idl^^.lfcl'lIl^Ml..... MBHB^l^lH^n^I^^M^.. ■ ' Z zaupanjem v novo leto 1992 Predsednik Sob Domžale in Republiški poslanec Ervin-Anton Schvvarzbartl Ko pišem to voš-čilo občanom, še ne vem, kako bo s priznanjem naše slovenske samostojnosti, ki je že dalj časa predmet inte-resov velikih sil in nanje mi lahko malo vplivamo. Marsikomu je odgovor na to vprašanje ob tem času po-memben, zakaj pred letom smo sprejemali odloči-tve s posledicami, ki smo jih tako ali drugače občutili in jih še čutimo. A meni se zdi, da je pomembnejše, kako borno odgovorili za ta čas na svoja ravnanja. Kaj smo dobrega storili mi, koliko samo-Ijubja smo prema-gali, kolikokrat nam je spodletelo in ali smo se tega zave-dali, se iz tega kaj naučili? Preizkušenj ni bilo malo, ne za posameznika ne za državo, pa tuđi ne za svet, ki je tako omahljiv pri priznanju naših pravic. Čeprav vsakdo zase najbolje ve, kako je preživel to leto v do-brem in slabem, si upam trditi, da pri marsikateri odločitvi nismo imeli prav srečne roke, ne v republiki ne v občini; pa tuđi, da smo marsikaj postorili dobro in da je čas naš zaveznik, potrpljenje pa lastnost, ki vedno rodi sadove. Vsi smo sedaj v obdobju, ko nepremišljenih odločitev ne smemo sprejemati, ne smemo ocenje-vati stvari po trenutnem videzu ali interesih, ker je to lahko pogubno. Zato si želim, da bi zmagovala modrost in bi črpali svoje odločitve iz spoznanj in izkušenj, ki si jih je nabralo človeštvo v svoji tisočletni zgodovini. Če borno ravnali preudarno in manj samoljubno, čas ne bo tako zelo pomemben dejavnik in uspeh ne edini motiv. Bolj borno cenili svoje počutje ter zavest, da se je splačalo živeti in delati dobro. Prepričan sem, da večina občanov tako tuđi živi in so zadovoljni. Tištim pa, ki vas je usoda preizku-šala bolj kot druge, želim, da se vam stvari obrnejo na bolje. Ko bom nekaterim med vami ob koncu leta osebno voščil praznike, bodo med njimi tuđi hudo preizkušani in pomoči potrebni, zato mi dovolite, da prav tem slednjim voščim tuđi v vašem imenu, v imenu vseh tistih občanov, ki z njimi čutimo in smo jim pripravljeni pomagati. Vsem pa želim lepe božične in novoletne praznike ter mirno in uspešno leto 1992. Trdo in pošteno delo bo stal- nica leta 1992 Leta 1991 so se zgodile stvari, za katere smo dolgo verjeli, da nišo možne. Velike teme kot so: osamosvoji-tev, vojna, odhod armade so bile stal-nice našega vsak-dana. Nedvomno smo generacija privilegiranih. V enem letu smo doživeli zgodovino. Leto 1992 bo leto, ko se začenja obdobje malih tem. Veliki projekti, s ka-terimi smo živeli leta 1991, se zak-Ijučujejo. Sedaj pri-dejo na vrsto podrobnosti, ki so naj-bolj pomembne za nas vse. Treba bo živeti in preživeti. Predsednik IS SOB Domžale Jože Lenič, dipl. geog. prof. geol. Veliko težje kot zborovati za samo-; stojnost domovine, za člove- kove pravice,__, je zagotoviti Ijudem evropsko raven življenja, kar pomeni: dobro plačo, kvalitetne usluge v šolah, vrtcih, zdravstvenih ustanovah, urejene ceste, telefon, kanalizacijo, stanovanja, itd.... Velikokrat je uresničitev idej mnogo težja naloga kot njihovo porajanje. Kjer se končata blef in demagogija, se začneta odreka-nje in trdo delo. Prav to nas caka v letu 92. Prav tako kot Ijubezen, gre tuđi samostojnost skozi želodec. Vse večkrat mi v spornin prihaja znana misel Jamesa Yoycea: »Nič več ne bom služi I tistemu, čemur ne verjamem, pa naj bo to moja domovina, moja cerkev ali moj dom.« Ne razni stereotipi, samovšečnost, obljube in veliki projekti, pač pa mi sami, naše delo, naše svetovljanstvo, naša modrost, naša sposobnost in zagnanost nas lahko popeljejo tja, kamor vsi skupaj hočemo. Nič se ne bo zgodilo samo od sebe. Ker pa človekova volja in ustvarjalnost ne poznata meja, sem prepričan, da borno prav v letu 1992 dosegli večino tistega, kar želimo. Želim vam zdravja in veliko uspehov v letu 1992. EKOLOGIJA ZA ČISTO OKOLJE Kamniška Bistrica kmalu veliko čistejša Po dolgoletnem iskanju naju-streznejše rešitve za odplake iz proizvodnih objektov Farme Ihan, v katerem so svoje pred- loge ponudili tako najvidnejši domači, kot tuji strokovnjaki, so marca 1984 med Farmo, Centralno čistilno pravo (CČN) §«K]©HELIOS in Skupščino občine Domžale podpisali sporazum, v katerem so določili, kako in kdaj bodo izvedli objekte za predčiščenje gnojevke ter priključitev na čistilno napravo v dokončno čišćenje. Skladno s tem sporazumom je Farma Ihan s sopodpisniki izbrala kot najustreznejšo reši-tev idejno zasnovo dipl. ing. Igorja Kosa, ki je s projektant-sko hišo Planum ponudil reše-vanje celotnega problema v treh stopnjah, in sicer: Sistem za reciklažno izpiranje kanalov v objektih Zasnovano rešitev bi lahko uresničili le tako, da bi v prvi stopnji kar se da povečali suho snov v gnojevki oziroma čim (nadaljevanje na četrti strani) KOLESA IN GRADOVI MENCEŠ, 28.12.1991 ob9h! Informacije KLUB »NASMEH« telefon 712-129 in 722-056 GOLFTURIST DOMŽALE Ljubljanska 72 telefon 711-587 in 721-014 Bralcem, dopisnikom in sodelavcem SLAMNIKA ter vsem občanom občine Domžale Mimo vesele božične in novoletne praznike ter srečno in uspešno leto 1992 UREDNIŠTVO St, I M SU SU, i1 sr, i St, 8 ,111 u SS, 15 St, 21 Ali občina lahko deluje kot podjetje Proračun občine Pesnikova vrnitev Predsednik se na ogled postavi Komunalna dela na območju SEVER Obnova Društvenega doma Prihodnost je v naših rokah Nova pošta v Moravčah Skrb za begunce Nagradna križanka Mir I vsem I Ijudem! DOMŽALE, 19.12.1991 GLASILO OBČINE DOMŽALE • ŠT. 16 letnik XXIX Domžale Ali občina lahko posluje kot podjetje? Če želimo odgovoriti na vprašanje, si moramo razčistiti, kaj je glavni namen podjetja. Nedvomno je to ustvarjanje nove vrednosti - dobička. Last-nik podjetja vlaga dobiček v nove nalozbe, ki se oplemeni-tene vrnejo zopet v obliki nove vrednosti. Kaj je glavni namen občine oziroma njenega proračuna? To ni dobiček, pač pa racionalno in smiselno trošenje obča-novih davkov. Za plačane davke mora davkoplačevalec dobiti kar največ v obliki uslug in storitev, ki jih opravlja država (sole, vrtci, komunalna infrastruktura, stanovanja, itd...). Če bi bil občini glavni namen dobiček, bi bil ta teoretično lahko tako velik, kot so pobrani davki in prispevki. Kljub ugotovljeni razliki pa občina mora funkcionirati kot po-djetje v fazi, ko denar, ki je na-menjen občanom, še ni razde-Ijen. Denar je omejena dobrina, zato je na trgu zanj potrebno plaćati njegovo vrednost. V občin-skem proračunu vedno nastaja razlika med pobranimi davki in plačano storitvijo občanu, v tem vmesnem obdobju mora občina z davki dobro in skrbno gospodariti. Preprosto povedano: če vam z davkom poberem deset tolar-jev, moram z njimi gospodariti tako, da iz njih naredim dvajset tolarjev in jih sele nato vložim v cesto, kanalizacijo, vodovod ... Poleg proračuna razpolaga ob- čina tuđi s svojim premoženjem, ki bo v prihodnosti predstavljalo glavni vir dohodka občinskih »budgetov«. Tuđi tu potegnimo analogijo s podjetjem. Občina lahko pobira rento za svoja zem-Ijišča in poslovne prostore. Ta je oblikovana povsem tržno in v proračun prinaša čisti dobiček. Občina lahko trži tuđi javni prostor in s tem pridobiva denar. Kot najbolj tipičen primer naj navedem obcestne reklamne pa-noje, ki na zahodu že vrsto let polnijo blagajne. Četrta oblika, ki jo navajam, so kapitalski vložki v gospodarskih subjektih. Nobena skrivnost ni, da imajo občine na zahodu del-nice v največjih multinacional-kah. So ustanoviteljice (soustano-viteljice) finančnih fondacij, po-djetij, delniških družb, bank... Kot dohodek se pojavljajo tuđi presežki v bilancah poslovanja objektov ali dejavnosti, ki jih občine dajejo v koncesijo (odvoz odpadkov, pajek, mrliška služba, potniški promet, športni parki, te-lovadnice...) KAKO GOSPODARIMO V NAŠI OBČINI Naštel sem le nekaj možnosti kako pridobivati denar. Vse te dejavnosti so tipično podjetniške narave, zato zaključujem: tuđi občina je svoje vrste podjetje. Funkcionarji ne smemo nikoli po-zabiti, da se moramo obnašati kot sposobni managerji. Prav to nas bo ločevalo od državnih birokra- tov, ki so tako nepriljubljena so-cilna kategorija. Mnoge naštete oblike sele uva-jamo, zato pričakujemo rezultate naslednje leto. 1. Izvenbilančno, toda pod proračunsko kontrolo borno formirali dve pravni osebi (stano-vanjski sklad in sklad stavbnih zemljišč). Sklada bosta delovala na povsem tržnem načelu. De-lavci, zaposleni v skladih, ne bojo funkcionarji občinske uprave, ampak na plačilnih sez-namih skladov. V stanovanjski sklad borno plasirali tuđi del sred-stev, ki jih borno dobili z odpro-dajo družbenih stanovanj. Vse socialne in druge netržne funkcije, ki jih bosta opravljala sklada, borno finančno pokrivali iz proračuna. Le tako, brez hipo-tek, bosta sklada lahko tržno za-nimiva in profitna. 2. Dohodki od poslovnih pro-storov morajo biti večji. Del občinskih objektov borno prenovili in tako dvignili cenovni razred oddaje, del pa jih bo še naprej ostal namenjen spodbujevanju podjetništva in obrtništva. 3. Bolj ažurno borno spremljali vse najemne odnose naših nepre-mičnin, saj so rente, ki jih dobivamo sedaj, premajhne in premalo donosne. 4. Del dohodka lahko prido-bimo z oddajo naših objektov v koncesijo (ali pa vsaj pocenimo stroške). Najprej borno oddali v koncesijo halo komunalnega centra in športni park, sledijo tenis hala, počitniški dom na Krku,... 5. Kot tržni subjekt se bo občina pojavila tuđi v primerih, ko bo skušala svoje premoženje pre-nesti v projekt kot kapitalski vlo-žek (grad Krumperk, stara postaja milice,...). S tem si borno zago-tovili del dobička in možnost so-upravljanja. 6. Takoj v letu 1992 borno na javnih mestih (ob prometnicah) postavili reklamne panoje, ki bodo tuđi v manjšem deležu na-polnili proračun. Ustanovili borno tuđi čisto svoja podjetja, ki bojo prinašala dobiček in tako večja sredstva za vlaganja v infrastrukturo, kar je primarni namen občin. Veliko podjetniške inovativnosti lahko prikažemo tuđi na pri-hodkovni strani proračuna. Krepko borno povečali takse na igralne avtomate, ponovno pre-merili premoženje nepremičnin občanov in natančneje ter bolj ažurno pobrali davek na premoženje. Z usklajenimi akcijami med SDK in Upravo družbenih prihodkov (davčna uprava) borno učinkoviteje izterjavali davke. Razmišljamo o razpisu obveznic. Možnosti je veliko. Poleg omenjenih nalog je pred nami večno neizpeta pesem - zniževanje stroškov. Tuđi na tem področju je bilo že veliko storjenega. Ker pa tema potrebuje izčrpnejšo obrazloži-tev, bom o tem pisal v nasled-njem članku. Kot vidite, je občina podjetje, ki mora z vašimi davki gospodariti in ustvarjati novo vrednost. Občinske lastnina ni več druž-bena. Občina je poznan titular, ki prav tako lahko propade (bankrotira), kot vsako drugo podjetje. Zato naj duh podjetništva, ki je zajel našo hišo, obradi sa-dove, teh pa borno deležni prav domžalski občani. predsednik IS JOŽE LENIČ, dipl. geog. prof. geol. Na podlagi 9. člena pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja podjetništva in obrtništva ter ostalega zasebništva v občini Domžale (Uradni vestnik občine Oomžale, št. 18/91) je Izvršni svet SO Domžale na svoji 20. seji dne 27/11-1991 sprejel sklep o Razpisu posojila za pospeševanje razvoja podjetništva in obrtništva ter ostalega zasebništva občine Domžale i. Razpisana vsota posojila znaša 2.000.000,OOSLT. 2. Posojila se dodeljuje za naslednje namene: - izdelavo razvojnih programov in tržnih analiz, - izvajanje programov in projektov, - nakup nove in generalno obnovljene opreme in nadomest-nih delov za popravilo opreme, - nakup, urejanje in opremljanje zemljišč in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov, - nakup, graditev, prenovo ali adaptacijo poslovnih prostorov, - nakup patentov in blagovnih znamk za opravljanje dejavnosti. Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem za investicije, ki v večji meri izpolnjujejo naslednje kriterije: - odpirajo nova delovna mesta, - dajejo pozitivne ekonomske učinke, - uvajajo sodoben tehnološki in ekološko neoporečen de-lovni proces, - dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva v občini, - so izvozno usmerjene, - nadomeščajo uvoz, - realizirajo proizvodne, inženiring oziroma svetovalne programe in projekte. 3. Posojilo se lahko dodeli: - podjetjem v zasebni lastnini, - samostojnim obrtnikom in ostalim zasebnikom, - občanom, ki so pri pristoinem organu vložili popolno vlogo za registracijo obrtne ali druge dejavnosti zasebnika. Sedež zasebnika oziroma podjetja in kraj investicije morata biti na območju občine Domžale. 4. Posojilo ne more biti nižje od tolarske protivrednosti 3000DEM po odkupnem tečaju efektive na ljubljanski borzi, ki velja na dan razpisa posojila. Posojilo za nakup, urejanje in opremljanje zemljišča in nakup, graditev, prenovo ali adaptacijo poslovnih prostorov lahko znaša največ 10% vrednosti investicije. Posojilo za izdelavo razvojnih programov projektov in tržnih analiz in za izvajanje programov ter projektov pa lahko znaša največ 50% vrednosti investicije. 5. Doba vračanja posojila v visini do 5000DEM v tolarski protivrednosti je tri leta, v visini nad 5000DEM v tolarski protivrednosti pa je pet let. Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s posojilno pogodbo. 6. Visina obrestne mere za posojilo znaša 60% obrestne mere, ki velja za tovrstna posojila pri Ljubljanski banki - Banki Domžale d.d., Domžale. 7. Posojilojemalcu se odvzame možnost uporabljati posojilo, če v 3 mesecih od prejema sklepa o dodelitvi posojila ne izrabi posojila. 8. Prosilci morajo prošnjo za posojilo, skupaj z zahtevano dokumentacijo predložiti v 30 dneh od dneva objave razpisa posojila v Slamniku na naslov: Izvršni svet SO Domžale, Ljubljanska 69, Domžale. 9. Prošnja za posojilo mora vsebovati: ime, priimek in naslov zasebnika oz. firmo in sedež podjetja, opis, utemeljitev in predračunsko vrednost investicije, predviđeno število novo zaposlenih delavcev za nedoločen čas s polnim delovnim časom ter visino zaprošenega posojila. 10. Prošnji za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: a) potrdilo o vpisu v register zasebnikov oziroma potrdilo o vložitvi popolne vloge pri pristojnem organu za registracijo dejavnosti zasebnika oziroma sklep o vpisu podjetja v sodni register, b) dokazilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov, c) dokazilo glede na namen posojila: - pri pripravi razvojnih programov, projektov in tržnih analiz: pogodbo za izdelavo programa, projekta in tržne analize sklenjeno z registriranim izvajalcem, - pri izvajanju programov in projektov: programsko oz. Na podlagi sklepa 22. seje Izvršnega sveta SO Domžale z dne 11. 12. 1991 Izvršni svet objavlja javni natečaj za izdelavo idejne in tehnične rešitve turistično poslovnega ovitka I. Namen in zahteve 1. Z natečajem želimo dobiti oblikovno, slikovno in tekstualno vsebino seststranskega barvnega turističnega prospekta, ki bo služil predvsem kot ovitek za listine s turistično, poslovno in drugo vsebino. 2. Na naslovni strani mora biti razpoznavna Republika Slovenija kot država, geografski položaj in razpoznavni znak občine Domžale, glavni kraji in prometna povezava s tem delom Evrope. Vsebina ovitka naj bo predvsem izvirna, slikovna z enakomerno zastopanostjo krajev, naravnih znamenitosti, prednosti oziroma značilnosti turistične in spremljajoče ponudbe občine Domžale. Ena stran ovitka mora biti predviđena za komercialne oglase. 3. Natečajni elaborat mora vsebovati: - idejno rešitev ovitka, - obrazložitev ideje in tehnični opis ovitka, - izjavo avtorja o izvirnosti idejne rešitve, podpisano s šifro. II. Propozicija za oddajo del: 1. Vsaka priloga mora biti označena s šifro dela v zgornjem desnem kotu. 2. V posebni zapečateni ovojnici, na kateri je označena šifra avtorja, mora biti rešitev šifre, ki vsebuje podatke o avtorju (avtorjih): ime, priimek, naslov, telefon in žiro račun. Ovojnico je treba oddati skupaj z elaboratom. 3. Nepopolnih del komisija ne bo upoštevala. III. Nagrade Nagrade borno izplačali v neto zneskih, in sicer: I. nagrada 150.000 SLT II. nagrada 75.000 SLT III. nagrada 30.000 SLT Z dodelitvijo nagrade ima Izvršni svet SO Domžale pravico do razpolaganja, uporabe in morebitne spremembe nagrajene rešitve. IV. Izvrsni svet SO Domžale bo obiikovai komisijo za oceno in izbiro najboljših natečajnih del. Dela pošljite priporočeno najpozneje do 30. aprila 1992 na naslov Izvršni svet SO Domžale, komisija za izbiro natečajnih del ovitka, Domžale, Ljubljanska 69. Komisija bo upoštevala dela, ki bodo v celoti ustrezala natečajnim pogojem in priporočeno odposlana do razpisanega roka. Natečajna komisija bo svoj predlog pripravila najpozneje v 20 dneh po končanem zbiranju del in bo o svoji odločitvi obvestila Izvršni svet SO Domžale, ki bo sprejel končni sklep. Udeleženci bodo o odločitvi pisno obveščeni v 8 dneh po izbiri. PREDSEDNIK IS ložeLENČIČ, l.r. projektno dokumentacijo z investicijskim programom, izdelano pri registriranem izvajalcu, - pri nakupu nove in generalno obnovljene opreme in nado-mestnih delov za popravilo opreme: predračun ali račun, pri nakupu generalno obnovljene opreme pa še pisno izjavo - garancijo izvajalca generalnega popravila, - pri nakupu patenta in blagovne znamke: pogodbo o nakupu patenta oziroma blagovne znamke, - pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov: kupoprodajno pogodbo za zemljišče overjeno na sodišču in predračun stroškov urejanja ter oprem-Ijanja zemljišča, - pri nakupu poslovnih prostorov: kupoprodajno pogodbo overjeno na sodišču, - pri gradnji, prenovi ali adaptaciji poslovnih prostorov: gradbeno dovoljenje oz. odločbo o priglašenih delih, predračun, zemljiškoknjižni izpisek ali izjavo lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila, č) dokazilo, da je odgovorna oseba podjetja v delovnem razmerju v podjetju oz. pismeno izjavo podjetja, da bo odgovorna oseba podjetja sklenila delovno razmerje v podjetju najkasneje v roku 6 mesecev od dneva porabe posojila, če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v podjetju. 11. Nepopolne in nepravočasno vložene prošnje se ne bodo upoštevale. 12. Izvršni svet SO Domžale bo najkasneje v 30 dneh po preteku razpisanega roka sprejel sklep o dodelitvi posojil in ga najkasneje v 8 dneh po sprejemu posredoval vsem prosilcem. 13. Posojila se plasirajo prek LB Banke Domžale, d.d.; z njo Izvršni svet SO Domžale sklene ustrezno pogodbo. 