Poštnina plačana v gotovini.
114.
V Ljubljani, dne 11. novembra 1927.	Letnik IX.
Kraljevin Srbov, Hrvatov it Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske
mariborske oblasti.
■Vsebina:
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
iipremembe v osebju.
455.	Pravilnik o voditvi sodnega zadružnega registra zadrug, ustanovljenih po zakonu o kmetijskem kreditu.
456.	Pravilnik o kontroli hmeljnih reznic (sadik) ob uvozu in v notranjem prometu.
457.	Izpremembe in dopolnitve v pravilniku za opravljanje državnih strokovnih izpitov v resortu ministrstva za finance.
458.	Pojasnilo o ocarinjanju otroških vozičkov ob uvozu, tudi če prihajajo v razloženem stanju.
459.	Pojasnilo o ocarinjanju svilenih in polsvilenih nogavic ob uvozu.
460.	Odločba o razvrstitvi ekonomov-računovodij na nižjih in specialnih kmetijskih šolah.
461.	Popravek k naredbi, s katero se izpreminjajo tabele za izračunavanje glavničnega kritja podpor in rent osrednjega urada za zavarovanje delavcev iz zavarovanja zoper nezgode.
Razglasi osrednje vlade.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi ljubljanskega oblastnega odbora.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Razglasi drugih uradov in oblastev, med njimi: 462. Tarifna obvestila. — Razne objave.
k „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“,
Številka 247 z dne 81. oktobra 1927.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 12. oktobra 1927.: Pomaknjen je iz 5. skupine I. kategorije y 4. skupino I. kategorije dr. Arnold Pernat, de-ž e In o sodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Laškem.
Udlok ministra za pošto in telegraf z dne ti. oktobra 1927.: Premeščena je po službeni potrebi otl poštnega in telegrafskega urada v Hrastniku k poštnemu in telegrafskemu uradu v Mariboru 1 Marija Pernat, poštna in telegrafska uradnica v 3. skupini 11. kategorije.
Zapisnik o I. predhodni seji narodne skupščine z dne 20. oktobra 1927.
Številka 248 z dne 1. novembra 1927.:
Objava ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka za zunanjo trgovino, z dne 25. oktobra 1927.: V Carigradu se jo ustanovila privilegirana agentura kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Naslovi ji je: Stamboul, Hotel «Sarnosončurum», Sirkegje, naslov za telegrame pg je: Jugoagencija — Stamboul.
Številka 249 z dne 2. novembra 1927.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 26. oktobra 1927.: Postavljena sta po službeni potrebi: pri oblastni direkciji državnih železnic v Sarajevu za direktorja v 3. skupini I. kategorije ing. Matko Schneller, dosedanji uradnik v isti skupini iste kategorije in pomočnik direktorja oblastne direkcijo državnih železnic v Ljubljani; pri oblastni direkciji državnih železnic v Ljubljani za pomočnika direktorja oblastne direkcije v 3. skupini I. kategorije ing. Maks K 1 o d i č, uradnik v isti skupini isto kategorije in pomočnik direktorja oblastno direkcije državnih železnic v Zagrebu v p.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 28. oktobra 1927.: Upokojeni so po točki 1.) člena 118. zakona o državnem prometnem osebju: Ivan Brodil i k, Viktor Vogrin in Ivan P n š a r — vsi trije uradniki v 1. skupini IH. kategorije pri direkciji državnih železnic v Ljubljani.
Odlok ministra za šume in rudnike z dne 12. oktobra 1927*: Pomaknjen je iz 3. skupine IH. kategorije v 2. skupino III. kategorije Fran Kovač, rudarski tehnični uradnik pri direkciji državnega rudnika v Velenju.
Zapisnik o L redni seji narodne skupščine z dne 26. oktobra 1927.
Številka 250 z dne 3. novembra 1927.:
Odlok ministra pravde z dne 24. oktobra 1927.: Pomaknjen je iz 9. skupine I. kategorije v 8. skupino P kategorije Fran Verlič, pravni praktikant pri okrožnem sodišču v Novem mestu.
Zapisnik o H. redni seji narodne skupščine z dne 28. oktobra 1927.
Številka 252 z dne 5. novembra 1927.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 17. oktobra 1927,: Pomaknjeni (pomaknjene) so: iz 2. skupine II. kategorije v 1. skupino II. kategorije: Fran Lončar, učitelj na IV. deški osnovni šoli v Ljubljani; Ante C i k o v i č, učitelj na meščanski šoli v Kastvu; Milko J e r š e, učitelj v Laškem; Ivan J o -cif, šolski upravitelj v Olševku, srez Kranj; Josip Korošec, strokovni učitelj na deški meščanski soli v Mariboru; Alojzij Kranjc, šolski upravitelj v Poljčanah; Josip J e r š e, učitelj v Celjski okolici; Rudolf Zupanek, šolski upravitelj v Novi cerkvi, srez Celje; Ivan Titan, šolski upravitelj v Kupšin-cih, srez Murska Sobota; Valentin Ivanuš, šolski upravitelj v Framu, srez Maribor, desni breg; Miloš Tajnik, upravitelj osnovne šole v Slovenski Bistrici; Avgust Rozman, šolski upravitelj v Šmartnem ob Paki, srez Gornji grad; Ana Lebar, strokovna učiteljica na pomožni šoli v Ljubljani; Cecilija G o s p o d a r i č - V i 1 m a n, strokovna učiteljica na meščanski šoli na Jesenicah; Elizabeta Kuhar, učiteljica pri Devici Mariji v Polju, srez Ljubljana; Teodora W e r n e, učiteljica na I. dekliški osnovni šoli v Ljubljani; Ana Tomšič-šiška, učiteljica v Mostah, srez Ljubljana; Angela Kenda, učiteljica v Kamniku; Karolina Z u p a n č i č, učiteljica v Križah, srez Kranj; Ivana Logar, učiteljica v Tr-steniku, srez Kranj; Vida Mayer-Vrezec, učiteljica v Rajhenburgu; Matilda Vrbič-Jager, učiteljica v Stični, srez Litija; Jelena Levstik, strokovna učiteljica na II. dekliški meščanski šoli v Mariboru; Franja Grom, učiteljica v Naklem, srez Kranj; Marija Arnuš, učiteljica v Slovemj-gradcu; Emilija Saviö-W ach, učiteljica na IV. osnovni dekliški šoli v Mariboru; Dora Cizelj-Aleš-Debelak, učiteljica v Šmarju pri Jelšah; Marija Rojnik, učiteljica na Polzeli, srez Celje; Vilma Kožuh, učiteljica v Št. liju v Slovenskih goricah; Marija Haberman-Medved, učiteljica v Lajtersbergu-Krčevini; iz 3. skupino II. kategorije v 2. skupino H. kategorije: Rudolf Wagner, strokovni učitelj na I. deški meščanski šoli v Ljubljani; Janko Trošt, strokovni učitelj na meščanski šoli v Ribnici; Josip Vutkovič, ravnatelj meščanske šole v Krškem; Rudolf Pečjak, strokovni učitelj na meščanski šoli v Tržiču; Josip Terpen, šolski upravitelj v Vodicah, srez Kamnik; Anton Vidic, učitelj v Šmartnem pri Kranju; Josip Vrbinc, učitelj v Toplicah, srez Novo mesto; Vekoslav Klemenčič, šolski upravitelj v Šenčurju pri Kranju; Viktor Rode, strokovni učitelj na deški meščanski šoli v Mariboru; Štefan Poredoš, šolski upravitelj v Tešanovcih, srez Murska Sobota; Josip Kutin, učitelj na IV. deški osnovni šoli v Mariboru; Miroslav V e n i g e r h o 1 z, učitelj v Središču, srez Ptuj; Drago Čepič, učitelj v Zaivrču, srez Ptuj; Friderika Božnar, učiteljica v Št. Vidu-nad Ljub-
ljano; Milka Simič, učiteljica v Kastvu; Ivana Rupret-Lipove c, učiteljica v Smledniku, srez Kranj; Marija Kovač, učiteljica v Št. Gothardu, srez Kamnik; Neža Zadnik, strokovna učiteljica na dekliški meščanski šoli v Celju; Terezija Tanai, učiteljica v Petešovcih, srez Dolnja Lendava; Olga P1 e v e 1 j, učiteljica v Ljubečnem, srez Celje' Pavla Troh a, učiteljica pri Sv. Lovrencu na Pohorju, srez Maribor, desni breg; Helena F r i e d 1 - Z u p a n e k, učiteljica pri Sv. Jerneju, srez Konjice.
Številka 253 z dne 7. novembra 1927.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 23. oktobra 1927.: Promoščcn jo po službeni potrebi na UL, realno, gimnazijo v Ljubljani Slavko R ai č, profesor v 5. skupini I. kategorije na gimnaziji v Celju.
Izprememhe v osebju.
Z odlokom gospoda ministra pravde z dne 28. oktobra 1927., št. 64.386, je bil postavljen pri stolu sedmorice, oddelku B, v Zagrebu za svetovalstve-nega tajnika v 7. skupini I. kategorije dr. Marko Č i p č i ć, sodnik v isti skupini iste kategorije pri kotarskem sodišču v Benkovcu.
Predsedništvo stola sedmorice, oddelka B, v Zagrebu.
Uredbe osrednje vlade.
455.


^	CJ.IA
podstavi členoV 6. in 47. zakona o kmetijskem kre-
ditu ta-i e
Pravilnik
o voditvi sodnega zadružnega registra zadrug, ustanovljenih po zakonu o kmetijskem kreditu.*
Člen 1.
Pri vseh sodiščih, pri katerih se registrirajo družbene, trgovinske in zadružne firme, se mora voditi od dne, ko stopi ta pravilnik v veljavo, poseben in ločen sodni zadružni register o zadrugah za kmetijski kredit, ki se ustanove po zakonu o kmetijskem kreditu.
Register mora biti trdo vezan; na prvi strani mora biti označeno število listov, skozi vse liste potegnjena vrvca, konca vrvce pa morata biti na
notranji strani platnic pritrjena s pečatom, ki ima sodni žig.
Temu registru služi za pripomoček abecedni se-znamek zadrug. V ta seznamek' se morajo vpisovati po abecednem redu (po imenu zadrugo glede na kraj sedeža) poedine zadruge bi številka povezka (fascikla) ali lista, kjer je dotična zadruga vpisana v register.
