelenela, še pred dvema mesecema so bile zelo ugo-
Goran Moravcek
dne tudi napovedi o prihodu gostov. Zdaj, ko se je senca vojne znova razširila nad Hrvaško, ko vodilne agencije zaključujejo svoje desti-nacije na Hrvaško in v Istro, je tu zavladala velika zaskrbljenost. Obstaja bojazen, da utegne položaj, ki ni ne vojna ne mir, slabo vplivati na turistično sezono, celo v primeru, če bi se gostje odločili, da bodo obiskali istrski polotok. V minulih letih so natakarje, kuharje in druge turistične delavce vpoklicali v vojsko, tako da jih je ostalo zelo malo, ki so lahko skrbeli za turiste. Nehvaležno je napovedovati, ali se bo podobno zgodilo tudi letos.
Številne hrvaške delegacije, ki se udeležujejo turističnih sejmov po vsej Evropi, pošiljajo iz Milana, Berlina in drugih turističnih sejemskih mest zelo ugodna poročila. Začasno zaustavitev rezervacij razumejo kot nekaj normalnega, saj agencije s tem menda želijo - znižati cene. Dobri poznavalci razmer v turizmu pa so prepričani, da je previdnost tujih agencij tesno poveza-
na s hrvaško odločitvijo o odpovedi mandata Unproforju in da bi tukajšnja javnost, ki ji je neprijetna resnica pogosto prikrita, morala izvedeti, kakšen je dejanski položaj. Javna glasila, ki so pod nadzorom vlade, in takšna je večina, javnosti ponujajo zgodbo o tem, da bo turistični promet letos za tretjino večji kot lani in da navzočnost turistov ni povezana z vprašanjem, ali bodo modre čelade ostale na Hrvaškem ali ne.
Hrvaška je lani s turizmom zaslužila približno 1,5 milijarde dolarjev. Letos naj bi to vsoto presegla, saj minister za turizem Niko Bulič načrtuje, da bodo jadranska letovišča kmalu dosegla predvojni turistični promet. Kako stvarna so takšna pričakovanja? Za zdaj na to vprašanje ni odgovora, gotovo pa je, da bi bila v tem hipu vojna večjih razsežnosti skrajno neprijetna za Hrvaško. Tuđman nima skoraj nobenega zaveznika, ki bi z naklonjenostjo gledal na morebitno vojaško akcijo v tako imenovani Kraji-
ni po umiku modrih čelad. Hrvaško gospodarstvo ni dovolj močno, da bi si lahko privoščilo vojn0 avanturo, še manj, da bi se o dreki0 turističnemu zalužku v višini dven milijard dolarjev.
Previdnost tujih agencij, ki proda-jajo turistične aranžmaje, je seveo treba razumeti, pa tudi dejstvo, da prek njih Hrvaška prodaja le manjši del svojih turističnih zmogljivo811' Velika večina gostov pride na Jadran samostojno, mimo agencij, raziskovanja pa ugotavljajo, da se številni med njimi šele v zadnjem hip0 odločijo, da bodo svoj dopust preživeli na Hrvaškem. Ce ne bo vojn0’ bodo prišli v Opatijo, Poreč, Pulo> Rovinj in druga hrvaška letovišča številni turisti. Ti bodo prave Pr0 bleme povzročili Hrvatom šele 8 svojim prihodom - vsaj če bi sklepa li po zadnjih dveh sezonah, ki 8ta dokazali, da sta pomanjkanje turisti čnih kadrov in čedalje hujša opuste šenost hotelih večji problem tukaj šnjega turizma kot dilema, ali 00 Unprofor odšel ali ne.
GLEDALIŠČE
Mlada openska skupina prepričljivo pripravila Ouenaeujeve Vaje v slogu
Matejka Grgič
INTERVJU
Valentina Pavio: »Glasba mora
priti globoko vate«
■■■■■■■■■■■■■■■
Jana Radovič
Vaje v slogu niso najobičajnejši tekst, ki ga postavljajo na oder amaterske gledališke skupine. Morda ravno nasprotno: delo Ray-monda Quenaeuja, nastalo med drugo svetovno vojno in v prvih povojnih letih, je morda tako izzivalno, da ze samo po sebi zahteva Širšo dramaturško in miselno obdelavo.
Vaje v slogu obsegajo devetindevetdeset različic istega, banalnega toda resničnega oz. verodostojnega dogodka. Tak je osnovni zapisek fabule: »V avtobusu S ob uri prometne konice. Tip šestindvajsetih let s klobukom, na laterem je namesto traku vrvica, in z vratom, ki je dolg, kot bi ga nekdo raztegnil. Ljudje izstopajo. Omenjeni tip se obregne oB soseda. Očita mu, da ga sune vsakokrat, ko gre mimo. Cmerikav glas, ki bi rad bil grozeč. Ko zagleda prost sedež, se hitro usede nanj. Dve uri zatem ga spet srečam na Rimskem dvoru pred Kolodvorom Svetega Lazarja. Je v drušbi s tovarišem, ki mu pravi: “Moral bi si dati Prišiti še en gumb na plašču.” Pokaže mu, kje (na izrezu) in zakaj.« To neznatno zgodbo, ki bi bila morda za nas Prav zaradi svoje vsakdanjskosti prezira vredna, zasuka avtor okoli slogovne osi tako, da mu postane tekst igra ali pa morda (prav zaradi pretiravanja, ki se sprevrže že v grotesknost) parodija tovrstnih literarnih igric.
To, kar je bilo na papirju zanimivo in privlačno, mora postati na odru dramsko zanimivo in dramsko privlačno. V dramatizaciji dela tici torej eden tistih problemov, ki jih je nujno treba rešiti. Mladi igralci openske skupine, predvsem pa režiserka Edita Frančeškin, ki jih je pri zahtevnem delo vodila in izpeljala projekt, so se
ob tem dobro odrezali. Režiserka se je odločila za sodoben dramski okvir, tako da je dogajanje postavila na sodišče. Tudi kabarejska oblika izpeljave je nudila možnosti za briljantno in dinamično postavitev. Vloge je režiserka porazdelila tako, da so bile Čimbolj prilagojene interpretom, njihovim značajem in igralskim sposobnostim. Nekateri nastopajoči so svoje pričevanje (bili so namreč priCe na že zgoraj omenjenem procesu, ki naj bi rešil spor med mladeničem in njegovim sosedom na avtobusu) podali tako prepričljivo, da so dejansko prekoračili meje amaterskega gledališča. Kabarejska oblika je nudila mladim tudi možnost, da je na dan prišel njihov cut za glasbo, ritem, ples in petje. Izvirna besedila in moderni ritmi songov (za prva je poskrbela režiserka sama, za drugega pa Nevijo Miklavčič), so ovrednotili mladostniško zagnanost nastopajočih.
Dogajanje, ki ga Raymond Queneau postavlja na avtobusno progo S, se je, prilagojeno tržaškim razmeram, odvijalo na avtobusu št. 6. Tale proga je med slovenskimi dijaki dobro pozna-
na, saj povezuje (morda celo rahlo simbolično, a tega se odgovorni pri mestnem prevozniškem podjetju bržkone ne zavedajo) slovenske višje srednje šole, ki imajo svoj sedež pri Sv. Ivanu, z barkovljansko obalo, kamor mladi zahajajo, ko je junija šolskih obveznosti konec. Tudi tipi, ki nastopajo na odrskih deskah, so vzeti iz našega mestnega vsakdana; izjema bi lahko bila le Črnska sužnja, kakršne smo vajeni iz filma V vrtincu, ki pa tako dovršeno podaja svojo vlago, da ji vmešavanje v tržaško rutino lahko oprostimo.
Publika, ki je sledila predstavi, je opensko postavitev francoske predloge lepo sprejela. Morda pa bi delo še bolj cenila, ko bi bila seznanjena z originalnim tekstom, ne pa popeljana naravnost sredi dogajanja. Toda to ni in ne more biti kritika gledališki skupini in njeni režiserki, paC pa nasvet za vse tiste, ki bodo imeli v bodoče priložnost, da si Vaje v slogu (zopet) ogledajo.
Na sliki prizor iz Vaj v slogu v postavitvi rehiserke Edith Franmeikin (foto KROMA).
Drevi bo v goriskem Kulturnem domu na pobudo glasbenega centra Emil Komel koncert skupine Camerata Labacensis, ki jo bo vodil Stojan Kuret. Kot solistka bo nastopila pianistka Valentina Pavio.
Studij klavirja je dokončala leta 92 na konservatoriju »G. Tartini« pod mentorstvom prof. H. Plesničar. Medtem je diplomirala na klasičnem liceju. Danes se posveča predvsem poučevanju (Glasbena Sola Emil Komel, nižja srednja Sola v Doberdobu, pedagoški licej »S. Gregorčič« v Gorici).
»Studij glasbe sem začela slučajno. Na glasbeni šoli v Standrežu so poučevali kitaro, harmoniko in klavir. Najbolj mi je bil pri srcu klavir. Ko sem bila majhna sem imela majhno roko pa dolge prste in stric je rekel: ”Ta bo igrala klavir”...
Ta koncert je zame posebna izkušnja, pomemben trenutek v mojem življenju. Bavim se namreč predvsem s poučevanjem. Vse od diplome je to moj prvi nastop kot pianistke. Pa še to, všeč mi je nastop z orkestrom. Spominjam se, že v času študija sem zelo rada igrala v raznih zasedbah: sodelovanje, isto čutenje, skupaj skoraj dihaš. S Camerato Labacensis igram Haydnov koncert v D-duru. Zelo prozoren, živ, preprost, in prav v tem je težava. Pozoren moraš biti na vsak ton, na različne barve. Posebno mi je všeč v tem smislu tretji stavek - Rondo all’ungherese. Mislim, da
bo koncert publika lepo sprejela.
Kot sem že prej omenila, me predvsem zanima poučevanje. Ure glasbene vzgoje naj bi bile predvsem ustvarjalne. Zal sem imela v času svojega študija prav obratno izkušnjo. Se sedaj se glasbeni vzgoji ne daje veliko pomena.
Glasbo obravnavamo kot posebno govorico. Zdaj na primer ob poslušanju rišemo ali jo z gibi interpretiramo. Pustiti moraš, da pride glasba globoko vate in nato jo lahko izraziš. Mladi so nad tem zelo navdušeni, poslušajo najrazličnejše zvrsti zabavne glasbe: rap, metal, rock. Mislim pa, da jim manjka kritičen odnos.
Na univerzi, na fakulteti za politične vede, sem izbrala sociološko smer. Predvsem me zanima človek in v tem okviru glasba, glasba človeka.
Tudi ob igranju je zame pomembno osebno pojmovanje glasbe, kako ta vpliva na posameznika. Naj dodam, da me je vedno privlačevala ljudska glasba: španska, francoska... V prostem času rada hodim v kino, posebno na pobude krožka Kino Atelje. Na primer v "Modrem filmu" K. Kieslovvskega je glasba čudovita. Mojstrsko se prepleta s slikami, postane važno sredstvo, s katerim so posredovani občutki. Zelo so mi je tudi sprehodi v naravi. Posebno po napornem študiju se človek želi sprostiti.
Od današnjega koncerta si želim le to, da bi bilo 'meni in publiki čimbolj prijetno.«
Filmskokonferenčni niz o italijanskem odporništvu
Marec v znamenju odporništva. Ob 50 letnici zmage nad nacifašizmom je pordenonski filmski krožek Cine-mazero v sodelovanju s pokrajinsko upravo in Vsedržavnim filmskim arhivom iz Turina pripravil mesec dni trajajočo filmsko-li-terarno pobudo. V veliki dvorani študijskega centra v Pordenonu in v kinodvorani Pasolini izmenično potekajo predavanja in predvajanje filmov. Danes bodo (ob 18.45 in 21. uri) predstavili film Giuliana Montalda L’Agnese va a morire, jutri pa bo na vrsti (ob 19. in 21.uri) film Nela Risija La strada piu lunga. Predvajanje blmov se bo zaključilo naslednjo sredo, 29. marca, ko bodo (ob 19. in 21.
prikazali film Valentina Orsinija Uomini e no. režiserju Giulinu Montal-do ie namenjena tudi predavanje, ki bo jutri ob 15.30. Ciklus se bo zaključil y c®htek, 30. marca, s konferenco o didaktičnem »sprehodu« po zgodovini, književnosti in filmu.
Uspeh petega ženskega fotografskega natečaja
Kako si ženske zamišljajo ženski prosti cas. Na to vprašanje so morale letos odgovoriti udeleženke petega fotografskega natečaja, ki sta ga ob mednarodnem dnevu žensk razpisala krožka UDI-ZŽI in upokojenk CGIL iz Milj. Najbolj prepričljiva oz. najbolj uspela je bila po oceni žirije crnobela fotografija Manuele Kobec, ki je pod nazornim naslovom Utopija, posnela žensko odeto v kopalni plašč, medtem ko povsem sproščeno bere ob veselo prasketajočem ognju. Za Patrizio Hmeljak, ki je osvojila prvo mesto v kategoriji barvne fotografije, je popolnoma sreCna lahko le deklica, ki se še igra. Leido Bruni, zmago-
valko v kategoriji Crnobele fotografije, pa je bila posebej privlačna speča Zenska, ki se lahko tako končno sprosti.
Ostale udeleženke, ki so tudi poslale zelo lepe in kakovostno izdelane slike, so si žensko med prostim časom zamislile med telovadbo, plesom, branjem ali izleti v naravo. Najlepše prejete fotografije so organizatorke razobesile v razstavnem prostoru centra Milio v Miljah, kjer so bile na ogled do nedelje (na sliki). Omeniti je treba, da so se natečaja - seveda izven konkurence - udeležili tudi italijanski in slovenski osnovnošoleki, ki so poslali risbice.
14
Sreda, 22. marca 1995
KULTURA
NA KRATKO
GLEDALIŠČE / RECENZIJA PLESNE PREDSTAVE 11ZA
Premiera Donizettijevega Ljubezenskega napoja
LJUBLJANA - V ljubljanski Operi bo nocoj ob 19. uri premiera Ljubezenskega napoja, komične opere v dveh dejanjih, za katero je besedilo napisal Felice Romani, prevedel Pavle Oblak, na oder pa postavil Marijan Breznik. Gateano Donizetti je Četrt stoletja pred VVagnerjem »izrabil« roman o Tristanu in Izoldi. Brez kakršnekoli metafizike, trpljenja ali romantične zasanjanosti je v štirinajstih dneh napisal Ljubezenski napoj - majhen Čudež, poln prijetne živahnosti in prekipevajoče radosti, v duhu neapeljske komedije in v bližnjem sorodstvu z Rossinijevimi mojstrovinami. Vendar pa je to tudi delo, ki ga prekriva senca dvoumnosti - v čemer je tudi njegov Car -, saj je polno prefinjenih nians, nostalgičnih barv in ironije. Delo, ki je doživelo takojšen uspeh in se obdržalo na evropskih in svetovnih odrih vse do danes. Na odru ljubljanske Opere bodo v glavnih vlogah peli D. Spruk, V. Fink - Menvielle, J. Reja, M. Kobal in F. Javornik, dirigent bo Milivoj Surbek. (T. F.)
S tramovi podprto mesto
LJUBLJANA - Ob 100. obletnici ljubljanskega potresa je založba Mihelač pripravila dopolnjen ponatis knjige Janeza Kajzerja S tramovi podprto mesto, ki je prvič izšla leta 1983 in je bila deležna velikega zanimanja. V knjigi je zbranih devetindvajset feljtonov iz naše kulturne polpreteklosti, ki jih je avtor šestnajst let objavljal v revialnem tisku. Eden od njih se nanaša tudi na veliki ljubljanski potres 1. 1895, ki je prvič promoviral naše mesto v svetu. Druga dopolnjena izdaja pričujoče knjige je ena izmed spremljajočih prireditev razstave Potres v Ljubljani 1895-1995 ljubljanskega Mestnega muzeja, ki jo je v dveh mesecih in pol obiskalo že 11.000 obiskovalcev, kar priča, da gre za muzejski dogodek leta v Ljubljani. (A. P.)
Preko spoznavanja zemlje« in lastnega bitja
V ponedeljek, 13. 3.1995, smo si v prostorih Studia Vibe Filma ogledali premiero predstave liza, Id je nastala pod koreografskim vodstvom Tanje Zgonc. V njej so plesali Tanja Zgonc, Mateja Rebolj in Stefan Maria Marb. Scenografija je plod zamisli Tanje Zgonc, Mitja Vrhovnik-Smrekar in Enzo Fabiani Kvartet so ustvarili glasbo. Kostumi so bih delo Alana Hranitelja, luč je oblikoval Miran Šušteršič.
Plesno predstavo liza smo že imeli priložnost videti med Gledališkim in plesnim vikendom, ki je potekal lansko leto od 27. do 30. 10. v Cankarjevem domu. Posebej je potrebno omeniti, da je šlo takrat za predstavo v nastajanju (work in progress). Gledalci smo prisostvovali projektu, ki pa še ni bil v celoti zaključen; takšna »vmesna faza« lahko posreduje morebitne drugačne ah nove kreativne poglede na nastajajoče delo ali pa pritrdi njegovi prvotni usmeritvi. Ob predstavi liza, s katero koreografinja vsebinsko in gibalno nadgrajuje svojo prejšnjo predstavo Pot iz leta 1991, bi brez težav rekli, da je premiera potrdila predstavo v nastajanju. Občutne razlike zadevajo zgolj kvahteto izvajalske preciznosti in sinhroniziranosti.
Predstava vsebinsko črpa iz sveta osebnosti vsakega
posameznega plesalca. Skupna jim je velika izkušnja življenja. Na začetku se pojavi kot slutnja naraščajočega miru, ki se pretaka v prvem prizoru sestopanja z »neba«. Vsak posebej se zatem na svojem ozkem tiru pojavi popolnoma osamljen in izoliran. Preko spoznavanja »zemlje«, lastnega bitja in bivanja na njej ter pomiritve konfliktnosti, se njegovo obzorje razširi. Začuden kot otrok na koncu zagleda, da v svetu ni sam, da so tu še drugi in da lahko svoj obstoj z njimi radostno podeli. Ce scenski elementi treh ločenih, od tal vzdignjenih »odrov« in lučna spremljava moCnih, v temo okoli teles zarezanih sve-tiobnih topov branju takšne zgodbe uspešno in natančno sledi, pa glasba skladno podpira in poživlja gibalno plast predstave. K minimalni, iz počasno trzajočih vzgibov
pripeljani gibni tehniki (bu-toh) sodi tišina ah komaj zaznavni zvoki. Napetost v posamezniku, ki jo izraža v telo vpisan plesni spomin, jo začne razdirati. Simfonija zvokov pa ne vzdrži v telesno nestrpnih mejah, marveč jih presega. Himničnost dobi svoj korelat v telesu, ko ta začne ritmično valovati in se dvigati, in preko skupinske
sinhronizacije preraščati v razposajeno, naravno gibanje.
Strukturno se tako pomenski, gibalni, scenski in glasbeni nivoji v predstavi pokrivajo in dopolnjujejo. Dramatika plesnega dogajanja skuša sugerirati možni način življenja in soobčute-nja obdajajočega sveta. Pred gledalčevimi očmi se iz mi-
stično obmrlega Časa prele« v preprosto, tudi otroško naivno dojemanje vsakdanjika-Kljucni moment za takšen preobrat je prav gotovo določeno spoznanje, do katerega ima vsakdo, pač po svojem interesu in želji, svoj odnos-lizino sporočilo se namreC glasi: »Sem, kar sem, nič več, nič manj - kako čudovito.«
Sonja Dular
>	it
■-N*	“
Iz sveta osebnosti vsakega posameznega plesalca (Foto: Boyan Brecelj)
Avalon
Avalon, družinska saga, distribucija Aries/Conti-nental film, glasba Randy Nevvman, koproducent, scenarist in režiser Bany Levinson, 1990,122 minut. Družinska saga o časih pred pojavom televizije, ko so si ljudje še pripovedovali zgodbe in ko je bila družina še prostor nadaljevanja tradicije. Barry Levinson (Razkritje, Rain-man, Bugsy) je posnel nostalgičen in melanholičen film o poljski imigrantski družini, štirih bratih, ki v začetku stoletja pridejo v ZDA, da bi uresničili svoje sanje. Sam (Armin Mu-eller-Stahl) pripoveduje vnučkom o zgodovini družine, izmenjavajo se družinski sestanki, toda s Časom nekoč neločljiva družina zaCne razpadati. Denar, televizija in tekmovalnost razbijejo nekoč harmoničen svet. Odlična igralska zasedba (Ai-dan Quinn, Joan Plovvright, Elizabeth Perkins, Elijah Wood), glasba in režija tvorijo melanholično podobo neke mladosti. (V. R.)
Moja punca 2
My Girl 2, družinska drama, distribucija Ari-es/Continental film, koproducent in režiser Hovvard Zieff, 1994, 95 minut.
Vade (Anna Chlumsky) je od prvega filma Moja punca že zrasla. Nič več ni majhna deklica, ampak 13-letna punca v zgodnji puberteti, ki se ubada z vprašanji identite, spolnosti in prve ljubezni. V pomoč sta ji mačeha Shelly (Jamie Lee CurtisJ in oče Harry (Dan Aykroyd), vendar je z odgovori ne moreta zadovoljiti. Začne iskati sledi za svojo umrlo materjo, ki jo pripeljejo do strica v Los Angelesu in doživetja prve ljubezni. Vade je prijazna, razmišljajoča in razumevajoča, kar nekam preveč umirjena za najstnico, iz njenih ust pa prihajajo kar preveč odrasle misli. Skratka, film za najstnice njenih let, ki bodo v filmu ob znamenitostih Los Angelesa lahko videle tudi, kako strpen moraš biti do svojih mlajših bratcev in sestric. (V. R.)
Tretje oko Janija Kovačiča
LJUBLJANA - Jani Kovačič, po domače Žare, poznan tudi kot Lepotec je pri založbi M in M izdal knjigo Tretje oko. Knjiga je kratek pregled zgodovine Slovencev od 1977 do 1993 v »songih«. V njej so zabeleženi vsi pomembni dogodki, z vidika nepristranskega in neobremenjenega Kovačičevega »tretjega očesa«.
Zraven vsake pesmi so zapisane tudi osnovne melodijske teme z lično napisanimi notami. Jani Kovačič v svojem življenju ni pisal dnevnika, pisal je pesmi in po mnogih letih ustvarjanja je prišel čas za nostalgične spomine. Vse se zaCne s Titom, s spominom na lepo mladost in mahanje s papirnatimi zastavicami, na
Barva noči
Color OfNight, triler, scenarij Bill Ray, režija Richard Rush, ZDA, distribucija Fun-Mladina film, premiera in obenem na rednem sporedu jutri v Ljubljani (Bežigrad in Triglav) in v Domžalah.
Režiser znamenitega filma Kaskader, ki so ga nekateri kritiki primerjali z Državljanom Kaneom, se je tokrat lotil kriminalke in ljubezenske zgodbe hkrati. Film Barva noči je film o mla-
Amsterdam in štopanje. Osemdeseta leta so se zdela Kovačiču leta streznitve, pomanjkanja, zlati časi pohtičnega teatra in pri devetdesetih letih pesnik zapiše, zdaj smo sami. Knjiga ni dolgočasen pregled pesmi in not, popestrijo jo čmo-bele fotografije s Kovačičevih koncertov, kratki stripi, otroške in umetniške risbice, stara vabila na koncerte in prireditve, nekajkrat pa se v knjigi pojavi tudi fotografija psa družine Kovačič. Pod vsako pesmijo je tudi kratek pesnikov komentar in obrazložitev, ki bralca usmeri na pravilne poti razmišljanja.
Cena knjige je 2. 700 tolarjev.
Tina Lucu
dem psihologu Billu Capi (Bruce VVillis), ki je po samomoru pacientke moralno zlomljen in se pridruži tera-pevstki skupini. Toda kmalu zatem se začnejo vrstiti skrivnostni umori, za katere je najverjetneje odgovoren eden od pacientov. Da bi prišel na sled morilcu, Capa prevzame vodstvo skupine, toda hkrati se zaplete tudi v strastno razmerje z eno od pacientk, krhko Rose (Jane March). Sledi temačno, senzualno in dramatično odkrivanje človekove duševnosti.	.	(V. R.)
Med Rose (Jane March) in Billom (Bruce VVillis) se splete strastno razmerje
Prvih deset filmov v preteklem tednu
(od 13.3. do 19.3.95)
Razkritje že drugi teden zaseda vrh ljubljanske lestvice, takoj za njim pa sta se uvrstila tudi oba premierna filma: Jesenska pripoved (ljubljanska premiera je obenem tudi evropska) in Hitre tarče (na sobotni predstavitvi tega filma v kinu Siska si je bilo moc pred predstavo ogledati kaskaderski spektakel - distributer Karantanija film je za podobno pašo za oči poskrbel že ob premieri Resničnih laži). Fran-kenstein in Levji kralj sta se umaknila z lestvice -slednjemu je konec tedna manjkalo le še 380 obiskovalcev do številke 50.000. Gledalcev je bilo tokrat skupaj 29.863, kar je 4.535 (ali 18 odstotkov) več kot zadnjic. Za primerjavo: V tednu med 14 in 20. 3. 1994 (ko so samo trije prvouvrščeni - Gospa Doubtfire, Romanca v Seatlu in Živi - zbrali 24.778 gledalcev) jih je bilo 34.216.
Legenda: Prva številka pomeni število predstav, druga št. gledalcev in tretja bmto izkupiček v preteklem tednu. Številke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička.
1.	Razkritje/Lj. kinematografi
48 (83)	9.219	(17.949)	4.427.500	(8.473.000)
2.	Jesenska pripoved / Continental
10(10)	4.340	(4.340)	2.190.100	(2.190.100)
3.	Hitre tarče / Karantanija film
19(19)	3.668	(3.668)	1.834.000	(1.834.000)
4.	Nočni čuvaj/Lj. kinematografi
;	17(50)	2.481	(5.699)	1.175.400	(2.765.000)
5.	Rojena morilca / Lj. kinematografi
17(81)	1.792	(13.812)	852.400	(6.670.700)
6.	Maska / Fun - Mladina film
17 (174)	1.601 (45.907)	775.400 (22.192.050)
7.	Nekoč so bili bojevniki / Film Plus
15(20)	1.445 (1.815)	713.800 (912.000)
8.	Pred dežjem / Continental
25(127)	1.422	(12.470)	695.600	(6.045.000)
9. Kviz / Cenex
15 (86)	839 (12.193)	405.000 (5.894.700)
10. Samo ti / Continental
14 (90)	755 (11.051)	349.400 (5.353.800)
V tednu med 27. februarjem in 5. marcem je na mednarodni lestvici (V. Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Španija, Nizozemska, Avstralija in Japonska) vodstvo prevzela Neli, z nje pa sta se umaknila Razkritje in Gazon Maudit. Rojena morilca sta se nanjo ponovno visoko povzpela, prvikrat pa se je med prvih pet najbolj gledanih filmov uvrstil tudi Altmanov Pret-A-Porter. Navajamo izkupiček v milijonih USD.
1.	Neli	5,48(12,04)
2.	Stargate	3, 35 (44,02)
3.	Rojena morilca	2,92 (21,22)
4.	Star Trek: Generations	2,63 (21,19)
5.	Pret-A-Porter	2,41 (3, 37)
Igor Kernel