14. Sklep o razpisu posojila se objavi v Slamniku. PREDSEDNIK IS JOŽE LENIČ 2 Domžale 3 Proračun občine 1992, zadnji ali samo integralni? Vsi veste, da pri svojem delu ločim med funkcijo predsed-nika skupščine, ki jo imam uradno, in vlogo župana, ki jo od časa do časa uveljavljam kar mimo pooblastil. Pa mislim, da ni v tej dvojnosti nič slabega in tuđi ne verjamem, da bi se dalo zaradi tega kaj zlorabljati, tako z moje strani kot s strani upravnih organov ali ćelo prebival-cev občine. Nasprotno, prepričan sem, da v bistvu prav zaradi tega vsi samo pridobivamo, zakaj ni daleč čas, ko borno morali vsi razmišljati v duhu novih lokalnih samoupravnih skupnosti od občine do regije ali pokrajine oz. okraja, kakorkli borno pač ta vmesni nivo med Republiko in občino imenovali. In v teh novih raz-merah bo vloga župana pov-sem drugačna kot jo ima sedaj predsednik. To se bo posebno očitno pokazalo pri sestavi pri-hodnjih občinskih proračunov. Zato se mi je zdelo, da je se-stava morda zadnjega proračuna sedanje občine tako po-membna za vse občane, da je prav, če kot predsednik Skupščine, na to temo povem svoje mnenje in omogočim široko razpravo, ki bo med drugim tuđi pomagala izoblikovati fizionomijo prihodnjih občin in pokazala, kdo bodo novi voditelji v lokalnih samoupravah. Izhodišča mora zacrtati naj-prej Predsedstvo, da bo IS ve-del, kako pripraviti predlog. V drugem krogu pa moramo spodbuditi občane, da se kot nosilci politike prihodnje občine sami spoprimejo z dogo-varjanjem o tistem delu proračuna, ki bo zadeval njihove interese. V tem smislu smo vodili tuđi razpravo na Predsedstvu Skupščine pred dnevi, ko smo obravnavali delovni osnutek Proračuna za 1992, ki nam ga je pripravil IS občine. Vsi raz-pravljalci so se zavedali, da gre v marsičem za prelomni proračun, tako zaradi skromnejših sredstev, s katerimi borno raz-polagali, kot tuđi vloge, ki jo bo imel. proračun po sprejetju nove zakonodaje o lokalni samoupravi. Da bi IS laže pripravil dober predlog, ki ga borno obravnavali v začetku nasled-njega leta, smo se morali dogovoriti o poudarkih proračunske porabe in tuđi kaj narediti na prihodkovni strani, da bi pokrili vsaj del potreb krajanov in zni-žali pritisk rušenja razmerji v korist porabe za plače in ma-terialne stroške proračunskih porabnikov. Izhajamo iz spoznanja, da potrebujemo integralni proračun in ga sestavi jamo v še vedno inflatornih časih. To po-meni, da bo zavezujoč v dogo-vorjenih razmerjih, ki nišo po-sledica skladnosti prilivov in porabe in da bo med letom do-živel verjetno več rebalansov. Tuđi ne moremo izhajati iz zatečenih rebalansiranih razmerij letošnjega leta, ker bodo prilivi drugačni, potrebe na strani porabe pa racionirane. Vsem nam je tuđi jasno, da bo obseg proračuna za naslednje leto nižji, zato vsi od vodij upravnih organov pričakujemo obilo izvirnih in dobrih rešitev, ki bodo nado-mestile pomanjkanje rednih proračunskih sredstev, od pora-banikov pa, da se bodo bolje organizirali in temeljito pretresli, kaj bodo financirali iz proračunskih sredstev in koliko bodo še morali »zaslužiti« iz drugih virov. Zaradi učinkovitejšega go-spodarjenja s sredstvi skladov bo treba ta sredstva prikazati in zasledovati ločeno. Tu mislim na stanovanjski sklad, ki ga borno formirali iz sredstev prodanih občinskih stanovanj, in sklad stavbnih zemljišč. Takšna izločitev iz integralnega proračuna bo omogočila tuđi boljšo primerljivost ostalih postavk v deležih. Lahko pa tuđi oba vira združimo v skupen Sklad. Vedne potrebe in zahteve občanov, da si dvigujejo skupni komunalni in osebni standard, ali da uresničijo nekatere prestižne želje, nam narekujejo, da se resno zamislimo, kako ob znižanem proračunu vendarle zagotoviti ustrezne vire v ta na-men. Veliko se danes govori o razpisih obveznic ali delnic za povsem določene donosne naložbe, ki zmorejo vračati zbrana sredstva. Prav, a na to se je treba temeljito pripraviti, predvsem pa zagotoviti odgovorno ravnanje do tistih, ki bodo vrednostne papirje kupili v veri, da so dobro naložili svoje prihranke, ker jih bodo z realnim dobičkom tuđi dobili povrnjene. Ob tem ni ne-umestno pripomniti, da kar nekako pozabljamo na osnovno vlogo in namen, ki ga imajo razne bančne, hranilnične in zavarovalniške ter zadružne institucije. Njihovo funkcijo pri razvoju naše občine borno morali prav dojeti in dopolniti ter ustvariti pogoje, ki bodo privlačni za investitorje. Še vedno pa menim, da institut samoprispevka oz. namen-skega in nepovratnega zbiranja sredstev, ni slaba rešitev potreb krajanov ali interesov določene skupine občanov, ki želijo uresničiti kakšne dolgoročne cilje. Odločitev je namreč zelo demokratična, kontroliranje porabe preprosto in učinki ned-voumno zaznavni, nameni pa zelo pošteni. Vendar pa mora biti sistem vpet v širši prostor in se solidarnostno prekrivati, ker rente, obresti ali dividende pač ni možno pobirati, pa tuđi pe-nalov ne zaračunati. Naslednja pomembna proračunska smernica je odnos do revitalizacije. Veliko govorimo o promociji uspešne in gospodarsko trdne občine. Toda ta uspešnost se mora videti tuđi v okolju. Tu smo pa zelo šibki in kar neradno mi je venomer ponavljati, kako neurejena so naša mestna jedra in kako neprivlačno deluje podeželsko okolje. Ob razpravi v Predsedstvu je eden od članov omenil ćelo, da bi plačevali »občin-skega vrtnarja«, ki bi skrbel za videz občine. Pa ne gre samo za sredstva, tuđi, ampak predvsem za odnos do vsega, kar smo mi in naši predniki v prete-klosti ustvarili in ne srne propadati; in še za odnos do okolja, ki naj bi s svojim videzom do-kazoval, da tukaj živijo po-djetni, skrbni in urejeni Ijudje, ki cenijo prostor, svoje delo in naravne danosti. V zvezi z revitalizacijo želim omeniti in poudariti še odnos do občine. Premoženje občine bo v prihodnje postal pomem-ben del prihodkov za potrebe lokalne skupnosti. Zato ni vse-eno, kako z njim gospodarimo, komu ga zaupamo v upravljanje in kako ga povečujemo. S tem v zvezi nas caka tuđi zahtevna naloga vračanja krivično odvzetega premoženja - denacionalizacija in nuđenje pomoći vsem, ki bodo pripravljeni vrnjeno, običajno zane-marjeno premoženje, obnoviti in usposobiti, da bo zopet do-nosno ali vsaj zmožno služiti svojemu namenu. Zato nam danes še marsika-tera postavka proračuna za naslednje leto ni znana. Nujno je torej zagotoviti rezervna, na-mensko neopredeljena sredstva, ki jih borno med letom razporedili tja, kjer se bo pojavila nepredviđena potreba, da ne borno rušili dogovorjenih razmerij do drugih porabnikov. Proračun je v razvitih demo-kracijah vedno tuđi predmet strankarskih interesov. Prepričan sem, da bo to kmalu normalno tuđi pri nas, čeprav smo še kar obremenjeni z dogmo o konsenzu in potrebi po dogovorjenih interesih med vsemi strankami, tako pozicije kot opozicije. Bistvo večstrankar-skega sistema je pač v tem, da vladajoča stranka ali koalicija skozi proračun uveljavlja svojo politiko razvoja in prioritet in si tako nabira točke za naslednje volitve. Tako so se in se še bodo kopja lomila na postav-kah, ki so ali prestižnega po-mena ali izhajajo iz političnih usmeritev. Socialni programi, javna dela, ohranjanje kulturne dediščine, karitativna dejav-nost, promotivne aktivnosti, pospeševanje privatne pobude, razvoj podeželja in materialne infrastrukture, obseg in stroški družbenih dejavnosti tako za-vodov kot upravnih organov, da omenim samo nekaj tem, vsekakor so del tega boja za naklonjenost volivcev. Programi so in bodo šibka točka vsake razvojne politike, tako po idejni zamisli kot po uresničevanju. Danes, ko se pogovarjamo o novih lokalnih skupnostih, ko razmišljamo, kje bodo središča novih občin, regij, katera področja bodo za-okrožene celote in še bi lahko našli razlogov za opredeljeva-nje volivcev, so dobri programi zelo iskani. Zato smo se v naši občini izvirno lotili iskanja pravih usmeritev. Začeli smo z »uglednimi in vplivnimi« ob-čani, nadaljujemo z okroglimi mizami, da bi tako zbrali naj-bolj zanimive teme in hkrati za-gotovili široko podporo tištim programom, ki so najbliže interesom občanov. Dolgoročna ciljnost, ali »paradni konj« naše usmeritve, kot se je slikovito izrazi I ob razpravi član Pred-sedstva, mora biti razvidna tuđi iz proračuna za naslednje leto. Ni dovolj živeti iz rok v usta, ampak vedeti, kaj bo čez leta, in v to vlagati svoje napore. Proračun je in bo, kot sem že omenil, strankarski instrument, je pa tuđi dokaz kreativnosti občinske Vlade našega Izvrš-nega sveta, da zna davkoplače-valcem ponuditi za svoje naj-nižje stroške naj več koristnih usmeritev. Nič nenavadna zato ni zahteva, da se mora delež za funkcioniranje »občine« znižati in delo racionalizirati. Stvar Skupščine pa je, da zna oceniti ali so njeni interesi v predlogu dobro opredeljeni in ustrezajo pričakovanjem večine odborni-kov, predvsem pa njihovim vo-livcem. Zato pričakujem, da se boste občani aktivno vključili, osebno in prek strank v razpravo o proračunu in sodelo-vali pri okroglih mizah na teme iz našega neposrednega življenja ter okolja, ki bo za nas vse kmalu v določenem pogledu ožji, v drugem pa tuđi širši. V nasprotnem ne vidim razloga, da ni imel prav tišti raz-pravljalec, ki je rekel, da je proračun zato, da se plača učitelje in državne uslužbence. Ne, spoštovani občani, s takšnim proračunom se pa jaz ne morem strinjati in ga tuđi ne n'ame-ravam podpirati, pa četudi bom pri glasovanju za svoje amand-maje ostal povsem osamljen. Zato, občani, ne pozabite, da imate prav V prihajajočem letu v rokah najmočnejše orožje - VOLITVE. In izrabite ga za to, da boste podprli ne samo kratkoročne cilje in navidezne učinke, ampak trajne rešitve, ki so sicer zahtevnejše in sprva ne tako opazne, zagotavljajo pa nam v naslednjih letih posto-pen vzpon tako našega standarda kot vstop v svet razvitih. Brez naporov in odpovedovanj danes ter skrbnosti in varčnosti pa boljšega jutri ni ali pa je samo v iluziji, kakršne smo bili deležni v ne tako daljni prete-klosti. Ne nasedajte lažnim pre-rokom, ki vedo toliko povedati o zablodah in napakah nove oblasti, zakaj samo ena je pot v samostojnost in »evropo« z malo začetnico: modrost spoznati, kaj je dobro in vredno. In za to spoznanje in vračanje pravih vrednot, se splača še vztrajati, če se no-čemo pogrezniti v somrak »balkanske« zaostalosti in primitivizma, da ne rečem barbarstva. Pa lepe božične in novoletne praznike ter uspešno in mirno leto 1992, vam želim. Predsednik Skupščine občine Ervin-A. Schvvarzbartl ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO Visoko odlikovanje za Aleša Kodra V ljubljanski bolnišnici se še zmeraj zdravita dva pripadnika teritorialne obrambe, ki sta bila med junijsko vojno za samostojno Slovenijo nevarno ranjena. Eden izmed njiju je Aleš Kodra iz Trdinove ulice v Domžalah. Aleš je bil hudo ranjen v glavo v četrtek, 27. junija letos ob 19. uri 30 minut v boju za samostojno Slovenijo v Tr-zinu. Ranili so ga izstrelki jugoslovanske armade, za katero smo v polstoletnem obdobju dajali veliko denarja, ne da bi nas bil kdo o tem kdai povprašal. Nazadnje je ta armada, ki smo jo po hudih zablodah dolga leta zmotno imenovali ljudska, zahtevala krvni davek. Poleg tistih, ki so svoja življenja dali za samostojno Slovenijo, je Aleš Kodra ena največjih žrtev. Naši mladi samostojni slovenski državi je daroval vse svoje moči in zdravje. Vsi domači, vsi, ki smo Aleša poznali in mnogi, ki ga nišo nikoli videli, pa so zanj slišali sele po junijski vojni, smo trepetali in želeli, da bi okreval. Nekako po petih mesecih pa je posebej razveseljivo, da je Aleš zunaj smrtne nevarno-sti. O Aleševi nesreči sem se pogovarjal z njegovimi starši, očetom Stanetom in mamo Ivanko. Kljub zaskrbljenosti za sina in za posledice, ki bi mu utegnile ostati, sem pri obeh našel kar precej optimizma in upanja, da se bo vse dobro izteklo. V dnevnem časopisju smo lahko prebrali, da so Aleša 4. decembra v ljubljanski infekcijski kliniki obiskali predstav-niki republiškega štaba teritorialne obrambe in mu izročili dve visoki odlikovanji. Prejel je znak za sodelovanje v bojih za suvereno Slovenijo in častni znak Teritorialne obrambe Slovenije. Aleš Kodra se je rodil 13. decembra 1964 in tako prav te dni praznuje svoj 27. rojstni dan. In kaj naj bralci Slamnika, občani Domžal, vsi, ki ga poznamo in vemo za njegovo nesrečo, Alešu, našemu vojaku in borcu za samostojno Slovenijo ob rojstnem dnevu, božičnih in novoletnih prazni-kih zaželimo drugega kot to, da bi kmalu ozdravel in se vrnil med domaće, k staršem, ženi Karmen, štiri in pol leta stari Anji in komaj polletni Katji. Aleš, želimo ti zdravja in sreče v letu 1992! Mir vsem Ijudem! Vsako leto pričakujemo božične praznike in novo leto. Dobre želje si več ali manj vedno voščimo z enakimi besedami, tako borno storili tuđi letos. Vendar pa bodo naša letošnja voščila drugačna: po slovenski vojni in ob še vedno trajajoči vojni na Hrvaškem ima mir, ki siga posebej zaželimo na prehodu v novo leto, polnejšo vsebino. Mir niza nas večbeseda ob drugih besedah, ampak se sele ob strahotnih dogodkih, kijih doživljajo naši bratje in sestre, zavedamo njegove drugačnosti. Ob vsem tem pa se zastavi ja vprašanje, kaj mi sami oziroma vsak posameznik lahko stori za mir. Odgovor je preprost, uresničitev težja: predvsem naj bi strpno odpravljali agresivnost (morebitno) svojih sogovornikov. Tako bi bili sejalci miru. To je seveda ena izmed možnosti. Ob tem bi morali svoje odnose z Ijudmi, kijih nimamo dovolj radi, na novo prevetriti, če hočemo, da bodo tuđi odnosi drugih do nas zaživeli, kakor si vendarle želimo. Jezus Kristusje postal človek, da bi mi postali božji. Rodil se je kot otrok, da bi ga sprejelo čimveč ljudi, kajti otroka, kakor vemo, povečini vsakdo sprejme. Poskusimo tuđi mi sprejeti hrvaške begunce in druge ljudi v stiski, le tako borno uresničili božično sporočilo, da moramo ljubiti vsakega človeka, ker se je sam Bog učlovečil vjezusu Krist usu. Predvsem ne enačimo neslovenskih ljudi s politiko narodov, katerim pripadajo. Potrudimo se videti v njih Kristusa, ki išče zavetje. Vsem Ijudem dobre volje v Sloveniji ali vsem tištim, ki ne bodo spregledali pričujočega voščila, želim mnogo duhovne vedrine v božičnih praznikih, mir z Bogom in z vsemi Ijudmi, s katerimi se srečujemo in z njimi delimo življenjsko usodo, v novem letu 1992 pa osebnih uspehov ter posebejpolitičnega sodelovanja vblagor slovenske države. IVAN KEPIC ^^^^. ^L, . *—«—^—~-z~n Domžale OKROGLA MIZA Oblikujmo in gradimo image - podobo -občine Domžale Vodstvo naše občine se v zadnjem času intenzivno uk-varja s celostno podobo, promocijo občine. V sklopu teh prizadevanj bo v Knjižnici Domžale organiziranih več okroglih miz, na katere sta predsednik skupščine g. Schvvarzbartl in predsednik iz-vršnega sveta g. Lenič povabila pomembne podjetnike in ob-čane, pa tuđi pripadnike strank in simpatizerje. Toda - če bi sodili po skromni udeležbi na okrogli mizi o oblikovanju in podobi občine Domžale v ponedeljek, 9. decembra, bi lahko mirno rekli, da ta Domžalčanov prav nič ne zanima. Po drugi strani pa je tuđi resnična ugotovitev — občina naj deluje tako, da bo odprta podjetništvu in pobudi, da bo ustvarjala ugodne mož-nosti za vse dejavnosti, da bo čutiti primerno podjetniško klimo - o promociji pa naj razni išljajo strokovnjaki. Ta pred-log je že takoj na začetku podal g. Stane Oražem. Če bodo promovirali in ponujali prazen ža-kelj, če bo promocija le v marketinške prijeme zavita laž in manipulacija - potem jo bodo zainteresirani hitro spregledali. Kljub temu pa so razpravljalci ugotovili, da je bila občina Domžale v preteklosti zelo uspešna, doslej pa ni znala svojih prednosti in ugodnosti ustrezno predstaviti javnosti. Imamo dobre gostilne, teniski center, zgodovinske objekte, na pomanjkanje prenočitvenih zmogljivosti pa je opozoril predsednik Turističnega društva Domžale g. Marjan Vodnik. Se-veda pa je treba predvsem razvijati podjetniški image, obrtni-ško področje, kraj, kjer so davki stimulativni in kjer vlada red na vseh področjih, kot je zahteval g. Matjaž Karlovšek. Domžale se morajo v prihod-nosti razviti tako, da nas bodo iskali drugi, da se je bo prijel glas: novo vrednost boste najhi-treje in najuspešneje ustvarili v Domžalah. Tako kot je stvar z Japonsko ilustriral g. Matjaž Brojan. Res je, da se Domžal še vedno drži pridevek najboga-tejše občine, toda to že dolgo ni več res. Nam je pa to všeč in nam godi, se je pohvalil g. župan Schvvarzbartl. Prav gotovo pa je takšno mišljenje še vedno velika prednost in na njej se da graditi tuđi v prihodnje. Kajti image se gradi dolgo, zruši pa zelo hitro. V ozadju razprav na okrogli mizi pa je bilo vseskozi tuđi vprašanje novih preblikovanj občin in vprašanje regije. Po zadnji varianti naj bi bila ena od 22 regij tuđi osrednje slovenska, ki bi vključevala občine Kamnik, Domžale in Litijo do Save, morda tuđi del Za-savja z Izlakami. Poudarjeno je bilo, da ob razmišljanju o tem ne bi smeli vse energije usme-riti le v prestižno vprašanje, kje bo njeno središče, pač pa se organizirati in s skupno zavze-tostjo izgraditi prepričljiv image tuđi takšni regiji ter najti skupne koristi povezovanja. Pravih zaključkov na okrogli mizi nišo našli. Morda bi morali razmisliti o tem, da je potrebno že na začetku vključiti v takšne razprave strokovnjake, ki bi na to temo prav gotovo lahko povedali veliko zanimi-vega. Tako pa smo odhajali kar nekoliko razočarani. CVETA ZALOKAR-ORAŽEM SREDIŠČE DOMŽAL Poslovno podjetniški center Izvršni svet Skupščine občine Domžale je v avgustu obravnaval predlog spre-memb zazidalnega nacrta centralnega območja Domžal v skladu z novimi spoz-nanji in modernimi trendi razvoja mesta Domžale. Predlog je pripravi! g. Matjaž Karlovšek, dipl. ing. gr., direktor firme »KARLOVŠEK« D.O.O. in neprofesionalni član IS Domažle, zadolžen za stano-vanjsko in komunalno dejav-nost. V skladu z namenom, da se za našo občino opredelijo cilji kot so: - formirati v Domžalah center podjetništva - izboljšati kakovost življenja in okolja - povečati dohodek - zadržati stopnjo nezaposlenosti pod osem odstotkov je Izvršni svet zadolžil Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja, da uresniči spremembe zazidalnega nacrta centralnega območja Domžal. Pristojni občinski sekretariat je hotel dobiti več možnih reši-tev idejne zasnove pozidave območja centra Domžal - KARE ALKO, zato je izvedel anonimni natečaj za pridobitev nove urbanistično arhitektonske zasnove zazidalnega nacrta Domžal. Povabljeno je šest avtorjev, EKOLOGIJA - ZA ČISTO OKOLjE GRE Kam niska Bistrica kmalu brez gnojevke iz farme I han (nadaljevanje s prve strani) - bolj zmanjšali delež dodane vode. To so dosegli z uvedbo reciklažnega sistema za izpira-nje prečnih kanalov v objektih. Z izgradnjo črpališča za gno-jevko in s povezovalnimi cevo-vodi smo omogočili, da se gno-jevka, ki priđe po kanalizaciji do črpališča, s črpalkami ponovno vrača v prečno kanalizacijo v objektih. Tako se kanali ne spirajo več z vodo, ampak z gnojevko. S tem se je dnevna količina gnojevke zmanjšala s 700m3/ dan, na 400m3/dan, sušina pa se je iz borih 2%, povečala na 3-5%. Taka gnojevka je dosti pri-mernejša za nadaljnje ana-erobno gnitje; zmanjšale so se količine, manjši so tuđi potrebni volumni drugih objek-tov. Prav tako je manjša potreba zmogljivosti pripadajoče opreme. Črpališče za gnojevko je izvedeno tako, da se ne samo reciklažno izpirajo kanali, tem-več je zagotovljeno tuđi samo-dejno prečrpavanje gnojevke na lokacijo CČN, kjer so ostali objekti za predčiščenje. V tej fazi predviđena dela so izvajali od jeseni 1987 do av-gusta 1988, ko je bil opravljen tehnični prevzem. Od tega časa se sistem dnevno uporablja in daje več kot pričakovane rezultate. Separacija gnojevke in hidrotransport do CČN Druga stopnja sanacije za-jema izgradnjo cevovoda do Centralne čistilne naprave ter objekt za mehansko separacijo gnojevke. Izvajanje in dokon-čanje teh del je prav tako teklo v letu 1988. Tako je omogočeno, da iz črpališča na farmi s črpalkami po podzemnem cevovodu pre-črpamo gnojevko na lokacijo CČN. Iz gnojevke na mehan-skih separatorjih izločimo tište delce, ki bi v gnilišču delali skorjo, to pa bi lahko ogrozilo normalen tek anaerobnega gnitja. Čvrsti del, ki bo nastajal pri separaciji, je kvalitetno organsko gnojilo in ga bodo v ce-loti uporabljali za gnojenje, možno pa ga je s kompostira-njem še izboljšati. Farma ima že sedaj evidentiranih več zainteresiranih podjetnikov, ki bi celotno količino čvrste faze odvzeli. Ker se v javnosti pogosto po-javlja napačno mnenje, češ da je čvrsta faza po separaciji opo-rečna za uporabo kot gnojilo, poudarjamo, da ni nikakršne povezave med blatom, ki na-staja po dehidraciji na čistilni napravi, in našim blatom, saj so tehnološke poti povsem lo-čene. Tako ne more nastati kontaminacija naše čvrste faze. Gnilišča, kotlovnica, plinohrami, objekt dehidracije in koristna uporaba bioplina Tretjo stopnjo sanacije so za-čeli izvajati decembra 1989, je pa najobsežnejša in najzahtev-nejša. Kakor je iz naslova razvidno, v tej fazi izvajajo vse tište objekte, ki bodo zagoto-vili, da se bo onesnaženje gnojevke toliko zmanjšalo, da bo mogoč izpust v dokončno čiš-čenje na Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik. Po separaciji se bo ves tekoči del gnojevke prečrpaval v ana-erobna gnilišča, kjer se pod kontrolo (temp. 35°C, kontinuirano mešanje, brez prisotnosti zraka) razvijajo posebne meta-nogene bakterije; te organsko snov prek več vmesnih faz raz-gradijo do končnih produktov, in sicer metana (CH4), ter oglji-kovega dvokisa (CO2). V gniliščih, kjer se proces odvija, traja zadrževalni čas naj-manj štirinajst dni, omejena pa je tuđi količina organske snovi, s katero smemo obremeniti m3 volumna gnilišča. Po gnotju se gostejši del gnojevke prečrpa na centrifugo, pred tem pa se dodajo flokulanti, ki povzro-čajo kosmičenje majhnih del-cey in s tem omogočajo učinkovito ločevanje gošče od teko-čine. Tekoči del, ki kot preliv za-pušča gnilišča, ter tekoči del po centrifugiranju po kanalizaciji spuščamo na dokončno čišćenje v CČN. Po procesu v gniliščih se onesnaženost gnojevke po parametru organska snov zmanjša za ca. 50%, po parametru KPK pa za 70%. Kot zelo korišten stranski produkt, ki močno zmanjša obratovalne stroške, pa nastaja bioplin, zmes metana in ogljikovega dvokisa v razmerju 70:30. Če proces najbolj uspešno teče, nastane v gnilišču pri raz-kroju 1 kg organske snovi med 0,8-1 m3 bioplina, katerega energetska vrednost je ca. 6kW. Plin se na vrhu gnilišča zajema in shranuje v plinohra-mih, velikih 2 x 400m3. Priča-kovana dnevna količina plina, Dve gnilišči - prostornina vsakega je 1800m3 ki bo tako nastala iz farmskih odplak, je med 3.500 do 5.000 m3. Na 240 kW motorjev, kon-struiranem posebej za tako pogonsko gorivo, se bo plin seži-gal, kubični meter plina z opisano vsebnostjo metana pa bo dal približno 2kW električne energije in ca. 4kW toplotne energije, ki se kot voda, segreta na 90 stopinj C, po toplovodu pelje na toplotne izmenjevalce, postavljene med primarno in sekundarno gnojišče, gnojevka, ki se s črpalkami od-vzema na dnu gnilišč, se prav tako vodi na toplotne izmenjevalce; tu se segreje in na vrhu gnilišč ponovno vrača. S tem se zagotavlja mešanje vsebine di-gestorja in tuđi ohranjenje za proces optimalne temperature. Električna energija, ki jo borno tako pridobivali, pa se bo v ce-loti porabila na centralni čistilni napravi. Ker sta na tej napravi že instalirana dva plinska agregata, bi z bioplinom, dobljenim v gniliščih centralne čistilne naprave in v farmskih gniliščih, v celoti pokrili potrebe po električni energiji, toplotna energija pa bi se predvsem v poletnih mesecih pojavljala v velikih presežkih. Poleg opisanih prednostih bioplina kot vzporednega produkta anaerobnega gnitja se pojavlja tuđi problematična komponenta, in sicer žveplovo-dik - H2S; ta je predvsem produkt razpada beljakovinskih komponent v gnojevki. Ker ta plin po zgorevanju skupaj z vodnimi hlapi tvori žveplasto kislino, ta pa povzroča rjavenje in poškodbe na plinskem agregatu, je pred uporabo potrebno žveplovodik zmanjšati na nivo, ki ga predpisuje proizvajalec, pričakovano vrednost, ki bo med 6.000 in 10.000mg/m3 plina, bo tako potrebno znižati na mejo pod 1200mg/m3. S tem se poleg varovanja plinskega agregata doseže tuđi ustrezno nizka vsebnost SO2 v izpušnih plinih po zgorevanju. Za do-končanje III. stopnje sanacije bo torej potrebno zagotoviti sredstva za nakup opreme za čiščenje plina, katere cena se giblje med 250.000 do 300.000 DEM, poleg tega pa nam v celoti manjka oprema za zbiranje in transport čvrste faze po separaciji in dehidraciji ter bakla za zgorevanje morebitnih presežkov plina. Prav tako bo potrebno pokriti stroške za-gona, ki vsekakor ne bodo majhni, saj se bo v poizkusnem obratovanju gotovo pokazalo, da bo treba popraviti ali izboljšati kakšne detajle, kajti sele Del strojnice novega gnilišča obratovanje pokaže, kako najbolj ugodno poteka proces. Projekt se temu le bolj ali manj približa. Zgrajeni objekti sku-šajo metanogenim bakterijam omogočiti čimboljše možnosti za razvoj, saj celotna tehnologija sloni na spoznanjih iz pro-cesov, ki se v naravi dogajajo. Dobra projektna rešitev tako omogoča le bistveno bolj učinkovit proces, s tem pa tuđi večjo ekonomiko čišćenja. Leta 1991 so nam odtegnili vsa nepovratna sredstva in po-moč pri izgradnji, hkrati pa moramo plačevati izredno visok vodni prispevek kot kazen za onesnaževanje Kamniške Bistrice (ta samo v letu 1990 znaša ca. 1.000.000 DEM). To nas postavlja v neenakopraven položaj s tistimi, ki reševanje ekoloških problemov prela-gajo. Za dokončanje v projektu predviđenih del nam manjka le deset odstotkov ali ca. 700.000 DEM. Kljub temu ostaja rok za dokončanje del negotov, saj v zaoštrenih razmerah gospo-darjenja, ob izredno visokih stroških, ki jih plačujemo za onesnaževanje, osnovna proizvodnja ne prenese še pokrivanja investicije. Ostaja upanje, da se bodo uresničile obljube visokih pred-stavnikov vlade in predsedstva R Slovenije, ki so na sestanku 1. 