Ölen 2.
Ta register se vodi tudi med sodnimi počitnicami ter je pri sodišču med uradnimi urami vsakomur' na vpogled.
Razen tega ima vsakdo pravico, zahtevati od sodišča prepis ali izpisek vpisa v registru. Za ta prepis plača prosilec takso po zakonu o taksah, če je ni oproščen.
Če se izda prepis ali izpisek vpisa, ki je razveljavljen, se mora to na prepisu ali izpisku izrečno navesti.
' Na zahtevo se mora izdati tudi potrdilo, da odrejenega vpisa ni v registru.
Vsakdo ima pravico, pregledati povezek (fascikel) poedinih zadrug (člen 17. tega pravilnika). Prepise vlog, listin, zapisnikov, ki so bili podstava za vpise v register, sme zahtevati vsakdo, propise ostalih spisov pa samo, kdor dokaže, da mu je do njih iz pravnih razlogov.
ölen 3.
Sodni zadružni register zadrug, ustanovljenih po zakonu o kmetijskem kreditu, vodi uradnik, ki ga določi za to starejšina sodišča, razen če ni s sodnim poslovnikom dotično pokrajine določeno kaj drugega.
Vsak vpogled v register in povezek (fascikel) in vsak prepis iz njiju se vrši pod nadzorstvom uradnika. ki vodi register.
Ölen 4.
Potrdila, objave, sklepe, izpričevala in obvestila, karkoli jih sodišče po zakonu izda, razglasi, izvrši, pošlje ali vrne zadrugam, ustanovljenim po zakonu o kmetijskem kreditu, kakor tudi vse izpiske in prepise iz sodnega zadružnega registra zadrug za kmetijski kredit, podpisuje starejšina sodišča ali njegov namestnik, med sodnimi počitnicami pa dežurni sodnik.
Ölen 5.
Zadruge za kmetijski kredit se vpisujejo v sodni zadružni register na osnovi prijav in dokumentov, ki jih predloži zadruga sodišču po zakonu o kmetijskem kreditu in po pravilniku za njegovo izvrševanje.
Ölen 6.
Zadruge za kmetijski kredit se vpišejo v sodni zadružni register po možnosti še isti dan ali pa naj-kesneje poslednji dan, ko sodišče prejme prijavo ali dokumente zadruge.
Öe je treba po prejetih dokumentih kaj razglasiti, pošlje sodišče razglas uradoma «Službenim No-vinam» ali pa uradnemu listu dotične oblasti na.j-kesneje v treh dneh, ko je dokumente prejelo. Stroške za natisk razglasov trpi zadruga sama.
Ölen 7.
Dokumente, ki se predlagajo sodišču zaradi vpisa v register po zakonu ali po pravilniku za izvrševanje zakona o kmetijskem kreditu, morajo podpisati oni, ki so jih dolžni podpisati po zakonu o kmetijskem kreditu ali po pravilniku za izvrševanje tega zakona.
Treba ni, da bi podpisali prijavo, s katero predloži upravni odbor oblastne ali krajevne zadrugo za kmetijski kredit dokumente, vsi člani tega odbora; nego podpiše jo samo toliko onih članov, kolikor in katerih je po pravilih zadruge treba za pravuovelja-ven podpis zadružne firme.
Toda če se obrne na sodišče nadzorstveni odbor, podpišejo prijavo vsi člani nadzorstvenega odbora.
Prijave in dokumenti se predlagajo sodišču neposredno ali s priporočenim pismom.
Člen 8.
O	vsakem vpisu v register mora sodišče zadrugo obvestiti, in sicer po možnosti še isti dan ali pa najkasneje naslednji dan, ko so je vpis izvršil.
Če razvidi sodišče, da sta dokument ali prijava nepopolna, obvesti dotično zadrugo, da se vsebina dokumenta ali prijave ne more vpisati v register. Samo v tem primeru je sodišče dolžno, navesti v svojem obvestilu tudi razloge, zakaj se vpis ni mogel izvršiti.
Svoja obvestila izroča sodišče neposredno onemu, ki prinese dokument in prijavo, ali pa jih pošilja na naslov zadruge s priporočenim pismom.
Obrazec za voditev sodnega zadružnega registra.
Krajevna zadruga za kmetijski kredit v Kovačevcu, ustanovljena dne 4. marca 1926.
Zaporedna številka	Dan vpisa	Firma, zadružni okoliš, sedež in trajanje zadruge	Važnejša pravna razmerja: Namen podjetja, vrsta jamstva zadružnikov, velikost zadružnih deležev, razglašanje zadružnih sklepov	Predstavništvo	Pripomba
1 L	2.	3.	4.	5.	6.
1. 2.	4. marca 1926. Številka sodnega sklepa. 3. aprila 1928.	Krajevna zadruga za kmetijski kredit v Kovačevcu. Zadružni okoliš: seli Kovačevac in Granice, kovačevska občina, ja-seniški srez, smederevska oblast. Sedež je v Kovačevcu. Trajanje: neomejeno.	Namen podjetja: Kreditiranje zadružnikov in sprejemanje prihrankov od zadružnikov in nezadruž-nikov. Jamstvo zadružnikov: neomejeno. Velikost zadružnih deležev 	Din. Osebe in koliko izmed njih po pravilih pravnoveljavno podpisuje zadružno firmo. Važnejši sklepi, naznanila in razglasi zadruge se objavljajo v zadružnih prostorih, po možnosti pa tudi v glasilu oblastne zadruge.	Člani upravnega odbora: 1.	Jovan Pavlovič, kmetovalec v Kovačevcu. 2.	Ivan Gjorgjevič, kmetovalec v Kovačevcu. 3.	Stevan Marič, kmetovalec v Kovačevcu. 4.	Matko Tomič, kmetovalec v Granlcah. 5.	Petar Slmovič, kmetovalec v Kovačevcu. (Glej člen 14. pravilnika za voditev zadružnega registra, točke 1., 2., 3., 4. in 5.). Petar Simovič (št. 5.) ni več član upravnega odbora. Namesto njega je bil izvoljen Mihajlo Rajič, kmetovalec v Kovačevcu.	
3.	12. novembra 1928.	Zadruga je prestala po členu 22. pravil, ker se je število zadružnikov znižalo pod 15.		Za likvidatorje so bili izvoljeni: Jovan Pavlovič, Ivan Gjorgjevič in Stevan Marič — vsi člani upravnega odbora. imena prokuristov:	
Ölen 9.
Sodni zadružni register zadrug, ustanovljenih po zakonu o kmetijskem kreditu, se vodi po gorenjem obrazcu.
Register se vodi na listu, t. j. na dveh nasprotnih straneh, označenih z isto številko.
Listi se oznamenujejo z zaporednimi številkami.
Za vsako zadrugo se vodi poseben list. Vendar pa je treba za vsako zadrugo takoj otvoriti najmanj tri zaporedne liste in obenem vpisati v tretji stolpec vsakega lista takoj besedilo firme, Ko so vsi listi popisani, se vpišejo, analogno predpisom, veljavnim za registre, prenosi in potem se nadaljujejo vpisi na prvem naslednjem praznem listu.
Vsak list je razdeljen na šest razpredelkov.
Ölen 10.
V	prvi raizpredelek, ki ima napis: «Zaporedna številka», se vpiše zaporedna številka dokumenta, prijave ali spisa, pod katerim se hranijo v povezku (fasciklu) dotične zadruge.
Ölen 11.
V	drugi razpredelek, ki ima napis: «Dan vpi-s a», se vpiše leto, mesec in dan, ko se je zadruga vpisala, in poslovna številka sodnega sklepa, s katerim se je vpis odredil.
Ölen 12.
V	tretji razpredelek, ki ima napis: «Firm a, zaid ru ž n i okoliš, sedež in trajanje zadruge», se vpise to-le:
1.	) firma — ime, s katerim vodi zadruga svoje posle;
2.	) selo ali sela ali občina, ki obseza zadružni okoliš, srez in oblast, kjer zadruga posluje;
3.	) sedež zadruge;
4.	) trajanje zadruge;
5.	) vpis, če se zadruga razdruži, če prestane, če likvidira, če pride v konkurz itd. (člen 7. zakona o kmetijskem kreditu in člena 19. in 22. pravilnika za njegovo izvrševanje, t. j. če se razglasi o njej kou-kurz, če se sklene nje likvidacija ali razpust, če se z zadruge konkurz odpravi in likvidacija izvrši).
V	ta razpredelek se vpisujejo vse poznejše iz-premembe v pravilih, kolikor se tičejo točk 1.) do 3.) tega člena.
Člen 13.
V	četrti razpredelek, ki ima napis: «V a ž n e j š a pravna raz m e r j a», se vpiše ob kratkem to-le:
1.	) namen podjetja;
2.	) vrsta jamstva zadružnikov za zadružno obveznosti;
3.	) koliko znaša zadružni delež;
4.	) katere osebe in koliko izmed njih po zadružnih pravilih pravnoveljavno podpisujejo zadružno
firmo;
5.	) kako se razglašajo zadružni sklepi.
V	ta razpredelek se vpisujejo tudi vse izpre-membe in dopolnitve v pravilih, kolikor se tičejo razmerij, navedenih v točkah 1.) do 5.) tega člena.
Ölen 14.
V	peti razpredelek, ki ima napis: «Predstavil i š t v o», se vpiše to-le:
1.	) imena članov upravnega odbora z označbo njih poklica in prebivališča;
2.	) pri oblastnih zadrugah imena članov upravnega in nadzorstvenega odbora, ki jih je izvolila skupščina oblastne zadruge, imena obeh članov teh odborov, ki sta prišla v upravni odbor po členu 18. zakona o kmetijskem kreditu kot strokovnjaka in kot predstavnika ministra za poljedelstvo in vode, potom imeni predstavnikov dveh po številu najmočnejših kmetijskih organizacij v okolišu zadruge, ki sta ju te odredili, in naposled ime predstavnika oblastne skupščine;
3.	) izvolitev novih članov upravnega odbora;
4.	) izvolitev likvidatorjev in njih imena;
5.	) imena prokuristov, kjer so ti postavljeni, če pa g:re za kolektivno prokuro, označba tega razmerja.
Ölen 15.
