Št 102. V Gorici, v sredo dne 19. decembra 1906. Tečaj XXXVI. Izhaja dvakrat na teden in sicor v sredo in soboto , tI ur; predpoldno tor stane po poŠti prejemanji »1! v Gorici na dom poSiljana: vso ieto...... 13 K 20 v, ali gld. 0-00 pol leta........6 .fiO . , , 3-30 U leta.....-. . 8 . 40 . . . 1-70 PosumiCno številke stanejo,;!«) vin. .,.,.¦ (lf,.^.. i.,^, ,,SOČA" ima naslednje izredne prilog: Ob ho-* v,m ictu „Kaiipot po Goriškem in GradiaCanskcm" in kažipot po Ljubljani in kranjskih mestih", dalje dva-',,,[ v letu „Vozni TCd železnic, parnikov in poštnih jfjj» wv mesečno prilogo »Slovenski Tehnik'-. SarciC-nino sprejema apravništvo v Gosposki ulici ;,?v.'t !• nadstr. v »Goriški Tiskarni«**^:-GabrSftk. • U naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah če Mano 1-tfat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka -r>ta Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — L Reklame iu spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. /<. LavriČ. Uredništvo so nahaja -v Gospodi ulici St. 7 v Gorici v I. nad tr Z urednikom jo mogoč: govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludue tor od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo so nahaja v Gosposki ulici st. 7 v L nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase Je plaCatl loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacijo in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo lo upravništvu. ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vs?k petek in stane vse leto 8 K 20 h ali gld. 1-GO. »Soča« in »Primorec« so prodajata v Gorici v naših knjigarnah iu teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Loban natekalisču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, T. Bajt v po-kopalisčni ulici, I. Matiussi v. ulici Formioa, 1. Hovanski v Korenski ulici st. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Soriški klerikalci jo osrednji odbor za Gregorčičev spomeuik. „Slovenski Narod" je priobčil pretekli teden z gornjim naslovom članek, ki ni prišel iz mojega peresa, aH dotika se moje osebe in j; tem vseh protiklerikalnih rojakov v toliki meri, da kaže klerikalce v grdi strankarski Mi celo ob tako važnem iu splošnem vprašanju celokupnega naroda ter opozarja k previdnosti vse svobodomiselne in napredne Slovence. Ako bi bil jase informiran o vsebini tega članka takrat, ko je bil dopisnik »Narodov", tedaj bi „Soča" ne bila objavila poziva ^srednjega odbora", in poskrbel bi bil, da bi »n odklonil morda tudi „Narod" in da bi se ne bil razšel ljubljanski odbor, katerega so klerikalci nesramno nap.' 'ali. Vsakemu je pač svobodno, da snuje tudi „osrednji odbor", toda z isto pravico moremo ostali jnipoznati ali ne pripoznati tak odbor, zaupati ali ne zaupati mu svoje novce, namenjene v posmrtno počaščenje velikega moža. Tako pravico so imeli tudi nekateri gospodje v Gorici, ko so si nadeli nalogo, da osnujejo v Gorici ^osrednji odbor". Toda kdor hote osnovati v Gorici tak »osrednji odbor", ki naj si pridobi pripoznanje in zaupanje vseh Slovencev, tedaj mora postopati drugače in ne tako. kakor opisuje »Narodov" članek. Članek pripoveduje, da je imel pri predposvetovanjib veliko besedo dr. Pavletič, torej mož, ki je bil in je zagrizen Mahničev učenec. Takrat, ko je prihrula nad ubogega Simona „nevihta s Krasa" ter nam nircvarila in končno ubila največjega pesnika sedanje dobe, takrat in ves čas pozneje je bil dr. Pavletič Mahničev oproda. In zdaj, ko hoče hvule/ni narod postaviti svojemu ljubljencu ilostoj« n spomenik, zdaj pa je bil tisti dr. ViiVlrtič prvi med prvimi, ki se nepoklicani >jmi stavljajo v ospredje ter hočejo narodu narekovati, kakšen bodi ta spomenik, še več: v kakšne namene se porabi denar, ki naj se ^•'ka v njihove roke iz sleherne slovenske roke, ponajveč seveda iz žepov naprednih, svobodomiselnih Slovencev. Tiha želja pohlepne klerikalne brez-obraznosti je bila ta, naj se zdaj, dokler je železo gorko, pridno kuje in zbira denar po celi Sloveniji, toda Simon Gregorčič dobi le krajevnim razmeram primeren nagrobni spomenik, na rojstni hiši spominsko ploščo -ostanek pa naj se porabi za „ŠoIski dom", ki so ga postavili vsi goriški Slovenci, pa so ga po razkolu brezobzirno uzurpirali klerikalci ter ga ves čas nesramno izkoriščajo v podkrepljenje svoje strahovlade v naši deželi. V ta namen seveda je bilo treba postopati tako, kakor je storil dr, Pavletič, t. j., ne pripustiti v „osrednji odbor" mene, ne izvoliti si odbora iz srede in v popolnem soglasju obeh strank, marveč izvoliti odbor, ki naj ima navidezno lice nekakega odbora »nad strankama", v resnici pa so in ostanejo gospodarji - klerikalci. Kako smo naprednjaki silovito popustljivi, potrpežljivi, prizanesljivi, ko gre za važno stvar, ki se tiče vsega naroda, smo dokazali že neštetokrat, a vsakokrat smo te-peni le mi, klerikalci pa triumiirajo. Ista pesem tudi ob tej priliki I Skoro istočasno, ko je dr. Pavletič rohnel proti meni in zahteval, da „Gabrščeku treba vzeti ugled" (!!), ko je dosegel, da ni v odboru nikogar, ki more enakovredno zastopati napredno stranko, — istočasno so imeli sestavljen poziv na narod, katerega naj priobčijo tudi napredni listi. V tak namen jim je bil Gabršček vendarle dober! Tu ne gre za mojo osebo! Vsak na-prednjak mora imeti pred očmi rek: „i)anes meni, jutri tebi!" Kdor je bolj v ospredju y naprednih bojnih četah, v tega se zaletavajo črni klerikalni vrani! Danes treba na Goriškem „ vzeti ugled" Gabrščeku, -- ako je ta enkrat izginil in se pokaže kdo drugi bolj v ospredju, tedaj gorje njemu, tedaj bodo vsa bojna kopja obrnjena njemu v srce. — Načela ne plavajo sama po zraku, marveč njih nositelji so ljudje. Stara liguorijanska morala uvažuje to resnico in pripušča, da se ubijajo načela, da se uničujejo nasprotujoče stranke tako, da se ubijajo tisti ljudje, ki so glavni predstavite!ji nasprotnih načel in stremljenj. — Kar je storil torej dr. Pavletič, ni zadelo toliko moje osebe, kolikor celo — narodno-napredno stranko na Slovenskem. Zato morejo in morajo tudi vsi napredni Slovenci dati samo en odgovor, ki se glasi: sedanjemu „osrednjemu odboru" v Gorici ne zaupamo, mi ga ne pripoznavamo, mi zahtevamo odbor, da bodo zadovoljni ž njim tudi napredni in svobodomiselni Slovenci, — in pa, ki bi imel v naprej določen« vsaj glavne temelje, kako se porabi nabrani denar! — Da bodo pa klerikalci zdaj lepo zbirali denar in ga nekega lepega dne rabili morda —- proti nam, tako daleč pa ne sega naše oboževanje umrlega pesnika! Končno še nekaj, iz česar naj vidi slovenski svet, ali je pritikalo več besede dr. Pavletiču ali meni pri posvetovanjih o ustanovitvi »osrednjega Gdbora". Dr. Pavletič do danes ne šteje še čisto nič v našem javnem življenju. Za slovensko stvar v Gorici in na Goriškem ni storil šo nič takega, kar bi mu dalo pravico do kakega višjega mesta v vodstvu goriških Slovencev. — Narobe, ko cmio se Slovenci začeli lepo polagoma razvijati, je bil Pavletič v Mahničc-vem taborju, ki je le oviral naš narodni napredek. Še leta 1896. je izdalo politično društvo »Sloga" knjižico o tedanjem živahnem delovanju slovenske desetorice v deželnem zboru. Razpošiljali smo jo brezplačno. Poslali smo jo tudi zapoznelemu študentu Pavletiču v Podgoro, toda Mahničev duh v njegovem srcu ni dovolil, da bi obdržal tisto lepo in pomembno knjižico, marveč zavrnil jo je z neslano opazko na naslovni strani. - Zdaj pa, odkar se je dr. A. Gregorčič »poboljšal", je dr. Pavletič »Slogaš" in je imel celo važno besedo, kakšen bodi spomenik možu, katerega je duševno in fizično ubil Pavletičev ideal — dr. Anton Mahnič. Moje stališče nasproti slovenski javnosti je docela drugačno, in ako se kdorkoli obrača do celokupne javnosti tako, kakor mora kate- \ rikoli »osrednji odbor" za Gregorčičev spo- ' menik, tedaj je gotovo, da imam pri tem več besede nego jo ima kak dr. Pavletič. — In ' ako hoče ta dr. Pavletič uganjati celo ob tej priliki klerikalno politiko, udrihati po osebah, ki so v ospredju naprednih bojnih čet, tedaj je le naravno, da pokažemo naprednjaki takim vsiljivcem vrata, pa naj bodo njihove prošnje navidezno še tako lepe in svrhe plemenite, Samo zaradi zanimivosti naj povem še, da bi imel jaz več pravice, stopati bolj v ospredje ob vprašanju spomenika možu, ki mi je bil osebno bliže nego kateremukoli članu sedanjega »osrednjega odbora". Simon Gregorčič je doma z Vršnega, odkoder se je presilil moj stari oče v Kobarid. Z njegovo rojstt; hišo smo imeli vedno najožje stike — njej v prid. Ko je imel stopiti v svet novomašnik Simon Gregorčič, tedaj mu je bila moja teta duhovna mati, ki ga je oskrbela z vsem tako bogato, kakor je ma-lokatera druga oskrbela kakega novomašnika. — Prva služba Gregorčičeva je bila v Kobaridu. Jnz sem bil njegov učenec; ljubil meje in še malega dečka naučil, da sem stregel pri maši. Bil sem še tako majhen, da mi je moral pomagati, da sem spravil misal na drugo stran oltarja. — V poznejših letih sem bil njegov ljubljenec, na katerega je vselej pokazal z zadovoljstvom in nekakim ponosom. Ites je, prvi žarki rodoljubja iu narodne zavesti so me ogreli takrat, ko je Gregorčič ustvaril kobariško Čitalnico in sem prisluškoval, kako je učil in navduševal kobariške može in mladeniče. — L. 1892. sem ga bil spravil jaz z Gradišča v Gorico; upal sem, da ga sprijaznim zopet s svetom, da bo tu občeval z znanci in prijatelji — in de bo taka družba blagodejno vplivala na njegovo muzo. Gmotno se mu je godilo slabo — in jaz sem mu dajal po 30 gld.. na mesec pod pretvezo, da sodeluje in pomaga pri »Soči", ki je izhajala tedaj po —- enkrat na teden. Da je to res, mora potrditi sam dr. A. Gregorčič. Moje žrtve niso imele zaželjenega uspeha. Po več mesecih se je preselil zopet na Gradišče. Po razkolu 1. 