10. 1991 na naši Farmi skle-nili, da bodo tištim farmam, ki so s sanacijo začele, finančno pomagali, saj je jasno, da so za normalno oskrbo trga potrebne vsaj toliko časa, dokler se ne postavi alternativna proizvodnja. V tem primeru smo prepričani, da bi dela dokončali do poletja 1992, ko nastopi tuđi najugodnejši čas za zagon ob-jektov. Jože Jurkovič, dipl. vet. 4 Domžale ki naj bi do 23. decembra 1991 izdelali nove rešitve pozidave skupaj z maketo 1:500. Dolo-čena je ocenjevalna komisija. V njej so predstavniki občine, krajevne skupnosti ter zastop-niki sedanjih lastnikov zem-Ijišča, in sicer: - SKB - Investicijsko po-djetje d.o.o. - Trgovsko gostinsko po-djetje »NAPREDEK« - GIP »Pionir« Novo mesto - Skupščina občine Domžale. Kot poročevalca sta imenovana ugledna arhitekta Braco Mušič iz Ljubljane in Janez Ha-cin iz Ženeve. Tako naj bi zagotovili naj-boljšo varianto našega dragoce-nega prostora v centru Domžal, s tem da bodo vsa dela še dodatno predložena v ogled in razpravo vsem občanom našega mesta in bodo lahko s svo-jimi pripombami in sugestijami podali koristne nasvete načrto-valcem bodočega centra. Izvršni svet in predsedstvo občine Domžale se zavedata, da je ureditev tega dela Domžal zelo pomembna za nadaljnji razvoj in videz našega mesta. M. KARLOVŠEK Pesnikova vmitev Zdaj bom sanje izpil iz vseh kup, jutri bo praznik otrok in moj dan. (FRANCE BALANTIČ: Praznik otrok) V dneh od 26. do 30. novembra 1 991 je bila v Kamniku vrsta prireditev ob sedemdeset-letnici rojstva pesnika Franceta Balantiča, ki se je tako simbolično vrnil v svoje rodno mesto Kamnik in v svoj Novi trg, kjer je preživljal svojo mladost. Od-slej pa bo nanj opozarjal lep spomenik, delo akademskega kiparja Draga Tršarja. Svoj spomenik pa si je posta-vil France Balantič sam; to je njegova poezija, ki je simbolno premagala pesnikovo fizično smrt v plamenih. Morda so ravno izobčenje, prepovedi in nasilje nad Balantičevim pesni-škim delom povzročili, da da-nes prihajajo nad nas dela drugih prepovedanih, zamolčanih in pozabljenih pesnikov in pi-sateljev. Tako počasi in vztrajno nastaja pred nami nov in polnejši mozaik dobe, ki ga sestavljajo kamenčki padlih na Borza ponudbe in povpraševanja Sa obrtni zbornici Domžale, Vir, Šaranovičeva 21, je postavljena računalniška borza ponudbe in povpraševanja, ki vključuje domaće obrtnike, podjetnike, inovatorje in tište s področja Alpe-Jadran. Baza je postavljena v sodelovanju s centrom za informacijski sistem (CIS) pri gospodarski zbornici Slovenije, občine Domžale in obrtne zbornice Domžale. Organizirali borno pomoč pri uvajanju za samostojno spremlja-nje in vnos v bazo z računalnikom. Proti plačilu bo možno svetovanje in vnos našega sodelavca. »pravi« in »nepravi« strani. Za-namci morda ne bodo niti slutili, koliko boja in truda je bilo treba za jasnejšo podobo o pre-lomnem času druge svetovne vojne in o umetnosti, ki je zra-sla v tistih usodnih dneh. O tem boju in trudi pričajo številna dela, ki jih je Francetu Balan-tiču in njegovim zamolčanim vrstnikom posvetil literarni zgo-dovinar France Pibernik. Ob odkritju spomenika"sem se ob tehtnih besedah ministra Andreja Capuda spomnil, kako je Balantičevim pesnim utiral pot med ljudi stranjski župnik France Gačnik, ki jih je vpletal v svoje pridige in v vezna bese-dila pri ritmičnih in folklornih mašah. To je bilo pred deset-letji in so običajno sledile »po-sledice«. Spomnil sem se tuđi ne »nezaslišano predrznost« prof. Tine Romšakove, ki je »že davno« uvrstila Balantičeve pe-smi v recital lirike kamniških pesnikov in s tem pripravljala pesnikov povratek v kamniški Novi trg in - v našo zavest. Ob gorečih baklah in pesmi mladih pevcev zbora »Cante-mus« je pošumevala stara To-masova lipa sredi Novega trga in spominjala na dni, ko je tod hodil pozabljeni pisatelj Josip Ogrinec, iskal pri svoji sestri toploto domaćega ognjišča in preganjal lakoto ter revščino dunajskega studenta. Tam so odraščali njegovi nečaki Ban-koviči, ki so tuđi pustili sledi v slovenski zgodovini. Josip Bankovič je bil duhovnik, pisatelj in zgodovinar; zlasti pa je zaslužen za ponovno oživitev stiškega samostana. Njegov brat Alojzij je znal vse evropske jezike in mnogo je prevajal; da-nes pa se ga spominjajo pred-vsem farmacevti, ker je ustvar-jal njihovo slovensko izrazo-slovje. Tuđi tretji brat, dr. Ivo Bankovič, ki se je boril za slovenske pravice v dunajskem parlamentu, počiva pozabljen na kamniških Žalah. Proti Srednješolskemu centru Rudolfa Maistra nosi veter be-sede Balantičeve žalostnike: In ne bo očeta, ne bo mene, da bi sad rodil joj, moj Bog, da sem tako grešil, da je v meni smrt rodu spočeta! Pri sebi ugovarjam igralcu Borisu Kralju: »Rad pesnikov, vidcev in vodnikov ne more izumreti! Umre človek in morda zamre rod, pesem pa živi! To dokazujejo Balantičeve pesmi in pesmi zamolčanih, ki jih noben plamen ne more uni-čiti!« JANEZ MAJCENOVIČ Župnijska Karitas je dobila v najem prostore in telefon Župnjiska Karitas Domžale je dobila v najem od občine prostore na Ljubljanski 34. Pod-jetje Graditelj, ki je do sedaj imelo v najemu te prostore, nam je začasno odstopilo telefonsko številko 723-577, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. S pridobitvijo teh prostorov imamo tako možnost imeti uradne ure, v katerih se lahko vsak oglasi pri nas, mi pa mu borno po svojih možnostih tuđi pomagali. Uradne ure imamo trikrat tedensko, in sicer v torek in petek od 10. do 12. ure ter v četrtek od 16. do 18. ure. V tem času bo kdo od naših prostovoljcev, članov župnji-ske Karitas, na razpolago v naših prostorih ali po telefonu. Župnijska karitas želi pomagati Ijudem v stiski, bodisi duševni ali materialni, zato se na nas lahko obrne vsak, neodvisno od njegovega prepričanja ali narodnosti. Pomagali borno po svojih najboljših možnostih. Vse farane pa vabimo k aktiv-nemu sodelovanju. Srečanja članov župnijske Karitas osta-nejo kakor do sedaj, ob torkih zvečer, ob 20. uri v veroučni učilnici. Prisrčno vabljeni. Kdorkoli želi denarno pod-preti naše delo, lahko svoj dar odda v naši pisarni, kjer dobi tuđi potrdilo, ali na žiro račun številka 50120-620-149-05-1300113-1042769, pri Ljubljanski banki Domžale - 300. Redno zbiranje denarja v žup-nijski cerkvi v nabiralnik z na-pisor^za Karitas ali pri gospodu župniku, ki je naš ustanovitelj, pa velja še naprej. Vsem darovalcem že v naprej iskrena hvala. Tajnica župnijske Karitas Domžale MARIJA BIZJAK-SCHVVARZBARTL Misli dveh gospo-dov z vrha Bliža se parno leto 1992. Meni so bila parna leta vedno nekako uspešnejša. Da so roje-vanje in prvi koraki težki, mi potrjuje tuđi rojstvo mlade Slovenije v letu 1991, kot tuđi rojstvo mojih trehaotrok, ki so se vsi rodili na neparna leta. Prepričan sem, da bo leto 1992 za vse nas bolj uspešno, ugodno in z več veselja. Čas je že, boste de-jali. Čas. čas in delo, zabeljena z naključji spoznanji nas peljeta naprej. Za vas, spoštovani bralci, sem modroval v družbi člana predsed-stva g. Omana in ministra za turi-zem g. Inga Paša ter g. Janeza Škr-lepa in drugih. G. Oman pravi, da je predsedstvo bistveno poseglo v slovensko sceno le dvakrat, in sicer ob plebiscitu in ob agresiji. Predvsem je zadovoljen, da so takrat, ko je bilo to potrebno, našli skupen jezik v pred-sedstvu in v večini strank. Sicer pa pravi, da po ustavi ne predsedstvo in ne predsednik Kučan nimajo ti-stega odločujočega vpliva. Če se ne bi bil g. Kučan kot osebnost močno uvmljavil, bi bila ta funkcija pov-sem neizrazita. .Agresija na Slovenijo je povzro-čilo, da smo prišli do raznih spoz-nanj. G. Paš trdi, da so slovenski turistični delavci spoznali, kakšen je slovenski turist. Slovenec je naj-boljši gost. To ni samo neka politična samohvala. Slovenski gost da-nes ve, kaj je kvaliteta, ne brani se kvalitete tuđi plaćati. To je spozna-nje letošnje sezone, ko so se Slovenci v glavnem zadržali na slovenski obali in drugih turističnih središ-čih širom po Sloveniji. V povolilnem obdobju še nismo prišli do celovite nacionalne kme-tijske politike. Dolgoročna politika vedno temelji na programu, ki pa še ni narejen. V Jaršah-si je g. Oman ogledal novogradnjo - hlev Janeza Slevca. V pogovoru med Janezem Slevcem mlajšim in g. Omanom je ta ugotovil, da si investitorji veliko-krat nakopljejo na vrat ekonomsko tako drage objekte, da jih iz denarja zasluženega na kmetiji ni mogoče izpeljati. Veliko bo treba ekonomsko osveščati našega kmeta. Hlev je ekonomski objekt, ki mora imeti svojo dobo amortizacije. V Kanadi je videl veliko objektov, ki so bili funkcionalni in že na prvi pogled finančno pristopnejši. V debato o Avstrijcih, ki jih vedno jemljemo za primerjavo, iz-vemo, da so severni sosedje sve-tovni turistični rekorderji. Znajo tržiti s svojimi hribi, jezeri. So pa Avstrijci tuđi mojstri v samoorgani-ziranju. Kmetje ustanavljajo strojne krožke, kjer si izmenjujejo usluge. Lastnik stroja ne posoja, temveč gre krožkarju izmenjati uslugo. Ta sistem bi bilo potrebno uvesti tuđi k nam. Tuđi Italijani so prišli na naše rešeto. So zelo kooperativni, želijo si sodelovanja na političnem po-dročju, ker se zavedajo, da je politično spoznavanje in sodelovanje vedno tuđi zametek gospodar-skega, trdi g. Oman. Italijani so poleg domačega gosta pomagali preživeti slovenskemu turizmu. Za nas je italijanski gost naj-pomembnejši tuj gost. Slovenska ponudba bo v prihodnje oblikovana tako, da bo v prvi vrsti igrala na čustva italijanskega gosta. Prihodnje spremembe lastninskih odnosov bodo šle na roko razvoju turizma. Turizem je namreč stvar zasebne gospodarske pobude in osebnega odnosa do gosta. Ni pošteno trditi, da se v »družbenem sektorju« nišo trudili. Kjer so bili Ijudje, ki so svoje delo vzeli več kot le službo, so to dokazali. Enako velja tuđi za kmetijstvo. Trditi, da borno po denacionalizaciji in lastninjenju pridelali več in ceneje, ni dokazljivo. Pri prehodu borno morali biti predvsem strpni, kajti sogovorniki so se strinjali, da stare slovenske vrline, kot sta ne-voščljivost in pravdarsko veselje še vedno žive. Nedokončani projekti S tega mesta se bodo kolesarji pognali proti Mengeški koči - prireditev Kolesa in gradovi 28. 12. ob9. uri. Gospod Oman in podžupan naše občine na obisku pri Mengšanih komasacij zbujajo strah in previd-nost. G. Oman je prepričan, da radikalni rezi npr. zaprtje velikih prašičjih fa;m v trenutku nišo prave rešitve. Vojna na Hrvaškem je za slovensko gospodarstvo poguba. Slovenci smo prek svojih podjetij veliko iz-važali tuđi živino, ki je bila kupljena na Hrvaškem, dopitana pa pri nas. To so bili predvsem znameniti »simentalci«, katere obožuje italijanski trg. Ti tokovi so sedaj oslabljeni. S Hrvaško smo na nivoju mi-nistrstev za turizem v zelo dobrih odnosih. Tako z g. Vranicanijem in sedaj g. Popovičem še gojimo pristne odnose. Pomagamo si. So pa Hrvatje kljub vojni na državnem nivoju turistične propagande zelo agresivni. Na sejmu »Turistica« v Frankfurtu so bili izredno prodorni. Turizem in kmetijstvo sta panogi, ki ne moreta ena mimo druge. Obe sta vpeti v makro in mikro prostor. Slovenski kmetijski proizvajalec, v glavnem mislim družinsko kme-tijo, se bo moral razvijati v dveh smereh. Tržno učinkovita proizvodnja, ki bo omejena z upošteva-njem ekološko osveščenega odnosa, je osnova. Delitev po intenzivnosti vloženega živega dela na ha oz. na enoto proizvoda, pa bo ločevala po površini osnovnega zemljišča »velike in male«. Iz-jemno intenzivnost, povezano z majhno površino, bo treba tuđi nadzorovati oz. Ijudem omogočati dopolnilne dejavnosti. Naša turistična usmeritev, prin- cip »mehkega turizma« ima v Sloveniji podlago zaradi naslednjih vzrokov: sorazmerno majhna de-žela, zelo razgibana s sorazmerno majhnimi regijami, neprimerna za sistem množičnega turizma. Naša komparativna prednost je v sorazmerno ekološko ohranjeni naravi, ki ni okužena z velikimi turističnimi kolosi. V Sloveniji imamo komaj 35.000 postelj v družbenem sektorju in 30.000 v zasebnem. Za mesto kot Celje torej. Primerjava z Istro, kjer število prebivalcev ob sezoni naraste za najmanj štirikrat pa ćelo do desetkrat v nekih prede-lih, torej ni možno. O podjetniškem pogledu na življenje smo se pogovarjali. O lastni-štvu, o zemlji. G. Oman pravi, da ne razmišlja, da bi dokupoval zemljo k svoji kmetiji. Izrazil je veliko zadovoljstvo, da s svojim sosedom lepo sodeluje. Mejnike med parcelama sta zaorala, tako da ni tistega pol metra vmes. Podjetništvo se ne more razviti tam, kjer ni zaupanja, kjer ni želje, da bi. se vsi, tuđi tvoj in moj sosed, bolje prebijali skozi življenje. Podjetniško razmišlja tuđi kmet, ki zna svoje otroke pravilno vključevati v svojo dejavnost, pra-vočasno prepuščati pobudo mladim. Tišti mladci in dekleta, kate-rim so dane možnosti, da se v mla- dosti preizkusijo, se tuđi v zrelih letih ne bodo bali podjetniškega tveganja. Gospoda smo tuđi povprašali, kaj naj storimo v občini Domžale, ki bi jo lahko imenovali tuđi občino žalostnih gradov. G. Paš je hudomušno izjavil, da upa, da DOMŽALE ne bodo DOM žalosti. Okrog gradov pa trdi, da so v slovenskem turističnem konceptu del posebne ponudbe, ki jo sele gradimo. So tuđi del slovenskega ponosa, kar velja za cerkve in cerk-vice. Na Kozjanskem so številni gradovi, kar pomeni, da je bilo to območje nekoć bogato. Danes so ta demografsko ogrožena področja iz-ziv, priložnost. G. Paš tuđi pozdravlja zamisel o kolesarski pove-zavi prestolnice z »osrednjo slovensko pokrajino«. Pravi, da bi se našel tuđi kakšen tolar... V akcijo »Kolesa in grdovi« bo vključil tuđi stro-kovnjake z ministrstva pravi. Akcija se vključuje v naš koncept. Izpo-stavlja indivudualnega gosta, vpe-tega v naravo, in tako nudi možnost osebnega stika s prebivalstvom. Njegova želja je, da v Slovenijo v prihodnje ne bodo hodil i gostje »firbci«, temveč predvsem gostje povratniki, ki bodo prihajali zaradi prijetnih spominov. G. Oman je zaželel Mengšu, kjer smo obiskali Slevčevo kmetijo, obrat Agroemone na Drnovem, ki-sarno zelja Ručigaj v Loki, Mengeški grad in Mengeško kočo uresniči-tev velikih, a že razpoznavnih in dosegljivih ciljev. »V Mengeš je potrebno priti večkrat, da ga spoznate!« je poudaril g. Škrlep, to-kratni gostitelj, ki nam je namesto odsotnega mengeškega župana g. Janeza Pera zaželel dobrodošlico na prireditvi »Kolesa in gradovi«, ki bov Mengšu 28. 12. 1991 ob 9. uri pred Mengeškim gradom. Dobrodošli na prireditvi »KOLESA IN GRADOVI«, kjer si borno poleg dobre rekreacije in zabave voščili tuđi SREČNO 1992! Srečno 1992 pa velja za vse, kar nas je otrok božje matere! domžalski podžupan JURIJ BERLOT 5 Domžale PAVLE GROŠ, PREDSEDNIK SVETA KS O krajevni skupnosti, pa še o čem »Finančne možnosti so tište, ki narekujejo modernizacijo in asfaltiranje čest,« pravi moj so-govornik Pavle Groš, predsed-nik Sveta Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir. Kljub kar pre-cejšni obcinski suši (občina je program kar dvakrat oklestila) so letos asfaltirali: manjkajoči del povezovalne ceste med cesto Vir-Radomlje in Bukovčevo cesto, štiri odseke Cubčeve ulice ter Erjavčevo in Čufarjevo ulico v skupni dolžini 895 me-trov, v zadnjih treh je bilo ob pomoći Komunalno stanovanj-skega podietja Domžale zame-njana tuđi vodovodna nape-Ijava. Vse ulice so dobile javno razsvetljavo, le v delu Cufar-jeve ulice, ki poteka vzporedno z magistralno cesto Ljubljana—Celje, luči ni, ker so prebi-valci tega dela ulice prepričani, da zadošča svetloba z glavne ceste. Žic nad glavami ni več Zaradi poteka daljnovoda visoke napetosti po sredi Erjavčeve in aela Čufarjeve ulice je modernizacija teh ulic zahtevala največ živcev, dela, pa tuđi sredstev. Pokablitev, ki je bila načrtovana po prvotnem projektu, je bila sprva predraga, z daljnovodom ob robu zeleniće se nišo strinjali stanovalci. Končalo se je s pokablitvijo v zelenico ob robu ceste. To je izvedlo Elektro Ljubljana tako, da je prestavilo zračni vod. KS je prispevala 533.000 SLT, hvala pa RTP Podrečje in zlasti g. Stanetu Stražarju za njegova priza-devanja za pokablitev celotne trase od RTP Podrečje do konca Čufarjeve ulice. Žice visoke napetosti tako ne vise več nad glavami kraja-nov, trikrat prevrtana magistralna cesta pa priča, da je bilo opravljeno pomembno delo,« pravi. Občina, kje so obljube! Ob sprejemu krajevnih samopri-spevkov je občina obljubila, da bo zagotavljala svoj delež: nekaterim več, drugim manj, v KS Toma Brejca naj bi k zbranim sredstvom prispevala 45 odstotkov. Žal iz tega ni nič, saj cene iz leta 1990, ki so bile osnova za Proračun 1991, nišo zagotavljale niti 20 odstotkov de-leža. C. Groš je temu oporekal že na posvetu predsednikov, kjer je dobi I odgovor še od prejšnjega predsednika Izvršnega sveta, češ da je proračun sveto pismo, ki se gabo občina v vsem držala, v njem pa za Vir skoraj nobene postavke. »Razu-mem, da so prvi šolstvo, zdravstvo, občinska uprava, samo potem ne obljubljajte, da bo občina dala svoj delež od 40% vrednosti investicije, na koncu pa se izkaže, da komaj nekaj več kot petnajst odstotkov, če...« Program se uresničuje, kaj v letu 1992? Program celotnega samopri-spevka, ki bo skupaj trajal 60 mese-cev, obsega 4800 metrov čest in ulic, v 32 mesecih je bilo moderniziranih od skupnega števila 21, 3400 metrov, ostane jih še 1400 metrov. To obenem pomeni, da so vse ulice med Bukovčevo cesto na vzhodu in Kamniško Bistrico na zahodu ter glavno cesto na jugu in Papirnico Količevo na severu asfaltirane (nekaj metrov asfalta še priđe do konca 1991. leta), neasfaltirana ostane le še cesta »B« v dolžini 350 metrov, ki pa je v samoprispevku ni. Svet je že, upoštevaje program, sklenil: samoprispevek bo v letu 1992 porabljen za: dograditev Ga-silskega doma na Viru, drugo za asfaltiranje čest. Vrstni red je že določen: Aljaževa, Metelkova, del ceste od ceste Vir-Radomlje proti Črnelu, cesta ob Mlinščici na Koli-čevem in Sončna ulica, cesta mimo RTP Podrečje ostane za leto 1993. Pavle Groš Predsednik je optimist »Čeprav smo že v juniju oddali program, v katerem smo predvideli 40 odstotno občinsko udeležbo, uradne informacije še nimamo. Glede na kritično pomanjkanje fi-nančnih sredstev v občini pa se že sliši, da denarja skoraj ne bo. Če borno torej odvisni le od lastnih sredstev, v teh računamo tuđi dodatno zbrana sredstva krajanov, borno kljub temu delali, pričaku-jemo pa, da bo občina svoj delež dala enkrat v prihodnjih letih in to v visini, kakršno je obljubila,« je optimist g. Groš. Samo z denarjem KS naj bi tako modernizirali ca. 900 metrov čest, ki pa bodo v skladu s projekti ožje, tuđi brez pločnikov, vendar še vedno pričakujejo, da bo program samoprispevka v celoti realiziran do konca prve polovice 1993. leta. Za vsakega nekaj Zaradi odločnega nastopa krajanov se je HELIOS - Kemična industrija Domžale odrekel svojim am-bicijam po razširitvi svojih obratov na zahodnem bregu Mlinščice, s skupnim dogovorom pa je bilo območje med strugo Mlinščice in naseljem Vir opredeljeno kot varo-valni pas v obliki športno rekreacij-skega parka. V programu načrtujejo rekonstrukcijo že obstoječega no-gometnega igrišča, izgradnjo več-namenske ploščadi ža košarko, odbojko, rokomet in mali nogomet, štiri teniska igrišča, poligon za BMX kolesa in otroško igrišče, pa tuđi večnamenski objekt s sanitarijami, garderobami za športnike, klubske prostore, gostinski lokal in po-možne prostore, urejeno naj bi bilo parkiranje, pa veliko sprehajalnih poti in zelenih površin. Na tem ob-močju naj bi našli zase delček zele-nja vsi: od mamic z dojenčki, do malčkov, športnikov in upokojen-cev. Drevesca so se prijela Sklenjena je že pogodba o uporabi zemljišča za naslednjih petin- trideset let, Oljarna pa je na kra-jevno skupnost prenesla del zemljišča in s tem omogočila KS, da legalno in zakonito izgradijo večnamenski objekt in športno ploš-čad. Lokacijska dokumentacija je pripravljena in Virjani računajo, da občina ne bo delala večjih težav in da lokacijska odločba do konca 1991. leta bo. Projekti so, zato bi upravičeno pričakovali, da se bo v leto 1992. v parku marsikaj doga-jalo, pa se najbrž ne bo! Zakaj, malce kasneje! Letos so že slavnostno odprli obnovljeno nogometno igrišče, več-namensko športno ploščad pa tuđi stezo za BMX kolesarje, vse iz sredstev samoprispevka in z veliko pro-stovoljnega dela, veselja in srčno-sti. Fino planiranje površin, pobiranje kamenja, sejanje trave, humosi-ranje in še kup del je, ki so jih opravili prizadevni športniki. To se lahko oceni, ne more se pa plaćati,« je g. Groš vesel prizadevnosti športnikov, ki so brez večjega pompa posadili tuđi 73 dreves, med njimi 33 lip. Vsa drevesa so se prijela in lepo rastejo. »Ni kaj, naši športniki so pač pragmatiki in sade drevesca v času, ki ga je narava za to namenila,« se smeje g. Groš... Zakaj plaćati svoje? Kot je že omenjeno, se predsednik boji, da v prihodnje ne bo šio tako lahko. Pri tem misli na od-ločbo o lokaciji, po kateri naj bi KS plaćala slab milijon SLT (ocena prvo polletje 1991. leta) za prekvalifikacijo zemljišča. Teh sredstev ni, nihče se jih ne upa odvzeti denarju za izgradnjo čest, pa tuđi pravično ne bi bilo. »Pa je problem rešljiv,« je prepričan g. Groš,« povezan ie z moralo ljudi, ki danes vodijo politiko in gospodarstvo.