V	šestem razprcdclku, ki ima napis:	«Pri-
pombe», se popravljajo s sklepom sodišča slučajne pomote, ki bi se pripetilo pri vpisovanju v kateregakoli izmed omenjenih petih razpredelkov.
Člen 16.
Register se mora voditi popolnoma čisto; v besedilu razpredelkov se ne sme nič ne dodajati ne dopolnjevati ne popravljati no Črtati. Kolikor se tičejo pomote, popravljene s sklepom sodišča, vpisov v prvih petih razpredelkih, se morajo podčrtati v dotičnih razpredelkih z rdečo tinto.
Ölen 17.
Za vsako zadrugo, ki se vpiše v sodni zadružni register, se osnuje poseben povezek (fascikel), v katerega se vlagajo po redu, kakor se prejemajo, vsi dokumenti in vse prijave, ki jih predloži zadruga tekom svojega poslovanja sodišču zaradi vpisa v register.
Vsak dokument, vsaka prijava in vsak spis dobi zaporedno številko (člen 10. tega pravilnika) po po-vezku, in sicer po redu, kakor se prejme in vpiše v register.
Razen tega se mora označiti na vsakem dokumentu, vsaki prijavi in vsakem spisu, ali in katerega dne se je kaj iz njih vpisalo v register.
Člen 18.
Zaradi vpisa v register mora poslati vsaka novoustanovljena zadruga sodišču s prijavo vred:
1.	) zadružna pravila, ki so jih podpisali vsi ustanovitelji. in en prepis teh pravil. Podpisi ustanoviteljev morajo biti na pravilih overovljeni po policijskem (političnem) ali sodnem oblastvu; overavlja jih ono oblastvo, ki je po zakonih dotičnega pravnega območja za to upravičeno; lahko pa jih tudi overavljajo javni beležniki (notarji), kjer uradujejo;
2.	) v dveh izvodih seznamek zadružnih ustanoviteljev z označbo podpisanega števila deležev in vplačanih zneskov;
3.	) v dveh izvodih prepis skupščinskega zapisnika o sprejemu pravil, ustanovitvi zadruge in izvolitvi upravnega in nadzorstvenega odbora;
4.	) podpise članov upravnega odbora, overovljene po policijskem (političnem) ali sodnem oblastvu;
5.	) dovolitev oblastne zadruge ali direkcije za kmetijski kredit, da se sme zadruga vpisati pri sodišču.
Ko je sodišče prejelo prijavo s prilogami vred, vzporedilo prepis pravil z originalom, razvidelo, da sta enakoglasna, in se prepričalo iz seznamka zadružnikov, da so vplačali zadružniki najmanj četrtino podpisanih deležev (člen 5. zakona o kmetijskem kreditu), vpiše iz* pravil in skupščinskega zapisnika v register ono, česar je treba po členih 12.,' 13. in 14. tega pravilnika.
Obenem postavi sodišče na prepis pravil potrdilo, da je prepis enak originalu in da so se pravila vpisala v register, ter obdrži zase originalna pravila., overovljene podpise upravnega odbora, dovolilo oblastne zadruge ali direkcije za kmetijski kredit, da se sme zadruga vpisati, in po en izvod seznamka zadružnikov in prepisa skupščinskega zapisnika: za-,ln,gi pa vrne prepis pravil, na katerem je postav-Ueno potrdilo, da so vpisana v register, en seznamek zadružnikov in en prepis skupščinskega zapisnika.
Original zadružnih pravil z ostalimi prilogami vred in prijavo shrani sodišče v povezek (fascikel) dotične zadruge.
Člen 19.
Ko vpisuje sodišče izpremembe in dopolnitve v pravilih zadruge (člen 13. pravilnika za izvrševanje zakona o kmetijskem kreditu), mora imeti:
1.	) dva prepisa iz zapisnika skupščine, ki je sklenila izpremembe v pravilih, overovljena po toliko in onih osebah, ki po pravilih pravnoveljavno predstavljajo in podpisujejo zadrugo;
2.	) dovolilo direkcije za kmetijski kredit, da se smejo izvršiti izpremembe v pravilih.
' Ko se sodišče uveri, da so bile izpremembe (pre-naredbe ali dopolnitve) v pravilih sprejete na skupščini tako, kakor jih je predhodno odobrila direkcija za kmetijski kredit, zabeleži izpremembo pravil v registru, obenem pa vpiše iz izprememb (prenaredb in popolnitev) pravil v register ono, česar je treba po členih 12., 13. in 14. tega pravilnika. Na en prepis teh izprememb postavi potrdilo, da so vpisane v register, in jih vrne zadrugi; drugi prepis pa obdrži za arhiv ter ga shrani v povezek (fascikel) dotične zadruge.
•	Člen 20.
Imena članov upravnega odbora krajevnih zadrug se vpišejo v zadružni register na osnovi prijave upravnega odbora in pa priloženem prepisu zapisnika one skupščine, na kateri je bil odbor izvoljen.
Imena članov upravnega odbora oblastnih zadrug se prav tako vpišejo na osnovi prijave upravnega odbora; s prijavo vred pa je treba predložiti sodišču:
a)	če so bili člani upravnega odbora izvoljeni izmed zadružnikov krajevnih zadrug kot njih delegati, prepis skupščinskega zapisnika v dveh izvodih;
b)	če so prišli v upravni odbor po členu 18. zakona o kmetijskem kreditu kot strokovnjaki ali pa kot predstavniki kmetijskih ali drugih organizacij, spis, s katerim so bilo te osebe imenovane v upravni °db(>r, z enim prepisom tega spisa.
V	prvem primeru smatra sodišče za dokument o izvolitvi prepis zapisnika, ki se pošlje s prijavo vred v dveh izvodih (točka 3. člena 18. tega pravilnika).
V	drugem primeru obdrži sodišče za osebe, ki s° v upravni odbor ne volijo, ampak imenujejo, ori-
ginalni spis o njih imenovanju; prepis spisa pa overovi kot enakoglasnega z originalom, postavi nanj potrdilo, da so se osebe v njima vpisale v register, in ga vrne oblastni zadrugi.
Če je nadzorstveni odbor izmenil upravni odbor, se pošlje sodišču s prijavo vred prepis sklepa iz zapisnika o seji nadzorstvenega odbora v dveh izvodih, od katerih obdrži sodišče enega zase, drugega pa vrne s potrdilom na njem nadzorstvenemu odboru.
Zaradi vpisa likvidatorjev v register se pošlje sodišču kot priloga k prijavi prepis sklepa iz zapisnika skupščinskega zapisnika v dveh izvodih. Tudi od teh prepisov obdrži sodišče enega zase. drugega pa vrne s potrdilom odboru zadruge.
Obvestilo sodišča o vpisu v register, ki ga pošlje zadrugi po možnosti še isti dan ali pa najkesneje naslednji dan, služi za potrdilo o legitimiranju članov upravnega odbora, odnosno likvidatorjev, ki prevzemajo dolžnost.
Člen 21.
Prestanek zadruge se vpiše v register:
1.	) v primerih člena 7. zakona o kmetijskem kreditu in členov 20. in 22. pravilnika za izvrševanje tega zakona na osnovi zadružne prijave;
2.	) če se zadruga razpusti po sklepu pristojnega oblastva. V tem primeru pozove sodišče obenem zadrugo, naj sklene v najkrajšem času likvidacijo in izvoli likvidatorje.
Ko se likvidacija izvrši, morajo likvidatorji o tem pismeno obvestiti sodišče, ki vpiše to v register.
Prav tako se mora vpisati v register tudi odprava konkurza.
Člen 22.
Sodni zadružni register se mora trajno hraniti pri sodišču. Povezki (fascikli) poedinih zadrug se lahko čez 10 let po uvedbi razpusta, prestanka, likvidacije ali konkurza (prvi oddelek člena 21. tega pravilnika) polože v obči arhiv.
Minister za poljedelstvo in vode:
Sv. Stankovič s. r.
456.
Na podstavi člena 8. zakona o kontroli semenja kulturnih rastlin in na podstavi občih odredb pravilnika in norm o kontroli semenja kulturnih rastlin z dne 12. septembra 1922. predpisujem skladno s členom 2. uredbe o ustroju ministrstva za poljedelstvo in vode z dne 2. aprila 1920. za umno pridelovanje kvalitetnega hmelja ta-le
Pravilnik
o kontroli hmeljnih reznic (sadik) ob uvozu in v notranjem prometu.41
Člen 1.
Pod kontrolo spadajo reznice (sadike) hmelja, ki služijo za njegovo razmnoževanje.
Člen 2.
V notranjem prometu je dopuščena trgovina samo z dobrimi in zdravimi reznicami hmeljnih vrst. ki ustrezajo klimatičnim in talnim razmeram dotičnega kraja za kvalitetno pridelovanje hmelja. Reznice morajo imeti zdravo barvo skorje; poleg tega morajo biti dolge najmanj 12cm in debele nad lYz cm ter imeti štiri zdrave popke.
Člen 3.
Prepovedano je, prodajati slabe hmeljne reznice in trgovati z njimi kakor tudi prodajati take hmeljne reznice in trgovati z njimi, ki so iz kraja, kjer je. hmelj znatneje okužen s peronosporo. Iz hmeljnikov, v katerih je hmelj okužen s hmeljnim rilčkarjem (Plinthus porcatus), se reznice ne smejo prodajati.
Člen 4.
Oblastni kmetijski referent mora dati vsako loto, ko je prej konzultiral hmeljne družbe, županstvom točna navodila po členu 2. za promet z reznicami v notranjosti oblasti. Za odpremljanje reznic v druge oblasti dobivajo oblastni kmetijski referenti navodila od ministrstva za poljedelstvo in vode, katere vrste hmelja se smejo odpremljati v druge oblasti.
Oblastni kmetijski referent mora označiti vsako leto z občinami kraje, ki so zakuženi s hmeljnim
rilčkarjem, in kraje, ki so znatneje zakuženi s peronosporo. in iz katerih je po členu 3. prepovedano, prodajati hmeljne reznice.
Člen 5.
Vsak prodajalec reznic mora tudi vkljub občinskemu potrdilu, navedenemu v členu 7., izdati na kupčevo zahtevo pismeno jamstvo o izvoru — provenienci (češki, bavarski, württemberski, savinjski golding itd.) in o vrsti (zgodnji, na pol zgodnji, pozni) hmeljnih reznic.