1899. pa je postal hladen nasproti meni — ali ne zaradi politike, marveč radi mojega stališča nasproti »Šolskemu domu". Ni mogel razumeti mojega stališča, ali osebno me je imel še vedno rad, v kar imam dokaze. Tartarin iz Tarascona. =Na Francoskem je vse nekoliko taraseonsko.« napisal filphonse Doudci; — preuel 3. Hacin. (Konec.) Končno!... Ko se zjutraj po tem burnem in tragič-nwn večeru naš junak ob prvem svitanju pre-I adi in prepriča, da sta princ in zaklad izgi-\ nila; izginila, ne da bi se vrnila, ko vidi, da Je v t?j mali, beli gomili sam, prevaran, okra-\ ,,eni zapuščen daleč v divji Alžeriji, z velb-\ 0(1oni, l njegovo grbo in z majhno vsoto de-| narJ« v žepu kot s svojim edinim premože-I njem, — tu Tarasconec prvič začne dvomiti. \ ,omiti začne o Črni Gori, dvomiti o prija-| tajstvu, dvomiti o slavi, dvomiti celo o levih . \ »kakor Kristus na getsemanskem vrtu prične 1 v<*ki mož bridko jokati. ( Tako sedi zamišljen pri vhodu v mara-J°ut, vpiraje glavo v svoje roke in stiskaje mko med nogami, in velblod ga opazuje; tu ^naenkrat pred njim odpre grmovje, m^v lann ves presenečen vidi, kako se deset ko-aKov pred njim prikaže orjaški lev, visoko "vigaje svojo glavo, in prične strašno rjoveti, da se stresajo zidovi marabouta s svojimi na-veski in svetnikovi čevlji v svoji izdolbini. Samo Tarasconec se ne strese. „Končno!" vsklLine, skoči kvišku in dvigne puško k licu... PufL. Pufl Pufl Pufl... Storjeno ?e... Lev ima v svoji ^lavi dve eksplozivni kroglji... Za trenotek se pojavi na afriškem nebu, ki tvori ozadje, grozen umetalni ogenj iz raztrganih možgan, kadeče se krvi in koscev rumene kože... Nato pade vse na tla, in Tartarin zagleda — dva velika zamorca, ki besno letita proti njemu, dvjgaje nad glavo svoje kole. Zamorca iz Miliariaka! O nesreča ! Tarasconski kroglji sta pravkar ubili ukročenega leva, ubogega slepca iz Mohamedovega samostana. Pri Mohamedu, to pot se Tartarin reši krasno! Pijana fanatične besnosti, bi ga zamorska nabiralca miloščine gotovo raztrgala na kosce, da mu krščanski Bog ne pošlje na pomoč rešilnega angelja v osebi okoličanskega redarja občine Orleansville, prihajajočega po ozki stezi s sabljo pod pazduho. Ko zagledata zamorca uradniško čepico, se njima jeza hitro ohladi. Mirno in veličan-stveno sestavi mož protokol, da naložiti na velbloda ostanke leva> ukaže tožiteljema in zložincu, naj gredo ž njim, in krene proti Orleansvilu, kjer vse odda v sodnijski pisarni. To je bila dolga in strašna obravnava! Po deželanski Alžeriji, po kateri je pravkar potoval, spozna Tartarin iz Tarascona zdaj še drugo Alžerijo, nič manj zanimivo in strašno, Alžerijo mest z njenimi sodnijami in odvetniki. Tu spozna škilašto pravosodje, ki se valja po kavarnah, bohemo zastopnikoy pravice, spise, ki diše po absintu, bele ovratnice, polite z žganjem; tu spozna sodnijske sluge, uradnike in odvetnike, vse te kobilice kolekovanega papirja, lačne in suhe, ki snedo naselnika do golenic in ga oskubejo kakor koruzo list za listom... Pred vsem se gre za to, da se izve, ali je bil lev umorjon na občanskem ali na vojaškem svetu. V prvem slučaju bi pripadla zadeva trgovinskemu tribunalu, v drugem bi prišel Tartarin pred vojni svet, in pri besedi ,vojni svet' dovzetni Tarasconec že vidi, kako leži ustreljen ob vznožju nasipa aligine globoko v kaki jami... Strašno je, da je v Alžeriji meja med tema dvema ozemljima zelo nedoločna... Po ce-lomesečnem beganju in spletkah, tekom katerih se mora Tartarin izpostavljati žgočemu solncu na dvorih arabskih uradov, se končno določi, da je bila žival sicer ubita na vojaškem svetu, da pa je Tartarin v hipu, ko je sprožil, stal na občanskih tleh. Zadeva se torej prepusti civilnemu sodišču, in naš junak mora plačati dvatisočpetsto frankov odškodnine' in stroške, Kako naj vse to plača ? Ona trohica pi-jastrov, ki je ušla tatinskim rokam prinčevhu, je bila Že davno izdana za koleke in za ab-sint, ki ga je bilo treba plačati sodnikom. Nesrečnemu preganjalcu levov torej ue ostane drugega nego prodati svoje orožje na drobno, puško za puško. Dalje proda svoja bodala, malajske kije In železne obroče... Neki trgovec kupi konserve, neki lekarnar obliže, kar jih je ostalo. Celo veliki škornji ga za-puste in slede šotoru k starinarju, ki razstavi oboje kot višek košinšinskik zanimivosti!... Ko Tartarin vse plača, mu ne ostane nič drugega kakor levova koža in velblod. Kožo skrbno zavije in pošlje v Tarascon na naslov vrlega poveljnika Bravide. (Kaj se je zgodilo s tem bajevnim plenom, bomo videli takoj.) Kar se tiče velbloda, računi na to, da mu bo služil za povratek v Alžir, ne morda s tem, da bi na njem jezdil, ampak s tem, da« ga proda in si plača pošto, kar je še najboljši način potovanja s pomočjo velblodov. K nesreči pa je žival taka, da ne ponudi za njo nihče niti vinarja. Tartarin hoče kljub temu kar najprej de speti v Alžir. Rad bi zopet videl modri Bajk telovnik, svojo hišico, svoje fontane in si Odpočil na svoji beli terasi,: čakaje na denar iz tfkncije. Tudi si naš junak dolgo ne pomišlja: žalosten, a nikakor malodušen, nastopi pot v malih dnevnih pohodih peš in brez denarja, Ko je umrl, sem storil vse možno, da je narod složno pokazal svojo ljubezen velikemu pokojniku. Moje delo je, da so lepo pisali o njem celo laški listi, moje delo je, da so imeli laški trgovci zaprte svoje prodajalne. Sodeloval sem v Gorici in v hribih in stal ob jami, koso spuščali krsto v rodno zemljo. Slovenska javnost naj presodi, kako velika je impertinenca enega dr. Pavletiča, ki ob taki priliki, ko gre za spomenik Simonu Gregorčiču, besni proti meni, ki sem bil in sem pokojniku tako neizmerno blizu, besni zato, da bi udaril s tem napredno stranko ter koval „nevenljive zasluge" klerikalcem, ki so Gregorčiča duševno in telesna ubijali in ubili! Kaj storiti proti toliki klerikalni nesramnosti, prepuščam odločitev izvrševalnemu odboru narodne-napredne stranke na Kranjskem, ki se je že sestavil, in onemu na Goriškem, ki bo imenovan tekom meseca januvarja prihodnjega leta. A. Gabršček. DO P I S l. Gmikal pri Kopru, dne 12. dec. 1906. (Odgovor na dopis krajnega šol. sveta v Dekanih z dne 27. novembra t. i., pri občen v štev. 99. „Soče", z dne 7. t m.) — Z neizmernim zadovoljstvom konštatiram, da se iz dotičnega dopisa razvidi resnica, da je obč. tajnik g. Klemenčič v javni seji kraj. šol. sveta dne 15. novembra t. 1. na škandalozen način zlostavljal in klofutal mene podpisanega. — Nikakor ni res, da sem istega dne zvečer na prijateljski nasvet večine udov kraj. šol. sveta obljubil,* da ne bom v tej zadevi storil nobenega koraka; res pa je, da mi je g. kolega, nadučitelj Va-lentič, istega dne zvečer rekel jasno in odločno, da sem malo vreden, ako molčim! Izmišljena laž pa je, da sem se jaz podpisani z glavo udaril ob mizo, ker sem že stal na nogah, ko je g. akademik Klemenčič planil na me. Bes je, da ste Vi g. tajnik Klemenčič, potem, ko ste do/nali, da v tej stvari „ storim potrebne korake" — govorili v javni krčmi v svoje opravičenje, da sem se pobil na glavi, ker sem padel z biciklja. In šele, ko so Vam Vaši sateliti razložili, da jaz dotičnega dne nisem prišel v Dekani z bicikljem, temveč s kočijo, ste si izmislili anekdoto, da sem se udaril ob mizo. Ako sem podpisani žalil občinskega tajnika g. Klemenčiča s tem, da sem mu očital laž, vedel je dobro kot akademično izobražen cand. iur., kaj mu je storiti, da reši svojo neskaljeno čast. — Odločno pa zavračam drzno trditev, da nisem nikoga pozdravil, ko sem stopil v sejino sobo. Potrkal sem in ko sem slišal besedo „naprej", sem se ou; ril, vstopil ter priklonil že zbranim zborvjalcem, na kar sta mi uda kraj. šol. sveta gg. Andri-jašič ia Bordon ponudila sedež. — Kar se tiče „patronata"------katerega imajo nune sv. Spiridiona v Trstu nad cerkvijo in župniščem v Predloki, (v katerem se nahaja sedaj šolska soba) — izjavil sam le svojo skromno mnenje, naj bi si ta patronat prisvojila občina, ki je sezidala župni dvorec s svojimi krvavimi žulji, na kar pa je ud kr. šol. sveta g. župnik Defar opomnil, da to ne gre tako lahko, ker so to težke in zamotane stvari. — Glede „iz-zivajočih" medklicev izjavljam le to, da sem v dopisu na c. kr. okrajni šol. svet v Kopru — katerega je indiskretno in na izzivajoči način čital g. tajnik Klemenčič navzočim udom, — izražal le svoje najprisrčnejše želje, da bi višje šolske oblasti ukrenile potrebno, da bi se čimprej sezidalo prepotrebno šolsko poslopje v Predloki, za katero je potrebni denar na razpolago iz „ ustanove Fabrisove". In ravno ta dopis je smatral g. obč. tajnik Klemenčič za Žaljenje obč. odbora in kraj. šol. sveta. Ad