PRIMORSKI DNEVNIK j« zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni tDoberdobs v Govcu pri Gorenji Trebu-li, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja itevilka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. pnmorski TRST Ul. Montecchl 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggk> 1 Tel. (0481) 83382 -85723 ČEDAD Štreno De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 SrSaffrKST* Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 231 11.647 Trst, nedelja, 2. oktobra 1983 Predsednik Pertini med nami Državni poglavar bo zvečer ob 19. uri sprejel na tržaški prefekturi enotno delegacijo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji BORIS RACE Predsednik republike, Sandro Pertini, bo štiri dni med nami. Za prebivalstvo Furlanije - Julijske krajine bodo to praznični dnevi, saj bo pozdravilo v svoji sredini, na trgih, na delovnih mestih, na predstavniških domovih morda prej kakor najvišjega predstavnika države, svojega prijatelja in človeka. Pozdravilo bo predsednika, ki ni prenehal biti neposreden in domač s trenutkom, ko je zasedel najuglednejše mesto v ita lijanski republiki. Pertini pravi sam o sebi, da se poistoveti z ljudstvom in je resnično tako, ker se občan ob njem čuti njemu enak, saj z njim deli enake občutke pa naj gre za priložnosti, ki zbujajo žalost ali veselje ali zgražanje. V živem spominu občana je, kako je hotel s svojo prisotnostjo zagotoviti rešitev tistega nesrečnega otroka iz okolice Rima, ki ga je pogoltnila zemlja. Videl ga je razočaranega in solznega, ko je bilo gotovo, da za otroka ni rešitve. V spominu je njegovo navijanje za italijanske barve na svetovnem nogometnem prvenstvu in naravnost otroško veselje nad velikim športnim uspehom. Pertini ne bi bil človek ljudstva, če ne bi reagiral in izrazil svojega mnenja, obsodb ali odobravanja ob raznih dogodkih, čeprav naj bi se kot predsednik republike vzdržal in pire pustil parlamentu in izvršni oblasti, da sodita in odločata. Svoj glas je dvignil vedno takrat, ko je bila nevar nost, da ne bo prevladalo tisto, kar je zdravo in piošteno. Dobro se zaveda, da v mnogih primerih neposredno ne more uveljaviti svojih stališč, da pa govori tisto, kar misli občan in zato lahko računa na njegovo podporo. In občan mu verjame, ker je Pertini v stvareh, o katerih je lahko sam od ločal, hitro in odločno ukrepal. Tako se je Pertini v ljudski zavesti spremenil v zadnje upanje, v vero: če je toliko nepoštenosti, imamo Perti-nija, če nihče drug ne bo rešil težav in popravil krivice, bo to storil P er tini, ali še bolj ljudsko, bo to storil Sandro. Predsednik Pertini prihaja v našo deželo v času, ko je vsa velika indu strija v krizi, ko so tisoči delavcev v dopolnilni blagajni, ko grozi zapora velikih obratov in s tem odpusti dru gih tisočev in ko napovedujejo kleste-nje stroškov za izobraževanje, za zdravstvo in socialo, ko napovedujejo nove davke. Mnogo je pritožb in rotenja. Vemo, da čudežev ne bo, vemo pa tudi, da ne bo ostalo le pri zadoščenju, da je bilo povedano vse, kar je ležalo na duši. Usoda Slovencev pod fašizmom je predsedniku Pertiniju znana že od tedaj, ko je s Slovenci delil tegobe kon finacije. Kakšen je naš položaj po vojni ga je pred petimi leti informirala enotna slovenska delegacija. Njegov hiter odgovor in uvodno razlago je dajal vtis, kot da mu je težko poslušati, kakšne elementarne ,stvari, je treba v Italiji še urediti. Bil je zelo jasen: z vami se popolnoma strinjam, manjšine je treba zaščititi in je krivično, če ni glede slo venske manjšine urejeno, medtem ko Nemci in Ladinci, recimo v Val Gardeni, kamor redno zahajam na p očitni ce, uživajo svoje pravice. Država je dolžna zaščititi manjšine in to ne pred stavi ja nobenega darila, toda dolžnost. Verjamemo, da se je Pertini zavzel za naša vprašanja in če je bilo teh pet let brezplodnih, pomeni, da so bile zaviralne sile močnejše, kar ga ne more niti zadovoljiti in še manj razveseliti. Nekaj se pa je le dogodilo v teh petih letih. Posebna komisija pri predsedstvu vlade, ki je obravnavala problem slovenske manjšine v Italiji, je prenehala obstajati brez pravih zaključkov. Predstavniki vlade so namreč odklonili toliko zahtev, da bi zakon po njihovih konceptih bil vse prej kot globalni in zaščitni. Drugi dogodek je zakonski osnutek Krščanske demokracije, ki ponuja še manj kot vlada: . . Treba je torej pohiteti in se bolj odpreti. In tu pričakujemo obljubo in Podporo predsednika Pertinija. Predsednik Perlini bo v ponedeljek med nami. Uradni obisk pomeni poseben svečan dan za celotno prebivalstvo dežele Furlanije - Julijske krajine, saj ni dvoma, da prav predsednik Pertini, doseden antifašist, demokrat, borec za svobodo in socialno pravičnost uteleša resnične težnje italijanskega ljudstva. O programu obiska smo že podrobno poročali, zato se omejujemo samo na ponovitev, da bo v ponedeljek v Trstu, kjer se bo opoldne na Trgu Unita srečal s prebivalstvom. Izvedeli smo, da s na primer dijaki slovenskih šol že pripravljajo, da bodo predsednika to-p o in množično sprejeli in pozdravili. Včeraj je prefektura uradno sporočila, da bo predsednik republike ob 19. uri sprejel na prefekturi enotno slovensko delegacijo, ki je sestavljena iz šestih komponent in katero je že pred potimi leti sprejel v Rimu na Kvirina-lu. Enotna slovenska delegacija je pismeno zaprosila za sprejem 19. sepr tembra in tudi navedla, da se žeti sestati predvsem, da opozori predsednika na zahtevo o globalnem zaščitnem zakonu. Iz programa obiska je razvidno, da bo delegacija imela dovolj časa za primeren razgovor in bo lahko nekatera vprašanja poglobila. Med o-biskom v Trstu niso predvideni nobeni drugi sprejemi delegacij političnega značaja. Predsednik bo samo sprejel pet študentov zavoda Združenega sveta, ki idealno predstavljajo pot kontinentov. V zvezi z obiskom predsednika republike je tržaški žup>an Richetti izdal priložnostni pozdrav in razobesil po mestu plakate. Deželno tajništvo KPI v daljšem sporočilu pozdravlja predsednika republike kot garanta ustave in se obrača nanj s pričakovanjem, da bo končno spoštovana ustavna obveza o globalni zaščiti aovenske manjšine. KPI iz- raža priznanje za nacionalo solidarnost pri obnovi od potresa porušene Furlanije, izraža zaskrbljenost tisočerih mladih ljudi zaradi dela. Italijanska ustanova za poznavanje slovenskega jezika in kulture pa sc v pozdravu sklicuje na vrednote odporniškega gibanja in izraža upianje, da bo obisk pomenil priznanje resničnega Trsta, ljudskega itaijanskega in slo veskega, ki si želi samo mir, delo, na predek, kulturno in gospodarsko mednarodno sodelovanje. Nova Spacalova monografija KOMEN — V Spacalovi kraški hiši muzeju v Škrbini pri Kcmnu so včeraj predstavili na prijateljskem srečanju novo monografijo slovenskega kraškega slikarja Lojzeta Spacala. Monografijo je izdala založba «Mladin ska knjiga» iz Ljubljane v sodelovanju z zložbo «Arte et pensiero» iz Firenc. Na srečanju so bili prisotni številni ugledni gostje in med njimi pod predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj, poslanec Sergio Coloui, pred sednik SKGZ Boris Race, jugoslovanski konzul v Trstu Drago Mirošič in drugi. O Spacalu, njegovem ustvarjanju in o monografiji sta spregovorila likovna kritika Zoran Kržišnik iz Ljubljane in Giulio Montenero iz Trsta. Ubrano pa je zapel ženski pevski zbor «Tabor» z Opčin pod vodstvom Sve ta Grgiča. V INTERVJUJU ESPRESSU Graxi o sedanjem političnem položaju RIM — «Katere cilje zasleduje ta trenutek Sovjetska zveza?*, se sprašuje predsednik italijanske vlade Bet-tino Craxi v dolgem intervjuju, ki ga je dal tedniku «Espresso» in v katerem razmišlja o najbolj aktualnih vprašanjih mednarodne in notranje politike. €raxi se nadalje sprašuje, zakaj Moskva noče nadaljevati ženevskih pogajanj in ne daje novih predlogov ter rabi zelo agresiven jezik, medtem ko bi lahko dosegla razumen sporazum. Predsednik vlade z nekoliko svojevrstno in enostransko razlago tudi ocenjuje, da so pacifistična gibanja pod vplivom Vzhoda, ki se je neposredno pritihotapil vanje in da ni dopostno, kot se dogaja na primer v Comisu, da pacifisti prirejajo manifestacije in motijo gradnjo vojaškega oporišča. Kar zadeva italijansko notranjo politiko pa Bettino Craxi pozitivno ocenjuje sedanje sodelovanje strank, ki sestavljajo vladno večino in tudi glede KPI pravi, da razvija «nap>ačno linijo, vendar to dela zelo pošteno in odgovorno*. Poli tajnik tržaške KPI Federalni odbor KPI in pokrajin ska partijska nadzorna komisija sta včeraj na skupnem zasedanju izvolila Uga Polija za novega pokrajinskega tajnika KPI. Poli, ki je bil pred leti pokrajinski tajnik Zveze komunistične mladine in je tudi občinski svetovalec, prevzema mesto Clau-dia Tonela, ki je bil izvoljen za podpredsednika deželnega sveta Furlanije Julijske krajine. Včerajšnje [ilenarne seje federalnega komiteja KPI se je udeležila tudi članica vsedržavnega vodstva Adriana Seroni. NA 4. STRANI Odprtje slovenskega planinskega doma TRBIŽ — Danes bodo v Žabnicah v Kanalski dolini slovesno odprli prvi slovenski zamejski planinski dom v I-taliji, ki bo nudil planincem vse ugodnosti. Ima namreč 52 ležišč, dve veliki jedilnici, toplo vodo, sanitarije in sploh vse druge udobnosti, ki so celo pravo «planinsko» razkošje. Današnji slavnostni spored se bo začel ob 11. uri, ko bodo prišli gostje z osebnimi prevoznimi sredstvi, avtobusi ter vlakom iz Trsta, Slovenije in avstrijske Koroške. Spregovorila bosta predsednik zadruge Mangart Stanko Požar in častna predsednica SPDT dr. Sonja Mašera. Baklada za mir pri Sv. Jakobu V okviru praznika komunističnega tiska, ki se te dni odvija pri Sv. Jakobu, je bila sinoči, kljub burji in mrazu, napovedana baklada za mir. Sprevod kakih 300 mladih in starejših je krenil z griča Sv. Justa proti Trgu Sv. Jakoba, kjer sta nato spregovorila Arturo Calabria in Pavla Starc. Calabria je opozoril na nevarnost oboroževalne tekme, ki jo skrajno napeto stanje v mednarodni politiki stalno izostruje. Komunisti so za mir, za sožitje in soočanje, za neodtuljive vrednote, ki so še posebnega pomena v Trstu, kjer je treba odpraviti sovraštvo med tu živečima narodoma. Potrebno pa je, je dejal Calabria, da se za mir aktivno zavzamejo vsi in povsod. 40 let osvoboditve internirancev v Gonarsu Ohraniti živ spomin na žrtve preteklosti GONARS — Natanko štirideset let mineva, odkar so se sredi septembra 1943 na stežaj odprla vrata koncentracijskega taborišča v Gonarsu in spustila na toikanj pričakovano svobo- Maekolje ne pozabijo m V Mačkoljah bo danes ob 14.30 spominska svečanost ob 40-letnici drugega požiga vasi in pokola domačih borcev za svobodo. Priložnostnemu govoru bo sledil nastop godbe na pihala «Brcg», mladih članov KD «Primorsko» in TP PZ «Pinko Tomažič*. Nepričakovan poraz Jadrana V prvem kolu košarkarskega prvenstva C-l lige je včeraj združena ekipa Jadrana nepričakovano izgubila doma proti bolonjskemu moštvu CEAM s 86:89. Na sliki: posnetek z včerajšnjega srečanja do tisoče jetnikov: mož in fantov, od katerih je večina takoj prešla v vrste partizanov, p>a žena, otrok in starcev. Med interniranci je bilo v pjoldrugem letu pred kapitulacijo Mussolinijevega fašističnega režima več kot p)et tisoč Slovencev iz okupirane ljubljanske px>-krajine ter Hrvatov iz čabranske. 410 jih je, izmučenih od lakote in trpljenja, za vedno ostalo na tuji zemlji, kjer so jim trideset let kasneje postavili veličastno grobnico, plod sodelovanja italijanske in jugoslovanske vlade ter pomoči številnih borčevskih in protifašističnih organizacij z obeh strani meje. Gonars in njegovi prebivalci odtlej vsako leto gostoljubno sprejemajo v svojo sredo vse, ki prihajajo na ta kraj obujat sp»mine na umrle tovariše. Za tiste, ki so umrli za svobodo, meje ne obstajajo, je v svojem pozdra-vu na včerajšnji slovesnosti dejal go-narški župan, Joan Ottavio. Med lepim kulturnim sp»redom je o pjomenu žive vezi, ki jo vseskozi ohranjajo nekdanji borci iz Slovenije, Karnije in Furlanije, govoril predsednik videmskega [»krajinskega odbora ANPI, Federico Vincenti. Za prijateljstvo, ki nas danes veže, smo vse preveč žrtvovali, zato ga moramo vztrajno negovati, se VLASTA BERNARD NADALJEVANJE NA 2. STRANI • Ohraniti Po nedavnih sklspih vlade Odvetnik Ortolani Varčevalni ukrepi v središču polemik RIM — Varčevalni ukrepi, ki jih je v prejšnjih dneh sprejela italijanska vlada so še vedno v ospred ju komentarjev in političnega soočanja v državi. V glavnem se politične in družbene sile delijo na dva tabora: tiste, ki poudarjajo, da so ukrepi nujno zlo, češ v trenutku krize maramo vsi zategovati pas, sicer bi v kratkem bilo še hujše, in tiste, ki vladne ukrepe odločno kritizirajo. Vmesnih stališč skorajda ni. Edina delna izjema je morda zveza industrijcev, ki se do-slej še ni povsem opredelila, vendar je že izrazila zaskrbljenost, ker bi ukrepi utegnili okrniti likvidnost podjetij. Tisti, ki poudarjajo, da so ukrepi nujno zlo, se v glavnem spoznavajo v strankah vladne koalicije, vendar tudi v tem primeru prihaja do razhajanj in nians. Tako je na primer socialistični poslanec Maržo povsem podprl vladno politiko, demokristjan Fiori pa je v pismu načelniku svoje skupine izrazil «velike pomisleke o spoštovanju osnovnih načel družbene pravičnosti*. Liberalec Sterpa pa je s svoje strani zahteval, naj bi nož zarezal tudi v proračune krajevnih ustanov. Minister Granelli (KD) pa je poudaril, da so ukrepi nujni spričo sedanjega položaja, obstaja pa nevarnost da bi se ustavili le pri tem. Granelli je zato nagla- sil nujnost večletne perspektive, novih ukrepov o reorganizaciji državnih izdatkov in drugačne razčlembe državnih dolgov. Večina očitno ni povsem kompaktna, če je socialdemokrat Preti čutil potrebo, da pozove k enotnosti vladne koalicije in opozori na neumestnost morebitnih nedogovorjenih pobud in popravkov k finančnemu zakonu med razpravo v parlamentu. Na drugi strani barikade, na strani kritikov pa so predvsem opozicijske stranke in sindikati. Lama in Carniti sta med včerajšnjima zborovanjema poudarila, da so ukrepi, ki jih je vlada sprejela, v nasprotju s cilji, ki naj bi jih zasledovala. Kritike je v razčlenjenem članku podkrepil tudi Del Turco, ki je dodal, da sindikati nasprotujejo celotni zasnovi varčevalnih u-krepov. Prav tako odločno kritizira vladne ukrepe komunistični senator Chiaromonte v uvodniku UnitA, saj poudarja, da gre za skupek kompromisarskih in neorgan-skih intervencij, ki so med drugim v nasprotju s potrebo po preobnovi. «Ukrepi — pravi Chiaromonte — niso le nepravični, najhuje, je da ne ustrezajo dramatičnim problemom države.* Kdaj razprava o Libanonu? Včeraj v Kočevju zvečana proslava Pred štirimi desetletji je bil kočevski zbor NADALJEVANJE S 1. STRANI razui. :.i spoštovati, ker to ni več samo vprašanje svobode, temveč nujnost v današnjem grozeče nemirnem svetu. Slavnostni govornik je bil eden od nekdanjih internirancev in udeležencev uspelega pobega osmih slovenskih ujetnikov, član sveta federacije, Ivan Bratko. Gonarsu je danes pripisal dvojni pomen: po eni strani je kraj trpljenja našega ljudstva in sproščanja fašističnega nasilja, po drugi strani pa beg izza bodeče žice simbolizira spretnosti in uspešnost zatiranega naroda v boju za svobodo. Danes prihajajo Slovenci in Jugoslovani v Gonars prostovoljno, prihajajo med prijatelje, da bi se skupaj poklonili spominu na mrtve tovariše. In gostoljubni Gonars, pobraten z občino Vrhniko, jih sprejema odprtega, prijateljskega srca. Tisočletno sosedstvo med italijanskim in jugoslovanskimi narodi ni bilo po Bratkovih besedah nikoli tako neobremenjeno kot je danes, čeravno omejene fašistične skupine še vedno vznemirjajo slovensko manjšino na Krasu, v Trstu in Gorici, pa tudi italijansko demokratično javnost. Zaščitni zakon zanjo se rojeva vse prepočasi, kljub va ikim prizadevanjem italijanskih demokratičnih sil, ki hočejo živeti po novem, odprto v svet in k sosedom. Prijateljstvo, ki je bilo med narodi ob naši meji stkano v protifašističnem boju in zacementirano z osimskimi sporazumi, je pridobitev, ki jo moramo čuvati in negovati predvsem zato, da se vojne grozote in zločini ne bi nikdar več ponovili. V smislu teh govornikovih besed je potekla vsa svečanost ob gonarški štiridesetletnici, ki jo je pripravila Zveza Združenj borcev NOV Slovenije v dogovoru z republiško konferenco SZDL, skupščino občine Vrhnika, ki je pobratena z občino Gonars ter z VZPI za deželo Furlanijo - Julijsko krajino iz Vidma. Prikrivanje in pozabljanje je namreč lastnost slabičev, spomin na težak, a slaven osvobodilni boj ter na ogromni krvni davek, ki ga je terjal pa jamstvo, da smo na pravi poti v prihodnost. □ RIM — Obnovo delovne pogodbe zahtevajo (»leg drugih kategorij delavcev tudi tisti, ki so zaposleni pri pošti in telegrafu. Sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL je oklicala stavko za 4. oktober, napoveduje pa morebitne nadaljnje akcije, če za 7. oktober sklicano srečanje z ministrom za javne uprave Gasparijem, ne bo obrodilo rezultatov. BEJRUT — Medtem ko se vojaki bataljona «Cernaia» iz Pordenona jutri odpravljajo na pot, da bi zamenjali svoje vrstnike iz mehaniziranega ba taljona «Montelungo», se v Libanonu nadaljuje premirje, ki ga je včeraj kršilo le nekaj izpadov, v katerih so se «izkazali» predvsem ostrostrelci v južnih predelih libanonskega giavnega mesta. Zaradi tega zatišja so včerajšnja sredstva množičnega obveščanja namenila glavno pozornost zaskrbljujočemu stagniranju na diplomatski ravni, predvsem pa načrtu, ki so ga prejšnjo noč posredovali OZN, da bi v državo poslala nevtralne opazovalce. Vsi komentatorji z zaskrbljenostjo o-cenjujejo odločitev, da varnostni svet OZN ni še difočil datuma za razpravo o libanonski krizi in dejstvo, da Sirci in Sovjeti nočejo «modrih čelad* na premirskih linijah v gorah. K temu lahko dodamo še zahtevo PLO, da morajo iz Libanona Američani in multi-nacionalna mirovna sila, ki samo «ote-žuje dialog med Libanonci*. O libanonski krizi so včeraj v Rimu stekli tudi pogovori med Andreottijem in posebnim Reaganovim odposlancem McFarlanom, ki je italijanskega zunanjega ministra informiral o sedanjem položaju v tej državi. KOČEVJE — Pred štiridesetimi leti je bil v Kočevju zbor narodnih predstavnikov Slovenije oziroma zbor odposlancev slovenskega naroda: 572 svobodno in demokratično izvoljenih in 78 delegiranih narodnih poslancev s celotnega slovenskega etničnega prostora so na kočevskem zboru potrdili pot borbe za svobodo pod vodstvom Osvobodilne fronte, uzakonili novo narodno oblast, izbrali najvišje predstavništvo slovenskega naroda in se odločno izrekli za novo, demokra tično, na nacionalni enakopravnosti zgrajeno Jugoslavijo. Cankarjeve besede «Narod si bo pisal sodbo sam*, ki so bile napisane z velikimi črkami v dvorani Sokolskega doma, kjer je zasedal kočevski zbor, šo tako dobile polno veljavo in dokončno potrditev. Ta pomembni zgodovinski dogodek so včeraj v Kočevju tudi ustrezno priklicali v zavest s proslavo, ki so se je udeležili najvišji predstavniki družbenopolitičnih forumov SR Slove- se bo izkašljal? SAO PAULO — Ali se odvetnik Ortolani, desna roka in prijatelj «pre-častitljivega mojstra* Licia Gellija pripravlja, da spregovori o loži P-2 in o njenih povezavah s političnimi, prevratniškimi in finančnimi krogi? To vprašanje se vsiljuje po izjavah njegovega brazilskega zagovornika, odv. Delmanta, ki je včeraj potrdil novinarjem, da je Ortolani pripravljen priti v Italijo na razgovor s sodniki, če mu Italija jamči, da bo po zasliševanju lahko spet svobodno odpotoval. Ugibanj o nepričakovani potezi Gellijeve «desne roke* je več. Najbolj verjetno pa je vsekakor, da namerava Ortolani z morebitnimi odgovori poslati opozorila nekaterim krogom. Ob tem pa je treba dodati, da bi mu morebitno zasliševanje bolj prijalo v Italiji, ker bi morebitni prihod italijanskih sodnikov v Brazilijo več škodil njegovim tamkajšnjim interesom. nije pa tudi gostje iz zamejstva, v prvi vrsti delegacija dolinske občine, ki je že več let pobratena s kočevsko. 