Člen 6.
Če ni med kupcem in prodajalcem posebne pogodbe, se smatra, ako nastane spor, da je jamčil prodajalec po predpisih tega pravilnika.
Člen 7.
Da se omogoči kontrola hmeljnih reznic, mora prodajalec, preden jih komu proda, prijaviti število prodanih reznic, pridelovalčevo ime in vrsto hmelja županstvu, v čigar okolišu leži hmeljnik, iz katerega se reznice prodajajo. Županstvo mu izda potrdilo samo za one reznice, ki ustrezajo predpisom členov 2., 3. in 4. tega pravilnika. Obrazec potrdila mora biti tak:
Potrdilo.
Po naročilu kmetijskega oddelka velikega župana v . . . . .št...........z dne...............
potrjuje županstvo v.............., da so hmeljno
reznice, ki jih prodaja gospod.................iz
................., pridelane v njegovem hmeljniku
(kupljene od gospoda..............iz.............),
vrste............(zgodnja, na pol zgodnja, pozna),
izvora — provenience.................(češki, würt-
temberski, hellertauski, savinjski golding itd.) in da izvirajo iz hmeljnika in kraja, ki nista bila zakužena s hmeljnim rilčkarjem in znatneje s peronosporo.
V...................
dne.............192 . .
Župan:
Potrdilo se mora priložiti odpremnemu listu (poštnemu ali železniškemu), ob prodaji pa se mora vročiti kupcu.
Člen 8.
Hmeljne reznice, ki se dajo v promet, se morajo, da se ne posuše in ne izgube kalivosti, vkladati po predpisih.
Člen 9.
Vsi državni kmetijski in prometni organi in vsa policijska (politična) oblastva morajo hmeljne reznice, dane v promet brez «Potrdila*, zapleniti ter jih poslati poglavarju dotičnega sreza.
Člen 10.
Sreski poglavar, sreski kmetijski referent in en poznavalec hmeljarstva morajo pregledati zaplenjene reznice; če ne ustrezajo členoma 2. in 3. tega pravilnika, odredi sreski poglavar, naj se takoj sežgo, in predloži o tem ministrstvu za poljedelstvo in vode svoje poročilo.
■Stroške te komisije trpi prodajalec.
Člen 11.
Ob uvozu hmeljnih reznic iz druge države mora carinarnica kar najhitreje točno sporočiti ministrstvu za poljedelstvo in vode, odkod, t. j. iz katero države, prihajajo. Ministrstvo uvoz ali odobri ali pa ga prepove, kakršno je pač zdravstveno in vrstno stanje hmeljne kulture v oni državi, iz katere se reznice uvažajo.
Člen 12.
Kdor ravna zoper predpis tega pravilnika in prodaja reznice brez potrdila županstva, se kaznuje poleg tega, da se mu reznice zaplenijo, skladno s členom 5. zakona o kontroli semenja kulturnih rastlin ob uvozu in v notranjem prometu z enomesečnim, zaporom ali v denarju s 300 dinarji. Preiskovati kaznivo dejanje in izrekati kazen je pristojno na prvi stopnji policijsko (politično) oblastvo.
Člen 13.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dno 21. oktobra 1927.; št. 40.104/III.
Minister za poljedelstvo in vode:
Sv. Stankovič s. r.
457.
Na podstavi člena 54. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih predpisujem te-le
Izpremembe in dopolnitve v pravilniku za opravljanje državnih strokovnih izpitov v resortu ministrstva za finance,*
ki se glasi:	•
L
Za členom 16. pravilnika naj se doda novi člen 16. a, ki se glasi:
Ob ocenjanju, iz kakšnega materiala so izdelani ročni vozički za vožnjo otrok, slabotnih in onemoglih oseb, se jemlje v poštev material, iz katerega je izdelan koš (košara s sedežem).
S tem se ukinjajo pojasnila komentarja za številko 654. in razpis C. br. 9830 z dne 4. marca 1925.
Carinarnicam odrejam, naj so povsem ravnajo po tem pojasnilu.
V Beogradu, dne 24. oktobra 1927.;
C. br. 43.400.
Minister za finance:
dr. B. Markovič s. r.
461.
Popravek k naredbi, s katero se izpre-minjajo tabele za izračunavanje glavnič-nega kritja pedpor in rent osrednjega urada za zavarovanje delavcev iz zavarovanja zoper nezgode.*
A tabeli VIII, teh tabel (Uradni list z dne 17. oktobra 1927., št. 429/106) naj stoji pod: «Vdovina starost — 29» v 12. stolpcu namesto: 5-074 pravilno-6-074.
Člen 16. a.
Predmeti pismenega izpita za tehnične kontrolorje generalne direkcije davkov so:
1.	) Analitična kemija, kolikor je v zvezi s troša-rinskimi predmeti.
2.	) Kemijska tehnologija trošarinskih predmetov:
a)	Celokupna fabrikacija špirita s posebnim znanjem o vseh momentih, ki spadajo v področje tehnične kontrole, kakršni so: raznovrstne sirovine, na-pravljanje sladu, proces drozganja glede na posebni material, napravljanjo droži, proces vrenja, destilacija in rafiniranje. Znanje o metodah za izračunavanje, kako se ukoriščajo sirovine. Znanje o celokupni aparaturi, kamor se štejeta tudi kontrolna aparata «Beschorner» in «Dolainski», nadalje ostale priprave za opravljanje kontrole.
Znanje o vseh industrijah, ki uporabljajo alkohol.
b)	Podrobno znanje o izdelovanju piva, glede na sirovine, napravljanje sladu, na proces drozganja, kuhanja in vrenja. Točno znanje o celokupni aparaturi, opravljanje tehnične kontrole s kontrolnimi pripravami.
Preizkušanje piva.
c)	Fabrikacija rudninskih olj, posebno glede na sirovine, destilacijo in čiščenje rudninskih olj.
Znanje o najvažnejših proizvodih rudninskih olj in o njih lastnostih.
Tehnično uporabljanje bencina, č) Celokupna fabrikacija sladkorja iz pese: znanje o najvažnejših vrstah sladkorja, sirovinah, dobivanje soka, prečiščevanje in vkuhovanje soka iz pese, predelovanje sladkorne mase in sirovi in konsumni sladkor; predelovanje postranskih proizvodov in melase.
Znanje o metodah za izračunavanje, kako se ukoriščajo sirovine, kakor tudi znanje o različnih granah, kjer se uporablja sladkor.
3.	) Ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in organizacija finančnih oblastev.
4.	) Najglavnejše odredbe zakona o državni trošarini, carinskega zakona, zakona o monopolih in zakon o obči carinski tarifi.
5.	) Najvažnejše odredbe zakona o obči upravi in zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
n.
Te izpremembe in dopolnitve stopijo v veljavo z dnom, ko se razglase.
V Beograd u, dne 7. septembra 1927.;
št. 102.900.
Minister za finance:
dr. B. Markovič s. r.
458.
Pojasnilo o ocarinjanju otroških vozičkov ob uvozu, tudi če prihajajo v razloženem stanju.**
Zaradi pravilnega ocarinjanja otroških vozičkov, tudi če prihajajo v razloženem stanju, dajem carinarnicam na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi po zaslišanju carinskega sveta to-le pojasnilo:
Za ročne vozičke za vožnjo otrok, slabotnih in onemoglih oseb iz tar. št. 680., točke 3., uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi sc smatrajo vozički, ki so izdelani iz navadnega ali finega materiala, pa tudi v zvezi z najfinejšim materialom, Ročni vozički za vožnjo otrok, slabotnih in onemoglih oseb iz ostalega materiala so ocarinjajo po materialu, iz katerega so.
459.
Pojasnilo o ocarinjanju svilenih in pol-svilenih nogavic ob uvozu.*
Zaradi pravilnega ocarinjanja svilenih in pol-svilenih nogavic, ki se ocarinjajo po tar. št. 335., točkah 2. a) in b), uvozne tarife, dajem carinarnicam na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi po zaslišanju carinskega sveta to-le pojasnilo:
Ko se ocenjajo nogavice, ali so svilene ali deloma svilene, se no jemljejo v poštev zgornji del robu, spodnji del stopala, peta in nadprstje, kolikor so izdelani vsi ali poedini iz drugega materiala, ne pa iz svile.
1.	) Kot svilene nogavice se ocarinjajo potemtakem:
a)	nogavice, za katerih izdelavo se je uporabila samo naravna ali umetna svila ali pa sta se uporabili obe- skupaj;
b)	nogavice, ki so izdelane vseskozi na isti način, pri katerih pa se je uporabil poleg naravne ali umetne svile ali obeh skupaj še drug material in pri katerih preseza naravna ali umetna svila ali presezata obe skupaj 50 % obče teže uporabljenega materiala;
c)	nogavice, katerih del, izvzemši zgornji del robu, spodnji del stopala, peto in nadprstje, je izdelan povsem iz naravne ali umetne svile ali iz obeh skupaj ali iz mešanega materiala, pri katerih pa preseza naravna ali umetna svila ali presezata obe skupaj 50 %, dočim so izdelani F obeh navedenih primerih zgornji del robu, spodnji del stopala, peta in nadprstje iz drugega materiala, ne pa iz svile;
č) nogavice, katerih del, izvzemši zgornji del robu, spodnji del stopala, peto in nadprstje, je izdelan iz mešanega materiala, ne pa samo iz -svile, in pri katerih ne preseza naravna ali umetna svila ali ne presezata obe skupaj 50 toda se je uporabila za izdelavo zgornjega robu, spodnjega dela stopala, pete in nadprstja' ali v enem teh delov sama svila ali poleg svile še drug material, in pri katerih preseza svila v teh delih ali v enem izmed njih s svilo v ostalem delu nogavice 50 % obče teže materiala, uporabljenega v onih delih ali v enem izmed njih in v ostalem delu nogavice.
2.	) Kot deloma svilene se ocarinjajo vse ostale nogavice, pri katerih se je uporabil poleg svile še drug material.
Carinarnicam odrejam, naj se ravnajo po tem pojasnilu.
V Beogradu, dne 24. oktobra 1927.:
C. br. 43.500.	.
Minister za finance:
dr. B. Markovič s. r.
460.