« Potem mi razloži, kako so krajani celoten kompleks, ki meri blizu 100.000m2, še med predsednikovanjem g. Fran-ceta Zormana kultivirali. Tuđi sam je bil med občani, ki so na omenjeno območje zvozili na desetine in stotine kamionov zemlje, jo bogatili z umetnimi gnojili, sejali travo, gradili, pobirali kamne. V se-daj lepo urejenem zemljišču je tuđi trud šolarjev bližnjih šol Josipa Broza Tita in Martina Koželja iz Doba. Zasadili so drevesa, postavili klopi, uredili breg reke tako, da s svojo zeleno površino blagodejno vplivajo na človekovo počutje. »To je bilo delo entuziastov, ljudi, ki so bili pripravljeni narediti čudeže, pa jim življenje ni dalo pravih možnosti in prave izobrazbe. Nišo vpra-šali, čigavo je zemljišče, delali so in ga usposobili, ne vede, da bodo enkrat zvedeli, da je pravno lastnik zemljišča Obcinski sklad za kmetij-ska zemljišča, ki mu bodo morali plaćati odškodnino,« razlaga g. Groš. Pravno je vse v redu, sklad bi jih lahko ćelo tožil zaradi motenja posesti. Gledano življenjsko pa se Virjanom godi velika krivica, vendar je g. Groš prepričan, da se bo stvar uredila, saj so 100.000m2 šo-dra in smetišča spremenili v kmetij-sko zemljišče zastonj, sedaj pa naj bi plaćali 4OOOm2 kmetijskega zemljišča, ker mu spreminjajo na-membnost. »KS Vir je s 3500 prebi-valci tretja po velikosti in ima pravico, da se rekreira,« zatrjuje, »zbrali smo se, želimo in hoćemo ustvariti športni park in ustvarili ga borno!« O makadamskih cestah »Pred dnevi sem obvozil vse makadamske ceste, v slabem stanju so. Odgovornega sem obvestil, naj ceste primerno uredijo. Denarja ni, je bil odgovor. Prosil sem ga, naj napelje vsaj gramoz, gospodične, gospe in gospodje ob cestah pa bodo poskrbeli za posip ceste sami. Odgovoril je, da ne more dobaviti niti kubika gramoza, ker denarja ni, sredstva so porabljena in je raz-pravljanje o tem brezpredmetno. Glede na to, vas, drage tovarišice in tovariši obveščam, da se pripravite na to, da boste hodili do spomladi, morda še dlje, po luknjah in lužah v temi, ker ulice nišo osvetljene. Malce za šalo malce za res predla-gam, da z malo avtosugestije, do-mišljije in koncentracije pozabite, kakšne so naše ulice in zamižite. Morda se vam ob tem ćelo utrne misel, da ima ime kakšne ulice na Viru zadah po kakšnem borcu NOB ali po kakšnem predvojnem borcu za delavske pravice in organiza-torju štrajkov, pa bi jo bilo treba preimenovati. Pomislite, da denarja ni niti za gramoz, pa se boste lažje odločili!« Pa še o današnji situaciji G. Groš pravi, da mu vsa ta slovenska politična evforija najeda živce. Ni bilo vse slabo. Spominja se časov, ko je bil mule, časov tište stare gnile Jugoslavije. Mulci so si natlačili kuhanega fižola in se šli potepat. Najraje so se ustavili pred izložbo mesarije, menda je bilo pri Frnihtu. Strmeli so v razstavljene klobase, salame in druge mesne dobrote ter žvečili fožol in v svoji domišljiji resnično uživali. Tuđi tega se spomini, da so pri nekem njegovem prijatelju vedno zaklali prašiča na petek. Petek je postni dan, pa mulci nišo smeli jesti mesa in ga je več ostalo. »Predvsem vam to pripovedujem zato, ker bo mar-sikdo našei uporaben nasvet k temu, kako tole kritično obdobje preživeti« pravi. Srečno, Virjani! V imenu sveta Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir in v svojem imenu vsem krajanom, pa tuđi drugim bralcem, želim res zdravo, srečno in mirno novo leto 1992, v velikem upanju, da ga borno to-krat uživali kot državljani samo-stojne države Slovenije, priznane tuđi od ostalega sveta,« zaključi g. Pavle Groš najin razgovor. Hvala enako, g. Groš! y y Uradne ure neprofesionalnih članov IS URADNE URE NEPROFESIONALNIH ČLANOV IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINEOBČINf DOMŽALE ' Interna številka pisarne za neprofesionalne člane IS: 35 Matjaž KARLOVŠEK stan. kom. gospodarstvo torek od 7.do 8. ure četrtek od 15. do 16. ure Anton PRESKAR finance in invest. ponedeljek od 18. do 19. ure Boris GRABRIJAN kmetijstvo sreda od 12. do 14. ure Tomaž Štebe obrt in podjetništvo ter turizem sreda od 12. do 14. ure petek od 16. do 18. ure Stane ORAŽEM varstvo okolja sreda od 12. do 14. ure Predsednik se na ogled postavi! Ime mu je Jože Lenič, star je šestindvajset let in pet mesecev ter stanuje v Domžalah. Živi v izvenzakonski skupnosti, ima pet let staro stoenko, želei pa bi se voziti v Volvu 850. Po izobrazbi je diplomiran geograf, profesor geologije. V prostem času ga lahko srečamo v kinu, filharmoniji, Cankarjevem domu ali diskoteki Stari kovač. Včasih je igral harmoniko in pozavno, danes pa se predvsem predaja užitku, da posluša glasbo Iztoka Mlakarja, VV. A. Mozarta, Dire Straitsov in Rolling Stonesov. Poleg tega tuđi rad seže po literaturi. Najbolj ceni Vitomila Župana, (osipa Murna, Oscarja VVilda in Edgarja Allana Poeja. Ob beletri-stiki spremlja tuđi časopise. Redno prebira Delo, Nevvsvveek, Manager, To je to, občasno posveti pozornost Mladini, Financial Timesu in Kmečkemu glasu, zagotovo pa nikoli ne bere Slovenca, Slovenskih brazd, Antene in Ladv. Med športi mu je daleč najljubša košarka, tako da ga lahko vsak torek zvečer srečamo v telovadnici OŠ JBT, kjer vneto meče na koš. Prostega časa ne porabi samo za konzumacijo duhovnih vrednot, temveč je tuđi velik ljubitelj kalamarov na žaru in hamburgerjev, vse to pa rad poplakne s kozarcem renskega rizlinga ali eoca-cole. - Ob Vaši kandidaturi za predsednika IS SOb Domžale, pa tuđi pozneje ob Vaši izvolitvi, so se v občini pojavili očitki, češ da ste še premladi za ta položaj. Kljub temu, da sem star sele šestindvajset let in sem tako najmlajši predsednik občinskega Izvršnega sveta v Sloveniji, sem prepričan, da sem si s svojim predhodnim delom nabral dovolj izkušenj, ki mi pomagajo, da kar se da kvalitetno opravljam svoje delo. Sicer je pa danes močno vprašljivo, koliko nam lahko izkušnje iz sistema, ki je za nami, koristijo. Rad bi opozoril tuđi na to, da so danes vrhunski managerji v povprečju stari okoli tridesetih let, ko pa se človek začne bližati štiridesetim, začne opravljati razne svetovalske funkcije. Delo predsednika IS pa je naporna in dinamična funkcija, ki terja veliko energije in stoodstotno posvetitev delovnim problemom. Kje pa ste si nabirali delovne izkušnje, ki jih omenjate? Pred prihodom na to funkcijo sem bil direktor podjetja OIKOS ter tuđi eden od njegovih solastnikov. Glavna dejavnost podjetja je reše-vanje ekoloških vprašanj predvsem na dveh področjm. Eno je ravnanje in gospodarjenje z odpadki, drugo pa sodelovanje s Svetovno banko za obnovo in razvoj. Tako sem spoznal in navezal stike z veliko Ijudmi iz mednarodnega poslovnega sveta, si pridobil izkušnje, ki mi koristijo še danes. Rad bi dodal, da takoj, košem prevzel funkcijo predsednika IS, sem svoj delež v podjetju OIKOS v celoti odprodal, tako da nisem več solastnik ne v tem, ne v katerem drugem podjetju. Kdo vas je predlagal na mesto predsednika IS? Sem član Liberalno-demokratske stranke in predsednik Občinskega odbora LDS v Domžalah. Prav ta stranka me je predlagala za to funkcijo. Stranka v obcinski skupščini nima većine, ampak samo okoli osemnajst odstotkov poslancev, zato so me podprli tuđi nekateri drugi. Predvsem SDP in večji del neodvisnih poslancev, saj je ime! Demos svojega protikandidata. Kako lahko usklajujete funkciji predsednika IS in OO LDS Domžale? Strankarsko predsednikovanje trenutno zelo trpi, vendar imam v stranki sposobne sodelavce, tako da večino dela opravijo oni. Razmišljam pa tuđi že o tem, da bi strankarsko krmilo morda prepustil komu drugemu. Predsednik Skupščine občine Domžale, mag. Erwin-A. Schvvarz-bartl, pa je član Slovenskih kršćanskih demokratov. Kakšen je odnos med vama glede na to, da prihajata iz strank, ki sta si po svojih idejnih izhodiščih dokaj različni? Na obcinski ravni se največkrat rešujejo problemi, ki nijo povezani z ideologijo in politiko visokih načel, marveč so zelo konkretni. Članstvo v različnih strankah ne igra tako pomembne vloge kot na državni ravni. Z g. Schvvarzbartlom korektno sodelujeva in pri tem mi je všeč njegova načelnost in delavnost. Zaradi tega, ker sva oba te vrste, se mnogokrat tuđi sporečeva. Vendar mislim, da so ti najini spori produktivni in prispevajo k boljšim rezultatom dela Občine Domžale. Ker ste omenili, da ste član in povrhu vsega še predsednik Občinskega odbora LDS Domale, se avtomatsko postavlja naslednje vpraša-nje. Glede na to, da je imela LDS, takrat še ZSMS-LS, najbolj obširen predvolilni program tako kvalitativnih kot kvantitivnih sprememb na področju občine Domžale, bi bilo zanimivo slišati, kako uresničujete ta program. Zavedam se, da bo potrebno ob naslednjih volitvah, če že ne prej, volilcem položiti račune, kaj je bilo storjenega od tistega, kar smo obljubljali. Res je imela naša stranka, LDS, najbolj obširen in konsi-stenten program, vendar si ne lastimo vseh pozitivnih dosežkov IS, ker je ta sestavljen iz praktično vseh strank, ki so zastopane v obcinski skupščini. Sam progrma LDS Domžale pa dokaj uspešno uresniču-jemo. V programu so bila tri glavna poglavja; ekologija, komunalne zadeve in javne službe. Na področju ekologije smo prvi v Sloveniji v svoj proračun uvedli ekološki sklad in z njegovo pomočjo dovolj uspešno rešujemo tekoče probleme. Glavna zadeva, ki smo se je lotili letos, je sanacija vseh crnih odlagališč na področju občine Domžale. Teh je več kot sto, sanirali pa jih borno dvajset. Zelo dobro napredujemo s plinifikacijo Domžal in okolice (urbanega dela), tako da smo glede te infrastrukture med najbolje opremljenimi v Sloveniji. Pričaku-jemo tuđi, da bo naslednje leto začela obratovati čistilna naprava na ihanski farmi in tako razbremenila Centralno čistilno napravo, ki ji že sedaj v večji meri uspeva prečistiti odpadne vode. V zvezi s komunalnimi zadevami bi povedal, da je bilo v letošnjem letu približno dvajset odstotkov občinskega proračuna namenjenega za investicije v komunalno infrastrukturo. To je bistveno več kot drugod po Sloveniji. Bilo je zgrajenih kar nekaj čest, kanalizaciji vodovodov. S tem borno nadaljevali tuđi naslednje leto. Absolutno prioriteto bodo imela tista področja, ki so podpovprečno komunalno opremljena. Ne smemo pozabiti, da imamo v občini Domžale še področja brez vodovoda, dele občine, kjer ne morejo spremlja" televizijskega programa. Razmišljamo tuđi o višjih kvalitetah, kot je omrežje za kabelsko televizijo, ojačitev vodovodnega sistema itn. Za boljše opravjanje komunalnih del, kot je čišćenje ulic, rečnih bregoV; so letos služila tuđi javna dela, te so izvajali nezaposleni in jih mislimo uporabiti tuđi pri čišćenju, ko bo zapadel prvi sneg. Na področju javnih služb smo letos v prehodnem obdobju, ko poskušamo uvajati koncesijski način gospodarjenja. Tako mislimo dat1 v koncesijo halo komunalnega centra in športni park, ki sta last občine' Razmišljamo o koncesijah na področju javnega transporta. Poleg tega bi še dodal, da smo velliko naredili pri sistemskem področju. Trenutno sprejemamo dva pomembna odloka. Prvi je o ravnanju z odpadki, drugi pa odlok o zunanjem videzu naselij. V prvert1 borno določili sistem ločenega zbiranja odpadkov in boljše gospodar-jenje z njimi. Z drugim pa želimo »polepšati« našo občino. Z njim bo npr. urejen tuđi sistem plakatiranja. Skratka, to sta odloka, ki jih lahko brez sramu primerjamo s podobnimi v razvitem delu Evrope. Kaj pa je domžalska občina storila za razvoj podjetništva? Imamo sklad za razvoj podjetništva, s katerim smo veliko naredili' V letošnjem letu smo. ustanovili fond, iz katerega smo plačevali socialne prispevke za novo zaposlene delavce, kar je dejansko naš socialni program. Poleg tega smo zelo spodbujali gradnjo v obrtni coni Trzin. 6 Domžale NAŠA PODJETJA Tokrat vam predstavljamo TRAK MENGEŠ Direktor tovarne trakov in elastike »TRAK« iz Mengša dipl. oec. Franc Peternelj za Slamnik: »Proizvodni program naše tovarne obsega vse vrste elastičnih in neelastičnih trakov, vrvic in oprtov. Izdelki naše tovarne so uporabni za žensko in moško perilo, gubanje zaves, torbice in nahrbtnike, dalje jih uporabljajo še v konfekciji, v čevljarski, elektro in pohi-štveni industriji. Delamo največ po naročitu. Letno izdelamo nad sto novih artiklov po željah kupčev, in to v koliČinah od 1000 metrov naprej. V tovarni TRAK je zaposlenih 137 delav- cev. V zadnjem razdobju smo število delavcev zmanjšali; to pomeni, da nas je od začetka leta 1990 pa do danes manj za okoli štirideset. Pripomniti moram, da nismo nikogar odpu-stili, torej bil je le naraven odliv. Ti delavci so se upokojili, na njihova mesta pa nismo nikogar zaposlili. Naša letošnja realizacija naj bi znašala 75 milijonov tolarjev. Celotno poslovanje tovarne je bilo v prvih devetih mesecih letošnjega leta dokaj uspešno. Fizično se nam je sicer proizvodnja nekoliko zmanjšala, in to pri težjih artiklih. Torej, iz-delali smo več metrov blaga z manjšo težo. 7 Del proizvodnega programa Naši finančni uspehi so v danih okoliščinah dobri. Letos smo uspeli vrniti vse kratkoročne kredite. Trenutno poslujemo le z lastnimi sredstvi. Nad 70% proizvodnje smo v letošnjem letu prodali kupcem v Sloveniji, nekaj odstot-kov pa so pokupili partnerji v državah Bližnjega vzhoda. Okoli 25% izdelkov smo doslej prodajali v južne republike, zlasti na Hrvaško in v Bosno. Nadalje je treba povedati še to, da smo precejšen del posredno VESEL BOŽIĆ INSREČNO NOVO LETO 1998 NAPREDEK prek konfekcionarjev izvažali na zahtevna zahodnoevropska tržišča. Naši izdelki so namreč le polproizvodi, ki so vključeni v končne proizvode konfekcionarjev. Ob denarni osamosvojitvi Slovenije so bili prekinjeni vsi finančni in blagovni tokovi z vjerni republikami. Blago, ki nam sedaj ostaja, borno skušali prodati na slovenskem trgu. To nam bo po vsej verjetnosti uspelo, saj se na našem tržišču ne pojavljajo več v toliki meri konkurenti z juga. V dogled-nem času se borno usmerili tuđi na zahodnoevropska tržišča. Na tujih trgih se srečujemo z zelo hudo konkurenco. Tu sta v prvi vrsti Malezija in Tajvan z Daljnega vzhoda. V teh dveh državah razpolagajo z neizmer-nimi količinami cenenih surovi n za tovrstno proizvodnjo. Tuđi njih delovna sila je zelo poceni. Tako lahko prodajajo svoje proizvode veliko ceneje kot mi. Njihov izdelek je namreč cenejši od naše surovine. V prihodnje ne nameravamo širiti proizvodnje količinsko, ampak borno vse svoje naložbe usmerili zlasti v modernizacijo poslovanja; to pomeni, da borno nabavljali sodobnejšo opremo. Nadalje naj bi stroške zmanjšali tuđi s tem, ker se borno preselili na skupno lokacijo. Prav kmalu bodo namreč delavci tovarne in uprave delali na enem prostoru, in to v našem novem objektu v Mengšu.« MILOŠ LIKAR V zadnjem času je še posebei aktualna problematika družbenih dejavnosti. Kako se v domžalski občini najuspešneje poskušate soočati * njenim reševanjem? Trdim, da problem družbenih dejavnosti ni občinski, temveč nacionalni, Čeprav je republiška vlada govorila prav nasprotno. Občinski proračun ni uspel plačevati zaposlenih v skladu s kolektivno pogodbo, K\ je bila podpisana za družbene dejavnosti. Mislim, da je to krivda republike, ker nam ni zagotovila višjih sredstev za plačevanje teh obveznosti, ki jih je podpisala prav ona. Upam, da se bodo v nasled-njem letu ti problemi resili tako, da bodo plače zaposlenim v družbe-nih dejavnostih izplačevali iz republiškega proračuna. Kolikor pa ne, borno vztrajali, da nam republika pojasni, iz katerega denarja naj plačujemo družbene dejavnosti. Kar se tiče zdravstva, je občinska pristojnost omejena samo na vzdrževanje objektov z opremo. To je Zelo problematično zaradi neracionalne organiziranosti zdravstva v preteklosti in zato, ker še ni bilo ustrezno reorganizirano. Za vzdrževanje družbenih dejavnosti Je seveda potreben denar. Znana so tuđi nedavna tarnanja ministra Sešoka, da se davki, ki naj 'bi prinesli potreben denar, v Sloveniji ne pobirajo v zadostni meri. Kakšna je situacija v domžalski občini? Pobiranje davkov v občini Domžale je nad slovenskim povprečjem, Zato nas je minister Šešok tuđi izpustil, ko je omenjal nekatere slovenske občine, ki se nišo najbolj izkazale. Še vedno mislim, da je odstotek pobranih davkov daleč premajhen, zato smo tuđi sprožili nekatere akcije. Tako kontroliramo izdajanje računov po gostinskih lokalih, obrtnih delavnicah. Skupaj s SDK smo začeli tuđi kontrolne akcije v nekaterih večjih podjetjih. Predvsem v distih, ki so kombinirana z obrtjo, ker je tam možnost finančnih mahinacij še največja. Kljub sistemski neurejenosti se poskušamo boriti s temi zadevami in mislimo Še v prihodnje nadaljevati te akcije. Oštro borno nastopili predvsem pri Zečjih gospodarskih subjektih, ker mislimo, da so tam največji izpadi pri plačilu davkov. Nekaj tednov nazaj se je v slovenskih medijih prvič pojavilo vpraša-nje tako imenovanih igralnih avtomatov, ki jih nekateri gostinci nekontrolirano postavljaio v svoje lokale. Kaj menite o tem? Tukaj obstaja luknja v zakonu, tako da je dejansko kontrola prilivov v teh igralnih avtomatih nemogoča in s tem tuđi obdavčenje. Vendar Mislimo tukaj ubrati drugo pot. Več tisočodstotno borno povečali takse na igralne avtomate, kar pomeni, da bo vsak gostinec, ki bo hotel imeti tak avtomat, že v začetku leta moral plačati takso v visini več deset tisoč tolarjev. Verjetno bo vsakdo dvakrat premislil, preden se bo odločil za igralni avtomat. S tem nikakor ne prepovedujemo igralnih avtomatov, ampak jih samo poskušamo pošteno obdavčiti in tako konec koncev tuđi povečati priliv sredstev v občinski proračun. Pred nami je novo proračunsko leto. Ali bo občina Domžale uspela Pokriti vse načrtovane izdatke z načrtovanimi prihodki? Odločno vztrajamo pri tem, da je občinski proračun zaprt, se pravi, da so vsi izdatki pokriti z realnimi prihodki. V letošnjem letu smo najeli zelo malo kreditov, tako da jih borno naslednje leto z lahkoto odpla-čali, toda potrebno je poudariti, da bo proračun za 1992 leto, proračun preživetja. To pomeni, da borno večino sredstev porabili za dejavnosti, ki so nujno potrebne, to je za plače v družbenih dejavnostih in za vzdrževanje obstoječe infrastrukture ter objektov, ki jih že imamo. Ko bosta pokriti ti dve obveznosti, borno ostanek lahko namenili za investicije. Računam, da bo delež teh sredstev padel na deset do petnajst odstotkov proračuna. Nekatere občine v Sloveniji poskušajo izpad proračunskih prihod-kov, predvsem tistih, namenjenih investiranju, nadomestiti z izdajo obveznic. Ali domžalska občina tuđi razmišlja o čem podobnem? Seveda tuđi v Domžalah razmišljamo o tem projektu, ker mislim, da je domžalska občina kot gospodarsko močna občina, bistveno bolj primerna za izdajo obveznic, kot sta npr. občini Zagorje in Trbovlje. Obveznice bi pokrili tako, da bi dali hipoteko na naše premoženje in proračunske prilive. Projekt je že dokaj razdelan, kot tuđi že program, kam bi usmerili denar, zbran z obveznicami. Vendar se tega projekta ne borno lotili, dokler nam kalkulacije ne bodo pokazale, da borno sposobni to zadolžitev tuđi vračati. Občine, ki so dosedaj izdale obveznice, ne bodo sposobne vrniti tega dolga. Toda občina Domžale ima zelo veliko premoženje in bi lahko obveznice izdala s hipoteko na to premoženje. Tako bi si lahko privoščila tuđi financiranja v obJiki obveznic. S sprejetjem nove ustave se nam obeta nova upravno-administra-tivna ureditev slovenske države. Kakšen bo položaj sedanje domžalske občine v okviru te nove ureditve? Domžale nišo bile nikoli v ozadju in prepričan sem, da bo tuđi sedaj tako. Domžale bodo središče bodoče regije, kar verjetno ne bo všeč Kamničanom. Pojavila se je zamisel, da bi se združile sedanje občine Litija, Domžale in Kamnik v osrednjo slovensko regijo. Zdajšnja občina Domžale naj bi se predvidoma delila na šest občin, krajevne skupnosti, v katerih ne bo sedež občine, pa se bodo z referendumom odločale, kateri občini se bodo priključile. Funkcijo predsednika Izvršnega sveta opravljate samo za določen časa. To je pač politična, voljena funkcija in lahko se zgodi, da Vam že jutri občinska skupščina izreče nezaupnico, ali pa se Vam po normalni poti izteče mandat. Kaj nameravate po izteku svojega mandata? Obstajajo tri različice. Prva je, da nadaljujem svoj studij v tujini in se strokovno izpopolnjujem na področju, ki ga najbolje poznam, to je ekologija in prostorsko planiranje. Druga, ustanovitev podjetja, po vsej verjetnosti mednarodnega značaja, ki bi se ukvarjalo z ekološkimi posli. Tretja, zaposlitev v kakšnem podjetju na področju Slovenije ali v tujini, še najbolj verjetna pa je kombinacija prvih dveh. Če pa bo šio kaj narobe, bom pač odšel na Zavod za zaposlovanje in se prijavil kot iskalec zaposlitve. -jr- Krajevne skupnosti mesta DOMŽALE zelijo vsem občanom SREČNO IN USPEŠNO LETO 1992 zavarovalnica triglav d.d. ijubijana PE DOMŽALE - KAMNIK Želi zavarovancem in poslovnim partnerjem vesel božič insrečno ter uspešnp novo leto 1992! tehno inženiring 61235 radomlje, p.p. 8 homec VII. ul. 35 tel. 061/728-002, 727-876; fax. 061/728-002 Podjetje za tehnologijo in proizvodnjo opreme za sisteme montažne gradnje z betonom. Proizvedli smo največji armirano betonski polni nosi-lec na svetu - imenovan OMEGA. PRIJETNO PRAZNOVANJE IN VELIKO ZDRAVJA TER USPEHOV V VSEH 366 DNEH LETA 1998! VELETRGOVINA p o LJUBLJANA 61000 Ljubljana, Titova 77 Ugodne cene alkoholnih, brezalkoholnih pijač, čokolade, kave in še marsičesa! Kje? V poslovni enoti DISKONT Jable pri Trzinu. Obiščite nas! Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 19.30 ter vse sobote v mesecu decembru od 8. do 18. ure. Lahko nas pokličete tuđi po telefonu 721-253. Pričakujemo vas! VSEM NAŠIM KUPCEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER USPEŠNO NOVO LETO! 8 O komunalnih delih na območju SEVER I Zazidalno območje SEVER I. se razprostira med Kamniško Bistrico na vzhodni strani, magistralno cesto Ljubljana-Celje na južni strani, Jarčevo cesto in Mavsarjevim trgom na zahodni strani. Na severni strani šega do Peternelove ulice. Po seda-nji krajevni ureditvi spada v Krajevno skupnost Slavka Šlandra. Zazidalni nacrt je v letih 1965-1967 izdelal Projektivni biro Kranj. Pred parcelacijo je bilo na tem območju komaj kaj več kot petnajst stanovanjskih hiš in nekaj obrtnih delavnic. Vmes pa većina stavbnih parcel ni bila pozidana. Ker so parcele proda-jali lastniki sami, je gradnja pote-kala počasneje kot bi sicer in v celoti še sedaj nišo pozidane. Tedanje Stanovanjsko podjetje Domžale in pozneje Biro 71 sta v pripravi zemljišč za pozidavo zaračunala samo stroške odkupa zemljišč za ceste, prestavitve in parcelacijo ter nacrte. Tako za komunalno ureditev ni bilo de-narja. Lastniki parcel so se pri napeljavi elektrike, vodovodnega omrežja in gradnji makadamskih čest sami združevali ter komunalne naprave gradili v svoji režiji. Asfalt pa je prva dobila Kovi-čeva cesta, in sicer 3.5 metra široko cestišče. Leta 1986, ko je-bilo območje že nekako dve tretjini, pozidano, so se pokazale potrebe po boljši komunalni ureditvi in posamez-niki so si prizadevali za ureditev in asfaltiranje svojih ulic. Kra-jevna skupnost je sklenila, da je treba komunalno urediti celotno območje. Ker je bilo električno in vodovodno omrežje v glavnem urejeno, gradnjo telefonskega omrežja pa so že pripravljali, je bilo treba začeti s kanalizacijskim omrežjem. Po tedanji dokurnentaciji je bilo potrebno zgraditi 3200m kanalizacije za meteorno in fekalno vodo, 3534 m čest in okrog 3500 m napeljave za javno raz-svetljavo. Denar za ta dela naj bi dali prebivalci po tedanjih 20 starih milijonov na hišo v letu in s petletnim 2-odstotnim samopri-spevkom. To pa bi zneslo komaj 20 odstotkov celotnih investicijskih stroškov. Krajevna skupnost je za to dobila še sredstva od mestnih zemljišč ter od komunalnih prispevkov posameznih no-vograditeljev hiš, za mejne ulice je svoj del prispevala tuđi Krajevna skupnost Jarše-Rodica, Stanovanjsko komunalno podjetje Domžale (20 odstotkov) iz sred-stev amortizacije kanalizacije in Samoupravna interesna komunalna cestna skupnost (45 odstotkov). Po uspešnem referendumu o samoprispevku so izvolili grad-beni odbor, katerega predsednik je ves čas Jože Cilenšek. Zaradi sprememb pri pozi-davi je bilo treba vse ureditvene nacrte nanovo izdelati in jih dopolniti z nacrti kanalizacije in javne razsvetljave. Nacrte je izdelal Biro 71; ta je prevzel tuđi nadzor nad opravljanjem del. Nadzoroval jih je Jože Vr-hovec. Že pred začetkom del so se v krajevni skupnosti dogovorili za vrstni red gradnje. Pri javni razsvetljavi so se odločili za položitev kablov in temeljev za luči, da pozneje ne bi bilo treba asfalta prekopavati. Dela Domžale vatnim izvajalcem, a so se dela povsem ustavila. Pri ponovnem zbiranju najugodnejših izvajal-cev je delo dobilo in dobro opravilo podjetje Slovenija "ceste. Ražen v Zoranini in Jarčevi ulici, kjer se je morala gradnja zaradi neodkupljenih zemljišč povsem ustaviti, ni bilo večjih težav. Manjše probleme, ki so se med gradnjo pokazali, so re-ševali na skupnih sestankih in- Jože Cilenšek Marjan Vodnik Franc Gorše so opravili v režiji krajevne skupnosti. Za gradnjo kanalizacije je bilo izmed treh ponudnikov na-jugodnejše podjetje Nivo Celje, ki je ražen v Marokovi ulici zgradilo vse kanalizacijsko omrežje na tem območju. Pri gradnji kanalizacije z lastniki zemljišč ni bilo težav in so dela potekala po programu. Ker je na to kanalizacijo priključena skoraj vsa krajevna skupnost Jarše-Rodica, je bilo potrebno narediti okrog 700m novega razbremenilnega kanala. Za gradnjo čest je bilo naju-godnejše podjetje Slovenija ceste Ljubljana. Da bi bila gradnja čim cenejša, so v Rozma-novi ulici sicer poskusili s pri- vestitorja, izvajalca, nadzornika in po potrebi prizadetih stanovalcev. Sestanke so imeli vsako sredo. Kljub nepredviđeni veliki inflaciji, ta je hudo pestila vse, so bila opravljena velika dela. Zgrajene je okrog 60 odstotkov javne razsvetljave, položeni so zemeljski kabli in vgrajeni te- melji za luči. Cestnega omrežja je zgrajenega okrog 80 odstotkov. Nedokončani sta ostali že omenjeni Zoranina in Jarčeva ulica. Po programu bo treba izgraditi še Breznikovo ulico od sedanje Kovičeve ceste do Faj-farjeve ulice ter cesto na Mav-sarjevem trgu. Kanalizacije je bilo zgrajene več, kot je bilo v nacrtu, in sicer 122 odstotkov. Prav je, da se na koncu spomnimo tuđi tistih, ki so to veliko gradnjo vodili. Poleg tajnika krajevnih skupnosti Domžale gospoda Marjana Vodnika imata največ zaslug predsednik Krajevne skupnosti Slavka Šlandra Franc Corše in predsednik gradbenega odbora jože Cilenšek. Da je delo lahko nemoteno potekalo, je bil odbor deležen preccjšnje pomoči izvršnega sveta, zlasti od prejšnjega pred-sednika Antona Preskarja in tuđi od sedanjega, Jožeta Le-niča. Upam, da v zadovoljstvo vseh, ki so gradnjo vodili in se zanjo prizadevali, delim zadovoljstvo nas vseh, ki na tem območju SEVER I. živimo. Vsem omenjenim in tuđi drugim, ki so pri gradnji kakorkoli pomagali, hvala. Hkrati želim vsem veliko uspehov, sreče in zdravja v prihodnjem letu. STANE STRAŽAR \Dvetličarna cUJalia Mengeš, Liparjeva 4 Odprta vsak dan od 9. do 19., oh sobotah od 9. do 18. ure. Lahko pokličete tuđi po telefonu 738-588 OBRTNA ZBORNICA DOMŽALE Očitki obrtnikom na pamet in počez Obrtna zbornica Domžale meni, da so prispevki, kakršen je prispevek Cvete Zalokar-Oražem iz zadnje številke Slamnika: Tolarčki, tolarčki kje ste, nevzdržni, saj ne te-meljijo na podatkih, ampak zgoij na mnenju, obrti nena-klonjenega posameznika. Obrt v domžalski občini je gospodarska panoga, ki so se je mnogi v vseh minulih ob-dobjih tako ali drugače lote-vali in ji skušali tuđi škodo-vati. »Preprečujmo bogate-nje«, tako so ponavadi ponavljali. Našli pa so se le redki, ki so bili pripravljeni obrti pomagati in so to tuđi storili. Dalo pa se je o obrti vedno veliko govoriti; da je potrebna, da ji je treba pomagati, ustvarjati možnosti zanjo, odpirati delovna mesta in podobno. Obrt pa je vse pre-živela in delo v njej poteka normalno, kot da tistih, ki so ji škodovali, nikoli ni bilo. Obrt v domžalski občini nikoli ni ustvarjala resnih pro-blemov, ker so obrtniki znali poskrbeti zase, posredno pa tuđi za druge. Naj nam bo dovoljeno, da povemo tuđi to: (posredno) smo znali prek proračuna poskrbeti ćelo za pisce takih člankov, kot je članek »tolarčki, tolarčki, kje ste?« V članku žaljeni in užaljeni obrtniki moramo poudariti, da smo v uresničevanje davčne politike vključeni po-polnoma skladno po regulati-vih, ki veljajo v razmerah in kriterijih, ki se jih držimo. Davki se davčnim zavezan-cem v naši občini obračuna-vajo v okviru in odstotkih ve-Ijavne zakonodaje. Edino kar je, pa je le nekoliko manjši odstotek v izterjavi davkov, kakršnega smo dosegli v prejšnjih časih. Vendar je ta odstotek v naši občini še vedno uresničen v relativno visoki meri, v Domžalah ga uresničujemo 87,8-odstotno. Ogorčeni smo, da se vno-vič skuša ustvarjati in tuđi po-glabljati prepad med obrtniki in drugimi državljani, ko vendar tuđi mi doživljamo skupne težke čaše gospodarstva. Nikakor ne moremo pristajati na neosnovana sumni-čenja, podtikanja, skoraj že obtožbe. Ves čas sami odgo-varjamo za svoje posle, vsak s svojim premoženjem, ra-zlična podjetja oz. d.o.o.-ji pa zastavljajo svoje premože-nje iz ustanovitvenih časov, kar se gmotno opredeljuje z 2.000 in sedaj z nekako 8.000 tolarji. Pristajali bi na argumentirane očitke, z navedbo posameznika, češ da ta ali oni ni plačal v celoti ali sploh ne svojih davčnih obveznosti. V članku pa smo soočeni s tr-ditvijo, da je javna tajnost, da skoraj nobeden obrtnik in po-djetnik ne plačuje nič. Gre za trditev, ki še za smeti ni dobra! Menimo, da bi bilo prav, če bi vendarle pogledali vloge in prispevek, ki smo ga obrtniki prek proračunskih sredstev prispevali domžalskemu družbenemu življenju, organiziranju javnih služb in drugih prireditev, katerih uporab-niki smo vendarle vsi. Nikoli nismo bili politiki, vsaj v ve-čini primerov med obrtniki ni tistih, ki bi se z njo obreme-njevali. Pomembnejše nam je gospodarstvo in gospodarje-nje; v tej izrazito delovni domeni borno ostali! S politiko in politikanstvom pa se bodo še naprej v destruktivnem poslanstvu ukvarjali taki, kot je avtorica omenjenega teksta. Ali se potem še sprašujete, kje smo? OBRTNA ZBORNICA DOMŽALE PRED 14. SEJO SKUPŠČINE Doma veliko ceneje Nižja cena odvoza, vpliv na formiranje cene odvoza, urejeno deponiranje blata iz či-stilne naprave, manj prometa po območju občine Domžale, pa tuđi renta, prek katere se lahko veča komunalni standard naselja, so dobre strani pri odlaganju komunalnih odpadkov v domaći občini. Tako je na eni od sej ugotovil Izvršni svet Skupščine občine Domžale. Ob bok tem dobrim stranem je po-stavil slabe: onesnaženje okolja zaradi deponije, več glodalcev v okolici deponije ter slaba politična situacija v Krajevni skupnosti Dob, saj so krajanom do-slej že kar nekajkrat obljubili, da se bodo odlagališča komunalnih odpadkov na Močilniku, ki bo kmalu praznovalo deset-letnico, znebili. Odpadki pa so bili, so in bodo pri meni, pri tebi, pri nas, v naši in vaši organizaciji, podjetju in še naprej jih borno odlagali. Kam jih bomo odlagali, je kratkoročno in dolgo-ročno vprašanje, za katero ne smemo reci, da ga v občini Domža-čele nišo obravnavali. Največkrat so ga v zadnjih letih v Dobu, kjer je deponija komunalnih odpadkov. Strokovnjaki pravijo, da je zelo dobro urejena, menda ćelo med naj-boljše urejenimi v naši državi, saj sta tako Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale kot njen uprav-Ijalec, Izvršni svet SO Domžale, največkrat res zaradi zahtev in predlogov krajanov iz Doba, leto za leto izboljševala stanje na tem področju. Okrepljen nadzor nad dovozom odpadkov, urejena kanalizacija odcednih voda, odplinjeva-nje, pa tuđi sprotno zasipanje in povećana skrb za čistoćo dovoznih poti pa so le slaba tolažba za vse krajane KS Dob, ki leto za letom poslušajo obljube, da se bo končno odlagališče preselilo. Pa se ne preseli, pač pa se širi in po mneaju strokovnjakov trenutna lokacija omogoča še nekajletno odlaganje brez večjih skrbi in nevarnosti za okolje. Ob tem ne gre zanemariti priza-devanj, ki jih IS SO Domžale vlaga v dogovore z Ljubljano, kjer je po njegovem mnenju edina dobra stvar, da se v občini Domžale resimo komunalnih odpadkov, ostaja pa odprta vrsta slabih strani, od katerih naj omenimo le nekatere: ob-čina nima vpliva na formiranje cene odvoza, upoštevaje sedanjo ljubljansko ceno, bi domžalska cena odlaganja odpadkov poskočila najmanj za 3-krat in krepko obremenila žepe tako občanov kot finance podjetij; občina bi morala v ureditev deponije na Barju vložiti precej sredstev, ki ne le, da jih nima v celoti, temveč bi tako siro-mašila svoj del sredstev, ki bi jih sicer vložila v komunalno, cestno in energetsko področje v občini; obstaja realna možnost, da bi povećali promet na območju občine, saj bi morali vse odpadke najprej spraviti na prekladalno rampo; sredstva pa bi bilo potrebno zagotoviti tuđi za nabavo pres kontejnerjev in vla-žilcev. In čisto na koncu, a ne na-zadnje, morda pa ćelo najpo-membnejše: v primeru da bi se občina za sodelovanje z Ljubljano od-ločila, bi najbrž kdaj v prihodnosti, morda ćelo kmalu, tuđi sama prišla v poštev za morebitno lokacijo bo-doče regijske deponije. Regijska deponija v Domžalah, to pa je že drugo vprašanje, se vam ne zdi? Upoštevaje le število dobrih in slabih strani, je odločitev na strani odlaganja odpadkov v domaći občini. Za zdaj je realna možnost le deponija v Dobu, kjer pa bo zaradi že omenjenih neuresničenih ob-Ijub, da bodo odlagališče zaprli, krajane težko prepričati o tem, da je trenutno to najboljša rešitev. Na potezi je občinski Izvršni svet, ki je, tuđi na predlog zbora krajanov v Dobu, že oblikoval de-lovno skupino. Ta je izdelala terminski plan aktivnosti za izgradnjo moderne deponije v občini Domžale, na osnovi katerega naj bi v letu 1992 določili novo lokacijo odlagališča v občini Domžale. Ko bo znana, najbrž pa ne prav lahko in kmalu, bo vse lažje tuđi za Dob-Ijane in odlagališče na Močilniku. Pred odločitvijo pa še to : odlagališče na Močilniku ni le dobsko, je občinsko! V. V. Kaj narediti s staro - novo občino? V 15. številki nas je občinski predsednik v tričetrtstranskem uvodniku obvestil, kaj se je o novi občini pogovarjal z vplivnimi in uglednimi ob-čani. Ker k razpravi kliče tuđi nas, navadne občane, bom na-tresel nekaj misli. 1. Veseli me, da je tuđi gospod Schvvarzbartl spoznal, da so veliki občini (lani mi je to še oporekal) šteti dnevi. Če nihče, bo drugo oko v občinski glavi (Mengeš) zane-sljivo še tisto jutro po sprejemu zakona o občinah (lokalni samoupravi) samostojno spregledalo. Ver-jetno kasneje tuđi Moravska dolina in Crni graben. Pa se občina ne bo razbila zaradi separatističnih teženj okoličanov, ki so jezni na mesto Domžale. Pač pa se bo zaradi nove vloge, ki jo bo v političnem sistemu poslej imela občina. Občina ne bo več pobirala davkov, ne bo natikala uzd podjetjem in bankam. Njen proračun bo več desetkrat manjši; občina bo izgubila gospodarsko in državnopolitično vlogo, pridobila pa skupnostno in družbenopovezo-valno. Zato bo v prihodnje veliko težje krojila možnosti za dotok sve-žega kapitala, na tem je temeljil pogovor vplivnih in uglednih. 2. Treba se je odločiti, ali bomo naredili strategijo razvoja a) prihodnje (majhne) občine Domžale, b) sedanje (v prihodnosti »zveze občin«) ali c) neke večje regije, ki bi povezovala občine na ozemlju sedanjih občin Litija, Domžale, Kamnik, Šiška, Bežigrad in Moste (ne smemo pozabiti, da bo mesto Ljubljana podrlo notranje občinske plotove, zunaj mesta pa bodo ostali obrobni kraji, ki danes spadajo v ljubljanske občine). V primeru a) naj sredstva zago-tavljajo na ravni KS Domžal in ne iz (sedanjega) občinskega proračuna. V primeru b) je treba v zbiranje idej vključiti zahteve slehemega kraja. V občinskem proračunu je treba zagotoviti sredstva za uspo-sabljanje vodstva prihodnjih občin in narediti raziskavo, katere dejav-nosti bi občine lahko prostovoijno prenesle na Domžale, kjer bi bil sedež »zveze občin«. V primeru c) je treba takoj napraviti ofenzivni nacrt, ki bi Domžale predstavil kot regionalni center (sedež okraja?). Ponuditi moramo republiki možnosti, da državne dejavnosti (fi-nančna policija, inspekcije...), ki pokrivajo omenjeno območje, na-mestijo v Domžalah, in zahtevati, da Domžale dobijo status avtomo-bilskega registracijskega območja (črka D je še prosta). V razpravah o novih zakonih moramo zagovar-jati rešitve, ki bodo v prid lokalnim/ regionalnim ciljem. Okrepiti moramo vse dejavnosti, ki povsod po svetu dajejo kraju značaj regional-nega središča (zdravstvene in soci-alne institucije, sole, profesionalna kulturna dejavnost, medijske in znanstvene institucije... začnimo snubiti kraje, ki naj bi spadali v »naš« okraj. Igor Lipovšek i$G' Rj ^^A^& v5) jS ^T1' S* $ /^->V'' I Domžale V torek, 3. decembra zvečer je bila v občinski sejni dvorani okrogla miza o obnovi Dru-štvenega doma v Domžalah. Udelezilo se je je 18 občinskih funkcionarjev, zastopniki strank, predstavniki šol in še nekateri domaćini, ki jim ni vseeno, kako bo z našim lepim Društvenim domom. Največja težava je v tem, da so leseni stropi nad prvim in drugim nadstropjem in ostrešje povsem prepereli ter dotrajani, da bivanje v stavbi ni več varno. Udeleženci so si najprej ogledali gradbeno obnovitvena dela v domu, ki že dokaj uspešno potekajo. Železobe-tonska plošča nad prvim nadstropjem je bila že gotova, ploščo nad drugim nadstropjem pa so že naslednji dan tuđi zabetonirali. Po ogledu obnovitvenih del Qkrn*Ha miza o obnovi Društvenega doma v Domžalah na stavbi so odšli v sejno sobo. Tu je pogovor začel in uspešno vodil inženir Matjaž Karlovšek. Udeleženci so najprej poslušati kratek pregled gradnje tega doma v letu 1910 in o zbiranju sredstev za zidavo. Nato je go-spod Karlovšek poročal o pri-pravah za obnovo in o dosedaj opravljenih delih. Veliko je tuđi povedal, kako naj bi bil obnovljen dom urejen, o dvorani, prostorih za glasbeno solo idr. Zataknilo se je pri sredstvih za obnovo. Okroglo mizo so skli-cali prav zaradi tega. Zvrstilo se je veliko razpravljalcev, marsi-kaj zanimivega so povedali za to mizo, ki pa je bila vse prej kot okrogla, saj se je povsod zatikalo, in to zmeraj pri de-narju. Nekdo izmed udeležen-cev je ćelo izračunat, da bi s to-likšnimi sredstvi, kot so bila do sedaj vložena, obnova trajala nič manj kot trideset let. Zato ni čudno, da so si bili vsi edini, da je treba poiskati druge vire in možnosti za nadaljnja dela. Za- nimiva je bila tuđi razprava, kaj naj še bo v tem domu poleg gledališke dvorane. Gospod Savnik, direktor glasbene sole, ki sedaj gostuje v eni izmed domžalskih šol, se je seveda zavzemal, da bi ta kulturna ustanova spet dobila streho v ten zgradbi. Predsednik Krajevne skupno-sti Mengeš, Janez Per, je med drugim povedal, naj bi se Dom-žalčani vendarle zavedali, da je precej učencev že prišlo iz domžalske glasbene sole, ki nas na poti v samostojno Slove-nijo uspešno zastopajo v svetu; posebej v zahodni Evropi nas poznajo po glasbi. Seveda pa je bilo tuđi ra-zločno povedano, da z Ijubez-nijo do glasbe ne moremo obnoviti kulturne dvorane. Skle-nili so, da je treba ustanoviti odbor za obnovo doma. Ta naj bi zbral vse, ki bi radi v njem imeli svoje prostore. Udeleženci nišo bili enotni v tem, ali naj bo dom namenjen samo kulturni dejavnosti, ali naj dobe v njem prostore tuđi gospodarske organizacije, ki bi prevzele del stroškov za vzdrževanje. Zato bi bila pobuda od kraja-nov še posebno dobrodošla. Domžalčani, povejte, kakšne dejavnosti bi radi imeli v svojemu domu. Hkrati pa razložite, kako do denarja, da bi kraj čimprej prišel do primernega doma kulture. Ni odveć ome-niti predlog nekega udele-ženca, naj bi v ta namen odpro-dali kakšno manj potrebno ob-činsko poslopje v Domžalah in denar vložili v kulturni dom. Posebej je treba pohvaliti Matjaža Karlovška, ker je pogovore ves čas vodil z veliko optimizma in kar nekajkrat pouda-ril: »Obnovitvena dela se ne smejo ustaviti in da bodo Domžale kmalu dobile obnovljen dom kulture.« Karlovšku smo lahko hvaležni tuđi za doseda-nja prizadevanja, voljo in sposobnosti, ki jih je vložil v to obnovo. S. S. LOKALNA SAMOUPRAVA Pripombe socialdemokratov na ustavni koncept V soboto, 30. 11. 