15
JAPONSKA / PO PONEDELJKOVEM ATENTATU NA TOKIJSKO PODZEMSKO ŽELEZNICO
Uresničila se je fantazija britanskega romanopisca
LONDON - Britanski pisatelj Gor-don Thomas je čez noč postal sla-ven. Pred štirimi leti je v svojem romanu Deadly Perfume (Smrtonosni parfum) podrobno opisal teroristični napad z bojnimi plini na neko pod-zemsko železnico, ki je za las podoben ponedeljkovemu v Tokiu. Nič čudnega torej, da ga sedaj oblegajo novinarji in dopisniki. Gordon Thomas ne dvomi: tokijski atentat so zagrešili islamski fundamentalisti ,povezani z drugimi terorističnimi skupinami. Prihodnje tarče bodo podzemske železnice v Londonu, Parizu m San Franciscu. To so mu povedali Prijatelji iz izraelskega mosada, s katerimi je v vsakodnevnih stikih.
»Za tokijskim atentatom je tran-snacionalna teroristična organizaci-
ja, ki ima denar, oblast in visoko tehnologijo. Vodi jo veliki mojster terorizma, ki je skoraj gotovo psihopat in se je pojavil na svetovnem prizorišču po Carlosu in Abu Nidalu. To je nekdo, ki mu sploh ni potrebno razglašati odgovornosti za atentate. Dovolj mu je, da jih je izpeljal in da je ustvaril teror in zmedo,« pravi Thomas.
Po njegovem je tudi izbira Tokia povsem logična, ker ima japonska prestolnica eno največjih podzemskih železnic na svetu, z napadom nanjo pa so sprožili preplah po vsem svetu. Prav tako je logična izbira živčnega bojnega strupa, ker ubija že v zelo majhnih količinah. Vsak lahko ta strup nemoteno prenaša, če z njim napolni stekleničko parfuma...
Vse več sumov na račun neke neobudislične sekte
Lahko pa bi bili le »grešni kozli«, za katerimi se skrivajo ljudje, ki so že lani poskušali izdelati bojni strup sarin v Matsumotu
TOKIO - Včeraj je bil na Japonskem praznik spomladanskega ekvinokcija, a v Tokiu ni bilo prazničnega vzdušja, predstojnica je bila neobičajno pusta. Po ponedeljkovem atentatu z živčnim bojnim strupom v tokijski podzemski železnici so se včeraj le redki podali na ulice in v parke, da bi praznovali začetek pomladi. Strah, ki veje iz časopisov in z zaskrbljenih obrazov ljudi, je večino priklenil na domove. V oblakih smrtonosnega sarina se je namreč razblinilo tudi prepričanje, da živijo v vami državi. Podoben občutek nemoči in frustracije je bil tudi po potresu v Kobeju ob zamudah pri nudenju pomoči.
Postaje in kompozicije tokijske podzemske železnice so včeraj samevale, redki potniki pa so bili do skrajnosti napeti. V moreči tišini so zrli v torbe in prtljago sosedov, z očmi begali pod sedeže in na police za prtljago, kot da bi iskali kak sumljiv predmet. Policija je namreč ugotovila, da so zavojčke s sarinom pustili pred vrati železniških vagonov in v koših za smeti na železniških postajah.
Medtem ko se preiskava nadaljuje, je po novem obračunu atentat z bojnim plinom terjal osem življenj, 4.700 ljudi pa se je zateklo po zdravniško pomoč, od teh jih je 75 v kritičnem stanju. Največ žrtev je bilo na postaji, kjer izstopajo v vladi zaposleni uradniki, kar krepi sum, da je bil atentat naperjen proti vladi.
Odgovornosti za atentat še ni prevzela nobena organizacija, preiskovalci pa
Postaje podzemne železnice, v katerih je prišlo do zastrupitve
Hongo-
sančome
Tokio i

Igl
(Cesarska .'J ■palača tj %
, z'- r • •T/’
■x>ač/ioda Z . [Kasumigaseki* •
•Jz’
VZ-	Televizijski
Shlbuya	-	stolp