Odločba o razvrstitvi ekonomov-računovodij na nižjih in specialnih kmetijskih šolah.*
Na podstavi člena 4. uredbe o razvrstitvi in porazdelitvi civilnih uradnikov in ostalih državnih uslužbencev je odredil minister za poljedelstvo in vode sporazumno z ministrom pravdo in z ministrom za finance: Zvanje ekonomov-računovodij na nižjih in specialnih kmetijskih šolah spada v 2., 3. in 4. skupino II. kategorije, in sicer: v 2. skupino 20 %, v 3. skupino 30% in v 4. skupino 50 %.
Iz pisarne ministrstva za poljedelstvo in vode v Beogradu,
dne 27. oktobra 1927.; K., br. 42.668/1.
Bazeiasi osrednje vlade.
Listi in koledarji, ki jih je prepovedano uvažati in razširjati.**
Z odlokom ministrstva za notranje posle D. Z. br. 8828 z dne 26. oktobra 1927. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej italijanski list, ki izhaja v Trstu trikrat na dan: «II Piccolo», «II Piccolo delila Sera» in «Le Ultime Notizie».
Ta list imenuje naš element v Dalmaciji tujce in barbare ter govori, da jo Dalmacija v celoti etično, zgodovinski in kulturno italijanska dežela.
Iz ministrstva za notranje posle v Beogradu,
dne 31. oktobra 1927.; D. Z. br. 8828.
*
Z odlokom ministrstva za notranje posle D. Z. br. 8865 z dne 25. oktobra 1927. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej vse bolgarske koledarje, ki propagirajo idejo «makedon-stvujuščih», kakršni so koledarji «Uindenske organizacije», «Makedonskega komiteta», izdaje «Nezavisna Makedonija», «Makedonija» i. dr.
Iz ministrstva za notranje posle v Beogradu,
dne 31. oktobra' 1927.; D. Z. br. 8865.
*
Z odlokom ministrstva za notranje posle D. Z. br. 8994 z dne 31. oktobra 1927. je prepovedano.
uvažati v našo državo in razširjati v njej nemški list «Münchener Neueste Nachrichten», ki izhaja v Nemčiji, v Münchnu.
Ta list piše zoper koristi naše Južne Srbije v prilog « maked onstvujuščim ».
Iz ministrstva za notranje posle v Beogradu,
dne 31. oktobra 1927.; D. Z. br. 8994.
RizjUsi velikega žagana ljubljanska
oblasti.
L. št. 2114.
Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 22. do dne 31. oktobra 1927.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdra- velih	Umrlih 1	Ostalih j v oskrbi
Skupina tifuznih bolezni.					
Brežice		1		1		
Črnomelj		1		.		i
Kranj		1		.		1
Laško 		1		1		
Ljubljana, srez . .		i			i
Ljubljana, mesto .	5		2		3 i
i Logatec		2	.	.		2
Novo mesto . . .	1	•			1
Skupaj .	12	1	4		9
Sen. — Erysipelas.					
Krško		1				1
Laško 			1	i		
Ljubljana, mesto .	i	2			3
Radovljica ....		1	•		1
Skupaj .	2	4	1 1 •		5
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 30. septembra 1927., št. 221/LXI.
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata I Slovenaca» z dne 1. novembra 1927., št. 248/LXVI1I.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 1. novembra 1927., št, 248/LXViiI.
** «Službeno Novine kraljevino Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 4. novembra 1927., št. 248.
* Priobčen po popravku v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 1- novembra 1927., št. 248/LXVII1.
Srez	Ostalih	Na novo ; obolelih j	Ozdra- ! velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Griža. — Dysenterla.					
Krško		2		1		1
N©vo mesto . . .	4	i	1	.	4
Skupaj .	6	i	2	•	5
Škrlatlaka. -		— Scarlatina.			
Brežice		2	1		,	3
Kastav		2		,	1	1
Kranj		3	3	3		3
Krško		8	3	3		8
Laško 		8	5			13
Litija		2	.			2
Ljubljana, srez . .	1		.		1
Ljubljana, mesto .	1	2	.		3
Novo mesto . . .	1	7	,		8
Radovljica ....	4		•		4
Skupaj .	32	21	6	1	46
Ošpice. -		- Morbilli.			
Kamnik			1	1		-
Kastav		i	•	1	•	.
Skupaj .	1	1	2	•	-
Davlca.	— Diphterla et Group.				
Brežice			1			I 1
Kamnik			1	.	1	.
Kastav		1		1		
Krško		1	i	1		i
Laško 		2		1		i
Ljubljana, srez . .		3			3
Ljubljana, mesto .	8	2	8		2
Novo mesto . . .	1	1	1	.	1
Skupaj .	13	9	12	1	1 9
Dušljivl kašelj. — Pertussis.
Logatec............| 13 |	.	|	9	|	. *|	4
Krčevita odrevenelost — Tetanus.
Brežice........I	1	I	, .	I	l	I
Radovljica .	.	.	,	|	1	|	.	j	.	|	l
Skupaj	.	j - 2	j	.	j	1	j	1
Vranični prisad. — Anthrax.
Kjško..........I	1	.	i	1	I	.
J Ljubljana, srez . ■ |______1	|	.	]	1
Skupaj . j	1	1	I	1	j	1
'v Ljubljani, dne 4. novembra 1927.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Mayer s. r.
P. št. 6597/2.
Razpis.
Odda se mesto prvega šolskega sluge na d r -žavni gimnaziji v Kranju.
Pravilno kolkovane in svojeročno spisane prošnjo, opremljene po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj' se vlože najkesneje do dne
2 0. novembra 1 927. pri ravnateljstvu državne gimnazije v Kranju.
Vpoštevali se bodo le popolnoma trezni in zanesljivi prosilci, ki so toliko' pismeni, da morejo opravljati najnavadnejša pisarniška dela.
Prosilci, ki so že v državni službi, morajo vložiti prošnje po službeni poti. Oni, ki še niso v državni službi ali ki še niso dovršili treh let državne službe, se morejo namestiti po členu 300. finančnega zakona za leto 1927,/1928. samo za dnevni-čarje.
Invalidi in dobrovoljci, ki sicer ustrežejo vsem pogojem, imajo prednost.
V Ljubi j a n i, dne 3. novembra 1927.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: vršilec dolžnosti prosvetnega inšpektorja
dr. Capuder s. r.
Razilasi velikega župana mariMe oblasti,
L. št. 2801/1.	2446
Razglas.
Ministrstvo za narodno zdravje je odobrilo z odlokom z dno 8. oktobra 1927., Ap. br. 44.731, prosijo, odnosno nakup lekarne «Pri orlu» v Celju, iz-v/šeno mod lastnikom Mr. ph.> Vojkom Arkom v pelju in kupcem Mr. ph. Ivom Tončičem v Brežicah, ln prenos osebne pravice za imenovano lekarno z
imena Vojka Arka na ime Mr. ph. Iva Tončiča v Brežicah.
V Mariboru, dne 31. oktobra 1927.
Po naredbi velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
L. št. 3/38.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti
od dne 8. do dne 14. oktobra 1927.
Srez	i o	Na novo obolelih	Ozdra- | velih -J	Umrlih	Ostalih i v oskrbi I
Skupina tifu Celje	1	9		znih b< 1	)lezni. 2	1	7
Celje, mesto . . .	i				1
Čakovec 			1			1
Gornji grad . . .	3		2		1
Ljutomer		3	i			4
1 Maribor, desni breg		2			2
j Maribor, levi breg.	2				2
Maribor, mesto . .	1	i	1		1
Prelog		1				1
Prevalje		2	.	•		2
Ptuj		2		.		2
j Šmarje pri Jelšah .	2		'1		1
Skupaj .	26	6	6	1	25
Grk Murska Sobota . .	ča. — 6	Dysenteria. 2 I 4			4
Prevalje		3				3
Ptuj		6	i			7
Skupaj .	15	3	4	•	14
Škrla Celje		tinka. 3	— Scai 4	latlna. 1		6
Čakovec 		7	1			8
Dolnja Lendava. .	1		.		1
Gornji grad . . .	1				1
Konjice		4				4
Maribor, desni breg	5	i	i		s 1
Maribor, levi breg .	4		.	i	3
Maribor, mesto . .	9	3	i		11
Murska Sobota . .		1			1
Prelog		i		i		
Ptuj		2	i			3
Skupaj .	37	n	4	i	43
Davica.	— Diphteria et Group.				
Celje		1	.	1	.	
Čakovec 		1	.		.	i
Maribor, mesto . .	3	•	2		i
Murska Sobota . .	2	i	2		i
Prevalje		2		2	.	
Skupaj .	9	i	1 7	1 -	3 1
Šen. — Erysipelas. Celje	1	.	1	1	1					i
Čakovec 		1				i
Murska Sobota . .		i	! .		i
Ptuj		i		.		i
I Ptuj, mesto . . .	.	i	.		i 1
Skupaj .	2	1 3	! -	-	s ;
Vranični prisad. — Anthrax.					
I Čakovec 		2		2		
1 Prelog		1	.	.		i
Skupaj .	3		2	■	i 1
V Mariboru, dne 12. oktobra 1927.
Za velikega župana mariborske oblasti: sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
Vet. št. 941/53.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 7. novembra 1927.
Opomba: Imena sreskih poglavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Garjekonj.
Maribor, levi breg: Pesnički dvor (Pesnički dvor 1 dvorec), Ščavnica (Ščavnica 1 dvorec). Murska Sobota: Pertoča (Pertoča 1 dvorec).
Svinjska kuga.
Čakovec: Macinec (Gorenji Hraščan 7 dvorcev), Vratišinec (Vratišinec 14 dvorcev). Maribor, desni breg: Orehova vas (Orehova vas 2 dvorca). Maribor, levi breg: Bresternica (Bresternica 1 dvorec). Sveta Marjeta ob Pesnici (Močna 1 dvorec). Ptuj: Slovenja vas (Gerečja vas 2 dvorca), Št. Janž na Dravskem polju (Zlatoličje 1 dvorec). Slovenjgradec: Št. Ilj pod Taborom (Straže 2 dvorca).
Svinjska rdečica.