1991, so bili kamniški, domžalski in litij-ski aktivisti Socialdemokratske stranke v gosteh pri občinskem odboru Ljubljana-Moste. Sre-čanja, ki postaja ena redkih oblik skupnega dela Socialdemokratov v drugi volilni enoti, se je udeležil tuđi France Tom-šič, poslanec družbenopolitič-nega zbora Skupščine Republike Slovenije. Udeleženci srečanja so posvetili posebno pozornost osnutku nove ustave in se pri tem pozorno lotili razprave o bo-doči lokalni organiziranosti in medobčinskem povezovanju. Razpravljalci so opozorili na odkrito namero, da se uvedejo pokrajine kot vmesni povezo-vaini element med novimi ob-činami in državo. Zdi se jim dobro, da se ohranja politični koncept države, ne morejo pa se strinjati z razmišljanjem o povezavah, ki jih poznamo še iz polpretekle dobe kot skupno- sti občin. V konkretnem pri-meru gre za povezavo sedanjih občin: Kamnik, Domžale, Li-tija, Grosuplje, Ribnica, Ko-čevje, Vrhnika in Logatec. Omenjena povezava, ki je poz-nana tuđi kot skupnost obljub-Ijanskih občin, geografsko ni utemeljena, kot tuđi ni zgodo-vinsko potrjena. Obstaja sicer več verzij delovnih gradiv bo-dočega zakona o občinah, ki pa zelo podobno definirajo naloge širše lokalne skupnosti. Med najpomembnejše naloge vsekakor sodijo: gradnja in vzdrževanje komunalnih, energetskih, prometnih in drugih infrastrukturnih objektov regi-onalnega pomena; gradnja in delovanje družbenih dejavnosti, pomembnih za regijo; od-stranjevanje komunalnih od-padkov ter druge oblike varstva okolja z napravami regionalnih zmogljivosti. Poleg tega je širša lokalna skupnost nosilka planiranja v regiji in izvajalka dr- žavne uprave na prvi stopnji. Socialdemokrati predlagamo, da se pred sprejemom nove ustave določita tuđi število in ozemeljska razdelitev novih pokrajin. Predlagajo, da eno od pokraj in sestavljajo tuđi seda-nje občine Kamnik, Domžale in Liti ja. V to povezavo pa naj vsekakor vključijo tuđi pri-mestna naselja sedanjih občin Ljubljana-Moste in Ljubljana-Šiška, ki ne bodo zajeta v pokrajino Ljubljana. Moščanski Socialdemokrati še posebej po-udarjajo, da je bila dosedanja razdeljenost Ljubljane neživ-Ijenjska in mačehovska do pri-mestnih naselij. Omenili so tuđi, da so bila mestna naselja vedno v prednosti, obmestna pa so zaostajala. Zato se bojijo, da bi predlagana širša povezava s Kočevjem in Ribnico le podaljšala agonijo primestnih naselij. Udeleženci sestanka se bojijo, da je njihova pobuda ne- koliko pozna, saj je ustavni tekst skoraj usklajen. Kljub vsemu pričakujejo podporo vodstva stranke in poslanskega kluba SDSS, da se s tako po-membnim vprašanjem za ce-lotno pokrajino vključijo v ustavno razpravo. Podporo pričakujejo tuđi od drugih po-slancev slovenskega parlamenta. Menijo, da bo ta razprava spodbudila podobna razmišljanja še kje v slovenskem prostoru. Sedaj je sporno, da se sicer govori, da se bodoče občine »lahko povezujejo« v širše skupnosti, v isti sapi pa naj bi bil drugi zbor med drugim se-stavljen iz predstavnikov enaj-stih regij. V trenutku, ko pa bi se te pokrajine konstituirale, pa bi pričeli ugotavljati, da so po-vezave neživljenjske in nego-spodarne. Zato so Socialdemokrati zaključili, da je potrebna hitra in učinkovita akcija, in to.takoj. IGOR PODBREŽNIK, inž. str. Rad om I je, korak pred drugimi Radomeljsko društvo upokojen-cev je bilo ustanovljeno sele leta 1985 za naselja Radomlje, Rova, Homec-Nožce, Preserje in Zg. Jarše. V teh letih je s svojim i aktiv-nostmi in voljo več kot upravičilo svoj obstoj. Ker se zavedajo, da so druženje in pristni prijateljski odnosi najpomembnejši za upokojene ljudi, organizirajo vsako leto več izletov po Sloveniji in sosednji Av-striji, vedno združenih z ogledom kakšnih posebnih znamenitosti. Vsako leto pripravijo hojo na Go-bavico, ki jo pozivi vesela harmonika, na laže dostopnih izletniških točkah pa piknik. Doslej so bili že na Pokljuki, Jelovici, Polževem in v Kamniški Bistrici, za prihodnje leto pa načrtujejo pot v geome-trično središče Slovenije. Vođenje društva je častna funkcija, vendar jo odgovorni oprav-Ijajo z vso vestnostjo in zavzetostjo. Hvaležni so KS Radomlje, da jim je dala na razpolago prostor in pohi-štvo. Tajnica društva, g. Vida Haf-ner, tuđi sama upokojenka, je go-nilna sila in pobudnica dodatnih aktivnosti, zaradi katerih lahko tr-dimo, da so Radomlje korak pred drugimi. Že tri leta imajo enkrat Svoje pretanjene občutke za lepoto, vzorce in barve pridne vezilje vpletajo v svoja ročna dela tedensko rekreativno terapevtsko telovadbo v šolski telovadnici, ki jo častno vodi in pripravlja možno-stim in željam primerno višja med. sestra g. Marjanca Škofic in njena namestnica g. Jožica Česnik. Pred petimi leti je ustanovila kro-žek ročnih del. V začetku je priteg-nila g. Ivko Cerar - Spornovo mami, ki je imela bogate izkušnje iz znanja vezenja, rišlje (richelien) in drugih vrst štikanja, ki je znala navdušiti upokojene Radomelj-čanke. S svojim pretanjenim občut-kom za lepoto jim je svetovala vzorce in barve ter jih tuđi naučila vezenja. Krožek se je obdržal in vsako sredo popoldne se v prostorih KS zbere od 10 do 15 članic, ki veselo klepetajo in ustvarjajo prte in prtičke z narodnimi motivi, bele vezenine, rišlje (richelien), go-blene, kvačkane zavese, pletiva itd. Za svojo prizadevnost, znanje in lepoto izdelkov so že dobile priznanja društva upokojencev g. Ivka Cerar, g. Antonija Vodnik in g. Pepca Rode, ki je sedaj vodja krožka in prihaja iz Nožić po dolgi poti, od-kar je lanska povo'denj odnesla most, ki ga do danes še nišo obnovili. Gospa Vodnikova je najsta-rejša članica krožka, ki pri svojih štiriinosemdesetih letih navdušeno veze in polna zdravega humorja še zabava druge vezilje. Tajnica društva jim postreže s kavo ali čajem, kadar pa ima kakšna rojstni dan, pa proslavljajo. Med njimi je tako pri-jetno, da že sedaj vem, kam bom zahajala, ko bom upokojena. Svoje izdelke razstavljajo vsako leto v mesecu maju v mali dvorani KS Radomlje. Razstave pripravljajo same in so bile doslej vedno mno-žično obiskane, saj so obiskovalci imeli kaj videti. Poleg vsega omenjenega imajo tuđi knjižnico, to je nekakšna podružnica knjižnice Domžale, od koder se tuđi oskrbujejo s knjižnimi uspešnicami in je odprta prav tako kot društvo, vsako sredo od 16.-18. ure. Prijazno jo vodi in svetuje g. Tomšič. Posebno skrb posvečajo starejšim upokojencem. Vse, ki so že doča-kali osemdeset let, obiščejo in ob-darijo vsako leto v mesecu maju, starejše kot petinosemdeset let pa obiščejo prav na njihov rojstni dan. Delegacija društva s steklenico in nageljni jih vedno razveseli in razvedri ter prinese toplino v njihov dom. Radomeljsko društvo ima 492 članov, kar pet pa jih je že starejših od devetdeset let. Pa še recite, če morete, da nišo Radomlje res korak pred drugimi! ZLATKA LEVSTEK Krajevna šRupriuŠi /vidravće želi vsem krajanom in poslovnim sodelavcem vesele božične praznike, srečno in uspešno Novo leto 1992. Zahvaljujemo se vsem tištim posameznikom in orga-nizacijam, ki ste nam v letošnjem letu pomagali pri uresničevanju našega programa. Tll^3 tovarna filca mengeš d. d. želi vsem občanom in poslovnim partnerjem vesele božične praznike in srečno, uspešno leto 1992 D0M2ALE POOJETJE ZA PROIZVODNJO IN POPRAVILO NADGRADENJ CESTNIH MOTORNIH VOZIL AS DOMŽALE. p. o. LJUBLJANSKA C. 1, PP. 131, 61230 DOMŽALE F«xO«1 711-901 ŽR: 50120-601-30280 SREČNO 1998 PRIPOROČAMO: - servis osebnih vozi I - prodaja osebnih vozil, avtobusov, tovornih vozil in traktorjev - izdelava tovornih in avtobusnih nadgradenj ■ > S k W"£J v jvJ~|" |j~T^^H VABI NA BOŽIČNI IN NOVOLETNI SEJEM Pridite, z nami bo pričakovanje praznikov prijetnejše! lek d. d. ENOTA KEMIJA, Kolodvorska 27, 61234 MENGEŠ Proizvajamo: farmacevtske surovine, kemične izdelke, veterinarske preparate, droge in učinkovine V NOVEM LETU VAM ŽELIMO OBILO DELOVNIH USPEHOV! AS _? Kultura Tuđi samoprispevek v KS Vrhpolje-Zalog že daje konkretne rezultate Asfalt na dveh cestah Lansko in letošnje leto so kra-jani vaši Goričica in Selo pri Moravčah iz lastnih žepov v povprečju prispevali okrog 30.000,00 SLT in opravili veliko delovnih ur prostovoljnega dela. Vaščani se vozijo na delo v druge kraje, kjerje industrija. Zato so posodobitve in asfaltiranje dveh odsekov čest v dol-žini 1.050 metrov ali 3.150m3 asfaltne prevleke veseli. Tako bosta nova nricpka rpst skraj- Več kot kilometer asfalta je rezultat prizadevnosti vaščanov Goričice in Sela šala pot krajanom v dolino. Ce-stišče je asfaltiralo Cestno po-djetje Ljubljana, vrednost del pa je znašala 1.113.800 SLT. Hkrati z asfaltom sta vaši dobili tuđi javno razsvetljavo, Gorička pa še nekaj telefonskih priključkov. Krajani so sodelo-vali s prostovoljnim delom, de-narnimi prispevki; skupno so prispevali skoraj. polovico sred-stev. Denar so dobili tuđi od samoprispevka celotne kra-jevne skupnosti in Izvršnega sveta Skupščine občine Dom-žale. Posebej je treba pohvaliti predsednika Gradbenega odbora Iztoka CA/HNA, člane odbora krajane in vse, ki so prispevali denarna sredstva. lože Novak Žal ni idealne politike Politiko delajo Ijudje! Tuđi v naših strankah, skupščinah, vladah, predsedstvih so samo Ijudje. Čisto navadni Ijudje, le na demokratičnih volitvah smo jih izbrali. Menim, da je prav, da se njihovi volilci večkrat vprašamo, kakšni Ijudje pa delajo občinsko oziroma slovensko politiko. Kakšna so njihova politična dejanja? Ali so še vedno vredni našega ZAUPA-NJA? Čeprav so misli Ivana Cankarja o slovenskem političnem utripu iz začetka 20. stoletja, sem prepričan, da so zaradi svoje svežine in oštrine tuđi na koncu 20. stoletja zadosti aktualne in zgovorne, da jih prebe-remo. Takole piše: »To je vse grozno puhlo, brez vsakih smotrov, in vrh tega zelo nizko in malo-vredno. Vsi ti BLEŠČEČI programi, vse visokoleteče fraze, vse to »boje-vanje« in zmerjanje - vse to se rodi samo iz osebnih ozirov, iz različnih žaljenj in osvetoželjnosti, ali pa iz - mnogokrat nesvestnega - kleče-plazstva, drugikrat spet iz slavoželj-nosti in lakomnosti. Vsak SOVRAŽI svoje nasprotnike, svojih prijateljev pa kljub temu ne LJUBI, temveč skrbi samo zase.« Pred takšno sodbo najbrže nišo imuni nobena slovenska politična stranka in no-ben občinski ali republiški politični veljak, saj jim je politična kultura in etika bolj ali manj deveta briga. Upam, da nam spomin na naše stare in najnovejše »parlamentarne« razprave še ni povsem zble-del! Ni moj namen, da bi v tem članku moraliziral, čeprav se zave-dam, da se je takšnega vtisa težko znebiti. Ugotavljam le, da je nemo-goče, da bi bilo kakšno politično delovanje popolno in vsem VŠeČ. iViarsikdo med nami je, tako vsaj mislim, še vedno idealist, ko kritično presoja našo današnjo oblast. In to kljub petinštiridesetletni znanstveno materialistični in marksi-stični ideologiji, ki smo jo hote ali nehote sprejemali v svoje možgane in srce! Če pa politiko razumemo tuđi kot »domaće zdravilo za dušo in telo« (dr. Jože Ramovš), kar tuđi pomeni, da ji je nujno čim prej vrniti dobro ime oz. pomen, to je resnično in naporno prizadevanje za javni bla-gor, potemtakem ne kažimo vzvi-šene odmaknjenosti od »umazane politike«, marveč dajajmo dobre pobude in jih obenem z osebno odgovornostjo tuđi uresničujmo ali skrbimo zs njihovo uresničitev. Vss drugo je le posebna oblika hinavš-čine. Za poklieno ali Ijubiteljsko delo v politiki je potrebna tuđi politična in diplomatska vzgoja v do-brem pomenu besede, ki pomaga izoblikovati predvsem sposobnost poslušanja drugih, dialoški odnos 2 vsemi, široko razgledanost, spoznavanje bistvenega, vljudno in uglajeno vedenje, lepo izražanje, nenasilno uveljavljanje sprejetih programov, ločevanje osebnih in skupnih koristi, etično trdnost v temeljnih človeških vrednotah, poznavanje in upoštevanje narodnega izročila in samobitnosti ter podobne lastnosti. Politično delovanje, ki mu manjkata etična in duhovna razsežnost, ga spravlja na slab glas, kajti pri njem se diplomatska spretnost spreminja v diplomatsko premetenost, laž, varanje, kar na žalost, tuđi v naši politiki ni redkost. Žal, ni idealne politike! BOGDAN OSOLIN jgL Kdo vas bo Ijubil, **> družbene dejavnosti? Z družbenimi dejavnostmi pa je res velik križ! Vse bolj nezadovoljni prosvetni, zdravstveni, kulturni, so-cialni delavci in še kdo se iz dneva v dan spreminjajo v Cankarjevega hlapca Jerneja, ki išče svojo pravico (plačo) pri Schvarzbartlu, Leniču, Venclju, Bohovi (?), Capudru, Pe-terletu in Kučanu. Če sem katerega oblastnika pozabil, naj mi, spošto-vani politični veljaki in cenjeni bralci Slamnika, ne zamerijo. Ka-kor koli sodobnega tlačana zanese pot, povsod se sliži vsem dobro znani refren: »Ni denarja, res ga ni! Prav rad bi vam ga dali, toda tolarč-kov, kolačkov, ni nikjer!« Ponekod ćelo zaslišimo tolažilne besede: »Saj vas razumemo! Komu pa naj vzamemo?« Nato seveda zažarijo v polnem sijaju najbolj znana slovenska dejanja (prosto po dr. Antonu Trstenjaku): jamranje, vzdiho-vanje, godrnjanje, negodovanje, obrekovanje in druge čednosti. Saj ni res, pa je: tuđi ta rdečih petinšti-rideset let nišo nekaterniki tako moćno občutili v želodcu, kot v današnjih časih slovensko oblast na vseh ravneh! Menda se je že skoraj celoten slovenski narod združil v eno samo stranko - OPOZICIJSKO! Oh, le kam si zašla, moja misel? Na družbene dejavnosti si čisto pozabila! Videti je, da si tuđi ti zastrupljena z RDEČIM opozicijskim zvarkom! Slamnikarska kolegica je v prejš-nji številki občinskega časopisa lepo zapisala: Tolarčki, tolarčki, kje ste? Toda, glej ga zajca, v kateri grm se je skrih Oblast se menja, načini vladanja pa so si na našo veliko žalost podobni. Le zakaj se ji ni zapisalo da so ISTI načini vladanja? Ali morda zato, ker ne želi imeti ničesar skupnega z današ-njimi vladarji, ki samo »zabavajo vzgojiteljice, učiteljice (na učitelje je čisto pozabila), zdravnike (tuđi za zdravnice), knjižničarje (na knjižničarke tuđi) in sociafne de-lavke (Ali ni socialnih delavcev?)? Moram pa - rad ali ne rad - priznati, da se popolnoma strinjam z njenim mnenjem, ki zatrjuje, da so znanje, kultura, zdravje in soci-alna varnost POMEMBNA investicija za prihodnost naše mlade dr- žave Slovenije. Menim tuđi, da res današnja oblast kaže premalo posluha za delo družbeno nujno potrebnih služb, vendar mene bolj bode, da se nekatere družbeno manj nujne službe in opravila (Ne nepomembne!) privoščijo preveč tolarčkov! Če v naši tako imenovani revni družbi ne bo bolj zaživela SOLIDARNOST med t.i. gospodarstvom in t.i. negospodarstvom, borno prav vsi še tanjše piskali! Lahko se namreč zgodi, da nas bo pobrala še vedno nalezljiva in ne-ozdravljiva slovenska bolezen - ZAVIST - po domače FOVŠIJA! Kot zapriseženi kršćanski demokrat pa zapišem še tole: Pomagaj si sam, za pomoč lahko prosiš še druge, - pa ti bo pomagal tuđi Bog! BOGDAN OSOLIN IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI Z delom krajanov Uvoz in avtobusna postaja v Zgornjih Lokah počasi dobivata svojo podobo. Žal prvotni projekt ni upošteval predhodne ureditve Ustriženčevega grabna, ki tako ni našel mesta v različnih progra-mih. Krajani pa so sami ugotovili, da je prvi pogoj ureditve uvoza tuđi ureditev tega hudournika. »Zato so se odločili, da s prostovoljnim delom položijo in če bodo vremenske prilike omogočale, tuđi zabetonirajo kar 150 metrov betonskih cevi, pravi Zdenko Vadju-nec, predsednik gradbenega odbora. Sredstva bodo trenutno založili, saj računajo, da jih bodo prihodnje leto dobili iz republiških sredstev za urejanje hudournikov. Asfalt na avtobusni postaji in uvozu bo moral malo počakati, krajani pa so že zbrali tuđi dodatni delež v denarju, ki bo ob krajevnem samoprispevku omogočil dokončanje investicije. Prihodnost je v naših rokah Za bralce Slamnnika sem k pogovoru povabil g. Simona Mavsarja, člana Predsedstva Skupščine občine Domžale in vsestransko aktivnega udele-ženca dogajanja v naši občini. Pogovoriti sem se želei o njegovih pogledih na čas, ki ga živimo, in na dogodke, ki nas obkrožajo. Kako bi Vi ocenili trenutno stanje, v katerem je naša družba? V Sloveniji smo z zadnjimi volitvami prestopili v neko novo obdobje, ki prinaša s se-boj vrsto značilnosti življenja in delovanja modernih ter z vseh vidikov naprednih družb. Mar-sikaj se je spremenilo na vseh nivojih našega življenja in dela, vsekakor pa bo potrebnega še veliko časa, da borno tuđi de-jansko razumeli in začeli delo-vati znotraj novih družbenih okvirov in sistemskih možnosti, ki smo jih s spremembami pridobili. Lahko bi rekel, da trenutno v prehodnem obdobju, ki pa je še zelo pomembno za našo skupno prihodnost. V tem obdobju bomo uspešno (ali pa tuđi ne) opravili zrelostni izpit, kar bo naša vstopnica za sode-lovanje v krogu razvitih zahod-nih družb. Odgovornost za uspeh je v rokah vseh nas - od najvišjih republiških organov pa do vsakega posameznika. Tuđi naša občina ima pri tem svojo vlogo in še posebej Ijudje, ki to občino vodimo in z'njo upravljamo. Ste se že pred zadnjimi volitvami ukvarjali s politiko, ali ste se vanjo vključili sele sedaj, ko je, kot pravijo, postala do-stopna za vse? Kar nekaj let sem pred volitvami deloval v bivši ZSMS, ki je predstavljala krovno organizacijo mladih. Težko bi rekel, da je bila ta moja dejavnost poolitično usmerjena, saj se, kolikor se spomnim, prav pogo-sto nismo ukvarjali s političnimi vprašanji, če se seveda ukvarja-nje z mladinskimi delovnimi akcijami, športnimi tekmova-nji, raznimi tabori, prosla-vami... ne uvršča pod oznako politične dejavnosti. Seveda smo po nekem avtomatizmu predstavljali podaljšano roko takratnega sistema, kar pa vsekakor ni bil namen naše aktivnosti. Sčasoma, ko smo nekoliko dozoreli in se politično izo-brazili, pa smo že začeli postavljati vprašanja in sprejemati odločitve, ki oblastem nišo bile najbolj všeč. V občini Domžale je ZSMS kot prva v Sloveniji izstopila iz SZDL, zbirali smo podpise v podporo Albancem na Kosovu in drugim, še prej veliko prispevali k ukinitvi štafete, neposredno stopali v di- aloge in nasprotovali pritiskom (tuđi osebnim) takratne ZK..., da naštejem le nekatere naše dejavnosti, ki bi jih v poznej-šem obdobju ZSMS-jevstva že lahko označil za politične. V vseh teh dogajanjih sem tuđi sam pridobival izkušnje, se učil, opazoval in poskušal pridobiti tista spoznanja ter sposobnosti, ki mi danes koristijo. Veliko tega sem pridobil kot (včasih zelo neprijeten) posla-nec v zadnjem predvolilnem mandatu občinske skupščine. Vzporedno z omenjeno dejav-nostjo sem skozi vsa srednješol-ska leta na takratnem Centru srednjih šol v Domžalah vodil Šolsko skupnost učencev, ki je združevala vse dijake strojne in kovinarske usmeritve. Lahko bi torej rekel, da v politiki in jav-nem delovanju nisem popoln začetnik in da po tej poti hodim že kar nekaj let. Trenutno na tej svoji poti za-sedate mesto člana Predsedstva Skupščine občine Domžale in podpredsednika družbenopoli-tičnega zbora. Kako bi glede na to, da precej dobro poznate našo občino, ocenili stanje v njej? Slovensko gospodarstvo in družba v celoti sta v veliki krizi, ki se kaže vsepovsod in bo imela precej dolgoročne posle-dice. V takih razmerah življe- nja in dela, ki se še naprej slab-šajo, je zeio težko pohvaliti se z dobrimi rezultati in biti zadovoljen z doseženim oz. obsto-ječim stanjem. To velja za vsak segment družbe in zato tuđi za našo občino. Ne glede na to pa lahko rečem, da občina Domžale po nekaterih osnovnih ka-zalcih trenutnega stanja ven-darle ne spada v skupino tistih »slabših« slovenskih občin, temveč menim, da je ćelo precej nad povprečjem. Ko govorim o trenutnih kazalcih, mislim predvsem na rezultate go-spodarjenja podjetij (fizični ob-seg proizvodnje, pokritost uvoza z izvozom, akumulacija, tekoča likvidnost...), hiter tempo razvoja podjetništva, relativno dobro komunalno ure-jenost, velike potenciale za na-daljnji razvoj in nenazadnje tuđi ne tako slab standard ljudi, kar seveda ne pomeni, da se tuđi v Domžalah ne srečujemo z naraščajočo socialno proble-matiko. S svojim delovanjem v zadnjih letih si je občina Domžale v Sloveniji pridobila precejšen ugled, ki ga ne bi smeli zapraviti, temveč še naprej večati. Precej smo investirali v komunalno opremljenost in mislim, da bo moral tempo na tem področju nekoliko popustiti. Le tako bomo z razpo-ložljivimi proračunskimi sred-stvi lahko zagotavljali tekoče delovanje sistema, kjer smo v zadnjem letu* precej zanemarili družbene dejavnosti. Ravno glede njih smo pred kratkim imeli v Predsedstvu in Izvrš-nemu svetu ćelo vrsto razprav, precej »trda« pa so bila tuđi pogajanja s stavkovnim odborom ob stavki učiteljev in socialnih delavcev. Mislim, da ima občina Domžale zelo dobre perspektive za svoj nadaljnji razvoj, seveda pa smo veliko odvisni od odločitev in strategije državnega vrha in še posebej vlade. V vsakem primeru pa lahko rečem, da je naša usoda predvsem v rokah nas samih, našega dela, sposobnosti, inovativnosti in velike želje po uspehu in napredku. Povedano naj ne zveni kot samo nekaj velikih besed, pač pa kot realno dejstvo, ki mu bo moral prej ali slej vsakdo prikimati. Skratka, občina Domžale je dobra občina in obstajajo precejšnje možnosti da takšna tuđi ostane. Kje vidite svojo vlogo oz. kako lahko prispevate k razvoju občine? Se Vam pri tem delu postavljajo kakšne ovire? Vsak posameznik lahko k skupnemu razvoju doda svoj delež. Pri tem nekateri nosijo večjo, drugi spet manjšo odgovornost. Svoje odgovornosti se zavedam in v okviru možnosti in pristojnosti poskušam prispe-vati čimveč. Zdi se mi, da je bistvena naloga Skupščine občine in še posebej njenega Predsedstva ta, da ustvarja normalne družbene, politične in gospodarske razmere, v kateri h naj podjetja poslujejo in v kate-rih naj Ijudje ustvarjajo. Poli- tika mora iti z roko v roki z gospodarstvom in le tako sta si lahko obojestransko koristna. Kot posameznik lahko neposredno vplivam na vse tište odločitve, ki jih sprejema občin-ska skupščina. V predsedstvu velikokrat sprejemamo tuđi pobude in predloge, ki jih nato prek svojih poslancev prenesemo na republiške organe. Te pobude in predlogi včasih pa-dejo na plodna tla, največkrat pa ni tako. Predsednik skupščine, predsednik izvršnega sveta in tuđi drugi so v zadnjem času vlagali velike napore okrog pridobitve sredstev republiške izravnave (ki jih v občin-skem proračunu za leto 1992 zaradi povečanih prihodkov od dohodnine ne bo več), pritože-vali smo se glede urejanja politike osebnih dohodkov na os-novnem šolstvu in socialnem skrbstvu, vendar kljub vlože-nim naporom zaradi slabega odziva republiških organov ni bilo pravega učinka. Predsed-stvo in posamezniki v njem moramo nenehno iskati nove ideje in smernice razvoja ter biti ko-ordinatorji skupščinskega dela. Tako se v zadnjem času precej pogovarjamo o načinih lastne produkcije sredstev, ki jih bomo v prihodnje s svojim pre-moženjem in dejavnostjo morali zagotoviti, če bomo hoteli preživeti. Seveda pri tem ne mislim na povečanje davkov, pri-spevkov in kazni, temveč na čisto poslovno dejavnost, ki lahko'poteka v različnih obli-kah. Poskrbeti moramo za promocijo občine in še posebej njenega gospodarstva, kar je že predmet nekaterih konkretnih dogovorov. V vseh teh pogovo-rih poskušam prispevati svoj delež in ob svojem vsestran-skem angažiranju imam obču- KL Kultura Andreja Nose Andreja Nose, dijakinja iz Domžal: Predvsem si želim uspešno opraviti maturo in seveda dobiti ustrezno zaposlitev. Moja velika želja pa je tuđi mednarodno priznanje naše mlade države Slovenije, ker sem prepričana, da se bo s tem popravilo splošno gospodarsko in ekonomsko stanje. V Domžalah pa močno pogrešam kakšne zabave za mlade, zato želim, da se v letu, ki je pred nami, to nekako uredi. Marjan