vocem: ustanova Fabris t Peter Fa-bris je bil nekdaj župnik v Predloki in je zapustil neko svoto denarja, katere obresti naj bi se uporabljale v poboljšanje plače tamoš-njega učitelja in v pomanjkanju istega, pa za reveže dotične župnije. Ker pa se obresti te ustanove niso uporabljale ne v prvi, ne v drugi namen, je umljivo, da sem se jaz kot voditelj predloške šole zelo zanimal poizve-deti, v kakem stadiju je sedaj ta »Fabrisova ustanova*. V to se mi je ponudila prilika dne 28. aprila t. 1. to je o priliki škontriranja blagajne »ustanove Fabrisove"!! Dva dni prej, namreč t. j. 26. aprila t. 1. mi je občinski svetovalec g. Josip Bordon in ud kr. šol sveta naznanil, da bo v soboto dne 28. aprila (t. L) pregled »ustanove Fabrisove" v občinskem uradu v Dekanih, kamor me je prijazno povabil, rekoč mi: »Gospod učitelj, ako ste v soboto prosti, lahko pridete v obč. urad, da se informirate o tej stvari." Jaz sem se seveda radostno odzval temu vabilu, in ko so pregledovala šteli razne obligacije, vzel sem v roko svinčnik in notes, da si zabilježim svoto, do katere je narasla imenovana »Fabri-sova ustanova". To pa je g. tajnika Klemenčiča tako speklo, da je zahteval, naj se me odstrani iz sobe. Nato sem se prostovoljno umaknil. Kar klobasari g. tajnik, da me je zalotil pred dotično sejo pri brskanju po aktih, v občinski omari itd., izjavljam izrecno — in to je ravno tisto, kar sem vzkliknil v seji kraj. šol. sveta dekanskega dne 15. novembra t. 1. — to je laž, kar dokažem s pričo pod prisego. Istina je le, da mi je nekega druzega dne tedanji pisarniški pomočnik na mojo prošnjo uljudno posodil zakonik glede" vojaških dolžnosti. Nadalje izjavljam, da sem se odstranil iz seje po onem škandaloznem prizoru, katerega je povzročil g. tajnik Franjo Klemenčič na prigovarjenje g. župnika Defarja in ne na ukaz predsednika, ki do takrat ni zinil niti besedice. — Iskreno se zahvaljujem velecenjenemu predsedništvu kraj. šol. sveta v Dekanih in lastnoročno podpisanim pričam, da so uradno in v javnih časopisih blagovolili priznati in potrditi, da me je je g. obč. tajnik akademično izobraženi Franjo Klemenčič v »Pasji vasi" v javni seji dne 15. nov. t. 1. na neolikan in nezaslišan način zlostavljal, o čemur bodo razsojale zato določene sodnijske oblasti. Torej na veselo svidenje pri Filipih I Iu s tem sklepam. Fran FerjančiČ, 1. r. Iz Št. Petra. — Dopisnik »Gorice!": Ko ste me vi v »Gorici" napadli, sem vam odgovoril. Pod svoj dopis sem se pa podpisal. Zakaj pa vi tega ne storite ? Se-li svojega imena sramujete? Ali se pa sramujete svojega dopisa? Saj se ga tudi lahko. Vsak trezno misleči človek ve, da je neumnost, kar zahtevate od mene; naiureč to, da objavim v »Soči" imena vseh onih, kateri so z mano vred žvižgali. Neumnost je zato, ker bi vsa imena vzela v »Soči* preveč prostora. Svetujem pa dopisniku, naj pa on našteje v »Gorici" vse one »zavedne" može, kateri so isti dan Gregorčiču hvalo peli. Teh je gotovo manj kot naših. S tem je delo "Vrajšano in vendar bo vsakdo vedel, kateri so bili proti Gregorčiču. Namreč vsi tisti, katerih klerikalni dopisnik ne bo v »Gorici" imenoval kot Gregorčičeve pristaše. Gosp. dopisnik! Krinko raz obraz! Podpišite sel Ne skrivajte se bojazljivo, kakor plahi zajec med repo S Na dan z imenom! Potem vam bom labV: ustmeno imenoval vse udeležence onega „^grajanja". V. Savli. Domače in razne novice. Volitie f predstojnlštr in razsodišče delavske zavaroialnUe proti nezgodam f Trstu. — Tržaški odbor za skupno slovensko - hrvatsko volilno akcijo vabi nujno vse narodno misleče podjetnike, da pošljejo takoj glasovnice pravilno podpisane na naslov odboro-vega predsednika g. dr. Edvarda S1 a v i k a, advokata v Trstu, ulica Galatti štev. .! 8. Volitve so dne 29. t. m.; glasovnice morajo biti v svrho ureditve že nekaj dni pred volitvijo v odborovih rokah. Za Gregorčiče* spomenik darovale : g. Kožica Bisail, trg. K 3; g. Angela Košnik, prof. K 2; g. Oktavija Šerko, zas. K 2; g. Joti-pina Mozetič, podj. K 1. Akad. ferj. društn nAdrl|l" v Gorici priredi v petek dne 21. t. m. ob 7 V« uri zvečer pri »Zlatem jelenu" izredni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Citanje zapisnika. 2. Razvoj narodnega radikalnega gibanja na Slovenskem. 3. Program akad. fer. društva »Adrije". 4. Poročilo odseka za potovalno knjižnico. 5. Samostalni predlogi. 6. Slučajnosti. — Zborovanje bo velike važnosti! — Gg. starešine in tt. člani, blagovolite se udeležiti v polnem številu 1 Imenovanje. — Davkar g. Josip Kavčič v Tolminu je imenovan naddavkarjem v področju finančnega ravnateljstva v Trstu. •Za Miklavžev večer, kateri se jo priredil šolski mladini V BOVCU, se je 'Hbralo sledeče: po 20 K: družina dr. Kraigherjeva; po 10 K: g. dr. R. Gruntar, g. Princig glavar, g. Vik. Devetak sodnik; po 6 K: neimenovan upok. učitelj; po 5 K: č. g. Vidmar dekan, č. g. Reščič kaplan, g. dr. Maver, g. K., g. And. Lasič nadzornik, g. Perpar davč. tajnik, g. Treo okr. komisar, g. Ant. Kutin, c. kr. učitelj, g. Ger-želj učitelj, g. Huber; po 4 K: g. J. Mrach, gdč. učit. Mlekuž, č. g. Štolfa kaplan, g0Sj)a Marija Ostan, gospa Stergulc, gosp. Ambrozij poštar; po 3 K: g. G. Stres, gospa Terezija Jonko, c. kr. orožniki; po 2 K: gč. Predaj g. Šulin župan, g. Izidor Ostan, gospa Fi§e' g. A. Berbuč davkar, g. Josip Černigoj «nJ' N. N., g. A. Mlekuž, Č. g. Štrukelj, ge/j^ g. M. Logar učitelj, g. And. Flajs, gosp, A' Durjava, gospica R. Valentinčič, gospa pe čenko, g. Jožef Mlekuž, g. And. Mrakič, gosp Franc Mrakič, g. Franc Kenda, gospa Marij Kenda, g. Jožef Mrakič, g. J. T., g. Trebf učite!'; g. Mihelič st., g. nadporočnik, g, po ročmk ; po 1 K 40 v: g. Kavs cerkovnik-po 1 K: g. Pire st, g. Miha Mlekuž, g. ^ Černigoj, g. Trobina, g. Smogovec, g. ^ Černu'a, č. g. kurat Kunsič, g. Albert D0. minko nadučitelj, g. Ivan Vulč, g. Josip fj8i" g. And. Mrakič, g. R. Fahinger, gosp. %^ g. Novak, g. Čermelj, gospa Marija X0viIU' gospa Eliza Fon, g. Matija Kravanja; po so Y' gospa Jank; po 50 v: g. Josip Mrakič. \e! sela družba pri Jonku nabrala 4 K r,2 v. Vstopnina 26 K. Razun omenjenega darovali so še: tvrdka A. Straussgitl blago in čevlje; tvrdka A. A. Mlekuž isto; tvrdka L. j0nko blago; gospa nadučiteljeva bombaž; gdč, Vidmar in gospa davkarjeva sladčice; g. Pire kolače; gGKA Žagar orehe in jabolka; g. Uršič učitelj fig*; g. Kavs škatlje; g. Izidor Ostan orehe. Vsem omenjenim darovateljem, dalje g. Jonku za dvorano; gospej FiŠer za svečavo; g. MiheliČu za napravo odra; g. Miheliču ml, in g. Izidor Ostanu za godbo; gospej dr, Kraigher; gdč. učiteljicam Merhar v Kalu; gdč. Marinič na Plužnah; gdč. učiteljici Vidmar na Žagi in gdč. Predauk izreka v imenu šolske mladine najiskrenejo zahvalo — učiteljstvo bovške šole. Na južni 2elOZnlGl odide v soboto 22. t. m, poseben vlak iz Trsta, in sicer pop. ob 4,;Sf>; gre čez Bivij do Gorice. Vlak, ki gre iz Trsta ob 4.25 pop., sprejme potnike le za Nabre-žino, Krmin in Italijo. V Rfcmanjlh sta bila ta mesec zopet dva civilna pogreba. Oba je vodil župan Ivan Berdon. Polašaevanje v poreškl škofiji. — v čisto hrvatski kraj Brkač pri Motovunu je poslal škof Flapp nekega duhovnika iz južne Tirolske, ki ne zna niti besedice hrvatski. Ta človek je bil župnik v Fazani pri Pulju, ah za kazen odstavljen in poslan kaplanovat med Hrvate! V Motovunu so trije Tirolci duhovniki in neki Motovunec, ki zna toliko hrvatski da se lahko norčuje s Hrvati. V Žbandaj so poslali zagrizenega Lahona Franca Porečana. Tako se vrši sistematično polaščevanje slovanskega rodu v poreško - puljski škofiji v cerkvah od strani katoliškega škofa Flappa. Klerikalni listi, ki utikajo svoje nosove v vsako drugo reč, nimajo niti ene grajalue besede proti • Flappu ; Flapp je pač katoliški škof, in kar stori škof, vse prav stori, pa če je še tak naš narodni sovražnik! (Dol)e o prilogi.) V tem položaju ga velblod ne zapusti. Ta tuja žival je gojila do svojega gospodarja nerazumljivo ljubezen, in vide", da on odhaja iz Orleansvilla, prične pobožno korakati za njim, drži z njim korak in ga ne zapusti niti za ped. Prvi hip se zdi to Tartarinu zelo ganljivo; ta zvestoba in ta udanost v vse nepri-like mu gresta k srcu, in to tem bolj, ker mu žival ni v nadlego in ničesar ne potrebuje. Toda za nekaj dnij postane Tartarinu nadležno, imeti nepr stano za petami svojega otožnega tovariša, ki ga spominja vseh nezgod; potem se pripoji k temu še jeza nad njegovo žalostno postavo, nad njegovo grbo in nad njegovo gosjo hojo. Naveliča se ga, da povemo vse, in misli le še na to, kako bi se ga znebil; toda žival se drži dobro... Tartarin se mu skuča izgubiti, velblod ga zopet najde; skuša mu uteči, velblod teče hitreje... Kriči: »Spravi se proč!8 in meče va-j Kamenje. Velblod obstane in ga gleda z žalostnim pogledom, nato pa se za trenotek zopet napoti za njim in ga končno vselej doide. Tartarin se uda v svojo usodo. Vendar za dolgih osem dnij potovanja zagleda Taraseonec, zaprašen in utrujen, lesketati se v daljavi prve bele alžirske terase. Ko pride pred mestna vrata, na hrupno Mu-stafske cesto, med zouave, biskrise in Mohn-medance, ki mrgole okoli njega in ga gledajo, kako koraka mimo njih s svojim velblodom, ga potrpežljivost