"Celje; Braslovče (Braslovče 1 dvorec), Sv. Pavel pri Preboldu (Sv. Pavel pri Preboldu 1 dvorec), Žalec (Zgornja Ložnica 1 dvorec). Čakovec: Čakovec, okolica (Pustakovec 1 dvorec, Nedelišče (Puščina
1	dvorec). Murska Sobota; Poznanovci (Poznanovci
2	dvorca). Šmarje pri Jelšah: Slatina, okolica (Tržišče 1 dvorec), Šmarjo okolica (Bobovo in Dvor po 1 dvorec), Rogaška Slatina (Rogaška Slatina 1 dvorec).
Cebelna gniloba.
Ptuj: Podvinci (Podvinci 1 dvorec).
V Mariboru, dne 7. novembra 1927.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni veterinarski referent dr. Rajar s. r.
Razglasi ljubljanskega oblastnega odbora.
Št. 727/262—zdr.
Razpis.
Razpisujem službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Grosuplje z letno plačo 2000 Din in pripadajočimi draginjskimi dokladami.
Prošnje, opremljene s potrebnimi dokumenti po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se vlože do dne 3 0. novembra 1 927. pri ljubljanskem oblastnem odboru v Ljubljani.
Ljubljanski oblastni odbor v Ljubljani, dne 4. novembra 1927.
Predsednik oblastnega odbora: dr. Natlačen s. r.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Št. TI—4/3 ex 1927.
Razglas.
Generalna direkcija državnega računovodstva je naznanila z razpisom D. R. br. 148.675 z dne 26. oktobra 1927., da veljajo za vsa državna izplačila v tuji valuti v mesecu novembru 1927. nastopni ob-
računjevalni tečaji, in sicer:
1	napoleondor.................Din 219—
100 francoskih frankov . . . . » 223—
1 belg...........................»	7-90
100 drahem.........................»	75-50
100 italijanskih lir...............»	310-—,
100 švicarskih frankov . . . . » 1095—■
100 pezet . . . . '................»	973-—
100 nizozemskih goldinarjev . .	»	2281 —
100 danskih kron...................»	1521—
100 švedskih kron ....... 1528,50
100 finskih mark...................»	143—
1 angleški funt..................»	276-60
1 egiptovski funt................»	283-50
1 dolar . •......................»	56-70
100 romunskih lejev................»	35-30
100 bolgarskih levov...............»	41—
1 papirnata turška lira ...»	30—
100 papirnatih turških piastrov . »	30—
100 češkoslovaških kron ...»	168-30
1 avstrijski šiling..............»	8—i
1 pengö..........................»	9-90
1 zlati zlot.....................»	6-35
1 zlata nemška marka ...»	13-55
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 4. novembra 1927.
Za delegata: Sušeč s. r.
Razglasi drugih uradov io oblast«.
Preds. 1090/15/26—8.
Razglas.
25. julija 1897., drž. zak. št. 175, ki se bodo vršile v letu 1928., da je kapitalizirati čisti donos po obrestni meri 4 % (štiri od sto).
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dno 26. oktobra 1927.
Preds. 1485/16/24—9.
Razglas.
V zmislu naredbe pravosodnega ministrstva z dno
27.	junija 1902., ukaznika št. 31, in po § 387. k. p. r. jo določilo ministrstvo pravde z razpisom a dne
28.	oktobra 1927., št. 63.239, za sodno jetniščnice v območju višjega deželnega sodišča v Ljubljani kot povračilo za stroške preiskovalnega zapora in izvršitve kazni za enega jetnika na dan za čas od dne 1. januarja 1928. do dne 31. đec'embra 1928. nastopne zneske:
1.	) za preiskovalni zapor in za preskrbo pri
izvršitvi kazni.......................4 Din,
2.	) za stražo in upravo pri izvršitvi kazni . 11 Din.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 4. novembra 1927.
. S 1/26—24 .	2457
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Frane K raso vi c. trgovec v Št. Juriju ob Taboru.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 1/26—4 o prezadolženčevi imovini, je po § 139. k. r. odpravljen, ker je bila vsa masa razdeljena.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 26. oktobra 1927.
S 16/26—148a.	'	2447
Sklep.
Konkurzna stvar: Ivan Kos, trgovec v Celju.
Višje deželno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 22. septembra 1927., R II 83/27., razveljavilo tukajšnji sklep z dne 22. julija 1927., opr. št. S 16/26—141, s katerim je bil ta konkurz odpravljen. Zaradi tega je Ivan Kos še v konkurzu.
Okrožno sodišče v Celju,
dne 3. novembra 1927.
A 110/25—29.	2415 3—2
Poklic dedičev neznanega bivališča.
Ivan Hozjan, posestnik v Brezovici št. 61, naposled stanujoč v Ameriki (v Clevelandu), je dne 6. septembra 1922. v Clevelandu umrl. Poslednja volja se ni našla.
Njegova vdova, Katarina Hozjan, rojena Žakoc, in njegov sin, nedoletni Ivan Hozjan, oba neznano kje v Ameriki, se pozivljeta, naj se v enem letu od današnjega dne zglasita pri tem sodišču. Po tem roku se bo obravnavala zapuščina z ostalimi dediči in z drjem. Jankom Pikušem, odvetnikom v Dolnji Lendavi, ki se je postavil rečenima odsotnima dedičema za skrbnika.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi,
dne 17. oktobra 1927.
A 146/27—9.	2150
Poklic neznanih dedičev.
Barbara K o s, osebenjica v Marenbergu št. 26, je dne 8. junija 1927. umrla, ne da bi bila. zapustila sporočilo poslednje volje.
Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev.
Za skrbnika zapuščini se postavlja Ludovik Cmork, cestar v Marenbergu.
Kdor hoče zahtevati zapuščino zase, mora to v enem letu od današnjega dne naznaniti sodišču ter izkazati svojo dedinsko pravico. Po preteku tega roka se izroči zapuščina, kolikor izkažejo dediči svojo pravice, ie-tem, kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripade zapuščina državi.
Okrajno sodišče v Marenbergu, oddelek L,
dne 28. oktobra 1927.
E 481/27—6 in E 584/27—7.	2360
Dražbeni oklic.
Dne 16. decembra 192 7. bodo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 nastopne dražbe nepremičnin:
o b deseti h: zemljiška knjiga Suhor, vi. št. 61, cenilna vrednost 4493 Din, najmanjši ponudek 2230 Din;
ob enajstih: zemljiška knjiga Stari log, vi. št. 32, 143 in 144, cenilna vrednost 1350 Din, vrednost priteklin 200 Din, najmanjši ponudek 900 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa so opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek IL,
dne 31. oktobra 1927.
E 366/27—9.	2301
Dražbeni oklic.
Dne 17. novembra 192 7. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Oplotnica, vi. št. 172, in zemljiška knjiga Božje, vi. št. 12.
Cenilna vrednost: 62.311 Din; vrednost priteklin; 5060 Din; najmanjši ponudek: 46.000 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Konjicah, oddelek IL,
dne 12. septembra 1927.
E 689/27—5.	2353
Dražbeni oklic.
Dne 15. decembra 192 7. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin-, zemljiška knjiga Vrhole, vi. št. 438.
Cenilna vrednost: 5938 Din 60 p; najmanjši ponudek: 4000 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Konjicah, oddelek IL,
dne 24. oktobra 1927.
E 523/27—4, E 543/27—5.	2356
Dražbeni oklic.
Dne 17. novembra 192 7. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin:
1.	) zemljiška knjiga za davčno občino Drnovo, vi. št. 402: polovice zemljišča (hiša št. 49, njive, travniki. pašniki), cenilna vrednost 27.000 Din, vrednost priteklin 1900 Din, najmanjši ponudek 18.000 Din;
2.	) zemljiška knjiga za davčno občino Krško, vi. št. 415: zemljišče (hiša št. 111 v Krškem), cehilna vrednost 140.000 Din, najmanjši ponudek 70.000 Din; zdražitelj mora prevzeti brez zaračuna služnost užitka.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem,
dne 1. oktobra 1927.
E 766/27—7.	2419
Dražbeni oklic.
Dne 2 6. novembra 1927. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastralno občino Belo, vi. št. 152 (njiva in gozd), cenilna vrednost 1734 Din 28 p, najmanjši ponudek 1156 Din 18 p; zemljiška knjiga za katastralno občino Širje, vi. št. 80 (gozd), cenilna vrednost 6136 Din, najmanjši ponudek 4090 Din 66 p; zemljiška knjiga za katastralno občino Širje, vi. št. 81 (hiša v Širju z gospodarskim poslopjem in zemljiščem), cenilna vrednost 36.349 Din 5 p, najmanjši ponudek 24.232 Din 70 p; zemljiška knjiga
za katastralno občino Širje, vi. št. 105, cenilna vrednost 9319 Din 40 p, najmanjši ponudek 6212 Din 94 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem, oddelek IL,
dne 28. septembra 1927.
E 387/27—16.	2234
Dražbeni oklic.
Dne 16. novembra 1 927. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Okrog, vi. št. 220 in 221.
Cenilna vrednost: 52.135 Din 30 p; vrednost priteklin: 4425 Din (že všteta v cenilni vrednosti); najmanjši ponudek: 34.756 Din 87 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji,
dne 25. septembra 1927.
E 2728/27—14.	2336
Dražbeni oklic.
Dne 16. decembra 1 927. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lehen, vi. št. 14.
Cenilna vrednost: 59.176 Din; najmanjši ponudek: 36.617 Din 20 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi so ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je
nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 10. oktobra 1927.
E 269/27—13.	*2334
Dražbeni oklic.
Dne 18. novembra 1 927. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastralno občino Dole, vL št. 60, 61 in 287, za katastralno občino Sodji vrb, vi. št. 127 in 145, in za katastralno občino Cerovec, sodni okraj Novo mesto, vi. št. 1545 (kmetiško posestvo).
Cenilna vrednost: 92.133 Din; vrednost priteklin: 9398 Din; najmanjši ponudek: 61.422 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Metliki, oddelek II.,
dne 18. oktobra 1927.
E 420/27—6 in E 421/27—8.	2345
Dražbeni oklic.
Pri podpisanem sodišču bo v sobi št. 20 dražba naslednjih nepremičnin, in sicer:
1.	) dne 18. novembra 192 7. ob enajstih: zemljiška knjiga za katastralno občino Štrekljevec, vi. št. 105, cenilna vrednost 2Ö.003 Din, najmanjši ponudek 13.400 Din;
2.	) dne 2 3. novembra 192 7. ob enajstih: zemljiška knjiga za katastralno občino Semič, vi. št. 1513, cenilna vrednost 8100 Din, najmanjši ponudek 5400 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Metliki, oddelek H.,
dne 25. oktobra 1027.