Na to postajo so po dveh progah prispeli trije vlaki s strupenim plinom. Kasumigaseki je postaja, na kateri izstopijo uslužbenci vladnih uradov.
so prišli do pomembnega odkritja. V tokijski podzemski železnici so namreč uporabili sarin, ki vsebuje metilfosforno kislino, ta kemikalija pa je bila tudi v strupenem oblaku, ki je lanskega junija v Matsumotu ubil sedem in zastrupil 50 ljudi. Po incidentu so aretirali nekega agronoma, ki so ga kasneje izpustili, vso zadevo pa arhivirali. Metilfo-sfomo kislino pa so odkrili
tudi lanskega junija na sedežu neobudistične sekte Aum Simikio v Fudžino-miji pod sveto goro Fudži-jama. Poleg te kisline, ki je na Japonskem ne proizvajajo, pri neobudistih menda niso našli drugih kemikalij za izdelavo sarina. Preiskovalci pa sedaj vneto iščejo krivce prav med temi fanatičnimi neo-budisti. Njihov voditelj, 40-leti Soko Asahara, je na včerajšnji tiskovni konfe-
renci ogorčeno zavrnil vse sume. »Zgledujemo se po budističnem načelu ne ubijaj in je zato nemogoče, da bi bili krivi za atentate,« je povedal Asahara, ki pa se ni omejil na demantije, saj je jasno povedal, kje naj iščejo krivce. Po njegovem lahko sarin izdelajo le kemiki in vojaški strokovnjaki, te pa bodo našli predvsem med ‘irezervnimi oficirji. Asaha-a je obenem zanikal trditve, da njegova sekta pripravlja množični samomor, ker je tudi to v nasprotju z budističnimi načeli.
Ob vsem tem pa je do skrajnosti skrivnostno, da ni policija dala pojasnil ne ob tragičnem primeru v Matsumotu in ne po odkritju metilfosfome kishne v Fudžinomiji. Da pa bi bila vsa zadeva še bolj skrivnostna, je v četrtek in petek prišlo do nepričakovanega povpraševanja po delnicah nekega podjetja, ki proizvaja plinske maske.
Kako zastruplja sarin
V ponedeljek se je s strupenim plinom sarinom zastrupilo več tisoč prebivalcev Tokia, osem pa jih je umrlo. Poglejmo, kakšne posledice povzroči sarin:
...........Možgani
Živčevje
L Glavobol L Zaspanost L Trzavica*
L Koma*
L Zoženje zenice
i-v-Pljuča
L Ohromitev dihalnega aparata (smrt)* , ,
L; Trzanje mišic f |' df ' Xx ^
L Padec krvnega pritiska1 F;	- AxXx Srce
L Zbodljaji v prsih '" ‘ ' j	m' \
L Zameglitev pogleda *- Nagnjenje k bljuvanju L i Bolečine v očeh	L Bruhanje
L Smrkanje	L Krči
L Težave z dihanjem L lz9uba nadzora nad črevesjem
‘ V hudih primerih
PARIZ - In prišel je dan nežnega, vendar neizprosnega obračuna. Kot je sloviti Valentino napovedoval zadnje dni, je bil njegov nastop predvsem prikaz oblek brez odvečnih senzacij. Tudi pri predstavitvi kolekcije za naslednjo jesensko-zimsko sezono se je italijanski mojster, ki se je z uspehom udeležil tudi »kraljevske poroke v Španiji« (med drugimi je oblekel kraljico Sofijo), odločal drugače kot večina njegovih kolegov. Tokrat se je držal pravila, da se gospa ne sme več preoblačiti v dekletce, zato je najprej zdaljšal krila, sočasno pa je veliko manj od drugih razgalil žensko telo. Njegovo predstavitev so spremljale znane neapeljske pesmi, kot sta npr. Funiculi, funicola in Gore ingrato, tako je Valentino želel še dodatno podčrtati, da ga tokrat ne gre dajati v isti koš z drugimi.
Kot ponavadi pa se je na predstavitvi Valentinovih modelov zbralo veliko znanih osebnosti, njegovih starih in novih prijateljev, ki jih je
veliki mojster tudi tokrat prevzel. Sicer pa je Valentino med najbolj priljubljenimi kreatorji igralk, ki se zelo rade zatekajo k njemu ob pomembnih priložnostih, npr. ob podeljevanju Oskarjev. In tudi letos bo nedvomno Valentino dobro zastopan, saj so večerne in svečane obleke med njegovimi najboljšimi proizvodi, sočasno pa so z raznih vidikov - ne samo z denarnega - nedosegljive za »normalne« ženske.
Ne glede na polemike in tudi spore, ki jih je tudi Valentino imel z znanimi top modeli, so tokrat zanj nastopile »najlepše med najlepšimi«. Zato ni mogla manjkati plavolasa Claudia Schaffer (na sliki desno, foto AP). Ce so pri Valentinu navdušile obleke, je bilo pri Karlu Lager-feldu oziroma na predstavitvi kolekcije Chanel ozračje precej razgreto zaradi prerivanja in vsega, kar je sledilo. Ljubljenec pariške publike Christian Lacrobc pa je segrel gledalce z živimi barvami in iznajdljivostjo modelov (na sliki levo, foto AP).
AMERIŠKI PREDSEDNIK BO PRAZNOVAL V MOSKVI
OBLETNICA KONCA II. SVETOVNE VOJNE
Clinton obrača hrbet Evropi
Republikanci o sramotni podpori ruski politiki
VVASMNGTON - Ameriški predsednik Bill Clinton se je po večtedenskem oklevanju vendarle odločil, da maja obišče Moskvo in se udeleži ruske slovesnosti ob 50. obletnici zavezniške zmage nad nacistično Nemdjo. Njegova odločitev je naletela na ostre kritike tako doma kot v Evropi; po mnenju republikanske opozicije v kongresu pa je predsednik Clinton s tem pokazal, da podpira trdo politiko ruskega predsednika Borisa Jelcina, Id jo izvaja na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze; nekateri voditelji evropskih držav pa ocenjujejo, da Clinton z odločitvijo, da obiSCe Moskvo, obrača hrbet državam osrednje Evrope, čeprav je bilo podpisanih vec amerisko-evropskih sporazumov o sodelovanju.
Clintonov obisk, ki bo trajal od 9. do 11. maja, prav tako ni pogodu Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji, ker je vsaka od njih povabila ameriškega predsednika, naj se udeleži njihovih slovesnosti ob zmagi nad fašizmom, vendar jim je Clinton odgovoril, da bo ob obletnici raje ostal v domovini. Bela hiša je napovedovala njegovo udeležbo na ameriški proslavi ob obletnici zavezniške zmage na pokopališču v Arlingtonu v bližini VVashing-
tona, zato je torej moral odkloniti povabilo Londona, Pariza in Berlina, kjer ga bo na slovesnostih zastopal podpredsednik Al Gore.
Za Clintonovo odločitev, da maja obiSCe Rusijo, je med telefonskim pogovorom v nedeljo zvedel tudi britanski premier John Major; njegovo potovanje v Moskvo je novo ponižanje za največjega ameriškega zaveznika v Evropi, saj je Clinton kljub britanskemu nasprotovanju prejšnji teden v
Beli hiši sprejel vodjo političnega krila Irske republikanske armade Gerryja Adamsa. Clinton je v pogovoru Majorju tudi povedal, da ga 6. in 7. maja ne bo v Londonu, kjer se bo proslave ob 50. obletnici zmage nad fašizmom udeležilo vec kot petdeset predsednikov držav ali vlad. Jesse Helms, ki v senatu vodi komisijo za zunanjo politiko, je ob Clintonovi odločitvi izjavil, da predsednikovo potovanje v Moskvo kaže na njegovo podporo »ruski agresiji v Čečeniji, da zagovarja rusko prodajo jedrskih snovi Iranu in zarotniško delovanje ruskih agentov v nekdanjih sovjetskih republikah.« Bela hiša je taksno oceno zavrnila z razlago, da se bodo proslave v Moskvi udeležili tudi številni evropski predsedniki.
Predsednik Clinton kljub sprejemu povabila noče biti
Ameriški predsednik Bill Clinton je razočaral zaveznike
prikazan kot zagovornik ruskega vojaškega posredovanja v tej kavkaski republiki, ampak želi s to odločitvijo pokazati svojo podporo politiki gospodarskih sprememb, ki jo izvaja predsednik Jelcin. Clinton bo poleg Moskve, kjer se bo pogovarjal z Jelcinom, obiskal tudi Kijev in se tam pogovarjal z ukrajinskim predsednikom Leonidom KuCmo. Tiskovni predstavnik Bele hiše Michael McCuny je poudaril, da se želi ameriški predsednik med svojim bivanjem v Moskvi pogovarjati tudi z
evropskimi voditelji, ki se bodo udeležili slovesnosti v Moskvi. Zadnje ameriško-m-sko srečanje na najvisji ravni je bilo septembra lani v VVashingtonu; takrat je predsednik Clinton ruskemu gostu obljubil, da se bosta vnovič srečala letos še pred koncem prve polovice leta. O podrobnostih ameriško-raskega sestanka na najvišji ravni se danes v Ženevi pogovarjata ameriški državni sekretar VVarren Chistopher in ruski zunanji minister Andrej Kozirjev.
Sue Kendall / AFP
PETDESET LET ARABSKE LIGE
Nekoč močna in vplivna organizacija tone v pozabo
KAIRO - Ob zlati obletnici Arabske lige imajo voditelji arabskih držav kaj malo razlogov za praznovanje; vseh enaindvajset kolegov egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka bo slovesnosti ob petdeseti obletnici organizacije, ki naj bi potekale sočasno z rednim zasedanjem zunajih ministrov v Kairu, verjetno spremljalo le ob televizijskih zaslonih. Tudi štiri leta po arabski travmi, ki jo je povzročila iraška invazija v Kuvajtu, čas še ni zrel za vrhovno srečanje arabskih voditeljev.
Skromen obseg slovesnosti obenem zrcali kritičen položaj, v katerem je Arabska bga. Spričo zalivske krize v letih 1990/91 so se arabski voditelji končno ovedb, da je treba »hišo Arabcev« (reklamni slogan Arabske lige) nujno obnoviti, Ce želijo, da obstane tudi v 21. stoletju. »Razpok na pročelju ni vec mogoCe prikrivati, saj so že tako globoke, da se utegne zrušiti celotna stavba,.« piše eiptovski Časopis Al Abram Weekly.
Arabsko ligo je 22. marca leta 1945 ustanovilo sedem neodvisnih arabskih držav. V petdesetih letih je imela bga veliko vlogo v osamosvojitvenem boju drugih arabskih držav. Danes organizaciji - vključno s Palestino - pripada 22 Članic, ki skupno Štejejo 230 mihjonov prebivalcev. To so države, ki imajo razen jezika in kulture le malo skupnega. Članice Arabske Uge so svoje vrste navadno strnile ob grožnjah iz tujine, na primer proti Iranu v Času iransko-iraske vojne v osemdesetih letih. Najpomembnejši element, ki jih združuje, je zavračanje izraelske zasedbe arabskega ozemlja. Najvecjo krizo v Arabski tigi je izzvala egiptovska sklenitev miru z židovsko državo. Spor je zdaj zglajen, Egipt pa so po enajstletni izključitvi zaradi »separatnega miru z Izraelom« leta 1990 vnovič sprejeti v organizacijo. Tudi druge arabske države so namreč ukrepale po vzoru Kaira. Toda prav zaradi btižnjevzhodnega mirovnega procesa je Arabski ligi ostalo le malo prizadevanj, ki bi jo združevala. Arabski gospodarski embargo proti Izraelu, nad katerim že od leta 1951 bedi posebna komisija v Damasku, je tudi Čedalje ohlapnejsi. Na bližnjevzhodnih mirovnih pogajanjih pa različne arabske države uveljavjajo svojo politiko. Spet namreč postajajo glasnejše zahteve po ustanovitvi »Bližnjevzhodne lige«, ki bi nasledila Arabsko ligo. V tej novi organizaciji naj bi sodelovala tudi Izrael in Iran, kar bi seveda pomenilo konec popolnoma arabske zveze.
Tutti obeti za prihodnost Arabske lige so slabi. Že veC kot štiri leta si generalni sekretar lige Esamt Abdel Meguid prizadeva za temeljito reformo organizacije. Njegove pobude za spremembo statuta lige, po katerih bi postati vsi predlogi, sprejeti z dvotretjinsko večino, obvezujoči za države Članice, so bile neuspešne. Tudi ustanovitev arabskega razsodišča do zdaj ni bila uresničena. Že v preteklosti je namreč Arabska liga imela le malo vpliva na reševanje državljanskih vojn in sporov med Članicami, na primer pri sporu v Jemnu, obmejnih sporih med Savdsko Arabijo in Katarjem ter Egiptom in Sudanom. O nezanimanju za Arabsko ligo zgovorno priča tudi podatek o plačilni morati držav Članic, ki ligi dolgujejo že skoraj sto milijonov dolarjev svojih obveznosti.	forg Fischer / dpa
REŠEVANJE KRIZE NA OBMOČJU NEKDANJE JUGOSLAVIJE
0 prihodnji vlogi mirovnih sil ZN
Vse naj bi bilo odvisno ob kninskih Srbov in beograjske vlade
NEVV YORK - Ameriški in evropski diplomati priznavajo, da pogovori, pri katerih bodo v prihodnjih desetih dneh poleg Američanov in Evropejcev sodelovati tudi ruski pogajalci, ki bodo skušati določiti mandat ZN na ozemlju nekdanje Jugoslavije, ne bodo lahki. Nela ameriški diplomat s sedeža ZN v Nevv Yorku je poudaril, da je že prišlo do nekaterih zapletov; njegov evropski kolega je izjavil, da bo naloga pogajalcev težka, vendar ne nerešljiva.
Varnostni svet ZN pričakuje pogajalsko poročilo do 24. marca, ko naj bi sprejel tudi resolucije glede prihodnje vloge Unproforja na Hrvaškem, Bosni in Makedoniji, kar vojaški strokovnjaki na kratko imenujejo »skupna akcija na ozemlju nekdanje Jugoslavije.« 31. marca se bo namreč iztekel mandat enot Unproforja, ki jih sestavlja približno 40 tisoč mož iz 39 držav; Hrvaška je že dala vedeti, da jim po koncu marca ni pripravljena podaljšati mandata. Ce do konca meseca ne bo dosežen dokončen sporazum, lahko po mnenju diplomatov VS sprejme začasno resolucijo glede Hrvaške. Makedonija je že predlagala, naj mirovne sile Združenih narodov, ki imajo v tej državi približno 1100 mož, predvsem Američanov in Fincev, po 31. marcu oblikujejo samostojne varnostne stie. Na Hrvaškem je v Krajini, ki jo nadzorujejo Srbi, razporejenih približno 12 tisoč modrih čelad; sporazum, pri katerem sta sodelovali Nemčija in ZDA, podprle pa so ga tudi druge Članice kontaktne skupine (Francija, Velika Britanija in Rusija), določa zmanjšanje njihovega števila
in ukintev dosedanjega mandata. Nove sile Varnostnega sveta bodo po izjavah ameriških diplomatov imele tudi nov mandat in naloge, predvsem nadzor nad mejo s Srbijo in z Bosno. Kljub temu pa je treba naloge modrih Čelad v Krajini natančno določiti, predvsem vprašanje zmanjšanja Števila pripadnikov mirovnih sil za šest ali štiri tisoč vojakov. Prav to je po mnenju odgovornih v ZN najpomembnejše vprašanje. Po izjavah tiskovnega predstavnika generalnega sekretarja ZN negotovost glede prihodnje vloge mirovnih sil na Hrvaškem povečuje predvsem vedenje separatističnih Srbov v Kninu in beograjske vlade. Hrvaška tudi vztraja pri izbiri držav, katerih vojaki naj bi sestavljali nove mirovne stie, kar je po mnenju nekega evropskega diplomata nesprejemljivo. Prihodnjo vlogo Unproforja na ozemlju nekdanje Jugoslavije naj bi natančno preučili naj-višji predstavniki te organizacije v Zagrebu, japonski diplomat Jasuši AkaSi in francoski general Bernard Janvier, novi poveljnik Unproforja. Na sedežu ZN v New Yorku tako Američani kot Evropejci in Rusi namenjajo največ pozornosti vpraSnju, ali naj mirovne stie delujejo pod enotnim poveljstvom. Neki ameriški predstavnik je omenil tri možne rešitve: ločena poveljstva za Hrvaško, Makedonijo in Bosno. Neki francoski diplomat je poudaril, da že zdaj obstajajo loCene stie, vendar naj bi v prihodnje predvsem zaradi ekonomskih razlogov in racionalne organiziranosti delovalo eno samo vrhovno poveljstvo s tremi »podpoveljstvi«.
Rene Slama/AFP
:
Najpomembnejše vprašanje je, koliko mirovnikov naj ostane na Balkanu (Foto: R. Ibriševič)
Jelcin se ne bo udeležil številnih slovesnostih
BONN - Vse kaže, da se ruski predsednik Boris Jelcin, cigar ime je v zadnjem Času nerazdružljivo povezano s tragedijo v Čečeniji, ne bo udeležil nobene izmed slovesnosti, ki jih bodo maja v počastitev 50. obletnice zmage nad fašizmom pripraviti v Londonu, Parizu in Berlinu. Pač pa naj bi se (kot trdijo nemški vladni viri) Francoisu Mitterrandu, Johnu Majorju in Alu Gora osmega maja v Berlinu pridružil ruski premier Viktor Cernomirdin-Menda se tudi kancler Helmut Kohl Se ni povsem odločil, ati naj naslednji dan, torej devetega maja, odpotuje v Moskvo in si ogleda, kako tam proslavljajo obletnico konca drage svetovne vojne.
»Že nekaj Časa je jasno, da Jelcina takrat ne bo ne v Berlin ne v Pariz ati London,« je povedal nemški tiskovni predstavnik Herbert Schmuelling, ki pa ni želel pO' jasniti, ati je prav krvavo rusko posredovanje v Čečeniji poglavitni razlog za napovedano odsotnost ruskega voditelja in obotavljivost nemškega kanclerja. To je storil neki drugi nemški diplomat, ki pa ni želel biti imenovan. Potrdil je, da je bilo treba nacrte za sklop slovesnosti, ki bodo potekale v navzočnosti voditeljev »najpomembnejših udeleženk« zadnjega svetovnega spopada, pac spremeniti, saj je Zahod hudo zaskrbljen in nejevoljen spričo čečenske morije. V Berlin pa ne bo odšel niti poljski predsednik Lech VValensa, ki ga organizatorji niso povabiti, Čeprav je varšavsko vodstvo opozorilo, naj zavezniki ne pozabijo na Poljsko, ki je bila prva žrtev Hitlerjevega vojaškega stroja. Schmuelling je namreč pomenjlivo naštel imena štirih prvotno povabljenih državnikov, in poudaril, da bodo vse ostale države na slovesnosti zastopali veleposlaniki. Prireditve, ki bodo zaznamovale, da je minilo petdeset let, odkar je nacistična Nemčija podpisala brezpogojno vdajo, se bodo začele šestega maja v britanski prestolnici, kjer se bodo nadaljevale tudi naslednji dan. Osmega maja se bo politična smetana preselila v Pariz, še istega dne pa bo nadaljevala pot v Berlin. Jelcin je povabU štiri zahodne voditelje tudi v Moskvo, kjer naj bi devetega maja družno sklenili serijo slovesnosti, vendar je doslej svoj prihod potrdil le Mitterrand.
Ruski predsednik je tujim novinarjem pojasnil, da bo že tradicionalno majsko vojaško parado, ki jo vselej priredijo devetega v mesecu, saj se je na ta dan nemška vojska v Berlinu predala Rdeči armadi, letos omejili na slovesen mimohod neoboroženih vojnih veteranov. Na ta način naj bi se tudi ameriški predsednik Clinton v Moskvi prijetno počutil, poleg tega pa bi se izogniti neprijetnim asociacijam, ki bi jih utegnilo sprožiti razkazovanje sredstev za ubijajne, kakršna v tem trenutku ruska
vojska »s pridom« uporablja v Zakavkazju.
Kancler Kohl je vseskozi pozival svoje zahodne partnerje, naj zgodovinsko obletnico proslavijo s prireditvami, Id bi potekale v duhu sedanjega in prihodnjega sodelovanja ter medsebojnega razumevanja, ne pa s pihalnimi godbami in militarističnim šopirjenjem. Schmuelling je med dragim povedal tudi to, da bo jeseni - ne pa že maja. kot so napovedovali nekateri mediji - Nemčijo obiskal izraelski predsednik Ezer VVeizman.
Vrsta majskih slovesnosti bo okronala pet mesecev raznih vojnih obletnic, ki so vse po vrsti, na Čelu z osvoboditvijo Auschvvitza, spravljale Nemce v precejšnjo zadrego. Diplomati se tega se predobro zavedajo, zato vseskozi z veliko mero previdnosti načrtujejo prireditve in izbirajo besede, da ne bi obuditi starih nasprotij in zamer.
Tom Heneghan / Reuter
Grki so se pripravljeni pogajati z Makedonijo
ATENE - Grška vlada je v ponedeljek pokazala, da je pri pravljena na nova pogajanja z Makedonijo, ki so bila zamr znjena pred dvema letoma, saj naj bi makedonska stran k® zala znake popuščanja v svojih stališčih. Neposredne pog° vore, na katere naj bi Grčija pristala, pa je v negotovost po
ga je uvedla 16. februarja lani.
Sef grške diplomacije Karlos Papulias je v nedeljo izjava, da bi se lahko neposredna pogajanja med državama začela ze začetku prihodnjega meseca v VVashingtonu in sicer ob pri-
praviti. Atene že od leta 1991 ne priznavajo obstoja makedonske države, saj naj bi soseda prevzela ime, ki je »zgodovinsko grško«. Grčija kot pogoj za odpravo embarga zahteva tun1 spremembo makedonske zastave, na kateri je grb stare makedonske dinastije, in sprejetje amandmajev k makedonski ustavi. Grki tudi zahtevajo, da se njihovi sosedi odrečejo vsakršni »sovražni propagandi.« Po Papouliasovih izjavah naj bi bu »makedonski predsednik Kiro Gligorov, ki je doslej zavračal vsakršen dialog o teh vprašanjih, privolil v pogovore, kot poj goj za njihov začetek pa ne postavlja odprave embarga.« Grški socialistični premier Anreas Papandreu je prejšnji petek izjavil, da mora Skopje najprej pokazati »znake popuščanja« v svojih stališčih, kar je dn neke mere »pripeljalo tudi do normalizacije grško-albanskih odnosov.« Do obnovitve pogovorov, ki jih je zamrznila grška socialistična vlada po prevzemu oblasti oktobra 1993, lahko pride zato, ker je Makedonija pokazala »znake« pripravljenosti, da med srečanjem spregovorijo tudi o vprašanju njene zastave in ustave, je v ponedeljek
dosegli
je dodal Venizelos in
i:„^0 OU'
bodo S?
priznale, vse dokler ne bo rešeno vprašanje njenega imena. »' Kljub temu bi se lahko prav v okviru reševanja tega vprašan) izboljšali meddržavni odnosi,« je dodal Venizelos.
Catherine Boitard / Ar r
AZERBAJDŽAN / NEJASNA PRIHODNOST
Boju za oblast ni videti konca
Temelje politike predstavlja klanska pripadnost
BAKU - Azerbajdžanski predsednik Hajdar Alijev je sicer obdržal oblast, vendar z nafto bogata nekdanja sovjetska republika se naprej zre v zelo nejasno prihodnost. »Pred njuni ni nic drugega kot pričkanja, poskusi državnih udarov in velike težave,« je dejal neki zahodni diplomat, ki je že vajen nenadnih zasukov in nepričakovanih potez azerbajdžanske politike.
Vladne sile so prejšnji Petek zatrle dogajanje, ki so ga poimenovale poskus policijskega državnega udara. Naslednji dan so prepredle izid glavnega opozicijskega Časnika. »Zgodba se morda resnično zdi končana, vendar je veliko prezgodaj za taksne trditve,« je dejal neki tuji politični analitik. V Bakuju je bilo v nedeljo zelo mirno, na ulicah ni bilo videti vojakov.
Septembra je Azerbajdžan z mednarodnim konzorcijem podpisal 7,4 milijarde dolarjev vredno pogodbo o Črpanju nafte, ki Uaj bi omogočila dvig življenjske ravni prebival-stva. Kljub temu jim ra-
zmer v državi nikakor ni uspelo urediti.
NajveCjo težavo predstavlja spor s sosednjo Armenijo glede enklave Gorski Karabah, na katerem se v azerbajdžanski politiki že vec let lomijo kopja. Pripeljal je že do dveh državnih udarov in Številnih poskusov prevzema oblasti. »Ta država predvsem potrebuje stabilnost. To bi lahko dosegla s svobodo govora in 'premikom v smeri prah demokraciji. Žal pa ni videti, da bi se karkoli dogajalo v prid temu,« je Se povedal zahodni diplomat.
Predsednik Alijev je nekdanji vodja KGB v republiki in nekdanji elan
politbiroja sovjetske komunistične partije. Stari maček natančno ve, kaj mora štorih, Ce želi obdrzah oblast. Obenem pa Se naprej trpi stabilnost v državi, stari cilj Azerbajdžancev. Lani je Alijev prisilil odstopih tedanjega predsednika vlade Sureta Guseinova, ki je sedanjemu predsedniku države pomagal pri uspešnem udaru leta 1993. Oktobra je Alijev razglasil izredno stanje, s cimer je uspeSno zadušil tudi prvi upor Džavadovih mož. »Pogosto zavije iz utečenih smernic, tako se znebi svojih kritikov. Najprej Gusei-nov, zdaj Džavadov,« meni isti diplomat. Tako pa se razmere v državi nikakor ne bodo mogle ustaliti. Le vprašanje Časa je, kdaj bo nekdo odnesel Alijeva.
Naslednji kandidat utegne poštah predsednik parlamenta Rasul Gulijev, za katerega menijo, da ni v
Tudi veliko naftno bogastvo Azerbajdžanu ne bo zagotovilo stabilnostii
najboljših odnosih s predsednikom države. Čeprav je Gulijev v petek podprl Alijeva in preprečil parlamentarno razpravo o uporu, mnogi sumijo, da nekdanji vplivni uradnik v naftni indushiji vodi igro po svojih pravilih. »Dokler so razmere taksne, kot so, je Gulijev varen,« je zapisal vodilni azerbajdžanski novinar. »Ko pa se bo Alijev poCuhl dovolj močnega, bo
poizkusil odstranih predsednika parlamenta. Sirijo se namreC govorice, da je Gu-hjev tesno povezan z Moskvo.« Moskva podpira tudi Guseinova in nekdanjega azerbajrižanskega voditelja Ajaza Mutalibova, ki ju je Alijev obtožil podpore Dza-vadovu.
Podobno kot v drugih nekdanjih sovjetskih republikah tudi v Azerbejdžanu temelje polihke predstavlja
klanska pripadnost. Alijev je povzročil javno zgražanje, ko je večino naftnih Črpališč prepushl ljudem iz svoje rojstne pokrajine Nahcivan. »Le poglejte vrhovne voditelje. Nih enega moža iz Bakuja ni med njimi,« se jezi neki inženir v prestolnici.
Voditelj opozicijskega gibanja Ljudske fronte As im Mozade zanika, da bi imel nedavni upor kar-
koli opraviti z nezadovoljstvom ljudstva. Zrcalil naj bi predvsem boj za oblast, ki se bije med vladajočo elito. »Alijev sam je imenoval Guseinova in tudi Džavadova. Nestabilnost v državi je posledica skorajšnje privatizacije državne lastnine in različnih središč moči, ki se trudijo odrezah najveCji kos pogače,« je povedal Mozade.
David Ljunggren / Reuter
KAZAHSTAN / USTAVNA KRIZA
Predsednik krepi položaj s pomočjo dekretov
Kazahstanski predsednik Nursultan Nazarbajev
ALMA-ATA - Kazahstanski predsednik Nursultan Nazerbajev izkorišča Ustavno krizo za krepitev ^uje predsedniške moti. S fhrimi novimi dekreh je še H vklescil državo v svojo Pest. Eden od dekretov prepoveduje javna zborovanja ti demonstracije. S tem je Preprečil uporniškim poslancem razpuščenega parlamenta, da bi zlorabih ra-žburjenje javnosh.
V začetku marca je Na-Zarbajev razpustil parla-tient, potem ko je ustavno sodišče lanske splošne vo-utve razglasilo za ne vel j a-vue. 55-letni voditelj, ki je sprva celo skušal spreme-tuti odločitev sodišča, zdaj odločno zavrača govorice, ^eS da si želi dokončen spopad z zakonodajnim te-Josom. Kljub temu je izredno hitro pograbil mo-
žnost, da 17 milijonom Ka-zahom vlada z dekretom. Datuma novih volitev še niso dolocih, večina pa pričakuje, da bo prej na vrsti referendum o ustavnih spremembah. Te bodo omogočile sestavo popolnoma drugačnega parlamenta.
Dva druga dekreta, ki jih je izdal Nazarbajev, sta postavila vse izvoljene oblash pod neposredni predsedniški nadzor in imenovala nove elane nacionalne volilne komisije. Organizatorji lanskih volitev so namreC prejšnji teden odstopili. Z zadnjim dekretom je posegel se v organizacijo lokalnih sodišč.
VeCina od 177 poslancev je v začetku tedna ustanovila vzporedni »ljudski parlament« in zahtevala ustavno arbitražo. Nazarba-
jev se ni hotel sestah z njimi, v petek pa so jih celo izgnali iz zgradbe parlamenta. Eden od poslancev je zaCel gladovno stavkati, Vladimirja Cemišova pa so v soboto zjutraj napadli neznanci, zdaj je zaradi hujših poškodb na zdravljenju
v bolnišnici.
Odgovor Nazarbajeva se morda zdi prehran v primerjavi z grožnjo, ki jo predstavljajo uporniški poslanci. Javnost jih namreč ne podpira, ostalo jih je le še približno 50. Med razlogi, ki jih je za krepitev predsedniške moči navedel Nazarbajev, prevladujeta boj proh kriminalu in korupciji. »Kriminal hromi politiko reform, ruši stabilnost države in družbe ter ogroža življenja in blagostanje prebivalcev,« je Nazarbajev povedal na sestanku z organi za nohanje zadeve. »To je edini izhod. Kriminal v državi se je razmahnil zaradi brezvladja,« je še dodal v govoru. »Ce neki državni organ odgovornost prenaša na drugega, problemi ostajajo. Ljudje so takšnega ravnanja siti.«
Nazarbajev je prebral obširen seznam kaznivih dejanj, se obregnil ob korupcijo med uradniki in obljubil, da bo s svojimi novimi pristojnostmi uvedel ostro kazensko zakonodajo. »Ljudje zahtevajo takojšen red in neizprosen boj proti družbenemu zlu. Danes je vsem jasno, da s tem lahko opravi samo republika, kjer ima predsednik absolutno oblast.«
Douglas Busvine / Reuter
Dežela step in puščav
ALMA-ATA (REU) - Pretekli teden so v Kazahstanu razpustili parlament, po tem ko s° razglasili kot neveljavne lanske prve parlamentarne volitve v tej državi. Kazahstan je “tiga najvecja nekdanja Sovjetska republika, ki obsega toliko ozemlja kot zahodna Evropa. Sedemnajst milijonov prebivalcev hvi v stepah, puščavi in gorah.
POLITIKA: Predsednik Nursultan Nazar-. jsv, sin ovčarja in jeklarja, je zmagal na prtih predsedniških volitvah decembra leta l991, ko je bil na Čelu državne komunistične Partije. Čeprav doma in na tujem predstavlja stiibol stabilnosti, se v državi pojavljajo etni-tiie napetosh, zlasti med Rusi in Kazahstan-a’ ti skupaj predstavljajo skoraj osemdeset °dstotov prebivalstva.
Kazahstanci so potomci turskih musli-tianskih plemen, ki so v srednjeazijski stepi hveli pred približno tisoč leh, govorijo pa tirski jezik, ki ga današnji Turih le s težavo raztinejo. Ruskemu imperiju so se pridružili ^rsdi dvajsetega stoletja, njihovo število pa se
Str Utn° zmarliSa^0’ k° ie sovjetski diktator talin začel izvajati prisilno preseljevanje, seji odstotek Rusov je pismenih in izobra-®tih, med njimi je vec kvalificirane delovne S)le. Se vedno jih je najti na vodilnih mestih
v vladi in industriji. Uradni jezik je kazaški, ruščino pa uporabljajo v medetnicnih odnosih. Nazarbajev je pogosto zagovarjal tesnejše povezovanje z dragimi nekdanjimi sovjetskimi republikami evrazijske federacije. Upal je, da bodo lanske splošne volitve izglasovale ustrežljiv parlament, ki bi mu dal proste roke za začetek reform, vendar se mu je skupština postavila po robu. Nasprotniki menijo, da je razpustitev parlamenta- le izgovor, da je v svojih rokah lahko združil vec moči.
GOSPODARSTVO: Po razpadu nekdanje Sovjetske zveze se je kazahstansko gospodarstvo znašlo v težavah, saj so trgovinski iztržki in industrijska proizvodnja strmo padali. Leta 1994 se je proizvodnja zmanjšala kar za 28, 5 odstotka, Čeprav uradniki menijo, da je najhujše že mimo. Februarska proizvodnja je bila za enajst odstotkov višja od lanske. Kazahstan je najvecja proizvajalka nafte med nekdanjimi sovjetskimi republikami, takoj za Rusijo, saj je na leto proizvede kar 22 milijonov ton. Pridobi tudi dvanajst ton zlata na leto, razen tega ima veliko srebra, svinca, cinka, bakra in drugih kovin. Najbolj razvita je metalurška industrija, pomembne pa so tudi kemična, strojna, tekstilna in živilska.
TADŽIKISTAN
Begunci se vračajo iz Afganistana
Tadžiki so in bodo svetu hvaležni za pomoč, pa čeprav pičlo
ZARBADOR - Edina neporuSe-na hiša v vasi je otroški vrtec. Dve leti po koncu državljanske vojne v Tadžikistanu se moški vračajo v vas Zarbador in popravljajo svoje porušene domove. Vas je bila požgana med spopadom dveh skupin Tadzikov, ki sta se v te kraje priselili po ukazu sovjetskih načrtovalcev.
Ko je izbruhnila državljanska vojna, sta se skupini znašli na nasprotnih straneh. Vas leži blizu mesta Kurgan Tubeja, 75 kilometrov južno od DuSanbeja, ki so ga ■ v državljanski vojni zavzeli Ta-dziki iz bližnjega Kuliaba, sedeža predsednika Imomalija Ra-hmonova. Večina prebivalcev Zarbadorja je po poreklu iz Gar-ma v osrednjem delu države, nekdanjega sedeZa islamske opozicije. Ta je po izgonu iz države iz oporišč v Afganistanu občasno napadala 25 tisoč ruskih vojakov na meji.
»Pripeljal je oklepnik, Zenske in otroke smo poskrili. En mesec in pol sem se tolkel, ko pa smo zagledali prvi tank, smo vsi pobegnili,« pripoveduje 67-1 etni Adi-na. Zaradi spopadov se je več kot pol milijona ljudi najrevnejše države nekdanje Sovjetske zveze preselilo v notranjost Tadžikistana. Po mnenju človekoljubnih organizacij jih je Se 60 tisoč zbezalo v Afganistan. Adina pripoveduje, da se je vrnil, ko se je vojna končala, mlajši, ki se bojijo novih napadov, pa se le počasi vračajo. »Zdaj je v vasi malo mladih, morda kakih deset ali petnajst.
A tudi to je velik napredek, saj Se pred letom dni ni bilo nobenega,« pripoveduje Adina. V spopadih je izgubil Ženo, pobili so tudi sedem njegovih sorodnikov. Pred tem je v Zarbadorju Živelo približno 130 družin, vrnilo se jih je manj kot pol. Vas se zdi prazna, ruševine se kopljejo v žarkih bledega zimskega sonca. Kmalu se iz za silo popravljenih domov prikažejo Zenske z zakritimi obrazi in možje v delovnih oblekah. 35-letni Zaibadelo pripoveduje, da se je prejšnji mesec vrnil k svoji Ženi, materi in otrokom. Njegova
družina dela na bombažnih poljih krajevnega kolhoza, ki ga vodi nekdanji poveljnik zmagovite Ljudske fronte Rahmonova.
»Za svoje delo nismo plačani, upamo pa, da nam bodo dali vsaj nekaj moke in olja. Hrane nam primanjkuje,« pripoveduje Zaibadelo.
»Toda zdaj se počutimo varne.« Manj sreče sta imeli ženska srednjih let in njena hčerka. »Njen mož se je vrnil Ze leta 1993. Bilo je Se prezgodaj, zato so ga verjetno ubili,« pripoveduje njen sosed Mustafa. Prebivalci Zarbadorja so brez denarja.
Visoki komisariat za begunce ZN jim je priskrbel nekaj azbestnih ploSč in hlodovine, ki je zadostovala le za eno manjšo hišo. Mustafa pripoveduje, da je prekril pol strehe, kljub temu pa mora sedem članov njegove družine spati v majhni sobi puSča streha. Kljub težavam, s katerimi se spopadajo vaSčani, se UNHCR počasi poslavlja od Tadžikistana.
»Jug bomo zapustili že konec junija, saj ni razlogov, da bi bili tu,« je izjavil vodja misije Pierre-Frangois Pirlot zahodnim novinarjem. Med 60 tisoč ljudmi, ki so iz Tadžikistana pobegnili v Afganistan, jih je ostalo le 15 tisoč. Konec leta naj bi se domov vrnilo še 10 tisoč beguncev, približno 5 tisoč ljudi pa se najbrž ne bo vrnilo. Kot pripoveduje Pirlot, je po ocenah Rdečega kriza in UNHCR samo na območju v bližini Kurgan Tubeja porušenih 17 tisoč his.
Doslej so stresno kritino oskrbeli že 14 tisoč his. Za zdaj ni poročil o napadih ali zastraševanju ljudi, ki so se vrnili v zadnjih Šestih mesecih. To pa je, kot meni Pirlot, dovolj, da UNHCR svoje naloge prepusti drugim človekoljubnim organizacijam. Čeprav se vaščani Zarbadorja pritožujejo, da nimajo dovolj gradbenega materiala, so Številni zelo hvaležni, da so ga prejeli. »Povejte svetu, da smo hvaležni, predvsem državam, ki so nam pomagale,« je povedal eden od starejših vaščanov.
Douglas Busvine / Reuter
TURSKA LETALA NAPADLA KURDSKA OPORIŠČA
Sreda, 22. marca 1995
OFENZIVA PROTI KURDOM
Turška vojska je napadla Kurde v Iraku
DIJARBAKIR (Reuter) - Turška letala so v torek že drugi dan napadala naselja uporniških Kurdov vzdolž tristo kilometrov dolge fronte, ki sega na iraško ozemlje. Vojaški viri poročajo, da so napredovale tudi kopenske sile.
Uradna Ankara je včeraj poročala o dvesto mrtvih upornikih, poveljnik štaba, ki načeluje 35 tisoč vojakom, pa je včeraj v Dijarbakirju izjavil, da so turški vojaki, ki so izgubili osem tovarišev, ubili le 24 pripadnikov kurdske delavske stranke PKK. »Cilj je povzročiti kar največ škode,« je dejal neki vojaški uradnik. To je največja operacija turške vojske, saj je njen cilj več kot dvajset naselij uporniških Kurdov.
Diplomati in vojaški poznavalci v Ankari pravijo, da se je turška vojska premikala počasi in da so imeli gverilci dovolj Časa za umik. »Turška vojska ni vedno najbolj pozorna pri ločevanju med borci PKK in begunci,« je dejal neki zahodni diplomat. V Ženevi pa je OZN izrazila svojo zaskrbljenost zaradi kurdskih beguncev, saj so lokalne oblasti blizu iraškega mesta Zakho poročale, da so turški vojaki obkolili Kurde in jih nasilno odvedli v Turčijo. Turški zunanji minister Ferhat Ataman je ta poročila zanikal.
Evropska zveza je napade ostro obsodila in fiancoski zunanji minister Alain Juppe je dejal: »Tako v Turčiji kot drugod podpiramo načelo ozemeljske celovitosti in suverenosti. To zadeva vse, tudi nedavni vdor turških sil v Irak.«
NOVICE
Preložili sirsko-izraelska pogajanja
WASHINGTON, GAZA - Mirovna pogajanja med Sirijo in Izraelom, ki naj bi se zaCela včeraj v VVashingtonu, so vnovič prestavili, in sicer na torek. Izraelskemu veleposlaniku v ZDA Itmarju Rabinovichu se je namreč zdelo pomembneje odpotovati v domovino, ki trenutno gosti ameriškega podpredsednika Ala Gora. Mimo rešitev izraelsko-pale-stinskega spora vse bolj ogrožajo palestinski skrajneži. Izraelska policija je včeraj med rutinskim pregledom palestinskega tovornjaka v bližini izraelskega mesta Bersheba, le nekaj kilometrov od meje z Gazo, odkrila 200 kilogramov eksploziva. Oblasti so zato mejo z avtonomnim območjem Gaze zaprle za promet s tovornimi vozili, (dpa)
V Pakistanu ujeli še dva terorista
ISLAMABAD - Pakistansko notranje ministrstvo je včeraj sporočilo, da so ujeli še dva terorista, ki naj bi sodelovala pri atentatu na Svetovni trgovinski center v New Yorku. Eden od njiju naj bi pred dvema letoma v ZDA celo ubil sodelavca Cie. Domnevna terorista so ujeli na podlagi izjav šestih skrajnežev, ki so jih pred nedavnim aretirali v Pešvarju. Pakistanska opozicija in islamske organizacije premierki Benazir Butho, ki je skrajnežem napovedala vojno, očitajo, da se samo dobrika ZDA. (dpa)
Kraljica Elizabeta II. je obiskala črnsko naselje
CAPETOVVN - Britanska kraljica Elizabeta H., ki se mudi na šestdnevnem obisku v Južnoafriški republiki, se je včeraj v Capetovmu sestala s številnimi visokimi južnoafriškimi politiki. Kraljevski par - Elizabeto II. spremlja tudi princ Filip - se je včeraj udeležil maše v katedrali sv. Gregorja v Capetovvnu. Nadškof Desmon Tutu je več kot tisoč gostov, med katerimi sta bila tudi vodja Inkathe Buthelezi in nekdanji južnoafriški predsednik de Klerk, spomnil na 21. marec 1960, ko je policija med demontra-cijami proti politiki apartheida v črnskem naselju Shar-peville ubila 69 ljudi. Kraljica je nato na pokopališču v Capetovvnu, kjer je pokopanih več kot tisoč žrtev druge svetovne vojne in vojne med Angleži in Buri, položila venec. V Črnskem naselju Khayelitsha pa je obiska rehabilitacijski center za podhranjene otroke, ki ga upravlja in financira britanska vlada, (dpa, Telefoto: AP)
Zasegli šest kilogramov urana
KIJEV - V Ukrajinski prestolnici je včeraj policija med pregledom prtljage sumljive osebe (kasneje se je izkazalo, da gre za nekdanjega ruskega vojaka) našla šest kilogramov visoko radioaktivnega urana. Od kod prihaja uran-235 in kam je namenjem, policija še ni odkrila. To je v zadnjih treh mesecih že tretja najdba večje količine radioaktivnih snovi. Policija tudi navaja, da zadnje Čase Kijev obišče nenavadno mnogo »sumljivih« poslovnežev iz tretjega sveta in tihotapcev ukradenega urana iz nekdanjih sovjetskih republik, (dpa)
Medtem, ko so turška letala silovito bombardirala položaje pripadnikov Kurdske delavske stranke, je pehota prodrla 40 kilometrov globoko v Irak, od koder bo nadaljevala napade na uporne Kurde.
Kurdske
MHt k . —	Medtem, ko je
35 tisoč turških vojakov
vkorakalo na iraško ozemlje, je
letalstvo uničilo kurdsko oporišče pri mestu Bote.
Ljudstvo brez države in Evropa brez meja
V tem letnem času so obračunavanja med Kurdi in Turki že tradicionalna. Včeraj so namreč Kurdi praznovali svoje novo leto, zmago svetlobe nad Somrakom, zmago dobrega nad zlim. In tudi na frontni Črti so ta razmerja jasna: Kurdi hočejo svojo državo in se pri tem preveč ne ozirajo na to, kako nasilna in ubijalska so njihova sredstva, Turki pa ne dajo svojega ozemlja in, še več, hočejo mir. Edina, Id ima pri kurdskem vprašanju probleme, je Evropa. Evropa, Id je ustanovila posebno komisijo, Id se ukvarja le z bojem proti rasizmu, Evropa, ki je prvi pomladni dan razglasila za mednarodni dan medijskega boja proti rasizmu in nestrpnosti. In Evropa, ki jeni streznil niti dan, ko so se Turki in Kurdi spopadli na njenih tleh.
Evropa ve, da so Kurdi ljudstvo brez države, da v štiri tisoč letih niso bili te sreče, da bi se konstituirali kot državotvorni narod. Evropa sočustvuje z njimi, vendar ne odobrava načina njihovega boja. Evropa ve, da so bili Kurdi najbliže lastni državi tik po koncu prve svetovne vojne, ko jim je mirovni sporazum, podpisan v Sevresu leta 1920, priznal pravico do državnosti. In Evropa ve, da te države nikoli ni bilo samo zato, ker se več kot sto kurdskih plemen ni moglo zediniti, kaj sploh so njihovi skupni interesi. Po letu 1923, ko je mirovni sporazum v Lausanni Turčiji priznal neodvisnost, o kurdski državi ni bilo več govora.
Evropska zveza je s Turčijo, Id si je na jugovzhodu države, kjer živijo Kurdi, pošteno umazala roke, sklenila sporazum o carinski uniji Evropski parlament je sicer zagrozil, da te odločitve ne bo potrdil, vendar je že do zdaj dosledni predsednik Evropskega parlamenta Klaus Hansch trojki EZ, ki v Četrtek potuje v Ankaro, naročil, naj Turčija da »vsaj eno ali dve znamenji«, da namerava spoštovati člove-
kove pravice. Turčija je odločena, da hoče v Evropsko zvezo, da hoče biti demokratična država, na svojem jugu in vzhodu vidi preveč kaosa in gorja, da bi lahko mislila drugače. Evropa jo sprejema, Čeprav ne odobrava njenih sredstev v boju proti PKK
Na največjem preizkusu demokratičnosti pa je to pomlad Nemčija, kjer je Turkov, z njimi pa tudi Kurdov in PKK, daleč največ (pri-bližno 1, 8 milijona, vseh tujcev v Nemčiji pa je nekaj manj kot sedem milijonov). Nedavna serija terorističnih napadov na turske lokale v Nemčiji je po trditvah Bonna delo PKK, M je v Nemčiji prepovedana že veC kot leto dni. Nemčiji grozi, da bi se težave drugih držav reševale na njenih tleh. In Nemčiji grozi, da bi jo preplavili predsodki ter bi tujcem odrekla gostoljubje zaradi njihove narodnosti. Ge poenostavimo, Nemdja mora pokazati evropskim, turškim in kurdskim ocem, kaj je to demokratična država. In Turčija jo preizkusa tako, da je včeraj zaCela soditi dvema nemškima državljanoma, osumljenima sodelovanja s PKK. Turčija preverja, kako daleč sme iti s svojim protikurdskim delovanjem, Turčija preverja, koliko zdrži Evropa.
Vprašanje, ki se postavlja ob turški invaziji na položaje kurdskih gverilcev, pa je Se bolj jasno, na videz nedolžno in teoretično: kaj po mnenju Evrope daje Turčiji pravico, da »Cisti« kurdska naselja in povrh vsega po iraških tleh? Ko to dopušča, Evropa namreC dopuSCa, da na njena da naplavijo nazori, za katere nas prepričuje, da so stvar preteklosti in da se nikoli veC ne bi smeli ponoviti. Evropa zagovarja strpnost, ne zna pa odgovoriti na vprašanje, ali v zgodbi »moja svoboda je omejena s svobodo drugega« prvega in drugega vidi kot dva res enakopravna subjekta.
Ana Kovač
KONFERENCA O STABILNOSTI V EVROPI
Strah pred balkanskim sindromom
Nekdanje sovjetske republike niso zadovoljne z listino
SVET
O čem pišejo drugje po svetu
O nekdanji Jugoslaviji
»Odkar se je leta 1991 zaCela srbska osvajalna vojna, napadene države niso imele opravka le s premočnim nasprotnikom, temveč tudi z vplivnimi zahodnimi politiki in diplomati, ki so jim hladnokrvno stali nasproti. Nekateri so se nagibali k srbski strani, drugi so imeli enak odnos tako do napadalca kot žrtve. Nekateri pa se sploh niso hoteli vmešava; ti. Danes se takšen odnos do nekdanje Jugoslavije v največji meri kaže v tem, da Hrvaški grozijo z ukrepi, obenem pa Srbijo smatrajo za silo, ki skrbi za red na tem območju. Izjave o kesanju je slišati le od Časa do Časa: svoje zmote ni priznal le American Zimmermann. Zal se s tem škode na da popraviti.« (Frankfurter Allgemeine Zeitung, Frankfurt)
O terorističnem napadu v Tokiju
»Nezadržno se bliža leto 2000 in zato nekateri bolj občutljivi in k praznoverju nagnjeni sodobniki išCejo znake za bližajočo se apokalipso. Tokijska tragedija je idealen primer za to, da lahko človeštvo samo sebe uniči tudi z bolj skromnimi sredstvi. Dovolj je nekaj strupa v jaških podzemne železnice in že imamo pokol. Predvsem pa se vsemu svetu dokazuje, kako Čudovite so Človeške trdnjave ter vsakršni tehnološki in finančni imperiji.« (Corriere della Sera, Rim)
»Japonska - najčistejši gospodarski velikan Azije. Pridnost in disciplina, na videz brezhibno organizirana industrijska velesila z brezhibno delujočimi ljudmi... Od ponedeljka zjutraj ob osmih je ta slika le se del zgodovine. Eno najbolj odvratnih orožij Hitlerjeve Nemčije je v rokah hladnokrvnih morilcev prav v vzorni deželi Japonski odprlo novo razsežnost terorizma: razsežnost množičnega pokola. Sovraštvo teroristov se ne omejuje več na predstavnike države ali gospodarstva. Sovraštvo je zdaj usmerjeno proti vsem nam. Natančno, zavestno in brezobzirno. Najhujše pa je to, da ne obstaja nobena zaščita pred tovrstnimi napadi. Napad s smrtonosnim plinom bi se lahko pripetil tudi drugod po svetu. To, kar ostane, je nemoC spričo groze in morda tudi utopično upanje, da bomo v naši družbi ustvarili toliko miru, da politični množični morilci ne bodo imeli osnove za svoje poCetje.« (BZ, Berlin)
O Clintonovem obisku v Moskvi
»Številno razlogi govorijo v prid temu, da mora biti Bill Clinton 9. maja v Moskvi, ko bodo Rusi slavili 50. obletnico zma; ge, ki so jo dosegli z izredno hudimi človeškimi žrtvami. Ce bi Clinton zavrnil povabilo, bi slednje pomenilo hudo diplomatsko žalitev za vlado predsednika Jelcina. Za Ruse pa je dan zmage nacionalni praznik, ki ima še dodatno psihološko razsežnost, ker se v Časih gospodarskih težav in politične negotovosti nacionalni ponos še posebej osredotoča na ta praznik-Clinton se ne bo udeležil proslav v Londonu, Parizu in Berlinu. Četudi bo to morda prineslo diplomatske težave, v teh gla; vnih mestih gotovo ne obstaja tolikšna potreba po simboliki kot v Moskvi.« (The Times, London)
O sporazumu o stabilnosti v Evropi
»V 'sporazumu o stabilnosti v Evropi’ je pravzaprv sknta neka dobra zamisel: Bruselj skuša spore v vzhodni Evropi preventivno reševati, preden eksplodirajo... Evropska zveza je dala reformnim državam vzhodne Evrope jasno vedeti, da morajo najprej med sabo zgladiti spore. Sele tedaj si lahko prizadevajo za vstop v Evropsko zvezo. Sporazum o stabilnosti je v interesu Evropejcev in Evropejk na Vzhodu in Zahodu. Toda sporazum bo pomenil uspeh šele tedaj, ko ga bodo tudi dejansko uresničiti. Tako je zdaj na potezi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).« (Bemer Zeitung, Bern)
O odnosu med Rusijo in Natom
»Propad komunizma v vzhodni Evropi in razpad sovjetskega imperija pomenita enkratno zmago za zahodne vrednote, demokracija, tržno gospodarstvo in pravna država. Nekdanje Članice Varšavskega pakta si bolj ali manj prizadevajo za te vrednote-Ruskemu predsedniku pa bi bilo treba ponuditi roko prijateljstva, toda odnos do njegove države bi moral biti odvisen od pripravljenosti njegove vlade, da izpelje politične in gospodarske reforme. Severnoatlantska zveza pa bi morala medtem v svoje okrilje vrniti tiste države, katerih povezave z Evropo so bile nasilno prekinjene pred petdesetimi leti, ko so sovjetske sile zmagale v vzhodni Evropi.« (The Daily Telegraph, London)
O zmagi socialdemokratov na Finskem
»Čeprav se gospodarski položaj Finske postopno izboljšuje, tudi socialdemokrati ne bodo imeli druge možnosti, kot da se osredotočijo na varčevalne ukrepe in boj proti brezposelnosti. Finci pa še ne morejo kaj kmalu pričakovati izboljšanja na področju sociale, ker se gospodarska politika ne bo prav veliko spremenila-Zaradi prizadevanj za zmanjšanje javnega dolga in proračunskega primanjkljaja bo tudi prihodnja finska vlada prisiljena k dodatnim omejitvam na področju sociale.« (Lidove noviny, Praga)
PARIŠ (Reuter) - Včeraj se je v francoski prestolnici končala konferenca o stabilnosti v Evropi, na kateri se je 52 evropskih zunanjih ministrov in premierov s podpisom listine o stabilnosti obvezalo, da bodo njihove države spoštovale obstoječe meje, pravice narodnostnih manjšin in Človekove pravice. Staro celino naj bi tako obvarovali pred širitvijo sporov in sovražnosti, ki zdaj v najbolj krvavi obliki pretresajo Balkan in Kavkaz.
Toda, medtem ko so Alain Juppe in drugi zahodni diplomati peli hvalo v ponedeljek sprejeti listini, la naj bi bila zgodovinski dosežek preventivne diplomacije, so bili predstavniki nekdanjih sovjetskih republik, pa tudi Hrvaške in Bosne manj navdušeni. Te države, ki si ne morejo obetati skorajšnjega sprejema v EZ in razen osnovne listine niso podpisale nobenega dodatnega sporazuma, so opozorile na vrsto domačih političnih in gospodarskih problemov, ki tudi pomenijo potencialno nevarnost za evropski mir, vendar se »veliki« zanje ne zmenijo. Tokrat so namreC s posameznimi listinami temeljito uredili zgolj medsebojna vprašanja šestih srednje in vzhodnoevropskih držav ter treh pribalti-ških republik, torej kandidatk za priključitev k EZ. Juppe je ugovarjal, češ da bodo ustrezno obravnavali tudi druga območja, brž ko bodo dozorele okoliščine, je pa priznal, da sedanji sporazum ne ureja odnosov z Rusijo, ki so eden najpomembnejših dejavnikov evropske (ne) stabilnosti. Delo konference naj bi nadaljevala Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, ki so ji zaupali tudi nadzor nad izvajanjem sprejetih dogovorov, vendar pa so njene pristojnosti močno omejene. Uresničevanje danih obljub je tako povsem v rokah posameznih državnih vrhov in temu primemo pod vprašajem.
LJUBLJANA / UVOZ PRAŠIČEV
Holandski prašiči so očitno med priviligiranci
Zastavlja se vprašanje, ali z uvozom okuženih živali preti nevarnost tudi slovenskemu prašičjemu staležu
Marsikdo med bralci se bo Se spomnil, kakršno burjo je pred dvema letoma na radgonskem sejmu povzročila tako imenovana slovenska »prašičja afera«. Pa je šlo tedaj le za nenevaren in zdravstveno povsem obvladljiv pojav nekakšnih »ošpic« v slovenski prašičereji.
Z uvozom nizozemskih prašičev pa se dogaja nemara nekaj mnogo bolj nevarnega in v prihodnosti za slovensko prašičerejo lahko tudi usodnejšega. Kot menijo slovenski živinorejski strokovnjaki s tega področja, je nevarnost za prašičji stalež na slovenskih farmah veliko večja, posredno pa tudi za Potrošnike mesa iz uvoza. Za kaj pravzaprav gre?
Pred dvema letoma je na trimeji Belgije, Nizozemske in Nemčije izbruhnila nova bolezen Abortus Blau, ki so jo s kratico Poimenovali PRRS. Tej bolezni, ki že ob izbruhu Povzroča ogromno škode Pri mladih pujsih in tudi Pri materah svinjah, pravijo tudi prašičji AIDS. Bolezen se je razširila v zahodni Evropi, prišla tudi na britansko otočje, saj se do trideset kilometrov razširja celo z vetrom.
Na srečo se po preoku-žbi in množičnih poginih normalno stanje vzpostavlja samo po sebi, žal pa pri tem ostajajo klicenosci z manj agresivnimi virusi. To tudi pomeni, da so prašiči na Nizozemskem in v Belgiji še vedno okuženi in predstavljajo ob uvozu plemenskih prašičev v Slovenijo tudi nevarnost za slovensko prašičerejo. Slovenija je namreč sprostila uvoz živih prašičev iz Nizozemske v slovenske klavnice (tisoC prašičev tedensko), to dejstvo pa pomeni posredno nevarnost tudi za zdravje prašičjega staleža na slovenskih pra-šicerejskih farmah in vsekakor nevarno igro z zdravjem slovenskih prašičev. Število uvoženih prašičev je samo lani do novembra znašalo 37 tisoč Živah.
Zal se je že zgodilo, da se je bolezen prašičev, obolelih za PRRS, pojavila
tudi na treh slovenskih farmah, vendar k sreči v nespecifični obliki. To pa tudi pomeni, da smo jo še sorazmerno poceni odne-sli. S tem pa seveda nikjer ni rečeno, da bo tudi poslej tako, Ce bomo s tako neodgovornim odnosom nadaljevali.
Našim prašiCerejcem pa tudi sicer ni lahko. Od njihove proizvodnje imajo več tisti, ki so v proizvodnji samo posredniški - trgovski ali klavniški Člen. Tudi v izvozu jih pesti kar nekaj težav. V Evropi, kamor skušajo tudi slovenski prašiCerejci prašiče izvažati, zahtevajo pri prevozu strogo upoštevanje postavljenih transportnih pravil glede števila živah v enem transportu. Na Nizozemskem, od koder k nam dovažajo živali v velikih količinah, pa ni opaziti spoštovanja teh istih določil, ki jih je postavila Evropa. Zato so stroški za naše pre-šiCerejce s transportom seveda mnogo večji. S tem se žal manjša tudi naša konkurenčnost...
Janja T. Ambrož
Ali prašičem preti bolezen? (Foto: S. 2ivulovič/BOBO)
GORENJSKE NOVICE
Lastninjenje Radia Kranj
KRANJ - Kranjska radijska postaja, ki je zaCela oddajati program prek svojega oddajnika na Smarjetni gori pred petimi leti, je pred dnevi prejela prvo soglasje za lastninjenje. Novi večinski 60-odstotni lastnik naj bi postali nekdanji in sedanji delavci radia, in sicer z interno razdelitvijo in notranjim odkupom. Na radiu, ki je po otvoritveni bilanci vreden skoraj binajst milijonov tolarjev, predvidevajo, da s tem ne bo težav. Radio dnevno pripravi 18, 5 ure programa, redno je zaposlenih 14 ljudi, pri delu pa po podatkih vodstva sodeluje tudi približno 70 honorarnih sodelavcev.
Vroča kri zaradi Krvavca
PREDDVOR - Negodovanje prebivalcev nove preddvor-ške občine zaradi predvidenega umetnega zasneževanja krvavških smučišč še kar ne pojenja. Kot smo že poročali, želi RTC Krvavec umetno zasneževanje smučišč izpeljati s črpanjem vode iz Kokre. Proti temu so Preddvorca-ni osbo nastopih tudi na zadnji seji občinskega sveta ter od minisbstva za okolje in prostor zahtevali ustrezen odgovor. V Preddvora pa že potekajo priprave na novo sejo občinskega sveta, kjer naj bi osredhjo pozornost namenih zaključnemu računu nekdanje kranjske občine, kar bo služilo tudi za osnovo pri delitveni bilanci.
Burna mestna seja
KRANJ - Odnosi med kranjskim mestnim svetom in županom Vitomirjem Grosom se, kot kaže, še naprej zapletajo. Gros je namreč kljub izrednemu sklepu mestnega sveta, da mora župan za naslednjo sejo sveta pripraviti pisno poročilo o benutnem stanju v občini, na nedavni seji kolegija vodstva mestnega sveta zabdil, da tega ne bo storil. Vse se bo tako preneslo na tretjo sejo, ki je sklicana za zadnjo sredo v marcu. Takrat naj bi predvidoma obravnavali občinski zaključni račun in prostorske dokumente, pričakovati pa gre ostro razpravo tudi ob koncu seje, ko naj bi po naših informacijah sprožiti vprašanje sodelovanja župana z mestnim svetom.
Novice zbral Vine Bešter
NOVICI Z VIPAVSKE
Obisk varuha za človekove pravice v ajdovski šoli
AJDOVŠČINA - Danes se bo v Osnovni "šoli Ajdovščina na razgovora mudil slovenski varuh za človekove prvice Ivo Bizjak. Ombudsman se je odzval vabilu šolskega krožka OZN, ki na šoli deluje že približno bideset let. V krožku se na obisk varuha človekovih pravic pripravljajo, zato utegne biti razgovor zanimiv tudi za širšo javnost. Pogovor z Ivom Bizjakom se bo začel ob 13. uri v prostorih šole.
literarni večer pesniških snovanj Saše Rolih
VIPAVA - Center za usposabljanje invalidnih obok Janka Premrla - Vojka iz Vipave je na prvi pomladni dan v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini predstavil pesniška snovanja gojenke Saše Rolih. Pesniška zhbka nosi naslov Zvezdnato nebo. Pesmi bodo predstavili dijaki škofijske gimnazije iz Vipave, ki sodelujejo v akciji Postani moj prijatelj. Naslednja predstavitev bo v petek ob 19.30 v avli cenba v Vipavi.
Pripravil: Artur Lipovž
KRANJ / .MESTNI SVET
Se v kratkem obeta serija odstopov?
Kranjski podžupan Janez Osojnik zaradi spremembe zakona vrača svojo funkcijo
Spremembe lokalne zakonodaje in medsebojni odnosi so v Kranju privedli do odstopov dveh visokih mestnih funkcionarjev, nekateri pa so (neuradno) Se napovedani. O vsem tem bodo predvidoma kranjski svetniki govorili na svoji betji seji prihodnji teden.
S predsednikom kranjskega mestnega sveta Brankom Grimsom se včeraj zaradi njegove službene odsotnosti nismo mogli pogovoriti, preverili pa smo obe odstopni izjavi. Janez Osojnik (LDS), ki je v drugem krogu zadnjih lokalnih volitev izgubil županjsko bitko proti Grosu, je dejal, da podžupanovanje vraCa v skladu z nedavno sprejetimi spremembami in
dopolnitvami zakona o lokalni samoupravi. Zakon namreč predvideva, da sta funkciji podžupana in svetnika nezdružljivi. »Sam želim ostati elan mestnega Sveta in po dragi sbani županu omogočiti, da si sam izbere človeka, ki ga bo nadomeščal,« pravi Osojnik in dodaja, da pa bo župan hkrati moral poiskati človeka, ki ga bo sprejela večina mestnih svetnikov.
»Želim poudariti, da ne gre za nikakršen protestni odstop, kot nekateri že namigujejo,« je še zabdil Osojnik, sicer vodja kranjske gasilskoreševal-ne službe. Na spremembe lokalne zakonodaje se je izgovoril tudi Matevž KleC, sekretar mestnega sveta, ki pa je hkrati navedel še dva vzroka vrnitve sekretarske funkcije: »Po beh mesecih v mestni upravi se vedno ni urejena adminisbacija za delo mestnega sveta, odstopam pa tudi zaradi odnosa, ki ga ima župan Gros do mestnega sveta.« Dragi kranjski podžupan
Darko Jarc (SDSS) pa je dejal, da bodo o prihodnosti njegove podžu-panske funkcije v teh dneh razpravljali v sban-ki in se odločili, kako naprej. Včeraj smo povsem neuradno izvedeli, da o svojih odstopih razmišljajo še nekateri elani mestnega sveta, ki se bodo o svojih namerah dokončno odločili v prihodnjih dneh, vsekakor pa do prihodnje srede, ko se bo svet sestal na svoji (šele) tretji seji. Mimogrede, Kranj še vedno nima niti pobjenega osnutka občinskega statuta.
Vine Bešter
RADOVLJICA / DEPONIJA ODPADKOV
CERKNO / GASILSKA ORGANIZACIJA
Naročili bodo skupen projekt odlagališča
Čakajo na odlok o ločenem zbiranju odpadkov
, Župani vseh petnajstih gorenjskih občin so i Druarja dogovorili, da bodo problem odpadkov s skupno izgradnjo regijske deponije, in podj jtonzorcionalno pogodbo, s katero so uredili m “ojne odnose, v marcu pa so naredili še korak dlj
Dogovorih so se, da bodo !laročili skupen projekt, pred ern Pa morajo vse občine, ki \ Postopku iskanja lokacije deponije še niso dosegle be-9e raze, pregledati območja v !y°P občini in jih analizirati, o morajo storiti vse razen radovljiške in škofjeloške ob-Na osnovi analiz bodo olocili lokacijo za regijsko eponijo, predpogoj za to pa )e uvedba ločenega zbiranja °dpadkov po občinah. Zato Morajo v vseh gorenjskih ob-
činah
razen v radovljiški v
dnnajstih dneh pripraviti ° lok o ločenem zbiranju upadkov. Na regijsko depo-jo bodo namreč odvažati le la odpadke, Id jih ne bodo
mogli predelati. Ko bodo komunalna podjetja v občinah odlok pripravila, bodo župani podpisati pogodbo o projektu regijske deponije. Na osnovi pogodbe bo lahko Gorenjska junija kandidirala za sredstva iz republiškega proračuna. Po mnenju direktorice radovljiške Komunale mag. Bernarde Podlipnik je v tem trenutku o znesku, ki ga bo Gorenjska dobila za gradnjo regijske deponije, težko govoriti. Gradnja bo postopna, vse gorenjske občine pa se strinjajo, da bo zaprt sistem in da ho morala po vsej verjetnosti nastati nova javna komunalna služba, ki bo upravljala novo deponijo. K
projektu za gradnjo regijske deponije je pristopila tudi jeseniška občina, Čeprav ima na svoji deponiji Mala Meža-klja prostora za približno 50 let. Po besedah župana občine Jesenice dr. Božidarja Brodarja so biti k temu nekoliko prisiljeni, saj jim je državni sekretar za to področje pojasnil, da od države za sanacijo jeseniške deponije, kjer je treba urediti predvsem problem izcednih voda, ne bodo dobiti denarja.
Kar pa zadeva odvažanje radovljiških komunalnih odpadkov na smetišče v Teneti-še, se Cas, ki so ga določili -15. april - počasi približuje. Po besedah mag. Bernarde Podlipnik v radovljiški Komunali razmišljajo o treh rešitvah. Trenutno vse tri možnosti še preverjajo, kaj vec o njih pa bodo povedati v aprilu.
Mateja Faletič
Sedemkrat manj denarja za gasilsko dejavnost
Gasilci opozarjajo na pomanjkanje denarja za svojo dejavnost in na zaskrbljujoče razmere v gasilstvu
Na povabilo cerkljanskega župana Janeza Podobnika in predsednika občinskega sveta Jureta Kavčiča so se sešli predstavniki devetih gasilskih društev, ki delujejo na območju občine Cerkno. Na posvetu so spregovorili o problemih, ki tarejo gasilce, in merilih za financiranje te dejavnosti v novi občini.
V pogovora je večina ra-zpravljalcev opozorila na pomanjkanje sredstev in zaskrbljujoče stanje na področju gasilstva. Po besedah poveljnika cerkljanske gasilske enote Marka Močnika gasilci že pet let životarijo, njihov vozni park je zastarel, razpoložljiva sredstva pa zadoščajo komaj za nakup najnujnejše opreme, goriva in rezervnih delov. Gasilstvo sloni na prostovoljni dejavnosti, obseg dela in odgovornosti pa je vsako leto večji. Cerkljansko gasilsko društvo, ki združuje več kot dvesto elanov, skrbi za stalno usposobljenost članstva in pod-
mladka, najveejo skrb pa posveča preventivni in požar-novamostni usposobljenosti za morebitne posege v velikem industrijskem kompleksu tovarne Eta, ki nima svoje gasilske enote. V vaseh na Cerkljanskem deluje še osem prostovoljnih gasilskih društev, ki jih pestita pomanjkanje denarja in zastarelost opreme. Predsednik idrijske občinske zveze Ivan Jereb je opozoril na poslabševanje razmer na področju gasilstva, kjer so se v zadnjih petih letih finančna sredstva v primerjavi s prejšnjimi leti zmanjšala za sedemkrat. Hkrati je cerkljanske gasilce
in občinsko vodstvo pozval, naj Cim prej rešijo vprašanje prihodnje organiziranosti, ki društvom na Cerkljanskem omogoča oblikovanje samostojne občinske zveze. V sedanjo idrijsko občinsko zvezo je vključenih 17 gasilskih društev, za njihovo delovanje pa je bilo v preteklem letu namenjenih 11,7 milijona tolarjev sredstev, kar je manj, kot so znašale sejnine in funkcionarski dodatki za delovanje nekdanje občine. Celotni obseg sredstev, ki jih je po besedah predsednika Ivana Jereba imela na voljo idrijska občinska zveza skupaj z naložbenimi, je znašal 22 milijonov tolarjev. Le 525 tisoC so lahko nameniti za dejavnost društev, 875 tisoC za porabo goriva, pet milijonov pa za gradnjo idrijskega gasilskega doma.
Roman Bric
Onesnaževalci vode so komunalne odplake
POSTOJNA - Zveza ribiških družin Primorske v sedmih ribiških družinah Koper, Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica, Tolmin, Ilirska Bistrica in Postojna združuje približno 1700 elanov. Njihovi predstavniki so se zbrali na redni letni skupščini zveze, na kateri so se zavzeli za nadaljnjo skrb za varstvo voda ter vzgojo mladih in strokovno usposabljanje elanov.
Na skupščini Zveze ribiških družin Primorske, ta je lani praznovala svojo 40-letnico, so podelili tudi priznanji ribiške zveze Slovenije za zasluge za ribištvo prve stopnje. Za dolgoletno delo na področju varstva narave in ribjega življa sta priznanji dobila Člana ribiške družine iz Postojne Ludvik Lulik in Alojz Šoštarič. Udeleženci so spregovorili o onesnaženosti primorskih voda, ki še vedno predstavlja resen problem. Z nenehnim opozarjanjem ribičev na pristojne občinske in republiške inštitucije so se razmere v zadnjih letih sicer nekoliko izboljšale, toda v veliki meri med onesnaževalci še vedno ostajajo komunalne odplake in divja odlagališča. Precejšen problem, zlasti v sušnih obdobjih, je tudi preveliko odvzemanje vode iz vodotokov. Zbiralniki vode deloma rešujejo to težavo, hkrati pa omogočajo razvoj športnega ribolova. Pri tem so poudarili, da mora biti športni ribic predvsem varuh okolja. Družine pa morajo skrbeti za njegovo stalno osveščanje in vzgojo.
Mateja Godejša
® RAI T
RETE 4
IT SLOVENIJA 1	@ Koper
6.45
9.35
10.00
10.05
11.50
12.25
12.35 13.30
14.00 14.20
15.00
15.45
17.55
18.00 18.10
18.50
19.35
20.45
22.25
22.50
Aktualna oddaja Uno-mattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik Odprti prostor Dnevnik
Film: Pugni, pupe e marina! (kom.. It. *61), vmes (11.00) dnevnik Variete: Vabilo k mizi-Tutti a tavola Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik
Kult. tednik Primissima Kviz: Sala giochi Nan.: Mancuso F.B.I. Mladinski variete Solleti-co, risanke Danes v Parlamentu Dnevnik
Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera
Variete: Luna Park (vodi Milly Carlucci)
Vreme in dnevnik, 20.30 II fatto (E. Biagi)
TV film: Amore ribelle (dram., Avstral. ’93, i. C. Karvan, A. Dimitriades) Dosje o ženski problematiki: Donne al bivio Dnevnik
23.00
0.05
0.15
Športna sreda: boks, me-negola-Stecca (IP v su-perperesji kat.)
Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu
RAI 2
	Oddaja za najmlajše Quante storie!
	Nan.: Doogie Howser, 8.15 Black Stallion
	Nad.: Quando si ama
	Aktualno: Lo sportello del cittadino, 11.00 Fra le righe
	TG2-33,11.45 dnevnik 2
	Variete: I fatti vostri
	Dnevnik, družbene teme in vreme
	Variete: Quante -storie, ragazzi!, risanke
	Nad.: Paradise Beach, 14.55 Santa Barbara
	Kronike v živo, vmes (15.45,17.00) dnevnik
	Sport in vreme
	Sereno variabile
	Nan.: Miami Vice
	Dnevnik in šport
	Variete: Ventieventi
	Aktualna odd.: Abbattia-mo le barriere (vodi G. La Porta, M. Costanzo)
	Aktualno: Mladinski mixer (S. Sagramola)
	Dnevnik
	Pregled tiska in vreme
	TGR v Evropi
	Filmske novosti
	Nan: Komisar Kress
A RAI 3
6.30
6.45
10.25
11.10
12.00
12.30 12.40 14.00 14.20 14.50 15.15
16.30
18.30 19.00 19.50
20.30
22.30 22.55
| Jutranji pregled tiska | Videosapere: Španščina, | dok., Filozofija, Poto-i vanje po Italiji, Prva pomoč, Nasi ootroci, itd. -Fantastica Eta Fantastica Mente | Dnevnik in gospodarstvo : Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti Popoldanski dnevnik TGR Italija Jug Sport: karate Videosapere: Argo, 16.45 Parlato semplice, 18.00 dok. Geo - Tremiti Sport, Insieme in vreme Dnevnik, deželne vesti Blob Soup, Blob Aktualno: Mi manda Lu-brano
Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Bar Condicio
24.00
0.35
1.05
Variete: Spazio Ippoliti Dnevnik, pregled tiska in vreme, filmske novosti Variete: Fuori orario
7.40
8.00
9.55
14.00
14.15
17.15
20.30
23.15
1.35
1.45
Nan.: Tre cuori in affitto Nad.: Manuela, 9.05 Gua-dalupe, 9.30 Catene d’amore
Variete: Buona giornata, vmes nad. 11.00 Febbre d’amore, 12.00 Rubi,
13.00	Šentieri, vmes (11.25, 13.30) TG 4 Rubrika o lepoti
Nad.: Šentieri, 15.30 Cuore selvaggio, 16.15 La donna del mistero Aktualno: Perdonami,
18.00	Funari News, vmes (19.00) dnevnik Variete: Cuori d’oro (vodi E. Bonaccorti)
Film: Gosi h la vita (kom., ZDA '86, i. J. Lem-mon), vmss (23.45) dnevnik, 1.25 pregled tiska Lunaparkondicio Nan.: La donna Monica, 2.40 Tre cuori in affitto
@ CANALE5
	Na prvi strani, 8.45 Iz Parlamenta
	Maurizio Costanzo Show
I ES	Aktualno: Forum
i juB	Dnevnik TG 5
i	Sgarbi quotidiani
I	Nad.: Beautiful
	Kviz: Complotto in fami-glia (vodi A. Castagna)
KM	Agenzia matrimoniale
H	Otroški variete, vmes risanke
	TG 5 Flash - Kratke vesti
	Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La mota della fortuna
	Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia
	Film: Insieme per forza (krim., ZDA ’91, i. M.J. Fox, J. VVoods)
	Večerni dnevnik TG 5
	Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik TG 5
*€> ITALIA 1
Otroški variete Nanizanke Odprti studio
Q Fatti e misfatti, 12.40
Otroški variete Odprti studio
IlEII Varieteja: Talk Radio, 14.45 Non e la RAI Variete: Smile Nan.: Star Trek Aktualno: Village Nan.: II principe di Bel Air, 18.10 Superboy,
18.50	Primi baci Odprti studio in vreme,
19.50	Sport studio Variete: Karaoke Film: II ponte sul fiume Kwai (vojni, VB '88, i. E. Fox, D. Elliot, G. Takei) Nan.: Quelli della Spe-ciale-Balla coi pupi Variete: Mai visto Italia 1 sport
# TELE 4
rn 19.30, 22.10, 24.00 Do-■ godki in odmevi Nadaljevanka Nanizanka
(•) MONTECARLO
16.15
16.20
17.25
17.30
19.30
20.00
20.45
22.45
0.15
0.45
14.00
14.10
19.30
20.35
18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: Emil Zola (biog.) The Lion Trophy Show Film: Se domani verra
23.00
1.10
Variete: Tappeto volante Časa: Cosa?
Zimska tekmovanja, pon. 23/26 dela francoske risane serije
Pod soncem - sanjska dekleta, angl. dokum. nad. Iz življenja za življenje, ponovitev
Alpe - Donava - Jadran,
ponovitev
Poročila
Video strani
Obiski
Doktor Finlay, pon. 5/6 dela škotske nadaljev. Podarim - dobim, ponovitev
TV dnevnik 1
Pod klobukom
RPL - Studio Luwigana
Pari, tv igrica
Risanka
TV dnevnik 2, vreme, Sport
Forum
Film tedna:
VVinckelmannova potovanja, nemški (čb) film In memoriam: Ladko Korošec
TV dnevnik 3, vreme, šport
Žarišče
Sova:
Eno leto v Provansi, 10/12 del angleške nanizanke
Oktober: Vojna svetov Derrick, 8/12 del nemške nanizanke
Hladna preračunljivost
SLOVENIJA 2
14.50
15.20
16.10
16.55
17.35
18.35
19.10
19.15
20.05
22.40
23.30
Zgodbe iz školjke Vincent & Theo, 1/4 del, pon.
Videospon, ponovitev Sova, ponovitev Naravnost fantastično, 3. del angleške nanizanke Derrick, 7/12 del nem. nan. Arhiv zemlje, 7/14 del ameriške poljudnoznanstvene serije Podarim - dobim V vrtincu Športna sreda Ljubljana: PEP v rokometu (2):
Olimpija - Larvik, prenos Omizje:
Zakon o športu
Aliča, evropski kulturni
magazin
A KANALA
10.15
11.05
12.05 16.00
16.15 16.35
17.05
Luč svetlobe, ponovitev Presno, ponovitev 4. dela A-shop, Spot tedna, CMT Spot tedna, A-shop Male živali, ponovitev Upravljanje, ponovitev Ljubezenski vodič, pon. Album show
5 A-shop
Poročila
Risanka
Luč svetlobe, 388. del Beverly Hiils 90210 E, 4. del Poročila
Zadeto, aktualni dogodki Dance session Epikurejske zgodbe Album show, ponovitev Spot tedna, A shop.CMT
fam/MMTV
(62. kanal)
17.15
19.00
19.30
20.00
20.30
21.30 23.00 00.00
Živa scena, ponovitev Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja, ponovitev MMTV Shop Aktualno, zanimivo, o dogodkih okoli nas Med prijatelji, oddaja o narodnozabavni glasbi In Line Of Duty III, film MMTV Shop Video strani
16.00
16.15
16.45
17.45 18.00
18.45
19.00
19.30
20.00
20.30
21.30
22.15
22.30
■ Euronevvs - TV novice Aktualnosti, tedenska rubrika
Rhythm & News, vodi Andrea F.
Slike iz Sečuana: Bambus
Slovenski program Bližnja srečanja, mladinska oddaja Primorska kronika TV dnevnik
Tečaj angleškega jezika, »Opening Night« Euronevvs
»Bersaglio«-v studiu Silvano Sau
Leteči zdravniki, tv nanizanka Vsedanes
Asphyx, angleški zf film, 1972
Igrajo: Robert Povvell, Robert Stevens; režija: Peter Nevvbrook
EM3 Avstrija 1
06.05
10.35
11.25
13.00
13.25 13.50
15.00
13.35
16.25
17.10
17.35
18.05
19.00
19.30
20.00 20.15
21.45
23.20
23.25
01.00
01.25
02.25
04.25
Ponovitve
Vesoljska ladja Enterprise
Svet pripada ženskam,
ameriška komedija
Otroški program
Viking Viki
Smrkci
Artefbc
Vesoljska ladja Enterprise
Krvnik Kodos Knight Rider Kamnita srca Strašno prijazna družina j Johnnyjev bife | Naš hrupni dom Mike, Kate in Julie Naš učitelj dr. Specht Preskušnja poguma Pri Huxtablovih Joint v šolski knjigi Cas v sliki, kultura Pogledi od strani Osumljen zdravnica, ameriška kriminalka, 1991
Igrajo: Jaclyn Smith, Lisa Jakub in drugi Režija: Lou Antonio Mesto zločina Cas v sliki
Nosi bratovo breme, italijanski film,1985 Igrajo: James Garner, James VVoods in drugi Režija: Glenn Jordan Strašno prijazna družina Vsak dan s Sduejokom Dobrodošli v Avstriji Nosi bratovo breme, ponovitev filma
MF Avstrija 2
	Dobrodošli v Avstriji
	Cas v sliki
	Skrivno življenje rastlin Vandranje
	Slika Avstrije
ros	Moč strasti
	Umor, je napisala
iBfr!	Vsak dan s Schiejokom
	Čas v sliki
	Dobrodošli v Avstriji
	Avstrija danes
	Cas v sliki, kultura
	Sport
	Belo - modre zgodbe
	Vsakdanja zgodba
	Cas v sliki 2
	Sport
	Nasilje in trženje Nova doba voyeurizma in donosne radovednosti zahodne družbe za zločin
	Eurotrash
	Cranberies - Live
	Monty Python's Flying Circus
	Videonoč

Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 17.00, 18.00,
19.00.	21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Poslovni kažipot; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbena delavnica;
21.05	Glasb, panorama;
22.30	Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Etnoglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.40 Prireditve; 9.15 Malčki o...; 9.45 Kje vas čevelj žuli; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute;
14.00	Kulturne drobtinice;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.05	Popevki tedna;
17.00	Računalniški val; 17.50 Sport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Melodije po pošti; 21.00 Vi izbirate, jaz izberem; 22.20-23.00 Jazz.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo;
13.05	Za knjižne molje;
14.05	Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasb. revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasba; 16.45 Življenje kot izziv;
17.05	Glasb, festivali;
20.00	Radioteka; 20.50 Okrogla miza; 23.00 Glas. tradicija 20. stoletja; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30,
19.00	Dnevnik; 6.00 Otvoritev; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKO obveščajo; 7.45 Everge-reen;8.15Na rešetu; 8.45 Delo; 9.00 Kulturne napovedi; 9.50 Na rešetu - odgovori; 10.45 Zanimivost;
11.15	Hladno, toplo, vroče; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Daj, povej;
15.15	Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.45 Informativni servis;
17.15	Borzno poročilo;
17.30	Primorski dnevnik;
18.00	a-o-a glasbena oddaja; 19.30 Športni pr..
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, -10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val;
8.05	Horoskop;_8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Kulturna srečanja;
11.30	Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Zgodovina Istre; 14.50 Single tedna; 15.00 Back to the future; 16.00 Modri val;
\18.00 Mix magazine;
18.45 Nattivita;20.00 RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	8.15, 9.15, 10.15,
13.15,	14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Novinarjev gost;
14.05	Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 18.15 RGL na rajžo gre; 20.00 Pole posi-tion; 22.00 Radosti življenja; 1.00 Satelit.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema: odpadki, 2.; 10.40 Informacije - zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Potepanje po Južni Ameriki; 19.30 do 24.00 Večerni program - Parnas.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 9.15 Na postaji zvokov; 11.45 Info-servis; 12.10 Mali oglasi;
13.05	Pod Pekrsko gorco; 15,10 Kmetijski nasveti;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Želeli ste, poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Pojoči srebrni klobuček; 18.00 Mladi mladim; 19.30 Šport in glasba; 21.00 Na obisku;
22.00	Zrcalo dneva; 22.15 Glasba; 23.15 Nočni pr.
Radio Študent
11.00	109. Avtodrom;
14.00	OF (24 ur-info);
15.00	Recenzije &. Napovedi; 17.00 Rock Indok;
19.00	TB: The Cramps;
20.00	Kozmiki, Night Time, Blues, Pantonalni kabaret; 24.00 Reprize (poned. in torek).
Radio Trst A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00
14.00,	17.00,19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro P° naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Kar po domače (O. Šest, r. M. Maver, 15.); 10.30 ln-termezzo; 11.45 Okroglo miza; 12.45 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glO' sba: Trieste Prima 1994;
18.00	Literarne podobe: Literarne kritiške skice in osnutki; 18.30 Made in
ltaly; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Oddaja VZPI-ANPI; 21.15 Samo za vas; 22.00 Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koroška
18.00-18.30 Društva se predstavljajo; Večerna odpade zaradi hokeja ^ na ledu!.	y
NAPOVEDI PRIREDITEV
Sreda, 22. marca 1995
21
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
tiUBLJANA
SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511
Danes, 22. marca, ob 19.30: T. Stoppard - ARKADIJA, za abonma sreda in izven. Predstava bo Se v petek, 24. marca, ob isti uri, za abonma petek in izven.
V Četrtek, 23. marca, ob 19.30:
D. Zajc ■ GRMACE, za izven. Zadnjikrat v sezoni!
Režiser MILE KORUN, v glavnih vlogah IVO BAN in JERNEJ ŠUGMAN.
V soboto, 25. marca, ob 19.30:
D. Jovanovič - UGANKA KORAJŽE, za izven.
Predvidoma zadnjikrat v sezoni!
Mala drama, tel.: oei/221-511
Danes, 22. marca, ob 20. uri: A. Nicolaj - PRVA KLASA, za izven.
V petek, 24. marca, ob 20. uri: F. Boyer - ALI BOG DAJA?, za izven.
MGL, tel: 061/210-852
v Četrtek, 23. marca, ob 19.30: F. G. Lorca - YERMA, 23 abonma repriza. Predstava bo Se v petek, 24. mar-ob isti uri, za abonma repriza.
, soboto, 25. marca, ob 19.30: T. Bemhard - PRED UPOKOJITVIJO, za abonma torek.
SNG OPERA, tel.: 061/331-950
Danes, 22. marca, ob 19. uri:
G. Donizetti - LJUBEZENSKI NAPOJ, premiera.
V	Četrtek, 23. marca, ob 19. uri: BALETNI VEČER - PIROVI PLESI n, HIMERA, ORFEJ, za red Četrtek E in izven.
SMG, tel.: 061/125 3312
Danes, 22. marca, ob 19.30: BUTTEREDNFLV.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE,
tel.: 061/312-860
Danes, 22. marca, ob 19.30: A. Hieng - ZAKLADI GOSPE BERTE, za izven.
V	četrtek, 23. marca, ob 16.30: J. JurCiC-A. Inkret -ZGODBA O DESETEM BRATU, za izven. Predstava bo Se v soboto, 25. marca, ob isti uri.
LGL, tel: 061/314-962 KULTURNICA, Zidovska steza 1
V	Četrtek, 23. marca, ob 17. uri: N. Simončič - VELKI KIKIRIKI, za izven.
VELKI ODER
V	soboto, 25. marca, ob 11. uri: M. Loboda -PEPELKA, za izven.
CELJE
SLG, tel.: 063/25-332
V	četrtek, 23. marca, ob 10. uri: A. VVendt - TIČEV JAKA, za abonma Čebelica 4 in ob 16. uri, za abonma Čebelica 2 in izven.
ODERPODODROM, tel.: 063/25-332
V	petek, 24. marca, ob 20.30: Z. Hočevar - SMEJCI, za izven.
KRANJ
PGK, tel.: 064/222-681
Danes, 22. marca, ob 19.30 uri: D. Smole: ZLATA ČEVELJČKA, za abonma rumeni in izven.
MARIBOR
SNG DRAMA, tel.: 062/221-206
Danes, 22. marca, Minoritska cerkev ob 20. uri: Ser-ling-D. Lukič - OBMOČJE SOMRAKA, za abonente in izven.
V	petek, 24. marca, Stara dvorana ob 19.30: E. Al-bee - KDO SE BOE VIRGINIJE VVOLF, za abonente in izven. Predstava bo Se v soboto, 25. marca, ob isti uri, za red sobota 1 in izven.
V	nedeljo, 26. marca, Minoritska cerkev ob 20. uri: R. Serling-D. Lukič - OBMOČJE SOMRAKA, za abonente in izven.
Jutri se v goriskem Kulturnem domu začenja 10. Film Video Monitor. Na otvoritvenem večeru bodo predvajali filme Karola Grossmanna in prvenec argentinske režiserke slovenskega porekla Lite Stantic Un muro de silencio (Zid molka, na sliki prizor iz filma).
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
V	Četrtek, 23., in v petek, 24. marca, ob 19.30: koncert ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, za modri abonma I in D. Program: Sa-lieri, Haydn. Lipovšek, Šostakovič (GD).
KLUB CD, tel.: 061/176 72 28
V	Četrtek, 23. marca, ob 21. uri: koncert OLIVERJA DRAGOJEVICA.
SLOVENSKA FILHARMONIJA Danes, 22. marca, ob 19.30: komorni koncert flavtistk POLONE PICMAN in JASNE NA-DLES ob klavirski spremljavi Vlaste Doležal-Rus.
DRUŠTVO B-51
Danes, 22. marca, ob 23. uri: koncert skupine SPACECAKES (na sliki).
NARODFNA GALERIJA,
Cankarjeva 20
V	petek, 24. marca, ob 19.30: pomladni koncert IRENE BAAR (vokal), ŽARKA IGNJATOVIČA (kitara) in VLADIMIRJA MLINARICA (klavir).
KUD FRANCETA PREŠERNA, tel.: 061/332-288
V	Četrtek, 23. marca, ob 20.30: PIJANO BAR -skupina KILT ROBERTA BURNSA z JANIJEM KOVAČIČEM na Čelu.
KOSTANJEVICA
Danes, 22. marca, Frančiškanski samostan ob 20. uri: koncert pihalnega kvinteta SLOVVIND.
RAZSTAVE