0 pomenu kočevskega zbora je spregovoril njegov takratni delovni predsednik Bogdan Osolnik. V okviru proslave pa je bila tudi svečana seja Zveze socialistične mladine Slovenije, kateri so prisostvovali tudi člani prvega sekretariata, ki je bil ustanovljen 10. oktobra prav v Kočevju. S tem so tudi svečano proslavili 40-let-nico ustanovitve ZSM. O vlogi zveze med NOB in njenem doprinosu za razvoj Jugoslavije je spregovoril predsednik Andrej Brvar. □ RIM — Poleg konfederalnih, je za 3. oktober oklical stavko zaposlenih v spalnih vagonih italijanskih železnic tudi avtonomni sindikat te kategorije, da bi delodajalce prisili k zaključku pogajanj za novo delovno pogodbo. Stavka bo okrnila storitve v spalnih vlakih in restavracijas. v Nov val protestov v Čilu SANTIAGO — Vse opozicijske skupine Pinochetovemu fašističnemu režimu so se odločile za novo strategijo protestnih manifestacij. Ta se bo pokazala že 11. t.m., ko bo v državi šesti protestni dan, ki pa se bo odvijal v dveh fazah. Enajstega oktobra bo velika ljudska manifestacija, dva dni pozneje pa bo «koncert kozic* in prekinitev dela v najrazličnejših sektorjih. Skratka, gre za pomembno novost, ki bo še bolj poudarila ljudski protest in podkrepila zahtevo po ponovni vzpostavitvi demokracije. Ta nov način protesta je že ožigosal notranji minister Jarpa. ki meni, da manifestacije samo škodujejo «državi in sami opoziciji*. Delo pisatelja Miška Kranjca v ospredju plenuma v Radencih RADENCI — Drugi dan plenuma kulturnih delavcev OF v Radencih je bil posvečen pisateljskemu delu Miška Kranjca. Poslušali smo tako vrsto referatov, ki so osvetlili različne aspekte Kranjčevega pisateljevanja. Govor je bil o njegovem zrnatem človeku>, ki živi v hudih socialnih pogojih in se večkrat skozi trpljenje prebija do vizije nove družbe. Govor je bil o tem, kako je Kranjec prinesel v slovensko zavest Prekmurje. Bili so na vrsti še drugi referati, kot na primer referat o Kranjčevem dramskem delu pa referat o jezikovnih posebnostih Miška Kranjca, da naštejemo vsaj nekatere. Tudi včerajšnji večer je bil posvečen Kranjcu, saj je bil v Murski Soboti lierami večer posvečen prav njemu. Naj zapišemo, da se ob plenumu v Radencih vrši tudi festival komorne glasbe dvajsetega stoletja. Na festivalu so se zbrali tudi slovenski muzi- kologi in včeraj razpravljali o skla datelju Francu Šturmu, ki je umrl v partizanih. Rodil pa se je v št. Petru na Krasu, to je današnji Pivki. Skladateljev opus se na svoj način šele odkriva, saj so nekatera njegova dela postala znana komaj pred kratkim. Včerajšnji plenum je med drugim sprejel posebno sporočilo. V zadnjem odstavku tega sporočila pa ■■ beremo: «Plenum je med razpravo o enotnem kulturnem prostoru pouda ril, kako nujni so v sedanjih razme rah vse pogostejši stiki z našim življem za mejami, ki jih ne more biti nikdar zadosti, da bi z njimi trajno utrdili moralne mrči zamejskih S’n-vencev za vztrajanje in obstoj v neprijaznih, večkrat tudi soviažnili o-koljih. Zato se plenum zavzema za čimprejšnjo odpravo omejitvenih u krepov, ki škodijo normalnemu razvoju slovenske kulture v vsem slovenskem kulturnem prostoru. In za radi tega povzročajo težko popravljivo škodo tudi Slovencem v zamejstvu». Plenum kulturnih delavcev OF se bo zaključil danes. Med drugim bodo udeleženci prisostvovali odkritju spomenika Mišku Kranjcu v Veliki Planini. A.M. □ BEOGRAD — Včeraj zjutraj ob 3.45 so v Kot aru zabeležili močan potresni sunek, katerega jakost je dosegla 6. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Epicenter potresnega sunka je bil okoli 30 kilometrov daleč od Titograda. Kaže da je sunek povzročil precej panike zlasti v Kotom, mestu, ki ga je potres izpred nekaj let hudo poškodoval. Ljudje so sredi noči zapustili hiše in prenočevali na prostem. Kljub jakosti sunka pa kaže, da materialne škode ni bilo. KOROŠKI SLOVENCI PRI KIRHSCHLAGERJU Za pravično šolstvo DUNAJ — Afera okrog imenovanja novega inšpektorja za slovenske dvojezične šole na avstrijskem Koroškem dobiva vse večji priokus groteske oziroma »potegavščine* na račun koroških Slovencev. Zato je delegacija predstavnikov koroških Slovencev prosila za sprejem pri predsedniku republike Kirhschlagerju, ki jo je tudi v petek sprejel. Predstavniki koroških Slovencev so Kirhschlagerja seznanili z nekaterimi vprašanji, ki so ta čas med slovensko narodnostno skupnostjo najbolj aktualna, predvsem pa so naglasili, da je prišlo do imenovanja novega šolskega inšpektorja za dvojezično področje mimo volje manjšine. Novi inšpektor že vrši svoje posle, pa čeprav ni prišlo z Dunaja uradno imenovanje. Ob vsem tem pa seveda močno kalijo sožitje na Koroškem tudi stališča ljudske in liberalne stranke v zvezi s slovenskim predšolskim poukom, kar bi slovensko narodnostno skupnost spravilo v nekakšen geto. r«vri- s'ovenske manjšine pozvali Kirh- schlagerja, da kot najvišji predstavnik države vpliva na ta negativni tok razvoja. * Tortora spet v vrtincu RIM — Ime Enza Tortore je spet v središču pozornosti italijanske kronike, tokrat zaradi izjav nekega sodnika, ki preiskuje delovanje kamoristov, med katere naj bi sodil tudi znani konferensje. Neimenovani sodnik naj bi v intervjuju nekemu osrednjemu italijanskemu dnevniku povedal, da obstajajo dokazi o Tortorovem sodelovanju s kamoro, poleg tega pa naj bi sodniki prišli na dan izredno veliki slepariji, v kateri je soudeležen tudi Tortora. Gre za ljudsko nabiralno akcijo za pomoč potresnemu območju v Kam-paniji. Akcijo je sprožila neka zasebna televizijska postaja iz Legnana na pobudo Tortore samega, ki je nato ves denar (več kot dve milijardi) položil v banko, kar naj bi mu uradno navrglo 15 od sto obresti. V resnici je bila obrestna mera 21 odstotkov, razliko pa naj bi pospravil v žep Tortora. Vse to je seveda vzbudilo precej prahu. Odvetniki Enza Torjjore so skočili na noge in ostro protestirali, pri tem pa tudi dejali, da na zadnjem zaslišanju preiskovalni sodnik ni obtožil Tortore tega dodatnega rpre-kršlca». Najbolj pa je razburilo dejstvo, da sodniki tako mirno razsipajo izjave ter prepričano govorijo o krivdi Enza Tortore. Velika Izbira CVETIC In RASTLIN za stanovanja vrtove z dostavo na dom vse potrebno za izredne priložnosti — nadal|e semena - čebulice in gnojila TRST - Šalita di Gretta 34/a — Telefon 411-219 SEMENARNA AGRARIA A. BOSSI JESENSKA RAZPRODAJA. NAJBOLJŠE STEKLENE PLETENKE S PLASTIČNO OBLOGO PO NAJUGODNEJŠIH CENAH izbrana semena in hibridi - rastline -umetna gnojila - prst - vse za vrtnarstvo - za domače živali in ptice - krmila A. BOSSI - strokovnost in izkušnja od leta 1947 TRST - Ul. S. Giacomo in Monte 15 - Tel. 796-648 visoka kvaliteta po nizkih cenah olje venturi olivno 1 I lir 2640 testenine kim zdrob 500 g lir 480 kava mauro original vrečka 400 g lir 3490 crackers pavesi slani vrečka 760 g lir 1480 moka barilla «00» paket 1 kg lir 560 girella motta 8 'tortic lir 2090 olupljeni paradižniki 400 g v’ lir 295 tun rio mare naravni 170 g » lir 1490 nutella ferrero kozarec 365 g lir 1980 sir gouda 10 d kg lir 468 jocca kraft 200 g lir 1150 pizzaiola locatelli ,120 g lir 850 pivo dreher 66 cl + st. lir 640 whisky white label 75 cl lir 6790 TRST: Drevored Čampi Elisi vogal Ul. D’Alviano s Q S.A.C.A.T. p nadomestni deli za FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA In za tuje znamke avtomobilov TRST, Ul. S. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002 Kosmina Sergij vam nudi na|bol|še elektrogospodlnjske stro|e Pralni stro|i: AEG - IGNIS CASTOR - ARISTON NABREŽINA CENTER Telefon 200123 .-M GROZDJE ZA VINO * <7 'A SUPERORTOFRUTTICOLO - Trg Cagni 1 ( zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21 (Z \C v SAMO IZBRANO BELO IN ČRNO GROZDJE Agraria Perugina Lastnik SIVIZ SILVIO TRST — Ulica Settefontane 15/a — Telefon 764-206 VSE ZA KMETOVALCA orodje — semena — rastline — hrana za domače živali — rastline za stanovanja — priprava rastlin za darila Kmetovalci, vinogradniki, kletarji! pri KMETIJSKEM KONZORCIJU dobite kvalitetne stroje za predelavo vina, barvane v peči z nestrupenimi smolami z zelo visoko sprijemljivostjo in torej zelo odporne proti raznim sunkom in koroziji. STISKALNICE VSEH VRST — VOZOVI ZA TRGATEV — ČRPALKE ZA PRETAKANJE — TRAKTORJI «FIAT» IN «GOLDONI» — ŽAGE «JONSEREDS» IN »ALPINA« Obrnite se na naše trgovine v: TRSTU — Ul. Milano 25 — Tel. 64724 Ul. Flavia 12 — Tel. 812311 Bazoviška cesta 6 — Tel. 53086 RONKAH — Ul. Mazzini 105 — Tel. 0481/777421 DELEŽNI BOSTE STROKOVNOSTI, VLJUDNOSTI IN PREDVSEM UGODNIH CEN TER BOLJŠE KAKOVOSTI. AGRARIA FURLANI S.N.C. TRST — UL. MILANO 18 Tel. 62229 - 62097 Nudimo veliko izbiro kmetijskih strojev: — traktorji FERRARI in GOLDONI — motokultivatorji FERRARI in GOLDONI — motorne motike BENASSI — kosilnice BENASSI in OLYMPIA z vsemi priključki V Ul. Valdirivo 30 imamo dobro založeno trgovino z vsemi nadomestnimi deli za kmetijsko mehanizacijo. NUDIMO VAM VSO OPREMO IN ORODJE ZA VINOGRADNIŠTVO IN KLETARSTVO Zavod IRI ne sme okrniti Po Tonetovem uradnem odstopu Ugo Poli pokrajinski tajnik KPI industrije Po načelu, da je v težkih časih treba nastopati z ramo ob rami, sta se predvčerajšnjim sešla tovarniški svet tržaške Italcantieri in svet uslužbencev Tržaškega Lloyda. Prouči':, sla slabo obetavne razmere v ladjedel-niški družbi in plovnem podjetju spričo načrtov IRI o korenitem preustro-ju finančnih holdingov Fincantieri in Finmare. Načrt za Fincantieri predvideva spojitev štirinajstih poldržgv-nih ladjedelskih družb v eno samo, medtem ko načrt za Finmare podobno predvideva združitev treh od štirih plovnih družb tako imenovanega pretežno državnega interesa (p.i.n.); gre za družbi Adriatica in Italia ter seveda za Tržaški Lloyd. Družba Tir-renia bo pa ostala, kot kaže, neokrnjena. Spet vojna Jadran Tirensko morje, torej, kakor je pred številnimi leti izbruhnila vojna s kavo med Trstom in Genovo. Čemu skupni sestanek predstavnikov delavstva in uradništva obeh družb? Zato pač, ker sta usodi ladje-delstva in plovbe neločljivo povezani (kot sta z njima v najtesnejši zvezi tudi usoda železarstva in strojegradnje). Eni in drugi so enako odločno zavrnili preureditev Fincantieri in Finmare, ker bi pomenila le začetek načrtne postopne likvidacije ladjedelskih obratov in plovnih podjetij, se pravi izbris strateško važnih trgov-sko-industrijskih dejavnosti. S tem bi Italija tudi dokončno izginila s sve- krajih tovnega ladijskega trga. Predstavniki delavcev in uradnikov zahtevajo od zavoda IRI, od viade, od dežele, od krajevnih oblasti in političnih strank čisto nasprotno politiko ponovnega zagona ladjedelstva s finančno ozdravitvijo družb, iskanja naročil med zasebnimi ladjarji in krepitve trgovskega ladjevja. O vsem tem pa še o načrtu IRI za preustroj državnega železarstva (Fin-sider) je bil govor tudi na petkovem sestanku sindikalistov s krajevnima parlamentarcema in zastopniki političnih sil. Fabricci in Gasi voda (UIL), Degrassi, Tersar in Tria (CISL) in Treu, Albrizio ter Mercuri (CGIL) so se najprej sešli s poslancema Co-lonijem (KD) in Cuffarom (KPI), nato pa s predstavniki KD (Antonini), PRI (Pacor), KPI (Poli in Tonel), MT (Parovel), PSI (Seghene), LpT (Del Negro in Codogno), PSDI (Pie-randrei), PLI (Hruby) in SSk (Ha-rej). Vsem so sindikalni predstavniki izročili zajetno listino s smernicami, ki si jih je zadela enotna zveza v boju za obrambo krajevnega gospodarstva. Parlamentarca in politični predstavniki so z večjim ali manjšim soglasjem podprli teze sindikalistov in izrazili voljo, da z e-notnim nastopom preprečijo uresničitev načrtov IRI v škodo tržaškega industrijskoproizvodnega tkiva. V bodoče bodo k akciji pritegnili Tržič. (dg) Ugo Poli je od včeraj nov pokrajinski tajnik KPI. Izvolili so ga na skupnem zasedanju federalnega odbora tržaške federacije KPI in pokrajinske partijske nadzorne komisije, seji je prisostvovala tudi članica vsedržavnega vodstva KPI Adriana Serom. Na zasedanju so najprej sprejeli odstavko dosedanjega tajnika Clau-dia Tonela, ki zapušča to mesto zaradi statutarne inkampatibilnosti s svojo novo funkcijo v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine. Novi tajnik tržaške federacije KPI nam je ob priliki izvolitve dal naslednjo izjavo: «fiiti pokrajinski tajnik KPI v Trstu pooseblja zelo odgovorno funkcijo, zlasti v tem kriznem zgodovinskem trenutku. Mesto doživlja hudo gospodarsko in družbeno krizo. Načrtovana preosnova družbe IRI o-groža najpomembnejše produktivne sektorje v našem mestu in kliče na tisoče italijanskih ter slovenskih delavcev v odločno borbo za delo in za preporod mesta. Istočasno pa se postavlja vprašanje miru in sožitja med tukaj živečima narodoma. Borba za mir v Trstu ne pomeni samo boj proti nameščanju novih jedrskih raket, in splošni oboroževalni tekmi ampak tudi vsakdanjo borbo in prizadevanja za uveljavitev stvar - CLAUDIO TONEL ne kulture sožitja in zaupanja med različnimi narodj in sosednjimi državami . Odločil sem se za politično angažiranost v trenutku, ko sem v sebi odklonil protislovenski nacionalizem, ki se je porajal na tržaških šolah v letih 60. Menim, da veliko upanje tisočev in tisočev italijanskih in slovenskih mladincev, združenih v boju* proti kulturi in oblasti Liberalno nacionalističnega Trsta, da bi se položaj spremenil, še ni splahnelo. Res UGO POLI je, da gremo en korak naprej in dva nazaj. Danes, ko se v zatohlih dema-goških krogih tržaške desnice začenjajo kazati znaki določene utrujenosti, je spet mogoče zagotoviti de-mokratičnejše odnose med ljudskimi plastmi. V to smer bom vložil vse svoje moči. Slovenska narodnostna skupnost v Trstu pa je v svojih naporih za popolno uveljavitev vseh svojih pravic in za dosego svoje narodnostne istovetnosti nepogrešljiv dejavnik tega skupnega boja.* v naših V sredo na Opčinah o načrtih PEEP Odškodnine bodo izplačali po predložitvi dokumentov Konzorcij razlaščencev «Naša zemlja* in Kmečka zveza sklicujeta v sredo, 5. oktobra, ob 20.30, v dvorani prosvetnega doma na Opčinah, javni sestanek z zvezi s sklepom tržaške občinske uprave z dne 15. 7.1983 o načrtu za ljudske in cenene gradnje na Opčinah. Tržaška občina je namreč z omenjenim sklepom določi’a zemljišča, ki bodo namenjena raznim zadrugam za gradnjo ljudskih stanovanj. Glede tega vprašanja gre podčrtati da so se vse demokratične sile v tržaškem občinskem svetu približno pred dvema letoma obvezale, da bodo revidirale načrte za ljudske in cenene gradnje — PEEP — ki so bili izdelani v naglici in tudi na nedemokratični način, tako da so tudi v marsičem nepravilni; dovolj je povedati, da so bili ti načrti pripravljeni brez predhodnega posvetovanja s prizadetim prebivalstvom. Kljub tem obljubam pa tržaška občinska uprava napovedane revizije še ni opravila; zakaj ni tega storila ni znano, načrte PEEP pa kljub temu u-resničuje. Ponovno se tako znajdemo pred že dovršenimi dejstvi: pod silo razmer, češ da bi zadruge ne izgubile denarja, ki so ga prejele od države preko deželne uprave, je treba sedaj sprejeti vsako žrtev. Te žrtve pomenijo predvsem nove razlastitve, ki so slovenski narodnostni skupnosti že itak prizadele ogromno škodo; z njimi se ogroža integriteta teritorija; popustiti, da bi se na Opčinah začeli izvajati ti načrti bi tudi pomenilo, da je vsaka revizija PEEP, ki smo jo zahtevali, popolnoma nepotrebna. Pri tem ne gre niti podcenjevati nekaterih, niti toliko prikritih teženj, po katerih bi za stanovanjske potrebe mesta treba določiti še druga področja in na njih zgraditi ljudska in cenena stanovanja. Take lokacije za načrte PEEP so popolnoma neutema’jene glede na potrebe demografskega razvoja mesta, kjer število prebivalstva stalno upada; nekatere mestne četrti pa so po drugi strani skoraj prazne, zaradi česar bi bilo primerneje revitalizirati že obstoječe zgradbe, ki poleg drugega že razpolagajo s potrebnimi infrastrukturami, kot pa graditi nove. O vseh teh problemih bo govor na sredinem javnem sestanku na Opčinah. Večkrat smo že pozvali vse prizadete, katerim bodo zaradi nove pio-metnice, ki bo povezovala Sesljan s sedmim pomolom in obmejnim prehodom na Fernetičih, razlastili dele njihovih zemljišč, naj pravočasno pripravijo vso potrebno dokumentacijo, ki jo gradbena podtjetja potrebujejo za izp ačilo odškodnine, oziroma predujma. Tokrat ponovno pozivamo razlaščence iz dolinske občine, ki te dokumen-taceje še niso pripravili. V seznamu vseh razlaščenih jih je še precej, ki še niso predložili nobenega predvidenega dokumenta, mnogo pa je tudi takih, ki morajo dokumentacijo še dopolniti v seznam tistih, ki še niso predložili nobenega predvidenega dokumenta so še naslednji lastniki: Elsa Maria Maier, Federico Mauri, Mario Maver, Sonia Mauri, Antonio Rocco Sobez, Antonio Šober, Giuseppe Sterzai, Francesco Magajna, Raffaele Suffic, Giordano Zahar, Ange o Iscra, Antonio Petaros, Giorgio Zez, Giousep-pe Cureto, Vittoria Pettirosso, Orsola Pečar, Ludovico Daris, Giuseppe Da-ris, Alessandro Coretti, Vida Coretti, Vladimiro Labiani, Mika Hrvatic, Ser- gio Vatovac in Giovanni Curet. Vsekakor ponavljamo, da je poleg teh še mnogo takih lastnikov, ki morajo že predloženo dokumentacijo še izpopolniti. Seznam vseh prizadetih, na kterem je določeno kaj mora vsakdo predložiti in ki ga je pripravilo gradbeno podjetje Palmieri, je na razpolago v uradih Kmečke zveze in konzorcija razlaščencev «Naša zemlja* v Ul. Cicerone, kjer si ga zainteresirani lahko tudi ogledajo. Ponovimo naj še, da gradbeno podjetje zahteva tavolami izvleček na osnovi katerega izhaja, da je razlaščeno zemljišče prosto raznih služnosti in hipotek, davčno številko (co-dice fiscale), poleg tega pa mora zainteresirani podpisati spremno listino pred predstavnikom gradbenega podjetja. • Pokrajinsko vodstvo enotne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL sporoča, da bo jutri, 3. oktobra, ob 18. uri v glavni dvorani šole «Bergamas» v Istrski ulici 45 skupščina vseh obiskovalcev tečajev «150 ur*. Lekcije se pričnejo v torek. SKD Igo Gruden pripravlja anketo V sredo se je sestal glavni odbor SKD Igo Gruden iz Nabrežine, da bi podrobneje obravnaval načrte za novo sezono. Po kratkem oddihu so kulturniki znova na delu in spoprijeti se bodo morali s problemi, ki so ostali še nerešeni. Poleg raznih prireditev, ki jih misli društvo predstaviti v teku letošnje sezone, sta v programu tudi dve pomembni gostovanji. Decembra bodo obiskali Nabrežino pevci zbora «Franče Prešeren* iz Kranja, spomladi pa bodo ljubitelji zborovske pesmi lahko prisluhnili Akademskemu pevskemu zboru «Tone Tomšič» iz Ljubljane. Dejstvo pa je, da so bile preteklo sezono društvene prireditve dokaj skromno obiskane. Zato si je kulturni odbor zadal nalogo, da vsaj delno reši ta problem. V najkrajšem času bo sestavljena anketa. V njej bodo navedena razna vprašanja, ki zadevajo predvsem društvene prireditve, udeležbo in zanimanja posameznikov. Gre za dobro preizkušnjo, ki bo vsekakor koristna za nabrežinske kulturne delavce pri njihovem delu. DB Mešani zbor Barkovlje pričenja di Malokateri pevski zbor zaključi prvo sezono svojega delovanja s celovečernim koncertom. To je uspelo mešanemu pevskemu zboru Barkovlje, ki je bil ustanovljen maja 1982, ob po; imenovanju osnovne šole v Barkov-ljah po F. S. Finžgarju. Ob tej priložnosti je zbor prvič nastopil. Topel sprejem publike je spodbudil zbor k hadaljnjemu delu. širši javnosti se je zbor predstavil na reviji pevskih zborov »Primorska poje* v Kulturnem domu v Trstu. Poleg navedenih nastopov je zbor še večkrat pel. Krona nastopov pa je bil samostojni celovečerni koncert 18. junija v bar-kovljanskem društvu. Zbor se je predstavil publiki z zahtevnim programom iz svetovne zborovske literature in s slovenskimi narodnimi pesmimi. Del svojega programa je zbor posnel za Radio Koper. Zbor od ustanovitve dalje vodi požrtvovalna zborovodkinja Aleksandra Pertot, ki je s širokim glasbenim znanjem prispevala k umetniški rasti zbora. V zboru poje okrog 30 pevcev iz Barko vel j. Spet so se zbrali in z resnim delom pričeli drugo sezono. Njihov prvi nastop izven meje Italije bo 26. novembra na reviji pevskih zborov «Pe-sem prijateljstva* v portoroškem avditoriju. Revijo organizira italijanska kulturna skupnost Piran. Da bo zbor uspešno deloval, vabi vse tiste, ki radi pojejo in so radi v prijetni pevski družbi, k sodelovanju. Želimo, da bi se prijavili pevci iz vseh krajev, posebno pozornost pa posvečamo Rojančanom, ki nimajo, razen cerkvenega, nobenega svojega igo sezono pevskega zbora in bi se zato lahko vključili v zborovske vrste. Sedež zbora je v barkovljanskem društvu. Ul. Cerreto 12, vsak ponedeljek in četrtek, od 20. ure dalje. Jako v Studijski dnevi OPZ «, Vese la pomlad» Pred začetkom novega pevskega leta so se mladi openski pevci otroškega zbora «Vesela pomlad» zbrali v Finžgarjevem domu, kjer so imeli v ponedeljek, 12. in torek, 13. septembra, celodnevna študijska dneva. Pod vodstvom Franca Pohajača in Lucije Čač so pevske vaje, lekcije solfeggia in dihalne vaje začeli že ob 9. uri zjutraj. Trajale pa so vse do 18. ure zvečer. Vmes je bil seveda odmor, ko so se otroci igrali. Po dveh napornih in delavnih dne vih so se v sredo odpravili na celodnevni izlet na Volnik. • Ob obisku predsednika republike Pertinija v našem mestu bodo veljale nekatere prometne omejitve; tako bo jutri in v torek okrog prefekturne palače in Trga Unita, samo jutri (cel dan) pa okrog sedeža deželnega sveta na Trgu Oberdan in na Trgu Cat-tedrale (samo v popoldanskih urah) pri Sv. Justu; avtomobilski vozniki naj se zato v teh dneh izognejo tem conam, ker bosta prepovedana vožnja in parkiranje. Z gobarske razstave na Opčinah V Prosvetnem domu na Opčinah so včeraj odprli gobarsko razstavo. Slovenska gobarska družina - Trst, ki je prirediteljica te zanimive pobude, se je še enkrat krepko izkazala. Kljub skrajno nenaklonjenemu vremenu (izredna suša letos ni prizanesljiva z gobarji) je članom družine uspelo zbrati okrog 260 vrst gob, kar je že samo na sebi podvig. Pri nabiranju so tokrat aktivno sodelovali tudi gobarji iz Doberdoba, na pomoč pa je priskočila tudi gobarska družina iz Sežane. Kot zanimivost naj povemo, da je letos prišlo do sodelovanja tudi z gobarji iz miljske občine, ki so prav tako včeraj odprli v Miljah svojo raz: stavo Uspeh letošnje razstave na Opčinah pa se ne kaže samo v dejstvu, da je uspelo prirediteljem zbrati toliko vrst gob, pač pa predvsem v tem, da jim je uspelo zbrati nekaj avtentičnih mikoloških zanimivosti. Poglavje zase je na razstavi »gosto listna kolesnica* (Lepista Densifolia), to je goba, ki je bila tokrat prvič najdena na Primorskem. Ta velika redkost za naše kraje (v vseslovenskem prostoru je ta menda tretji primer najdbe) raste izključno v iglastem gozdu. Za točen kraj, kjer so gobo našli, pa nam predsednik gobarske družine dr. čebulec ni hotel povedati. To mora ostati zaenkrat še skrivnost, je dejal. O uspehu razstave priča tudi velik obisk že prvi dan. Med obisko valci so tudi šolarji (na sliki) in dijaki, ki si bodo razstavo lahko ogledali še danes in jutri. 70. življenjski jubilej Zofije Kos vd. Slavec /Poziv z današinje šagre mandrijerjev v Podtonjerju Narodni dom pri Sv. Ivanu Slovencem! V podlonjerskem ljudskem domu, Ul. Masaccio 24, bo danes V. šagra mandrijerjev v priredbi slovenskih kulturnih društev «Slavko Škamperle« od Sv. Ivana in »Union« iz Podlo-njerja. Z že tradicionalnim ljudskim praznikom želita prireditelja prispevati k utrjevanju slovenske narodne zavesti v tem kraju, k obujanju starih običajev, k seznanjanju krajanov, zlasti še mladine, s kulturnim boga- Tržačan u Cora lu Nagrada mesta Trst Tržaški skladatelj Giampaolo Coral je zmagovalec XXX. glasbene nagra de Mesto Trst» (XXII. mednarodnega natečaja za simfonične skladbe). Šestčlanska mednarodna žirija, v ka teri je tudi slovenski predstavnik Alojz Srebotnjak, je med 37 skladbami za flavto in orkester izbrala Coralovo skladbo v.Tout d coup comme par jem kot najboljšo. Drugo mesto je zasedel poljski skladatelj Piotr VJarzecha, tretjo nagrado pa so prisodili bolgarskemu skladatelju Vladimirju Pantše-vu. stvom dedov in k postopku za vrnitev in ponovno uporabo Narodnega doma pri Sv. Ivanu slovenski narodnostni skupnosti (ustrezni odbor, ki so ga ustanovili Slovenci od Sv. Ivana, z Vrdele in iz Podlonjerja, je izvolil za svojega predsednika Willyja Mikaca in za tajnika Loredano Ghez). Med potekom šagre bodo obiskovalcem prebrali vsebino ljudske peticije za vrnitev Narodnega doma, ki je naslovljena predsedniku republike, predsed- niku ministrskega sveta ter ministroma za finance in zunanje zadeve. Poleg tega nameravajo člani odbora s problemom jutri neposredno seznaniti predsednika republike Pertinija ob njegovem obisku v Trstu in mu tudi izročiti peticijo s prvimi podpisi. Na šagri bodo kioski z vinom domačih vinogradnikov in pristno hrano, a za ples bo poskrbel ansambel «Lojze Furlan«. Zofija Kos vd. Slavec V četrtek je v Dolini praznovala pomemben življenjski jubilej Zofija Kos vd. Slavec. Zofija se je rodila 29. 9. 1913 v bolnici v Trstu, kar je bilo za tiste čase prava redkost, vendar so bile pri njih doma razmere takšne, da je pač morala Zofijina mati v glavno bolnišnico, zato da je povila hčerko. Zofija je vse svoje življenje preživela v rodni vasi in trdo delala na kmetiji, občasno pa pomagala vaškim pericam «drsat tržaške štrace«. Leta 1935 se je omožila z vaščanom, sedaj že pokojnim Karlom Slavcem in v zakonu rodila tri otroke: Mira, Silvo in Oskarja. Najvažnejše obdobje njenega življenja je bil čas NOB; Zofija je najprej delovala v Dolini kot aktivistka; v njihovi hiši je bila partizanska kuhinja in bunker, kjer so partizani shranjevali obleko in o-rožje, od časa do časa pa je kdo v bunkerju tudi prespal. Na jesen leta 1944 je morala Zofija zbežati, ker je bila izdana. Po dolgi in naporni poti je prispela v Črnomelj, kjer je kot aktivna partizanka dočakala o-svoboditev in po mnogih letih ponovno srečala moža, ki ga je komaj spoznala. Družina se je spet umirila v Dolini novembra 1945. Zofija Kos preživlja zdaj srečno starost v krogu svojih domačih in svojih številnih vnukov in vnukinj, še vedno je dobre volje, krepka in bistra pri delu in kaže, da jo sedmi križ nikakor še ne bremeni. Sorodniki in prijatelji ji želijo še veliko zdravih in živahnih let, čestitkam pa se pridružuje tudi KD Valentin Vodnik, (ris) No medicinski fakulteti v Ljubljani je z odliko diplomirala STANKA ČERNELČ por. VRAN iz Kopra Iskreno ji čestitajo in želijo mnogo uspeha v nadaljnjem delu nona, strica, tete in bratranci. Za enakopravnost na delovnem mestu Po treh dneh razprave se je včeraj končal v hotelu Enalc pod Nabrežino mednarodni kongres, ki ga je o diskriminaciji žensk, zaposlenih v javnih službah, priredila vsedržavna federacija CGIL - CISL - UIL. Delegatke iz Italije in Evrope so izrazile zahtevo, da evropska sindikalna konfederacija (CES) izoblikuje v teku prihodnjega leta posebno komisijo, ki naj bi s pomočjo vseh dejavnikov sestavila evropsko platformo zahtev, s katero naj bi sindikalne organizacije odprle v evropskih državah sindikalni spor o vprašanju — ženska in delo v javnih strukturah. Kot je poudaril na koncu včerajšnje razprave tajnik CGIL Ceremigna, je vprašanje profesionalnosti žensk, zaposlenih v javnih službah, bistvenega pomena za pozitiven razvoj naše družbe sploh. Predvsem bi to pomenilo kvalitetno izboljšanje družbenih storitev in torej njihovo okrepitev, obenem pa bi to imelo za posledico, da se terciarno področje prelevi iz zgolj skrbstvene ali pasivne postavke v produktivno dejavnost. Tako bi bili zaščiteni porabni ki kot tudi upravitelji služb, katerih interesi pogosto sovpadajo. Delegatke CGIL - CISL - UIL so na koncu kongresa poslale tudi brzojavke predsedniku vlade, ministru za delo in ministru za javne službe z zahtevo, da vlada čimprej ustanovi komisijo za proučevanje vprašanja o enakopravnih možnostih na delovnem mestu. Zlota poroka pri Sv. Ivanu Frančiška Drole Od tistega sončnega oktobrskega dne leta 1933, ko sta si pri Sv. Ivanu obljubila večno zvestobo Frančiška Drole in Stanislav Majcen, je jesen že petdesetkrat pozlatila liste svetoivanskih dreves. Po poti, posuti s cvetjem in trni, sta prispela skupaj do današnjega dne. Stanislav se je rodil v Trstu leta 1907, a je bil že zelo zgodaj prikrajšan top e materinske ljubezni. Umrla mu Stanislav Majcen je namreč, ko je bil le šestmesečno dete. Oče je moral takrat služiti vojaščino, zato sta ga vzeli v varstvo sestrični iz Žirij na Krasu. Tu je ostal do devetega leta starosti, ko se je oče zopet poročil in ga vzel k sebi. Obiskoval je slovensko šolo pri Sv. I-vanu, nato pa se zaposlil v očetovi mizarski delavnici. Bili so trdi časi in ko je moral oče delavnico zapreti, je bil Stanko prisiljen izvrševati najraz- ličnejša dela, da se je lahko preživljal. Končno je dobil del o v tržaški u-mobolnici, kjer je ostal do upokojitve. V svojem življenju je Stanko moral večkrat obleči vojaško suknjo, najprej pri konjenici v Rimu, nato v Abesi-niji, nadalje je moral kot Slovenec v internacijo v južno Italijo, dokler ni prišel po morju v Split, kjer je pristopil k V. Prekomorski brigadi. Boril se je kot partizan v I. Cankarjevi udarni diviziji. Končno je dočakal svobodo, ki ga je poplačala za vse svoje težko življenje. Dobil je tudi dobro ženo, ki mu je vedno zvesto stala ob strani. Iz rodnega Podbrda se je namreč preselila v Trst, kjer je bila zaposlena. Vse svoje življenje je posveti'a možu in otrokoma ter se žrtvovala za njih. Vzgojila sta svoja otroka v slovenskem duhu. Sprejmita na današnji dan zaslužene čestitke in najlepše želje za številna nadaljnja leta. * • Na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je v sredo, 28. septembra 1983, diplomirala ANAMARIJA TRETJAK Čestita ji Majo s starši. (V glavnem so preprodajali amfetamin in kokam V zaporu šest razpečevalcev mamil Na sliki (od leve proti desni): Carlo Brandi Risso, Flavia Kliner, Roberto Zucca, Mario in Livio Meriggioli Na Radiu Trsi A JUTRI SE PRIČNE CIKLUS ODDAJ O GOSPODARSTVU Jutri, 3. oktobra, se bo po poletnem presledku spet pričel cikel ra dijskih. oddaj z naslovom «Gospodarska problematika», ki jih pripravlja Radio Trst A s sodelovanjem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Lani, oziroma tudi letos do junija, je na sporedu bilo vsega skupaj 42 oddaj. Novi ciklus bo prav tako trajal do junija prihodnjega leta in bo zaobjemal posege strokovnjakov v zvezi z aktualnimi gospodarskimi vprašanji, specifičnimi problemi slovenskeva gospodarstva, davčno zakonodajo ter uspehi in delom slovenskih gospodarstvenikov. V okviru oddaj bosta tudi dve mesečni rubriki, ena o pregledu valutnih tržišč, ki ga bo pripravljal Marjan Krpan iz Tržaške kreditne banke, druga pa o mjemninskih pogod bah, upravljanju stanovanjskih hiš in o stanovanjskih problemih sploh. Oddaje bodo na sporedu vsak ponedeljek ob 13.20 in bodo trajale pol ure. Kot rečeno, bo prva oddaja iz novega cikla jutri: Vilko Nanut in Vito Svetina bosta orisala gospodarsko stanje na Goriškem in Trr žaškem. Dramsko uredništvo radia Trst A pričenja jutri, novo sezono 1983-84 z nadvse ugledno lastno produkcijo e-nega najpomembnejših del iz sodobne slovenske književnosti. To je pripoved Cirila Kosmača «Balada o trobenti in oblaku», ki jo bo radio v že uspešno preizkušeni obliki umetniškega branja romana v nadaljevanjih oddajal za dva tedna, ob ponedeljkih, sredah in petkih, ob 14.10. Nedvomno bo zgodba o Temnikar-jevem poslednjem boju, ki vnaša v siceršnjo portizansko akcijo tematiko povsem nove dimenzije, zanimala širok krog poslušalcev, saj nastopajo v naslovnih vlogah nekateri znani slovenski igralci: Vladimir Jurc kot Peter Majcen, Dare Ulaga kot Temni-kar, Štefka Drolčeva kot Temnika rica, Anton Petje kot pripovedovalec ter drugi. Ob tem naj še napišemo, da je dramatizator in režiser Kosmačeve rBalade» Mario Uršič. bolniki, tako tudi tajnik Carbone. Na skupščino so vabljeni tudi svojci pa še zdravniško in pomožno bolnišniško osebje, ki se ukvarja z dializo. Govor bo o problemih, ki tarejo bolnike zaradi nezadostno u-rejenih zdravstvenih središč, oeiro-ma o obeh dializnih centrih v našem mestu. • Tržaška občina sporoča, da bo od jutri. 3. 10., spet redno odprt za občinstvo bazen «Bruno Bianchi«. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega Andreja Križmančiča Posebna zahvala zdravniku Franku Križmančiču, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. ŽALUJOČI SVOJCI Bazovica, 2. oktobra 1983 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega Josipa Komarja Posebna zahvala pevskemu zboru «F. Venturini« in vsem darovalcem cvetja- SVOJCI Dolina, 2. oktobra 1983 ZAHVALA Karabinjerji so v prejšnjih dneh a ■otirali šest oseb zaradi posesti in razpečevanja mamil, v glavnem am-fetamina. V koronejskih zaporih so: 29-letni urugvajski državljan Carlo Branda Risso, ki stanuje na Holandskem, 26-letna Flavia Kliner iz Ul. Foscolo 31, 20-letni šofer Roberto Zucca iz Ul. A Ipd Gduglie 17, 83-letni delavec Livio Meriggioli in njegov •B-letni brat Mario. Šesti aretiranec je 17-letni M. B., tudi iz Trsta. Pri njih so zaplenili dva tisoč doz amfe-tamina (gre za tablete, ki povečajo budnost in ki jih uživalci mešajo z alkoholom), 5 gramov kokaina in manjšo količino marihuane. Vrednost zaplenjenega mamila se suka dkrog 18 milijonov lir. Preiskava, ki jo vodi namestnik državnega tožilca Grohman, je stekla junija, ko so karabinjerji ugotovil, da je na tržaškem trgu veliko kokaina in marihuane holandskega izvora. Zasumili so, da prinašata ma- milo Carlo Branda Risso in njegova prijateljica Flavia Kliner. Predvčerajšnjim, ko sta se vrnila z Nizozemske, so jima sledili do Zuccovega stanovanja, kjer so zaplenili največ-jo količino droge. Zucca je prek preostalih aretiranih razpečeval tablete med tržaškimi uživalci. ■v Železniški promet v stiski zaradi stavke Od devetih sinoči je večina vlakov ustavljenih, ker je osebje treh remiz za lokomotive prekrižalo roke. Stavka, ki so jo oklicale stanovske organizacije v sklopu enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL v podkrepitev zahtev železničarjev pri pogajanjih glede delovne pogodbe, bo trajala do 21. ure nocoj. Da bi potnikom kar najbolj olajšala ne- všečnosti, je tržaška železniška u prava nadomestila nekatere vlake z avtobusi. Največ je težave imajo seveda potniki na mednarodnih pro gah z Jugoslavijo in Avstrijo. • V torek, 4. oktobra, selbo sesta tržaški pokrajinski svet, ki ima na dnevnem redu izvolitev predsednika in novega pokrajinskega odbora. Danes razprava o dializnih središčih V sejni dvorani v Ul. Pieta 3 bo danes ob 10. uri skupščina ledvičnih bolnikov, ki morajo biti podvrženi dializi. Navzoče bo deželno vodstvo vsedržavnega združenja ANED, v katerem so včlanjeni omenjeni Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega Bruna Danjeluta SVOJCI Trst, 2. oktobra 1983 3. 10.1973 3.10.1983 ob 10. obletnici smrti naše drage Vilme Paulica se je z ljubeznijo spominjajo mož, sinova, brat in drugo sorodstvo Trst, 2. oktobra 1983 Vrnil se je... v zapor Domoljubje je verjetno tako mučilo 20 letnega Bruna Dudineja, ki služi vojaški rok v Padovi, da je kljub pomanjkanju denarja storil vse, da bi se vrnil domov. Ker pa se je pri tem poslužil nič kaj zakonitih metod, se je njegov povratek zaustavil že pri Barkovljah, kjer so ga prijeli policaji. Dudine je namreč ukradel pri Mestrah avto neke Benečanke in se z njim zapeljal proti Trstu. Pri San Dona del Piave je zmanjkalo goriva. Fant ni vrgel puške v koruzo: uslužbencu bencinske črpalke je naročil, naj napolni rezervoar. Ko je bilo to storjeno, jo je kratkomalo popihal, ne da bi plačal računa za okrog 40 tisoč lir. Podobno se je zgodilo tudi pri Lisertu, kjer je pred postajo za plačilo cestnine pritisnil na plin. KD PRIMORSKO MAČKOLJE vabi na komemoracijo ob 40-letnici požiga vasi in v spomin na usmrtitev 11 vaščanov danes, 2. oktobra, ob 14.30. SKD BARKOVLJE priredi DANES, 2. oktobra, v društvenih prostorih, Ul. Cerreto 12 TRADICIONALNI PRAZNIK KARAMALOV Postregli vam bodo z ribami, «fanclji z dušo*, domačim pecivom, dobro kapljico in drugim. Začetek ob 16. uri. Čaka vas tudi bogata loterija. Vabljeni! Danes zvečer igra na ŠAGRI MANDRIJERJEV v Podlonjerju od 18.30 dalje ansambel «LOJZE FURLAN* SLOVENSKO Igledaušče V TRSTU i azpisuje ABONMA ZA SEZONO 1983 - 84 Vpisovanje abonentov ob delavnikih do 5. oktobra, od 10. do 12. ure ter od 18. do 20. ure pri glavni blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4. Nadaljuje se vpisovanje v baletno šolo v Kulturnem domu vsak dan dopoldne. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Ob prazniku patrona sv. Sergija bo v soboto, 8. oktobra, ob 17. uri pred cerkvijo v nas lju Sv. Sergija koncert vaške godbe na pihala pod vodstvom dirigenta Danila škergata. Po koncertu poskrbljeno za prigrizek. Zveza žena - Bani organizira v nedeljo, 9. oktobra, avtobusni izlet na Gardsko jezero. Razpoložljivih je še ne kaj prostih mest v drugem avtobusu. Vpisuje Avgusta Malalan, tel. št. 212863. Združenje Union, Podlonjer in Sv. Ivan priredi enodnevni izlet 9. oktobra v Goriška Brda na sladko vino. Informacije vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30/11. nadstr., tel. 64459 ali 732858. ledališča CANKARJEV DOM - Ljubljana Razstave Do 6. novembra (Sprejemna dvorana)' arheološka razstava Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije. Program Video CD 83 Do nedelje, 9. oktobra, od 10. do 22. ure bodo prikazani programi video umetnosti, video glasbe in eksperimentalne televizijske oddaje. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Mladinski oder Jutri, 3. oktobra, ob 11. uri: J. Ga-brovvski «Volk in kozlički*. Predstava za osn. š. Branik. Kino Ariston 16.00 «Nostalghia». Režija: A. Tarkovski. Eden 16.30 «A1 bar dello šport*. Lino Banfi. Ecnice 16.30 «Flashdance». M. Nouri. Nazionalc Dvorana št. 1 15.45 «Super-man III.». Dvorana št. 2 15.30 «Love - Adolescen-za perversa*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 16.30 «Zombi Antropo phagus*. Grattacielo 16.00 «Tuono blu*. Jutri isti film ob 16.30. Mignon 16.30 «Dolce e selvaggio*. Aurora 16.30 «48 ore*. Jutri isti film ob 17.00. Capitol 17.00 «The Blues brothers*. Radio 15.30 «Vibrazione sessuale*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 15.30 «11 verdetto*. P. Newman. Moderno 17.00 «Porky’s 2, il giorno dopo*. Lumiere 16.00 «Storie di ordinaria fol lia*. Prepovedan mladini pod 18. lotom. Jutri ob 16.30 «11 paese incan-tato*. Razna obvestila Župnijski svet Mačkolje sporoča, da bo danes, 2. oktobra, ob 10.30 slovesna sv. maša v spomin vseh padlih v vojni iz vasi, h kateri so toplo vabljeni svoj ci, vsi župljani in vaščani. V torek, 4. oktobra, od 20. do 22. ure se pričenja v Prosvetnem domu na Opčinah tečaj joge. Baiss. Glasbena matica obvešča, da bo jutri, 3. oktobra, ob 11. uri na sed -žu v Ul. R. Manna 29 tiskovna konferenca ob otvoritvi koncertne sezone 1983-84. Glasbena matica obvešča, da bo prva vaja mlajšega otroškega pevskega zbora (vrtec) jutri, 3. oktobra, ob 16. uri v Dijaškem domu, Ulica Ginna-stica 72. Vabljeni so tudi starši. Glasbena matica obvešča, da bo prva vaja otroškega pevskega zbora jutri, 3. oktobra, ob 17. uri v Dijaškem do mu, Ul. Ginnastica 72. Vabljeni so tudi starši. Slovenska gobarska družina - Trst priredi še danes, 2. oktobra, V. razstavo svežih gob v Prosvetnem domu na Opčinah. Odprta bo nepretrgoma od 9. do 19. ure. Šole si jo lahko ogledajo jutri, 3. oktobra, zjutraj. KRUT sporoča, da sprejema prijave za sledeče interesne dejavnosti: telovadba, plavanje, balinanje, keglanje, streljanje in šah. Vpisovanje in informacije na začasnem sedežu krožka v Ul. Mon-tecchi 6/IV., tel. 795136, vsak dan, razen ob sobotah, od 9. do 12. ure. f Čestitke V Mačkoljah je v četrtek praznoval rojstni dan dedek FRANC, danes pa praznuje 6. rojstni dan SABINA BANDI. Domači jima čestitajo in želijo vse najboljše. 30. septembra je praznoval 60. rojstni dan HERMAN BATAGELJ, čestitajo mu žena Mirka, sin Marjan in hči Lilijana z družinama. Dragemu nonotu HERMANU iz srca čestitajo vnuki David, Andrej, Valentina in Luka. Včeraj, 1. oktobra, sta slavila pri Sv. Ivanu zlato poroko FRANČIŠKA in STANISLAV MAJCEN. Ob tem lepem jubileju jima čestitajo in iz srca želijo, da bi še mnogo takih let preživela v trdnem zdravju, sreči in zadovoljstvu v krogu svojih dragih, katerim sta posvetila vse svoje dosedanje delo in življenje, hčerka Ondina in sin Ljubo z družinama ter vsi sorodniki in prijatelji. Danes praznuje v Križu 51 let MA-FALDA CONTA. Vse najboljše ji voščita mož Stanislav in hčerka Marija Gruzija. Čestitkam se pridružuje prijateljica Albina. ŠD BREG se zahva'juje občinski upravi, kulturnim društvom dolinske ob čine in vsem posameznikom, ki so pripomogli k uspehu vseh pra- j znikov in prireditev. POTOVALNI URAD « Aurora » 8. 9. 10. na otok KRK, cena 46 000 lir 15. -16 10. na otok RAB, cena 63.000 lir 22. - 23.10. na ŠTAJERSKO, cena 53.000 Ur od 30.10. do 1.11. in od 1. do 3.11. na MALI LOŠINJ, cena 86.000 Ur od 30. 10. do 7.11. in od 6. do 14.11. v EGIPT (Kairo, Luxor, Asuan) cena 965.000 Ur od 1. do 4. 11. v BUDIMPEŠTO, cena 235.000 lir od 22. 12. do 2.1. 1984 na KANARSKE OTOKE, cena od 750.000 Ur dalje od 23. do 27.12 —- božič v hotelu TOPLICE na BLEDU, cena 155.000 Ur od 27. 12. do 1.1. 1984 — novo leto v TOPLICAH na BLEDU, cena 255.000 lir od 29. 12. do 1. 1. 1984 — novo leto v BUDIMPEŠTI, cena 295.000 lir od 30. 12. do 1. 1. 1984 — novo leto v hotelu ESPLANADE v ZAGREBU, cena 185.000 Ur od 30.12. do L 1. 1984 — novo leto v CELJU, cena 145.000 lir Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu «AURORA» v Ul. Cicerone 4 — tel. 60-261. OBVESTILO Upravni odbor KMEČKE IN OBRTNE HRANILNICE IN POSOJILNICE V NABREŽINI obvešča vse svoje člane, da prireja enodnevni avtobusni izlet v POREČ v nedeljo, 16. oktobra 1983 in jih naproša da sporočijo morebitno udeležbo do vključno 7. 10. 83 v u-radih hranilnice včeraj - danes Danes, NEDELJA, 2. oktobra MIRNA Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 17.45 — Dolžina dneva 11.51 — Luna vzide ob 0.25 in zatone ob 16.07. Jutri, PONEDELJEK, 3. oktobra TEREZIJA Vreme včeraj: temperatura zraka 21 stopinj, zračni tlak 1019,4 mb raste, veter 7 km na uro severovzhodnik, vlaga 54-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Giuseppe Paimiscia-no, Nicole Miclaucich, Valentina Man dorino, Silvia Vatta, Daniele Ippaviz, Andrea Delbello. UMRLI SO: 80-letni Bernardo Zacchi-gna, 93-letna Ofelia Amodeo, 88-letna Rosina Markezic vd. Delb Uo, 68-letni Daniele Sotiriu, 76-letna Anna Zorov ich vd. Volo, 82-letna Argentina Tubaro vd. Bonito, 14-letna l>ara Lorenzutti. OKLICI: finančni stražnik Vito Lere-de in čistilka Teresa Liso, upokojenec Giuseppe Giorgolo in upokojenka Giu-seppina Bernetti, železničar Alessandro Fuggioni in garderoberka Paola Usai, umetnik Sergio Donati in umetnica Maria Salomone, kmetijski izvedenec Luca Cand ran in gospodinja Rossana Pan-gos, delavec Fausto Graziadei in delavka RosseUa Papagno, upokojenec Gra-šo (Grasso) Renato in strojepiska Bru-nilde Battisti, avtoličar Fabio Redivo in uradnica Patrizia Zanovello. OBČINA DOLINA: študent Pavel Ota in uradnica Rita Martinelli. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (S. Fran-cesco) 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zorutti 19, Prosek, Milje (Lungomare Vene-zia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171. predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121. Sesljan: tel. 209-197. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Oberdan 2, Ulica T. Vecellio 24, Prosek, Milje (Lungomare Venezia 3). LOTERIJA BARI 22 12 34 CAGLIARI 90 43 77 FIRENCE 71 90 3 GENOVA 32 71 33 MILAN 20 48 67 NEAPELJ 72 13 76 PALERMO 63 21 83 RIM 75 69 18 TURIN 35 80 31 BENETKE 17 27 49 ENALOTTO I 2 2 X 1 2 2 2 X KVOTE: 12 — 15.944.000 lir II — 613.200 lir 10 — 61.000 lir 62 15 48 61 78 30 27 37 46 35 33 83 86 44 43 20 42 8 78 50 1 1 2 ŽUPNIJA ROJAN vabi na koncert SLOVENSKEGA OKTETA v nedeljo, 19. oktobra ,ob 16. uri v rojanski župnijski cerkvi. Sodeluje organist HUBERT BERGANT. Koncerti Jutri, 3. oktobra, ob 20.30 v katedrali sv. Justa bo nastopil zbor «Cappella civica* iz Trsta. Dirigent Giuseppe Radole, organist Marco Sofiano-pulo. ZA VSAKOGAR .NEKAJ POSEBNEGA foto-kino fl1 kontaktne leče Ul. Buonarrotl 6 (pr. Ul. Rossettl) TRST Telefon 77-29-96 I. de Felszegy ARTIKLI ZA ZOBOZDRAVNIKE TRST - TRG S. GIOVANNI 6 I. nadstr. - Telef. (040) 793814 — Vsi domači in tuji artikli za zobozdravniško rabe — Zajamčeno zlato za zobe K 22 (917) In lotanje Cvetličarna ZVONČEK Narodna ulica 118 Opčine tel. 212094 CVETJE IN OKRASI ZA VSAKO PRILOŽNOST ►am železnina |\/| STROJI — TEHNIČNI ARTIKLI za industrijo, kmetijstvo in za dom oTRST (Indutlrljtka cena) DO M J O. 112 - Tel. Hf»71 Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 V TRSTU — Ul. S. Pasquale (Park Re-voltella) prodajamo zadnja razpoložljiva stanovanja v zelo elegantni zgradbi z razgledom. Olajšave pri plačilih. Predaja v 1. 1984. ELLEBI IM-MOBILIARE Tržič, Ul. Galilei 93/C, tel. 0481/73139. IMAŠ problem z alkoholom? Ne ostani sam s svojim probl mom. Anonimna zveza alkoholikov ti lahko pomaga. Pridi tudi ti v naš sedež v Ul. del Bastione 4, tel. 793617. Sestanke ima mo ob ponedeljkih in sredah od 17.30 do 19.30, ob petkih pa od 20. do 22. POHIŠTVO BIECHER, Ul. dellTstria 27, Trst, tel. 750113, bogata izbira vsakovrstnega novega in starega pohištva, predmetov za dom in daril. Obišči-tc nas! NEMŠKA PROFESORICA išče 2 3 sobno stanovanje na Krasu. Pogodba za določen čas — max 2 leti. Telefonirati na Goethe Institut, tel. 732057. OPRAVLJAMO popravila in postavljamo termosanitarne naprave. Tel. št. 912490. NA KRASU prodam trgovsko licenco: jestvine, sadje in zelenjava, kmečko orodje, drogerija, prodaja kruha in papirnica. Tel. 226240. UPOKOJENEC nujno išče manjše stanovanje ah sobo s souporabo kopalnica v Trstu, Gorici ali okolici. Tel. 003861/ 574-816 Ljubljana. UVOZNO-IZ VOZNO podjetje v Gorici nudi zaposlitev sposobnemu in dinamičnemu moškemu. Pogoji: opravljene vojaške obveznosti, starost ne preko 35 let, večletna praksa na trgovinskem področju, znanje slovenščine in italijanščine, pripravljenost opravljati krajša ali daljša poslovna potovanja po Italiji. Ponudbe pošljite na upravo PD v Gorici. IŠČEM v najem ali za morebitni kasnejši odkup veliko stanovanje v centru ali v predmestju Trsta. Telefonirati po 20. uri na 945161. ABSOLVENTKA na univerzi z raznovrstno delovno izkušnjo in z veseljem do dela, išče zaposlitev v kakem uradu, tvrdki ali organizaciji. Pismeni ponudbe na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, Trst — pod šifro «Za-poslitev*. OBČINA DEVIN - NABREŽINA išče za takojšnji sprejem v službo osebje s kvalifikacijo splošne(ga) bolničarke (ja), ki jo/ga bo dodelila Domu za o-starele «Bratov Stuparich* v Sesljanu. Začetna neto plača približno 6;O.GOO lir m sečno. Rekviziti: — starostna meja najmanj 18 in največ 35 let, razen izjem, ki jih predvideva zakon; — italijansko državljanstvo: — spričevalo splošne(ga) bolničar-ke(ja). Interesi nti morajo županstvu (soba št. 20) predložiti prošnjo na navadnem papirju in v njej navesti osebne podatke in posest rekvizitov, ki so potrebni za sprejem v službo do 7. oktobra 1983. PRODAM pet stolic, dvoje vrat, posteljo, nočno omarico in merilec za vino. Tel. 040/741670. DAJEM v najem stanovanje v vasi Vrata pri čepovanu. Tel. v večernih urah 6773395. ŽENSKA srednjih let nujno išče zaposlitev kot gospodinjska pomočnica. E-ventualno sprejme v varstvo tudi otroke. Telefonirati v večernih urah na št. 225973. MEHANIČNA DELAVNICA «ROZZOL» Sergio Fortunati Pregledi in popravila vozil Elektronsko uravnovešenje koles Pregled motorjev TRST Ul. M. D’Angeli 13 Tel. 734233 0 Pooblaščena prodaja RENAULT 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 450 LIR Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah I (ffPipi radiotelevizija Nedelja, 2. oktobra 1983 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Ponedeljek, 3. oktobra 1983 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 10.00 «1 ragazzi di padre Tobia® TV film 10.40 «Un’eta per crescere® 11.00 Maša 12.15 Zelena črta 13.00 DNEVNIK - Ob ' 13. uri 13.30 DNEVNIK 1 - Vesti 14.00 V teku nedelje 14.20 - 15.50 - Športne vesti 17.00 «Un terribile cocco di mamma® TV film 17.30 Fantastico bis 18.00 Prenos nogometne tekme B-lige 18.30 90. minuta 20.00 TV dnevnik 20.30 «Quer pasticciaccio brutto de via Merulana» 21.35 Športna nedelja 22.20 DNEVNIK 22.40 Koncerti iz programa «Sotto le stelle» 23.20 DNEVNIK 1 - Zadnje vesti in Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Bliža se leto 2000 11.00 Brahmsove skladbe 11.50 «Non ti pago!» - film 13.00 DNEVNIK 2 Ob 13. uri 13.30 Blitz 13.45 «Ad ali spiegate» - komedija 15.15 Blitz - Športne in aktualne vesti 15.30 Blitz 15.45 Rezultati prvih polčasov nogo- Ljubljana 9.30 Poročila 9.35 Živ žav - otroška matineja 10.20 Fantje s Hill Streeta TV nanizanka 11.10 625, oddaja za stik z gledalci 11.30 Domači ansambli: Fantje z vseh vetrov 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 15.10 Kronika Video 15.25 Zabava vas Ala Pugačova 16.25 Poročila 16.30 Velika kraja - film 17.40 Naš kraj: Čatež 17.55 Športna poročila 18.10 Mat - TV drama 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Rdeči konj - TV nadaljevanka 21.05 Športni pregled 21.35 Speedway za «Zlato čelado» CANALE 5 8.30 10.45 TV filmi iz serije Moj prijatelj Arnold in Mala a odra sla Neli 10.45 šport: košarka 12.15 Ameriški footbal 13.00 Lestvica najpopularnejših plošč 14.00 «11 nostro agente Fint» - film 16.00 «Doppio gioco» - film 17.30 Lou Grant TV film 18.30 Glasbena oddaja 20.25 «Giallo napoletano» - film 22.25 Koncert kantavtorja Vasca Rossija 23.25 «Lo spaccone» - film RETEOUATTRO 8.30 Ciao, ciao - risanke 10.30 Šport: boks 11.15 Oddaja o avtomobilizmu 12.00 Nogomet 13.00 Freebie in Bean - TV film 14.00 «11 segreto di Santa Vittoria® film 16.20 Ciao, ciao - risanke 17.20 Ljubezen na podstrešju TV film 17.50 Jaz, Anna Magnani 19.30 Super Dynasty 20.30 «La valle dell’Eden» - nadalj. 22 30 Quincy TV film 23.30 F.B.I. - TV film Ob koncu nočni film ITALIA 1 6 30 Risanke 10.30 «Mezzogiorno di fuoco» -film 12.10 Hoganovi heroji - TV film 12.40 Življenje čarovnice - TV film 13.00 Grand Prix 14.00 «Bandiera gialla» - ponovitev 14.45 «Chimera» - film 16.30 Bim, bum, bam 17.50 Risanke 18.20 «Un affare di cuore» - film 20.00 Risanke 20.30 Zabavno glasbena oddaja 22.00 Devlin & Devlin - TV film 23.00 «Tutto fini alle sei» film 1.00 Dan August - TV film metnih tekem 15.50 Blitz - Aktualna odddaja 16.15 V evro vizi ji: Konjske dirke 16.45 Končni rezultati nogometnih tekem 16.50 Blitz Aktualni problemi 17.00 Kolesarstvo - Bologna 17.15 Blitz 18.00 Blitz 18.50 DNEVNIK 2 - Gol flash 19.00 Prenos nogometne tekme A-lige 19.50 DNEVNIK 2 20.00 DNEVNIK 2 - Šport 20.30 «Galassia 2» - glasbena oddaja 21.40 «Da qui alTeternita® - nadalj. 22.30 DNEVNIK 2 22.40 Zgodbe iz one Italije 6. nadalj. 23.20 Šola in vzgoja 23.55 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 12.30 Palermo: Glasbena oddaja 13.25 Koncert kantavtorja Angela Baiguere 13.55 Jazzovska glasba 14.40 Sto italijanskih mest: Benetke 15.00 Neposredni športni prenosi 17.10 «La valle dell’Eden» - film 19.00 DNEVNIK 3 19.20 Deželni šport 19.40 Girofestival ’83 - iz Pescare 20.30 Nedeljski športni dogodki 21.30 V prvi osebi 22.05 DNEVNIK 3 22.30 Neposredni prenos nogometne tekme A-lige 21.50 Kronika Video 22.05 Poročila Koper 17.00 Lucy in njeni - serijski film 17.30 Murphyjeva vojna - film 19.10 Risanke 19.30 Stičišče - Tedenska oddaja 19.50 Velika dolina - serijski film 20.45 Dekle iz podeželja film 22.05 Sedem dni 22.20 30 let Slovenskega okteta Zagreb 15.30 Doc Sagave - film 17.05 Nedeljsko popoldne 19.00 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Rdeči konj - TV nadaljevanka 21.05 Športni pregled 21.35 Morje, ljudje, obale - dokumentarno zabavna oddaja TELEPADOVA 9.00 Risanke 10.30 Film 12.00 Glasba in... 13.00 Šport: catch 14.00 Bonanza -TV film 15.00 Toma - TV film 16.00 Šesti čut -TV film 17.00 Lovec - TV film 18.00 Risanke 19.30 Bonanza - TV film 20.30 «Le avventure del cap. Ilorn-blower« il temerario» - film 22.00 Edvvard in Mrs. Simpson nadaljevanka 23.00 Lovec - TV film 24.00 Film TRIVENETA 9.30 TV film 10.00 Q.P. Cupons - ponovitev 12.30 Horoskop 12.14 Oddaja o ribolovu 14.00 Dražba 20.30 TV film 21.00 «La volpe dalla coda di velluto» film 22 30 Vse o motorjih 23.30 «Tatort» - film TELEFRIULI 9.30 Avtomobilizem 10.00 Oddaja o medicini 10.30 Zelena dežela 11.15 «Si o no® 13.30 Popoldan doma 19.25 Horoskop za jutri 19.30 Deželni šport 20.30 «Boon, il saccheggiatore® TV film 22.15 Longridge - TV film 23.15 Nagradno tekmovanje 23.30 Abat-jour 23.35 The Bold Ones -TV film TELEOUATTRO 8.30 Povezava z Italijo 1 Prvi kanal 12.00 DNEVNIK 1 - flash 12.05 Halo, Raffaella? - oddajo vodi Raffaella Carra 13.30 DNEVNIK 14.00 «Sulle strade della Califomia» -TV film 15.00 Ponedeljkov šport 15.30 Šola in vzgoja 16.00 Trije nečaki in majordom 16.30 Posebna oddaja iz Parlamenta 17.00 DNEVNIK 1 - flash 17.05 Dick Turpin - TV film 18.00 Spomin na papeža Pia XII. 18.40 Kvizi 19.45 Almanah jutrišnjega dne in vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.30 «Ispettore Callaghan: il caso e tuo!» * film 22.10 DNEVNIK 22.20 Srečanje s kinematografijo 22.25 XXXVIII. Srebrne maske 23.30 DNEVNIK 1 zadnje vesti Drugi kanal 12.00 Zgodovina iznajdb 13.00 DNEVNIK 2 - ob 13. uri 13.30 «Capitol» - nadaljevanka 14.15 Tandem Ljubljana 8.05 TV v šoli 16.40 Poročila 16.45 Kronika video - C.D. ’83 17.00 40-letnica Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju 18.00 človek in okolje 18.25 Podravski obzornik 18.45 Mladi upi 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Vreme 20.00 Sanjarjenje - TV drama 20.55 Studio 2 22.05 TV dnevnik II 22.25 Kronika video - C.D. '83 Koper 14.00 in 16.00 Odprta meja - oddaja v slovenskem jeziku 17.00 TVD novice 17.05 TV šola 17.30 Dekle iz podeželja - film 19.00 Športni pregled CANALE 5 8.30 Pozor na ona dva - TV film 9.10 Phillys TV film 9.40 Aliče - TV film 10.10 Mary Tyler Moore - TV film 10.40 Lou Grant - TV film 11.40 Dan za dnem - TV film 12.00 Arcibaldo - TV film 12.30 Help! - nagradno tekmovanje 13.00 II pranzo e servito - kvizi 13.30 Sentieri TV nadaljevanka 14.30 General Hospital - TV nad. 15.15 «Buongiorno Miss Dove!» - film 17.00 Tarzan - TV film 18.00 Ralphsupermaxieroe - TV film 19.00 Arcibaldo - TV film 19.30 Baretta - TV film 20.25 «Tango della gelosia» - film 22.25 T.J. Hooker - TV film 23.25 Ameriški footbal 0.25 «La bomba di Kansas City» RETEOUATTRO 8.30 Ciao, ciao - risanke 9.30 Ljubezen na podstrešju 10.00 Očka dragi očka TV film 10.30 «La saga dei Forsyte» film 12.15 QueUa časa nella prateria 13.15 Padroncina Flo - TV film 14.00 Agua viva novem 14.50 «Furore sulla citta® - film 16.20 Ciao, ciao - risanke 17.20 Dr. Slump in Arale - risanka 17.50 CHIPS - TV film 18.50 Dancin’ Days - novela 19.30 Super Dynasty 20.30 «La valle dell’Eden» - nad. 22.15 Maurizio Costanzo Show 23.45 Nogomet Ob koncu Nočni film ITALIA 1 8.30 Risanke 9.15 Čara čara - novela 10.00 Febbre d’amore - TV roman 10.45 «Resurrezione» - film 12.00 Hoganovi heroji TV film 12.30 življenje čarovnice TV film 13.(M) Bim, bum, bam 14.00 Čara čara - novela 14.45 Febbre d’amore - TV roman 15.30 V hiši Lawrence TV film 16.30 Bim, bum, bam 18.00 La časa nella prateria 19.00 La donna bionica - IV film 20.30 «Angelica» - film 22.30 New York, New York - TV film 23.30 Samurai - TV film 0.30 «Emesto» - film 14.30 DNEVNIK 2 - flash 14.35 Tandem 16.30 Šola in vzgoja 17.00 «Rhoda» TV film 17.30 DNEVNIK 2 - flash 17.35 Iz parlamenta 17.40 «Anello dopo anello» 18.30 DNEVNIK 2 20.30 DNEVNIK 2 - Sekstant 21.25 «Cyrano» - glasbena komedija 22.20 DNEVNIK 2 22.30 «Flipper» - film 23.25 Nabožna oddaja 23.50 DNEVNIK 2 - zadnje vesti 23.55 Šola in vzgoja Tretji kanal 15.05 Šola in vžgoja 16.10 Nogometno prvenstvo A in B lige 18.25 Sto italijanskih mest 18.35 Glasbena oddaja 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Deželni šport 20.05 šola in vzgoja 20.30 «Mussolini» - nadaljevanka 21.25 DNEVNIK 3 21.35 Šola in vzgoja 22.10 Ponedeljkov proces 23.15 DNEVNIK 3 19.30 TVD vse danes 19.50 Trnova pot nadaljevanka 20.30 Veliki detektiv - serijski film 21.30 Turistični vodič 21.45 TVD nocoj 22.00 Ob skodelici kave - glasbena oddaja 22.15 Privatni grehi, javne vrline -film Danes bodo v okviru oddaje ODPRTA MEJA med drugimi tudi naslednje vesti: ŽABNICE — Otvoritev doma Mangart GONARS — Spominska svečanost ob 40-letnici koncentracijskega taborišča VIDEM — Obisk predsednika trgovinske zbornice Marka Bulca v Vidmu TRST — Obisk predsednika republike Sandra Pertinija MAČKOLJE — Proslava ob 40-lctnici požiga vasi ŠPORTNI PREGLED 7.30 Risanke 8.30 «Paura in cittA® - film 10.00 WKRP in Cincinnati TV film 10.30 Laura TV film 11.15 Cuore selvaggio TV film 12.00 Agent Pepper - TV film 13.00 Risanke 14.00 Laura - TV film 14.45 Codice 3 - TV film j^ 4^ Ritipnlfo 19.30 L’incredibile Hulk - TV film 20.30 «11 momento della veritč® 21.30 «Oh, Serafina!® - film 23.00 Monjiro - TV film 24.00 «A viso aperto» - film TRIVENETA 7.30 Risanke 8.30 «Sempre tre sempre infallibili* 9.30 The Trials of 0’Brian - TV film 10.30 Simon Templar - TV film 11.30 «Polvere di stelle» 1 TV film 12.30 Horoskop 12.40 Cowboy v Afriki - TV film 13.30 Kodiak TV film 14.00 The Jeffersons - TV film 14.30 «11 rigattiere» 17.30 Risanke 18.00 «La lama d'Oriente» - TV film 18.30 Risanke 19.00 Siderstreet - TV film 20.00 «La baia di Ritter» - TV film 20.30 The Jeffersons - TV film 21.00 Film 22.30 «Asta del collezionista» TELEFRIULI 11.45 Nagradno tekmovanje 12.00 «Insieme amiche mie® 12.45 TV dnevnik 13.00 Funny Face - TV film 13.30 «Anehe i ricchi piangono® - 14.00 «AUe donne piace ladro® - film 15.40 Risanke 16.00 Gunsmoke - TV film 17.00 «Si o no® 19.25 Horoskop za jutri 19.30 TV dnevnik 20.00 «Anche i ricchi piangono» -TV film 20.30 Nogomet 22.15 Boks 23.15 Nagradno tekmovanje 23.30 Abat-jour 23.35 Nogomet TELEOUATTRO 8.30 Povezava z Italijo 1 19.00 Dogodki in komentarji RADIO Nedelja, 2. oktobra 1983 RADIO TRST A 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9 00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: «Jurček» - prvi del; 11.00 Melodije od včeraj in danes za jutri; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Janez Povše: «Počitnice... počitnice® humoristična nadaljevanka v 13 epizodah; 12.40 Glasba brez meja; 13.20 Glasba po željah 14.10 Ne-diški zvon; 14.40 Nedeljsko popoldne: šport in glasba ter prenosi z naših prireditev. RADIO OPČINE Do 9.00 Glasba; 9.00 Za vaše glasbene želje in voščila tel. 212658; do 11.35 Glasba; 11.35 Prostor intervjujev; do 13.00 Glasba; 13.00 Oddaja SKDT knjige, knjige, knjige, knjige za vse (vodita Stanka Hrovatin in Drago Gorup); 13.30 Glasba po željah; dalje Glasba. RADIO KOPER (Slovenski program) 7.00, 8.00, 15.00 Poročila; 7.15 O tvoritev jutranjega programa - Napoved programa Radijski koledar; 7.30 Za zdravje Prometni servis; 8.30 Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja — Napoved radijskega in TV sporeda; 13.00 Glasba za pri jetno popoldne; 13.30 Sosednji kraji in ljudje; 14.30 - 16.00 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku; 16.30 Priložnostne glasbene oddaje; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Nedelja na športnih igriščih - Glasba; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 10.30, 13.30 Poročila; 7.15, 12.30, 18.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glas beno prebujanje Pesem tedna - Koledarček; 7.00 Horoskop; 8.45 Siamo tutti nel pallone; 9.30 Lucianovi do Pisniki; 10.00 Pošta; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Svet mladih; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasbeni sejem; 16.00 RK Count dovvn; 17.00 LP lestvica; 19.30 šport na nedelja; 20.00 Zaključek programa. Ponedeljek, 3. oktobra 1983 RADIO TRST A 7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 Beseda ni konj. Gost v studiu: Martin Jevnikar; 9.10 Glasbena matineja; 10.10 Verdijeve in VVagnerjeve obletnice; 11.25 - 13.00 Opoldanski zbornik; 11.30 Beležka; 12.00 Kralj (Atilij) v New Yorku; 13.20 17.00 Radijsko popoldne: Go- spodarska problematika; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Ciril Kosmač: «Balada o trobenti in oblaku®; 14.30 Jugoslovanska diskoteka; 15.00 Šport; 17.10 Mi in glasba: pianistka Tea Košuta in Komorni orkester Radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom Antona Nanuta - Antonio Vivaldi: Con-certo grosso v d molu - Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za klavir in orkester v es duru, KV 449; 18.00 Pod Matajurjan, posebnosti in omika Nediških dolin; 18.30 Glasbene podobe Latinske Amerike. RADIO OPČINE Do 10.00 Glasba; 10.00 Tedenski horoskop; do 19.30 Glasba; 19.30 Rock story; 20.30 Lahko noč želi... (pravljica); dalje Glasbena noč. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.00, 6.30, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro -Vremenska napoved; 6.15 Pravočasno svetuje zavarovalna skupnost Triglav - Cestne razmere - Objave; 6.45 Prometni servis - Napoved radijskih in TV programov; 7.00 Zaključek jutranjega programa; 13-00 Danes na valu radia Koper - Glasba, zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Glasbene šole; 14.20 Slovenska zborovska glasba; 14.35 Zabavno glasbena oddaja; 15.30 Iz filmskega sveto; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 V podaljšku pregled šport nih dogodkov; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.00 Horoskop; 7.50 Gran prix; 9.00 Štiri četrtine; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.10 Otro ška oddaja; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.40 Pesem tedria; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Pozdravljeni otroci; 16.15 Orkester Edig Galletti; 16.55 Pismo iz...; 20.00 Zaključek programov. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE TELEPADOVA Priprave na torkov obisk predsednika Sandra Pertinija Odkritje spominske plošče kurirju Danilu Jančiču Goriško prebivalstvo bo v torek pozdravilo v svoji sredi predsednika republike Sandra Pertinija, ki se bo od jutri dalje mudil na nekajdnevnem obisku v naši deželi. Predsednik Per-tini bo jutri dopoldne prispel z letalom v Ronke, prvi obisk je namenjen Trstu, kjer se bo že dopoldne srečal z županom in predstavniki o-blasti, {»poldne pa prisostvoval zasedanju deželnega sveta, slovesnosti ob pričetku akademskega leta in o-pravil še nekaj drugih obiskov. Za srečanje s predsednikom je zaprosila tudi enotna slovenska delegacija. Drugi dan obiska, to je torek, bo Pertini namenil Goriški. Sredi dopoldneva bo v Tržiču, kjer bo pred spomenikom ob vhodu v ladjedelnico krajša spominska slovesnost. Predsednik si bo nato ogledal ladjedelnico in naprave v tem največjem industrijskem objektu ter se srečal z delavci in njihovimi sindikalnimi predstavniki, ki ga bodo seznanili s težavnim položajem v podjetju. Ob tem naj zapišemo, da je predsednik Pertini nameraval obiskati Tržič že junija letos, ob splavitvi vojne ladje «G. Garibaldi*, a je bil obisk v zad- Težavnih in zapletenih pogajanj za sestavo koalicij za upravo goriške pokrajine in občine Gradež je zdaj menda konec. Po več kakor treh mesecih od upravnih volitev, je bil na petkovem sestanku predstavnikov petih strank v Gorici, zaključil se je v poznih urah, dosežen globalni sporazum. Upravo na pokrajini bo prevzela koalicija petih strank, socialist Cumpeta bo predsednik, tri odbomi-štva bodo pripadla KD, po eno socialdemokratom, republikancem in SSk. V Gradežu se bo dosedanja koalicija med KD in PSDI, ki je občino upravljala v zadnjem mandatu, razširila še na predstavnike PSI in PRI. Mesto župana pripade demokristjanom, ki bodo imeli tudi dve odborni-ški mesti. Dve odbomiški mesti gresta republikancem, po eno pa socialistom in socialdemokratom. Če sporazum po eni strani lahko ocenjujemo pozitivno, saj bi nadaljnje zavlačevanje s sestavo odborov samb zaostrilo kopico težkih gospodarskih in družbenih vprašanj, po drugi strani ne moremo prezreti, da je bil obenem storjen tudi korak nazaj s strani republikancev. Umaknili so namreč podporo levičarskemu odboru v Tržiču, v katerem so nameravali tudi neposredno sodelovati, kakor je izjavil njihov predstavnik na ponedeljkovi seji, ko so izvolili socialista Sac-cavinija za župana. Zdaj so stališče bistveno spremenili in ni'povsem jasno, kakšno vlogo bodo prevzeli. Vsekakor utegne odločitev republikancev vplivati tudi na stališče socialdemokratov v Tržiču. Nobenega dvoma ni, da je odtegnitev neposredne podpore levičarskemu odboru v Tržiču cena, ki so jo morali republikanci plačati za vstop v odbor v Gradežu in za večji vpliv v nekaterih javnih ustanovah. V bistvu je torej KD vsilila svojo logiko, da se mora tudi na krajevni ravni odražati sestava centralne in deželne vlade. V prihodnjih dneh se bodo dogovorili še o podrobnostih glede prevzema posameznih dolžnosti, v kratkem pa njem trenutku odpovedan. Iz Tržiča se bo predsednik odpeljal v Gorico, najprej na prefekturo, na Travniku. Od prefekture do županstva se bo Pertini sprehodil peš. Pred županstvom bo pozdravil prebivalstvo, zatem pa bo srečanje z županom, krajevnimi upravitelji in predstavniki političnega življenja. V neki goriški restavraciji, menda bo to Lantema d’Oro na gradu, bo nato skupno kosilo, v popoldanskem času, predvidoma ob 16.30 pa se bo predsednik republike poklonil še spominu v prvi svetovni vojni padlih italijanskih vojakov, ki so pokopani v kostnici na Oslavju. V sredo čaka predsednika naporen dan z obiskom v Vidmu, medtem ko se bo obisk v Furlaniji - Julijski krajini sklenil v četrtek, v Pordenonu. Ob skorajšnjem obisku najvišjega predstavnika republike se seveda množijo različne pobude ustanov in posameznikov. Tako je goriška občina poskrbela za pozdravni lepak in obenem pozvala naj občani izobesijo zastave, šolske oblasti so učencem o-snovnih šol v Gorici dovolile predčasen zaključek pouka, da bodo lah- naj bi prišlo do sklica pokrajinskega sveta in občinskega sveta v Gradežu. S takim sporazum prav gotovo ne bodo zadovoljni komunisti, ki so prav v petek, samo nekaj ur pred odločil nim srečanjem, pozvali predstavnike socialističnih in laičnih strank na soočenje za sestavo koalicije demokratične alternatvie na pokrajini. Verjetno pa bo v prihodnjih dneh precej besedi zaradi novonastalega položaja v Tržiču. Včeraj-danes Iz goriikega matičnega urada RODILI SO SE: Liana Virgolin, Karin Valentinuz, Piero Nogherotto, Rita Nogherotto, Carlo Modonut, Maria Chiozza, Giorgia Kusterle, Daniel Te-scari, Claudio Beltrami. UMRLI SO: 90-letni upokojenec Ci-ro Fontana, 74-letni upokojenec Etto-re De Stabile, 73-letni upokojenec Teodoro Tarticchio, 80-letna upokojenka Stefania Duca vdova di Cec-co, 92-letna upokojenka Marija Batagelj, 78-letni upokojenec Paolo Podobnik, 73-letnj Raffaele Bordini, 94-letna upokojenka Ulderica Zumin, 74-letna upokojenka Amabile Comel-li vdova Orsini, 78-letna upokojenka Fortunata Novel vdova Postogna, 82-letna upokojenka Francesca Batti, 52-letnj pleskar Luciano Collenzini, 47-letni upokojenec Romano Persolia, 89-letna Frančiška Perkon vdova Maligoj, 85-letna upokojenka Anna Bres-san vdova Chiglioni. POROKE: novinar Gian Franco Cri-sci in frizerka Rita Iacobini, delavec Oliviero Fontanini in delavka Ros-sana Tota, učitelj Giannj Moratti in delavka Lidia Knez, bolničar Carlo Borenghi in prodajalka Antonietta Pe-teani. OKLICI: učitelj telesne vzgoje Renato De Vetta in uradnica Renata Pastrovicchio, poštni uslužbenec Et-tore De Pizzol in poštna uslužbenka Anita Folla, uradnik Massimo Gabriel in univerzitetna študentka Ele-na Devetak. ko sledili obisku priljubljenega predsednika. Med pobudami posameznikov velja opozoriti na pismo odvetnika Avgusta Sfiligoja. Te dni, neposredno pred obiskom v Gorici in deželi, je odvetnik Sfiligoj pisal predsedniku ter ga seznanil z našo zgodovino in s prizadevanji za priznanje pravic, tistih pravic, ki nam jih priznava ustava. KZE solidarna s predsednikom Martino Na zadnji glavni skupščini goriške KZE, prvi po znanih težavah, ki so v zadnjih tednih povsem zaustavile delo vodilnih organov v tej ustanovi in pripeljale celo do napovedi ostavke predsednika Martine, so izglasovali dokument, ki odobrava dosedanji način pristopa upravnega odbora do nekaterih ključnih vprašanj, zlasti kar zadeva opravljanje laboratorijskih izvidov izven javnih struktur. Občinska organizacija Zveze komunistov v Novi Gorici in Posoška federacija KPI v Gorici se zavzemata za odločno nadaljevanje in poglobitev medsebojnega sodelovanja, v korist sožitja in prijateljstva med I-talijani in Slovenci v naših obmejnih krajih. Takšna je poglavitna misel, temeljno izročilo, ki so ga poudarjali predstavniki obeh političnih organizacij na srečanju, ki je bilo v petek zvečer v Novi Gorici. Politično poslanstvo Zveze komunistov Slovenije oziroma Komunistične partije Italije pa je treba zmeraj znova potrjevati s konkretnim delom in novimi pobudami, ter hkrati odstranjevati poizkuse oziroma težnje, da bi sožitje in sodelovanje ob meji na Goriškem upočasnili ali zavrli. V uvodnem posegu je sekretar občinske organizacije ZK v Novi Gorici Aljoša Uršič dejal, da je spričo sedanje krize in težav na obeh straneh treba zlasti zagotoviti boljše in u-spešnejše sodelovanje med gospodarstvi v obmejnih krajih. Ko je analiziral odnose in pojave ob meji pa je opozoril na izjave dveh odgovornih in znanih osebnosti v Gorici, ki so vzbudile kritično reakcijo občanov v Novi Gorici. Povabil je demokratične sile in v tem okviru zlasti KPI v Gorici, da ustrezno reagirajo na take izjave. V enakem duhu je govoril tudi sekretar posoške federacije KPI Ser-gio Redivo. Podrobno je razčlenil gospodarske težave v goriški pokrajini in menil, da bi obstoječo krizo lahko delno premostili tudi z gospodarskim sodelovanjem z obmejnimi območji v Jugoslaviji oziroma sploh z Jugoslavijo. Glede izjav v Gorici je poudaril, da so nanje odgovorili že med razpravo v tamkajšnjem občinskem svetu. Predsednik novogoriške občine Zorko Debeljak je v svoji razpravi u-godno ocenil različne stike in sodelovanje občine s sosednjim območjem v Italiji. Dejal je, da je tudi sode- Pri Martičih, majhnem zaselku pod Ligom, bo v nedeljo, 9. oktobra slovesnost ob odkritju spominske plošče Danilu Jančiču, 17-letnemu kurirju iz Snežatnega pri Kojskem, ki je padel na tem kraju 22. februarja 1944. Pobudo za postavitev trajnega obeležja so dali Jančičevi tovariši, kurirji, ki so med narodnoosvobodilnim bojem opravljali zelo odgovorne in nenado mestljive naloge. Največkrat so bili to zelo mladi borci, če že ne mladinci. Ploščo bodo odkrili na hiši, blizu katere je Danilo Jančič padel, med tem ko je njegovemu tovarišu, danes 57-letnemu Brunu Štekarju iz števe-rjana, uspelo pobegniti in se rešiti. Slovesnost ob odkritju spominskega obeležja bo združena s krajšim kulturnim sporedom, recitacijami in na stopom pevskih zborov. Na slovesnosti bodo peli tudi člani zbora Briški grič iz števerjana. Odkritje spominske plošče bo ob 11. uri. Motor Expo Racing Na razstavišču ob očniškem mostu bodo v petek, 7. t.m., odprli razstav Motor Expo Racing 83, posvečeno avtomobilizmu in svetu motorjev nasploh. lovanje z občino Gorica vzorno. Tri komisije na medobčinski ravni dobro delujejo in rešujejo probleme obeh mest. «Glede na take dobre odnose so nas začudile in nas zaskrbljujejo izjave, ki smo jih prebrali v časopisih. Ob tem branju se moramo vprašati, če je sodelovanje ob meji res pristno, ali ni. če ne bi bilo pristno, bi se morali tudi mi zamisliti*, je razmišljal Zorko Debeljak. Zatem je senator Nereo Battello pojasnil napore KPI, da bi v italijanskem parlamentu čimprej obnovili razpravo o globalnem zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji. Vodja komunistične skupine v pokrajinskem svetu v Gorici Silvino Poletto je pojasnil napore komunistiv za izvajanje osimskih sporazumov v Goriški pokrajini. Pri tem so zaradi odločilnega prispevka KPI dosegli na j več je uspehe v deželi, upoštevajoč seveda drugačne razmere na Tržaškem. Soglašal je z De-beljakovo zaskrbljenostjo zaradi izjav v Gorici in menil, da je takšne pojave treba presojati globalno. V bistvu gre za poizkuše, da bi poslabšali odnose na našem območju meje. Kolesarjenje prijateljstva Danes ob 9. uri se bo nekaj tisoč kolesarjev iz športnega parka v Novi Gorici odpeljalo na kolesarjenje prijateljstva, netekmovalno množično rekreacijsko prireditev. Na voljo sta dve progi (30 in 80 km), ki bosta kolesarje peljali skozi Gorico v Miren in Volčjo drago. Eni bodo nato šli proti cilju v Novi Gorici, drugi pa nadaljevali do Kanala in nazaj v Novo Gorico. Vsi udeleženci bodo prejeli spominske kolajne in seveda o-krepčilo ob prihodu na cilj. DEŽURNA LEKARNA V GORICI San Giusto, Korzo Italia 255, tel. 83538. Slovesnost ob odprtju bo ob 10. uri, azsrava pa se bo zaključila 16. oktobra. V Čiščenje cest na območju Vrha Občinska uprava v Sovodnjah bo v prihpdnjih dneh poskrbela za čiščenje poti na območju Vrha. Delo bodo o-pravili s posebnimi stroji, delati pa bodo pričeli že jutri. Občinska uprava opozarja občane, zlasti pa prebivalce Vrha, na previdno vožnjo in naj upoštevajo, da so na cestah veliki stroji. Očistili bodo cesto med Gabrjami in Vrhom in ceste v samem naselju. Palčič razstavljal v Novi Gorici V galeriji Meblo v Novi Gorici je bila v petek zvečer slovesnost ob odprtju razstave del našega tržaškega rojaka Klavdija Palčiča. Slikarjevo življenjsko in zlasti umetniško pot je občinstvu prikazal prof. Milko Rener. Otvoritve razstave se je udeležilo lepo število ljudi iz Nove Gorice in zamejstva. Med publiko smo opazili tudi Draga Mirošiča, jug. generalnega-konzula v Trstu. Razstava bo odprta do 15. oktobra. Razna obvestila KD Skala obvešča, da bodo vaje za otroški pevski zbor že v prihodnjem tednu. Vadili bodo ob ponedeljkih in petkih ob 17.30 na društvenem sedežu. KD Oton Župančič v Štandrežu obvešča, da so vaje mešanega pevskega zbora ob torkih in četrtkih, ob 20.30, otroški pa bo pričel vaditi jutri, 3. oktobra, ob 15. uri. Vaje so v Domu Andreja Buda’a. V štandrežu bo 16. t.m. podeljevanje priznanj in značk aktivistom OF. Pripravljalni odbor je doslej sicer opravit pomembno delo pri evidentiranju nekdanjih sodelavcev osvobodilnega gibanja, vendar obstaja bojazen, da ne bi koga izpustili. Zato sklicuje za ponedeljek in četrtek v Domu Andreja Budala sestanek, na katerega vabi vse tiste, ki doslej še niso bili vključeni v seznam. Kino Gorica VERDI 16.00—22.00 «Povero ricco*. Renato Pozzetto in Omella Muti. VITTORIA 15.30—22.00 «Lovely sexual baby». Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 15.15—22.00 «Dolce e selvag-gio*. Barvni film. Tržič PRINCIPE 14.30-22.00 «La scelta di Sophie*. EXCELSIOR 14.00-22.00 «Ufficiale e gentiluomo*. Nova Gorica in okolica SOČA 10.00 «Gosji pastir Matija*. Madžarska risanka. 16.00— 18.00 «Gadje maturirajo*. Francoska komedija. 20.00 «Svet seksa*. Ameriški erotični film. SVOBODA 16.00 «Gosji pastir Matija*! Madžarska risanka. 18.00— 20.00 «Parazit». Ameriški znanstvenofantastični film. DESKLE 17.00 «Pastirci». Slovenski mladinski film. 19.30 «Usodna sfinga*. Ameriški pustolovski fi’m. Sporazum za sestavo uprave na pokrajini in v Gradežu Obisk delegacije KPI v Novi Gorici Komunisti za iskreno in ustvarjalno sožitje V TRSTU razpisuje ABONMA ZA SEZONO 1983/84 V GORICI Dušan Jovanovič: Edward Albee: Dušan Kovačevič: Brendan Behan: Peter Shaffer: Mihail Bulgakov: VOJAŠKA SKRIVNOST, režija Slobodan Unkovski GOSPA IZ DUBUQUA, režija Dušan Mlakar RADOVAN TRETJI, režija Boris Kobal TALEC, režija Mile Korun AMADEUS, gostovanje SLG Celje M0LI6RE, gostovanje Drame SNG Ljubljana Sezono v Gorici organiziramo skupaj z Zvezo slovenske katoliške prosvete in Zvezo slovenskih kulturnih društev. Predstave v abonmaju bomo odigrali v Kulturnem domu, izven abonmaja pa v Katoliškem domu. Vpisovanje abonentov pri blagajni Kulturnega doma v Gorici Ul. Brass, tel. 33288, od 3. oktobra dalje, vsak delovnik, razen sobote, in sicer od 12. do 15. ure. Krivca so obsodili na mesec dni zapora Obmetavanje z jajci sredstvo za ustrahovanje Na sodišču so te dni obravnavali dogodek, ki se je pripetil junija letos v goriškem zaporu. 28-letni Graziano Ottavi se je namreč približal vhodu celice, kjer je bil zaprt Klavdij De- SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE GORICA obvešča, da bo jutri, 3. oktobra, začelo poslovati v prostorih novega sedeža v Ul. Morel-li 14 (bivša Kmečka banka). Selitev je v teku. Telefonska številka ostane nespremenjena. SDGZ Gorica vetta, ga ozmerjal in mu grozil ter zalučal proti njemu nekaj jajc. Pri tem sta ga «krila» 24-letni Walmi Ge-rion in 32-letni Flavio Lenardon. Dogodek je v zvezi z maxiprocesom zaradi mamil, v katerem je Devetta sodeloval s preiskovalci. To seveda ni prijalo drugim obtožencem, ki so z grožnjami skušali doseči, da bi preklical svoje pričevanje. Sodniki so Ottavija obsodili na mesec zapora pogojno, druga dva obtoženca pa oprostili. Naj omenimo, da je ta dogodek tedaj povzročil precej razburjenja v goriški kaznilnici, saj je 41 od vseh 41 zapornikov solidariziralo z Otta-vijem in pajdašema s tem, da po uri oddiha niso hoteli v svoje celice in so zavrnili obroke hrane. POGREBI Ob 9.30 Stefania Duca vd. Di Cecco iz splošne bolnišnice v cerkev na Sve-togorski ulici in na glavno pokopališče. Prispevki Namesto' cvetja na grob pokojne Francke Maligoj, daruje družina Bregant 10.000 lir za pevski zbor A. Paglavec iz Podgore. ZAHVALA Ob smrti naše drage Frančiške Perkon vd. Maligoj se toplo zahvaljujemo osebju splošne bolnišnice v Gorici, darovalcem cvetja, g. župniku in vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. Družini Maligoj in Spessot Podgora, 2. oktobra 1983 S posveta ZSKD pred novo sezono Poživitev prosvetno-kulturne dejavnosti v mestu in vseh okoliških krajih Vprašanja, ki zadevajo kulturno delovanje v mestu in na vaseh, so bila predmet posveta, ki ga je Zveza slovenskih kulturnih društev imela s predstavniki društev. Na žalost se srečanja niso udeležili vsi njeni člani, tako da se je čutila odsotnost Šte verjancev, Pevmcev, Podgorcev, štan-drežcev, Vrhovcev in Pečanov. Utrujenost v delovanju prosvetnih društev na Goriškem, ki je sicer izraz današnjega časa, bo treba vsaj delno odpraviti in vrniti kulturnim skupinam na vaseh, kakor tudi v mestu, vlogo, ki so jo imele do pred dobrim desetletjem. O tem so si bili na posvetu vsi edini in s tem v zvezi sklenili, da se bodo v najkrajšem času zbrali na celodnevnem srečanju, kjer naj bi odkrito in brez vsakršnih zadržkov ocenili sedanje stanje ter poiskali ustrezne rešitve. Kljub tem negativnim kazateljem, pa je delovanje društev že v svojem začetnem sezonskem delovanju razkrilo široko paleto dejavnosti. Predvsem velja omeniti, da se je prav v teh dneh začela pri večini kulturnih društev zborovska dejavnost, ki je prav gotovo eden glavnih stebrov delovanja posameznih skupin. Medtem ko nekatera društva načrtujejo programe za naslednjo sezono, so v Doberdobu že pričeli z delom. Tako so prejšnjo nedeljo pri pravili gobarski pohod ter zaključil jejo izdajo nove številke biltena «Naš Kras». Poleg običajne dejavnosti čaka predstavnike Jezera letos spomladi prijetna dolžnost, in sicer organizacija zborovske revije «Pesem ne pozna meja». Kakor na vaseh, tudi v mestu se obeta bogata kulturna dejavnost. Svojo sezono bo ZSKD začela v petek, 14. oktobra, ko bo pripravila celovečerni koncert priznanega Ribniškega okteta. Večer bo povezan z odprtjem razstave Černigojevih del. V delo krovne kulturne organizacije pa je treba vključiti vrsto pobud za poži vitev kulturne dejavnosti v Gorici ter iskanje kulturnega sodelovanja z Novo Gorico, oziroma Slovenijo in Jugoslavijo. V tem smislu gre pozdraviti tudi načrt skupine Kinoatelje, ki bo predstavila filmsko monografijo enega najboljših sodobnih jugoslovanskih režiserjev: Živojina Pavloviča. Vzporedno s tem bo zveza še nadaljevala preko svojega etnografskega odseka z zbiranjem materiala o naši polpretekli zgodovini ter z o-bogatitvijo Feiglove knjižnice, ki naj bi v tej sezoni pridobila na vredno sti knjig in druge potrebne dokumentacije. Dvojezičnost in večjezičnost pred sedemdesetimi leti Že ves povojni čas si Slovenci v Italiji prizadevamo za enakopravnost slovenščine v javnosti. Priznati je treba, da smo zabeležili precejšen premik na bolje, vendar slovenščina še zmeraj nima tistega mesta, ki bi ji pripadalo. Saj v bistvu ne zahtevamo nič izrednega ali posebnega, ampak samo uzakonitev pravice, ki smo jo pravzaprav že uživali pred skoraj sto leti, v obdobju najbolj zaostrenih naciona lističnah teženj in trenj v Avstro -Ogrski monarhiji. Dvojezičnost, prav zaprav štirijezičnost, ni predstavljala posebnega problema in je bila v prak si tudi izvedena. Na fotografiji je naslovna stran legitimacije - izkaznice poljskega čuvaja. Dokument je bil izdan 9. aprila 1909 pri okrožnem glavarstvu v Gorici in ne morda v Ljubljani ali kje drugje na Kranjskem, kakor bi utegnil kdo pomisli ti. Besedilo je natiskano v nemščini, italijanščini, slovenščini in hrvaščini. Pa ne samo to. Tudi določila o dolžnostih in pristojnostih osebe, ki o-pravlja službo poljskega čuvaja so v celoti izpisana v štirih jezikih. Dgilimiitiim Legittimsmoiii' 1 z k a z.n.i <• is I z k a z n i c a O y fir Im Danil tli Mnllidtt fficki im Sdwl/i for(We*iltir. f»r II *wia II |!4n;u Milic* M I* Meh lell* ciltvri rvi!*. U *#fto |mm ttriii * wnt. <1 iltil <|| mn1" ■»*■•■ ■ I >>:(< »•; < f f _______ _ I | ____________________________________________________________________ I l'w -r«ri>ritt lx«; <» < ! lca*» |K |ci« •!•“! .»»v *».> tfi t |v> : .,i« ri. tl V. & , ................. ■■»hilrfHf Ul . It . Triglavski narodni park Taborniki v Prav te dni je izšel barvni prospekt o Triglavskem narodnem parku, o tem našem edinstvenem visokogor skem zavarovanem območju. Za pu blikacijo je poskrbela uprava Triglavskega narodnega parka, ki ima sedež, kakor znano, na Bledu. Osnovni namen je bil seznaniti domačega in tujega obiskovalca z naravnimi lepotami in kulturnimi spomeniki na tem območju. Namen je izdajatelj odlično izpolnil z vrsto lepih barvnih fotografij, ki jih je prispevala devetnajst avtorjev, škoda, da ima sicer lepa publikacija tudi nekaj pomanjk 1,'ivosti, predvsem v tistem delu, kjer je krajši zapis o nastanku in zanimivosti zaščitenega območja. Naravnost nemogoč prevod v italijanščino v mnogočem razveljavi prizadevanja Tečaj glasbene vzgoje Pii pevskem zboru «C. A. Seghiz-zi» v Gorici bodo v prihodnjih jesenskih in zimskih mesecih speljali novo in zanimivo pobudo s področja glasbene vzgoje. Pripravljajo namreč, v sodelovanju z deželnim zavodom IRRSAE dopolnilni tečaj glasbe za učitelje, posebej za učitelje obvezne šole. Omenjena deželna ustanova je namreč sprejela predlog, ki ga je svoj čas vlažil zbor Seghizzi in poverila izpeljavo tečaja, ki se bo odvijal pod strokovnim vodstvom prof. Itala Mon-Uglia. Gre za povsem novo pobudo, tako v pokrajinskem, kakor v deželnem merilu. Tečaj se bo odvijal v dveh delih in sicer od oktobra (prva lekcija bo že 8. oktobra) do decembra in od ja nuarja do maja. Lekcije bodo na sedežu zbora, na Travniku 44 ob sobotah popoldne in nedeljah dopoldne. založnika, da bi tudi gosta iz Italije seznanil in privabil v čudoviti gor ski svet. Prej ga najbrž edvmejo pravopisne napake, približno točni, večinoma pa neustrezni izrazi in vrsta spakedrank. Prvi predlog za zaščito visokogorskega sveta v okolici Triglava sega v leto 1908, uresničen pa je bil šele, čeprav nepopolno, leta 1924, ko je nastal Alpski varstveni park v dolini Triglavskih jezer. Zakupna piogodba, ki sta jo sklenila Slovensko planinsko društvo in Muzejsko društvo za Slovenijo je pirenehala veljati sredi vojne. Dobrih pietnajst let p>a so za- tem potekala prizadevanja, da bi p»dročje ustrezno in predvsem trajno zaščitili. Leta 1981 so prizadevanja končno obrodila uspeh. Nastal je Triglavski narodni park na površini okrog 2000 hektarjev. S tem pa niso bili uresničeni vsi cilji. Kar dve desetletji je bilo treba, da je Triglavski narodni park dobil današnji obseg in vsebino. Območje Triglavskega narodnega parka zajema okrog 85.000 hektar jev v občinah Jesenice, Radovljica in Tolmin. Osrednji predel obsega nekaj nad 54.000 hektarjev, obrobni pa nekaj nad 30.000 hektarjev. Že na zletu v Sovodnjah so nas predstavniki Občinske taborniške zveze iz Murske Sobote -povabili na te-lesnokultumo prireditev mednarodne ga značaja. Sredi septembra je prišlo še pismeno vabilo in tako je konec prejšnjega tedna skupina osmih članov RMV šla v Prekmurje na obisk in tekmovanje. Sprejela sta nas Jože Vild - Čio in Zoran Naprudnik: glavni organizator manifestacije «Mla dost 83» in podpredsednik odbora, ki vsako leto združi moštva iz Jugosla vije, Avstrije, Italije, Francije, Zahodne Nemčije in Madžarske. Letos je bila na programu telovadna akademija, atletika, namizni tenis in o-rientacija. V soboto zjutraj je bil na programu sprehod po mestu, po katerem smo se odpravili na stadion, kjer je bila dobro organizirana manifestacija s padalci, mimohodom, ritmično telovadbo, godbo, govorom in s točko z dneva mladosti v Beogradu. Le- Prekmurju to6 je namreč Murska Sobota na stadionu JLA predstavljala Slovenijo. Po kosilu smo šli v vas Prosenjakovci, kjer smo si ogledali dvojezično šolo. Pred šolo je bil štart orientacijskega pohoda, na katerem je nastopilo pet moštev. Vredno je omeni ti, da smo se kljub težavam, ki so se pokazale zaradi razlik med našimi običajnimi pohodi in tistim, ki je po tekal tik ob madžarski meji, uvrstili na prvo mesto. Ob prihodu na cilj, ki je bil v Damanjševcih, je sonce že zahajalo; člani petih moštev, med katerimi so bili tudi Slovenci iz Po rabja, smo prižgali taborni ogenj, zapeli in se pogovorili. V šotorih smo spali v novih posebnih spalnih vrečah. Nedeljsko kosilo s prekmurskimi kulinaričnimi posebnostmi je bilo zaključek lepega obiska mirnega in gostoljubnega Prekmurja, a prav goto vo ni bil zaključek stikov med nami in tamkajšnjimi taborniki. Veles Kilt Strokovni posvet o gorskih pašnikih V centru deželne ustanove za kmetijstvo v Vili Chiozza v Scodovacchi je bil v prejšnjih dneh strokovni posvet svetovne ustanove FAO o problemih gojenja krmilnih rastlin in vzdrževanja pašnikov v gorskih predelih. Posveta, ki ga je priredil deželni center za agrarno eksperimentiranje, so se udeležili strokovnjaki iz številnih evropskih držav. Štiridnevni posvet je bil deloma namenjen predavanjem in izmenjavi mnenj ter informacij, deloma pa ogledu centrov za kmetijsko eksperimentiranje, ki jih je deželna ustanova namestila v gorskih predelih. Po uvodnem govoru predsednika ERSA Del Gobba, ki je pozdravil ugledne strokovnjake, se je znanstveni del posveta pričel s poročilom dr. Nassimbenija o stanju kmetijstva v deželi. Razprava se je nato usmerila v dve vprašanji, ki jih proučuje FAO. Prvo zadeva uporabo odročnih predelov, ki so še neizkoriščeni, predvsem za pašo živine, drugo pa boljše izkoriščanje pašnikov z uporabo različnih agronomskih tehnik. Srečanja se je udeležil tudi deželni odbornik za kmetijstvo Mizzau, ki je med drugim podčrtal pomen pašnikov za ravnovesje okolja in produktivnost kmetijstva. % Mio cergoiet Vandranje s. mladega Doberdobca po Indiji, Šri Laaki in Nepalu Povedal mi je slikovit primer interpretacije korana kot ga dajo ajatolahi vsak večer po TV. Tak primer bi takole povzel: če se npr. na terasi sonči dekle, ki je pokrita le s tančico, na balkonu pa sloni fant in jo opazuje. V tem trenutku pa nenadoma močan veter razkrije dekle in fant jo vidi popolnoma golo. Po islamskem pravu je to nedopusten greh, če je namerno storjen, seveda. Kdo naj bi bil torej kriv? Fant, ki je dekle opazoval in mogoče upal, da se bo kaj takega tudi zgodilo ali pa dekle, ki je bila tako neprevidna, da se je pokrila le s tančico? Zvedel sem, da v tem primeru ni sploh nihče kriv, ker je to posledica naravnih «nezgod» in je torej zunaj človeških moči in želja. Avion Iran Aira leti na progi Teheran - Karachi nekaj pred poldne vsak torek z letali\ča Mehrabad, ki je v samem centru metropole. Ve>'.ke in zapletene, ker so po islamski revoluciji morali imena vsem ulicam in trgom. Nova imena ulic vaviida nihče ne pozna, vsi objekti pa so označeni le ž novimi naslovi. Vsak potnik namenjen v tujino se mora oglasiti pri okencih za «check in» najmanj štiri ufe pred odhodom letala. To pa zato, ker so pri pregl/du letalske vozovnice, potnega lista in prtljage tu posebno natančni. Tudi v tem primeru vam bom posredoval natančnejši opis, da bo stvar toliko bolj nazorna. Ponavadi je postopek na letališčih precej enostaven in hiter, saj vsakemu potniku najprej dodelijo sedež, pregledajo prtljago in potni list in s tem so opravljene vse formalnosti za vkrcanje na letalo. V Teheranu pa je bila stvar nekoliko drugačna. Ne le da potekajo kontrole izredno počasi in da so pri svojem delu uslužbenci zelo natančni (kar je konec koncev tudi prav in celo zaželeno), ampak v Teheranu potni list pregledajo trikrat, letalsko karto ravno tako trikrat, prtljago in posebno opremo, ki se jo nese s seboj v letalo, sledi natančen pregled denarja (razliko med tistim, ki si ga ob vstopu prijavil, tistim, ki ga s seboj odnašaš in za to razliko hočejo seveda bančna potrdila) in na koncu še osebni pregled. Nisem še razumel, zakaj tolikokrat vse pregledujejo, iz radovednosti mogoče, drugače si tega res ne morem razlagati. Pravi nesmisel pa je prav v tem, da nihče še pomisli ne, da bi lahko vprašal po izvoru denarja potrebnega za nakup karte. Vreme je bilo sončno a kljub temu zelo mrzlo, Teheran je bil pokrit z debelo snežno odejo. Po dvournem letu pa sem se izkrcal v povsem drugačnem svetu, tudi razlika v temperaturi je bila presenetljivo visoka. Kaj bo šele v Colombu, sem pomislil. Čez nekaj ur smo prileteli v Colombo, glavno mesto Šri Lanke, bivše angleške kolonije, bolj poznane pod imenom Ceylon. Več kot dva tisoč let so se popotniki iz Šri Lanke vračali s fantastičnimi zgodbami. Pripovedovali so, kako v zraku diši po začimbah, zlasti cimetu. Na otoku je polno draguljev, rubinov, safirov in prekrasnih biserov. V notranjosti pragozda, zatrjevali so, lahko vidiš eksotične cvetice, ptice in živali, ki se jih sploh ne da opisati. Marco Polo je na Šri Lanki videl rubin, dolg kot palma in debel kot člo- veška roka. Kitajski trgovci so romali na Adanov vrh, visoko goro, kamor še vedno romajo milijoni hindujcev in budistov, da bi videli sledi, ki naj bi jih pustil prvi človek, ki je moral iz raja in se je prišel tolažit na ta otok. In Šri Lanka je resnično čudovita dežela, razen tega je tudi zelo plodna, vsaj potencialno. In prav zaradi tega bogastva, zlasti zaradi dišav, so mavrski, portugalski, nizozemski in končno tudi angleški pustolovci preplavili otok. Bogastvo rudnikov, krasni nasadi dišav so tudi posredno povzročili propad kraljestva. Vse to je v tisočletjih privlačevalo heterogene skupine osvajevalcev. Najprej so prišla ljudstva neznanega porekla, verjetno iz Avstralije ali iz Mongolije. Njihovi nasledniki so Vedi, ki danes živijo v goratih predelih v notranjosti dežele in so skoraj izumrli. Sem so prišli Indijci, Grki Aleksandra Velikega in Rimljani ob času imperatorja Claudia. Vendar se je evropska nadoblast šele začela v 15. stoletju. Iz Goe (zahodna obala Indije) so prišli Portugalci, željni trgovanja. Lisbona je več kot eno stoletje «razpolagala» s sijajnim otokom, gradila je cerkve, utrdbe. Vendar so dišave iz Šri Lanke mikale tudi Nizozemce, ki so otok osvojili leta 1658. Seveda je vsaka sprememba oblasti pomenila tudi veliko prelitje krvi, tisoče in tisoče mrtvih. Danes se lahko vprašamo ali se je res splačalo umreti za nekaj popra ali nageljnovih žbic? Dejansko pa so takrat dišave imele mnogo večji trgovski pomen, kot ga imajo danes. Imele so isto vrednost kot slonova kost ali dragi kamni. Upoštevati moramo namreč, da nekoč niso obstajale kemične snovi, ki bi obogatile okus in niti kemikalije za konserviranje hrane kot jih poznamo danes. Včeraj v prvi tekmi košarkarskega prvenstva C-1 lige Nepričakovan spodrsljaj Jadranove peterke Naši slabi v obrambi - yitez 34 točk - Bolonjčani ugodimo presenetili Neverjetno! V prvem kolu košarkarskega prvenstva C-l lige je sinoči združena ekipa Jadrana nepričakovano, toJa tudi zasluženo izgubila proti bolonjskemu moštvu CEAM, ki je v lanskem prvenstvu izpadlo iz lige in je v zadnjem trenutku zamenjalo ekipo iz Pescie, ki je izstopila iz prvenstva. Igralci, trener Žagar in številni gledalci, ki so kljub «neugodni uri» dobro napolnili tribune tržaške športne dvorane, so kot »zbegani* zapuščali dvorano, iskali vzroke tega nepričakovanega spodrsljaja, ki je presenetil tudi same Bolcnjčane, ki seveda si niso nadejali takega podviga. Razlogov za Jadranov poraz pa je, po našem mnenju, več. Prvič: naši košarkarji niso igrali dovolj zbrano. V začetnem delu srečanja so verjetno tudj podcenjevali nasprotnika. Ko so vodih že z 8:2 (3. min.), tedaj je bil že trenutek, da se gostom pokaže, kdo je »gospodar doma». Žal, pa so jadranovci sinoči igrali tako slabo v obrambi kot že dolgo ne (in tu je drugi razlog poraza). Slabo so zapirali prostor pod svojim košem, tako da so jim nasprotniki polovili nešteto odbitih žog kar v napadu in nato tudi dosegah koše (večkrat pa tudi z dodatnim prostim metom). Brez dobre obrambe in dobrega skoka tudi možnosti za protinapad ni. In prav hitra igra, protinapad, »tempo* so bile vselej bistvene značilnosti vseh Jadranovih uspehov. Brez le-teh je Jadranova i-gra neučinkovita, poprečna in tudi, kot je po tekmi dejal trener gostov JUGOSLOVANSKI POKAL Cibona uspešna Olimpija danes V včerajšnji tekmi osmine finala jugoslovanskega košarkarskega pokala je Cibona v Zagrebu premagala beograjsko Crveno zvezdo kar s 83:57 (47:31). Nakič (21 točk) in čutura (19) sta bila najboljša strelca Zagrebčanov, pri Beograjčanih pa se je izkazal Karadžič (19). Ljubljanska Olimpija bo danes v Titovem Velenju igrala proti beograjskemu Partizanu. • TUNIZIJSKA NOGOMETNA ZVEZA je svojo državno reprezentanco suspendirala z vseh prihodnjih srečanj in pri tem obtožila igralce, da so pokazali premao navdušenja in borbenosti. NEDELJA, 2. OKTOBRA NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Trstu, Drevored Sanzio: S. Giovanni - Vesna. 2. AMATERSKA LIGA 15.00 na Proseku: Primorje - Giariz-zole; 15.00 v Vermeglianu: Vermeglia-no - Zarja; 15.00 v Žavljah: Zaule -Kras. 3. AMATERSKA LIGA 15.00 na Padričah: Gaja - Fogliano, 15.00 v Trstu, Ul. Guardiella: Union -Primorec; 15.00 v Doberdobu: Mladost - Italcantieri; 15.00 v Gorici, igrišče S. Andrea: Juventina - So-vodnje; 15.00 v Ul. Flavia - Olimpia Breg. Danes se bo začelo košarkarsko pr venstvo v A-l ligi, v katerem nastopata tudi goriški San Benedetto in tržaški Bic. Oba predstavnika bosta v prvem kolu pred izjemno težko nalogo. Goričani bodo namreč danes igrah doma proti moštvu Star iz Vareseja, ki sodi med favorite celo za osvojitev državnega naslova. Glede na to, da bodo Primovi varovanci igrah pred lastnim občinstvom, pa ne bi bilo NARAŠČAJNIK! 10.30 v Dohni: Breg - Campanellet; 11.45 pri Sv. Sergiju: San Vito Zarja; 10.00 v Sovodnjah: Sovodnje - S. Marco Sesljanj NAJMLAJŠI 1.45 pri Domiu: Muggesana - Breg; 8.45 v Križu: Vesna - Montebello. ZAČETNIKI 9.00 v Dohni: Breg - S. Vito; 10.30 v Ul. Carsia: Roianese - Primorje. KOLESARSTVO 10.00 v Lonjerju: «Pokal Adrie» (ci-kloamaterji). ODBOJKA MEDNARODNI ŽENSKI TURNIR 8.00 v Ljubljani, študentsko naselje: nastopata tudi Meblo in Breg. presenečenje, ko bi tudi v tem srečanju zmagah. Skoraj pred brezupno nalogo pa bo danes tržaški Bic, ki se bo v Rimu spoprijel z državnim prvakom Bancorome. Rimski košarkarji so seveda v tej tekmi favoriti, čeprav bi lahko tudi Tržačani poskrbeli za veliki podvig, saj so v uvodnem delu prvenstva mogoča marsikatera presenečenja. Sinoči pa so že igrah anticipirano tekmo, v kateri je Peroni iz Livorna nepričakovano, toda tudi zasluženo sredi Pesara premagal domače moštvo Scavolinija, ki ga trenira jugoslovanski strokovnjak Petar Skansi. Peroni je zmagal z 88:81 (47:40). Najboljši streleci za Peroni: Restani (20 točk), Fantozzi (16) in Jeelani (15) za Scavohni: Magnifico (22) in Be-nevelii (12). DANAŠNJI SPORED (17.30) San Benedetto - Star Varese; Ban-coroma Bic; Simmenthal - Berloni; Latini - Binova; Febal Indesit; Gra-narolo Johycolombani; Simac -Honky. Dalipagič 47 točk V sinočnji anticipirani tekmi A-2 lige je videmski Gedeco premagal moštvo Leboleja iz Mester s 97:93 (44:51). Jugoslovan Dražen Dalipagič, ki igra za videmsko moštvo, je v tem srečanju dosegel kar 4.7 točk. ni šlo in ni šlo. V 7. min. je bilo stanje že izenačeno (10:10). Naši igralci so se nato vendarle zbrali in v 14 min. vodih z 10 točkami razlike (33:23). Nato so zopet popustili, tako da so gostje zmanjšali razliko Ob polčasu je bilo stanje 47:42 za naše. Drugi polčas. Že v 23. min. je moral Sandi Rauber na klop zaradi petih osebnih napak. Gostje so v 26. min. stanje izenačili (59:59). V 30. min. pa celo povedli (71:69). Odtlej se je bila ostra bitka za vsako točko. V poslednjih in ključnih potezah pa so bili gostje prisebnejši in tudi zmagah. Po tekmi je trener gostov Gianni Mala vas; dejal naslednje; «Zares nisem pričakoval, da bi lahko premagali Jadran, kar sredi Trsta. Mislim pa, da je Jadran ponovil napake s tekme, ko ie lani izgubil v Bologni. Jadranova igra je bila tudi takrat preveč enolična. Od mojih fantov bi predvsem pohvalil Ccronehija, ki je prvič igral v tej ligi. Lani je namreč nastopil še v promocijskem prvenstvu. Od jadranovcev pa bd pohvalil Bana in Rauberja, ki bo lahko postal odličen košarkar.* Jadranovci so bili po tekmi seveda zelo potrti. Tudi včerajšnji najboljši Jadranov strelec Boris Vitez (34 točk) se ni mogel »sprijazniti* s tem spodrsljajem. Boris pa je dejal: «V napadu je še kar šlo, v obrambi pa smo bili izredno slabi in prav zaradi slabe obrambe in slabega skoka smo v tej tekmi tudi izgubili. Upati je, da bo vsem nam ta poraz dobra šola za bodoče tekme.* (B. Lakovič) 120. obletnica ustanovitve Južnega Sokola Včeraj je preteklo točno 120 let, odkar je v prostorih ljubljanske čitalnice skupina rodoljubov ustanovila gimnastično društvo Južni Sokol. S tem se je pričela zgodovina slovenske telesne kulture, slovenskega športa. , V kakšnih pogojih so rodoljubi pričeli z delom in na kakšne težave so naleteli v naslednjih letih, bomo najbolje spoznali, če si prebremo nekaj odlomkov iz predavanja, ki ga je dr. Viktor Murnik pripravil leta 1952 nalašč v Ljubljani. Predavatelj je imel tedaj že skoraj 80 let, umrl pa je 11 let kasneje kot devetdesetletnih. Dr. Murnik je bil prav gotovo najpomembnejši mož slovenskega sokolstva v dobi preporoda, v svetu pa je slovel kot sestavljalec telovadnih plesov. Svoje predavanje je dr. Murnik takole pričel: «Ob ustanavljanju prvega telovadnega društva so spočetka mislili na utrakvistično društvo s Slovenci in Nemci kot člani, vendar pa s slovenskim imenom in poslovalnim jezikom. Kmalu pa je nastal spor ter so Nemci ustanovili svoje društvo Lai-bacher Turnverein, Slovenci pa svoje. Nasprotstvo med sokoli in tumorji se je vedno bolj ostrilo. Vlada je seveda stala na strani turnerjev ter zbog neke praske sokolov s turnerji leta 1867 razpustila Sokol, ki pa se je že 27. aprila 1868 na novo ustanovil z imenom Telovadno društvo Sokol v Ljubljani. Sokol se je takoj postavil na čelo narodnega gibanja. Na zletih in drugih prireditvah je po vsej Sloveniji budil narod in ■ postal najpopularnejše društva. Ko je narod slavil prihode Sokola, je pač slutil pomen sokolskega dela za krepitev telesnih, moralnih in duhovnih moči naroda.» V nadaljevanju predavanja je dr. Murnik obravnaval še ostale aspekte sokolstva. Vsekakor je leta 1863 vzplamtela iskra, nastajala so društvu, ki so od tedanjih prvih začet-kot ponesla preko fašizma in vojnega viharja do današnjih dni ponosne zastavo slovenskega športa. Mario Šušteršič ” ? UJATRIJSKIH TEKMAH Dvojna zmaga SZ Bor * proti TVD Partizan j'v'Lu prijateljskih stikov sta bi- . ‘r-rrj na stadionu «Prvi maj» odbojkarski srečanji med Borom in TV D Partizan iz škofje Loke. Naše mlade odbojkarice so se namreč pred kratkim mudile na pripravah v Škofji Loki in tako je škofjeloško društvo včeraj vrnilo obisk. V prvi tekmi članov je Bor JIK Banka premagal TVD Partizan s 3:0 (15:5, 15:13, 15:3),. Borove deklice pa so odpravile žensko člansko moštvo TVD Partizan s 3:1 (14:16, 15:5, 15:2, 15:4). Jadran — CEAM Bologna 86:89 (47:42) JADRAN: Sosič 1 (1:2), Vitez 34 (4:9), Ban 19 (5:7), Rauber 4 (2:3), K. Starc 15 (3:7), Gulič 11 (1:3), Žerjal 2, Hrovatin, Vremec, Kojanec. CEAM BOLOGNA: Della Godena, Cattignola 2, Guidetti, Baraldi 4, Ri-ghi 16 (2:3), Sanguettoli 9 (7:8), Coronelli 2, Benelli 33 (9:12), Benazzi 2, Bergon-zoni 21 (7:8). SODNIKA: Borroni in Dasieri iz Milana. PROSTI METI: Jadran 16:31, CEAM 25:31. OSEBNE NAPAKE: Jadran 28, CEAM 25. PET OSEBNIH NAPAK: Rauber (23). TEHNIČNA NAPAKA: trener Malavasi (34). GLEDALCEV: 1.300. Malavasi, zlahka predvidljiva. Tretjič: Jadran je igral v okrnjeni postavi Odsotnost Roberta Daneua in Iva Starca se je v tem srečanju še kako poznala. Predvsem Robert Daneu bi bil v tej tekmi lahko odločilen. Ko je moral zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče mladi Sandi Rauber, in to že v 23. minuti, je bilo jasno, da so gostje lahko še v večji meri zagospodarili pod košema, saj v Jadranovih vrstah ni balo košarkarja, ki bi se lahko pri skoku upiral nasprotniku. Četrta ugotovitev pa naj bi bila ta, da je že včerajšnja prva tekma dokazala, da bo tudi to prvenstvo izredno težko. «Lahkih nasprotnikov* ne bo. CEAM je v zadnjem trenutku vskočil v to ligo. V Trstu pa se je predstavil z zelo homogeno in soli- Sinočnji izidi 1. kola Fiamma BZ - Maltinti Pistoia 86:58 Castelfranco - Delfino Pesaro 111:74 San Bonifacio - Caveja Forli 78:77 Stefanel Treviso - Servolana 77:80 (34:34, 68:68) Basket Ra venita - Udine Nord 91:94 dno ekipo. Bolonjčani so kar dobesedno zrešetah lansko moštvo, najeli več novih košarkarjev, med katerimi izstopata Benelli, ki je pred leti igral za bolonjski Sinudyne, lani pa za moštvo Mangiaebevi iz Ferrare, in Sanguettoli (lani pri Mangiaebe-viju). Novi igralci pa so še: Coro-nehi, Righi, Baraldi, Cattignola in Guidetti. In prav Benelli (ob koristnem Sanguettiju) je bil včeraj odločilen za zmago Bolonjča-nov. Primer bolonjskega moštva je torej več kot zgovoren dokaz, kako se lahko v eni sami sezoni spremenijo razmerja moči v tej ligi. Zato je vsaka računica za naprej nemogoča. Ostaja le dejstvo, da je treba na vsakem srečanju doma in (predvsem) v gostih dati vse od sebe. Včerajšnji poraz naj bo zato za naše košarkarje predvsem dobra šola za nadaljnje prvenstvo. Pred tekmo so z enominutnim molkom počastili spomin na prerano preminulega zvestega Jadranovega odbornika Nika Samso. KRONIKA: Jadran je začel uspeš no. Vitez in Ban sta bila točna pri metih (8:2 v 3. min.). V obrambi pa V Novi Gorici «kolesarjenje prijateljstva» Novogoriška občinska zveza telesno - kulturnih organizacij in skupina za socialni turizem iz Gorice bosta danes priredili tradicionalno, šesto po vrsti, «ko lesarjenje prijateljstva*. Pobuda se je že uveljavila v okviru prijateljskega sodelovanja med prebivalci z obeh strani meje in je vsako leto bolj množična Lam je sodelovalo 1700 kolesarjev, letos pa jih pričakujejo kakih 3000 Udeleženci bodo vozili na dveh progah: 30-kilometrski in 80-kilometrski. Ker kolesarjenje ni tekmovalnega značaja, bodo morali upoštevati prometne predpise in navodila organizatorja. Zanimiv bo znak za start kolesarjev: dali ga bodo tako, da bodo iz kletk spustili golobe. Start in cilj bosta v Novi Gorici. (Z. S.) Boksar Gino Perez v življenjski nevarnosti NEW YORK — Zdravstveno stanje portoriškega boksarja lahke kategorije Gina Pereza, ki je doživel KO v dvoboju z Juanom Ramonom Cruzom, je izredno hudo. Trenutno je v neki newyorški bolnišnici kjer ga bodo morali verjetno operirati, da mu rešijo življenje. 'Tudi Marco 'Lucchinelli žrtev padca VALLELUNGA — Tudi za bivšega svetovnega motociklističnega prvaka v kategoriji do 500 ccm, Marca Lucchinellija, se je letošnja sezona končala Na včerajšnjih uradnih poskusnih vožnjah v okviru italijanskega prvenstva je namreč padel in si zlomil kar pet reber. Poleg tega ima še nekaj manj ših poškodb, zdraviti pa se bo moral trideset dni. Po hudi nesreči tega poletja je včeraj na motor ponovno sedel Franco Uncini, ki je prevozil pet krogov, vendar izredno previdno, saj je še daleč od najboljše forme. Tekmovanje za Davisov pokal Jugoslavija vendarle v skupini najboljših ZAGREB — Jugoslavija se je prebila v A skupino, torej med šestnajst najboljših svetovnih reprezentanc tekmovanja za Davisov pokal.. Že po drugem dnevu evropskega finala B skupine v Zagrebu namreč vodi s 3:0 proti Madžarski, ta prednost pa je nedosegljiva. Madžarska je sicer nastopila brez svojega najboljšega igralča Balacza Taroczyja, kar je gotovo pripomoglo k jugoslovanskemu uspehu. V prvem srečanju sta se pomerila Marko Ostoja in Machan. Ostoja je nasprotniku prepustil le en set, podobno kot Živojinovič Benyiku. Tudi v igri dvojic sta Ostoja in Živojinovič zmagala proti Machanu in Szoke-ju, ki sta jima iztrgala le en niz. IZIDI: Ostoja - Machan 3:1 (6:1, 3:6, 6:2, 6:2); Živojinovič - Benyik 3:1 (6:2, 2:6, 6:2, 7:5); Ostoja - Živojinovič - Machan - Szoke 3:1 (6:4, 6:3, 10:12, 6:3). Medtem se iztekajo zaključni boji \ A skupini. V prvem polfinalu v Stockholmu vodi po prvih srečanjih posameznikov švedska z 2:0 proti Argentini. Izida: Wilander - Vilas 6:4; 6:3, 6:4, Jarryd - Clerc 7:5, 6:2, 6:2. V drugem polfinalu v Sydneyu pa trenutno vodi Avstralija z 2:1 proti Franciji. • JOSE’ ALTAFINI je izdal knjigo o Dinu Zoffu, katero bodo predstavili prihodnje dni. V 1. kolu košarkarske A-l lige Goričani doma, Tržačani v Rimu Scavolini sinoči nepričakovano izgubil doma CENTER ZA NEMŠKI JEZIK Ul. Valdirivo 30 - TRST - Tel. 68431 Vpisovanje v tečaje nemškega jezika za leto 1983-84 za: ODRASLE do višje stopnje OTROKE osnovnih šol DIJAKE srednjih šol Posebni tečaji za konverzacijo, komercialno nemščino in prevode. Urnik vpisovanja: vsak dan od 16.00 do 20.00 (razen ob sobotah). dentalex s.a.s. Novi prodajni center aparatov In materiala za zobozdravnike 'r zobotehnike H S 1 UL DEL LAVATOIO 2/b TEL 040/60729 Domači šport 1. ITALIJANSKA LIGA Navdušujoča Verona v gosteh v Vidmu Pokalna srečanja tega tedna so i-talijanskim enajstericam gotovo vlila novega zagona, saj so se vse štiri zaposlene ekipe (Juventus, Inter, Verona in Roma) uvrstile v drugo kole. Še zlasti to velja za Verono, ki je tako prvič uspešno nastopila na mednarodni sceni: zagon in uverjenost v lastne moči ji bosta gotovo koristila na današnjem težavnem gostovanju v Vidmu, kjer bodo Žico in tovariši skušali popraviti spodrsljaj izpred tedna dni v Avellinu. Za nadaljnjo usodo Interja bo gotovo pomembno gostovanje v Asco-liju. Inter je tudi v sredo proti Turkom pokazal, da še vedno ni prebolel krize, z druge strani pa bi moral tudi Ascoli dokazati, da so sedanja nihanja le nekaj začasnega. Zanimivi bosta gotovo tudi tekmi med Laziom in Juventusom ter še zlasti med Torihom in Romo. DANAŠNJI SPORED Ascoli - Inter, Lazio - Juventus, Milan - Catania, Napoli - Avellino, Piša - Genoa, Sampdoria - Fiorentina, Torino - Roma, Udinese - Verona. 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Ljubljanska Olimpija danes doma proti vinkovskemu Dinamu Danes bo na sporedu 9. kolo v prvi jugoslovanski nogometni ligi. Ljubljanska Olimpija, ki je s štirimi točkami poslednja na lestvici, bo danes imela priložnost, da osvoji predragoceni par točk in tako delno popravi svoj zelo neugoden položaj na razpredelnici. Ljubljančani bodo namreč danes doma igrali proti moštvu vinkovskega Dinama, ki je sicer na desetem mestu lestvice in ima štiri točke več od Olimpije, vseeno pa je v gosteh bolj «ranljiv». Od ostalih srečanj današnjega sporeda bi omenili tekmo v Nišu med Radničkim in Hajdukom, medtem ko bo vodilna Rijeka gostovala v Sarajevu. DANAŠNJI SPORED (15.00) Olimpija - Dinamo Vinkovci; Rad-nički - Hajduk; Vojvodina - Dinamo Zagreb; Sarajevo - Rijeka; Osijek -Priština; Velež - Sloboda; Crvena zvezda - Željezničar; Čelik - Partizan; Vardar - Budučnost. V četrtem kolu drugoligaškega prvenstva Zaskrbljenost pred gostovanjem Triestine V današnjem, četrtem kolu drugo ligaškega prvenstva bo Triestina na stopila v Vareseju. Za tržaško eki po je ta tekma precejšnjega pome na, saj bi bil glede na njen položaj na lestvici (v treh tekmah je dosegla dve točki) lahko nov poraz zelo zaskrbljujoč. Med tržaškimi navijači vlada za to tekmo precejšnje zanimanje, obenem pa tudj precejšnja zaskrbljenost. Jasno je, da se bo marala Triestina nasloniti predvsem na obrambo, če bo hotela odnesti iz Vareseja tisto točko, ki je v programu. Ravno obramba pa je doslej precej odpovedala in je v bistvu kriva za dosedanje povprečne rezultate. V tržaški ekipi položaj nasploh ni najbolj rožnat. De Falco bo tudi danes odsoten, Vailati pa, ki se je poškodoval v domači tekmi s Perugio, bo manjkal najmanj mesec dni in pol. Za tržaško ekipo pa sta oba i-gralca izrednega pomena. Trener Buf foni bo Vailatija verjetno zamenjal z mladim Piccininom, ki je v nede- ljo igral zelo dobro. Večji problem pa je v napadu. Dvomimo, da bi De Giorgis lahko že odigral vseh 90 minut, zato ga bo trener Buffoni verjetno držal na klopi in ga poslal na igrišče v drugem polčasu. Zato bosta težo napada nosila Perrone in Asca gni. Za slednjega je to verjetno zadnja priložnost, da pokaže kakšen napredek, saj bo že prihodnjo nedeljo postal rezervni igralec. Jasno je, da bosta v napadu nastopala De Falco in De Giorgis. Ni izključena pa niti možnost, da bi Ascagni nadaljeval svojo nogometno kariero drugje. Današnji nasprotnik Triestine, Vare-se, je ekipa, ki je kot nalašč za drugoligaško prvenstvo. Razpolaga z igralci, ki sicer nimajo slovečih imen, vendar svojo vlogo opravljajo precej uspešno. V napadu Vareseja igrata precej nevarna Auteri in Turchetta. Prvi se posebno odlikuje v skoku, kar je seveda glede na današnje hibe tržaške enajsterice izredno zaskrbljujoče. Zanimivo je, da Varese lahko računa na zelo majhno število gle- dalcev (približno 3 tisoč na tekmo), saj je v lombardskem mestecu veliko večje zanimanje za košarko. Ekipa je začela sezono precej dobro in se uvrstila v šestnajstino finala italijanskega pokala, kjer je nastopala v isti skupini z Udinesejem, s katerim je izenačila brez golov. Prvenstvo je Varese začel s tesnim po-razom v Ceseni (0:1), nato je na domačem igrišču remiziral s Campobas-som (1:1), v nedeljo pa je zmagal v Cava dei Tirreni proti Caveseju (1:0) in ima tako na lestvici točko več od Tržačanov. Omenimo, da je več igralcev Triestine, ki so v preteklosti oblekli dres Vareseja: Nieri, Vailati (ki bo sicer odsoten), Bra-ghin in Ascagni. DANAŠNJE KOLO (ob 15.00) AtSlanta - Cesena, Cremonese -Sambenedettese, Empoli - Arezzo, Monza - Ca vese, Padova - Cagliari, Palermo - Catanzaro, Perugia - Cam-pobasso, Pescara - Como, Pistoiese -Lecce, Varese - Triestina. I. P. 'V italijanski namiznoteniški A ligi Dolgoletni državni prvak FIAT Bari pred dnevi odstopil - Kras letos brez Miličeve Čez teden dni se bo začelo tudi žensko namiznoteniško prvenstvo A lige, ki bo še letos potekalo po enakem sistemu kot zadnja leta, že s prihodnjo sezono pa bodo uvedli nekatere novosti. Šest prvoligaških ekip se bo letos dvakrat pomerilo med seboj po sistemu Swytling, se pravi, da se po tri igralke vsakega moštva po trikrat srečajo med seboj, zmaga pa tista ekipa, ki prva osvoji pet točk. Največja novost letošnjega prvenstva pa je ta, da se je dolgoletni državni ekipni prvak FIAT Bari, ki je vselej prekrižal račune Krasovim dekletom, pred nekaj dnevi odpovedal nastopanju v A ligi. Če bo ta agencijska vest držala, lahko rečemo, da LETOŠNJI SPORED 8.10.: Recoaro Bočen - Kras 15. 10. Kras - Vigor Terni 23. 10.: Cagliari - Kras 5. 1L: Kras - Stetan Neapelj 20. 11.: X (prej FIAT) - Kras 4. 2.: Kras - Recoaro Bočen 11. 2.: Vigor Terni - Kras 18. 2.: Kras - Cagliari 26. 2.: Stetan Neapelj - Kras 3. 3.: Kras - X (prej FIAT) Vse domače tekme bo Kras odi- gral v občinski telovadnici v Repnu s pričetkom ob 18. uri. (B.S.) apulijsko moštvo žanje ' ,, kar je sejalo. V zadnjih desetih tih ni nam reč FIAT vzgojil ene ne igralke iz svojega naraščaja '. je dosegal tako prestižne rezultate s pomočjo denarja, tako da je kupoval levo in desno po Italiji najmočnejše igralke. Lani mu italijanske igralke niso zadostovale in je uspešno izpeljal dobro znano «burko» z romunsko begunko Evo Ferency, letos pa je FIAT zasnubil Krasovo igralko Cergolovo in bivšo igralko Waltercassa Mauriellovo. Ko je že zgledalo, da bosta ti odlični igralki oblekli dres državnega prvaka, pa sita se igralki premislili: Marina Cergol ostaja pri Krasu, Mau-ri Ilova pa je prestopila v vrste Šteta : a iz Neaplja. Ker je moštvo iz Bariju zapustila tudi Tržačanka Ursich, se je predsednik Ambrosini znašel le z odlično Bevilacquo in zadnje čase poprečno Strinovo, kar je odločno premalo za tradicionalno visoke ambicije apulijskega petičneža. Zato se je od ločil za pričakovani forfait in neslavni konec, saj kdor visoko leta, nizko pade. Kdor umetno goji svoje tekmovalne uspehe, ta nima trdne osnove in uspešnost takega moštva ne more imeti trajne veljave. Zdaj ostaja odprto vprašanje, kdo bo nadomestil moštvo FIAT in če bo Bevilacqua prestopila h kakemu drugemu prvoligašu. Kot že omenjeno, je odlična Mauriellova okrepila že lani solidnega neapeljskega Stefana (za- Sonja Doljak sedel je končno tretje mesto), ki je sedaj na papirju eden izmed glavnih favoritov. Tudi novinec Recoaro iz Bočna je zvabil v svoje vrste zadnje čase zelo uspešno lombardijsko igralko Busnardovo, ki predvaja izrazito obrambno igro. Ob «večno mladi* veteranki Edith Santifallerjevi in solidni Putzerjevi je Recoaro vsaj na papirju precej okrepil svoje vrste. Za druge novosti ne vemo in marsikaj bi se lahko zgodilo še v prihodnjih dneh. Po pravilniku namreč lahko igralke zamenjajo klub do konca decembra, pod pogojem, da niso za Damijana Sedmak prejšnji klub odigrale v novi sezoni nobenega prvoligaškega srečanja. Prav zaradi tega so v Krasovih vrstah dokaj previdni. Osnovni cilj je obstanek v ligi in varno mesto nekje na sredini lestvice, tudi z ozirom na odsotnost Sonje Milič, teoretično pa bi lahko imel Kras precej višje ambicije. Marina Cergol je namreč ta čas verjetno najboljša igralka v Italiji, Sonja Doljak in Damijana Sedmak pa sta si v teh letih nabrali že toliko tekmovalnih izkušenj, da bi lahko ekipi priborili prav odločilne točke. MLADINSKE IGRE Tudi vaditelj TPK Sirena Bogateč v Laziu Kot smo že včeraj poročali, bo 11. jadralno cono na finalu mladinskih iger na jezeru Braciano v Laziu (3.-5. oktober) poleg Reneea Van Steedeeka (jadralni klub Milje) zastopal tudi Aleksander Panjek (Tržaški pomorski klub Sirena). Svoj čas sta na jadralnih regatah mladinskih iger v Tržiču zasedla 1. oz. 2. mesto in si tako priborila pravico do nastopa na finalu v Bracianu, kjer ju čaka pet preizkušenj. Mlada jadralca spremlja športni vaditelj TPK Sirena Bruno Bogateč, ki ga je CONI-FIV izbral za uradnega spremljevalca in predstavnika za deželo Furlani jo-Julijsko krajino na zaključnih regatah v Bracianu, kar je lepo priznanje za samo Sireno kot za vso našo skupnost. (A. D.) • V OKVIRU KVALIFIKACIJ azij sko-oceanske cone za nastop na o-limpijskem nogometnem turnirju (5. skupina) sta Tajvan in Japonska i-grala neodločeno 1:1. • ITALIJANSKA PODJETJA so v pretekli sezoni za sponsorizacijo športnih dejavnosti potrošila več kot 400 milijard lir. Tako so povedali na neki včerajšnji tiskovni konferenci v Milanu. • PORTORIŠKI BOKSAR Carlos de Leon je ubranil svetovni naslov v lahko-težki kategoriji. S tehničnih k.o. v 4. krogu je namreč premagal izzivalca, Alvara Lopeza iz Mehike. Z jutrišnjim dnem na stadionu «1. maj» v Trstu Tudi letos v Športni šoli Trst največja pozornost že najmlajšim obvestila Novejše metode v telesni kulturi vključujejo motorično udejstvovanje že v dobo detinstva, pa tja do 3.A. leta starosti. To je zgodnja predšolska doha, v kateri otrok telovadi, plava, jaja in se igra skupaj z mamico ali očkom, babico ali dedkom, starejšo sestro ali bratom itd. Taki telovadbi pravimo skupna vadba, ki spada v širši pojav tako imenovanega družinskega športa. Otroka uvajamo tako že od vsega začetka h gibanju in zdravemu načinu življenja. V dobi detinstva izvaja otrok razne zanj primerne vaje kar doma. Ko oa je otrok star približno dve leti, se lahko že vključi v skupino vrstnikov in skupaj z marho ali očetom začenja zahajati v telovadnico. Športna šola Trst, ki je bila že od samega začetka pozorna in občutljiva do dejanskega pomanjkanja gibanja mestnih otrok v doraščajočem obdobju, že peto leto zaporedoma vključuje v svojo dejavnost tudi tako vadbo, ki zadošča naravnim potrebam že najmlajših, dveletni1, otrok. Jutri bodo namreč vadbeni prostori Borovega športnega centra zopet oživeli. Poleg telovadbe za starejšo skupino predšolskih otrok, se bodo ponovno zbrali tudi najmlajši dveletni ^telovadci* skupaj z roditeljem. Če sta mati ali oče zaposlena, je dobrodošla tudi pomoč babice ali dedka. Prisotnost odrasle •-sebe je zelo važna in potrebna, (. - stokrat se otrok prvič sreča z večjo skupino otrok, soozna se z novim pojmom učiteljica*, vadbeni prostori so veliki in za njega novi. Skratka, otrok preide iz ožjega domačega kroga v novo okolje, ki mu omogoča, da se odvija proces socializacije hitreje in bolj zgodaj. Mati ali oče sta zato potrebna,-kajti vključitev v novo okolje je za otroka precej naporna ovira. Roditelj z otrokom telovadi, je njegov soigralec, ga vodi, ga varuje in spodbuja v nevarnih situacijah. Mimogrede in v obliki igre postaja otrok spretnejši in močnejši. Gibalni razvoj pa je velikega pomena za razcvet otrokove osebnosti. Uspehi, ki jih otrok v tem razvoju doživi, krepijo njegovo samozavest, kar ugodno vpliva na celotno njegovo dejavnost. Preko gibanja pa se izraža tudi celotna osebnost: ali je otrok zavrt ali sproščen, boječ in v veliki skrbi za uspeh, ali pogumen in sposoben tveganja, kljub težavam vztrajen ali nestalen itd. Vse to so mamice, ki so že obiskovale skupno vadbo, same preverile in presenečeno ugotovile, da so se tudi najbolj boječi in gibalno manj razviti otroci sčasoma sprostili, postali spretnejši in samozavestnejši. Vadbene ure bodo vsak ponedeljek in četrtek od 16. do 17. ure, v telo- vadnici na stadionu «1. maj*, Vrdel-ska cesta 7. Prvič vas pričakujemo jutri, v ponedeljek, 3. t.m. V skupno vadbo bodo vključeni otroci, ki so že dopolnili 2. leto (ali nekoliko mlajši) ter tisti, ki obiskujejo 1- letnik otroškega vrtca (3 leta). Tako otroci kot starši naj imajo primemo telovadno opremo (trenirka in telovadne copate), saj se bomo že jutri nekoliko na-telovadili in poigrali. (L. K.) Odbojkarski odsek ŠZ Bor obvešča, da bo seja odbora odseka v torek, 4. oktobra, ob 20. uri na «1. maju*. Odbojkarski odsek ŠZ Bor obvešča, da bo jutri, 3. oktobra, prvi trening minivolleya za dečke in deklice letnika 1972 in mlajše. Zbirališče ob 16.30 na stadionu «1. maj*, Vrdel-ska cesta 7. Šahovska komisija ZSŠDI prireja v petek, 7. oktobra, ŠAHOVSKI BRZOTURNIR za vse! Vpisovanje in pričetek ob 19. uri na sedežu ZSKD (Ul. sv. Frančiška 20/2). ŠD Breg — košarkarska sekcija sporoča, da bodo tečaji minlbasketa (letnik 1972 in mlajši) ob sredah in petkih ob 17. uri v občinski telovadnici. Zainteresirani se lahko vpišejo neposredno na treningu. Športna šola - Sv. Ivan telovadba za osnovnošolske otroke se bo začela v torek, 4. oktobra, s sledečim urnikom: ob 15. uri za 1. in 2. razred, ob 16. uri za višje razrede. Telovadba bo na stadionu «1. maj*. Športna šola Trst (stadion L maj, Vrdelska cesta 7, tel. 51377) sporoča, da se vadba za otroški vrtec prične jutri, 3. oktobra, z naslednjim urnikom: ponedeljek od 16. do 17. ure; četrtek od 16. do 17. ure. Jutri se prične tudi vadba za starše in otroke stare od 2 do 4 let in sicer z naslednjim umikom: ponedeljek in četrtek od 16. do 17. ure. Za otroke in starše je obvezna športna oprema. ŠZ Bor košarkarska sekcija obvešča, da se bo ženski minibasket začel 25. oktobra. ŠD Breg košarkarska sekcija sporoča, da bodo tečaji v minlbasketu (letnik 1972 in mlajši) ob sredah in petkih, ob 17. uri v občinski telovadnici. Zainteresirani se lahko vpišejo neposredno na treningu. IZREDNA PONUDBA Texas Instruments H/99/4A 425.000 lir Sinclair- Spectrum 16 KB 390.000 lir 48 KB 531.000 lir IVA vključena TRST — Ul. F. Severo 89 — Tel. 574090 Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 10.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 1 1-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st . viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali ogla si 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro čajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L ZTT fcjrfd član italijanske in tiskaj Trst [M|3lJ zveze časopisnih ' 1 ^41>* založnikov FIEG Predsednik Pertini o sebi Ce bi začel znova bi ubral isto pot Vtisi Goričana Ivana Lebana o srečanju 3 Pertini jem Pertini se je v konfinaciji na Ponzi rad družil s slovenskimi antifašisti «Že večkrat sem poskusil napraviti obračun svojega življenja, vsakič pa sem takole zaključil: ko bi mi bilo dano, bi začel vse znova, bi ubral prav isto pot, na katero sem stopil kot dvajsetletni fant v svoji Savoni in bi jo prehodil z vnemo, voljo in odločnostjo, ki sem jih imel tedaj, pa čeprav bi vedel, da bi moral za to plačati neko ceno, isto ceno, ki sem jo dejansko plačal. In tako, se ob koncu dneva ozrem na prehoje no pot, se mi zdi, da sem dobro potrošil svoje življenje.» Tako pravi Sandro Pertini, sedmi predsednik ita lijanske republike, o samem sebi. Njegovim besedam, bi lahko doda li, da je bila cena, ki jo je moral Pertini plačati, izredno visoka, takšna, kakršno je plačala tista genera cija Italijanov, ki se ni uklonila ja šistični diktaturi in je zato morala v zapor in izgnanstvo, pozneje pa je z orožjem v rokah v odporniškem gibanju postavila temelje novi, demokratični republiki. Sandro Pertini se je rcdd v Stelli, nedaleč od Savane, v Liguriji, 25. septembra 1896. Diplomiral je naj- Pcrtini, zidar v Nici leta 1928 prej na pravni fakulteti v Genovi, nato pa še na fakulteti za družbene vede v Firencah. V socialistično stranko se je vpisal že leta 1918, kmalu nato pa se je začel njegov boj proti fašizmu. Poglavja tega boja so zapisana v analih fašističnih kvestur po vsej Italiji. Prvi vpis je iz leta 1925. Pertinija so zasačili, ko je v rojstnem kraju delil letake proti diktaturi. Takrat je bil prvič aretiran in postavljen pred sodišče, ki mu je prisodilo sorazmerno milo kazen: šest :^esecev zapora. Že naslednjega leta je Pertini skupaj s Parrijem in Carlom Rossellijem organiziral pobeg Filippa Turatija na Korziko. Tudi zaradi tega je bil obsojen, tokrat na deset mesecev, toda v odsotnosti. Pertini se je namreč ustavil v Fran ciji, najprej v Parizu in nato v Nici, kjer je sodeloval z drugimi poli Učnimi preganjanci. Zaradi svojega antifašističnega delovanja je bil are tiran tudi v Franciji, ko je pomagal opremiti radijsko postajo, preko ka tere naj bi oddajali v Italijo g’.as antifašizma. V tem obdobju se je preživljal, kot je le mogel. Opravljal je najraz ličnejša dela, od pleskarskega do zidarskega, nekaj časa pa je bil v neki garaži, kjer je pral avtomobile bo gatih Francozov. Zaradi svojega bojevitega značaja pa se je Pertini kmalu naveličal dela v tujini in si zaželel direktnega spopada z zasovraženim režimom. S po narejenim potnim listom se je vrnil v Italijo, toda tedaj je bil že na prvih mestih policijskih seznamov kot eden od najbolj nevarnih elementov. Kmalu po povratku je bil Pertini iz dan, policija ga je aretirala v Piši in postavila pred zloglasno sodišče, ki ga je obsodilo na deset let in devet mesecev zapora. Od takrat, novembra 1929, se začne Perlinijeva trnjeva pot skozi fašistične zapore in konfinacije. Prvi dve leti je preživel Zbral in uredil SANDOR TENCE Sandro Pertini je bil izvoljen za predsednika republike v soboto, 8. julija 1978. Zanj je po devetih dneh zasedanja senata, poslanske zbornice in predstavnikov dežel glasovalo 832 volil-cev od skupno 995 prisotnih v dvorani. Samo Enrico De Nicola je bil pred njim izvoljen s tolikšno večino. Pertini je sedmi predsednik italijanske republike. v samici v zaporu Santo Stefano. V strašnih pogojih je njegovo zdravje opešalo, pritisk antifašističnega jav nega mnenja v tujini pa je končno prisilil fašistične oblasti, da so ujet niku naklonili bolj človeško življenje. Premeščen je bil v Turi pri Bariju, kjer je bil med drugim zaprt tudi An tonio Gramsci, s katerim je kljub pogostim ostrim diskusijam postal velik prijatelj. Naslednja etapa je bilo «so-dno zdraviliščem v Pianosi, kjer je zaradi spora z nekim paznikom doživel novo obsodbo na devet mesecev zapora. Ko je zaradi amnestije predčasno prišel iz zapora, si fašistični režim ni mogel privoščiti, da bi takega človeka pustil na svobodi. Zato so ga poslali v konfinacijo na otok Ponzo, nato pa na otočje Tremiti, skupaj z navadnimi kriminalci. Pertini je pro testiral, uprizoril gladovno stavko in se tako znašel v zaporu v Ventote ne. Ko se je zaključilo obdobje kon finacije, so ga takoj spet konfinira li za nadaljnjih pet let. Komaj je bil spet na svobodi avgusta 1943, se je z novo vnemo vrgel v boj, toda spet je bil aretiran in obsojen, tokrat na smrt. Življenje si je rešil z uspelim pobegom med selitvijo iz enega za pora v drugega. Tokrat je bil dokončno svoboden. Tako se je vključil v odporniško gibanje in bil kmalu imenovan na vo dilne vojaške položaje. S svojim de lom v boju proti nacifašizmu si je zaslužil zlato medaljo odporništva. Po osvoboditvi je Pertini zastavil vse svoje sile v gradnjo nove, de mokratične države. Bil je član ustavodajne skupščine, nato pa pet za konodajnih dob zaporedoma član par lamenta. Angažiran je bil v socialistični stranki, v kateri se je venomer boril za premostitev struj, po svečal pa se je tudi političnemu čas Sandro Pertini danes nikarstvu, najprej v socialističnem glasilu «Avanti» in nato v genovskem dnevniku «Lavoro nuovo*. Leto 1968 pomeni za Pertinija novo spremembo: izvolijo ga za predsed nika poslanske zbornice, to funkcijo pa obdrži celih osem let. Tu je po kazal vso svojo politično sposobnost, svojo korektnost, pa tudi trdo voljo, ko je bilo treba reševati delikatne spore. S svojimi pikrimi, ampak du hovitimi pripombami, s svojo č.ove ško toplino in osebno simpatijo si je pridobil veliko prijateljev tudi med političnimi nasprotniki. Prav ob tej priliki je pokazal, da je človek, ki se zna postaviti nad strankarskimi in-teresi in ki ima globok čut pravičnosti. Te vrline, skupaj z_ veliko moralno strogostjo in premočrtnostjo, so gotovo jamstvo, da je na Kvirinalu človek, ki zna najbolje predstavlja ti — kot določa ustava — nacional no enotnost. Ivan Leban na Ponzi leta 1935 «Današnjega italijanskega predsednika Sandra Pertinija smo slovenski interniranci na Ponzi povabili nekega dne, sredi tridesetih let, v našo slovensko menzo na večerjo in tam smo mu ponudili nekaj tipično našega, med drugim tudi radič in fižol. S kosi tam so bili tako Pertini kot drugi povabljenci izredno zado voljni, saj se je Pertini takrat, tako nam je povedal, prvič seznanil z radičem in pohvalili so vodjo naše menze, idrijskega hotelirja Didiča, ki nam je vsak dan poskrbel paštašuto, ribe ali razne mineštre.* Tako nam pripoveduje dobro znani Ivan Leban, ki je moral pred vojno in med vojno zaradi svojega trdnega slovenstva, prečepctj več let daleč od doma, v internaciji. Teh nekaj stavkov sem pobral iz svojega članka o življenjskih izkuš njah Ivana Lebana, po pogovoru, ki sem ga imel z njim pred nekaj leti, in ki sem ga objavil v Primorskem dnevniku 29. maja 1980, sedaj, na predvečer prihoda predsednika itali janske republike Sandra Pertinija v Gorico, kjer živi z ženo Cirilo Ivan Leban, nekdanji njegov tovariš v internaciji. Da bi našim bralcem obudil spomin na tisti članek in tudi na tiste čase, bi temu uvodu dodal še nekaj odstavkov iz omenjenega članka, ki se na našaj<> na spomine Ivana Lebana in na njegova srečanja s Pertini jem. Pred tremi leti sem jih namreč za pisal ker sem imel še živ spomin pogovora z Lebanom, zato bi bila katerakoli današnja interpretacija drugačna od takratne. «Na Pertinija, ki je bil takrat s Srebrničem, Scoccimarrom, Amendolo in stotinami drugih internirancev na otoku Ponzi, kamor si prišel s parni kom tako iz Neaplja kot z Gaete, se Ivan Leban spominja še v nekaj pri merih. Sedanji predsednik italijanske republike je bil zelo prijazen s sloven skimi interniranci. Še predno je prišel na Ponzo je bil v zaporu s skupino slovenskih ljudi iz Kala nad Kanalom, tam jih je dobro spoznal in menil, da niso bili krivi dejanja katerega so jih fašisti obtoževali.* «Bil je dosleden in premočrten tu di v hudih letih konfinacije, podobno kot sedaj, ko je postal predsednik republike*, nam pove Ivan Leban, in nadaljuje: «Bil sem slučajno nekega dne na policijskem poveljstvu in poli cijski komisar je poslal po Pertinija, ker je bil prav takrat prišel zanj telegram. Ko je Pertini prišel mu je komisar dejal: «Iz telegrama izhaja, da boste oproščeni, če podpišete izjavo, da se ne boste več bavid s politiko in dobili boste tudi ustrezno službo.* Pertini je zastrmel, dejal zelo rezko in enostavno: «Hvala, doktor, takih pogojev ne sprejemam!*. Obrnil se je in odšel iz pisarne.* In še. Ko je ob priliki nekih poga ianj med Italijo in Jugoslavijo prišlo do tega, da so pričeli puščati domov Devinsko-nabrežinski župan Albin Škerk je zastopal KPI v poslanski zbornici v dveh zakonodajnih dobah, od leta 1968 do leta 1976, to je prav v obdobju, ko je tej veji italijanskega parlamenta predsedovali Sandro Pertini. «Sedanji državni poglavar je bil odličen predsednik poslanske zborni ce», nam je povedal Škerk «in je s svojo temperamentnostjo vedno obvladal položaj, tudi v najtežjih trenutkih, ko je bilo v sejni dvorani vroče in ko je tudi prišlo do fizičnega obračunavanja med poslanci. Skoraj bi rekel, da je poimensko poznal vsakogar izmed nas, tudi tiste kot jaz, ki niso bili člani vodstev strank ali parlamentarnih skupin. Večkrat sem ga srečeval tudi pri «Fontani di Trevi*, kjer ima stanovanje in kjer se še danes rad sprehaja. Z menoj je vedno rad pokramljal in me vprašal po tem ali onem slovenskem antifašistu, ki je bil skupaj z njim v konfinaciji.* Kot predsednik poslanske zbornice je bil Pertini vedno zelo pozoren za vprašanja narodnostnih skupnosti in .Tovenske in hrvaške internirance, je nekega dne Ivan Leban čakal z drugimi, kdaj bodo na oglasno desko dali vsakdanji seznam tistih, ki bodo šli domov. Pa se je Pertini približal in Ivanu Lebanu dejal: «Zaman čakaš! Ti in Čok ne bosta šla domov, ker sta preveč trmasta in nevarna za te fašistične butce!* In zares, je Ivan Leban ostal na Ponzi. «Pa še pri slovenski poroki je bil Pertini poleg. Marsikateri interniranec je imel pri sebi ženo. To je internirancem fašistična vlada dovolila. Še predno so ga poslali v internacijo se je Ivan Leban v Gorici dobro razumel s Cirilo Zakrajškovo. Zaljubljena sta bila kot je pri mladih ljudeh čisto normalno in v dopisovanju, ki je moralo skozi fašistično cenzuro, sta se domenila da se poročita. Cirila je dobila dovoljenje da je prišla na Ponzo, pogledala kako je tam. Seveda ni bilo življenje žene interniranca tisto ker si je takrat želela, čeprav so interniranci lahko živeli v zasebnih stanovanjih. Ker ni Ivan smel domov, sta se poročila kar na Ponzi, in sicer dan pred iztekom leta, 30. decembra 1935.» MARKO VVALTRITSCH manjšin. V tej funkciji je tudi ugodil Škerkovi prošnji in 23. junija 1969, ob 25-letniei tragične smrti prvega komunističnega poslanca Jožeta Srebrniča napisal kratek uvod v spominsko brošuro, ki jo je ob tej priložnosti izdala KPI. cJožeta Srebrniča sem spoznal na Ponzi, kjer sva bila skupno konfini-rana za časa fašizma. Kot človek, ki je trdno veroval v boljši svet, je bil odločen in ni poznal kompromisov. Odkrival je plemenito dušo in je bil vselej pripravljen nuditi tolažbo in pomoč. Že v dvajsetih letih se je odločno uprl fašizmu ter se pogumno izpostavil žrtvam, odpovedim in preganjanju. Bil je med prvimi v dolgem boju proti fašizmu in med prvimi v osvobodilni vojni, v kateri je žrtvoval svoje življenje. Spominjamo se Jožeta Srebrniča kot dragega in velikega tovariša, prikažimo ga mladini kot vzor zvestobe svobodi*, je napisal Pertini o tem goriškem antifašistu. Sprejel je naše šolnike «Rim, 10. junija 1970. Ta datum si bo treba zapomniti. V glavnem mestu Italije, pred poslansko zbornico, senatom, vladno palačo in prosvetnim ministrstvom so manifestirali in protestira i slovenski šolniki s Tržaškega zaradi krivic, ki se po tolikih letih še delajo njim in slovenskemu šolstvu v Italiji. Bila je to prva manifestacija slovenskih šolnikov in sploh Slovencev v Rimu*. Tako je pred več kot trinajstimi leti pisal naš Albin Bubnič o demonstraciji naših šolnikov v Rimu. Protestirali so zaradi zamud in zavlačevanj pri ureditvi vpra šanj slovenskih šolnikov in slovenske šole. Profesorji so takrat romali od Judeža do Kajfeža, da bi obrazložili svoje zahteve. Minister za šolstvo jih ni sprejel; povedali so jim, da je na vladni seji. Podali so se pred vladno palačo, kjer pa so jim poliejsti prepovedali vhod. OdšL so nato pred palačo poslanske zbornice in zahtevali sre Čanje s predsednikom poslanske zbornice. Tokrat so jim bila vrata odprta: delegacijo Sindikata slovenske šole, ki jo je spremljal poslanec Albin Škerk je kmalu zatem sprejel takratni predsednik poslanske zbornice Sandro Pertini. «Sprejem je bil zelo prisrčen*, se spominja dogodka tedanji tajnik Sindikata slovenske šole Franc Škerlj. «Predsedriik Pertini je uvodoma skorajda 'pokaral’ poslanca Škerka, ker ni že prej najavil obisk tako 'ugledne deegacije’, da bi se bolje pripravil. Kljub nenapovedanemu obisku je predsednik Pertini pokazal, da mu je vprašanje slovenskih šolnikov blizu. V približno polurnem razgovoru je tudi obudil spomine na nekatere slovenske tovariše, s katerimi je v fašističnem strahovladju delil težke trenutke konfinacije na italijanskih otokih. Povedal je, da je takrat praktično spoznal Slovence. Ob koncu sprejema je Pertini zagotovil svoje posredovanje, da bo začela poslanska zbornica čimprej razpravljati o zakonskih osnutkih za ureditev še nerešenih vprašanj, naših šolnikov*, (šč) 1 Prijatelj med prijatelji Ko pride tujec na obisk, ga vedno gledaš z veliko nezaupljivostjo, z radovednim pričakovanjem in ugotavljanjem, kaj se skriva za njegovo zunanjo podobo. To velja tudi na najvišjih državnih ravneh, morda v še večji meri kot za navadne smrtnike. To pa ni veljalo za Pertinija, ko je obiskal Jugoslavijo. Italijanski predsednik je bil že štirikrat v sosednji državi, trikrat kot predsednik republike: prvič na uradnem obisku pri Titu, drugič na Titovem pogrebu, tretjič pa prejšnji mesec, ko je v Črni gori odkril spomenik padlim vojakom ita lijanske divizije Garibaldi, ki je sodelovala z ramo ob rami z jugoslovansko partizansko vojsko. Vsakokrat je bil Pertini sprejet z veliko prisrčnostjo, kot pravi prijatelj. In nadvse prijateljsko, prisrčno, je bilo tudi njegovo zadržanje. Pertini pri teh obiskih izžareva človeško toplino, očetovsko gotovost vsebujejo njegovi gibi in njegove besede. Tako je bil Pertini edini pied nekaj sto udeleženci Titovega pogreba, ki se ni zaustavil pri protokolarnem mimohodu, ampak je položil roko na krsto, kot to na rediš, ko li umre stari prijatelj. In sedaj, v Črni gori, je italijanski predsednik kronal svoje navdušenje z vzklikom, da bi se kar preselil v Jugoslavijo, če bi ga v Italiji ne hoteli več. Res, gre za besede, a za besede velike srčne kulture, ki jo premore le človek, ki je toliko pretrpel in toliko žrtvoval za svetle ideale svobode in pravice. Odtod njegova navezanost na Jugoslavijo, na njeno izročilo boja proti okupatorju. In odtod ponos, da je tudi v mračnem obdobju italijanske zgodovine del italijanskega naroda stopil po pravi smeri. To je bil globok pomen Pertinijevega obiska v črni gori in ta pomen je razu melo tudi črnogorsko ljudstvo, ki je Pertiniju vzklikalo «Sandro, Sandro!*, tako, kot pozdravljaš dobrega starega prijatelja, (bbr) Tako se ga spominja posl. Albin Škerk Bil je temperamenten predsednik zbornice