E 2145/27—5.	2223
Dražbeni oklic.
Dne 18. n o v e in b ra 1 9 2 7. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za davčno občino Rodni vrli. vi. št. 9, 10 in 76.
Cenilna vrednost: 9765 Din 40 p, 4582 Din 60 p in 1527 Din; vrednost priteklin: 1500 Din; najmanjši ponudek: 7510 Din 26 p, 3055 Din 16 p in 1018 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem' naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV.,
dne 28. septembra 1927.
E 354/27—15.	2296
Dražbeni oklic.
Dne 18. novembra 1 927. ob štirinajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Reštanj, vi. št. 135 in 26, zemljiška knjiga Mali kamen, vi. št. 17, in zemljiška knjiga Senovo, vi. št. 6.
Cenilna vrednost: 210.118 Din 30 p; vrednost priteklin: 1975 Din (že všteta v cenilni vrednosti); najmanjši ponudek: 126.746 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici, oddelek II.,
dne 11. oktobra 1927.
E 110/27—13,	-2292
Dražbeni oklic.
Dne 16. n o v e m b ra 1927. ob desetih bo na licu mesta v Cvibljah pri Trebnjem dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Medvedje selo, vi. št. 110.
Cenilna vrednost: 22.796 Din 70 p; vrednost priteklin: 229 Din; najmanjši ponudek: 15.197 Din 80 ]>.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Trebnjem, oddelek II.,
dne 5. oktobra 1927.
E 168/27—7.	2348
Dražbeni oklic.
Dne 1 8. n o v c m b ra 1 9 2 7. ob devetih bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Katarina, vi. št. 48, in zemljišč, zvezanih s tem vložkom, kakor tudi * 1 2/iinink vi. št. 232.
Cenilna vrednost: 9172 Din; vrednost priteklin: 728 Din; najmanjši ponudek: 6600 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki jo ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Tržiču, dne 17. oktobra 1927.
E 217/27—10.	2338
Dražbeni oklic.
Dne 19. nove m b r a 1927. ob devetih bo pri Podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Horjulj, vi. št. 379.
Cenilna vrednost: 20.801 Din; vrednost priteklin; 1275 Din; najmanjši ponudek: 14.717 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, jo oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred za-
četkom dražbe, sicer bi se no mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vrhniki, oddelek II.,
dne 19. oktobra 1927.
E 160/27—7.	2354
Dražbeni oklic.
Dne 17. novembra 1 927. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Horjulj, vi. št. 130.
Cenilna vrednost: 6546 Din 20 p; vrednost priteklin; 250 Din; najmanjši ponudek: 4532 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki jo nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vrhniki,
dno 28. oktobra 1927.
Št. 1265/27.	2442
Objava.
Po zmislu § 7. odvetniškega reda se objavlja, da je gospod dr. Makso Žnuderl z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik odvetnikov s sedežem v Mariboru.
V L j ubij a u i, duc 3. novembra 1927.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: predsednik dr. D. Majaron s. r.
462.
Tarifna obvestila.*
Izpremembe in dopolnitve lokalne tarife za prevoz blaga itd.
Na strani 38. naj se izpremeni izjemna tarifa br. 12 tako-le:
«Izuzetna tarifa br. 12.
Šećerna repa, sveža, iz pozicije Š—4—(a).» Pogoji:
1)	Pošiljke morajo biti naslovljene na eno izmed tvornic za sladkor na spodaj navedenih postajah in tam uporabljene za izdelovanje sladkorja,
2)	Tovorni list mora obsezati v razpredelku: «Vsebina» (Sadržaj) pošiljateljevo izjavo: «Za proizvajanje sladkorja» (Za proizvodnju šećera).
Velja od vseh postaj do nastopnih postaj, ki so: Beli Manastir,
Beograd, fabrika šećera,
Crvenka,
Ćuprija,
Donja Ćuprija,
Novi Vrbas,
Osijek. Donji grad,
Stari Sivac,
Veliki Bečkerek, fabrika,
Ušora.
Voznina se računi po znižanem voznem stavku št. 22, če se plača najmanj za tovorno težo uporabljenega vagona po tovornem listu in vagonu.
Ta dopolnitev velja od dne 1. novembra 1927.1
Na strani 58. izvozne tarife br. 25: Rude naj -e uvrsti v soznamek postaj, od katerih velja ugodnost, postaja: Slatina.
Ta dopolnitev velja od dne 1. novembra 1927.2
V	izvozni tarifi naj se uvrste na strani 58. poleg že navedenih postaj še postaje: Užice, Kremna in Uvac.
Ta dopolnitev velja od dne 1. novembra 1927.s
V	izjemni tarifi št. 19. naj se prečrtata v se-znamku predmetov besedi: «saturaciono blato»; namesto njiju pa naj se vpišejo besede: «mulj ili talog, koji se odvaja pri fabrikaciji šećera (saturaciono blato, krečni talog).»
To velja od dne 1. novembra 1927.'*
* «Službene Novine kraljevino Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 28. oktobra 1927., št. 245/LXV11.
1	Odlok	z	dne	10.	oktobra	1927.,	G. D. br. 59.806.
2	Odlok	z	dno	14.	oktobra	1927.,	G. D. br. 64.785.
B	Odlok	z	dno	14.	oktobra	1927.,	G. D. br. 65.512.
‘	Odlok	z	dne	17.	oktobra	1927.,	G. D. br. 53.371.
Izpremembe in dopolnitve luške tarife.
Na strani 38. luške tarife št. 29: Rude naj se uvrsti v seznamek postaj, od katerih velja ugodnost, postaja: Slatina.
Ta dopolnitev velja od dne 1. novembra 1927.5
V luški tarifi št. 12. naj se prečrtata v seznam-ku predmetov besedi: «saturaciono blato»; namesto njiju pa naj se vpišejo besede: «mulj ili talog, koji se odvaja pri fabrikaciji šećera (saturaciono blato, krečni talog).»
To velja od dne 1. novembra 1927.B
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beograda.
*
Promet potnikov in prtljage med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Madžarsko. Tarifa za direktno odpravljanje potnikov in potniške prtljage v medsebojnem prometu železniških postaj kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Madžarsko z dne 1. septembra 1927.
Dne 1. novembra 1927. stopi v veljavo kot dodatni del zgoraj omenjena tarifa za srbsko-hrvatsko-slovensko-madžarski promet' ekspresnega blaga.
Prodajala se bo po 10 Din pri finančnem oddelku generalne direkcije državnih železnic.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 12. oktobra 1927.; G. D. br. 66.308/27.
*
Direktna tarifa za promet blaga itd. med postajami kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na eni strani in postajami italijanskih državnih železnic na drugi strani.
Dne 1. novembra 1927. stopi v veljavo tarifa za prevoz izvestnega blaga in avtomobilov kakor tudi živih živali med postajami kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na eni strani in postajami italijanskih državnih železnic na drugi strani, in sicer za blago in avtomobile pri postajah na Bistrici-Bo-hinjskem jezeru, v Kranjski gori, na Rakeku in Reki (Fiume), za žive živali pa pri postajah na Rakeku in Reki (Fiumo).
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 15. oktobra 1927.; G. D. br. 58.692/27.
*
Tarifno obvestilo K. O. br. 1800/25 o računanju ležnine za sladkorno peso je podaljšano.
Tarifno obvestilo K. O. br. 1800 z dne 13. avgusta 1925., ki jo bilo objavljeno v «Službenih No-vinah» z dne 22. avgusta 1925., št. 190/XLI,* o pobiranju ležnine za sladkorno peso, volja še nadalje da preklica, vendar pa najdlje do dne 31. decembra 1928.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 14. oktobra 1927.; G. D. br. 64.997/27.
*
Računanje voznine za prevoz magnezita.
Odobreno je računanje voznine za izvoz magnezita od postaje v Vrutcih do obmejnih prehodov po znižanem voznem stavku št. 27 do preklica, vendar pa najdlje do dne 31. decembra 1928.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 14. oktobra 1927., G. D. br. 65.933/27.
Št. 8761.	2396 3—3
Razglas o licitaciji.
Gradbena direkcija v Ljubljani razpisuje za prevzem dobave in instalacije parnih kotlov v moški kaznilnici v Mariboru drugo javno pismeno o f e r t n o licitacijo, ki se bo vršila dne 2 5. novembra 192 7. ob enajstih v sobi št. 2 gradbene direkcije v Ljubljani.
Natančnejši razglas glej v Uradnem listu 111 z dne 4. novembra 1927.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 28. oktobra 1927.
Št. 8199/11.	2435 2—2
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 10.000 krajnikov.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 1 8. n rive m b r a 1 9 2 7. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 4. novembra 1927.
■ 3 * Odlok z dne 14. oktobra 1927., G. D. br. 64.785. 0 Odlok z dne 17. oktobra 1927., G. D. br. 53.371. * Uradni list z dne 1. septembra 1925.. št. 266/82.
Št. 8228/n.	2439 2-2
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 70 tabel pocinkane pločevine št. 18.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 1 8. nove m b r a 1 9 2 7. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 5. novembra 1927.
Št. 5448.	2449
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 130 m* jamskega lesa. Ponudbe naj se vlože do dne 17. no v e m b r a 1 9 2 7.
Več pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Zabukovci
(pošta Griže), dne 7. novembra 1927.
Št. 5076.	2456
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava zobatih koles.
Ponudbe naj se vlože do dne 19. nove m b ra 1 92 7.
Načrti se dobivajo (tri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Zabukovci
(pošta Griže), dne 9. novembra 1927.
št. 456/22.
Razglas.