Krašovec, upokojenec iz Domžal: Želim si, da se čimprej konca vojna na Hrvaškem, da končno na-stopi mir. Seveda si želim tuđi zdravja in pa malo boljšo pokoj-nino. Kajti upokojenci zelo težko plačujemo storitve in nastanitev v domu. Slavka škerlak, upokojenka iz Preserij: Slavica Klopčič ANKETA Bliža se novo leto. Vsi upamo, da bo boljše od preteklega. Imamo cei kup želja, uresničljivih in neuresničljivih. Neka-teri si želijo več denarja, drugi zdravja, veselja in osebne sreče. Kaj si želijo Ijudje v naši občini? Da bi to izvedeli, smo v centru Domžal naredili priložnostno anketo med naključ-nimi sprehajalci. Postavili smo jim preprosto vprašanje: Kaj si želite v letu 1992? Marjan Krašovec Mir, mir, mir in predvsem mir. Vsi vemo, kakšne grozote nam pri- naša vojna. Poleg tega bi rada vi-dela, da bi se dvignil življenjski standard vsaj do te mere, kot je bil pred tremi leti. Imam tuđi osebno željo, ki pa muči vse prebivalce VI. ulice v Presarjah. Želimo, da bi dobili vsaj pešpot, ker je naša ulica šlepa. Janez Karner Slavka škerlak Anton Skubic, delavec iz Ihana: Na prvem mestu je seveda mir. Ker pa je v mladih naša bodočnost, želim, da bi se jim življenje zbolj-šalo, da bi dobili službe. Na koncu pa si želim tuđi zdravja, sreče in veselja. Slavica Klopčič, uslužbenka iz Domžal: Slavka Bizjak Anton Skubic Nimam kakšnih posebnih želja, želim si predvsem zdravja, družin-ske sreče in miru. Janez Karner, Blagovica: Ker sem trenutno brez zaposlitve, si želim, da bi v letu 1992 dobil kakšno službo. Ne morem pa tuđi brez tistih standardov, kot so zdravje, sreča in denar. Slavka Bizjak, šivilja iz Domžal: Malo ste me presenetili s tem vprašanjem. Želim si zdravja, miru in pa več denarja. To seveda želim tuđi vsem drugim. Marko Igličar, dijak iz Domžal Želim si čimboljši uspeh v soli, ravno tako, da se konca ta nesmi-selna vojna na Hrvaškem. Ker pa smo dijaki ponavadi bolj slabo založeni s financami, si želim tuđi več denarja. Tekst in foto: Janez Stibrič Marko Igličar tek, da kot posameznik storim nekaj za našo občino in ob-čane. Niste mi se odgovorili na drugi del vprašanja, ko Vas sprašujem o ovirah, ki vas spremijajo pri delu!? Temeljit odgovor na to vprašanje bi zahteval dosti prostora. Velika ovira vsem skupaj je prav gotovo nesposobnost ne-katerih republiških ministrstev, ki se precej netaktno poigravajo z odločitvami v njihovi pristojnosti. To, kar počne skupščina z vsemi svojimi komisijami in izvršnim svetom glede privatizacije in vprašanja splava v novi ustavi, ni ničemur več podobno in nam zmanjšuje ugled v tujini. To sta le dva primera netaktnosti, zagotovo pa ništa osameljena. V zadnjem času je bilo nekaj glasnih besed izmenjanih tuđi v trikotniku med izvršnim svetom, predsedstvom in predsed-nikom Skupščine občine Dom-žale. Predvsem je šio za spor med predsednikom skupščine in izvršnim svetom, v katerega je bilo kasneje vključeno tuđi predsedstvo. Slo je za vprašanja načelnosti, pomembnosti, principielnosti in prevlade. Če bi se spor intenziviral, bi lahko prerasel v sila neprijetne raz-sežnosti. Tuđi vsako tako doga-janje lahko predstavlja kar veliko oviro in povzroči ćelo vrsto težav. To je le nekaj najbolj bistvenih ovir, s katerimi se sre-čujem in se srečujemo. Seveda pa je tu še kar precej drugih, ki jih tako ali drugače kompenziramo. V odgovoru ste omenili spor med g. predsednikom skupščine in izvršnim svetom. Govori se o precej negativni vlogi g. Schvvarzbartla v teh dogod-kih. le kaj resnice v tem in kaj se je pravzaprav dogajalo? Verjetno pričakujete, da bom s prstom pokazal na g. predsed-nika in ga označil kot negativno osebnost v ćeli zgodbi. Gotovo imava premalo časa in prostora, da bi to storil ali ne, obe-nem pa svoje dejanje tuđi ute-meljil. Osebno ga poznam in spoštujem kot zelo delovnega, angažiranega, odgovornega, neutrudnega, predvsem pa na-čelnega in principielnega člo-veka. V nekaterih svojih lastno-stih je ćelo tako zelo nepopustljiv, da odpade možnost kakrš-negakoli kompromisa, kar seveda hitro privede do težav. In nekaj podobnega se nam je pred kratkim zgodilo. Celotne zgodbe ne bom pripovedoval, dodal bi le to, da ima vsak svoje dobre in slabe trenutke, lastnosti in poteze. Vse skupaj si zapomnimo in nekoč kasneje morda tuđi uporabimo. Na to mora biti seveda vsak od nas pripravljen. Že prej ste omenili, da ste član Liberalnodemokratske stranke. Je vaša pripadnost tej stranki zelo močna ali obstajajo kakšna nesoglasja? Kaj pravite na različne neprijetne komen-tarje, ki se v zvezi z njo pojav-Ijajo v medijih in med Ijudmi? Priznati moram, da vsi ti ko-mentarji vsebujejo precejšnjo mero resnice in upravičenega negodovanja. V marsičem se ne strinjam z republiškim stran-karskim vrhom in še posebej ne z nekaterimi posamezniki, med katere sodi tuđi g. školč. To ne pomeni, da nasprotujem ideji liberalizma, ki pa mora kljub vsemu i meti neke okvire. Prav te okvire si nekateri medijsko zelo odmevni člani stranke po-stavljajo zelo na široko in pri tem na vse skupaj vplivajo zelo destruktivno. Nikakor se kot stranka ne moremo otresti tište ZSMSjevske razpuščenosti in nagajivosti, ki nas prikazuje v luči »trouble makerjev«. Kot delegata LDSa iz Domžal sva z g. Leničem, ki je sedaj pred-sednik Izvršnega sveta Sob Domžale, že na kongresu v Zagorju poskušala vplivati na politiko LDS, ki naj bi se več uk-varjala z gospodarstvom, soci-alno politiko, vprašanjem druž-benih dejavnosti in manj z raz-ličnimi marginalnimi vprašanji, za katere pa seveda ne trdim, da so nepomembna. Glede na trenutne možnosti izbire na slo-venskem političnem prizorišču mi je glede ideje LDS najbližja in v njej v veliki meri sodelujem tuđi zaradi inercije iz ZSMSja. Ne gre pa tu za neko ekstremno pripadnost, še posebej, če na januarskem kongresu stranke ne bo prišlo do bistvenih kadrovskih in vsebinskih spre-memb. Pričakujem odpiranje novih možnosti, po vsej verjet-nosti formiranje močnega sre-dinskega bloka, v katerega bo vključenega precej intelektual-nega kadra. Na naslednjih voli-tvah se bo po mojem mnenju pojavilo tuđi precej novih ljudi, ki jih jaz imenujem »Ijudje s tretje linije«. Prosilbi Vas, da nekoliko pojasnite, katere in kakšne ljudi imate v mislih!? V prvo linijo spadajo vsi tišti, ki so našo politiko vodili od konca druge svetovne vojne do slovenske pomladi. Druga linija je nastopila z volitvami in je s seboj prinesla ćelo vrsto novih obrazov. Na naslednjih volitvah bodo v veliki meri na-stopili Ijudje z ozadja zdajšnjih političnih strank in popolnoma novi Ijudje. Slednji so počakali, da prepih pomladnega vetra mine in se vzpostavi normalen politični prostor, v katerega so se sedaj pripravljeni vključe-vati. To so »Ijudje s tretje linije«, ki predstavljajo precej-šen, tak ali drugačen, poten-cial. Se poleg stvari, o katerih sva govorila, ukvarjate še s cimi Seveda je prva stvar studij. Sem student Fakultete za stroj-ništvo, kar pomeni, da sem si-cer po izobrazbi bolj tehnična duša. Tako je politika v mojem življenju nekakšen hobi, ki pa zahteva precej časa, dela in odgovornosti. Vkliučujem se tuđi v nekatere dobičkonosne dejavnosti, ki pa so od politike popolnoma ločene. No, sem in tja se s prijatelji srečamo na partiji tenisa ali košarki, včasih pa tuđi v nekoliko bolj družab-nem okolju. Potem... ja seveda! Potem pa zmanjka časa. Bi radi, da za konec tega pogovora napišem še kaj? Ker imam že priložnost, bi predvsem mlajšim bralcem rad čisto na kratko predstavil projekt ustanovitve Kluba mladih intelektualcev. Podrobneje bom o tem še pisal, za zdaj pa le informacija, da bo Klub nekakšen debatni krožek, ki bo imel nekatere značilnosti pro-stozidarskih lož. Če Vas projekt zanima ter se čutite sposobni in zainteresirani za sodelovanje, potem pokličite tel. št. 711-790 in pustite svoj naslov ali šte-vilko telefona. Projekt bo popolnoma nepolitične narave. Čisto na koncu bi rad vsem, ki jih poznam, vsem, ki me poznajo in sploh vsem obča-nom zaželel vesele božične praznike in srečno novo leto. Hvala lepa za razgovor. Tuđi Vam hvala. Za bralce Slamnika se je pogovarjal MARTIN GROŠELj PALISKA GRADBENA LEPILA UMETNI KAMEN AŠKERČEVA 9, 61230 DOMŽALE (061) 723-058 Želi vsem vesele božične praznike in zdravo ter srečno novo leto in se priporoča Obrtna zadruga Domžale Šaranovičeva 21a 61230 DOMŽALE &? $&?. Afc ^fc ^fc -^tf 7P? W 'F V vF W ŽELI SVOJIM ČLANOM IN DRUGIM OBČANOM SREČNO IN USPEŠNO POSLOVNO LETO 199Z SDP STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE DOMŽALE LJUBLJANSKA 70/1. NAD8TB0PJE 61230 DOMŽALE TELEFON: 721 316 VSEM ČLANOM IN SIMPATIZERJEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1998. Smo stranka, kl se bori za vaše interese, kl deluje prodorno in promišljeno, ki vam še vedno lahko pogleda v oči. Tako borno delovali tuđi v prihodnje - zato se nam pridružite tuđi vi! 11 M§Mq)HELIOS 12 Domžale »OBRTNIK« MENGEŠ NOVA POŠTA V MORAVČAH OPRTNIK MENGEŠ prešernova2 II ] OBRTNO PODJETJE ZA IZVAJANJE •**—* OBRTNIŠKIH IN STORITVENIH DEL p.o. DEJAVNOSTI: ZIDARSTVO, STEKLARSTVO, KUUČAVNIČARSTVO, PARKE-TARSTVO, PEČARSTVO, SLIKOPLESKARSTVO IN MIZARSKA OELA ŽELI VSEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ZDRA VO NOVO LETO 1992! KESTAVBACIJA »Repovž« Đomžale Kopallška 3, telefon: 061/781-879, telefax: 781-879 ŽELI VSEM SVOJIM GOSTOM, POSLOVNIM PABTNERJEM IN 0BČAM0M VESELE BOŽIČNE IN N0V0LETNE PRAZNIKE! TOVARNA TRAKOV IN ELASTIKE p.o. 61234 MENGEŠ, Glavni trg 18 Vsem kupcem priporočamo naše izdelke: - vse vrste tkane elastike - elastične in neelastične trakove - vrvice in drugo okrasno pozamenterijo Vsem poslovnim partnerjem in občanom želimo srečno vletn 1998! Računalniški center u Preserjah Radomlje, Preserje Hl, tel.: 727-109 SHEGNO 1992 ŽELIMO VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM Sexaxtt Polfaxx SRCUNflLNIST'JO i IN2ENIRING PHaBHflMSKH OPHEMfl Metfaliifc HBCUNBLNISKR DPREMH Krajsa pof do telefonov »Danes odpiramo vrata še enega novega in pomembnega ptt objekta. V nove prostore se bo preselila pošta, ki je doslej delovala v res slabih razmerah, kar krajani Moravč in delavci na pošti najbolje vedo, in kar je morda še pomembneje, odpiramo tuđi prostore, namenjene novi telefonski centrali, ki jo Moravčani že dolgo čakajo.« Tako je 5. decembra 1991 ob odprtju prostorov nove pošte v Moravčah poudarila Štefanija Žagmajster, direktorica Po-djetja za PTT Ljubljana.« Prisrčna slovesnost Slovesnost je vodil Milan Brodar, popestrili pa pevci KUD Tine Kos Moravče pod vodstvom Mira Capudra in učenka osnovne sole Jurij Vega Moravče s pripovedjo o lepotah Moravske doline. Vse navzoče je pozdravil mag. Franc Capuder, predsednik Sveta KS Moravče, in spregovoril o po-menu nove pridobitve. Pozdravu se je pridružila tuđi ga. Julka Ži-bert. Sodobni prostori Večnamenski objekt, ki je po-lepšal center Moravč, je zgradilo splošno gradbeno podjetje Graditelj iz Kamnika. Pritličje je name-njeno predvsem pošti in meri do- brih 230 kvadratnih metrov. V njem je velik in svetel prostor za delo s strankami, v katerem so predviđena štiri delovna mesta, prostor za štiri pismonoše, za blagajno, teleprinter ter vse ostalo, brez česar sodobna pošta ne more. Oprema je funkcionalna, izdelala jo je Poslovna enota Ptt servis, ki si je v naši republiki že pridobila ugled kakovostnega iz-delovalca poštne opreme. Današnja vrednost prostorov za pošto in centralo ter opreme znaša blizu 25 milijonov tolarjev. Kdaj bodo zazvonili telefoni? V prvem nadstropju je prostor za telefonsko centralo v izmeri 80 kvadratnih metrov. Tu bo zmonti-rana najsodobnejša Iskrina digitalna telefonska centrala SI 2000 z začetno zmogljivostjo 1.200 telefonskih priključkov. Upoštevaje finančne možnosti podjetja, je g. Žagmajstrova dejala: »Računamo, da borno v prihodnjem letu izdelali potrebno projektno dokumentacijo za centralo, za povezave z drugimi centralami in za kabelska telefonska omrežja. Podpis pogodbe o dobavi in montaži centrale načrtujemo v letu 1993, tako da bo vključena v promet leto kasneje. Poudariti je treba, da po dogovoru z Izvrš- nim svetom domžalske skupščine obravnavamo gradnjo ptt zmog-Ijivosti na območju Moravč, Bla-govice, Lukovice in Krtine kot enoten projekt. Naložba v ptt zmogljivosti na teh območjih je ocenjena na več kot 310 milijonov tolarjev, kar dokazuje, da je naloga zelo zahtevna.« Rezultati so in še več ji bo Spregovoril je tuđi mag. Ervin Anton Schwarzbartl, predsednik Skupščine občine Domžale, ki je poleg pozdrava vsem prisotnim namenil tuđi nekaj vzpodbudnih besed in izrazil prepričanje, da se razvoj kljub neugodnim prilikam v Moravski dolini ne bo ustavil. Pohvalil je njihovo prizadevnost, ki se kaže v izboljšani komunalni infrastrukturi (kanalizacija, ceste), pa tuđi njihovega podjetni-škega duha, s katerim se srečuje ob pogledu na nove privatne trgovine, delavnice in bencinsko črpalko ter skrb za ohranitev sta-rega »jedra« Moravč, saj se je preoblekla stavba v centru, opomnil jih je tuđi, da bi bilo potrebno prenoviti kapelico tik pred novim poslovno-stanovanj-skim blokom. Skupaj z iskrenimi čestitakmi je Moravčanom zaže-lel, da bi čimprej zaživeli vsi prostori v novi stavbi in zazvonili tuđi novi telefoni. G. Štefanija Žagmajster je »obljubila«, TOor za telefor centralo kmalu zaseden Kmečke žene so se izkazale Po kratkem nagovoru g. Jureta Srhoja, direktorja poslovne enote Ljubljana, so uradno prerezali trak in obiskovalci so si lahko ogledali sodobne poštne prostore. Dejavnost pošte pa je bila in bo neločljivo povezana z Ijudmi, ki so v tej javni službi zaposleni. Opravljanje poštne službe je za marsikatero družino tradicija. V Moravčah sta to Ka-doleževa oz. Jamškova družina, kjer tradicija prehaja iz ene generacije v drugo že več kot sto let. Poštni uslužbenci so pomemben del utripa kraja kjer se Ijudje med seboj poznajo, drug dru-gemu zaupajo in pomagajo, zato so se krajani skupaj z moravškimi poštnimi delavci iskreno veselili nove pridobitve. Ob finančni pomoći Krajevne skupnosti Moravče so odprtje pošte z dobro- tami le kuhinje tuđi krat p ene iz tega kor Štefki' b so se tucjj t0| izkaz» Ob^tudi iskrene željei PfCjJe pošte v Moi čahsfldobitev, ki jo ji koneučine nujno po bovaHo aij §e bo|j ni pa so ilefonski priklju saj sf Sefonske povez že do idoščajo potreb, zato ■ jtavoljstvo ob r pošti ovezujejo z gla željo Vo, da čimprej dobij0 Itevilo telefon; prikj1 Se tuđi na tem dročjNjo razviti dolini Za' Valcem Morav dolin« J veliko zdravj; sreće I992 tuđi ikskn željar !|tiprej zazvonili lefom! Iz preteklosti pošte v Mot Jcal Leta 1870 viri v Moravčah že omeniajo nadpoštarja Janeza Ravnikarja Šteimana. Isti je leta 1879 omenien kot gospodar Farbarjeve domačije v Moravčah št. 52, kjer je bil tuđi poštni urad. Najprej je moravska pomožna pošta spadala k matični pošti v Lukovici. Avstrijsko ministrstvo za trgovino je odločilo, da mora z 12. januar-jem 1883 med drugimi poštami na Kranjskem tuđi pošta v Moravčah sprejemati hranilne vloge za poštni hranilnični urad na Dunaju. Moravska pošta je bila že samostojna, poštno zvezo pa je imela s pošto v Lukovici, tja je poštni sel nosil pošto in hodil ponjo. Vozna pošta je iz Moravč v Domžale prvič od-peljala 16. marca 1899. To poštno zvezo so dolga leta vzdrževali Vi-dergarjevi iz Straže, oče in dva sinova so pred tem pošto že nekaj let vozili v Lukovico. Pred dobrimi sto leti je bil moravski poštar Cričarjev Jože z Dol. Za njim je to službo prevzel Tone Crilj s Sv. Miklavža, nato pa Jergov France. Hiša je stala tam, kjer je sedaj Galetova, proti pokopališču. Konec prejšnjega stoletja je pošto začela raznašati Kadoleževa re-jenka Jožefa Kraus. Za njo je to službo z aprilom 1907 prevzel Franc Jamšek-Kadolež, pošto pa so največ raznašali otroci Peregrin, Ja-nez, Martin in med prvo svetovno vojno tuđi Frančiška. Martin je pri-povedoval, da je v lepem vremenu hodil v Lukovico po pošto čez Pri-krnico in Preserje, v deževju pa po cesti čez Bobovnik. Pošto je moral oddati ob devetih dopoldne, nato je moral eno uro počakati poštnega sla Konjska s Trojan, ki jo je pripe-Ijal iz Domžal. Leta 1904 se je Martin zaposlil pri tedanji moravski postanci Emi Lederer. Za vzdrževanje poštne zveze z Domžalami je kupila dva konja in poštni voz. Potem je bil vsak dan na cesti. S poštnim vozom s platneno streho je tuđi pre-vazal do šest potnikov. iz Moravč je odpeljal še pred osmo uro, •' Dom-žalah pa je moral počakali na po-poldanski vlak. Po letu 1911, ko se je zaposlil pri železnici, je prevažanje pošte prevzel njegov oče, že omenjeni Franc Jamšek. Leto 1929, ko so Moravče dobile avtobusno zvezo, je avtobus zame- njal vprežno poštno zvezo. Med okupacijo je nekaj časa pošto iz Domžal vozil pismonoša Jakob Jamšek. Moravsko pošto je med leti 1899 in 1913 vodila upravnica Ema Lederer, od 1. septembra 1913 do leta 1925 je bil upravnik Vincenc Eržen iz Kamnika. Nato je vodstvo pošte prevzel domačin Janez Jamšek-Ko-doležev, ki je bil pred tem dve leti poštar v Radomljah. Po njegovi smrti 13. decembra 1929 je pošto prevzela Pepca Tomc-Kadoleževa iz Moravč. Med okupacijo jo je zamenjala nemška uradnica, ki je po napadu na Moravče leta 1944 odšla. Po osvoboditvi je pošto prevzela Ana Rogelj iz Vač. S 15. janu-arjem 1950 je dolžnosti upravnice prevzela Francka Zajc, poročena Prosenc, in jo je opravljala do upo-kojitve 1. julija 1983. Vodstvo pošte je prevzela sedanja upravnica Dragica Srenšček iz Moravč. Poleg nje sta zaposleni še Marija Grilj in Milena Krulc. Zaposleni so tuđi trije poštarji Filip Prašnikar-Vrbančev iz Coričice, Jože Javoršek-Kugov iz Soteske in Štefan Jamšek iz znane Kadoleževe poštarske družine. Za dostavo pošte imajo dva mopeda in avtomobil. Včasih je bila pošta v nadstropju Tomaževe hiše v Moravčah, ki je bila med vojno kot nemška posto-janka razbita, pozneje pa podrta. Nekaj časa je imela pošta prostore pri Farbarju in okrog leta 1890 v nadstropju nad Markeskovo go-stilno. Leta 1911 je pošta dobila prostore v novem zadružnem domu, kjer je ostala vse do požiga leta 1944. Od leta 1944 do 1948 je bila spet v sobi nad Markeskovo gosti I no. Nato se je vrnila v zadružni dom. Od tu so jo 5. decembra 1991 preselili v pritličje novega stanovanjskega in poslovnega bloka, kjer ja.bilo včasih šolsko po-slopje in Klopčarjeva domačija. Oboje so podrli. V moravsko poštno 6bmočje spa-dajo vaši tja do Goričice, Gore pri Pecah, Tlačnice in Limbarske gore, Grmač in Sv. Miklavža. Peče z okolico so včasih spadale k vaški pošti. Zaradi neredne dostave pošte je poštno ravnateljstvo v Trstu leta 1898 pri Banturju v Pecah ustanovilo pomožno pošto, postavilo poštni nabiralnik, poštni sel pa je iz Vač prihajal štirikrat na teden. Leta 1917 so na željo domačinov ob- močj*možne moste druži«, kjer je še sedaj da so^možno pošto 1954 fcjkošnje, Zalog Sv. Tf J6 že po letu 1 < združj tim poštnim ok šem-' Sv. Križ in Vrh po ga dajali / listi' tembra 1639 ■n AH' *l p|. Barbo, Mora" "lija 1549 pa simiij* ,s Koželjeka :abeW lena Egkh, je v lis' lUarja 1667. 