72. številka. Ljubljana, soboto 29. marca. XII. leto, 1879.
LOVENSKINAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemfti ponedeljku in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeiimn za a v b t r o - o g o r a k o dežele za rolo leto Hi gl<l., za pol I ta H pjl., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto 13 gld., za četrt leta .'1 gici      kr., za en mesec 1 kUI   10 kr.   Za pošiljanju na dom se raćuna 10 kr. za mesec, 80 kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje      ljudskih 'šolah in za dij ako velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. ftO kr., po pošti prejemati za Četrt leta 3 jrld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste G kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., ce M dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — TJ r o d n i š t v o ie v Ljubljani v Frane Kolinanovcj hiši št. 3 „ gledališka ntolha". 0 p ra vn i;i t vo, na katero naj so blagovolijo posijati naročnine, reklamacije, oznanila, L j. administrativne reci, ju v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Centralizacija v naučnom oziru.
Ako bi hoteli iz potrjenja kranjske Šolske postave sklopati na bodocno politiko, tedaj se neuiaino nadjati druge sisteme. Merodajni krogi barem v Šolskih zadevah gojo So vedno idejo centralizacije, idejo uradniškega uniformiranja raznih panog državnega drevesa.  V tem pre-prepričauju nas je okrepila tudi debata v državnem zboru o priliki razgovora o odškodovanji potnih stroškov okrajnim šolskim svetovalcem. Iz govorov vladnih zastopnikov se je videlo, Se več pa se mej vrstami čitalo,  da jim mj bilo toliko na tem ležeče, da bi se pnštedilo 80.000 gld., kar se je pač krepko poudarjalo, ampak preosnovanje sedanjega ^šolskega aparata v smislu koncentracije, t. j. združevanje oblasti v vladno roke jim je b lo posebno pri Brcu.  Minister  S tre ni a ver  se  je izjavil: Glavne osobe v okrajnem šolskem svetovalstvu sta c. kr. glavar in c. kr. nadzornik, ona dva sta pravo jedro te korporacije. Večletni vadi telj avstrijskega ljudskoga Šolstva, dvorni sve to valeč Hersman se je prav simpatično izjavil o novej kranjskoj Solskej postavi, rekoč, da mu je tako koncentracija ljuba, da bi bilo žeUti enacih postav tudi od strani druzih deželnih zborov. Tendenca Vieh teh naprav, zakonov in predlogov je dati Šolstvu uradmj-sko obliko, učitelju uradniško suknjo in centralizacijo.
V teku 10 let je avstrijsko soBtvo doživelo res velezanimivo metamorfozo. Pred letom 18G8. bilo je del cerkvenega (in zraven vladnega) organizma. Bilo je učiteljstvo v tacom stanji, katerega je v nekaterih slučajih tudi tešao prenašalo, zlasti ker so bile socijalne in materijalne učiteljske razmere mno-
gokrat, zlasti pri nižjej kategoriji učiteljev Žalostne. Prišla je doba preobrazovanjn, doba učiteljske nude za boljSo bodočnost, doba, v katere j se je sicer nekaj za šolstvo in učiteljstvo stoiilo — a Žalibog hitro hitro je nam ta čas zginil.
Kaj so je vse delalo v tej minolej dobi? Učiteljstvo je hrepenelo po boljšem materialnem stanji, domoljubni del se je potezal ob enem tudi za pravo Šolsko korist in zavedni del učiteljev poganjal se jc Se za s a-m o s ta I no s t svojega stanu. Koliko se jo doseglo? V prvem obziru (materij dno učiteljsko stanje) malo, v drugem (boljše stanje Sol) le nekoliko, a v tretjem obziru (učiteljska) samostalnost ... ne smemo govoriti! . . . Kaj je v dobi preobrazovanja storila cerkvena stranka? Ona je bila pasivni v vsem. Kaj neodvisna narodna? Krepko se je potegnila za narodne pravice, narodni jezik v Soli, za samostalnost Sole in tudi nekoliko za boljšo gmotno stanje učiteljsko. Katera stranka je pa zmagala? Stvariteljica novdi šolskih zakonov, vladajoča stranka je s svojo močno podporo konsekventno izpeljala svoje prvotne namene. Združila je vse državljanske moči v eno celoto. K mogočnemu stroju uradnikov pridružila je Se velik broj vojnikov nižje kategorije, ljudsko učiteljstvo, katero je uže skoro v vseh avstrijskih deželah v vladnih rokah. Ako se moč države v tej c e nt r a 1 i z ac i j i pokazuje in razodeva, ako bole to duševno uniformi ranje vseh javnih služabnikov vlado in državo zdatno okrepčalo, potlej smo na pravem potu do državnega blagostanja. Ali o vseh teh na-redbau imamo obilo pomislekov, katerih pa bržčas objaviti ne smemo, valjda nam jih državni pravdni* ne pustil.
Majien ali odločen sovražnik Nemcev
je gotovo sosed njih, Danec. Danska monarhija ne Šteje več nego 1,724.470 prebivalcev, torej je malo večja nego bi bila zjedmjena Slovenija. Ali ta P niska ima slavno zgodovino, ima lepo literaturico in v slo I teg i je danski narod tako kulturen kakor malo kateri večji.   I>> konca pretočenega stoletja so tudi na Danskem Notnci in n e m A k u t a i-j i Šopirili se kakor pri nas Slovencih,  večje  danske literature  nij bilo, nemški jezik je bil pri dvoru in  pri gospodi piiobel" jezik, danski le za km to.   In  Če je kateri pesnik (kakor Higgosen, Ojhtenschla-ger) kaj pisal, pisal je rad nemško iu dansko ob jednem. Ali s početkom tega stoletja se je mej Danci probu lil živ in plodonosen naredni duh, narodna literatura in znanost se je ustvarila in ne m i Čin o iz dežele ven vrgla. Nemci bo bili  zategadelj  na nje silno jezni, napravili so leta 18G4 vojsko /opji- Dance in so jih zmagali po priliČuo trškem boji, v katerem bo se Danci izvrstno držali. Nemci so jim potlej v miru dunajskem 30   okt. 1864 odvzeli dve proviucij'. Šlezv.k -llolštain in L u-burg. Potlej p) vojski Avstrije z Nemčijo leta 1 SiJii je sicer Napoleon našo monarhijo nagovoril, naj si pridi ž  pravico, za Dmsko terjati severne dele Š.ezviku, kjer Danci prebivajo /.a Danijo nazaj. Ali letos je grof A'idrassy to pravico (člen V. praškega miru) prostovoljno oddal Nemcem.