' »jV ' '
: t::;; ,:
Ii lil Iv- ■
SLOVENIJA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
Kulturni dom
bSG ponovi danes, 22. t. m., ob 11. uri mladinsko igro Fulvia Tomizze »Bolhe v operi«. Ksžija Boris Kobal.
gledališče Rossetti
Danes, 22. t. m., ob 16. uri (red sreda popoldne) G. Feydeau »II tacchino« z Aroldom lierijem in Giuliano Lojodice. Režija Gian-carlo Sepe. Predstava v abonmaju - 9G. Za abonente popust.
onovitev jutri, 23. t. m., ob 20.30 (red četrtek).
\ |eku je predprodaja vstopnic za predstavo V onorevole Ercole Malladri« - v abonmaju 9A.
teku je predprodaja vstopnic za musical “Dolci vizi al foro« v izvedbi gledališke sku-P'de Compagnia della Rancia, ki bo na spo-ti u_ 11. in 12. aprila. Izven abonmaja, fnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in
.KOROŠKA
16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži.Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00.
Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 22. t.m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Lavi a (Massa) z delom F. Dostojevskega »II sogno di un uomo ridicolo«. V glavni vlogi Gabriele Lavia.
Ponovitev jutri, 23. t. m., ob 20.30.
Danes, 22. t. m., ob 18. uri se bo Gabriele Lavia srečal s publiko. Vstop prost.
GORICA
Kulturni dom
Jutri, 23. t. m., ob 20.30 odprtje 10. Film Video Monitorja. Predvajali bodo filme dr. Karola Grossmana ter film režiserke Lite Stantic »Un Muro de Silencio« (Zid molka). V Kulturnem domu bo na ogled tudi razstava »Slovenske filmske zvezde«.
stievic
“Cinski center Šentrupert-Avstrijsko-slo-Venska družba: danes, 22. t. m., ob 18.30 Podavanje z diapozitivi »Pettau-Ptuj - Stadt V der Drau-mesto ob Dravi«.
Pednja dvorana Doma glasbe-KKZ: jutri, t. m., ob 19.30 koncert mešanega komor-
nega zbora Ljubljanski madrigalisti. Mladinski dom, Mikschallee 4: v petek, 24. t. m., ob 17. uri občni zbor Društva pisateljev. BRNCA - Kulturni dom SPD DobraC: v soboto, 25. t. m., ob 19.30 Lumpacivagabund. BILCOVS - Ljudska sola: v soboto, 25. t. m., ob 20. uri »VaSCani pojo«.
_RAZNE PRIREDITVE
ISLOVENIJA
^FRANCETA PREŠERNA, tel.: 061/ 332-288
r®es, 22. marca, ob 20. uri: TANJA RENER - Zenske ženskih studij, ženskim študijam...
poNv0SEZGODOVINE-
niocn marca, ob 18. uri: avdiovizuelno predavati SIMONA KRAVANJE - Zelena prostranstva - po-KCMSJ3 Koluml3iie Brazilije.
V*®ALISCE KOPER
MuTANtJ* marca' °b 20' uri: javna radijska oddaja
SNG MARIBOR, Slovenska 27
U 23. marca, ob 17. uri: kabinet prof. Sedma-^•U)st: VOJKO POGAČAR.
EVomesto
V?iNiSKI MUZEJ
marca, ob 18. uri: predavanje ZGODO-IKA STRIPA IN NJEGOV POMEN.
fclf
y M kulture velenje
dpfr? -2^'. marca, ob 19. uri: tradicionalna dobro-ma Prireditev ob materinskem dnevu BOLERO 95.
COLA
V petek, 24. marca, restavracija Riviera ob 19.30: literarni večer. Predstavili se bodo literati: EVALD FLISAR (na sliki), TONE PAVČEK, ANDREJ MEDVED, DUŠAN JELINČIČ, MILOJKA ŽIŽMOND KOFOL, DARKO KOMAC, MAGDALINA SVETINA TERČON, VESNA FURLANIC VALENTINČIČ in INES CERGOL BAVČAR,
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
2nte^°rC*CeVa (*vorana (Ul. sv. Frančiška
0)3 ' V Petek’ 24. t. m., ob 20.30, 41. redni m zbor Slovenskega planinskega društva lz trsta.
Tržaška knjigarna: jutri, 23. t. m., ob 17.30
predstavitev fotomonografije Draga Medveda »Slovenski Dunaj«.
Filozofska fakulteta (Ul. Lazzaretto vecchio 8-1. nad.): danes, 22. t. m., ob 18. uri predavanje prof. Pavla Merkuja »O glasbi Marija Kogoja«. Predavanje bo v italijanščini.
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, Prešernova 10
V Sprejemni dvorani je do 26. marca na ogled mednarodna razstava ilustracij za otroke PODOBE DOMIŠLJIJE.
Razstava fotografij MARKA MODICA je na ogled do 29. marca (Mala galerija).
MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5
Razstava Zimski salon, na kateri se predstavljata umetnici ALMIRA SADAR in MARIJA STARIČ JENKO je na ogled do 26. marca.
GALERIJA AVLA, Trg republike 2
Razstava slik KARLA in ROKA ZELENKA je na
ogled do 9. aprila.
|Rok Zelenko: Jug, 1983, akril na platno
GALERIJA ARS, Čevljarska 2
Razstava plastik LOVRO INKRETA je na ogled do 6. aprila.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31
Razstava skulptur JIRiJA BEZLAJA je na ogled do 26. marca.
GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6
Razstava slik KIARJA MESKA in kipov MARJANA KERSIC-BELACA je na ogled do 31. marca. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava grafik, risb in slik BOŽIDARJA JAKCA je na ogled do 5. aprila.
GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska 22
Razstava MILOŠA POPOVIČA je na ogled do 20. aprila.
GRAD TIVOLI, Pod tumom 3
V petek, 24. marca, bo ob 12. uri otvoritev retrospektivne razstave grafik HERMANA HEINTSCHELA. Razstava bo na ogled do 17. aprila.
INSTITUT JOŽEF STEFAN
Razstava slik JOŽETA CIUHA je na ogled do 21.
aprila.
TOBAČNI MUZEJ, Tobačna 5
Razstave TL 95 - s tematiko ženskega akta. Razstavljajo: JANEZ KNEZ, NIKOLAJ BEER, MARJAN SKUMAVC, MILAN RAZBORSEK, JANEZ MISO KNEZ.
PROSTORI STOLPNICE TR/3,
Trg republike 3
Danes, 22. marca, bo ob 19. uri otvortitev razstave akvarelov STANISLAVE KNEZ MILOJKOVIC. Razstava bo na ogled do 12. aprila.
GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8
Danes, 22. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave DARKA SLAVCA. Razstava bo na ogled do 11. aprila.
CEUE
LIKOVNI SALON CELJE, Trg celjskh knezov 9 Razstava del VLASTE DELIMAR je na ogled do 1. aprila.
KOPER
GALERIJA MEDUZA, Čevljarska 34
Razstava slik SASE HRIBERNIK je na ogled do 5. aprila.
MARIBOR
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ
Razstava slik, risb in objektov FRANCA MESARICA.
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA I. GROHARJA, Mestni trg 37
Razstava slik JASNE SAMARIN.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Tržaška knjigarna (Ul. Sv. Frančiška 20): na ogled je razstava arhitekturnih maket in risb »Slovenski kozolec«. Razstavo je oblikoval arh. Boran Hrelja, predstavil pa jo bo etnolog dr. Tone Cevc.
Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera Wa-gner« (Ul. Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Urnik: torek, sreda 16-20, Četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne.
Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben.
Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«.
Art Light Hall: na ogled je razstava skulptur Giorgia Schumanna.
Galerija Le Caveau (Ul. sv. Frančiška 51/a):
do 4. aprila je na ogled razstava slik očeta in sina Seriani.
RICMANJE
Ricmanjski teden: v Babni hiši je na ogled razstava likovnikov s tržaškega in goriskega.
ŠPETER
Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Laure Battich in Marine Bergnach.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija: do 30. aprila razstavlja Marie Lassnig.
Hiša umetnikov - Mala galerija: Do 24. t.m. je na ogled razstava »Prostori« - keramični objekti in skulpture.
TINJE
Dom: na ogled je razstava fotografij Ivana Klariča »Hrepenenja«.
ROŽE K
Galerija Sikoronja: do 26. t. m. razstavlja »Tihožitja iz narave« VVerner Neuvvirth.
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
Tovarna Knecht: na ogled je razstava Helmuta Blažeja.
BELJAK
Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potre, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Ubina.
TRST
Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95
Jutri, 23. t. m., ob 20.30 koncert Camerata Libacensis. Dirigent Stojan Kuret. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
Operna in baletna sezona
1994-95
Jutri, 23. t. m., ob 20.30 (red A) premierska predstava »Redemption« C. Francka. Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo:
V	ponedeljek, 27. t.m., ob 20.30 koncert Joacquina Achucarra.
OPČINE - Finžgarjev dom
V	petek, 24. t. m., ob 20.30 predstavitev kasete »Muzikant iz Trsta« Denisa No-vata in nastop MPZ Vesela pomlad.
GORICA
Kulturni dom
Danes, 22. t. m., bo na sporedu koncert Camerate Laba-censiss. Nastopa Valentina Pavio (klavir). Dirigent Stojan Kuret.
PORDENON
Koncert ansambla Litfiba bo 7. aprila v Palasportu v Pordenonu (ter 5. aprila v Veroni - Palasport); 8. aprila pa bo v Bologni (Palasport) koncert ansambla Mega-death.
MENJALNIŠKI TEČAJI
21. marca 1995
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za lOOill)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	81,00	81,90	11,39	11,64	6,30	6,75
A banka Koper	80,50	81,80	11,29	11,63	6,30	6,75
A banka Nova Gorica	80,70	81,80	11,30	11,63	6,30	6,75
Banka Celje d.d., t: 063/431-459	-	-	-	-	-	-
Banka Noricum* d.d., t: 133-40-55	80,90	82,00	11,40	11,60	6,50	6,90
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	80,81	81,80	11,29	11,62	6,25	6,80
Bund Ljubljana, t: 18-51-318	81,30	81,80	11,30	11,60	6,50	6,80
Come 2 us* Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12	81,47	81,83	11,52	11,60	6,550	6,80
Creditanstalt d. d.	81,40	81,90	11,30	11,70	6,60	7,20
Kida, od 7-19, sob od 7-14	81,55	81,59	11,53	11,55	6,76	6,79
Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095	81,56	81,61	11,54	11,57	6,79	6,82
Kompas Hertz Celje* Tel: 063/26515, od 7-19, sob od 7-15	81,30	81,80	11,44	11,54	6,44	6,70
Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13	81,30	81,80	11,44	11,54	6,44	6,70
Kompas Hertz Idrija* Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15	81,30	81,80	11,44	11,54	6,44	6,70
Kompas Hertz Tolmin* Tel: 065/81-707, od 7-15, sob od 7-15	81,30	81,80	11,44	11,54	6,44	6,70
Kompas Hertz Bled* Tel: 064/ 741519, od 8-12, 17-19, sob od 7-16	81,30	81,80	11,44	11,54	6,44	6,70
Kompas Hertz Nova Gorica* Tel: 065/28-711, od 7-19, sob od 7-19	81,30	81,80	11,44	11,54	6,44	6,70
Kompas Hertz Maribor* Tel: 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13	81,30	81,80	11,44	11,54	6,44	6,70
Nova kreditna banka Maribor d.d.*	80,25	82,00	11,40	11,75	6,40	7,05
Lemo Šempeter*,t: 065/ 32-250	81,15	81,80	11,34	11,54	6,36	6,75
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	81,30	82,00	11,45	11,65	6,50	7,00
Poštna banka Slovenije*	79,80	81,60	10,90	11,51	6,25	6,95
Publikum Ljubljana, t: 312-570	81,50	81,55	11,55	11,57	6,60	6,71
Publikum Piran, t: 066/ 73-269	81,40	81,60	11,38	11,55	6,50	7,80
Publikum Celje, t: 063/ 441-405	81,30	81,85	11,45	11,55	6,70	7,20
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	81,30	81,59	11,48	11,52	6,40	6,95
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	80,00	81,90	11,30	11,61	6,50	7,10
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	81,45	81,70	11,37	11,59	6,40	6,69
Publikum NM, t: 068/ 322-490	81,35	81,80	11,40	11,56	6,60	6,90
Publikum Žalec, t: 063/ 715-114	81,10	81,85	11,35	11,55	6,20	7,15
Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174	81,25	81,90	11,45	11,55	6,20	7,29
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	81,40	81,90	11,45	11,68	6,49	6,83
Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670	81,20	81,80	11,37	11,63	6,66	7,31
Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822	81,12	81,75	11,34	11,59	6,75	7,10
Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842	80,85	81,78	11,35	11,59	6,70	7,20
SKB d.d.,***	80,40	81,90	10,90	11,65	6,40	7,20
SHP Kranj, t: 064/331-741	-	-	-	-	-	-
SZKB d.d. Ljubljana	81,30	81,95	11,42	11,62	6,58	7,15
UBK Ljubljana, t:061/444-358	80,60	81,90	11,35	11,64	6,40	7,05
Upimo Ljubljana, t: 212-073	81,53	81,59	11,54	11,56	6,80	6,83
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * *
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:"*"
		
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica:		
tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611		
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
21. MAREC 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1700,00	1775,00
nemška marka	1212,00	1266,00
francoski frank	342,00	356,00
holandski gulden	1085,00	1129,00
belgijski frank	58,90	61,30
funt šterling	2685,00	2800,00
irski Šterling	2695,00	2810,00
danska krona	303,50	316,00
grška drahma	7,15	7,80
kanadski dolar	1210,00	1262,00
japonski jen	19,00	19,90
švicarski frank	1461,00	1525,00
avstrijski šiling	173,00	180,50
norveška krona	272,00	283,30
švedska krona	234,00	244,50
portugalski escudo	11,20	12,00
španska pezeta	13,00	13,80
avstralski dolar	1234,00	1285,00
madžarski florint	11,00	15,00
slovenski tolar	14,00	14,90
hrvaški dinar-kuna	320,00	335,00
		
21. MAREC 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1705,00	1750,00
nemška marka	1222,00	1257,00
francoski frank	342,00	357,00
holandski gulden	1084,00	1112,00
belgijski frank	58,90	60,10
funt šterling	2692,00	2782,00
irski šterling	2694,00	2784,00
danska krona	303,00	311,00
grška drahma	7,40	8,00
kanadski dolar	1213,00	1258,00
švicarski frank	1467,00	1497,00
avstrijski šiling	172,50	177,50
slovenski tolar	14,80	15,60
			
21. MAREC 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,30	8,90
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,60	9,00
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	7,80	9,20
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,50	9,10
Italija	Kmečka banka Gorica	14,80	15,60
Italija	Tržaška kreditna banka	14,00	14,90
			
14. MAREC 1995	V DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1.4098	
francoski frank	-	28.0770	
nizozemski gulden		89.1430	
belgijski frank		4.8360	
španska peseta		1.0907	
danska krona		24.8600	
kanadski dolar		0.9945	
japonski jen		1.5464	
švicarski frank	-	120.0700	
avstrijski šiling	-	14.2070	
italijanska lira	-	0.8365	
švedska krona	-	19.4450	
ABANKA D.D. LJUBLJANA
Tečajna lista za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij,
		veljavna dne 22.3.95	
Valuta	Enota	Nakupni	Prodajni
ATS	100	1.157,0787	imm
DEM	100	8.145,0000	8.165,0000
USD	1	mm	114,0813
Tečaji so obimi, pri konbetnih poslih so moVui odstopanja.
MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333
E
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 055z dne 21.3. 1995-Tečaji veljajo od 22. 3. 1995 od 00.00 ure dalje
			
država	šifra	valuta	enota
Avstralija	036.	avstr, dolar	1
Avstrija	040	šiling	100
Belgija	056	frank	100
Kanada	124	dolar	1
Danska	208	krona	100
Finska	246	marka	100
Francija	250	frank	100
Nemčija	280	marka	100
Grčija	300	grd	100
Irska	372	funt	1
Italija	380	lira	100
Rep. Hrvaška	385	hrv. kuna	100
Japonska	392	jen	100
Nizozemska	528	gulden	100
Norveška	578	krona	100
Portugalska	620	escudo	100
Švedska	752	krona	100
Švica	756	frank	100
Velika Britanija	826	funt šterling	1
ZDA	840	dolar	1
Evropska unija	955	ECU	1
Španija	995	peseta	100
ZA DEVIZE
nakupni
srednji
prodajni
82,5889
1157,1157
394,3935
80,8824
2033,3013
2595,0799
2293,1351
8145,2603
6,6017
128,1250
7265,4907
1823,1536
77,0949
1573,6643
9810,1515
180,2139
113,8056
148,1541
88,0910
82,8374
1160,5975
395,5802
81,1258
2039,4196
2602,8886
2300,0352
8169,7696
49,8438
181,2463
6,6216
2200,0000
128,5105
7287,3528
1828,6395
77,2369
1578,3995
9839,6705
180,7562
114,1480
148,5999
88,3561
83,0859
1164,0793
396,7669
81,3692
2045,5379
2610,6973
2306,9353
8194,2789
49,9933
181,7900
6,6415
128,8960
7309,2149
1834,1254
77,5589
1583,1347
9869,1895
181,2985
114,4904
149,0457
88,6212
Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 22.3.1995
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)			tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)		-			
		(A) tolarski del	(8) devizni del	skupaj	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj	
1) BLAG/	AJNIŠKI ZAPISI,	ZPLAČLJIVI 1	2. 5. 1995:		1,500,000	821,619	811,157	1,632,776__
51.		109.5492%	108.1542%	108.8517%	150,000	82,162	81,116	163,278__
uistuvt stoci ucHAsa. nc.			Tečajnica borznega trga št.: 53	Datum: 21. 3. 1995							
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon št.da[(3)	enotni tečaj	% sprem	datum povpraš ponudba			Max	Min.	Jo Sit
	m?;	HTTE1	IC<5TifiT9	•ranrr;						
LEE	796	(4.5.93)	12.000		21.3.	11.330	12.300			
PRB	1.000	(6.6.94)	13.525	2,01-	21.3.			13.600	13.500	541
SAL	500	(7)129.8.94)	20.000	2J1-	21.3.			20.000	20.000	400
SKBR	458	(16.5.94.)	34.250	,45-	21.3.			34.300	34.200	1.370
	3ŠSL		riimsj							
KS01	8,0	4.(31.12.94)	97,8	,n	21.3.			97,8	97,7	17.910
8502	9,5	8.(1.10.94)	103,4	,13	21.3.			103,5	103,4	7.768
8508	5,0	3.(30.11.94)	833		21.2.		90,0			
USU	7,0	4.(15.1.95)	89,5		17.3.					
BS11D	8,0	4.(31.12.94)	96,8		20.3.					
BSL2D	9,5	8.(1.10.94)	100,0		21.3.	99,0				
SKBl	10,0	4.(1.11.94)	95,6		21.3.	94,0	97,0			
	ME		iHinnrs	5HEK						
BTBR			11.000		21.3.		12.000			
DAD	10.000	(1.6.94.)	124.402	2,77-	21.3.			128.000	124.000	5.847
FMD		M	15.807		21.3.	15.500	16.000			
GPGR			17.000		21.3.	16.0(8)	17.000			
HMER			16.600		21.3.	15.000	18.000			
MKZ	218	(30.3.93.)	9.100	,33-	21.3.			9.100	9.100	910
m	4.000	(8)(10.6.94.)	4.030	33	21.3.			4.030	4.030	81
m		(5)	710,0	30-	21.3.			710,0	710,0	71
	ME		JIMIUTi1							
KBTP	4000	(23.5.94)	36.467		21,3.	35.000	36.000			
PFNP			36.000		21.3.	35.500	37.000			
RGSP		(6)	2.034		21.3.	1.831	2.237			
IIBKP			12.000		21.3.	11.200	12.300			
WP			40.800		21,3.	37.000	41.000			
		'HTEITB								
LEK2	12,0	4,(1.11.94)	97,5		20.3.					
OZG	11,0	4.(1.1.951	89,7		21.3.		92,0			
PCE	■12/1	6.(1.12.94)	98,2		21.3.					
PL)	12,0	7.(1.1.95)	98,9		20.3.	97,0				
PGO	10,0	l.(1.6.94)	95,1		21.3,		97,0			
RSGS1	10,0	4.(1.6.941	90,0		21.3,	95,0	90,0			
Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 53/95-21. 3. 1995										
Vrednost. papir	obr. n.div.	tto)	enotni tečaj	% sprem	datum	povpraš	ponudba	Max.	Min.	
	TTeTa	itrmr								■j
5EA8			4.450		13.3.	2.600	4.500			
GRDO	119	(8.3,94.)	6.500		17.3.	3.600	9.990			
HBR0			3.000A	5,66-	21.3.	1.500	3.000	3.000	3.000	3
ER			3.691	,03	21.3.	3.500	3.699	3.691	3.691	37
RDR0			17.400		20.3.	10.100	17.500			
RGSR			462,9	7,80-	21.3.	463,0	499,0	499,0	460,0	250
	"T+Tij		4I.II.I:							
HUPO			2.973		16.3,	2.990	3.200			7
KBP1										
KBPP			48.200		10.3.	30.000	39.000			
IMG			5.975		20.3.	4.500	5.200			
	2as	liurrnr								
GORO	10,0	9.(15.1.95)	98,0		20.3.	98,0	105,0			
LOK		(1.10.94)	85,5	2,03	21.3.	84,1	87,0	85,5	85,5	23.694
MLjO		(1.4.94)	92,6		20.3.	93,1	95,5			
OSMO		(1.10.94)	83,1		9.3.	78,0				
3LS0		81.9.94)	85,5		20.3.	80,0	86,0			
3NM		(1.8.94)	89,3		20.3.	84,2	89,0			
OPO		6.(1.2,95)	84,5		20.3.	84,0	91,0			
U1KK		(15.10.94)	80,0		15.3.	25,0				
mo		(1.10.94)	98,5		30.1.	92,0	99,5			
										
										
ko dnevni (vSIT)										
KO dnevni (v SIT)										
|l20dnevni (v SIT)										
										