naenkrat zapusti. „Ne, ne," pravi, »to ni mogoče... S tako živaljo ne smem priti v Alžir!" In izrabivši množico voz, krene neopaženo na polje in se vrže v jarek!... Za trenotek nekoliko dvigne glavo in vidi velbloda, kako boječe in s stegnenim vratom dolgih korakov teče po cesti. Junaku se odvali s srca težko breme; zapusti torej svoje skrivališče in krene v mesto po stranski stezi, vodeči mimo njegovega malega vrta. vn. Udarec na udarec. Prišedši pred svojo mavriško hišico, Tartarin zelo začuden obstane. Dan se že nagiba, ulica je prazna. Skozi nizka, mavriško obokana vrata, ki jih je pozabila zamorka zapreti, je slišati smeh, žvenketanje kozarcev, pokanje šampanjskih zamaškov in pred vsem ta lepi hrup nadkriljujoč glas ženske, ki poje veselo in jasno: „Marko Lepa, ali ljubiš ples po salonih s cvetjem..." »Božja strela!" vsklikne Taraseonec ves bled in plane na dvor. Nesrečni Tartarin! Kakšen prizor ga pričakuje !... Pod oboki, ki se vlečejo okoli malega dvora, stoji med steklenicami, sladčicami, razmetanimi blazinami, pipami, tamburinami in kitarami Baja, brez modrega jopiča in telovnika, v sami srajci iz nežne, s srebrom prepletene tkanine, in v širokih hlačah rožnate barve, ter poje, s čepico mornariškega častnika nad ušesom, »Marko Lepo"... Pri njenih nogah leži, pijan ljubezni, Barbasson, nesramni kapitan Barbasson, jo posluša in poka smeha. Pojav Tartarina, bledega, suhega in zaprašenega, z žarečimi očmi in naježenim čopom na fesu, prekine to turko-marseillesko orgijo ljubezni kakor strela z jasnega. Baja, ki se ji s prestrašenih ustnic izvije lahek krik, plane v hišo. Toda Barbasson se ne da vznemiriti in se kar najsrčneje zasmeje: »He! he i Gospod Tartarin, kaj pravite k temu? Zdaj pač vidite, da zna francoski!" Tartarin besno plane proti njemu. »Kapitan I" »Povejte mu, da je to maščevanje, moj dragi!" zakliče Mavreska t njegovem domačem narečju in se s surovo gesto nagne s hodnika v prvem nadstropju. Uničen omahne ubogi mož na stol. Njegova Mavreska zna celo marseil-lesko! „Ali vam nisem rekel, da Mavreskamne smete zaupati I" pravi resno kapitan Barbasson. „Ž njimi je prav tako kakor z vašim črnogorskim princem." Tartarin dvigne glavo. »Vi veste, kje je princ ?" „0, ta ni daleč. Nastanil se je za pet let v lepi mustafski ječi. Tepec se je dal zasačiti pri dejanju, baš, ko je vtaknil svojo roko v tuj žep... Sicer pa to ni prvič, da so ga ' Vtaknili v luknjo. Njegova Svitlost je že sedel tri leta v ječi nekje v... ah, čakajte, zdi se mi, da v Tarasconu," j „V Tarasconu!.,." vsklikne Tartarin, ki , mu jo naenkrat vse jasno... »Zaradi tega je ' torej poznal le eno stran mesta..." I »He, Čisto gotovo... Tarascon, kar gaje J videti iz ječe... Ah, moj ubogi gospod Tarta- rin, v tej vražji deželi mora človek široko odpreti oči, sicer se mu lahko zgode zelo neprijetne stvari... Tako na primer vaša histerija z muezinom..." »Kakšna historija? S kakšnim muezinom?" »Za Boga, z muezinom tam nasproti, ki je dvoril Baji... Časopis »Akbar" je drugo jutro poročal o stvari, in še zdaj se smeje ves Alžir... To je krasno s tem muezinom, ki je z višine svojega stolpa, pojoč molitve, pred vašim nosom govoril tej mali devojki o ljubezni in jej pravil, kje se snideta, klifoč tae Allahovo..." »Toda ali so v ti deželi vsi ljudje ntt-vredneži?"... zaječi nesrečni Taraseonec. Barbasson filozofično zamahne z l0^0' Ne »Veste, moj ljubi, nove razburjajte se, in če me .hočete poslušat18 kar najhitreje vrnite v Tarascon". »Vrniti se —- to je lahko reči.. A de- nar?... Vi torej Še ne veste, kako so nietam doli v puščavi oskubli ?" »Kar se tiče tega", pravi smehljaj^ kapitan, »odpluje jutri ,Zouave', in če hočete, vas prepeljem v domovino... Saj vam je pw%; tovariš, ali ni res?... Torej prav. Storiti imate le še eno. Ostalo je še nekaj stekle«« Šampanjca in pol sladčic... Prisedite, iu brez sovaštva!..," Vsled spodobnosti se Tartarin trenotek obotavlja, nato pa se vrlo poprime svojega dela. Sede, in začne se piti; Baja, ki *> l,r žvenketanju kozarcev vrne, poje do konc friioja „5Qt)" it. 102. z die II. decembra 1806. Koncert »Pevskega In glasbenega društva". — Hodili smo po polju slovanske glasbe. Nad nami čisto jasno nebo, krog nas zveni iz slovanske duše. Globoko segajo v srce ti glasovi, vzbujaje razkošno razpoloženje, združeno s Čustvovanjem, katero pričara v nas moč lepe nih koncertov, katerim se je pridružilo tudi nekaj novih. Rečemo lahko, da so bili dobro zastopani vsi sloji, izvzemši znane nasprotnike »P. in gi. dr." kljub odločno izraženi in po vseh dosedanjih prireditvah potrjeni prosvetni tendenci tega društva. Pribiti pa treba, da se je tudi ta kon- y . . . ,. ¦ . . x . cert izvršil v znamenju napredovanja na pro- o nesrečni vojni; #VŠ?.^ tovo ^ Z moravskih dobrav je prišumela vest pesem, tako sorodno zveni spev iz Morate. Moč ljubezni, Pomlad, Ljubezen, Franica, to so skladbe polne srčne ljubkosti, taki spevi se prilegajo slovenskemu srcu. Ocenjene so te skladbe že v sobotni številki »Soče", kjer je obširno opisana tudi kantata "^aškv^ Zato bi tu le ponavljali, ako hi obširneje navajali vsebino in vrednost skladeb koncerta. Gre le za proizvajanje in uspeh. Pelo je pevsko in glasbeno društvo vsestransko zadovoljivo. Vidi se, kako društvo napreduje, kako se dviga in kako doseza vedno lepše uspehe. Zbor je res impozanten, lepo razdeljen po glasovih, nastopilo je nad 40 pevcev in pevk. Krasen prizor »udi ta zbor, in krasna je petje njegovo, In če se Oglasi solist ali solistinja, čujemo zopet \cif izrazit, fin glas. Koncert je uspel jako lepo, kar" priča o , velikem trudu in požrtvovalnosti od strani t j-Jjprov in pevavodje. Ni mala reč spraviti na , spored koncerta 5 skladb velike vrednosti, : jjastf jmpozantno rusko kantato, In vse to proizvesti dovršeno, umetniško. In te obsežne . Boio-partije! Že v soboto je bilo rečeno v ( „SočiM, da v sopranski partiji pride glas go- , spko Klementine Hrovatinov« v kantati do polne veljave. To se je res zgodilo. Iz-: . redno je bjla razpoložena in pela je krasno. , Podarjen jej je bil šopek cvetic. Baritonovo , partijo je pel g. Ivan Bevk, ki je že znan dober pevec. V glasu je še |taj, kar se pa t parno pb, sebi ppili, ali svojo partijo Je pel pigurno, krepko. \\es je pridobilo društvo v njem izborno moč. S pravim veseljem, z res* ničnim navdušenjem mora vsak po napredku hrepeneč Slovenec slediti pevskemu in glas- t benemu društvu pri delu tako eminentno kul-turnega pomena, Društvo je pokazal^ a \m\ koncertom, da smemo pričakoval Izreden uži- ( tek tudi pri prihodnjih prireditvah, za katere ( je najboljša reklama v soboto dosežen uspeh. _ — Končno vsa čast g. ppvovodji, gospicam pevkam, gg. pevcem ter vsem, ki so se tru- f (UH, da moremo beležiti nov uspeh Slovencev ( na kulturnem polju v Gorici. j Obširno recenzijo priobčimo prihodnjič, Udeležba pri koncertu je bila vsekakor po-voljua. Zapazili smo z zadovoljstvom znatna udeležbo z dežele, zlasti iz gor, odkoder je pripeljala nova železnica mnogo gostov, katerim je bilo dosedaj vsled daljave onemogočeno obiskovanje prireditev v Gorici. Veseliti mora vsakogar, da je bilo videti na koncertu mnogo priprostih ljudij iz mesta in dežele, ki &o vsi gotovo prijeli najboljši utis o kulturni prireditvi našega »Pevskega in glasb. dr." ; seveda ni izostalo zvesto meščanstvo, poznano že iz prejšnjih koncertov, in manjkalo ni tudi nekaterih dragorodnih silnih gostov društve- stranske podpore. Naj mil je torej ne odreka naša javnost, kakor bi podporo morali'priznati tudi vsi avtonomni in državni činitelji, ki so poklicani pospe evati prosvetni napredek. Pe»sko In. glasbeno društvo je posetil 3. t. i m. odposlanec ministerstva, ministerijalni j svetnik dr. Wiener, ki je prisostvoval vaji I pevskega zbora, o katerem se je izjavil v naj-laskavejšem priznanju. Nadzorovanje je v zvezi z državno podporo, ki je že postavljena v proračun prihodnjega leta. Po tej poti naj društvo neustrašeno in vstrajno napreduje. i AH jO res ? — Poroča se nam, da se je gojenkam na tukajšnjem učiteljišču namignilo s p o s 1 e d •' m i, če bi se udeležile koncerta »Pevsk. in glasb, društva" 15. t. m. Če je to res, bi pričala ta vest o čudnih nazorih za vzgojevanje naše ženske mladine na tem zavodu. Dočim ne manjka direktnega in indi-rektnegareklamiranja nekaterih prireditev, bi se |ako zabranjeval obisk prireditve skoz in skoz kulturnega značaja, ki se ,udi komaj parkrat na leto v našem mestu. Ali kar že inorodci pohvalno priznavajo, ovirajo pri nas še vedno rojaki neke posebne vrste omike in olike, PeHn! Zbor gorISHI ne bo sklican sedaj za-jedno z drugimi deželnimi zbori na kratko zasedanje, marveč bo sklican šele spomladi, ko bo čas za. daljše zasedanje. Iz Gorice. — AH je imano g. ravnatelju učiteljišča v Gorici, da imamo občutljiv mraz, a da se vkljub terau v 5. razrodu dekliške vadnice do incl. 17. t. ra. še ni kurilo peči V Ali je g. i, svetniku znano, da je ravno vsled tega prišlo neki učenki 5. raz. slnho, da m je tresla od mraza |n jokala? — Ali je tako trpinčenje dovoljeno. Ali ravnateljstvo ne dobiva denarja za kurjavo, kam gre ta denar? — Ali je g. š. svetniku znano, da se v od-' inorib ne zračijo & sobe in da se ne skrbi