7 je Ca Herberta 14 Domžale ZUNANJI MINISTER NA OKROGLI MIZI V DOMŽALAH Letos mora priti do priznanja Občinski odbor Demokratske stranke Domžale je na enega svojih sestankov, s kate-rimi predstavlja svojo stranko, povabil tuđi slovenskega ministra za zunanje zadeve dr. Di-mitriia Rupla. Ta je svoje uvodno razmišljanje namenil v zraku visećemu vprašanju priznanja Slovenije. Če bi sodili po njegovem optimizmu, po-tem bi morali biti v trenutku, ko boste tole brali vi, že priz-nani. Pri tem omenimo tuđi za-nimivost, da se za priznanje po-leg Nemčije v tem trenutku v Evropi najbolj vroče zavzema Portugalska. Minister je v zvezi z medna-rodnim dogajanjem poudaril tuđi, po njegovem mnenju v medijih prezrto in premalo poudarjeno dejstvo, da je arbi-tražna komisija haaške konfe-rence pred dnevi sprejela sklep, da Jugoslavija razpada in da so republike njene naslednice. Glede na vlogo te komisije, ki je posebno sodišče Evropske skupnosti in ima velik in odlo-čujoč vpliv, so njeni sklepi po-membni: če je tuđi Slovenija naslednica Juge, potem ji ni potrebno začeti iz ničelne točke in zanjo že veljajo mednarodni sporazumi, ki jih je podpisala (npr. Osimski sporazumi, Av-strijska državna pogodba...). Ko je razmišljal o nenaklonjenosti ZDA do Slovenije, je minister Rupel omenil dve hi- potezi: prvič, ker so zelo slabo, pomanjkljivo in površno informirani in drugič, ker vidijo v Srbiji prepreko za širitev nem-škega vpliva v Evropi. Ta je ob nastajanju enotne Evrope zelo velik, združena Evropa, z biv-šimi državami Vzhodne Evrope pa nastaja v senci nemške države. Na okrogli mizi so spregovo-rili tuđi o oblikovanju ambasad bodoče samostojne Slovenije po svetu, katerih ne bo ravno veliko, saj so sredstva, ki so za to namenjena, zelo skromna - 18.000 USA dolarjev. Mini-strstvo v prihodnjem obdobju caka težko delo, kajti težišče dela se bo preselilo v sfero ekonomskih odnosov s tujino, kjer Slovenija pospešeno išče nove trge: v Rusiji, Kanadi, Kitajski, Japonski. Prilagjati pa bo treba tuđi zakonodajo, standarde in skleniti vrsto sporazumov na gospodarskem področju. Na domaćem prizorišču je dr. Rupel pojsnil predvsem ne-kaj stališč njegove stranke do razmerij v proračunu. Pri tem je še posebej poudaril zanemarja-nje kulture in raziskovanja, dveh strateških dejavnikov razvoja. Več o stranki in njenih usmeritvah na mizi nišo sprego-vorili. CVETA ZALOKAR-ORAŽEM 2La naša imena ulic izbrali prave može V zadnji, to je 15. številki Slamnika, smo občani Domžal prebrali nanovo izbrana imena ulic, kakor naj bi se imenovale po novem. Reci moram, da je bila moja radovednost velika, saj sem imel medtem že priložnost spremljati enako delo med Mengšani. Zaradi zahtevnosti zastavljene naloge sem bil močno v dvomih, kakšni bodo rezultati (predlogi) dela komi- sije, ki se je tega lotila. Tako smo dočakali predloge za vno-vično poimenovanje ulic. Presenećen sem. Ugodno! Tako lahko sedaj izrazim to svoje zadovoljstvo nad izborom osebnosti in mož, po katerih bodo nekatere ulice nosile imena. Tuđi drugi izbrani predlogi (ledinska imena) za imena ulic so mi všeč, enako mojim sosedom, med katerimi živim. Upam, da se borno kmalu na nova imena navadili in da borno s svojim delom in naravnanjem upravičili to, da naše ulice po njih nosijo ime. Všeč mi je tuđi to, da so se določene ulice, ki ponazarjajo trpljenje talcev, obranile. Prav je tako! Vrednote naj vedno ostanejo! Bodimo ponosni, da smo imeli take ljudi, ki so vredni, da ulice, kjer Domžalčani danes živimo, nosijo njihova imena. M. B., Domžale Preimenovanje ulic in šol V prejšnji številki Slamnika smo dočakali predlog preime-novanj ulic in šol v naši komuni. Žal je predlog skromno utemeljen (tako ZA novo ime, PROTI staremu pa sploh ni na-vedenega nobenega argumenta) in gre po mojem prepri-čanju predvsem za ideološke razloge. Ker bi zanesljivo izz-val prepir, se tokrat ne bom spuščal v (raz)vrednotenje po-nujenega. Ostal bom na pov-sem praktični, gospodarski ravni in preskočil dejstvo, da se borno še kakšnih 20 let motili in pošiljali morebitne obiskovalce na povsem drug konec mesta iskat neznano (preimenovano) ulico. Vsako preimenovanje prinese stroške; državne in osebne. Državni stroški so spre-membe v katastru, zemljevidih, evidencah, tablicah ulic,... Zasebni stroški so nakup nove tablice hišne števike, spremembe v dokumenti h (potni list, .osebna izkaznica, zdravstvena izkaznica, prometno in vozniško dovoljenje), obvestila poslovnim partner-jem, novi pečati, vizitke, glave dopisov, sprememba v telefon-skem ali poslovnem imeniku,... Državne stroške borno pla-čali kot davkoplačevalci. Osebne stroške borno poravnali kar takoj, direktno. Izjavljam, da se bom takemu plačevanju upiral. Sprejel ga bom le v primeru, da bo odloči-tev stanovalcev ulice referen-dumska in bodo obenem predlagatelji zagotovili nedržavna sredstva za pokrivanje vseh (dr- žavnih in osebnih) stroškov preimenovanja. Lahko najdejo sponzorja, donatorja, izvedejo nabiralno akcijo ali samopri-spevek. V »prejšnjem« sistemu smo plačevali nagle preimenovalne svojeglavosti in »dobre na-mene«. Borno zdaj to zgodo-vino ponovili? IGOR LIPOVŠEK POHVALA JOŽETU CERARJU Krajevne skupnosti mesta Domžale in občani se JOŽETU CERARJU iz Rodice zahvaljujemo za prizadevno urejanje zelenić in parkov. Posebej se mu zahvaljujemo za skrb, čistoćo in njegov prispevek za lepši izgled našega mesta. Želja nas vseh je, da bi še naprej tako sodelovali. KRAJEVNE SKUPNOSTI MESTA DOMŽALE STOLETNICI NAPROTI Gospa Terezija je najstarejša Prvega januarja 1992 bo mi-nilo natanko osemindevetdeset let, dva meseca in sedemind-vajset dni, od kar se je pri »Bek-majstrovih« na Rodici rodila Terezija Zalokar. Prav ta gospa Terezija pa bo na prvi dan no-vega leta, in kdo ve, koliko na-slednjih še, pa tuđi danes je, najstarejša občanka naše ob-čine. Mojega obiska je bila vesela, saj rada poklepeta s sorodniki in znanci, izmenja pozdrav s sosedom ali le naključnim obiskoval-cem, pa naj bo kdorkoli že. »Am-pak o preteklih letih ne bova govorili, pa tuđi pisat ni treba,« je trdno odločena in ne da se prego-voriti, njeni spomini na mladost, veliko je lepih, pa tuđi kakšen grenak je med njimi, ostajajo za-klenjeni v njenem srcu, ostajajo le njeni. Kljub njeni trdni odločnosti naju spomini za hipec vendarle odnesejo v njeno prijetno mladost, v nekaj besedah obudiva spomine na Rodico nekdaj in se pomudiva pri njenem pokojnem možu, ki se je poslovil pred štiri-indvajsetimi leti. »Zlat je bil in tako ga pogrešam,« najbrž za hip pred njo vstane slika življenj-skega sopotnika, pa sva spet v se-danjosti, v življenju, za katerega pravi, da je pravzaprav le dopust na dolgi človeški poti. Prijetno kramljanje naju za-nese med spomine o njenih vrst-nicah, ki jih ni več, je pa njena družina, živi pri hčerki Mileni na Rodici, Perkova 3, pa vsi njeni domaći - vnuki in pravnuki, in veliko lepih spominov na skoraj deset desetletij dolgo človeško življenje. Vsak izmed njih ima v srcu gospe Terezije svoje me-sto, svoj odmev, tiho hrepenenje in željo, da bi bili tuđi v prihod-nje lepi spomini njeni spremlje-valci tako v svetlih dneh, kot v temnih nočeh, ko gospa Terezija, tako kot večina starejših ljudi, veliko razmišlja. Razmišlja o treh vojnah, ki jih je preživela. In ko se pogovarjava o zadnji, junijski, je v najinih besedah še vedno delček strahu pred tem, da junijska vojna ni bila zadnja, pa tuđi veliko upa-nje, da vojne ne bo več, nikoli več. »Na stara leta sem se morala začeti poglabljati v politiko,« mi hudomušno pove in pokaže očala in lupo, s katerima si po-maga pri prebiranju drobnega tiska. Vsak dan težko caka DELO, ki ji je že desetletja zvesti sprem-Ijevalec, kakor tuđi DRUŽINA in drugi časopisi. Ob tem sta v njenih očeh žalost in skrb, saj časopisi na vseh straneh pišejo o so-sednji državi, o vojni, v kateri je na tisoče in tisoče beguncev, ki bi jim rada pomagala, a kako vsem. »O, ti, reveži, ti, le kdo si je vse to zmislil,« je kar malce huda na dogodke, ki so dodobra pretresli zadnje leto njenega, sicer res le na prvi pogled mirnega življenja. Tuđi radijskim poroci lom rada prisluhne, da je na tekočem o vsem, kar se dogaja. Rodica je njen rojstni kraj, je kraj, s katerim je živela in živi in ki se pred njenimi očmi iz leta v leto spreminja. Na boljše in lepše, pa veliko več nas je, mi pove, ko jo vprašam, če se je kaj spremenilo. »Imamo toliko novih sosedov, da sploh ne poznam vseh, pa tako rada poklepetam z njimi. Vesela sem vsakega obiska, vi najbrž še ne občutite, am-pak starejšemu človeku že veliko pomeni prijazen pogled, na-smeh, pozdrav, dobra misel,« razmišlja, v njenem pogledu je hrepenenje, so spomini, ki jih bo ohranila. Vsi njeni dnevi so pravzaprav enaki, vznemiri in spremeni jih le bolezen. Kdo ve, kolikokrat že doslej, se je pozdravila kar doma ob pomoči dr. Pevca, za katerega sploh ne najde dovolj pohvalnih besed. Ko ji zadiši požirek prave dišeče kave, je spet zdrava. »Brez nje bi težko,« se smehlja čila so-govornica, ki bi z lahkoto skrila ne samo eno, temveč kar več desetletij. Pijeva kavo in se pogovarjava. Med požirki kave pa se kot orehi trkljajo med nama spomini in želje, misli in pogledi gospe Terezije, ki z odločnimi koraki stopa proti stoletnici. Če bi jo rada dočakala, jo vprašam. »Kakor je božja volja,« pravi in me ob tem spomni še na en od njenih priljubljenih rekov: Kakršno življenje, takšna smrt. Želja skoraj nima in ko najin pogovor skle-neva, vendar ne morem mimo vprašanja, kaj si želi v nasled-njem letu, sama ji namreč zaželim predvsem še veliko zdravih dni, je kratka: »Bog daj mir, potem bo vse dobro. Pa srečno, mirno in zdravo novo leto vsem občanom, tuđi v mojem imenu,« mi ne pozabi naročiti. Hvala, gospa Terezija. Prav za vas sem izračunala, da vam bo na prvi dan leta 1992 manjkalo do stoletnice še dobro leto, deset mesecev in kakšen dan več (točno število naj ostane vaša skrivnost). Naj bodo vsi po vrsti lepi in zdravi! VERA VOJSKA Pismo našega bralca V zadnji številki glasila Slam-nik sem prebral predlog za preimenovanje ulic, imen osnovnih šol in vzgojnovarstvenih or-ganizacij v Domžalah. Spodaj pa je v drobnem tekstu napisan recept za rešitev tega problema v KS Vir. Kaže namreč, da na Viru na vse pozive in urgence na to temo nič ne ukrepamo. Poudarjam, da je bil v glasilu Slamnik štev. 13 z velikimi črkami napisan oglas, s katerim Občina Domžale poziva, naj kra-jani predlagajo spremembo imen ulic, trgov in naselij. V oglasu tuđi piše, naj krajani svoje pismene pobude in predloge posredujejo IŽK-LJUČNO SVOJI KRAJEVN1 SKUPNOSTI. Moram poudariti, da do danes, ko to pišem, na KS Vir ni bil zadevno ne v ustni, ne v pismeni obliki dostavljen niti en predlog. Če je to res, da so se bralci Slamnika iz Vira obraćali .glede preimenovanja ulic na Viru na vaše uredništvo, moram povedati, da ste se obnašali zelo nerodno, ker jih niste napotili na pravi naslov za urejanje teh za-dev. Okrožnice, dopise in navodila, ki sem jih v zvezi s tem prejel, sem Vaščani Vrbe Stoletna pot Več kot sto let smo vaščani vaši Vrba v KS Prevoje uporab-Ijali peš pot, ki preseka ovinek in križišče ceste pri Dolenčevi hiši ter teče po Boltetovem in Pehkovem sadovnjaku, na koncu pa preide na cesto Prevoje—Vrba. Ker so sedaj Boltetovi to pot prepovedali, so vaščani, posebno pa njihovi otroci, ki hodijo v solo, izpostavljeni veliki nevar-nosti prometnih nesreč. Povsod v svetu gradijo nove peš poti poleg prometnih čest, povsod iščejo in izkoristijo vsako možnost za novo peš pot ali kole- sarske steže, ker tako skrbijo za varnost pešcev, še posebno otrok. Cesta Prevoje-Škocjan je asfaltirana. Odkar ima Pučko cementne izdelke in betonarno je zelo prometna z vsakovrstnimi avtomobili - od osebnih do to-vornih. Boltetov oče, Vinko Capuder, je zemljo, po kateri poteka ome-njena peš pot, podaril svoji hčeri Jelki Petrič. Njega, njegovega očeta, deda in pradeda ni nič mo-tilo, če je pot tekla čez njegovo posest, gospo Petrič pa to tako moti, da nadira vsakega, od otroka do starca, in pravi: »tu ni več poti.« Sprašujemo se, s kakšno pravico? V stari mapi, ko je bila ta še v Kamniku, je bila pot vrisana. V sedanjih katastrskih načrtih Geodetske uprave Domžale pot ni več vrisana. Kdo daje pravico geodetom in zemljemercem, da iz mape - katastrskih načrtov bri- ! sejo stare, varne, prijazne, sto-letne poti. Vaščani protestiramo, ker so zaprli našo pešpot, in zahte-vamo, da jo spet odpro, sicer borno svoje pravice poiskali na sodišču. VAŠČANIVRBE prezentiral svetu KS, ki je o tej pro-blematiki razpravljal na svoji redni seji dne 3. 10. 1991. Ker doslej pobud s strani kraja-nov ni bilo in ker člani sveta z me-noj vred še nismo bolestno okuženi s strankarsko evforijo, smo sklenili, da počakamo na pobudo krajanov. Svet pa naj se še naprej ukvarja z zadevami, ki krajane bolj žulijo, to je modernizacija in vzdrževanje obstoječih čest, športnega parka itd. Predvsem ugotavljam, da so bili naši predhodniki, med katere pri-števam tuđi sebe - saj sem vseskozi sodeloval bodisi v skupščini KS, svetu KS in raznih komisijah KS - zelo previdni, saj ugotavljam, da so med imeni vseh ulic, ki jih je na Viru več kot črk v abecedi in po abecednem redu so ulice tuđi raz-vrščene, sporne samo tri in sicer Papirniška, Bukovčeva ulica ter Ša-ranovičeva cesta. Še nekaj: Tista pripomba na zadnji strani v Slamniku, ki se nanaša na KS Vir, ni povsem točna. Ne drži, da občina pridno sofinansira vse investicije v tej Krajevni skupnosti. Krajevna skupnost izvaja investicije predvsem iz svojih sred-stev, in to iz sredstev krajevnega samoprispevka in prispevka krajanov iz ulic, kjer te investicije izva-jajo. Teh sredstev se bo do konca leta nabralo približno 3,300.000,00 SLT. Občina bi morala k vsaki investiciji v infrastrukturi primakniti svoj delež v visini 40%, to je po vseh pravilih matematike 2,200.000,00 SLT. Njen delež pa je bil letos 850.000,00 SLT, torej 1,350.000,00 SLT manj. Torej trditev, da občina pridno sofinansira vse investicije, ne drži. Pa lep pozdrav! Predsednik sveta KS VIR: PAVEL CROS Pripis: Gospod Pavle Cros je nekoliko dolgemu pismu bralcev iz Zbornika narodnih herojev Jugosla- ' vije dodal še življenjepis Milivoja Šaranoviča ter Franca Bukovca. Prisrčna hvala Vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam pomagali pri odpra\i posledic junijske ujme, se iskreno zahvaljujemo in jim želimo prijetne božične ter novoletne praznike. Iskrena hvala tuđi Zavarovalni skupnosti Triglav, Centru za socialno delo Domžale, Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarova- nja, Skupščini obćine Domžale ter podjetju Tosama za finančno pomoč, s katero smo uspešno odpravile posledice. Vsem želimo še veliko uspehov! ANTONIjA TEKA VEC s hčerkama Pohvala Prav prijetno sem bila presenećena s prijaznostjo Obrtnega združenja občine Domžale na Viru, kjer so mi prijazne kolegice postregle z vsemi podatki, ki sem jih želela. Vse razlage so bile podprte z dobrim strokovnim znanjem, zato zaslužijo javno pohvalo. Marija Vodušek $!*Aiy!iiitll Domžale 15 ZANIMIVA OSEBNOST Tokratvam predstavljamo Marka Korenčana Zaposlen je v tovarni Lek v Mengšu, v proizvodnji in kontroli zdravil za tuja tržišča. So-delavci, Mengšani in tuđi dru-god pa ga poznajo kot navduše-nega zbiralca raznih starih predmetov. Zaupal mi je, da se je strastni zbirateljski žilici predal pred petnajstimi leti. Zbirati je začel kovance in kmalu tuđi drug star denar in znamke. Nato so ga pritegnile stare podobice svet-nikov in starih slovenskih bož-jepotnih krajev na njih. Hkrati je začel zbirati stare razglednice, fotografije, plakete in vse, kar govori o slovenski kulturi ter življenju in delu naših pred-nikov. Težko bi našli kraje v Sloveniji, kjer Marko ni po-skušal v svoji zbirateljski vnemi kaj naiti in se srečeval z dru-gimi zbiratelji. Veliko podstrešij je Korenčan že pregledal in dobro ve, kje se kaj skriva in kod kaj propada. Res pa je tuđi, da je pred uničenjem rešil pre-nekatere dragocenosti in unikate razglednic, fotografij, fotografskih plošč z negativi, plakatov, akvare-lov ter oljnatih in drugih slik. Tako ima v svoji zbirki tuđi nekaj gradiva nekdanjega mengeškega fotografa Virjanta. V zadnjih nekaj letih je številne dragocene eksponate in unikate tuđi razstavljal na samostojnih raz-stavah ali skupaj z drugimi zbiralci ali umetniki. V njegovi zasebni zbirki se je v teh petnajstih letih zbralo že okoli dvajset tisoč razglednic. Razstavljal je na jubilejni razstavi Luke Svetca v Litiji. Med samostoj-nimi razstavami razglednic je treba posebej omeniti razstavo Planinska stavbna dediščina na Slovenskem. V Lekovi galeriji v Ljubljani je imel razstavo Življenje pretekle dobe na starih razglednicah in fotografijah. Za sliko s konjeniki ni ugotovljeno, kje je nastala in ob kakšni priložnosti. Očitno v zimskem času. V Loki so imeli še med obema vojnama lep verski prošnji običaj. Po blagoslovitvi vode v cerkvi ali pred nio so objezdili svoja polja in jih med molitvijo in prošnjami škropili z blagoslovljeno vodo, da bi obrodila in bi bila obvarovana pred poplavami, točo in drugimi nesrečami. Kdor pozna moške na konjih in kraj ter približno letnico, kdaj je slika nastala, naj, prosimo, sporoči uredništvu Slamnika. V Planinskem vestniku je objavil več zanimivih planinskih razglednic. Skoraj tretjino razglednic je prispeval za objavo v knjigi Vrn-nika, prečuden kraj, in za izdajo razglednic ob Cerkniškem jezeru. Založil je tuđi nekaj starih razglednic. Že nekaj let pripravlja objavo razglednic prvih slovenskih koč. Zbirka naj bi izšla prihodnje leto za stoletni jubilej slovenskega planin-skega društva. Iz svoje bogate zbirke razglednic bi rad postavil stalno planinsko zbirko, ki bi prikazovala razvoj pla- ninskih domov in življenje v planinari. Še pred novim letom pa poskuša Marko Korenčan postaviti nekaj svojih dragocenih eksponatov na ogled nekje v Mengšu. Za objavo v Slamniku sva z Markom iz njegove bogate pisane zakladnice v slikah in razglednicah izbrala nekaj primerkov. S. S. Med Mengšani dobro znan slikar Anton Šuštar je med prvo svetovno vojno, leta 1917 na tirolskem bojišču, naslikal razglednico s prijetnim dekletom z zastavo s križem ter napisom: Svoboda in mir. (slika levo) Ob sliki z mlado materjo z otrokom je mcngeški slikar samouk in jasličar Anton Šuštar-Cregčev iz Malega Mengša. (slika v sredini) Iz Korenčanove zasebne zbirke je tuđi kopija barvnega plakata (slika desno) Skrb za begunce je tuđi naša skrb Vojne grozote, katere doživ-Ijajo v naši sosedni državi Hr-vaški, so pregnale iz toplih domov številne ljudi, da so postali begunci, brez doma in sredstev za preživetje. Razkropili so se po svetu, največ v sosednje države v upanju, da bo kmalu konec te nerazumne in pohlepne vojne in da se bodo čim-prej vrnili, pa četudi v porušene domove. Vojne pa ni in ni konec, čeprav so podpisali že številne sporazume o prekinitvi ognja. Človeška požrešnost in oblastiželjnost se kazeta v naj-hujši stopnji. Tam, kjer ni pristne Ijubezni, začne bohotiti sovraštvo, to lahko privede do najbolj krute vojne. Tako vojno sedaj doživljajo naši sosedje. Z begunci se srečujemo tuđi v župnijski Karitas Domžale. Na nas se obračajo po pomoč v hrani in obleki, iskanju stanovanja itd. Na srečo se najde vedno nekaj darovalcev, tako da, hvala Bogu, do sedaj še ni odšel noben begunec brez po-moči. Upajmo, da bo tuđi v prihodnje tako. Res' pa je, da v naši občini ni toliko begun-cev, kakor v občinah ob meji s Hrvaško. Njihove potrebe po pomoći so zato toliko večje. Župnijska Karitas Domžale je Razmišljanje o vojni V sredo smo dobili naslov spisa — razmišljanje o vojni. Ta hip na Hrvaškem kljub podpisanim premirjem divja vojna. Vojna v Sloveniji me ni prizadela, saj je šla mimo mene. Bolj se zavedam vojne na Hrvaškem: to še najbolj občutijo civilisti, saj so ostali brez svojih dragih, brez vsega, kar so imeli. Včasih se počutim krivo, ker sem srečna in na varnem, medtem ko nedaleč stran umirajo Ijudje. Je človeško življenje res tako malo vredno, da se z njim igrajo? Zakaj smo ujeti v večna nasprotja? Orožje imamo, da se branimo. Zakaj politika lahko odloča o življenju človeka. Zakaj, zakaj, zakaj? Vem, da sem še otrok in da marsičesa ne razumem, toda nihče me ne bo prepričal, da so to višji cilji, da ne vem in naj zato ne premišljujem o vojni. Nočem si zatiskati oči in si govoriti, da vojne ni. Zmerom pravimo, kako živimo bolje od naših prednikov, obnašamo pa se kot naihujši barbari. Komu je vojna sploh všeč? Tistemu, ki izgubi svoj dom? Vojaku, ki gleda umirajočega prijatelja, ali mogoče tistemu, ki vojno gleda po televiziji in uživa ob uspehih svoje strani, ki si podjarmlja svobodno deželo? Na žalost ima prav tišti, ki pravi: Koliko je vreden mir, se začnemo zavedati sele tedaj, ko ga izgubimo. Gospodje generali in vsi vi, ki odločate o usodi ljudi, hočem le, da bi se ta in vse druge vojne enkrat za vselej končale. TINA PREŠEREN, 8. c OŠ Radomeljske čete, Preserje v ta namen zbirala obleko, po-steljnino in hrano za begunce v Črnomlju. Odzvali so se šte-vilni Ijudje in tako smo jim od-peljali kamion zbranih daril. _ Vsem, ki ste v tej akciji kakor-koli sodelovali, se iskreno zahvaljujemo in prilagamo pismo župnijske Karitas iz Črnomlja. Skrb za begunce naj postane naša skupna skrb. Največji de-lež bodo vsekakor dale družine, ki so begunce sprejele v svoje domove. Vsi jim pri tem pomagajmo. Medsebojne vezi, ki bodo tako nastale, naj vsaj malo pomagajo pregnati žalost iz njihovih src ob krutostih, ki jih doživlja njihova domovina. Begunce ali družine, pri katerih so begunci, pa vabimo, da se ob problemih oglasijo na župnijski Karitas Domžale, Ljubljanska 34, torek in petek od 10. do 12. ure ali v četrtek od 16. do 18. ure ali svoje probleme povedo po telefonu št. 723-577 ob prej navedenem času. Lepo pozdravljeni! Tajnica župnijske Karitas Domžale MARIJA BIZJAK- SCHVVARZBARTL Hvala za pomoč ŽUPNIJSKI KARITAS ČRNO-MEL) se Vam najlepše zahvaljuje za materialno pomoč za hrvaške begunce. Ko se je vojna na Hrvaškem razširila tuđi na ozemlje občine Karlovac in Duga Resa, so Ijudje teh krajev pred strahom smrti in nasilja pribežali v bližnje vaši čez Kolpo v občini Čr-nomelj in Metlika. Sredi novembra je bilo na Rdečem križu v Črnomlju registriranih 829 beguncev, med njimi 48 beguncev brez statusa. Najbolj žalostno in boleče pa je, da je 485 otrok, od tega 61 dojenčkov in 22 nosečnic. Crnomeljska KARITAS je bila budna za vsa ta dogajanja, zato se je takoj povezala z Rdečim križem v Črnomlju in socialno službo občine Čmomelj. Kari- tas je takoj pričel zbirati hrano in oblačila ter posteljnino za hrvaške begunce. Bali smo se, kako borno zmogli tako breme. Priskočili ste nam na pomoč tuđi Vi. Z veseljem smo sprejeli vaše darove in jih že pridno delimo beguncem in jim s tem skušamo vsaj malo omiliti njihovo gorje. Za vsa vaša razumevanja, trud in napor se Vam ŽUPNIJSKA KARITAS ČRNOMELJ najlepše zahvaljuje. Vaši župniji in tuđi vsem vašim dobrim faranom za vaše in njihovo humano dejanje ter so-čutje z begunci naj vam bo BOG bogat plačnik. Še enkrat iskrena vam hvala ŽUPNIJSKA KARITAS ČRNOMELJ Predsednica: TONČKA STEPAN JAL avto šola d.o.o. VIR, Aljaževa 10, 61230 Domžale, tel.: 723-326 želi vsem občanom, našim bivšim in seđanjlm kandidatom vesele božične praznike in uspešno leto 1992, vsem voznikom pa srečno vožnjo. Bodočim voznikom nudimo: * brezplačni tečaj CPP * organizacijo zdravniških pregledov in tečaja PRVE POMOĆI * prilagajanje urnika vožnje in začetnega kraja vožnje * 10 % popust pri nakupu ur v januarju LIP RADOMLJE IZ NAŠEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA VAM NUDIMO: - jedilniške stole in miže iz hrasta, bukve in bora - sedežne garniture tapecirane v usnju in v blagu - počivalnike tapecirane v usnju in v blagu - rezan les - vse vrste rezil za obdelavo lesa na rezkalnih stroj ih PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP, OBENEM PA ŽELIMO VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM IN NAŠIM KUPCEM OBILO USPEHOV V LETU 1992. CIM d.o.o., podjetje za trgovino 61233 Dob pri Domžalah TELEFON 721 120 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO VAM ŽELI IN SE VAM PRIPOROČA f5=v.".g;t ifirl i = ~ jš = 1 S= =S = = J m^^l!)II^^Ill^l^l^lM^^jfP^^H^^M'k^"MH'r^lM'rM>rtl:1:r-w*c**>>''