To pred očmi imevši bode bralec razumel sledeče poročilo iz najnovejših dnij: Dunaj-skej „Deutsche Zeituug" se poroča iz Kopenhagena 22. t. m., da je 239 danskih prvotnih volilcev iz okrožev lladersleben in Apen-
MftUk«
Jezikoslovne reči.
Iz Slovenije. — M.
M/ bodimo pisali natMttu v,
(Daljo.)
4. Ovo razločevanje v slovenščini je sme S n o in sramotno. Kaj si bodo mislili o nas naši bratje Srbohrvatje in drugi Sloveni, kadar Vidijo, da niti dva pisatelja ne pišeta enako, iu da celo poediui pisatelj eno iu isto besedo zdaj tako zapiše, zdaj pa tako. Menili bodo, da je naša pisava ali tako črez mero slobodu-ii n. hI na, ali pa da pisatelji slovu.ee ne zaajo. „Danica" iu Novico" imajo Prednika, „Narod" in „Zvon" pa urednika. Kje jo razloček V Veu-dar ne ta, da bi bil rreduik bolj uuzadnega mišljenja, urednik pa bolj naprednega, saj pri nas nikogar ni, ki bi ne hotel krepko napredovati. Ta piše f/vod, oni i^od, ta f^liv oni ppliv, ta «3tati oni ostati, in tako gre ta piBarija in
intiuitum. Vsega tega naravna posledica je ta, da pri nas glagolov zloženih s predlogom r< ali v nikdo no ume prav pisati, niti kmet, uiti gospod, (ločim na jugoslovanskem zadevne glagole vsak seljak in prosta i prav pisati zna. Ko bi se pisatelji vsaj slovnice držali, da bi one glagole tako pisali, kakor ona veleva glede te razlike. liospod pisatelj članka: „Kij mu V" itd. kojemu je slovenščina domača, pa se vendar tega predsodka znebiti ne mire, sam pišo enkrat rnpeh. potem pa rspoh. Ali nij ta razlika kozja dlaka in Še meuj? Poreče, „tiskarski pogrešek je". Najdbo; pa tudi tega bi ne bilo, ko bi došlo ino pisali, ali povsod //, kakor narod zahteva, ali pa pOVBOd r. To bi bila sicer napaka, toda dosledna napitka, iu ne razkrivali bi pred svetom, kako s pravopisom tavamo. In vendar, — kdo bi mislil še »e nahajaj.) možje, ki taki pisariji pripi-savajo v soku ceno, češ, daje izvrstna! Tako pravi pisatelj člauka „Kaj smo?" itd. (v let „Nov.u str. 45):  In res, kako bi mogli mi
sami izuebiti se lepega p red s t va ij) ki ■ t«nt so ga odkrili (!) in ohranili veljavni gramatiki (gl. na pr, Metelko str. 144 in 14o)u. Dokler boilemo imeli tako misleče pmatelje, iu razvoj slovenskega jezika zadržavan, napredek niše pisave utopija, misel jugoslovanskega zbližavanja prazue sanje, vse tako na^e prizadevanje litimi ug.
Kaj to je „lepo predstvo", ako napak pišemo, ako bo s tako pisarijo s m •> š i m o ? In ta pisatelj celo vsklikne: „Kdo ne pozna rastoč k a med »rezati in /aziiti!4 Mož, strokovnjak na glasu na jezikoslovnem i»»d < ue majhna avtor teta, ta profesor pravi: „Hlapino i u zgodovinskemu r a z v i t k u n a s e 81 o-ve tišči ne nu«|»r .»< n<» je razločevanje mej n in r ve sestavah, kakor urezati ob~ m /'rezati r/'/Hchueiden\ naša slovenščina ima
* tem primeru augieški w" ki se Izgovarja
kakor u Dalje ou piše: „Uazločevaine mej rsokati in »/sekati so se i/.mi-iiii se le noveji slovničarji, ali pra v za prav
rade v severno-alezviSkem listu „Danevfirke" objavilo Bledečo izjavo: nVsled pogodbe, skle-ncne 11. oktobra 1878 mej Nemčijo in Av-stro-Ogerako bo je ovrgla dolžnost Pruske, da bi severni Šlezvik oddala po izvršenem glasovanji ljudstva zopet Danskej. Mi upamo, da se ta »tvar, ki je za nas in naše sodržavljane življ enako vprašanje, s tem de nij končno rešila. Da pak se ne bodo dvomilo  o tem kakšen vtis bi numera končno  veljavne ločitve b«vernega Šlezvika  napravila na naše prebivalstvo, izjavljamo mi podpisani, zastopajoči veliko veČino ljudstvo zastopajočih prvotnih voMcev, Bledeče: Z danskim narodom imamo jeden in isti jezik, skupno duševno življenje  iu zgodovinske spomine.  Mi Brno bili srečni, ko je pri j) a da I naš narod k danskej državi. Nikdar nijsmo želeli od nje se ločiti, in prebivalstvo severnega ftlezvika bi postalo jako taloBtno in potrto, ako bi ona dogodba mej Avftrijo in Pruaijo pomenila to, da burno za zmirum ločeni od onega naroda, v katerem so naše naravne korenike."