zadostno za čistost v šoli, zlasti odstranitev škodljivega prahu? Ali je g. š. svetniku znano, da je bila že ginana g.ica učiteljica ta|$ prijazna, da je ukazala vsaki učenki prinesti, ne vem, ali 10 aH §0 h, (okoli 50 učenk) da s tem denarjem kupi brisačo, da hodo učenke snažile stranišče ? %a tista vsoto bi se dobilo lahka več svilenih brisači Ali je dovoljeno nalagati učenkam taka opravila? Za kaj je sluga? Še mnogo bi imel pisati o tej šoli —- pa za danes zadostuj S N. N, Klerikalna in laška mesnica v Dornbergu. — v tej nesrečni yasi, kjer pašuje siloviti straho-vladec Lovro Točobran, ki je v prostih urah tudi župnik in župan, s t ft dve m e s n i ci. Slučaj hoče, da sta gospodarja — naprednjaka, poštenjaka. Seveda je tudi njima težko mogoče, da vstrezata vsem željam občinstva, saj je celo v Gorici veliko pritožb, še več in bolj opravičenih nego v Dornbergu. Posebno župnik Točobran je nenasiten v svojih zahtevah, toliko bolj, ker sta mesarja naprednjaka. — Zato napenja pobožni Lovro vse svoje katoliške piščalke, da bi zagodel naprednima možakoma smrtno pesem. Jeden poskus se mu je že ponesrečil. -~Zda| je poklical na pomoč nekega laškega^mesarja" iz Gorice. V soboto so imeli občinsko sejo, v kateri je dokazoval ta tolsti opitanec v črni suknji, kako slabo so skrbeli za njegov nenasitni trebuh domači mesarji, — in zahteval je, naj občinsko starašinstvo glasuje za predlog, da se pokliče lahonski mesar iz Gorice. Večina je ponižno prikimala. — Ako ostane pri tem sklepu, doživimo škandal, da bo lahonski mesar uničeval domačine!------Ali bodo Dornber- žanje še dolgo trpeli take in enake škandale iz farovža ?! Komi poveljnik fe koj. — Vpokojitev kratkem. ». Succovatv stopi v pose razglasi uradno v Osrednji odbor za Gregorčičev spomenik omenja včeraj v klerikalni »Gorici" v posebni izjavi, da dr. Pavletič n i bil navzoč pri sestanku, ko se je izvolil omenjeni odbor. Iz tega pa še ne sledi, da ni imel na sestavitev odbora niknke ingereuce, kakor trdi izjava. Kar je bilo povedano o Pavletiču v znanem članku, se je godilo pred sestankom; saj je v članku rečeno: )5Ko je šlo za to, da naj se povabi Gabrščeka na sestanek".... Čemu se tu spravlja v ospredje sestanek, kjer torej ni bilo Pavletiča? Zato, da se ogne tega, kar je povedano v onem članku ?! Dr. Pavletiču ni bilo niti potreba hoditi na sestanek, on je že poprej storil svoje delo in bil gotov ''do bo povabljen na sestanek in kdo ne. ht,„„anek in odbor nam to jasno spriču-jeta. Klerikalci so napravili to jako prefrigano in potegnili za seboj nekatere gospode, kateri se morajo za nevšečnosti zahvaliti 1 e klerikalcem; vsako očitanje drugim je neopravičeno. Odbor pa s takimi „ izjavami" le še bolj tišči v zagato. KreiJliarJev« trte«. — Pišejo nam iz mesta: „V Gorico je prišel „urejevat" zloglasno Gregorčičevo »Gorico" neki nezrel fante, ki sliši na ime Kremfcr. .Od takrat naprej »Gorica" tako laže, kot še ni poprej nikoli, dasiseveda še ni nikdar spodobno spoštovala resnice, hčerke božje. Temu se ni čuditi, kajti Krem-žar je prakticiral pri patentiranih lažnikih študent, ki mu je prinesel podlistek. Tisti, ki je .priobčil ono bedarijo, zasluži kazen, ne pa gimnazijski mladič, ki . j lahko tako miniran za vedno. Pri »Gorici? tako radi zabavljajo Kranjcem, sedaj pa imajo Kranjca, ki spravlja Go-ričane v nesrečo!" Umrl je v Kapelah pri Brežicah g. Josip C iz el, posestnik, oče g. J. C i zla, c. kr. profesorja na ženskem učiteljišču ? Gorici. Preostalim naše sožalje! Delavsko »akademijo" so priredili klerikalci dne 8. in 9. t. m. na Jesenicah. Šli so gor tudi iz Gorice: dr. Andrej Pavlica, Luka Premrov, dr. -Breeelj in dr. Dermastija. Klerikalci pišejo, da je vspela ta akademija -^fli^iMejdtoio,_v_tesiuci^piu.je-bila-8tTaSno klaverna. Akademija je bila na vrhuncu takrat, ko je neki klerikalni delavski akademik napadel občinskega stražnika, da je moral žen-dar rabiti orožje proti nasilnežu. V evangeljsko cerkev je prestopil, kakor smo svoj čas poročali, katoliški duhovnik Ivan K rajno vič, ki je služboval v Istri. Po končanih študijah je bil pred kratkim na-meščen za evangeljskega župnika v Uljaniku v Slavoniji. V Cerkvi V Pevmi se ne sliši v pridigali i nič drugega nego udrihanje po liberalcih, fra-, mazonih in hujskanje proti tamkajšnjemu bralnemu in pevskemu društvu. G. nune pravi tudi, da punice ne smejo iti nikamor same, ali ko so zadnjič šle Marijine hčere same v Kojsko, je bilo vse prav! Tudi na cesti prijemlje ljudi. Neki materi je pripovedoval, da je sin brezverec, če bo pa držal z dr. Pavle-tičem, bo pa lahko še državni poslanec! LOVSka sreča. — Gosp. Štefan Gomišček, mizarski mojster iz Solkana, je na lovu v Ravnici dne 12. t. m, zadel z dvema streloma — tri srne. Dve sta padli takoj, tretja je bila obstreljena. Po drugom strelu je padla tudi tn. Na lovu je bil g. Gomišfiok sam. ( Dve Oljnati Sliki je razstavil slovenski umet- nik g. Saša Šantel v permanentni razstavi umetniškega krožka v Trstu. Sliki sta na prodaj. 0 ti „at)8tlnentjeB 1 — Pogovor A: Pejdi, gramo na an litro! B (abstinent): Na gram! A: Zakej pej ne? B: Prvo sem abstinent; drugo gram domov; treče pej sem g H h kar s p i v 3 k v a r t i n o. X. ustanovnih »Društva uredništvu ljubljanskega »Slovenca''. Tak i časnikarjev" V LJubljani. — G. mož pa je kot nalašč ustvarjen za našega ' ljubega dr. Gregorčiča, ki se še ni nikoli zlagal. Ta fante je oblajal že celo vrsto mož iz naroda iz Št, Petra, Vrtojbe, Mirna itd. po i navodilih in z odobrenjem »ljubljenca naroda" ' dr. Gregorčiča. Piše in sprejema v list vsak napad, pa naj bo še tako podel ali neumen. Tako neumost je priobčil tudi iz peresa nekega dijaka, ki postane njegova žrtev, ako se uresniči to, kar se čuje, namreč da bo oni ubogi dijak izključen. Prav bi bilo, da bi profesorski zbor upošteval dejstvo, da je več kriv Kremžar in njegov general nego ubogi slo*, književnikov In Ivan Jebačiu, trgovec in tovarnar v Ljubljani, je izročil »Društvu slov. književnikov in Časnikarjev" na račun ustanovniue 100 kron. Odbor mu izreka svojo iskreno zahvalo na darilu, to tem bolj, ker je g. Jebačin prvi slovenski trgovec in industrijalec, ki se je spomnil »Društva slov. književnikov in časnikarjev". Slovenska industrija je še majhna in neznatna, prvič ker nam nedostaja podjetnih ljudi, drugič pa ker »e Slovenci še vedno nismo popeli na stališče, da bi podpirali v prvi vrsti svoja demača podjetja. G. Jebačin je ustanovil prvo tvornico za kavne surogate na Slovenskem. »Marko Lepo" in pirpvanje se podaljša v po?no noč, Proti tretji uri zjutraj spremi dobri Tartarin z lahko glavo in s težkimi nogami svojega prijatelja kapitana do njegovega stanovanja, Ko se vrača in pride mimo mošeje, se ipomni muezina in se zasmeje; in kakor blisk se mu porodi v možganih lep načrt Vrata so odprta. Tartarin vstopi, gre po dolgih hodnikih, pogrnenih s preprogrami, stopa in stopa ter dospe končno v majhno tarško molilnico, kjer se ziblje svetilka, obešena pod stropom^ in slika na bele zidove ^udne seRce, Muezin sodi s svojim velikim turbanom, v svojem belem plašču, s svojo mostaganem-8ko pipo na divanu pri veliki časi svojega absinta in pobožno tolče ob steklo, pričakuje" «re, ko ima iti klicat vernike k molitvi... Ko zagleda Tartarina, vsled strahu spusti pipo iz ust. »Niti besedice, duhovnik," pravi Tara-sconec, ki ima čisto poseben namen... »Hitro, tvoj turban, tvoj plašč !"... Turški duhovnik, ki se ves trese strahu, nni da svoj turban, svoj plašč in vse, kar koče. Tartarin se zavije v to obleko in resno odkoraka na teraso na minaretu. V daljavi žari morje. Bele strehe se lesketajo v mesečnih žarkih. V vetru, pihajo-jtem od morja sem, je slišati nekaj zakasnelih kitar... Tarasconski muezin zbira trenotek svoje moči, nato pa dvigne roke in prične na-J* psalmistu z mogočnim glasom: »Alah il Alah.,. Mohamed je star bedak... Orijent, Koran, paše, levi, Mavreske, vse to ni vredno počenega grošal«.. Turkov ni več!... Sama goljufi so še... Živel Ta-raseon!..." In med tem, ko slavni Tartarin v čudnem jeziku, v zmesi arabščine in provengal-ščine, meče na vse štiri strani sveta, na morje, na mesto, na ravnino in na gore, svojo do-vtipno taraseonsko kletev, mu odgovarjajo jasni in resni glasovi drugih muezinov od mi-nareta k minaretu in poslednji verniki gornjega mesta se pobožno bijejo na prsi. VIII. Tarascon! Tarascon! Poldne je. Na „ZouaYutt se kuri: pripravlja se, da odpluje. Gori na balkonu kavarne Valentin vzamejo gospodje Častniki daljnogled in s polkovnikom na čelu, vrste" se po svojem dostojanstvu, gledajo na srečno malo ladijo, ki odhaja na Francosko. To je veliko razvedrilo štaba... Doli se lesketa luka. Cevi starih turških topov, nastavljenih ob nabrežju, se svetijo v solnčnih žarkih. Popotniki se podvizajo. Biskrisi in Mohamedanci nalagajo prtljago v čolne. Tartarin iz Tarascona nima nikake prtljage. Baš ta hip prihaja v družbi svojega prijatelja Barbassona po Mornarski ulici, po majhnem trgu, polnem banan in vodnih melon. Nesrečni Tarasconec je pustil na Mavri-škem bregu svoja zaboja z orožjem in svoje iluzije in zdaj se z rokami v žepu pripravlja na vožnjo proti Tarasconu... Komaj skoči v kapitanov Čoln, pribeži po trgu