BNB2ke2naLboiia(1.6.95) (1.6.95)			96,7	,12	21.3.	96,7	96,8	96,7	96,6	5.316
«lelnak.bona(vSrr)NBSl			52.984		17.3.	40.000				
tielnak.bona(vSIT)NBS2			17.321	4,11	21.3.	17.800	17.920	17.990	16.510	177.484
			SilLI							
1150.000 SITskupajmaj										
parski del maj			108,6		2.3.					
mizni del maj			108.2A	,37-	21.3.			108.2	1082	324
150.000 SITskupajmaj										
1 I										
(devizni del maj										
21.3.95	preišnji	d T	d%
1.199,06	1.208,26	-9,18	-0,76
SBI
Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; ** - dosežena 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano.
Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - Številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplaCilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera
(obveznice); div. - dividenta (dehice) v SIT, Ce ni navedeno drugače; n vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja.
ajvisji tečaj določenega
				
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 22. marca 1995 od 00.00 ure dalje						
			ZA DEVIZE	J	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni	
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar (vimi. Pri kor iu deviz oz. r	100 100 100 100 1 1 ikretnih [ noseben	1157,0787 2293,0619 8145,0000 6,6015 180,2081 113,8019 »slih je možno odsl doaovor.	1160,6302 2300,1001 8170,0000 6,6218 180,7613 114,1512 ropanje glede na
banka	valuta	nakupni	orodajnj^
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	81,35 81,40 panje.	|55
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečai velja dne 22. marca 1995 od 00.00 do 24, ure				
banka	valuta	nakupni	prodajni
Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, A1S. UT h CHF so dob vefavni tečajnici Banke Slovenie, pri drugih val oziroma zmanjšano za 0,25-ocfetotne točke. T do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih in nak * Banke, ki objavljamo tečde, se zavezujemo nem teč(^ h v skladu s tekstom, ki dopolnji4e	DEM DEM DEM DEM DEM leni na pode utah pa je ran scaj veljajo zc upih se leča) kupovali in pogoje nakup	81,40 81,40 81,30 81,50 81,38 gi sredah tečq merje Banke Slov odkup priBvov jotodvsporazurr jrodajati tujo vali adiproekje.	81,70 81,55 81,60 81,75 81,70 dv po trenutno to po objavi
			
21. MAREC 1995		v LIRAH		^
valuta	nakupni	srednji	prodajni^
ameriški dolar	—	1722,350	—
ECU	—	2240,780	—
nemška marka	—	1232,630	—
francoski frank	—	346,860	—
funt šterling	—	2725,620	—
holandski gulden	—	1099,420	—
belgijski frank	—	59,679	—
španska pezeta	—	13,343	—
danska krona	—	307,590	—
irski funt	—	2727,510	—
grška drahma	—	7,519	—
portugalski escudo	—	11,675	—
kanadski dolar	—	1222,570	—
japonski jen	—	19,374	—
švicarski frank	—	1484,780	•*-
avstrijski šiling	—	175,110	—
norveška krona	—	275,750	—
švedska krona	—	237,760	—
finska marka	—	392,830	—
avstralski dolar	—	1249,560	—	-
ZVEZ^BANK CELOVEC
21. MAREC 1995
valuta
nakupni
prodajni
ameriški dolar kanadski dolar funt šterling švicarski frank belgijski frank francoski frank holandski gulden nemška marka italijanska lira danska krona norveška krona švedska krona finska marka portugalski escudo španska peseta japonski jen
9,6500
6,8500
15,3000
829.0000 33,5500 194,5000
615.0000
690.7000 0,5570
171.0000
153.0000
131.7000
219.0000 6,5800 7,4800
10,7500
10,1500
7,2500
16,1000
861,0000
34,8500
202,5000
639.0000 716,7000
0,5910
179.0000
160.0000 138,3000 229,0000
6.9200
7.9200 11,2500
slovenski tolar
hrvaška kuna
Tečaj velja za 100 enot. pri prvih treh pa za 1 enoto valute.
FORMULA ENA / PRED NOVO SEZONO
NOVICE
Nova pravila in motorji zmanjšali razlike med moštvi
Jordan se je pridružil najboljšim, McLarnove novitete še ne delujejo
Ce smo v preteklih letih lahko že pred začetkom sezone dokaj zanesljivo napovedovali konCni razplet prvenstev v formuli 1, pa letos kaj takega ni več mogoče. Nova pravila in večje Število konkurenčnih tovarniških motorjev so tudi slabšim moštvom omogočila. da so ujela stik z najboljšimi. Poznavalci pa menijo, da bo izenačenost naj-VeCja na začetku, potem pa bodo bogatejša moštva spet Postavila vse na svoje mesto.
Pred prvo dirko nove sezone, ki bo v nedeljo v Braziliji, je glavni favorit za naslov prvaka resda lanski prvak Michael Schumacher, vendar bo sodec po rezultatih s tritedenskih testiranj v Estorilu naslov ubranil težje, kot ga je osvojil. Med najboljšimi rezultati Benet-|ona, VVilliamsa in Jordana le bilo namreč vsega sedem nesetink sekunde razlike ( Hill 1:20.95, Schumacher i'21-30, Irvine 1:21.64). Na testiranjih ob koncu febu-rarja v Le Castelletu je bil Povsem enakovreden Be-nettonu še Ferrari, pa tudi "I’vrrell ni veliko zaostajal. Manjkata torej dve imeni, *n bi ju pričakovali v tej nruscini: Sauber s tovar-
niškim Fordovim motorjem in revolucionarni McLaren Mercedes. Zlasti slednji so po začetnih optimističnih napovedih v Estorilu doživeli hladen Ms. saj sta Mika Hakkinen jn Nigel Mansell za naj-noljsimi zaostajala za skoraj bi sekunde na krog. NajveC težav so imeli s premajhnim kokpitom. Mansell je svoje inženirje obvestil, da v avto ne bo sedel tako dol-8°. dokler mu ne povečajo nelovnega prostora. Da je ntlo opozorilo resno, je An-
glež dokazal konec minulega tedna, ko je najavil, da v Braziliji in Argentini ne bo dirkal. Ce bodo težave rešili do dirke v Imoli (30. aprila), bo prvič nastopil tam, do takrat pa ga bo zamenjal Mark Blundell. Drugi voznik McLama Mika Hakkinen je povedal, da ga je bilo na testiranjih vedno znova groza sesti v avto, saj je vedel, da bo iz njega prišel povsem otrpel in ožuljen: »Bilo je tako, kot Ce bi hotel preteci maraton v premajhnih copatih.«
Optimistične napovedi glede Jordanovega prodora med najboljše se vsaj zaenkrat uresničujejo, saj je Peugeotov motor po enoletnem uCnem obdobju pri McLamu očitno sposoben za najvecje dosežke. Da pa samo motor Se zdaleč ni dovolj, dokazuje Sauber, ki kljub temu, da ima na voljo motor, s katerim je Schumacher lani osvojil naslov prvaka, tega na stezi še ni potrdil. Tehnični direktor Jordana Gary Anderson že nekaj let pri oblikovanju avtomobila ne
Flavio Briatore in Michael Schumacher spet na okopih (AP)
bens Barrichello pa Jordana spominja na Ayrtona Sen-no.
Pri moštvih, ki so bila v vrhu že doslej, pravzaprav ni veliko novega. Schumacherjev partner v Benetto-
nu bo Johnny Herbert, ki pa je na testiranjih za Nemcem precej zaostajal. Oba VVilliamsova voznika David Coulthard in Damon Hill sta zelo izenačena, a se bo Hill vsaj v začetku sezo-
ne lahko zanašal na večjo izkušenost in psihično stabilnost.
Za Ferrari prihaja Se eno prelomno leto, v katerem naj bi nadaljevali to, kar so lani z Bergerjevo zmago zaceli v Hockenheimu. Te-
komplicira, a so njegovi avtomobili vsee-
Spored dirk v formuli 1
no zelo hitri.	Datum
Tudi tretja	
komponenta -	26. 3.
dirkača - sta	09.4.
po mnenju la-	30.4.
stnika moštva	14. 5.
Eddieja Jorda-	28. 5.
na najbolj po-	11. 6.
srečena kom-	02. 7.
binacija v for-	16.7.
muli 1. Ognje-	30. 7.
viti Severni	27. 8.
Irec Eddie Ir-	10. 9.
vine je po pri-	24. 9:
stopu	k	01.10.
dirkanju po-	22.10.
doben Nigelu	29.10.
Mansellu,	12.11.
umirjeni Ru-.	
Velika nagrada
Brazilija (Interlagos) Aigentin (Buenos Aires) San Marino (Imola) Španija (Barcelona) Monako (Monte Carlo) Kanada (Montrealu) Francija (Magnv Cours) V. Britanija (Silverstone)
Portugalska (Estoril) Evropa (Niirbuigiing) Tihi ocean (Aida) Japonska (Suzuka) Avstralija (Adelaide)
Krogov	Start
71	(307.103 km)	17.00
72	(306.680 km)	18.00
63 (308.385 km)	14.00
65 (307.255 km)	14.00
78 (259.584 km)	15.30
69 (305.670 km)	20.00
72 (306.000 km)	14.00
61 (308.477 km)	14.00
45 (306.697 km)	14.00
53 (307.400 km)	15.00
71 (309.560 km)	14.00
68 (308.856 km)	14.00
83 (307.349 km)	04.00
53 (310.792 km)	05.00
81 (306.180 km)	04.30
Nemčija (Hockenheim)
Belgija (Spa-Francorchamps) 44 (306.856 km) 14.00 Italija (Monza)
stiranja so zelo obetavna, saj sta poleg dobrih Časov Gerhard Berger in Jean Aleši s svojima avtomobiloma tudi sicer zelo zadovoljna. Kljub temu so Italijani v napovedih zelo previdni in skromni, saj so se v preteklih letih že prevečkrat opekU.
Zimska testiranja so sicer dober pokazatelj pripravljenosti posameznih moštev, a so prave dirke kljub vsemu nekaj povsem drugega. Skoraj vsa moštva so pred vsako sezono običajno zelo optimistično razpoložena, pravo razmerje moCi pa pokažejo Sele prve dirke.
Simon Demšar
NBA / JORDAN ZASENČIL POTEK PRVENSTVA
HAMBURG / PO ATENTATU
V vzhodni skupini se že jasni
Orlando, New York, Phoenk in Utah bodo zanesljivo nastopili v končnici
Napadalec na Seleševo še enkrat na sodišču
i Prvenstvo NBA se s hitrimi koraki nagiba h oncu rednega dela. Ob »zgodovinskem« po-vratku Jordana, se tekme vrstijo dan za dnem.
Torek Utah je druga ekipa, ki je zmagala v JTIandu, Celticsi pa so zgubiti že petič zapored. layrnaker Sbcersov Barros je dosegel 50 točk. Orlando - Utah 95:107 (O’Neal 29, A.Har-avvay 24; K.Malone 27), Phoenbc - Detroit So ' i P (Barkley 30, Majerle 22; Houston 35), r®attle - Boston 113:93 (Schrempf 23; Douglas , N, San Antonio - Minnesota 115:100 (D.Ro-Jnson 24; Gugliotta 23), Philadelphia - Hou-, °n 107:136 (Barros 50; Drexler 26), VVashing-X,11' Chicago 93:106 (Muresan 21; Pippen 30), ^ York - Denver 94:74 (Ewing 21; Rauf 15). Meda: Orlando je spodletelo tudi v New Jer-eyu, VVarriorsi pa so premagali Lakerse. n.,New Jersev - Orlando 108:99 (Coleman 36;
Neal 34), Chicago - Atlanta 99:86 (Pippen 20, iinC 18; Norman 21), Golden State - Lakers a9:108 (Mulim 33, Marshall 21).
. Četrtek Po 27 tekmah se je vrnil na igrišče Dra ^ce in Cavsi so premagati Utah, ki je P eti tem zmagal 9 tekem zapored.
■j.Mljveland - Utah 93:85 (Phills 24; K.Malone i, i Charlotte - Phoenbc 105:108 (L.Johnson 21; 1	29), Seattle - Miami 103:78 (Schrempf
R J. Houston - Minnesota 104:97 (K.Smith 23; fn» 1.21), San Antonio - Philadelphia 112:86 ■Kobinson 26), Denver - Sacramento 123:101 fo, . m Ellis po 19), Portland - Boston 113:98 mtnckland 19; D.VVitidns 25).
vel ete^' ^đaljuje se kriza Orlanda, ki je doži-Pin ZG s.ectim poraz v zadnjih osmih tekmah, i PPen ie 3 sekunde pred koncem priboril Bul-
ls°m nove točke.
mdiana - Orlando 107:97 (Smits 21; O’Neal
28), New Jersey - Utah 98:103 (Morris 26; K.Malone 29), VVashington - New York 81:89 (Evving 36, Starks 21), Lakers - Boston 92:118 (Divac 14; Douglas 33, Radja 14), Chicago -Mihvaukee 87:86 (Pippen 27), Minnesota - Cleveland 80:77 (Laettner 22; Priče 17).
Sobota: Zelo vroče je bilo na newyorškem derbiju, ki se je odločil šele po podaljšku.
Seattle - Detroit 133:110 (Payton in Schrempf po 25), Atlanta - Phoenbc 122:117 (S.Smitn 37; Barkley 26), Nevv York - New Jer-sey 92:91* (Starks 25; Coleman 22), San Antonio - Dallas 116:106 (D.Robinson 36), Denver -Portland 110:90 (Rauf 17).
Nedelja: »Air« Jordan spet leti, Čeprav je se daleč o a prave forme (7:28 v metu!). 24 točk Divca, slaba forma KukoCa.
Indiana - Chicago 103:96* (Miller 28; Pippen 31, Jordan 19, KukoC 7), Charlotte - Utah 108:104 (Mouming 31; K.Malone 31), VVashington - Cleveland 96:90 (VVebber 23), Lakers - Sacramento 121:116 (Van Exel 35, Divac 24; Richmond 38), Mihvaukee - Boston 95:94 (G.Robin-son 28; Radja 17), Houston - Philadelphia 114:93 (Olajuvvon 24).
Ponedeljek: Dallas je po dveh podaljških presenetiti Cleveland, Spursi pa so tudi brez Rodmana premagati Seattle.
San Antonio - Seattle 104:96 (D.Robinson 24), Cleveland - Dallas 100:102** (T.Hill 29; Mashburn 28), Atlanta - Clippers 106:102 (Blaylock 35), Sacramento - Denver 91:89 (Rauf 27).
Na Vzhodu sta si uvrstitev v plav off že zagotoviti Orlando (48-17) in New York (42-21), na Zahodu pa Phoenbc (49-17) m Utah (48-18).
(Vanja Jogan)
HAMBURG (STA/AP) - Zgodilo se je že skoraj pred dvema letoma, a vendar je mož, ki je napadel Moniko Seleš z nožem na teniškem turnirju v Hambugru, še vedno na prostosti. Včeraj se je začelo drugo sojenje Giinterju Parcheju, ki so ga pred letom dni obsoditi na dvoletno pogojno kazen.
Tožilci Seleševe želijo, da se napadalcu sodi v skladu z njegovim dejanjem, zato tudi niso zadovoljni s prvo sodbo in so sedaj »preselili« primer na nemško višje sodišče. Tu bodo zahtevali strožjo kazen za napadalca, hkrati pa nemško teniško zvezo tožijo za 10 milijonov (Tolarjev, češ da ni dovolj poskrbela za varnost na turnirju. Toda ni le družina Seleš tista, ki toži »vse vprek«, tudi italijanska tekstilna znamka Fila zahteva svoj delež iz podpisane pogodbe z Moniko, ki v zadnjih dveh letih ni mogla reklamirati njihovega izdelka.
Igralka, ki je bila leta 1993 nesporna Kraljica tenisa, z osmimi naslovi na turnirjih »Grand Siam« in 7.5 milijona dolarjev iz turnirskih nagrad, se po vsej verjetnosti ne bo pojavila na sojenju, kajti, kot pravi njen oce, je še preveč pod vtisom napada. Ta se je zgodil 30. aprila 1993 med Četrtfinalnem dvobojem, ko je Seleševa sedela na klopi, od vz-daj pa jo je zabodel Parohe. To naj bi storil iz »velike ljubezni« do Nemke Steffi Graf ter ji tako omogočil prevzem prvega mesta, ki ga je tedaj trdno držala Seleševa. Kar je bilo v prvem trenutku videti nesmiselno, pa se je pol leta kasneje izkazalo za povsem realno. Nemka je namreč ob odsotnosti Seleševe prevzela prvo mesto na računalniški lestvici WTA, njena najhujša konkurentka pa je doma celila rane. Vprašanje je, Ce se bo nekdanja Jugoslovanka še kdaj pojavila na teniških igriščih, saj so bile do sedaj vse napovedi o njeni vrnitvi lažne.
Dekleta zmagala s pomočjo moškega skipperja
SAN DIEGO (Reuter) - V polfinalnih dvobojih najdražje regate na svetu America‘s cup je America 111 presenetljivo premagala izkušenega morskega mačka Dennisa Connerja na Starš & Stripes z nekaj veC kot minute in pol prednosti, kar je najvecja razlika, ki jo je America 111 doslej dosegla v boju z Starš & Stripes. Zmaga deklet pa vendarle ni popolna, saj se je dotlej povsem ženski posadki tokrat pridružil David Dellengbaugh in pripomogel predvsem k pravilni taktiki, ki je v lahkih vetrovih prevesila jeziček na tehtnici v prid Americi 111. V razredu izzivalcev je Tag Heuer v petem medsebojnem dvoboju drugje premagal One Austratio, New Zealand pa je brez težav z veliko prednostjo 6 minut in 14 sekund opravil z Nipponom.
Rezultati - razred branilcev: Tag Heuer (Chris Dick-son) - One Austraila (John Bertrand) 1:0 (+ 1:19), New Zealand (Peter Blake) - Nippon (Makato Nam-ba) 1:0 (+ 6:14); razred izzivalcev: America 111 (David Dellengbaugh) - Starš & Stripes (Dennis Con-ner) 1:0 (+ 1:36). Vrstni red - izzivalci: 1. New Zealand 2, 2. One Austratia 1, 3. Tag Heuer 1, 4. Nippon Challenge 0; branilci: 1. Young America 3, 2 Starš & Stripes 1, America 1111.
Drugi Lindrosov »hot-trick«
PHILADELPHIA (Reuter) - Kanadski hokejski zvezdnik Erič Lindros ie v ponedeljek na srečanju njegove Philadelphie Flyers z montrealskimi Cana-diensi dosegel drugi zaporedni »hat trick« in prispeval levji delež k njihovi zmagi z 8:4. Lindros je zadel v 9. minuti druge tretjine in povišal vodstvo Philadelphie na 3:0, štiri minute pozneje pa je postavil rezultat 4:1. Lindros, ki ie prispeval tudi podajo, je zaključil serijo 68 sekund pred koncem. »Na ledu sem le eden izmed fantov s svojo palico,« je dejal Lindros, ki je za točko prehitel Jaromira Jagra na lestvici najboljših strelcev.
Izidi ponedeljkovih tekem NHL: VVashington -Hartford 5:0, Quebec - Florida 5:4 (po podaljšku), Philadelphia - Montreal 8:4, Edmonton - Calgary 5:2, Los Angeles - St. Lotus 5:3; vrstni red: vzhodna konferenca - atlantska divizija: Philadelphia 35, N.Y. Rangers 29, VVashington 28, New Jersey 27, Florida 25, Tampa Bay 24, N.Y. Islanders 21; severovzhodna divizija: Quebec 41, Pittsburgh 40, Boston 30, Buffalo 27, Montreal 25, Hartford 24, Ot-tavva 12; zahodna konferenca - centralna divizija: Detroit 38, Chicago 34, St. Louis 32, Toronto 31, Dallas 24, VVinnipeg 22; pacifiška divizija: Calgary 29, Edmonton 26, Vancouver 24, Los Angeles 23, San Jose 22, Anaheim 17.
Sampras in Agassi uspešna Sanchezova izpadla
KEY BISCAYNE (dpa) - Prvi igralec na svetu American Pete Sampras je v 3. krogu teniškega turnirja v Key Biscaynu zlahka premagal rojaka Jareda Pal-merja. Nasprotno pa je izpadla prva nosilka pri ženskah Španka Aranbca Sanchez-Vicario, ki jo je s 6:2 in 7:5 premagala manj znana Američanka Mari arme Werdel-Witmeyer. V tretjem krogu ie bil uspešen tudi Andre Agassi. Presenetljivo dobro igra tudi Šved Mats VVnander. Po zmagi nad 14. nosilcem Avstralcem Patrickom Rafterjem s 6:2 in 6:2 se je uvrstil med 32 najboljših.
Izidi 3. krog - ženske: Huber (Nem/8) - Testud (Fra) 6:1, 6:1, Werdel-Witmeyer (ZDA) - Sanchez-Vicario (Spa/1) 6:2, 7:5, Savvamatsu (Jap/10) - VVhitlinger-Jones (ZDA) 4:6, 6:3, 6:3, Novotna (Ceš/3) - Mona-mi (Bel) 7:6 (7:1), 6:2, Zvereva (Blr/6) - Habsudova (Sik) 7:5, 6:2, Date (Jap/7) - Oremans (Niz) 7:6 (7:5), 7:6 (11:9), Coetzer (JAR/14) - VVang (Tap) 6:2, 7:5, Gorrochategui (Arg/15) - Galvadon (Mex) 4:6, 7:6 (7:5), 6:2, Raymond (ZDA) - Garrison-Jackson (ZDA/16) 6:2, 1:6, 6:1, McQuillan (Avs) - Smašno-va (Izr) 6:3, 7:6 (7:3), Boogert (Niz) - Tanasugam (Taj) 6:1, 6:2, Neiland (Let) - Schett (Avt) 6:7 (7:9), 6:4, 7:5; moški: Braasch (Nem) - Tebbutt (Avs) 6:4, 6:4, Karbacher (Nem) - Ondruska (JAR) 6:3, 6:0, VVoodforde (Avs) - Courier (ZDA/7) 6:3, 6:4, Ferrei-ra (JAR/8) - Philippoussis (Avs) 6:4, 7:5, Sampras (ZDA/l) - Palmer (ZDA) 6:4, 6:4, Siemerink (Niz) -Chang (ZDA/3) 6:4, 3:6, 6:2, Medvedev (Ukr/10) -McEnroe (ZDA) 6:4, 7:6 (8:6), VVilander (Sve) - Raf-ter (Avs/14) 6:2, 6:2, Larsson (Sve/12) - Costa (Spa) 2:6, 6:3, 6:4, Kilderry (Avs) - Krickstein (ZDA) 6:2, 6:2, VVoodbridge (Avs) - Rios (Cii) 7:5, 6:3, Bjork-man (Sve) - Joyce (ZDA) 6:3, 6:1, Agassi (ZDA/2) -Ho (ZDA) 6:0, 6:2, Yzaga (Per) - Berasategui (Spa/4) 6:2, 4:6, 6:3, Enqvist (Sve/13) - VVheaton (ZDA) 7:5, 6:4, VVashington (ZDA) - Spadea (ZDA) 7:5, 7:5.
Balakov v Stuttgartu
LIZBONA (AFP) - Iz nogometnega kluba Sporting iz Lizbone so sporočiti, da so se z nemškim prvoligašem Stuttgartom dogovoriti za prestop njihovega napadalca Bolgara Balakova. Prestop naj bi bil vreden 2.03 milijona dolarjev, Bolgar pa bo v Nemčiji ostal najmanj tri leta.
Ubit navijač Fenerbahčeja
CARIGRAD (STA/AP) - Osman Gun, 17-letni navijač turškega prvoligaša Fenerbahčeja, je podlegel poškodbam, ki so mu iih v pretepu zadati navijači nasprotnega kluba Galatasarava. Guna je skupina navijačev Galatasaraya napadla po porazu njihove ekipe v derbiju s Fenerbahčejem. Zadovoljen z zmago svojih ljubljencev je Gun, ki na tekmi niti ni bil prisoten, je odšel na utico in zaCel vpiti, da je FenerbahCe najboljši. Štirim navijačem Fener-bahcevega mestnega rivala to ni bilo všeC, tako da so ga brutalno pretepli. Policija je huligane že iden-. tificirala.To ni bil edini incident po tem derbiju. Galatasarayovi navijači so namreč no porazu z 0:3 s kamenjanjem popolnoma uničili klubski avtobus.
NOVICE
NAMIZNI TENIS / MOŠKA B LIGA
NAMIZNI TENIS
Pagliuca in Crippa o ut?
COVEROANO - Na prvem treningu azzurrov pred sobotno kvalifikacijsko tekmo za evropsko nogometno prvenstvo proti Estoniji sta se poškodovala vratar Gianluca Pagliuca in Massimo Crippa. Prvi si je izpahnil ramo, drugega pa boli koleno, ki si ga je poškodoval na nedeljski prvenstveni tekmi. Ce Pagliuca ne bo pravočasno okreval, ga bo v vratih zamenjal Peruzzi, za katerega je selektor Sacchi izjavil, da je v izvrstni formi. Sacchi se je včeraj tudi izgovarjal, zakaj ni v reprezentanco poklical Viallija, m vendar pa njegove utemeljitve niso izzvenele prepričljivo.
29. zmaga I. Miliča žal ni pomagala
Krašovci v Zgoniku izgubili proti Ferrari V B ligi je Krosu Corium zo los ušlo 4. zmago
Krosov tabor osrečili še dve napredovanji
Prestop moških v C2 ligo in deklet Krasa B v C1 ligo
Finale Bolzano - Varese
GORTINA D‘AMPEZZO - V finalu italijanskega prvenstva v hokeju na ledu bosta igrala Bolzano in Varese. V odločilni tekmi so bocenski hokejisti z 10:4 premagali milanski Saima. Prva finalna tekma v seriji best of five bo 22. marca.
Zastrupitve ni bilo
ATENE - Glasnik atenske bolnišnice Nikea Hospo-tal Michalis Giorgas je izjavil, da v krvi petih košarkarjev Cska, ki so jih pred tekmo »eurocluba« z 01ympiakosom sprejeli v bolnišnico zaradi znakov zastrupitve s hrano, niso našli nobenih sledi strupenih snovi. Giorgas je tako demantiral trditve predsednika moskovskega kluba Mihaijla Rez-nikova, ki je še včeraj izjavil, da je šlo za namerno zastrupitev njegovih igralcev. Atenska bolnišnica bo rezultata analiz posredovala mednarodni košarkarski zvezi (FTB A) in moskovskemu klubu.
Minali prvi v Badaloni
BADALONA - Nicola Minali (Gevviss) je zmagovalec druge etape tedenske dirke po Kataloniji od Lloret de Mar do Badalone (155lon). Fausto Dotti (Brescialat) vodi na skupni lestvici.
Kras Activa - Cear Ferrara 4:5
Bertolotti - Romagnoli 2:0 (21:11, 21:18); Bole -Mugellini 0:2 (15:21,13:21); Milič - Curarati 2:0 (21:17, 21:10); Bertolotti - Mugellini 1:2 (21:16, 20:22, 13:21); Milič - Romagnoli 2:0 (21:12, 21:14); Bole - Curarati 0:2 (13:21, 18:21); Milič - Mugellini 2:0 (21:9, 21:14); Bertolotti - Curarati 0:2 (19:21,17:21); Bole - Romagnoli 1:2 (16:21, 21:16, 19:21)
Zmaga 13. kroga v moškem B2 prvenstvu je Krasovim fantom splavala po vodi. V gosteh pri Cear Ferrara so slavili visoko zmago 2:5, v Zgonik pa so prišli gostje z okrepljeno postavo na čelu z Romagno-lijem. Krašovci so začeli dobro, saj je Andrea Bertolotti
r NOGOMET / PREGLED AMATERSKIH PRVENSTEV n
V minulem kolu so se zlasti izkazali branilci
Prejeli le 5 golov - D. Štolfa: »Igralci isti odnos boljši«
V	nedeljskem kolu so se v nogometnih ekipah slovenskih društev izkazali predvsem branilci. V devetih srečanjih so naša moštva le petkrat pobrala žogo iz lastne mreže, kar tri zadetke pa so prejeli krasovci. Ju-ventina (ocena 8) je drugič letos zmagala z izidom 3:0 (prvič se je to zgodilo proti San Luigiju) in ohranja tako še nekaj upanja za napredovanje. Prednost vodilnih Sovodenj (6/7) pred ostalimi ekipami se iz kola v kolo spreminja. Zdaj imajo varovanci predsednika Marsona 4 točke prednosti pred dvojico Capriva -Zaule.
V	skupini C je Zarja (7/8) po zamenjavi trenerja (to je bila že četrta med slovenskimi ekipami) dosegla dvanajsto prvenstveno zmago. Za Vesno (6/7) pa je bil nedeljski sedmi prvenstveni remi. 9 točk, 11 doseženih in 3 prejeti zadetki, to je izkupček Primorjas (8+) v zadnjih petih srečanjih. V nedeljo so v Miljah dokazali, da so trenutno med slovenskimi ekipami najbolj v formi.
V	2. amaterski ligi je edini pozitiven rezultat dosegel Primorec (7/8), ki je že 11 kol nepremagan. Kras (5) in Gaja (5) pa se žal ne moreta oddaljiti od repa in je njun položaj iz kola v kolo vedno bolj težaven. Breg (8) je s tretjo zaporedno zmago ujel drugo mesto in se tako kandidira za igranje dodatnih tekem za napredovanje. Dolina in Mladost tokrat nista igrali.
Statistični podtaki.
Število srečanj: 9; zbrane točke: 12 (5 zmag, 2 remija, 2 poraza); zadetki: doseženi 12; prejeti: 5; izključeni: nihče; enajstmetrovke v korist: nobena.
V	prihodnjem kolu bo več zelo važnih srečanj: Trevignano - Juventi-na, Sovodnje - Capriva, Primorje -Buiese, Costalunga - Primorec, Kras -Fincantieri in Gaja - Pro Farra.
Eden izmed najbolj zaslužnih za preporod Primorja v zadnjih kolih je brez dvoma mladi napadalec Dean Štolfa (letnik ’74, na sliki), ki je dose-daj vedno igral pri proseškem društvu.
Ali je bila tudi nedeljska tretja zaporedna zmaga v gosteh zaslužena?
»Mislim, da smo si zmago proti Muggesani zaslužili predvsem, ker smo pripravili več priložnosti za za-
detek od nasprotnikov, ki so sicer nastopili v orknjeni postavi. Manjkali so vsi standami napadalci.«
Prvi del prvenstva ste igrali povprečno, nato ste imeli krizo - tri zaporedne poraze. Po pekočem porazu z Zarjo (5:0) pa ste zamenjali trenerja in stvari so se bistveno spremenile. Je bilo torej vse odvisno od trenerja?
»Z novim trenerjem smo zamenjali postavitev na terenu. Obramba je bolj zaščitena in v napadu bolje izkoriščamo igro na krilih. Igralci so isti, spremenil se je odnos do tekme. V napadu igramo bolj odločno. Mislim torej, da je prihod novega trenerja pozitivno vplival na nas igralce.«
Kaj pa v nadaljevanju prvenstva?
»Nismo še popolnoma na varnem. V naslednjih nastopih nas čaka nakej težkih tekem. Med drugim bomo igrali proti prvima na lestvici: Colu-gna in Rivignano. Važne bodo tekme z neposrednimi tekmeci. Seveda upamo na čim višjo uvrstitev, vendar ostajamo na realnih tleh.«
Kaj pa meniš o Zarji in Vesni?
»Zarja ima zelo dobre igralce, vendar očitno to ni dovolj. Vesna pa je bolj konkretna ekipa, ki predvaja dobro skupinsko igro.« (E.B.)
že v prvi tekmi premagal njihovega prvega moža. Kasneje so imeli dve lepi priložnosti, da povedejo, a so obe zamudili. V četrtem srečanju med Bertolottijem in Mugellinijem je Krasov igralec klonil pred nasprotnikom v dodatnem nizu. Zadnjo priložnost, da obme rezultat v korist rdeče-belih je imel Edi Bole proti Ro-magnoliju. Tretji set je izgubil na set razliki. Krasovci niso igrali slabo, le da so gostje igrali na vse ali nič, da si rešijo kožo dve koli pred koncem prvenstva. Edini, ki se je sproščeno poigraval z nasprotniki, je bil Krasov kapetan Igor Mihe (na sliki), ki je brez problemov premagal vse tri Ferrarčane. V soboto je zabeležil svojo 29. prvenstveno zmago.
Ostali izidi 13. kroga: Nettuno Bologna - Treviso 3:5, Fortitudo Bologna - Bis-suola Mestre 2:5, Quartiere 7 Padova - Marostica 3:5.
Vrstni red po 13. krogu: Bissuola Mestre 22, Fortitudo Max 18, Nettuno Bologna 14, Duomo Folgore Treviso 12, Kras Activa 10, Marostica Vicenza in Quartiere 7 Padova 8, Cear Ferrara 4.
V zadnjem krogu bodo fantje igrali v gosteh proti Trevisu. 9. aprila pa še zaostalo tekmo v Vicenzi. Za miren obstanek v ligi bi morali ponovno premagati oba nasprotnika.
ZENSKA BUGA
Kras Cnrium - CardaTin al campo 3:5
Milič Nina - Molina 2:1 (17:21, 21:14, 21:14); Stu-belj - Atzori 2:0 (21:4, 21:8); Rustja - Norese 0:2 (14:21, 8:21); Stubelj - Molina 2:1 (19:21, 21:19, 21:18); Milič Nina - Norese 0:2 (22:24, 11:21); Rustja - Atzori 1:2 (19:21, 21:14, 21:23); Stubelj - Norese 0:2 (15:21, 17:21); Rustja - Molina 0:2 (19:21,15:21)
Dvoboj 6. povratnega
kroga v ženski drugi ligi so Krasova dekleta izgubila, a so bila zelo blizu zmagi. V sobotni tekmi je bil razviden napredek mladih kra-sovk od začetka prvenstva. Takrat so še strahoma odigrala srečanja, sedaj pa nastopajo samozavestnejše in tudi tehnično bolj dognano. Nina Mihe je v otvoritveni tekmi s Paolo Molina dosegla šesto zmago prvenstva. Ivana Stubelj je bila dvakrat uspešna nad gosti iz Carda-na. Dobro je igrala tudi Irena Rustja. Dvakrat je imela veliko šanso, da osvoji za Kras Corium točke. Z Atzo-rijevo, ki je nadomeščala drugokategornico Vando-nijevo, se je spopadla v treh setih. Zelo prepričljiva je bila tudi prati Molinovi. Zgolj pomanjkanje izkušenj je bil njen vzrok poraza. Dmgoka-tegomica Noresejeva je prav to pomanjkljivost izkoristila za osvajanje točk. Pri vodstvu Zgoničank 3:1 ji je Nina Milič precej zagrenila pot. Gostja je s težavo ubranila prvi set (22:24).
nedeljo bodo krasovke gostovale pri nepremaganem Regaldiju Novara.
Ostali Mdi 13. kroga; Torino - Novara 1:5, Lainate -Lana 4:5, Chiadino - Villaz-zano 5:2.
Vrstni red po 13. krogu:
Novara 24, Chiadino 20, Torino in Cardano 16, Lana 9, Kras Corium 6, Lainate in ViBazzano 2. (J.J.)
Krasova moška ekipa je v prvenstvu Dl lige dosegla velik napredek v primerjavi z lanskim. Ce so bili v sezoni 1993/94 na zadnjem mestu in so si letos v svoji skupini izborili prvo mesto, je to dovolj zgovoren dokaz o njihovem dosežku.
Za zaključek pa so v play out boju v nedeljo dosegli še triumf z osvojitvijo prvega mesta na odločilni tekmi v troboju z goriško Azzurro in Fincantierijem in s tem napredovali v C2 ligo.
V	prvenstvu so dosegli šest zmag, levji delež k tolikšnemu uspehu je prispeval Andrea Radini (19:3). Peter Santini je imel izenačen doprinos (8:8), Gorazd Milič (4:7), Bojan Simoneta (2:3), Boris Stoka (3:0).
V	play outu so si še izboljšali svoj »score«. Radini 22:5, Santini 9:1 in Stoka 7:1.
Navkljub poškodbi je Radini dosegel pomembno zmago proti Fincantierijevemu igralcu Bormeu, Santini pa je zaokrožil rezultat na 5:1 proti Bombaceju, potem ko je Boris Stoka premagal vse nasprotnike kot za stavo. Stoka je dosegel tudi tri točke proti Azzurri.
Tekmovanje v Zgoniku se je pričelo ob 9. uri, zaključilo pa z dvobojem Fincantieri - Az-zurra 5:4 ob 18. uri zvečer. Tekmo je odpovedal San Marco Porde-non.
Napredovanje sta dosegla Kras in Azzurra.
Končna lestvica play off: 1. Kras Zgonik 2 točki, score 8:6, 2. Azzurra Gorica 2 točki, score 9:8, 3. Fincantieri
Trieste 2 točki, score 6:9, San Marco Porde-non odstopil.
Naporni in zelo ize' načeni so bili tudi dvoboji v ženski konkurenci v tekmah za napredovanje v Cl ligo.
Za isti cilj sta se p°' tegovali dve Krasovi p°' stavi. Obe sta se zelo potrudili. Kras B v sestavi Martina MiliG Ja' srnin Kralj in Kras C v postavi Kristina Stubelj-Barbara Santini. Med Sercerjevimi varovankami je po dveh urah n1 deset minut zelo izenačenega boja zmagala postava Krasa B s 3:2-Njun medsebojni izid je potem v končnici vph' val na končno razvrsti-
tev.
Najuspešnejša je bila ekipa San Giovanni Por-denon, Kras B je bil drugi, Kras C tretji.
Najslabše je bil prl' pravljen CUS Udine. Pr' vi dve ekipi sta s tem napredovali v Cl.
Končna lestvica play off: San Giovanni Pordenone 6 točk, tekme (3:0) score 9:3, 2. Kras B Zgonik 4 točke, tekme 3 (2:1), score 7:6, 3. Kras C Zgonik 2 točki, tekme 3 (1:2), score 7:6, 4. CUb A Udine 0 točk, tekme
(0:3), score 1:9.	_
Score Kras ovih igralk. Kras B: Kralj Jasmin 15:2, Milič Martina 9:2, Sardo Sara 1:5, dvojic® Kralj-MiliC 2:4, dvojice Kralj-Sardo 2:1. Kras G Stubelj Kristina 9:o-Santini Barbara 7:1°;
dvojica Stubelj-Santim
7:2. Kras A: Rustja Iren8 5:1, Mosetti Monica 2:2-Doglia Nataša 1:5, Starc Sara 0:8, dvojice Ru stija-Mosetti 1:1, dvojic6 Rustja-Starc 0:1, Dogh8' Starc 0:3.	T,
( J-)
ODBOJKA / MEDPOKRAJINSKA FAZA NARAŠČAJNIKOV
Sočani gladko premagali Slogo in Virtus
Prihodnje kolo bo v Repnu in na Opčinah
V nedeljo popoldne se je v štandrežki telovadnici pričelo medpokrajinsko prvenstvo v kategoriji naraščajnikov. V tem prvem krogu (sicer dokaj zapletenega in neracionalnega tekmovalnega sistema) se je Soča Gostilan Devetak v derbiju pomerila s Slogo, potem pa še s tržaškim Virtusom. Kot kažeta rezultata, je bila premoč Soče več kot očitna.
Derbi je pokazal, da ekipi poznata vse elemente odbojke. Premoč sočanov pa ni dopustila slogašem, da bi prišli do izraza, čeprav so se v nekaterih trenutkih srečanja dobro upirali. Trenerja sta posMa na igrišče vse igralce, tako, da so prišli na svoj račun tudi manj dobri.
Proti Virtusu je Soča Gostilna Devetak igrala brez obremenitev. Trener je takoj v začetku poslal na igrišče tiste, ki niso prišli na svoj račun v prvi tekmi. Tekma sama ni bila zanimiva, sicer pa so sočani skušali igrati tako, da bi čim več imeli od tega. Bilo je videti precej dobrih udarcev in kar precej natančnih podaj.
Izida prvega kroga: Soča Gostilna Devetak - Sloga 3:0 (15:3, 15:6, 15:4), Soča Gostilna Devetak - Virtus 3:0 (15:2.15:2,15:3)
Postavi naših ekip:
SOČA: A. in M. Cemic, Golob, Hlede, Kovic, Orel, Faganel, Prinčič, Peterin.
SLOGA: Stopar, Babudri, Cemeka, Meriggioni, Berce, Spazzapan, Grilanc, Škabar, J. in M. Gregori.
Prihodnje kolo (26.3.): v Repnu: Sloga - Soča Gostilna Devetak (15.30), Virtus - Soča (17.00). Na Opčinah: Virtus - Pallavolo (15.30), Sloga - Pallavolo (17.00).
Posnetek z derbija med Sočo in Slogo (S. Repoi
dage)
UMETNOSTNO KOTALKANJE
Veliko članic Poleta in Vipave v deželnem finalu
V polfinalu je naraščajnica Tanja Romano resnično zablestela
Nasi kotalkarski društvi Polet in Vipava sta se na zadnjih preizkušnjah dobro izkazali in sta. uvrstili vec svojih predstavnic na deželno fazo za začetnice in naraščajnice, ki bo 1. in 2. aprila v Trstu.
V	Trstu je bil v nedeljo deželni polfinale med naraščajnicami, na katerem je nastopilo šestdeset najboljših kotalkarje iz Štirih pokrajin. V polni luci je zablestela poletovka Tanja Romano, ki je zmagala tako v obveznih likih kot v prostem programu in seveda tudi v kombinaciji. Posebno močan vtis je zapustila v obveznih likih, v katerih si je prislužila tudi oceno Štiri, kar je za to starostno kategorijo prava redkost. Seveda se je mlada Tanja uvrstila v deželni finale, nobena skrivnost pa ni, da je njen pravi cilj državno prvenstvo, na katerem je že lani osvojila bronasto medaljo.
V	deželni finale se je uvrstila tudi Vesna Hro-->'utin, ki je v svoji skupini zasedla 11. mesto v obveznih likih in 9. v Prostem programu.
Nad pričakovanji so tekmovale tudi predstavnice KSD Vipava, ki so vse za leto dni mlajše od starostne meje te kategorije. Uvrstitev v deželno fazo sta v prostem programu (skupina A) dosegli Isabella Luci-grai (ii. mesto) in Paola Ursic (15.), Lorena Rasno pa se je morala zadovoljiti s sicer solidnim 25. mestom. V skupini B se je odlično odrezala Kristina Sirotti, ki bo na deželnem finalu nastopila tako v prostem pro-Sramu (8.) kot v obveznih likih (10.). La Peli-
con je v tej skupini pristala na 23. mestu.
V	tekmovanju plesnih parov v Pierisu je v mešanih parih med začetniki Nicola Ragno (Vipava) z Eliso Trecari-chi (Fincantieri) osvojil 2. mesto. Druga je bila tudi med naraščajniki v mešanem paru Cristina Sirotti (Vipava), ki je nastopila skupno z Robertom Amojem iz Staran-cana.
Dobre rezultate sta naši društvi dosegli tudi na deželnem polfinalu za začetnike, ki je bil v Pierisu. Za Polet so nastopile Francesca Ron-celli (10. v obveznih likih, 25. v prostem programu), Daša Hrovatin (14. in 7.), Katja Križman (18. in 18.), Chiara Pasian (21. in 10.) ter Francesca Močnik (- in 33.). Na deželno fazo so se uvrstila Daša Hrovatin in Chiara Pasian (prosti program) ter Francesca Roncelli (obvezni liki).
Za Vipavo so nastopile, v skupini A Elena Vižintin, ki je bila 8. v obveznih likih in si je s tem tudi prislužila finalni nastop v Trstu. V prostem programu so si vse tri Vipavine predstavnice zagotovile nastop na deželnem finalu. TjaSa Nanut je bila 11., Elena Vižintin 14. in Valentina Fattoretto pa 16.
V	skupini B je bila Monica Quaggiato 11. v obveznih likih in bo tudi nastopila na deželnem finalu. To pa ni uspelo Moreni Visintin (15. mesto) in Sereni Ul-cigrai (22.) V prostem programu je bila Monica Quaggiato 5., Morena Visintin 7. in Serena Ul-cigrai 16. Vse so si zagotovile nastop na deželnem finalu.
SMUČANJE / »OSTR2EK NA SMUČEH«
HOKEJ
Denis Petrovčič se je prebil v naslednjo fazo
Konec mesečo bo med cicibani nastopil v Abetoneju Odlično 7. mesto Valentine Šuber v Sappadi
Polet
sije
zapravil
vodstvo
Tudi minuli konec tedna je bil za naše smučarje precej pester. Poleg Zimskih športnih iger v Trbižu so se namreč udeležili Se dveh drugih tekem Fisi. Gotovo najboljše rezultate so dosegli na priljubljeni tekmi »Ostrzek na smuCeh«, ki je bila v nedeljo na Piancavallu. Smučarji so merili svoje moči v veleslalomu na progi Sauc.
Po več letih je enemu našemu smučarji uspelo doseči uvrstitev v naslednjo fazo, ki bo konec meseca v Abetoneju. Francesco Rapotec in Roberta Renčelja, ki sta bila nazadnje uspešna v tem tekmovanju, je nasledil mladi up Brdine Denis Petrovčič, ki je s svojo prirojeno agresivnostjo zasedel v kategoriji baby- cicibani odlično 4. mesto. Cas, ki ga je dosegel Denis v tem spustu, je bil 42, 03. V isti kategoriji je s Časom 40, 55 zmagal G. No-varetti (2002). Na 24. mesto se je s Časom 52, 19 uvrstil Jaro Furlani (Devin sel. ZSSDI). Nastopilo je 39
smučarjev.
V	kategoriji cicibank (31 tekmovalk) je zmagala Corinne Cella (Fornese) s Časom 38, 81. Mnogo bolje kot na zadnjih nastopih je smucala Članica Mladine sel. ZSSDI Martina Bogateč. Cas 48, 71 ji je prinesel 18. mesto. Tudi med dečki sta naša predstavnika smucala na dobrem nivoju. Med 41 tekmovalci je s Časom 47, 60 zmagal elan 2002 Carlo Baldo. Matej KrižmanCic (Devin sel. ZSSDI) je zasedel 14. mesto (51, 62), medtem ko se je Borut Bogateč (Mladina sel. ZSSDI) s Časom 54, 92 uvrstil na 24. mesto.
V	kategoriji deklic je zmagala Natascia Cortiula (Lussari) s Časom 49, 07. Precej dobro je smucala predstavnica Devina sel. ZSSDI Nika Furlani, Čeprav ji proga ni ustrezala. S Časom 60, 63 se je med 28 tekmovalkami uvrstila na 18. mesto.
»Glede na zahtevnost tekmovanja in močno deželno konkuren-
co, so se naši smučarji izkazali. Čestital bi zlasti Petrovčiču, ki daje lep zgled zamejskemu smučanju in si je uspeh tudi zaslužil za to, kar je pokazal skozi celo sezono,« nam je dejal Ennio Bogateč, ki je spremljal smučarje sel. ZSSDI. Zaradi goste megla, ki je stalno spremljala nastop 306 smučarjev, je prišlo do pogostih prekinitev, tako da se je tekma končala Sele ob 16. urei. Slo je za pravi maraton, Ce vemo da je minilo kar 7 ur od starta prvega tekmovalca.
Tudi mladinci in elani so imeli v soboto nastop v veleslalomu v Sappadi.V ženski kategoriji je zmagala Uršula Nussdorfer, ki je letos premagala skoraj nepremagljivo Katio Casolino. V tej ostri konkurenci je Valentina Suber (Brdina) zasedla res odlično 7. mesto. V sredini lestvice pa sta v moški konkurenci pristala Peter Ferluga (Brdina) ter David Sossi (Devin), ki sta s svojim nastopom povsem zadovoljila. (E.M.)
Suzzari - Polet 6:5 (1:4)
POLET: Rados, Roselli, Marinuzzi (1), Russo (1), Moj mir in Mitja Kokoro-vec, De Angleini (3), Martellani, Biasizzo.
Poletovi hokejisti so zamudili lepo priložnosti, da bi proti mladi, a solidni nasprotni ekipi dosegli novo zmago, saj so na gostovanju v Suzza-riju po prvem delu imeli tri gole prednosti.
Usodnih je bilo pet minut slabe igre v obrambi v drugem polčasu, ko sta bila izkušena Roselli in Marinuzzi na klopi za rezerve. Tedaj so gostje v hipu nadoknadili ves zaostanek in na koncu tudi zmagali.
Velja omeniti, da je za Polet prvič letos zaigral De Angelini, ki je tudi dosegel tri zadetke.
LOKOSTRELSTVO / TURNIR V TOLMECU
NOVICE
Ekipni uspeh Našega prapora
Ivo Devetak potrdil nadarjenost - Assi in Guintana zelo solidna
S 6. trofeje mesta, Tol-meC se lokostrelci Našega prapora vračajo s serijo zelo dobrih rezultatov. Najbolj se veselijo ekipne zmage med elani, ki je sad dobrih nastopov Iva Devetaka, Joška Kuzmina in Diega Makuca. Slednji je prvič nastopil po petih letih, izjemno nadarjenost pa je vnovič potrdil Ivo Devetak. Potem ko je v Oderzu osvojil 13. mesto med 150 tekmovalci, je v TolmeCu (dvoransko tekmovanje na razdalji 18 m) pristal na zelo dobrem četrtem mestu, s 543 krogi pa je tudi postavil svoj nov osebni rekord. Kuzmin je bil šesti (532), Diego Makuc