To je narodni glas, patrijotični vzklie potlačenega rodoljuba, simpatičen vsacemu pravičnemu človeku, le nemškim prusijanom ne!
Kakor stvari Btojč nij dvomiti, da bode Danska taČaB, kadar bode Nemčija v kakovo veliko vojsko zapletena (ali s Francijo ali z Rusijo ali z Avstrijo, ali z vsemi ali z dvema teb) priskočila in si z orožjem v roki vzela, kar je vselej krivična in požrešna Nemčija zoper vse narodnostno pravo osvojila si. Bog daj srečo Dancem.
Angleška vojska v Afganistanu.
Londonska poročila U A'.ije so bila zdaj nekaj čat^a sankaj jako miroljubiva, videlo se je iz njih, ka si Anglija želi miru iu želi roke svoje osloboditi v Aziji, s tem, da bi mir sklenila z afganistanskim vladarjem Jukub-Ka-nom. Vse želje Angličanov ostale so le želje, kar se razvidi tudi iz poročila veljavnega indijskega časopisa. To poročilo pravi: »Ako je vlada (angleške) matere zemlje, ko je indijskoj vladi ukazala, boj z Afganistanom najhitrejše dokončati, tačas mislila, da je čas prišel, ko se bodo naše razmere z Afganistanom te laj lahko mirnim potem uredile, morali so poznejši dogodjaji to zmotnjavo hitro odpraviti. Da bi bili v Londonu želeli končati vojsko, kar ka-
kor da bi z očmi trenol, s poraznmljenjem ali brez njega, kakor so drnge novine poročale, tega nijsmo ni jeden trenotek verovali. Ako je bila vojna politika vladna prav fin a ali ne, — ako bi se pak naša vojska kar nagloma iz Afganistana odpozvala, ne da bi ho bil glavni smoter te vojne dosegel, veljalo bi toliko, kakor  na  nas  poki'c »ti  še  večja   zla, nego so  bila  ona,  katerim  bi se morali izogniti Bto vojno.  S tem bi  priznali mi svoj neuspeh,  a to  bi  prouzročilo,  da bi se zla velja   Afganistancev   in   druzih   spremenila v dejnnsko   protivljenje   in   na boj pozivanje. Da so avtoritete angle'ke vlade indijakej jako priporočevale vojsko brzo dovršiti z Afganistanom, to je jako verjetno. A v teh instruk-cijnh se je pa gotovo tudi priznalo,  da, ako se hočo cilj doaeči, se mora v tem slučaju vojna nadaljevati.   Gotovo da se je indijskoj Vlidi ukazalo, primerne dogovore z Afganistanom pričeti, ali, ako bi so pa ti dogovori nezadovoljivo končali, da mnra brzo in energično delati. „Naj bodo ali dogovarjanja ali pa še daljni boj, kar boste storili, Btorite hitro", — tabo 80 so na vsak način angltške instrukcije glasile, in kakoršnih se je istinito potrebovalo. Čakanje v Dželalabedu je tako iz vojničkoga  kakor iz   političnega stališča predolgo  trajalo.   Tacih  prikazkov   se ne manjka, ki nas opominjajo, da, ako Angleži ne bodo kmalu jeli dalje prodirati, bodo Serdari splošno o d pali,  ki ho se nas oklenili le radi naših hitro dobljenih zmag,   ali   pa radi  sovraštva do Sir  A 'iju Nekateri i z in e j teh glavarjev so uže tudi   res  prestopili   k  Jakub kanu drugi so še nijso odločili. X druge strani pak vsa znamenja govor«'-, da bode Jakub kan hoj nadaljeval,  in jedini resultut našega (angleškega) čakanja bode ta,   da se  nam bodo vojne težavnosti še namnožile. — V Dželalabadu bo  velikansko  nakopičuje  provijauta,  in vse kaže zdaj na to,  da bodo Angleži  jeli dalje prodirati;  isto tako se trudijo,  da bi se do 1. majuika v Quetti preskrbeli z živežem za G mesecev.   Iz Jakohaba<la se poro'a, da je cel train  za oblegovanje  dobil  ukaz naprej iti, in tudi Ilombavska brigada v Pišinskej dolini jela se bode takoj dalje premikuti, kakor hitro bodo ceste in živež zavarovani. Somiani cesta se bode takoj odprla, in nakupilo ho je 2000 velblodov, da jih bodo porabili za vojni transport.   S kratka, srednjoazijske vprašanje
je še tako od al j eno od svoje rešitve, kakor
evropsko-orijentaloo."
Potrta ii 14» <I«'>«*<4V
V Ljubljani 28. marca. 4m ospnrfsk** ^l><n-»au4'4m  drž.  7. bo nI je sprejela 27. marca postavo o daljnem po-
biranji da^ka in oddan ji lOOmiliionne zlate rente. — M'niatjrski predaedmk Stremnvr jn „enereric.no" odbijal napade grofa L°ona Tlmna na vlado, in je dejal, da javno mnenje z „ne-motiviranm1" tožbami njegovimi ne bode omahljivo postalo. — Tako nas podučtije telegram, d t vemo kakšne t<1 bilo Thunove obtožbe, moramo počakati nrpstolt^nih časnikov.
B>vši vlaški vodja Ilrrcrfjniiinc.rv župnik Mušič je bil 27. marca na Dunaii pri cesarji sprejet in je prosil, naj se avstrijska vlada za uboge krntijanske Hercegovce in Bo-Šniake /boljša takd, da se bode nehalo Turke podpirati, in dobodo krist.ijaui res enako pravico i" zemlje.
jfifft iz Szegedina ao ae razšli pD
srbskih vaseh na jug od preplavljenega mesta. Srbi so jih povsod kot nesrečneže gostoljubno sprejeli in za nju skrbeli. To je blago maščevanje 7& vse «'»no zlo, kar ga je mapjanzem uže naredil S'bom in drugim Slavjanom Leta 1848 ho M'gjari Srba Zdravico neusmiljeno V Szegedinu umorili, dosti srbskih vasij požgali, predlanskim so Srba Milet'ča po nedolžnem v zapor vrgli itd.
0#6t*##Mi državna zbornica je 27. marca po dolge j debati sprejela z 208 proti lf)4 glasi vladni predlog, naj se odobri  ali  innrtikulira berlinski douovor. — Prod koncem debate je minister Tisza zopet pobijal opozicijo skrajne levice in družabnikov njenih. — Srbski poslanec Polit pak je dejal, da je neplodovito, zdaj še o okupaciji Posne prepirati ae, ko je vendar uže z vršena. Po njegovoj misli berlinski dogovor orijentalnoga vprašanja nij rešil, ampak lo Še bolj /ninotal in zapldl. On je odločeval o razmerah orijentalnih narodov, a nij pred očmi imel n tih prav h razmer in koristij. Kvropa je le nepravično protivna Rusiji, ali ničesn ne ve, kaj bi namesto Turčije posadila boljega.   Ta Turčja pa se je izkazala nezmožna za  v-ake reforme, in Evropa nij nič storila za kristjane v orijentu,  le Ilusija je kaj storila. Avarrijsko-ogerska monarhija, pravi go ornik,  pa dvoumno rolo igra, ker bi  na  jednoj  strani rada delala se kakor osvoboditeljica orijentalnih Slovanov, na drugej strani pa govori t h k o, kakor da je okupacija le Slovanom sovražna. Govornik daljo kaže, da uiHgjarski rod nema nobenega interesa delu ti zoper svobodo krščanskih orijentalnih narodov    Če hoče Avstrija veliko orijentalno politiko delati,
so je uzeli iz drugih slovenskih jezikov." Ime tega gospoda je znano jezikoslovcem.
Otec Marko je bil tudi „veljavni gramatik", Be ve da o svojem času,  in njegova „slovnica" je cela dva natisa doživela, s čemer Be Metelkova ne more hvaliti.   V Pohlinovi slovnici je ravno tako marsikako zrno, kakor je v Metelkovi, marsikaka pleva,  za kojo se dandanes nihče ne zmeni. Ce je Metelko res tako dovršen in tedaj  »veljaven gramatik", zakaj pa no pišemo po njegovem: perdejlek, perzadejte, dobreh, z dobrem ? Oe je njegova pisava prava, to je naša napčua,  če je pa naša prava, je njegova napačna.   Kako „ve ljavni gramatik" je Metelko,  naj   kažejo bo Bede g. prof. Levca (gl. Jahresbericht d. St, O. Realschule.   Laibach  1878.   Str.   11. D. u-StUuinie. 1. b) aNajp£nl dat. sg. na«: si nov«.....,  ki  se zdaj v pisnem jeziku izključno nahaja, sta še le Kopitar 232 in M e-tel ko 178, 179 postavila", itd. Kdo je nap-
čui dativ postavil V Metelko; kdo tedaj ua |iak uči V  Metelko.  Ali se moremo, ali se smemo sklicavati na pogreške?   Ono razločevanje — giedd naroda — je gotovo  napaka.   Ali so uapake „lepa prodstva"? Da nikomer krivice ne  delamo,  recimo, da Metelko je za deset Pohlinov,  to jo, Metelkova slovnica iinu več dobrega v Bebi,   ko deset  Pohlinovih, zurad tega pa še ni vsuka smet zlata resnica in grda napaka „lepo predstvo".   Za lijga sve tega, ne skušajmo zagovarjati, kar ju slabega, plev, iz golo zaljubljenosti v napake,  ki gr dijo našo pisavo! Da se izbavimo ia tako pi sarije, nam ne proostajo druzega, nego |iis «ti j>ovsod dosledno e, ali pisati povsod dosledno it. Kaj je bolje V Ali pišemo dosledno povsod >\ zadovoljili bodemo  kranjski, ali  bolje rečeno gorenjski slovenščini, — kaj pravim slovenščini,  gorenjskim  nenaprednim p satel;eiu — pa oddaljili se bodemo od vseh drugih Slovanov, o d dalj iti od lastnega naroda, za peljali  bodemo velik del slovenskega ua
roda k napačni ereki; in za vselej naj omolkne ono proslavljen je zedinjavanja in zbližavanja z bratskim narodom Hrvatov, ker je v tem pogledu «lo cela nesmiselno. Ako pa pišemo povsod u, približali se bodemo i drugim Slovanom, zlasti slovenskemu1 narodu, zapreci li bodemo mi|»ačno izreko, zlasti štajerskih Slovencev, in zdatno se budemo približali Srbohrvatom. Ako je res, da se imamo ozirati na svoj narod, ako je res, da se imamo nagibati k Jugoslovanom, alastl Hrvatom, potem moramo, na vsak način, pisati kjer in kakor ga pilejo ti.
Pisatelj članka „Kuj smo? in česa hočem«) V sicer pravi, da pišimo po sedanji navadi, bolje raz vadi, i\ da dobimo vse tiste „tenkosti, odličieo ali miitnco in finosti drugih jezikov, katerih doklej, žahbog, pogontoma v našem pogreša", (gl. „Nov." 7 list, 1. 1879, str. 03). To jo pač jako plitev razlog, kajti Srbohrvati, kojih prnvoi>ia se sklada z narodno govorico, ne poznajo tega razločevanja,
mora ie prej ali alej i Rusijo /vozati, ali potlej mora pa tudi svoj notranji Biatem izpremeniti in bIo-vaaikemu elementu dno staliSce dati, ki mu po pravici gre.
Vin ta n Je dr/,juc.
Rntfftiri v vzhodnjej Korneliji prav dobro organizirane demonatracije delajo zoper evropskega komisarja Srh mi d ta. Vse kar je okolo niega. celo koz.ake pretepe, le njemu nit ne store" Ruski oficirji prenašajo, da kamenje od BolgafOt na nje loti — piše „Pol. Corr u — a se ne ganejo, ker privoščijo „Ev-TOpcem'' napade.
Iz Belf/rtwil*i se poroča, da bode namesto Vasiljevići prevzel profesor Stojan Bo-gkovič ministerstvo za nauk.
Iz !#«•## se poroča, da so prišle v luko PJraosa tri angleške vojne oklopne lndiio. — Ali (trke pred Turki vnrovat, ali pa Grkom vojsko branit?
Na *'»•« š»ro#lrr#tt se je samo to bati, da ne bi radikulizem preveč premagoval in republiki škodoval. Zdaj je Ferry predložil postavo, ki daie šole in uk le državi v roke. Zoper to so dviga cerkev in naglasa svoje pravico. Agitac ja je uže velika. Valjda se bodo republikanci premislili, predno bodo što vilo svojih protivnikov neprevidno množili. Svobodo vsem prepričanjem, pa ne prehude centralizacije.
Kakor poslednji telegram iz Francoskega javlja, je večina senata zoper predlog, da bi ho obe zbornci vrnili iz Versailleaa zopet v Pari/.. — Ministri pa so rekli, da so za vrnitev v Pariz, ali hočejo, da se vse Jelene gnranci e (za varnost parlamenta) dado-.
Iz. republike jivc. se poroča, da je
narodno svetovalstvo (nationalrat) zavrglo a G5 glasi proti 02 glasom (tnrej le s tremi glasi večini") nasvet stanovskega svetovalstva (atitnderat) v Genfu, naj bi se smrtna kazen odpravila.
Angležem ae v iužnei <iffiki kopičijo sitnosti in težave. Polog ZlllUVOV ho vstali še rodovi Bnsutosov zoper svoje gospodarje Angleže in jim bodo nadlege delali. Oni sicer nijao tako vojeviti kakor Zulu, ali ravno zdaj so neprilični pod orožjem.
Dopisi.
Is I j is 1» I Jta n 4» 27. marca [Izv. dop.] Tukajšnji narodni trgovec g. B- je pri c. kr. dež. sodišči v L ubijani vložil prošnjo za vknji-Ženje lastninsko pravice, katera je bila pisana V dobroj slovenščini, a dotični odlok mu je sodišče poslalo v nemščini! Po § 13 zeml|eknjižnega zakona se imata stranki dogovarjati   v   jo/.ici,   katerega   govore* dozidani
vendar prav dobro izražajo „vse tenkosti, odličice ali uuanse in finnsti drugih jezikov" bolje nego mi, imnjoči, ali vsaj imeti hoteči to dlakocepno razločevanje. Ta „odličioaM je le nekaj umišljenega, nekaj strahu podobnega, ki je „okoli iu okoli votel, v sredi ga pa nič ni", kakor narod ta pojem opisuje.
Ako pa rabimo tu predlog tako, kakor ga rabijo Srbohrvaljo, potem bodemo zares imeli lahno pa tudi s t u 1 n o pravilo pisave, iu veljalo bodo besede g. Stritarja, ki pravi: „Kna mojih misel je ta, da ne sme vsak pi sati tako, kakor so mu dozdeva ; da so neka stalna pravila, katerih se je držati vsakemu slovenskemu pisatelju", („Zvon" 187G str. U2), in ta stalna pravila nam podaja narod, ki govori vokal u. No zaverajmo razvoja našega jezika, ue silimo ga v spone zastarelih oblik, kakoršua je oblika predloga r, ampak pustimo Buuj se naše slovstvo razvija in rase po edino pravih, naravnih zakonih, da bodo zdravo in krepko, ne puhlo iu sleparsko". („Zvon" 187G, Btr. 1)5.)
(Dalje prih.)
(landesilhlichen sprache). Naj nam bode dovoljeno vprašati, zakaj se tukaj nij oziralo na ta paragrnf? Ali je gospod referent morebiti mislil: g. B., trgovec v Ljubljani, umeje ali vsaj ima ometi nemščino, in zatorej mu gre ipao (koto nemšk odpis? Ali pe je morebiti opiral na tj 102., poleg katerega Re v zemljišno knjigo sme kaj vpisati le tedaj, nkn zemljiSčnoknjižno aodišče izda pisan naloe? In mož je kombiniral tako: zemliiščne kn'tcre ao piaane v nemškem jezici, ergo ima tudi dn-tičen odlok glaaiti ae v n radnoj nem S ft i ni?
Komentara temu dejanm pristavljati ae nam ne zdi potrebno in zbog nekih znanih oz'rov no koristno. fMatelji našecra lista ao itak uže vajeni na one Črke, ki nijao tipkane v „Sl. N.u Jedino to naj omenimo, da je ne-smrtnl Nemec K. Immermann. pišoč n svniem narodu, nehote verno naslikal položaj nas Slovencev. Ta vedri in duhoviti mož ie namreč pisal: „dieaea volk ist ein rieso. W0lcber an dem seidenen fiidchen etnes guten vvortea h!ch leiten lil't, ea ist tiefsinnig, unschuldig. tron« tapfer und hftt alle diese hiorenden s;eh bevvrthrt unter umstllnden, vveleho »ndere viilker oberflu>hlicb, freeh, treulos, feige gemacht hahen." V.
Is ■*ro*4«»l*ta pri Trstu 27. marea. Izv. dop.] 'Žalost človeka obide, ko Kuje, kako ho od lahonske stranke rogovili v VI. okraju na!e slovenske tržaške okolice celo proti najzaslužnejšemu našemu narodnjaku in v obče spoštovanemu gospodu N a b e r g o j u ! $e več žali slehernega, ko čuje. da celo nekateri voli le i njegovega okraja iz gole bedarije nnapro-tuiejo njegove} kandidaturi! Da ao to le ljudje brez značaja in lakomniki. boteči pro dati svojo krvno in rrtlno čaat, hlapci tujca za umazane srebrnike, to je gotovo, kajti pošten nnrodniak in pravi Avstrijec bi se sramoval tako hudih del in sramot.
Volilci VI. okraja tržaško okolice! Bodite ponosni, da imate jed ne ga Nabergoja moj seboj,   moža,   ki   vas   povsod   vredno in častno zastopa, kadar in kjer gre za korist okolice, občine in vsega slovenskega naroda. On je ne le čast okolici,  ampak vsemu Slo venBtvu, katero zastopa  Kdo He je za ribištvo 1 potezal in  z Živimi barvami slikal ubozega ribiča iz okolice,  kateri svoje življenje zaupa razuzdanim  valovom,  da  si prisluži za svojo družino vsakdanjega kruha? Kako se jo gospod Nabergoj  potezal,  da  nij bilo z darom obloženo »lomačo fibiStVO to ve" vsak. Povzdignil je glas za ubozega kmeta v državnem zboru, da no bi obložili  preveč  z davkom pohištva bornega kmeta,  kateri  ima svojo stanovanje le za svojo rabo in orodje. Nadalje so je po tezal g. Nabergoj na Dtinaji za znižanje cene soli, katera je Se vodno draga v Avstriji, in katero se mnogo v zalogah pokvari. Za te in vse take koristne stvari se je možato potegnil mož iz vaše srede, rojen mej vami, katerega življenje je vedno pošteno bilo.   Nasproti pa se vam postavijo kandidati, kakor je Movro-ner, lahon, katerega v Trstu šo laška stranka nij hotela za kandidata,  kateri   niti ue /na našega jeziku, kateremu je na« jezik le „sra motni pu .n jezik" !  In takega res hočejo ue kateri  voliti  za svojigi poslanca? Sramota okraju, sramota volilcem in vsemu Slovenstvu, ako bode  zastopal  tujec vašo hilol Volilo VI okraja! premislite, da vas bodo svet, ako tujec zmaga,   čudno imenoval in strmel nad vašo nedoslednostjo!   Pametni možaki, volilci VI. okraja, kateri znate ceniti zasluge svojega
dozdanjega poslanca g. Nabergoia, delaite in govorite še zadnji dan, da ne prnrtere tuiec v vašo hišo! Ne volite Tarmna, kateri fe 1# za laške interese, ne pa za na*e narodne, n« za Trat in ne na avstrijske interese aplob. Zspodite izdajalce zndnji trenotak, in zmaga bo prava, katere bo vesela vsa slovenska dežela, ko bode zonet vna zastopal ▼ obče spoštovani in nnvsnd  poznati Ivan Nabergnf.
ftUot"1«» Loke 2(5. marca flsrr. dopiH] Dne* 3 aprila bomo imeli pri nas volitve za mestni občinski zbor in nekoliko se ie u?o Agitacija začela ali vsaj pogovor o tem, ko?A bi volili in koga bi ne volili. T-sti, ki H radi intrgirali zoppr domačo ali zoper narodno stranko. — katera žalihog, da nij tako kompaktna, kakor bi imela v tncem mesto biti, kakor ie Loka — rabijo različne izgovore in mevžajo tako in drnrT„ce< samo naravnost ne pnvedd kai bj radi, ker tega si ven Inr ue uoaio. Najprej, se vo, gro za vprašanje, kdo bode za nanrei žunan. Za to nekateri — npmškutarii in taki, ki ae jim na limanice vsedajo — do^drinjpga župana malo* stno kritizirajo, da ai ravno moraio colo njegovi nrot.ivn'ki vsi enoglasno priznati, da je pnSten mož. Zategadolj je naš svet prav kratek: Bodimo vesolj Če g. Mohor hoče Se biti naš žun«n — in od njegovega domoljuba pričakujemo, da bode še na dalje prevzel tožiive tega častnega mesta — in glinu ;mo le za take domačo narodne odbornike, ki bodo d«li Mohorju glasove, no pa kacemo nemškutarju ali katrremii tacemu, ki ne bodo poslušal najprej interesov loškega mesta, ampak kako drug« svoje gospodarje,
1» i'tatVrim 20. marca. [Izviren dopis.] Vaši nom^kutaruki poštarji počeli ao uže našim hrvatskim oblnstnijnm propisovat« uredovni je?ik! Tukajšnjemu kr. kot. sodu po-vratil je v. kr. poštarski urad na Zidanem mostu Rlužbeno na c. kr. kot. aod v Bošnjakih adresirano pismo a to-le opazko: „Nacb-dem durch deutache ,'imter die umknrttrnng prfolgt, ho vrnilo der ndre^at in verstitndlicher \vei<e ancegeben vvordon".
Ker ae je pa naš kot. sod pritožil proti takemu postopanju, je te dni c. kr. ministerstvo za trgovino podučilo poštarja v Zidanem mostu, da še vendar le nema pravice /npovedavati hrvatskim sodnijam, v katerem jeziku imajo jedna drugoj dopisovati, pa mu je tudi povedalo, kar Še poprej nij znal, da mesto „Bošnjak!" v bivšoj vojnoj krajini fle irj krščeno v nemškem jeziku, pa ker se tam tudi pnštnrski urad nahaja, da bi ga bil mogel poštar lehko najti tako kakor je brez nemškega prevoda v svojem registru, ko bi ga bil lo iskal.
Vesele reči se itak dogndjajo pri vas na Slovenskem.
Domače stvari.
— (Tiskovna pravda.) V zadnjem listu smo poročali, da je „Laibacher Tagblatt" bil prisiljen preklicati svojo denuncijacijo, da so sodniški uradniki na Vrhniki agitirali pri zadnjih narodno izpulili občinskih volitvah na Vrhniki. Dones poročilo s tem dopolnjujemo, da je „Tagblatt" to storil le vsled sodniško obravnave, ki so je vršila pri tukajšnje]' deželnej sodni ji. Urednik „Tagblatta" jo bil sodniku kot svoje priče El vrhniški dopis navel in naznanil svoje vrhniške pristaše: g. Muleja, daljo vrhniškega g. Obreso, g. Goloba, g. Majorja in baje še dva druga.   Ali no-
bene g a teh nij bilo k obravnavi! Pustili so bili svojega reveža urednika vsi popolnem na cedilu, in tako je bil obsojen, da je moral popravek v list vzeti, in bode moral Še 5 gld. globe ali denarne kazni plačati. Pore nemški urednik je pa baje nemškutarjem na Vrhniko pisal takiste bese le: „Bratje v nemskutnnji, lehko je proti „Slovenskemu Narodu" polemi zirati in narodnjake denuncirati, ali potlej se pa tudi spodobi moža postaviti in vsaj poskušati dokaz resnice, ne pa mene tako grdo po nemškutarsko na cedilu pustiti."
— (Vojašk ogled.) Fim. Kuha je predvčeranjem začel v družbi z generalštab-nega šefa polkovnikom Vallentsitschem vojaško ogltdovanje po Kranjskem in Primorskem.
— (Vinski kongres) bode letos 2G. eept. na Dunaji. Odbor se je uže sestavil. Kmetijske družbe — tudi naše — bodo povabljene k sodelovanju.
— (Tržaška čitalnica) ali kakor se imenuje v oklici „Tr. Ztg." „das slavische Dasino* poživlja Tržačane za slavonske nesrečne poplavljence v Posavini, za katere se nihče ne zmisli, da bi jim pomagali.
— (Mrtev najden) je bil te dni na polji blizu Opčine pri Trstu Janez Kristijan Casagrande, 30 let star mehanikar iz Ajdov g čine.
— (Tudi slepa kura včasi zrno najde.) Na nekaj čudnega in nenavadnega nas je opozoril prijatelj. To nij, kar bi dejal, ker je sila redko. „Laib. Tagblatt" je enkrat resnico govoril in povedal nekaj pametnega On je dejal v sredo, da poročilo našega ljubljanskega dopisnika v listu od vtorka, da je redaktor „Tagblattov" enkrat Ho h en w ar ta služil, in ga za denar hvalil, a zdaj ga psuje, — da to nij čisto nič važno. To je pa res, da nij. Rob je, da je čisto malo vredno in malo važno, ali imajo glasniki naših nemčurskih protivnikov kaj političnega karaktera ali pa ga ncmajo nič. Kaj je treba renegatom konsekvenc! Denes kuhan, jutri pečen, kar nese. Škoda je bilo torej za prostor onega dopisa, ker je povedal nekaj kar se samo ob sebi razume.
— (Postni in velikonočni napevi) p. Angelika Hribarja obsegajo: Križev pot, pet napevov. Sedem besedij Jezusovih na križu. Sv. križ. Poče&čevanje sv. 5 ran. Duša najde Jezusa v trpljenji, postna. Pet velikonočnih in eno za sv. leto. Čisti dohodek dobita ljubljanska hiralnica in sirotišnica. Na prodaj so pri Gerberju in Ničmanu po 50 kr.
— (Prestop v katoliško cerkev.) Herman van Aken, c. kr. podpolkovnik in poveljnik 27. lovskega bataljona, bivši protestant, je 18. t. m. v nemškej cerkvi v Cel ji slo vesno prestopil h katoliškej cerkvi in 24. t. m. V Mariboru v knezoškofiJBkej kapeli prejel sakrament sv. birme.
* (Nasledki mušičnega pika.) Češki listi poročajo, da je mehamkarja in telovadca Viktorja Rougeia v Nuseiskej dolini te ini pičila mušica na čelo. Čelo je otekalo, a mehanikar na to nij pazil. Kar se mu črez uekaj dni) prisadi šen iu mož je zdaj na smrt bolan v bolnici.
je en harmonij, več fisharmenik, orgije b tremi spremni i, in več orgeljc na sukante za tiče vaditi; vse tudi izdeluje in popravlja cerkvene orgije Janez Soilnikar, ua sv. Jak..pa nabrežji št. HO v Ljubljani. (101 — 1)
JPONltSIlO.
Slavno uredništvo !
V št. G9 .Slov. Naroda" od vtorka je neki dopisnik iz Bojana 19. marca naštel tudi meue mej renegate. Gotovo mj bil dopisnik dobro podučen, ali je iz sovraštva počruil naše ime. Pozna nas vsa okolica, da je naš rod vedno naroden, in nj nikdar imel najmanjše mish, nasprotovati narodnim načelom.   Kot ui po
1 11 č. a«.-ga društva „ lvl.uo.su" sem se v.se.ei, ako me nijso posli zavirali, udeležil občnih zborov in shodov, in se udeleževal razpravljanj. Naj bode to dopisniku v zadostenje, da me ne bode ne on ne nikdo drug v sovražni tabor potisni), kamor ne maram. Zvest svojemu narodu stal bodem vedno na bramku. (Zivio 1 Ur.)
V Bojanu 27. marca 1879 Franjo Primožič,
posestnik.
Razne vesti.
* (Kočevar ubit) Iz Ljubna na gorenjem nemškem Štajerskem se piše, da so tam v občini llafuiug našli umorjenega Človeka v gošči pokritega z brstjo in snegom. Udarjen je od zadaj po glavi tako, da je črepinja ubita, oblečen je samo na pol. Vse kaže da je neki mlad Kočevar, ki je prodajal kramarsko blago po hišah, a v gozdu napaden in oropan bil.
* (Bojzoperoderuhe.) Dunajska policija je začela oderuhe močno preganjati. Dunajski listi vsak dan nova imena — navadno judovska — tacih ljudij priobčujejo, ki bo bih zarad lihve iz Dunaia zapodi ni.
Vabilo na naročbo.
S koncem tega meseca se začne novo Daročevanje na „Slovenski Narod". Vse gg. naročnike prosimo, naročnino ob pravem času ponoviti, da bodo list redno v roke dobivali.
„Ulov. Nfsrod." velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za pol leta.....O gld. AO kr.
Za četrt leta.....3   „   30 „
Za en mesec..... I   „    IO „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za pol leta.....0 gld. — „
Za četrt leta.....4   »    — n
Za en mesec..... 1   »  40 „
Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijMltt* velja. ziii-žffrllfc* cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po pošti prejeman    „    „   3   „  — „ Administracija. „SIMov. JMarotla*'.
Na prodaj
Razpis službe.
Na Vrhniki je izpraznjeno mesto ob« člnsltega pisarja z letno plačo 400 gld. in 3G gld. pisne doklade. Prosilci, zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, naj izvole svoje prošnje poslati županij-skemu uradu na Vrhniki do 15. aprila t. I«
Od županijskega urada na Vrhniki,
dne 28. niarcjii 1879. (107—1)
Umrli ▼ Ljuto I j i* ul.
27. marca: Peter Leben, dete delavca, ti 1. 9 m., na cesti v mestni log št. 13, vsled aušice. — Matija Gorenjec, 25 1., kaznjenec na gradu, valed pljučne tuberkuloze. — K upe rt Gr ogorka, dete c. kr. telegrafskega oglednika, 2 1. 10 m., v kravje j dobni št. 2ti, vsled difteritis.
Tujci.
28. marca:
Pri Nalica: Ilir d iz Dunaja. — Hopfuer iz Pariza. — Klug iz Dunaja. — pl. Kocb iz Gradca. — Popper iz Dunaja. — Medic iz Kočevja. — Sieb iz Trata. — Scbreiner iz Dunaja.
.Dunajska borsa 28. marca.
(Izvirno telegrafičnti poručilo.; £ not ni drž. dolg v bankovcih .   .   64 gld. 40 kt ..notni dri. dolg v srebru  ...  64   „ 60
2lata rema.........7? .10
1860 dri. posojilo......U«    „ 50
Akcije narodne banke   .... 804   „ —
ireditne akcijo.......243    „ 25
London..........H'» „95
■♦rebro..........—    „ —
Napol...........9   ■ 31
(J. kr. cekini........5 „53
Državne marke.......-r> „35
Prodaja kdnj.
Osemdeset, vozit dobro navajenih, 15 a H.' , pestij visokih, vtčmoin mladih konj Be bode kakoršnega si bode hotel kdo izbrati, pro dajalo do 8. aprila v hlevih, kar jih pa bode ostalo, pa naslednjega due na javnej dražbi na Franjo Josipovem trgu.     (106—1)
Karel Karinger,
trgovec v Ljubljani na mestnem trgu.
Zaloga pušek in revolverjev i
nNJbolj-.ih l.ililiNliili Izdelkov.
(Debroat so garantuje.) 1 dvocevka, predanka, strojeni cevi, gladko
opravljena, i komad......gld. 10.—
1 isto takovšna, a gravirana dvocovka, . „ 10.50 1   „ ,,       dve cevka,  diateni cevi,
fino gravirana........„ 15,—
1 Lefaucheux dvocevka, strojeni cevi, gravirana   .   .   .   .   „ 19.— „ „       fino gravirana,
drateni covi   .   .   „    24.— „ „       bernardski oovi,
fino gravirana    .   „    27.— 1 Lankaster dvocevka, drotenl cevi, fino
gravirana   .   .   .   „ 38.— „ „       fino gravirana, cevi od rož-
nega ali nageljnovega damaBta, od gld. 40—46. Zaloga revolverjev, kaliber 7 a 9 m/m, jeden komad od gld. 5.50 do gld. 10.
Vedno v zalogi so: patrone za puške in revolverje vsake velikosti, in sploh vse potrebno za nabijanje; lovske torbe; vlagaiišča (furterale) za puške in revolverje; noži in vilice za na pot; kozarci in sklenice; kortiki (hirschfanger); lovski noži; pra-hovnice piuverliorner) la kovine ali roga; piščalke /a znamenja dajati; ogrljaki; korale za dresiranje; biči. itd.   Naročbo se natančno izvršuj6.
Najnovejši izdelek za One, ki kade, so
nepotratljive pipe od bele prsti,
tako zvane Uhutiusove pipe, ker so od spodaj na-žigajo, z lepimi lovskimi slikami, velja 1 komad 1 gld. 20 kr. K takej pipi primerna cev od prave višnjo za odsukati, 30 kr. Naročbo s pošto se točno i/.vršiij«! s poštnim pouzetjem.        (105 — 1)
Proda se, ali v najem la
na lepem kraju, na zaloškej cesti pri Mariji devici na polji ležeča hiša št. 33 s potrebnim poslopjem, prodaja line«) z vso opravo, okolo '/« grunta polja in ti oralov hriba; na dalje več kotarskoga lesa in orodja, in posode za vino. (100—2)
Kazglas.
Visoko c kr. namestnistvo v Trstu je s št. 2815 od 12. t. m. mesečne semnje za živino, poliske pridelke, gospodarsko in kmetijsko orodje, štaeuusko blago itd. v Divači dovolilo, in bode z 26. aprilom t. 1. pnienAi, vsak mesec na ta dan tukaj semenj.
Ako bi bil na ta dan praznik ali nedelja, se preloži semenj na prihodnji delavnik.
Gospodarski svet v Divači,
dne 2G. maicija 1879.     (102_2)
)filaneroerj- Jamigut-^ahrifam Ie-dedfijg-eV/
Solide Firnen als Vertreter erwiinsclit
(195—203)
l/.uateij in ureu^ik Jotop Jurčič.
Lastnina iu tisk .Narodne tiskarne"'