zasopena žival in zdSrja naravnost proti njemu. To je vel-blod, zvesti velblod, ki že štiriindvajset ur išče po Alžiru svojega gospoda. Ko ga Tartarin zagleda, zaradi in se dela, kakor da ga ne pozna; toda velblod se razsrdi, cepetaje po nabrežju, kliče svojega prijatelja in ga nežno pogleduje, kakor da mu s svojim žalostnim očesom hoče reči: »Vzemi me, vzemi me s seboj v čoln in me odpelji daleč, zelo daleč od. te Arabije, ki je le še na papirju, iz tega smešnega Orijenta, polnega lokomotiv in pošt, kjer so dromedarji izključeni iz družbe in se zgodi ne vem kaj še vse. 11 si poslednji Turek, jaz sem poslednji velblod... Ne zapustiva se /eč, o moj dragi Tartarin!..." »Ali je ta velblod morda vaš?" vpraša kapitan. »Ne, nikakor ne!" odvrne Tartarin, ki se strese pri misli, da bi se vrnil v Tarascon v tem smešnem spremstvu; in nesramno za-tajivši tovariša svojih nezgod, odpahne z nogo čoln od brega, in čoln se zaziblje ter odpluje... Velblod voha vodo, steguje vrat, da mu pokajo kosti v sklepih, se vrže za čolnom in plava naravnort proti »Zouavu", s telesom pod vodom, s svojim oblastim hrbtom, ki plava po vodi kakor buča, in s svojim vratom dvig-nenim nad gladino kakor prednji del stare ladrje. — Čoln in velblod istočasno dospeta k. boku ladije. . »Končno se mi ta dromedar vendar smili!" pravi kapitan Barbassou ves ganjen. »Kad bi ga vzel s seboj na krov... Ko pridemo v Marseille, ga poklonim zoologičnemu vrtu." Z velikim naporom dvignejo s pomočjo škripcev in vrvij velbloda, ki je ves zmočen od morske vode, še tem težji, in „ZouaveB se odpravi na pot. Dva dneva, katera traja vožnja po morju, ostane Tartarin čisto sam v svoji kajuti, ne morda zaradi morske bolezni ali ker bi preveč trpel njegov fes, ampak zaradi vražjega velbloda, ki svojemu gospodu, kakorhitro se prikaže na krovu, na smešne načine razodeva svojo ljubezen... Nikdar še niste videli velbloda, ki bi se navezal na koga tako kakor ta!... Skozi okna kajute, skozi katera parkrat pomoli nos, vidi Tartarin, kako alžerijsko nebo polagoma bledi. Končno, nekega jutra, v srebrni megli začuje ves srečen peti vse marselleiske zvonove. Dosegli so svoj cilj... „Zouave" spusti sidro. Naš mož, ki nima nikake prtljage, izstopi, ne da bi rekel kako besedico, gre hitro skozi Marseille, boje se še vedno, da bi mu ne sledil velblod, in si oddahne šele, ko sede v tretji razred vlaka, namenjenega mimo Tarascona... O nezanesljiva varnost! Komaj so dve milji od Marseilla, planejo vsi popotniki k vratom in gledajo skozi okna, kriče in se smejejo. Tudi Tartarin pogleda tja in... kaj vidi ?... Velbloda, gospod, neizogibnega velbloda, ki dirja po progi za vlakom in ga dohaja. Tartarin ves pobit zleze v svoj kot in zapre oči. Narodua dolžnost bi .nam velevala, da bi z vsemi močmi podpirali to vseskozi narodno podjetje, čigar lastnik je zaveden-Slovenec. Na Slovenskem je konzum kavnih surogatov ogromen, a producenti so razen Jebačina vsi '; naši narodni nasprotniki — Nemci in Lahi. Nad 80% vse cikorije, ki se je proda na Siove.^kem, je iz nemških in laških tvornic, ves dobiček se torej steka v tuje, nam sovražne roke in od našega denarja S8 debele sovražni naša tujci. Jebačin je iz majhnih začetkov ustvaril lepo podjetje in blago, ki se izdeluje v njegovi tovarni, se lahko meri z najboljškim te vrste. Priporočamo tvrdko Jebačin slovenskemu občinstvu najtopleje, da jo podpira, nele ker je tvrdka solidna, nego pred vsem, kei* je zavedno narodno slovenska. Bralno in pevsko društvo »Napredek";j 80^ Vrtojbi priredi svoj letni občni zbor dne 23. t. m. ob 3. uri pop. v društvenih prostorih. Dnevni red: nagovor predsednikov} b) poročilo tajnikovo; c) poročiio blagajnikovo; č) volitev društvonega odbora in d) razni predlogi. E obilni vdeložbi uljudno vabi edbor. Za SIROM BriprtlŽIf dO«. — Zbirka Simon Gregorčičevih razglednic s primernimi verzi se dobivajo na prodaj od 18. dec. 1906. naprej v odlikovanem fotografskem ateljeju Ant. Jer kiča v Gorici ter stanejo poslane po pošti 6 K 20 v 100 kom. Za vsakih prodanih 1000 razglednic plača zala-gatelj 10 K za Simon Gregorčičev d o m. Slovenci! Za božične praznike in novo leto ter o vsaki priliki bodi nam ta razglednica najdražja! Razširjajmo jo po celem slovanskem svetu v proslavo našega, dičnega pesnika in korist našim ukaželjnim potomcem. V kratkem izide tudi Simon Gregorčičeva povečana slika iz zadnje dobe v formatu 30 X 40 ter bo stala po pošti poslana samo 2 K 40 v. Naročila se sprejemajo že zdaj, znesek je treba naprej poslati. Razglednice božična in novoletne so v največji izberi že na prodaj v obeh naših trgovinah. — Letos smo si nabavil? slovenske razglednice neštevihuh vrst. — Trgovcem na deželi, tobakarnarjem itd. priporočamo to zalogo. — 100 različnih razglednic po 4 K so že jako lepe. Knjigarna in trgovina A. Gabršček. Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Družinski Wfier „Trgovskega-obrtnega društva" se bo vršil v nedeljo dne 23. t. m. v hotelu »Pri zlatem jelenu". Na programu je predavanje g. dr. Dereani-ja „0 higijeni", petje L dr. Začetek ob 8. uri. Vstop prost. Knjigovodski tečaj, M ga priredi „Trg-obrtno društvo", prične v sredo dne 19. t. jn« ob 8. zvečer v „Šol. domu" za člane društva. »Gospodarska zveza" za Istro. — Glavne skupščine te zveze pretekli teden se je udeležilo 30 začlenjenih zadrug, zastopanih je bilo nekaj zadn% ki še niso v zvezi. Skupščina je sprejela predlog, da naj začne „Go-spodarska zveza za Istro" delovati samostojno. S tem se je istrska zveza otresla ožlindranih zadružnikov iz Kranjske, katerim so tudi v Dalmaciji pokazali vrata. Upal je, da se po tej nesrečni ekspedi-ciji vrne domov nepoznan. Toda prisotnost tega strašnega četveronožca mu je to onemogočila. Dobri Bog, kakšen povratek bo to! Brez denarja, brez levov, brez vsega... Samo z velblodomL. »Tarascon!... Tarascon 1"... Tartar nora izstopiti. O groza! Komaj se prikaže pri oknu junakov fes, zaori silen klic: „Živel Tartarin!", da se strese steklena streha kolodvora. — „Živel Tartarin! Živel pobijalec levov !B Ia fanfare zazvene, in pevski zbori zapojo... Tartarinu se zdi, da umira; misli, da je to mistifikacija. Toda ne! Ves Tarascon je tukaj, maha s klobuki in ga pozdravlja. Tu je vrli poveljnik Bravida, puškar Coste-calde, predsednik, lekarnar in celi plemeniti zbor lovcev čepic, ki se gnjete okoli svojega mojstra in ga v triumfu odnese skozi celo stopnišče... Čudovit učinek domišljije! Koža slepega leva, poslana Bravidi, je bila vzrok vsega tega hrupa. Ta ponižna koža, razstavljena v klubu, je Tarasconce in za njimi ves francoski jug postavila na glavo. „Semaphor" je poročal o tem. Izmislili so si celo dramo. Tartarin »ZadrilJO". — Z novim letom začne izdajati „Zadružna zveza" v Celju mesečnik pod naslovom „ Zadruga", ki se bo pečal le z zadružnimi rečmi. Uredništvo je v rokah gg. dr. Kukovca in ravnatelja Frana Jošta. Lista nZadruga", strokovno glasilo Zadružne zveze v Celju, katero bode v bodoče slednja izdajala zopet v lastni režji in ki se bode bavila edino le s pospeševanjem zadružništva in narodnega gospodarstva s posebnim ozirom na kmetijsko zadružništvo, izide prva številka že do Biižiča t. 1. List bode začasno mesečnik in se bode po potrebi izdajal pozneje bolj pogosto. Uredništvo je pridobilo odlične zadružne, kmetijske in gospodarske strokovnjake kot sotrudnike in se bode list skušal vestno truditi, da deluje v blagor kmetijskega in drugega zadružništva, ogibajoč se dosledno vsega, ker ne bi bilo v prid in "posph slednjega. Zadruge, ki so učlanjene^ pri Zadružni Zvezi v Celju, bodo dobivale list v par izvodih brezplačno. Zadruge in društva, ki v Zvezi niso učlanjene, kakor tudi kmetijska, bralna, izobraževalna in druga društva, čitalnice in posamezniki itd. pa dobijo list za ceno 3 krone. Udje zveznih članic pa dobe" list za 2 kroni na leto. Vse zadruge in razna društva, ki žele* list naročiti oziroma dobiti na ogled prvo številko, naj izvolijo to naznaniti po dopisnici uredništvu lista »Zadruga" v Celju, Schillerjevega cesta 3. Mednarodna fotagrafijska razstava bo leta 1909. ali 1910. v Draždanih. Razstava pokaže razvoj fotografije ter kako se je v javnem življenju pokazala vspešno. Kolllko se popije piva na Dunaju. — Deželna davščina na pivo — 1.70 K — je dala lani na Dunaju skupička 4,134.708 K; čistega je ostalo od tega 3,987.141 K. Popilo se je na Dunaju lani 2,493.304 hI piva. Za znižanje mesnih cen. — železniško mi- nisterstvo je v sporazumu s Severno železnico določilo, da od 20. t. m. dalje velja za transporte rogate živine na Dunaj, v Prago, Lvov, Gradec, Trst in druge večje konsumne trge ter večje industrijske kraje 50 odstotno znižanje takse normalnega lokalnega tarifa. Za pošiljatve mesa kot brzovoznina se plača po razredu 2 tovornih pošiljatev. Pošiljatve mesa do 40 kg. se pošiljajo kot takozvani „Marken-koli". Tudi za spremljevalce živine so določene olajšave. Te olajšavu ostanejo v veljavi vsaj do 31. marca 1907. Jriovsko-ofcrtni dom". — Pod to firmo so ustanovili na Reki društvo, kateremu je namen združiti v omenjenem mestu hrvatsko-slovenski trgovski in obrtni živelj na široki demokratski podlagi. Zastopalo bo interese mestnih in zunanjih članov, dajalo