Seznamek izgubljenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 16. do dne 31. oktobra 1927.:
1	moška srebrna ura; 1 bela volnena otroška jopica; 1 zelena, otroška kapica; 1 ročna torbica, v njej 130 Din, 1 rožni! venec in 1 ključ; 1 denarnica z raznimi predmeti; 1 denarnica, v njej 100 do 110 Din in 1 listek tvorničarja Reicha; 1 listnica, v njej 70 Din, 1 potni list na ime: Valentin Majš in razne druge listino; 1 listnica, v njej KHH) do 1100 Din in
2	dopisnici na ime: Vigerle; 3 bankovci po 100 Din;
1	srebrna verižica; 1 košara presnega grozdja; 1 rjava usnjena listnica, v njej 1 sokolska legitimacija in več drugih listin na ime: Karel Tarter; 1 bankovec za 100 Din; 1 suknena denarnica s 150 Din; 1 samokres sistema «Signose»; 1 sivopisana suknja; 1 zlata ženska ura znamke «Schaffhausen»; 1 zlata gladka ovratna igla; 4 bankovci po 100 Din; 1 kuverta tvornice za klej, v njej 130 Din; 1 denarnica, v njej 170 Din, 1 vojaški izvid o nadpregledu, 1 zapisnik in 3 dobavnice na ime: Paver, Grčar in Mole; 1 rjav ženski klobuk z všitimi rožicami.
Seznamek najdenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 16. do dne 31. oktobra 1927.:
2	manjši vsoti denarja; 1 glavnik in l športni znak z napisom: S. K. iPrerov; 1 srebrna zapestnica in 1 srebrn obesek; 1 zlat prstan; 3 stari moški dežniki; 2 siva psa volčje pasme; 1 zlat poročni prstan;
3	stari moški dežniki; 1 zlat poročni prstan z vrezanim besedilom: «A. SCH. Jun. 1912. Gott mit uns»; 1 vreča pšeničnih otrobov; 1 dvokolesen ročni voziček; 1 avtomobilska šipa iz ribje kosti; 1 usnjena torbica, v njej svinčniki in držala; 1 lovski pes, belo-rjavo lisast, s pristriženim repom; 1 modra in 1 pisana srajca in 1 spodnjo hlače; 2 zračni cevi za motorno kolo. — V železniških v.ozovih so se našli ti-lo predmeti: 7 moških dežnikov, 2 torbici za spise,
2	čepici, 4 palice, 1 stara moška suknja, 1 ruta, 1 nahrbtnik z jestvinami; .1 ženski klobuk, 2 kolesni sesaljki, 1 vrč, 1 vojaško bodalo, 1 cigaretna doza, 1 star dežni plašč, 1 par čevljev, 1 kovčeg, 1 ženski dežnik, 1 naočniki in 1 ženska ročna torbica.
Policijska direkcija v Ljubljani,
dne 4. novembra 1927.
Št. 1900/27 in 1905/27.
Razglas.
Po § 60. zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. kranjski št. 2 iz leta 1888., je postavila pokrajinska komisija za agrarne' operacije v Ljubljani za komisarja vladnega svetnika drja. Frana S pili er j a-Muysa, kot komisarja za agrarne operacije v
Odgovorni urednik: Anton Fantek v Ljubljani. —
ljubljanski oblasti, da se izvršita nastopni agrarni operaciji:
1.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 314, 424 in 460, katastralna občina Stara Vrhnika, in sicer parcel št. 2381/1 do 2381/3 iste katastralne občine in parcel št. 1373/3 in 1373/4, vpisanih pod vi. št. 430 iste katastralne občine;
2.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, odnosno ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, ki je vpisan pod vi. št. 317, katastralna občina Dule, in parcel št. 2184 do 2759, katastralna občina Stara vas, vpsianih v seznamek XLV., sodni okraj mokronoški.
Uradno poslovanje tega komisarja se prične takoj.
S tem dnem stopijo v veljavnost določila zakona z dne 26. oktobra 1887.. dež. zak. kranjski št. 2 iz leta 1888., glede pristojnosti oblastev, potem neposredno in posredno udeleženih strank kakor tudi glede izreci!, ki jih to oddado, ali poravnav, ki jih sklenejo, naposled glede zaveznosti pravnih naslednikov, da morajo pripdznati pravni položaj, ustvarjen zaradi izvršitve agrarnih operacij.
V Ljubljani, dne 5,julija 1927.
Veliki župan ljubljanske oblasti kot predsednik pokrajinske komisije za agrarne operacije v Ljubljani:
dr. Vodopivec s. r.
Št. 1902/27—1, 1916/27—1 in 1930/27—1.
Razglas.
Po § 65. zakona z dne 26. maja 1909., dež. zak. štajerski št. 44, je postavila pokrajinska komisija za agrarne operacijo v Ljubljani za komisarja Ivana Pokorn a. kot komisarja za agrarne operacije v mariborski oblasti, da se izvrše nastopno agrarne operacije:
1.	) ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skuphem svetu, ki je vpisan pod vi. št. 42, katastralna občina Podova, sodni okraj mariborski;
2.	) ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, ki je vpisan pod vi. št. 153, katastralna občina Podlož, sodni okraj ptujski;
3.	) nadrobna razdelba skupnega sveta in ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, ki jo vpisan pod vi. št. 162, katastralna občina Hajdina, sodni okraj ptujski.
Uradno poslovanje tega komisarja se prične takoj.
S tem dnem stopijo v veljavnost določila zakona z dne 26. maja 1909., dež. zak. štajerski št. 44, glede pristojnosti oblastev, potem neposredno in posredno udeleženih strank kakor tudi glede izreci!, ki jih te oddado, ali poravnav, ki jih sklenejo, naposled glede zaveznosti pravnih naslednikov, da morajo pri-poznati pravni položaj, ustvarjen zaradi izvršitve agrarnih 'operacij.
V Ljubljani, dne 5. julija 1927.
Veliki župan ljubljanske oblasti kot predsednik pokrajinske komisije za agrarne operacije v Ljubljani:
dr. Vodopivec s. r.
Razne objave.
Št. 39.271/1927.	2451
Razglas o licitaciji.
Krajevni organi osrednjega urada za zavarovanje delavcev potrebujejo za poluletno zalaganje svojih ambulatorijev in članov z zavojnim in ostalim sanitarnim materialom primeroma: 1600 kg vate, 1600 kg vate iz staničnine, 25.000 m hidrofilne tkanine, 35.000 povezkov kalika razne širine in dolžine, 25.000 zavojev iz mulja razne širine in dolžine, 2000 zavojev iz mal ca, 3000 m impregnirane hidrofilne tkanine, 1000 trioglatih robcev, 1000 m Bill-rothovega in Mozetigovega batista, okoli 400 m leukoplasta in prilepka «emplastrum adhaesivum», okoli 500 črnih naočnikov, potem suspenzorijev, kil-nih pasov, Vložkov za čevlje, kapal za oči, brizgelj za kapavico/ brizgelj «Rekord» itd. v nedoločni manjši količini.
Ža dobavo toga blaga se razpisuje pismena ofertna licitacija na dan 3 0. novembra 1 9 27. ob enajstih; do tega roka se morajo izročiti zapečatene pismene ponudbe v vložišču podpisanega urada. Na zavitku je treba označiti: «Ponudba na licitacijski razglas št. 39.271/1927. za dobavo zavojnoga
(1. skupina) in ostalega sanitarnega blaga (2. skupina.)».
V ponudbi je treba navesti, ali je umeti ponujene cene franko vklad, franko poštnina ali ne.
Vsaki ponudbi se morajo priložiti vzorci za vse vrste ponujenega, blaga.
Vsak ponudnik mora položiti do gorenjega roka pri blagajni osrednjega urada jamčevino 20.000 Din za 1. skupino (zavojno) ali 10.000 Din za 2. skupino (ostalo sanitarno blago).
Ponudbam, opremljenim s kolkom za 100 Din, jo treba priložiti potrdilo pristojne trgovske zbornice, da se sme dražitelj udeleževati javnih licitacij, in njegovo pismeno izjavo, da so mu licitacijski pogoji znani in da pristaja, dražiti po njih.
Ponudba se mora predložiti na tiskovini, ki jo lahko dobi vsak dražitelj pri osrednjem uradu za 5 Din. V tej tiskovini so obseženi vsi natančnejši pogoji dobave. Ponudbe, ki se ne bi podale na teh tiskovinah, in ponudbe, ki ne bi ustrezale predpisanim pogojem, se ne morejo vpoštevati.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu
(Preradovićeva ulica br. 44/11), dne 5. novembra 1927.
Vabilo na izredni občni zbor delničarjev Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani,
ki se bo vršil v soboto dne 2 6. novembra 1 9 2 7. ob pol šestnajstih v posvetovalnici banke v Ljubljani, Šelenburgova ulica št, 4, z nastopnim dnevnim redom:
1.	) Poročilo predsedništva in ravnateljstva.
2.	) Sklepanje o nadaljnjem poslovanju banke.
3.	) Volitev upravnega sveta.
4.	) Slučajnosti.	2377
* * *
Opomba: Občnega zbora se smejo udeležiti le tisti delničarji, ki polože vsaj pet dni pred zborovanjem pri blagajni banke svoje delnice in prejmejo na njih podstavi izkaznico za občni zbor. Pet delnic ima na občnem zboru en glas.
Upravni svet.
2434 3-2 Poziv upnikom.
Stavbena zadruga «Sokolski dom» v Središču ob Dravi, r. z. z o. z., je prešla v likvidacijo.
Upniki se pozivljojo, naj priglasc terjatve.
V Središču ob Dravi, dne 1. novembra 1927.
Likvidatorji.
2448	Razid društva.
«Katoliško izobraževalno in gospodarsko društvo» pri Sv. Miklavžu nad Laškim se je po sklepu izrednega občnega zbora z dne 13. marca 1927. prostovoljno razšlo.
Matevž Deželak s. r.,
oblastni poslanec v Ložah pri Rimskili toplicah.
2444	Objava.
Izjavljam, da je indeks na ime: Jože Mohorko, jurist ljubljanske univerze, neveljaven.
Jože Mohorko s. r. v Mariboru.
2453	Objava.
Izgubila sem obrtni list, ki ga mi je izdal sreski poglavar v Celju dne 18. decembra 1921. pod st. 3400 za prodajanje galanterije in raznih drobnosti v Lokah št. 176 (občina Trbovlje).
Proglašam ga za neveljavnega.
Brigita Parfant s. r.,
branjevka v Lokah št. 176 (občina Trbovlje).
2459	Objava.
Izgubil sem izpričevalo I. razreda deški“, meščanske šole v Celju letnika 1892./1893. na ime: Josip Pirtošek iz Rečice ob Paki (občina Šmartno ob Pitki). Proglašam ga za neveljavno.
Josip Pirtošek s. r.
Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.