pa deveti (522).
Osebni rekord je v zvrsti compound dose-
gel tudi Darij Cotič, ki je s 548 krogi zasedel 13. mesto, Luca Cappellotti (523) pa je bil 24. Med veterani je Giorgio Marino zasedel 3. mesto s 520 krogi, med Članicami pa je bila Clara Mar-ronese Šesta (440).
Posebna pozornost velja seveda rezultatom mladih, ki niso zatajili. Med dečki je Simon Assi (na sliki) z zelo dobrim nastopom zasedel 3. mesto (459), med naraščajniki pa je Lorenzo Quin-tana prvič presegel mejo 500 točk (502), pri tem pa velja omeniti, da je v drugi polovici dosegel 266 krogov, kar pomeni, da bi že sedaj zmogel se precej boljši rezultat.
Smučarsko časnikarsko prvenstvo: Erik Dolhar najboljši
Nadaljuje se smučarsko prvenstvo Časnikarjev Furlanije Julijske krajine. V soboto so se privrženci belih poljan srečali na Trbižu, kjer so se pomerili v veleslalomu. Na progi, dolgi 582 metrov, na kateri so moči že merili tudi vsi najboljši svetovni smučarji, je smučarski učitelj Peter Gerdol postavil 25 vratič. Po zgledu asov so se kolegi spustili v divjem diru v dolino. Najboljši med vsemi je bil Erik Dolhar. Drugo uvrščeni je bil Stefanini od Gaz-zettina. Od slovenskih predstavnikov, ki so se uvrstili nekje na sredini lestvice, je bil odgovorni urednik Športne strani Primorskega dnevnika Rado Gruden odlični šesti.
V skupnem seštevku po treh tekmah vodi Surza od Messaggera, na drugem mestu pa je Erik Dolhar. Časnikarski beli cirkus se bo nadaljeval v soboto v Ravasclettu, kjer bo ponovno na programu veleslalom. (Marij)
Obvestilo
SK BRDINA
organizira v nedeljo, 26. t.m. avtobusni izlet v Sappado ob priliki društvene tekme. Vpisovanje na St. 212859, 226271, 299573 ob večernih urah najkasneje do Četrtka, 23. marca.
KOŠARKA / V ZADNJEM KOLU PRVENSTVA DEŽELNIH MLADINCEV
SD GRMADA
Borovci sklenili z uspehom, visok poraz Cicibone
številni šolski izketi »krivi« za okrnjeno število razpoložljivih igralcev - Propaganda: dve zmagi Doma La Goriziana
vabi elane na 8. redni občni zbor, ki bo drevi, 22. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenem sedežu v Mavhinjah z običajnim dnevnim redom.
bfLADINCI - Tržaška skupina Bor Radenska - Ferroviario 71:54 (32:28)
r, ®UR: Požar 16 (4:6), VV.Sancin 8 p2), Uršič 8, Galeone 2, Lapel 23 J:4)i S. Zuppin 14 (0:2); trener
^ 'Sancin.
PM 7:14. SON: 8.
Sodnika: Tavčar in Riosa (oba Ts)
Kljub močno okrnjeni postavi ^adi nakopicenosti Šolskih izle-°v v istem obdobju, so Borovi mla-. prepričljivo premagali Ferro-ano in tako konCafi sicer skrom-? sezono z nasmehom. Zaradi izkega števila igralcev je trener fucin razporedil peterko v consko ^ rarnbo, ki je zelo dobro delovala, enem pa so nasprotniki imeli ze-y jfiabe odstotke pri metu iz igre. ako so borovci takoj povedli (10:2 16:4) in dalj Časa visoko vodili, Sostje pa so tik pred odmorom s ,2all zaostanek. V drugem delu e je ponovila slika iz prvega polca-®a. belozeleni so s kosi Lapelja spet Povečali naskok in v 32. minuti vo-^ s 63:44. V zadnjih minutah tek-e Pa niso ponovili napak iz prve-
ga polčasa in brez težav ohranih to, kar so si prej priigrali. To je bila letošnja sedma zmaga borovkcev, ki so sklenih sezono na končnem devetem mestu. (VJ)
Sgt - Cicibona 126:55 (68:22) CICIBONA: Giacomini 14 (2:3), Messini 30 (3:4), Suh 2, Gregorič 6, Sartori 3 (1:2); trener Jogan.
PM 4:9. SON: 13. PON: Suh (30). 3T: Messini 1.
Sodnika: Zanei in Tenze (oba Ts) Mladinci Cicibone so letošnje prvenstvo zaključili z novim visokim porazom. V skrajno okrnjeni postavi (kar 7 posameznikov je odšlo na razne šolske izlete) je Ciciboni le v zadnjem hipu uspelo najti Se petega igralca (Boris Suh, ki je pred leti že nekaj Časa igral košarko v Sarajevu), saj bi v nasprotnem primeru zgubih tekmo brez boja, ob tem pa bi bili kaznovani z globo in odvzemom točke na lestvici. Za nameček je tudi Igor Giacomini, ki je v teku cele sezone igral na solidnem nivoju in dosegal visoke izkupičke točk, igral katastrofalno, ker se je tik pred tekmo vrnil s smučarskih prog in le Messini je občasno enakovred-
no kljuboval solidnim nasprotnikom. Zlasti v prvem delu tekme so belozeleni popolnoma odpovedali in kot zmedene ovce tavali po igrišču, o Čemer zgovorno priča izid 16. minute: 57:14. V drugem polčasu so se cicibonaši nekoliko opogumili (zadnjih 10 minut so igrali v štirih) in se borbeno upirali mnogo boljšim nasprotnikom ter končali tekmo z mimo vestjo. (VJ)
PROPAGANDA
Dom La Goriziana - Arte 55:42 (18:14, 23:22, 38:27)
DOM: Figel 3 (1:4), Klanjšček 2, Gravner 13 (2:8), Gergolet 5 (1:2), Bensa 5, Golob, Radikon 5 (1:10), Cozuccoli 10 (6:10), P.Zulian 6, M.Zulian, Spacal 5 (1:2), Špacapan 2; trener Semolič. PM 12:36. 3T: Bensa 1, Gravner 1.
Proti mestnemu tekmecu Arte belo-rdeci niso zaigrali najbolje. Posebno v prvih dveh Četrtinah so vsi, razen Mihe Gravnerja, nekoliko podcenjevali nasprotnike, tako da je bil rezultat ob koncu polčasa 23:22 za Dom. V nadaljevanju pa so se Domovci zdramili in z dvema
trojkama Stefana Bense in Gravnerja tudi visoko povedli. Poleg že omenjenih bi tokrat pohvalili Ma-nuela Cozuccoli, ki je v zadnji četrtini dal kar 10 točk.
Dom La Goriziana - Goriziana 45:35 (16:12, 34:16,42:28)
DOM: Gravner 9 (1:3), Gergolet 4 (0:2), Bensa 5, Golob, Figel 4 (0:2), Radikon 7 (1:2), Cozuccoli 12 (2:5), P.Zulian 4, M.Zulian, trener Semo-lič. PM 4:14. 3T: Bensa 1.
Domovci so zabeležili drugo zmago v dveh dneh. V zaostalem srečanju z Goriziano so belo-rdeci igrah dobro le v prvih dveh Četrtinah, ko so si predvsem po zaslugi Gravnerja in Radikona priigrali visoko prednost 34:16. Naši košarkarji so v tem delu blesteli predvsem v napadu, nekaj nepazljivosti pa je bilo opaziti v obrambi. V nadaljevanju srečanja je prišla na dan utrujenost mladih Domovcev in tako so nasprotniki uspeli zmanjšati zaostanek. S to zmago so Domovci zaključili prvi del prvenstva z zares spodbudnim rezultatom sedmih zmag in dvema porazoma.
PLAVALNI KLUB BOR
skhcuje 8. REDNI OBČNI ZBOR dne 29. marca 1995 ob 18. uri v Borovem športnem centru z naslednjim dnevnim redom: otvoritev, predsedniško poročilo, diskusija, poročilo nadzornega odbora, vohtve in razno
JKCUPA
obvešča elane, da bo izredni občni zbor v petek, 24,t.m., ob 20.30 v Športnem centru v Vizovljah. Dnevni red: sprememba društvenega statuta. Sledi 23. redni občni zbor. Dnevni red: otvoritev občnega zbora; poročilo predsednika in odbornikov; oddobritev obračuna in predračuna; razrešnica odboru; izvolitev novega odbora; razno. Vabljeni.
TPK SIRENA
sporoča, da bo 18. REDNI OBČNI ZBOR elanov v soboto, 25. marca na pomorskem sedežu - Drevored Mira-mare 32 ob 20. uri v 1. in ob 20.30 v 2. sklicanju. Dnevni red: poročila, odobritev obračuna in proračuna, volitve novih organov kluba ter razprava.
MC PRIMOTOR
organizira v nedeljo, 26. t. m. izlet v dolino Kolpe in Gorski Kotar. Obvezno vpisovanje in vse podrobnejše informacije vsak Četrtek, petek in soboto, od 20.30 do 21.30 v gostilni Sancin v Boljuncu (Dean Starec).
SK BRDINA
organizira smučanje v Franciji (Val Thorens) od 22. do 29. aprila 1995. Informacije na sedežu kluba Proseska id. 131 na Opčinah vsak pondeljek od 19. do 21. ure.
f
Horoskop
zapisal
B.R.K.
OVEN 21.3. - 20.4: Po dolgem Času trmastega vztrajanja pri svojem boste naposled sprejeli kompromis. Nikar se ne bojte poraza, kajti zagotovo boste vec pridobili kot izgubili.
MK 21.4. - 20.5.: Naredili boste konec slepomišenju; odkrito boste povedali, kar vam leži na dusi in glasno izrazili zahtevo po izboljšanju delovnih razmer. Cimveč takih, kot ste vi!
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Poskrbeli boste za red v glavi in za mir v srcu; ne zaradi bojazni pred boleznijo, marveč zaradi zelje po večjem zdravju. Ce boste vzdržali vsaj teden dni, vam bo uspelo.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Nenadejano se boste znašli v družbi, v kateri se sprva sploh ne boste znašli. Ko boste našli vodica, ki naj bi vas seznanil z neznanci, pa se boste na lepem razšli.
UV 23.7. - 23.8.: Partnerju boste resnega obraza postavili ultimat. Igrivo se vam bo izmikal, samo da bi podžgal vašo simpatično sitnobo. Nato boste prasnili v smeh in se vrgli v njegov objem.
DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Z učinkom današnjega dela ne boste povsem zadovoljni, saj vam ne bo uspelo nadoknaditi niti zamude od včeraj. Pa nič zato - do konca tedna se boste zagotovo prehiteb.
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: ZbraM boste pogum in se odločili za tveganje. Kar stane, stane, samo da se že enkrat iznebite občutka, da ste omahljivec, ki se drži preizkušenih poti kot pijanec plota.
ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Nekdo vam bo odstmil nova obzorja. Čeprav boste gledali nanja s cinizmom, vas bodo vendarle tako globoko prevzela, da boste o njih razmišljali Se globoko v noč.
STRELEC 23.11. - 21.12.: Zagledah boste uglajeno osebo, okrašeno z nakitom in odeto v dragocena oblatila ter v sebi začutili vso bedo revščine. Zares ste bedni, če se v njeni obleki počutite bogati.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Ljudje se bodo radi zadrževati v vaši bližim ter uživali ob vaših sijajnih domislicah. Nikar jim ne izdajte, da niso vaše, sicer boste izgubili vsaj pol svoje cene.
VODNAR 21.1. -19.2.: Svojega dolžnika boste odločno zagrabiti za vrat, stresti iz njegovih žepov svoje cekinčke ter mu dati vedeti, da ima tudi pregovorna potrpežljivost svojo mejo.
RIBI 20.2.-20.3.: Sreča vam bo danes naklonjena bolj kot kdajkob prej. Izkoristite torej ugoden dan in povlecite potezo, Id se je zaradi bojazni pred neuspehom najraje izogibate.
KRIŽANKA
Kombinacijska križanka s števili
Vodoravno:
1. reka ki teCe skozi Miinchen, 5. bližnji sorodnik, 9. rdeče rjava barva prst, 10. glavno mesto Latvije, 11. vilska četrt v Londonu, kjer prirejajo teniške in kriket turnirje, 13. grška boginja nesreče, 14. položaj v jogi, ugoden za meditacijo, 15. roževinast izrastek na konicah prstov, 17. začetnici slovenskega literata Tavčarja, 18. reka na Gorenjskem, ki se pri Kranju izliva v Savo, 20. nekdanje kraljestvo na ozemlju današnje Nigerije, 21. vrsta papige, 22. hrvaški psiholog (Ra-miro), 24. avtomobilska oznaka Reke, 25. francoska književnica (George), 26. ion z negativnim električnim nabojem, 28. vrsta vrbe, 31. merska enota za električno moč, 33. ruska oblika imena Ahil, 34. znamenje bližajočega se epileptičnega napada, 35. Ibsenova drama, 36. bodeč plevel.
Navpično:
1. ameriška zvezna država z glavnim mestom Des Moines, 2. pripadnik nekdanjih ljudstev na ozemlju današnje južne Rusije, 3. prebivalka države med Azerbajdžanom in Turčijo, 4. jadranski otok, 5. mesto ob južni bretanjski obali v Franciji, 6. cestni ovinek, 7. smrtni boj, umiranje, 8. Smrt v grški mitologiji, 12. glavno mesto Kube (daljša oblika), 16. oranje, 18. osebni avtomobil s podaljšano karoserijo, 19. veletok v južni Ameriki, 20. sin tebanskega kralja Laja in Jookaste v grški mitologiji, 23. kratica za United Nations, 25. mejna reka med Slovenijo in Hrvaško, 27. sodobnik Keltov, 29. religija, 30. starogrški pesnik, 32. ime kitajskega komunističnega revolucionarja Ze Donga.
1	2	3	4		5	6	7	8
9					10			
11				12				
13			•	14				
		15	16			•	17	
18	19				•	20		
21			•	22	23			
24		•	25					
26		27			•	28	29	30
31					32			
33					34			
35					36			
•}uso ‘eroN ‘umu ‘jpp/ ‘radiiTBijoA ‘bai ‘uo -me ‘pueg ‘pj ‘selng ‘ere ‘0(0 ‘ei)[o^ ‘jj ‘rqou ‘euese ‘aiy ‘uopajqraiM ‘e§ig ‘er>[o ‘ieiq ‘resi :ouAeiopoy\
ATLISra
Spodnja števila je treba s pravilnim kombiniranjem razvrstiti v lik tako, da boste na označenih poljih dobili Števili, sestavljeni iz samih enakih številk.
67331801	736286	89121	6843	603
41153330	698643	82913	4967	327
7686945	689800	35442	948	264
7171717	654321	35026	856	217
4069888	653214	25567	851	191
3200710	625159	21836	777	173
891620	367687	9723	691	156
804761	357717	9587	654	50
747087	257281	7332	632	47
ztziztz ‘9£8iz ‘sssegot'
‘ZFLS£ ‘0Z9I68 ‘008689 ‘ZZZ ‘nč£S9 ‘frS9 '££££ ‘169 ‘ZZE ‘£6££ ‘958 ‘ZIZZS£ ‘Z12 ‘EL9869 ‘1ZEFS9 ‘Z9S5£ ‘01Z00ZE ‘1E168 ‘SF6989Z :ouAEiopoA A31IS3H
ŠAH
a b c d e f g h
Problem -mat v dveh potezah /Dr.S.Wolf -Zagreb 1935
Kar tri bele figure spletajo matno mrežo črnemu kralju, ki se na g liniji, skupaj s h kmetom, upira hitremu koncu partije.
Le pravilna prva poteza belega vodi do ma' ta v dveh potezah, zato se bo potrebno potruditi, da odkrijete pravilno rešitev problema!
Rešitev naloge
Vsa vaša prizadevanja, da bi s potezo bele dame ali trdnjave matirali črnega kralja, so se izjalovila, /na l.Dc2+ Kgl ali l.Dg6+ Kh2 /Tako ste odkrili, da le pravilna prva poteza l.Lh4! vodi do cilja! Poglejmo možne odgovore: a) l...Kh2 2.Tf2 mat. b)l...Kf3: De4 mat in l...h2 Dfl mat!
Silvo Kovač
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
219	ENAČAJ, ENACEK	SODOBNI SLOVENSKI IGRALEC	ITALIJANSKA IGRALKA MIRANDA	VOLNENO SUKNO ZA LOVSKE OBLEKE	SRBSKA IGRALKA	PREPROSTA, MANJ RODNA -PŠENICA	SIMON RUTAR	REKI NA NIZOZEMSKEM	DOLGO, KRIVO VZODNJASKO BODALO	RAZCLEN- JEVALEC	AVTOR: SIMON BIZJAK	DVIG MORSKE GLADINE	STARO, ODPADNO 2ELEZ0	GRŠKA ČRKA	MESTO JZ. OD PARIZA, REZIDENCA FR. KRALJEV	ERVIN CURLIC	STRUPENO IGLASTO DREVO	ZGODNJA HRUŠKA	NASLOV MOGOLSKIH VLADARJEV V BAGDADU	DOLOČANJE KONEN- TRACIJE RAZTOPINE	IT. PISATEU (UMBERTO, »IME ROZE«)	KRAJ PRI DOMŽALAH
PADAVICA, BOZJAST											PREZRA- CENJE SAHIST NIMCOVIC											
OTROŠKA POVEST SVETLANE MAKAROVIČ																						
ČLOVEK, KUMA OBLAST							ANTIKVAR									DEL. ODSEK PRIPRAVA Z ROČAJEM ZA PRENAŠANJE						RIMSKI srebrnik
IGOR DEKLEVA			STOLETJE, VEK SEMOV POTOMEC				OPERA RICHARDA STRAUSSA							PASTIR V PLANINAH							ROMAN ALEKSEJA TOLSTOJA	
SLOVANSKA BOGINJA POMLADI						DOLGA 2IMASTA KONJSKA DLAKA	GRŠKI OTOK V BARONSKEM ZALIVU						DERIVAT ALKOHOLOV	ANTON OCVIRK MARIJA Z JEZUSOM			NEMŠKI SAHIST IREINER) ROCKA					
JAPONSKI PISATEU (KOBO)				SIMON GREGORČIČ SLAP ZAH. OD BOVCA			OBLIKA SOCVETJA CENT				VULKANSKI IZMEČEK	PREBIVALKA EPIRA							DEL VODOVOD NAPELJAVE SL POLITIK TAJNIKAR			
KRAJ»NA ROBU NEBES« PREDPEKEL					RINGO STARR			AFRIŠKI VELETOK				OTOK BLIZU ZADRA ŠIRJAVA										
					JEZERO V TIBETU			ZALIV PRED NAGOJO														
PRIPADNIKI JUDOVSKO-KRŠC. SEKTE VI IN2.ST.									HRV. PESNIK (JURE) TINE ROŽANC									HEBREJSKA ČRKA (IZCRKJANI) ORANJE			-	
NASTAJANJE NITKASTIH TVORB V KRUHU										FR. MATEMATIK (FRAN-COIS, 1540-16031						KRAJŠA SKLADBA ZA GLASBILA S TIPKAMI						
TOMO ČESEN			NEPROFESI- ONALEC							SREDISCE FR. POKRAJINE ARTOIS (PREPROGE)						UMETNOST (Ul)				POVRŠINSKA MERA		
																						
							■■■■			■■1	m	'	■■■j		1 1§11I1S			V				
ZANIMIVOSTI - BRANJE
Sreda, 22. marca 1995
27
MODA
Crte, črte črte!
^ojpogostejše so pokončne
Zanimive so in znacil-ne za letošnjo pomlad in Poletje. Najboljše so vzporedne, take torej, ki Se ne sekajo in motijo, ^pak dajejo druga drugi ^moralno« podporo. Po-Sostejše so pokončne Crte,
vsaj na oblačilih. Njihova debelina je različna, tako kot barvna lestvica.
Zelo zahtevna je Crta pri oblačenju, zato moramo biti pri izbiri rahločutni in imeti dobro mero zdravega okusa. Nosimo
jih lahko skupaj s karom ali enobarvnim oblačilom. Včasih pa jih je mogoče kombinirati tudi s cvetličnimi vzorci.
Eleganca je pri Črtastem vzorcu nujna. Poudarimo jo tako, da izberemo Ciste in jasne barve, na primer rumeno in Crno. Klasičen kostim s podolžnimi Črtami, salonarji z visoko peto, eksotično pokrivalo in ruta! Taka je lahko tudi mornarska obleka.
Mlade, športne ženske svobodnega duha pa naj izberejo zelo široke proge v barvah mavrice na oprijeti obleki. Pristojala bo
še široka, živobarvna zapestnica in Čevlji z visoko peto.
Ljubiteljice ohlapnejših oblačil naj izberejo vzorec z ročno narisanimi Črtami. Nabrano krilo bo pristojalo vsem, poleg lahko oblečemo usnjeno jakno ali kar oprijet bodi. Nakit dodamo skladno z izborom barv. Naravi toni na krilu bodo prenesli lesen nakit, ogrlice in uhane.
V moški klasiki so Crte zelo pogoste, največkrat kot bolj neopazen vzorec pri tkanju, mogoče pa jih je uporabiti tudi v pestrejših barvah.
Suzana Belak Pungartnik
PARIZ
Ptice so ponos mesto ob Seni
V cekvi Notre Dame gnezdijo postovke
Na marsikateri pariški tramvajski postaji mora človek celo sredi zime paziti, da ga ne pici komar. Ponos mesta pa je živalski svet nad zemljo. Navadne postovke v zračnih višinah katedrale Notre Dame, Crni hudourniki v oazi parka pri Palais Royalu (kraljevi palači), ki je zavarovana pred hrupom prometa, in mestne lastovke na majhnem slavoloku zmage med Louvrom in vrtovi Tuilleries.
Inventar, ki so ga po dolgoletnih opazovanjih izdale mestne oblasti, dokazuje, da v Parizu prebiva nic manj kot 37 vrst ptičev. Kosi s svojim jutranjim petjem v teh dneh že oznanjajo pomlad. V svetovljanskem raju ob Seni pa so nedvomno vodilne zvezdnice notredamske navadne postovke. V katedrali vsako leto gnezdi od tri do pet parčkov. Prehranjujejo se z glodalci, vrabci, mladimi golobčki, pa tudi proti eksotičnim zalogajem - majhnim ptičem, ki kdaj pa kdaj pobegnejo trgovcem z živalmi na bregovih Sene - nimajo nic.
Postovke, ki naj bi jih bilo v celem mestu okrog dvajset parov, gnezdijo tudi v stolpih cerkva Sa-cre-Coeur na Montmar-treu in Saint-Sulpice v latinski četrti. Razen značilnih prebivalcev velikih mest - rojev vrabcev in golobov - Pariz premore cele kolonije srebrnih in rečnih galebov, ki oblegajo urejene travne površine Luksemburških vrtov.
Najboljše mesto za opazovanje morskih in vodnih ptic pa je romantično poveličan trg Squa-re du Vert-Galant na vrhu otoka na Seni Ile de la
Cite. Tam se pojavljajo Čopaste črnice, prodniki, mali in čopasti ponirki, črne liske in tenkokljune lumne, nekateri od njih redno, drugi pa le v naj-hujsih zimah. Med pticami, ki jih je mogoče slišati le pozimi, so stržki in sive pevke. Tako kot šmarnice, rdeče taščice, zelence, grilčke, vrtne plezalčke, velike sinice in menišcke tudi njih lahko srečamo v parkih. Scin-kavci gnezdijo v pariškem botaničnem vrtu (Jardin des plantes). Nekateri od njih so si gnezda zgradili le nekaj centimetrov nad glavami obiskovalcev. Mestni ornitologi so ugotovili, da so Luksemburški vrtovi domena vran. Tam se v velikem številu zbirajo srake in mrhovinarske vrane, medtem ko kavke gnezdijo v Palaisu, sedežu francoskega senata. Včasih si v park, ki je ob koncu tedna poln obiskovalcev, »upa« prileteti tudi kakšna šoja. Lesne sove so si za svoje domovanje izbra-
le park Monceau v osmem mestnem okraju. Lovijo predvsem vrabce, ki jih presenečajo ponoči med spanjem. Med paviljoni in templji iz belega marmorja, med pagodo in piramidami, ki krasijo park Monteau, je razen mestnih lastovk med nekaterimi poletji mogoče opaziti tudi sive muharje. V boljših Cetrteh Neuillyja ob Seni prebivalce občasno prebuja petje slavčkov.
V nasprotju s strašnimi napovedmi tudi Sena postaja čedalje čistejša. V njej danes spet živi 32 vrst rib. Število vrst rib v Seni se je okrog leta 1970 znižalo na štiri. Veliko novih vrst, na primer linje, Cmovke in ščuke, so morali vnovič naseliti. Tudi v popolnoma zazidanem kanalu prebivajo smuči, plošCiči, postrvi, jegulje in celo rečni raki. Po kanalih pa se ne podijo le miši in podgane -družbo jim delajo tudi pi-žmovke.
Ingo Bierschvvale, dpa
.LABIRINT manja
Ime in priimek:
Telefon in naslov:
Glasbena želja:.
Prijavnico pošljite na naslov:
RGL, Kopitarjeva G, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA
Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani.
Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo čeden kupček denarja...
Dashieli
Hammett
Umor v
Farei/vellu
1171
‘Lahko bi tako rekli. Dogovorila ®Va se za navidezen pretep, ker se je i?0 ujemal z igro, in jaz sem pomi-?dl> da bo prav zabavno, Ce se ga 9om zares lotil. In to sem tudi nare-hi on je bil bolj žilav, kot sem Pričakoval, vsekakor dovolj žilav, da ®em odšel domov z zlomljeno roko. "hslim, da je prav zaradi tega ubil "hckejrja. To ni bilo v načrtu. Povejte P° pravici, ah ste res sumili, da sodelujeva?”
Prikimal sem.
Sherry je igro izdelal, naredil je Vse mogoče, da je pritegnil sum nase, Potem pa je dan pred umorom odšel, a si je priskrbel alibi. Na to je bil jUožen en sam odgovor: Moral je de-ati skupaj z vami. To je bilo tisto, vendar tega nisem mogel dokazati.
ukazal sem lahko šele takrat, ko ste 2as i v past ravno zaradi tistega, kar Vam )e igro omogočilo, namreC zara-
di ljubezni, ki je vašo ženo pripravila do tega, da me je najela, naj vas varujem. Kakšna ironija, kaj?”
Ringgo se je otožno nasmehnil in rekel:
“Res. Saj veste, kaj je Sherry nameraval z mano, kajne?”
“Lahko si mislim. Zato je tako vztrajal pri obravnavi.”
“Tako je. Po najinem naCrtu naj bi izginil in se potepal, vendar z zanesljivim alibijem, če bi ga zgrabih; aretaciji pa naj bi se čim dlje izogibal. Dlje ko bi trajal lov nanj, manj bi bilo verjetno, da bi začeli iskati drugje, in prava sled bi bila že zelo mrzla, ko bi spoznali, da on ni bil tisti. In pri tem me je ogoljufal. Sam je poskrbel za to, da so ga prijeli, in njegov odvetnik je najel tistega VVeeksa, da je javnega tožilca zapeljal v tožbo. Sherry je hotel stopiti pred sodišče in doseči razsodbo, da ni kriv, da ga potem ni-
koli več ne bi mogli obtožiti. S tem je mene zgrabil za vrat. Njega ni bilo več mogoče sodno preganjati, mene pa. Imel me je. Dogovorila sva se, da bo dobil sto tisoč dolarjev. Kawalow je Miriam zapustil nekaj veC kot tri milijone. Zdaj je Sherry zahteval polovico. Sicer, je rekel, bo šel k javnemu tožilcu in podal popolno priznanje. Njemu ne bi mogli nic. Sodišče ga je že oprostilo. Mene pa bi obesili Srčkano, kajne?”
“Torej bi bilo pametneje, ko bi mu bili dah polovico,” sem rekel.
“Mogoče. To bi bil najbrž tudi storil, da ni Miriam vsega pokvarila. Saj mi kaj drugega tako ni preostalo. Toda potem ko je najela vas, je šla k Sherryju, ker je mislila, da ga bo lahko pregovorila, naj izgine. Neka njegova pripomba pa jo je spravila na misel, da sem jaz imel prste pri smrti njenega očeta. Pa Čeprav še zdaj ne
verjame popolnoma, da sem mu jaz prerezal vrat.
Rekla je, da boste naslednji dan prišli vi. Ni mi preostalo drugega, kot da sem še isti večer odšel k Sherryju, da bi stvar zlepa ali zgrda razčistil, preden bi prišli vi. Res sem odšel, ne da bi Miriam povedal, da grem. Pogajanje ni potekalo posebno dobro, preveč sva bila oba razdražena, in ko vaju je Sherry zaslišal, je mislil, da sem s sabo pripeljal prijatelje, in prišlo je do streljanja.”
“Toda kako ste se sploh mogli podati v takšno igro?” sem vprašal. “Kot Kavvalovvov zet ste bili vendar preskrbljeni, mar ne?”
“Da, vendar sem se naveličal tega, da sem bil skupaj z njun zaprt v tej luknji. Bil je še dovolj mlad, da bi lahko še dolgo živel. In z njim ni bilo vedno lahko shajati. Nobenega jamstva nisem imel, da nekega dne ne bo
izgubil živcev in me vrgel iz hiše; ali da ne bo spremenil oporoke ali kaj podobnega.
Potem sem v San Fraciscu po naključju naletel na Sherryja, in nastal je ta načrt. Sherry je imel bistro glavico. Takrat v Kairu sva s Sherryjem pri trgovanju naredila tudi marsikaj, o Čemer se Kavvalovvu ni niti sanjalo. Ampak bil sem osel. Vendar ne verjamem, da mi je žal, da sem Kawa-lowa ubil. Zal mi je, da ste me ujeli. Odkar me je pri mojih dvajsetih pobral s ceste, kjer sem bil zvodnik, sem zanj opravljal umazana dela in sem za to prekleto malo dobil, Ce odštejemo upanje, da bom zaradi poroke z njegovo hčerjo po njegovi smrti najbrž prišel do denarja - če ne bo z njim naredil kaj drugega.”
Obesili so ga.
Konec
Prevedla Nada Pantič Starič
z
—jr sredice
28
Sreda, 22. marca 1995
VREME IN ZANIMIVOSTI
SREDIŠČE
TOPLA	HLADNA	SREDIŠČE
MEGLA FRONTA	FRONTA OKLUZUA CIKLONA ClKLONg.
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
6
66
666
h«
■v
A
VREMENSKA SUKA
Nad zahodno in srednjo Evropo se krepi območje visokega zračnega pritiska. S severnimi vetrovi priteka k nam zelo hladen in postopno bolj suh zrak.
Podatke pripravlja in posreduje HidrometeorološkLj zavod.
1010-
n

6^
6
VARŠAVA
01/7
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 url.
-i?5SLO STOCKHOLM
'	~ 1/5 o	-2/5 o
A '-/! P," jjT
k0bf *haVn ^^ CL_b
3/8 O _
4,b.ebu5
^A°“USEU
340 2EM3ZA r ^
-1/8 ^
o MILANO _
-
1010
DUBUN , - --/- o' -
O '
MOSKVA
-1/3 „
o KIJEV -/-
DUNAJ o 3/6
LJUBLJANA
o-3/6
BEOGRAD
1/10
LIZBONA
11/21 o 1030 o
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 6.02 in zašlo ob 18.16. Dan bo dolg 12 ur in 14 minut. Luna bo zašla ob 9.21.
61C
PLIMOVANJE
Danes: ob 0.02 najvisje 37 cm, ob 6.59 najnizje -35 cm, ob 13.26 najvisje 13 cm, ob 18.32 najnizje -9 cm. lutri: ob 0.50 najvisje 27 cm, ob 8.19 najnižje -29 cm, ob 15.40 najvisje 10 cm, ob 20.19 najnižje 1 cm.
SNEŽNE RAZMERE
Mariborsko Pohorje 25 nalOO Rogla	150 do 190
Kope	do 120
Krvavec	30 na 190
Vogel	15 na 340
Zelenica	90 do 240
Kalič	20
Na]
Tel
cm
Kanin 10 na 140 do 340 Golte	20 na 130
Kranjska Gora 5 na 20 -100 Soriška planina	200
Velika planina	80 do 150
Cerkno	15	na 130
Rakitna	30
Veliki planini, Kopah, Krvavcu, KaliCu, Cerknem in v Logarski do. Smučarski avtobus vozi na Mariborsko Pohorje, Roglo. Veliko planino, do pod Vogla. Dostop na smudšCa Mariborsko Pohorje, Roglo, Pokljuko je možen samo z zimsko opremo.
Na Krvavcu in KaliCu sta urejeni sankališči.
Vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden.
ONESNAŽEN
Konc. SO v mg/m’ 21.03. med 6 in 7 uro
LJ Bežigrad			16
Maribor			80
Trbovlje			22
Velenje			7
Celje			44
Hrastnik			37
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŽE RES JE

n
mmmummmmmmmmmmmmm
Olimpijski stadion v Atlanti rjal prvo človeško žrtev
f€ri
ATLANTA - Na športnem stadionu v Atlanti, ki ga pripravljaj o za olimpijske igre, ki bodo prihodnje leto, se je porušil jeklen steber za razsvetljavo. Eden delavec je bil v nesreči ubit, drugega pa huje ranjen. Steber, ki je nosil dve vrsti žarometov, se je zrušil na sedeže stadiona s 85.000 sedeži, vrednega kar 169 milijonov dolarjev. Gradnjo so takoj po nesreči prekinili, da bi tako pristojnim organom omogočili preiskavo, med katero naj bi ugotovili vzroke nenadne nesreče.
Župan Atlante Bill Campbell je izjavil, da se je steber zrušil povsem nenadoma, da na njem prej niso odkrili nobene pomanjkljivosti, prav zato je nesreča res nerazumljiva. Delavec, ki je v nesreči izgubil življenje, je na vrhu stebra popravljal žaromete, ko se je steber zrušil in pod seboj pokopal Se drugega delavca.
Predstavniki komiteja za olimpijske igre v Atlanti so prizadetima družinama že poslali soZalni br-
zojavki, obenem pa obljubili Čimprejšnji začetek temeljite preiskave. Župan Bill Campbell je izjavil, da so pristojne oblasti Ze zahtevale, naj gradbeno podjetje natančno pregleda preostale stebre z žarometi in zagotovi popolno varnost objekta.
Prejšnji Četrtek so delavci proslavili postavitev Se zadnjega velikega jeklenega stebra na stadionu, ki je tako napol končan. Med gradnjo objekta, ki so jo zaceli novembra leta 1993, na sreCo doslej Se ni bilo nesreC. Stadion bi predvidoma morali zgraditi do konca letošnje jeseni. Na njem nja bi potekali tako otvoritvena kot zaključna prireditev olimpijskih iger. Tu bodo tudi tekmovanja v atletiki.
Zaenkrat še ni jasno, ali bo nesreča povzročila kako zamudo pri dograditvi objekta, ki se nahaja dva kilometra jugovzhodno od srediSCa mesta. Po olimpijskih igrah bodo stadion namenili baseballu, v njem pa bo vadila atlantska ekipa Atlanta Braves.

Po neuiju je v ameriškem Portiandu fotograf posnel mavrico, ki se boči nad mosfom čez reko Willamette (Foto: AP)
PARIZ - Za Napoleonovo smrtjo se mogoče skriva morilska roka. Čeprav so znanstveniki doslej menili, da je Napoleon umrl 5. maja 1821 pri 51 letih zaradi raka, se je pojavila nova teorija, da je umrl zaradi zastrupitve z arzenikom. Za teorijo se zanima celo ameriška policija FBI, še zlasti po ugotovitvah sin-hrotrona v Grenoblu, kjer so analizirali Cop Napoleonovih las, ki ga je po smrti odstrigel njegov zvesti švi-
carski služabnik. Lase so hranili v arheološkem muzeju v Lau-sannu, kjer so pred meseci osem las odstopili različnim laboratorijem. Ti so s preiskavami ugotovili, da vsebujejo lasje nadpovprečno količino arzenika, ki je pri korenini Se večja. To bi kazalo na zastrupitev s polagoma vse večjimi dozami strupa. Znanstveniki poudarjajo, da ni mogoče ugotoviti, ali je bila zastrupitev namerna ali naključna.
Ločenec razdelil družinsko lastnino z motorno žago in sekiro
LONDON - Leto dni se bo 34-letni Gary Brace hladil v zaporu, ker je v stanovanju svoje nekdanje žene z motorno žago in sekiro razdelil skupno lastnino in pri tem povzročil za 13.000 funtov škode. Možakar je izkoristil odsotnost svoje nekdanje žene in razdelil n pol vse pohištvo in gospodinjske aparate. Lotil se ] celo ograje in hišne ute.
Avstralijo no zatožni klopi zaradi podnebja
SYDNEY - Avstralija se je skupaj z drugimi osminij evropskimi državami znašla na zatožni klopi, ker ni uresničila nobenega od delov konvencije o podneb) iz leta 1992, s katero naj bi omejili pojav tople Po tej konvenciji so se podpisnice obvezale, da bo do leta 2000 ohranile na dosedanji ravni onesnažen] zraka in da bodo do leta 2005 znižale onesnaženje 20 odstotkov. Po dosedanjih ugotovitvah pa se onesnaženje zaradi nespoštovanja konvencije do 1 2000 zvišalo za 6,6 odstotka. Na prihodnjem sveto ^ nem vrhu o podnebju v Berlinu bo torej usklajevan] skupne strategije izredno težavno.