navodila, svete, ter bo shajališče slovenskih in hrvatskih trgovcev na Reki. Prijave na pristop: Obrtni Dom, Reka, Piazza Uermenv 2—-I. Utemeljitelni zneski za pojedinca 50 K, za društva 200 K, članarine K 12 na leto. Piva se na Japonskem izdeluje več leto za letom. Najboljši odjemalci so prebivalci azijske Rusije. Mednarodna razstava v Sofiji. — Bolgarska vlada se pripravlja v proslavo 25-letnice vladanja kneza Ferdinanda na mednarodno razstavo, ki bi se otvorila leta 1912. . Društvo slovenskih trgovskih potnikov. — Udeležba pri sestanku glede ustanovitve društva slovenskih trgovskih potnikov, ki se je vršil ni ustrelil enega leva, ampak deset, dvajset, celo množico levov. In ko se je Tartarin v Marseillu izkrcal, je bil ,e slaven, ne da bi vedel za to, in navdušena brzojavka ga je prehitela v njegovem* rojstnem mestu za dve uri. — Toda vrhunec ljudskega veselja nastane, ko vidijo, kako se prikaže poleg junaka fantastična žival, pokrita z znojem -in prahom, ter stopa po kolodvorskih stopnicah. Tarascon trenotek misli, da se je vrnila njegova Tarasgjtfe. Tartarin pomiri svoje rojake. „To je moj velblod/ pravi. In že pod vplivom tarasconskega solnca, tega lepega solnca, ki zavaja nedolžne, da lažejo, pogladi dromedarja po grbi in pristavi; „To je plemenita živali... Videia me je, kako sem streljal svoje leve." Nato familijarno vzame roko poveljnika, žarečega sreča; in spremljan od svojega vel-bloda, obkoljen od lovcev čepic, pozdravljan od vsega občinstva, krene zamišljeno proti hiši z baobabom in še na tem pohodu začne pripovedovati o svojih velikih lovih. »Predstavljajte si," pravi, „ko sem nekega večera sredi Saharo..." nedeljo 16. t. m. ob 10. uri pfedpoldan v restavracijskih prostorih „Narodnega doma" v Ljubljani je jasno pokazala, da vlada med stanovskimi tovariši dokaj zanimanja za tako društvo, saj so se ga udeležili vsi slučajno se v Ljubljani nahajajoči slovenski trgovski potniki. Hrvatski tovariši pa so poslali svoj brzojavni pozdrav. Gosp. Armič je pozdravil navzoče, utemeljeval potrebo združitve trgovskih potnikov ter pojasnil namen takega društva. Društvo nai bi delovalo ua socijalnem ter kulturnem polju v korist svojih članov. Glede socijalne strani njegovega programa bi bilo vpoštevati podpora brezposeljnim ter onemoglim Članom, izpo3lovanje različnih bonitet v hotelih in pri prometnih sredstvih, nadalje službena posredovalnica, brezplačna pravna zastopstva ter pospeševanje nastavljenja slovenskih trgovskih potnikov. V kulturnem namenit naj bi-se- prirejala podučna-potovanja društvenih članov v industrijske kraje, slednjič bi bila tudi njegova naloga ustanoviti društveno informacijsko pisarno. Ta program bodočega društva se je vsestransko z velikim veseljem pozdravil, ter se potreba takega društva splošno priznala. Glede ugodnosti dunajskega »Reform Verein-a" je poročal gospod Rihard Sevar, gospod Teršan pa je predlagal, da ustanovi društvo „Merkur" poseben odsek trgovskih potnikov ali pa naj se priklopijo slovenski potniki kakemu dunajskemu društvu: kar se je pa odklonilo in sicer z ozirom na to, ker ki se s tem nalagalo drugim društvom bremena, katera pa ista posebno kar se tiče socijalne strani prograrra nikakor ne izvršila in tudi izvršiti ne mogla. Slednjič se je tudi sklenilo povabiti k pristopu vse jugoslovanske potnike. Na predlog gospoda Vidica se naprosi vse slovensko in hrvatsko časopisje, da to akcijo ustanovitve društva po možnosti podpirajo, na kar se je sestanek zaključil. Socijalne vesti* Pasivni odpor poštnih uslužbencev. — Nad 17.000 definitivnih in okoli 4000 pomožnih poštnih uslužbencev se pripravlja na hud boj proti vladi. Državna zveza poštnih in brzojavnih uslužbencev je stavila državnemu zboru in trgovskemu ministerstvu pogoje glede slug in uradnikov. Če se ne izpolnijo, prične pasivni odpor za Božične praznike. Izseljevanje in priseljevanje na Ogrskem. — Pri razpravi o državnem proračunu je povedal minister Andrassv, da se je lani izselilo iz Ogrske 166.000 ljudij. Izseljenci pošiljajo na leto okoli 250 do 300 milj. K. Lani se je priselilo na Ogrsko 25.000 zidov iz Galicije. Mnogo delavcev je odpustila torarna torpedov na Reki, ker primanjkuje dela. Pomorske velevlasti imajo dovolj torpedov. S prihodnim letom začno baje graditi podvodne čolne novega tipa. Poštni uslužbenci v Trstu so imeli v soboto zborovanje, na katerem so razpravljali o povišanju plač poštnim nastavljencem. Na Dunaj so poslali brzojavko, da so solidarni.z dunajskimi kolegi. Govorilo se je tudi o tem, da bodo v Božiču delali službo strogo po predpisih. Torej pasivna rezistenca! Hrvatski farmacevti organizirani. — v Zagrebu ustanovijo hrvatski farmacevti svojo organizacijo pod naslovom „Organizacija krvatskih farmacevtov". Karfsl hišnih posestnikov v Gradcu. — v Gradcu so priredili hišni posestniki shod, na katerem so govorili proti dokladam na hišni davek. Sklenili so osnovati kartel vseh hišnih posestnikov; doklade bodo morale plačevati seveda stranke. Razgled po suetu. V poslanski Zbornici je predložil pravosodni minister zakonsk načrt o izvrševanju sodstva pri višjih deželnih sodnijah in najvišji sodniji. Železniški minister je predložil zakonski načrt glede udeležitve države pri nabavi glavnic za več lokalnih železnic. Trgovinski minister je predložil besedilo pogodbe med zastopniki* mi-nisterskega sveta in vojne uprave gledd razdelitve obrtnih zalaganj v naši državni polovici in na Ogrskem. Okrožna sodnija v Ljubnem prosi za kazensko preganjanje poslanca dr. Ploja vsled njegova samoovadbe radi suma po § 128. kaz. zak. Na razpravi je bil potem nujni predlog čeških radikaleev radi izvolitve odseka, ki bi določil načela o splošnem bolniškem, starostnem in invaliditetnem zavarovanju.- Nujnost ja bila odklonjena. Včeraj so razpravljali o nujnem predlogu o uravnavi plač in položaja drž. kancel. po- močnikov. Nujnost je sprejeta. Plače so j zboljšajo. J V ogrski poslanski zbornici je slovaški m nec Hodža med drugim omenjal prizatlova1r za zbližanje med Ogri in Čehi, rekoč, lar; chetu. Zahtevalo je novi službeni red, zboljšanje gmotnega stanja in izvrševalne navedbe šolskega in učnega reda v smislu svobodnega naprednega razvitka šol. Minister%je odgovoril, da se resno ukvarja s temi željami in je pr0; sil, da se naj učiteljstvo ne vznemirja. raai počasnega izdajanja omenjenih izvrševalnih »a* redb. — Staj. deželna zveza za promet s tujci razstavi v izložbenih oknih nekaterih potovalnih l» sarn na Nemškem slike iz Štajerske; .naJ{|ry pridejo na vrsto velike fotografije (18:24) i. okolice pri Murzzuschlagu. Tudi angleško železu, ministerstvo je privolilo, da lahko_ razstavi staj. dež. zveza slike v tamkajšnji pisarni za avstr. tujski promet. — In za na' deželo ?! Nemški državni Zbor je razpuščen, ker Je odklonil od vlade zahtevani kredit za atrije kolonije. Stranke so že živo na delu za P1 hodnje volitve, ki bodo dne* 25. jan. V*-"-Poljaki upajo pridobiti nekaj mandatov v *• padni Prusiji in Gor. Šleziji. Iznajdba za parobrode. — ParobroM strojevodja M. Mieheluzzi v Trstu je iznašel relo primerno napravo za parobrode, ki raz-Lfl potom visokega zračnega tlaka tudi naj-»ostejSo meglo na dve milji krog ladje. Iz-aajditelja so sicer pri nas v Avstriji zelo jvalili a nič podpirali, tako da se je odločil jditi na Angleško isk^reče. fe. jam^io. je^ tudi našel. V Birminghamu se je ustanovila' delniška družba za proizvajanje njegovega 3tioja; dobil je 15.000 K letne plače 4n družba je obljubila, da mu odkupi za 2,400.000 K iznajbo. V Avstriji je iznajditelj iskat sedem mesecev kupcev, tam pa jih Je"6aje*'dobirv GO urah. Nesreča na železnici. — v Mostu na češkem je zadel osebni vlak v brzovlak. 33 oseb je ranjenih. Nekolikcr statistike o preblualstiu zemlje.—o naraščanju prebivalstva na zemlji je pravkar izVa neka angležka knjiga, iz katere posnemamo nekoliko podatkov o naraščanju prebivalstva glavnih dežel na svetu v zadnjem de-seuetju.^kupno se je od leta 1895. do 1905. prebivalstvo pomnožilo za 63 milijonov. Po-uirmne dežele kažejo nastopno Statistiko : ' 1895. 1905. 125,000.000 141,200.000 (]H,934.000 83,143.000 52,379.000 60,605.000 42,271.000 47,975.000 39,221.000 43.221.000 38,459.000 3,9,300,000 31,296.000 33,604.000 24,971.000 27,241.000 18,257.000 20,114.000 18,157.000 18,900.000 47,732.000 54,166.000 Velika mesta imajo prebivalcev: London 4,872.710, New - Vork 3,437.000, Pariz 2,714.000, Berolin 2,040.000, Tokio 1,819.000, Čtkflgo 1,699.000, Dunaj 1,675.000, Fila-delfija 1,294.000, Petrograd 1,265.000, Moskva 1,039.000 Buesos Ayres 1,026.000. Dižavni dolgovi najznatnejih civiliziranih narodov dosegajo 4000 mil. funtov Stori. — 80.000 milijonov kron. Francija ima največ dolgov, namreč 1.038,379.000, za njo pridejo Angležka s 796,736.000, Rusija 747.518.000, Italija 517/247.000, Avstrija 380,480.000, Združene države 296,222.000, Ogrska Wfi.343.000, NemCija 161,314.000, Belgija 120,188.000. Kiisijfl Združene Države SemUJ« Japonska AngleSkn Francija Italija Avstrija Ogrska Španska Manjši narodi Ivan Kravos priporoča svojo sdlarsko delavnico v Gorici *¦¦¦ trg Korenj št. 11. <*-^~ | Gorica -st*- Gorica Kliriiatiino zdravišče. Hotel Siidbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Kotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — BH Velik park pretežno z eksotlškim M rastlina t vona. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in jmmo preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — v hotelu je obsežna knjižnica. Trinadstropnahiša na prodaj v Gorici, Cesta Frana Josipa Hiša je na voglu, solidno zidana, v vsakem nadstropju je t jedno stanovanje, pripravno razdeljeno, prostorno podstrešje s sobami, dobre kleti, mali vrt, dve dvorišči, hlev s kolnico, In senikom, kuhinja za pranje, vodna in pltnova vpeljava. Naslov pove naše upravništvo. Orožja - municije, predmeti za lov, dinamitne .............—~ patrone. ============ Gostilna se oilila takoj v najem na mostu u Rubijah. Več se izve pri gosp. Jos. Pavletiču, opekarnarju v Mirnu. Keršeuani & Cuk v Gorici = Stolni trg št. 9.= Tla tisoee priznanj se mi je izrazilo tekom mojega delovanja od strani mojih odjemalcev glede dobre kakovosti mojega blaga. Radi tega smem upati, da se pred nakupom raznih potrebščin za vsako letno sezono obrne si. občinstvo v prvi vrsti na mojo trgovino, ker le tu dobi zares solidno in ceno blago. Omeniti hočem samo sledeče predmete: Kožuhovne ovratnike (Boa», Jaeger podobleke za letni in zimski čas. Čevlje za dom, svilene in volnene šerpe. Največja zaloga okraskov za obleke, vedno zadnje novosti. Rokavice, nogavice, pasove, ovratnice in perilo za gospode, toiletna mila, dišavne glavnike, mošnjice itd. —------- J. ZORNIK - GORICA Gosposka ulica 10. j AndrejFajt j s pekovski mojster f i v gorici Oorso Franc. Gius. št. I i Sprejema naročila vsakovrstnega • peciva, tudi najfinejega, za nove S mase in godove, kolače za bir-t mance, poroke itd. Vsa naročila • izvršuje točno in natančno po želji S naročnikov. | Ima tudi na prodaj različne moke, j fino pecivo, fina vina in likerje • po zmernih cenah. fiSa vdlko uo« priporoča goriške pince, potice itd. Učenca se sprejme takoj v manufakturni trgovini Ant Bohinski - Gorica Corso Verdi 35. A. vi Berini Gorica; Šolska ulica št. 2. uelikazaloga == = oljkinega olja prve vrste najinih Iv d k iz Istre, Dalmacije Molfetfe, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron --80, -'88, -96,112, i*20,1*36,1'44, MO, 1'80, 2'-. ------ Na debelo cene ugodne. ------ Pošilja poštnino prosto m dom. Posodo so puSča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi so spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ----------------mila in sveč.---------------- Cene zmerne. | Zalogo vina in žganja | ima T. pl. MADEYSKI v Solkanu St. 326 pri milnici blizu novega kolodvora V zalogi Ima v veliki Izberi domaČa, vipavnka, briška, furlanska, istrska in dalmatinska vina kakor tudi domaČo in istrsko žganje zanesljivo pristno. — Na zahtevo pošiljam lissoree vina in žganja. — NaroČila pošiljam tudi iio železnici in v Gorico in bližno okolico s svojim voznikom. =¦= Postrežba točna tn eene zmerne. :,..:..... - Se priporočani gg. trgovcem, gostilničarjem in zasebnikom. Spoštovanjem T. pl. Madeyski. f§|^- Naslov pismom : T. pl. MadevskJ, Gorica IV. "t*B mm, },Goriška ljudska posojilnica1' vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hiši, Gosposka ulica i:. 7, I. nadstr.) — Telefon it. 79. Račun poStne hranilnice štev. 837.315. Vsled sklepa skupne soje načelstva in nadzorstva z dne 28. nov. 1902 se: Hranilne vlogo obrestujejo po 4'/s %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Eentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se s; ejemajo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5%%, na varščino ali zastave in na menjice po Q%. Glavni deleži obrestujejo koncem leta p, 57»%. Stanje 31. dec. 1905.: Zadružnikov 1790 z o9l7 deleži v znesku 108.852 kron. — Hranilne vloge: 1,593.128-33. — Posojila: 1,599.647.39. — Roservni zaklad: 79.082*62. — Vrednost hiš: 112.328-— Lekarna Cristofoletti v Bohgj na travniku. Trskino (štokfiževo) jetrno oyc. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmene barve po KMO.bele barve K 2. Trskino ieleznato jetrno olje. Roba tega olja jo r.osebno priporočljiva o" rokom in dečkom, ki so nov-vozni in nožne narave. Trskino jetrno olje se železnim jodecem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vse kostno bolezni, žiezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. ~ Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev. ¦¦----- OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preiice se vedno v mojem kem. laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamCiti svojim (5. odjemalcem glede čistote in ...... stalne sposobnosti za zdravljenje. ¦¦- -¦- Gristofolcftljeva pijača iz kino in ielsza. najboljSi pripomoček pri zdravljenju s trškim oljem. =¦• Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. = I Odlikovana pekarija in slacičičarna KAROL DRAŠČIK v Gorici na Komu v (lastni hiši) P^naročaa vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birmance [ p ,"""""------ in poroke, odlikovane velikonočne pince itd.----------------------- Pl»orofo mMm Un* Ylna ln llk«ri» na drobno aH v originalnih butelkah. j se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo [ »*- po jako zmernih cenah. -*** | Na zahtevo pošiljamo ilustrovane cenike zastonj in franko.---------- Loterijske številke. i:». decembra 1906. hnaj......'......72 33 15 45 74 5rac............ !> 76 m 11 20 fl. Primožič Poskusite j in priporočite I ~ izdelke = $ |TydronetoDarneliraBil| p Pragi VIII. Ca ..... naznanja, da je otvoril svojo delavnico Na prodaj ima: očala, zlata in niklasta, vse številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in Špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči. Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom. Adolf Fey urar in optiker na vogla Tekališča Frana Josipa in Via Leoni v GORICI Vsprejema poprave ur in optičnih predmetov vseh vrst Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst ------ in optičnih predmetov. ------ Za Vsako uro se jamči 1 leto* vtik vrst. PrisMMo tefibo poni rtu uJmm najlepše forme. J Kompletne kasete namiznega orodja, posodja m I make, kavo, čaj, na-| mlini podstavki, umetni IstfelkL Jedino nadomestile pravega srebra. Poeebri kdelH m hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensgone, gospo- nammmmum dinjstVO itd, \" -a O. kr. dromi MloSnlkl (Mofie 3 C." - Dunaj L Openu-ing 5 (Heinrichshof). — Ihurtroran oenik na zahtevanje. — ˇ fNb mettih zastopano po prekupcih. ------mnM isriraoitl Imajo naii izdelki JaiaraMi« BMnJto ta int Okf tatofl* Mizarska zadruga v Gorici - Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnim obratom na parno in vochi<> silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva vseh slogou ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. Podružnica v Trstu Via dl Pfazza vecciila 1. Podružnica v Spljetu. Zastopstvo v Orljsntu. Cene zmerne, delo lično in solidno. Ne pozabite! Kje se vkupi najceneje gfOtOVG Obleke in blago za mOŽke Obleke? — Nikjer drugje, kakor pri M. Poveraju v Gorici, na Travniku. Tedaj tje pojdi in nakupi si kar potrebuješ ze Božiče za-sr* ali pa za darila za Božično praznike. S tem se prepričaš, da je vse resnica, kar se naznanja slavnemu občinstvu o veliki zalogi vsakovrstnega blaga. — Te velikansko nizke cene veljajo samo za blago, ki je razpostavljeno pred štacuno na Travniku štev. 5. „Golonus" koledarji -— za odtrganje ========== - oddaja še za leto 190 7. največja avstrijska tovarna za koledarje KOLIN PRi PRAGI. J. L. BAYER, Najbolj elegantno In najboljše OBUVALO sveta je iz tovarne = D. H. Pollak in drug.= Izključna prodaja za Gorico. v veliki zalogi ubuvala z lastno delavnico Dos. (<§ocianci§ fl (gorici (vstanovljena leta 1873.) Cesta Josipa Derdi št. 25, nasproti ljudskemu ortu. Originalni amerikanski čevlji iz tovarne milfarJ Shoe Companv » Millford [Severni. Amerika.) Čevlji iz sukna in klobučevine za zimo. — Galoši vseh velikoslij. === Izbira obuvala lastnega izdelka. ===== Največja zaloga slik v modernih in antiknih okvirjih, — umetniške »rednosti. — Slike prvih slovanskih slikarjev. — flabožne slike slovečih slikarjev. — francoske, angleške in amerikanske gravure velike umetniške vrednosti v okvirjih po želji odjemnikov. ^c^c-^c <& *B «JtT Razstava slik v ,IRGOUSK€fn DOmU". Knjiprna in trgovina z umetninami A. Gabršček \/ Gorici. 8e dobiva v vseh lekarnah. Ns\jboljše zdravilo proti \ dobiva v vseh lekarnah. — REVMATIZMU in PROTINU JE lllČr Eflrtina i2ielan v Tr8tu v lekar°<^ »¦*••! Godln«, lokama „Alfa Madonna dalla Saluta" pri Sv. Jakobu; Josip Oodlna, JW "*w '¦*¦¦¦¦. lafcaraa „AII< Igaa", VI« dal FarnaCo 4. ------------------------- cent ¦ttUtaief 1i#& ii Trita •« at rnaoinja manj nefo * afolclanfoa proti povutjtn alt napraj poilinlm meikom K I- proito poltnln«. Tr^ov^ko-obrt^a zadruga \l Gorici registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decerr.bra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovan ju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine */t# prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje jpo iV,$, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem nradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo.