AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 183 CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, AUGUST 5, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. Gornja slika nam nudi prizor na prelazu Butera na Siciliji, katerega so zavzeli ^jteriški ranger ji. Videti je tudi nekaj mrtvih Italijanov, ki so vztrajali v boju za M dolini j a do smrti. Ofenziva na Siciliji zelo dobro deduje na vsej črti CATANIJA SE JE PODALA! So zasekali vrzel v osiško linijo pod goro • V akcijo je stopilo tudi bojno brodov-> ki bruha težke izstrelke na obrežna mesta. Se (f; ,&e ift°0e!frna Afrika, 4. avg. — Pod kriljem težkih topov boj-»irr>arice Kor, 4* 1 Jfnu zborujejo kar-E Nnn^ajse Posvetujejo o r^nom položaju 9 letovali o 'medna "4,Na « Dtl]r> ZaJu Vest iz Vatikana in zračne sile, so ameriške, kanadske in an-e zopet zasekale globoko vrzel v osiško linijo pod n° m^sicer počez vsega trikota, kjer je zadnje pribežališče osiške armade. Ameriški fantje so prodrli včeraj za šest milj in okupirali mesto Caronio na severnem obrežju. Mesto leži štiri milje vzhodno od pristanišča San Stefano. Enako so napredovale za več milj kanadske in angleške čete v silnem zagonu, s katerim mislijo streti ves odpor na južni osi-ški fronti. Angleži imajo očivid-no namen, da bodo obkolili nemške divizije, ki branijo pristanišče C a t a n i o na vzhodnem obrežju. d ^ Seli's ca—Iz Vatikana sta jfyeta Sem dve važni novici, ki flftSlu ,;panie. da bo Italija ;i{VS:opila iz vojne- Iz Va- ^ VžaVni t por°ča, da je papežev ik sklical %hajaSeji 16 kardinalov, ki Vlo točasnq v Rimu, da S 4 lja. cla i]V i ^Seda!.6e je sestala včeraj C3U Sveta ko % 1 Predseduje Maglio Sveta kongregaci-papežev fc.^sei i " -"AaK»ione. Sodi-i f k°ngregacija bavila aKc*' Panjem, kot seja K ^ 4\llerju skrbi? J ) H,?,' KaJ neki dela olm . . • ' časopisje poro-Svice da Hitlerju Baje je na-ve. Heinrich Him-Usal Hitlerjevega, naJ mu odkrito po-s Hitlerjem Ta mu Peša. ;dfa v P r ČSli h iNlo''1' da Hitlerjevo M|J vaka. Dečka sta dobila v roke 45-kalibrski revolver in starejši bratec ga je po nerodnosti sprožil in krogla je zadela mlajšega v trebuh. Smrtno ranjenega dečka so odpeljali v bolnišnico, kjer je kmalu umrl. Rojen je bil tukaj in zapušča dva brata in sestro omoženo Gerček, v Coopertownu, N. Y., pa starega očeta na materini strani Johna Skubca. Toronto, Ont. — Pred dnevi je umrla Mary Usenik, stara 44' let in doma iz Podslivnice pri Cerknici. V Kanadi je bivala 12 Badoglio se posvetuje Radio je javljal danes zjutraj, da se je sestal premier Badoglio s svojim kabinetom k važnemu posvetovanju danes zjutraj. Komentator na radiu sodi, da bodo prišle od te seje naj-brže kake mirovne ponudbs italijanske vlade k zaveznikom. Boj se je prenesel na ulice Orla Hrvaški "kralj" je že odstopil na povelje kralja Emanuela I New York. — New York , Times prinaša članek pod naslo-jvom: Hrvaški "kralj" odnehal; nikdar ni bil v svojem kralje-! stvu" — kot brzojavko iz Carigrada, datirano od 31. julija z | naslednjim besedilom: j "Vojvoda Aosta, katerega je ____ j Mussolini imenoval za kralja Naš vrli ne^burški gospod Tomislava v fašistični hrvaški Slapšak so se zopet oglasili z le- državi' -ie na Povelje italijanske-pim čekom za pomoč domovini;1 ga kralja Viktorja Emanuela topotsonamizro-jodst°PiL H™ki marijonetni čili vsoto $75 75 in Predsednik Ante Pavelič je osta-sicer so darovalivko sPre-iel — tako poročajo ne-društvo Sv RešJkateri kr°gi> ki so običajno do-Telesa fare sv. L o v rje n c a, $45, Za pomoč domovini! $10,000 $9,000— 8,000— $7,000— $6,000— $5,000- S4.000— $3,000— $2,000- $1,000— Mrs. Josephine po ces Zoren, 489 Independence, Jože Jar, že v i č, Green Rd. in Mrs. Mary Gorišek, Green Rd. Mrs. Theresa Frank je nabrala po Pri n c e Ave. $19.75 in sicer so darovali: Mr. in Mrs., P1 a n i s e k, bro obveščeni o balkanskih zade. vah. Člani uradne italijanske faši-Stepic 8101 Mans- stične delegacije, ki so poslovali field je dala $5> Zagrebu> so zaprosili, da jim $2* Mrs Fran- k^ška država dovoli ostati na Hrvaškem; poročajo, da je bilo njihovi prošnji ugodeno. Hrvaška država bo najbrže kmalu preurejena v republiko pod nemškim protektoratom, kakor Slovaška. Glasom zanesljivih poročil vojvoda Aosta ni hotel nikdar sprejeti hrvaškega prestola in tudi svoje kraljevine ni nikdar obiskal. Od vsega začetka, že aprila 1941, je izbruhnila v Ju- .lOBf.'i Prince Ave. ... . $5; po $1: Mr. in Mrs. Frank j Soslaviji revoita, ki ga je oa te- Zabukovec, 10010 Prince Ave.,| Mr. in Mrs. Valentine Vidmar, j 9821 Prince, Mrs. Frances Lu- Nemčija naznanja, da izpraznuje Orel "po načrtu." Rusom je padel v roke ogromen vojni plen pri zavzetju Orla. Danes zjutraj je berlinski radio naznanjal, da je nem-čka armada izpraznila Orel, ki je bil velikega strategičnega pomena za nemško fronto v srednji Rusiji. Rusko polnočno poročilo pa javlja, da so- zmagoslavne ruske armade udrle v Orel, kjer se vrše zdaj boji po ulicah s zadnjo stražo nemške armade. Sodi se, da je samo vprašanje ~ ----- par ur, da bodo Rusi imeli Orel Poypl^pyj, jp čisto V svojih rokah, dočim nem- rd^lIU;Vd VldUd je ZUdJ ško vrhovno poveljstvo javlja, V Veliki StlSKI radi ga odvrnila. Imenoval se je prej vojvoda Spoleto, a je po smrti svojega brata podedoval naslov vojvode Aosta. kac, 9607 Prince, Mrs. Angela Ajnik, 9603 Prince, Mr. in Mrs. Martin Mirtel, 9401 Prince, Mr. in Mrs. Mike Turk, 9401 Prince, Mr. in Mrs. John Požar, 9206 Prince, Mr. in Mrs. Franck, 9206 Prince, Mr. in Mrs. Mike Ludvick, 9125 Prince, Mr. in Mrs. Anthony Gross 10505 Prince, Mrs. Frances Kastelic,! zopet na nogah. 10301 Prince, Mrs. Helen Skuf- let ca, 10109 Prince; Mr. in Mrs. William Papež, 3766 E. 93. St. 50c in Mrs. Mišmaš, 3823 E. 91. St. 25c. Najlepša hvala darovalcem in nabirateljem v imenu sirot v sta. ri domovini. Lloyd George je precej boljšega zdravja London. •— David Lloyd George,, angleški ministerski predsednik tekom prve svetovne vojne, se je močno prehladil, toda je že boljši. V par dneh bo Star je že 80 da se je umaknila nemška linija za mesto na novo fronto. Rusi so se zgrnili od vseh strani v mesto in napredovali včeraj do pet milj. Okupirali so nad 80 naselij. Rusko poročilo trdi, da ruske! čete v enem sektorju vneto za-j sledujejo bežeče Nemce, ki soj pustili na bojišču topove, strojnice in ogromne kupe municije. Rusko poročilo se ne vjema z nemškim, ki trdi, da se nemške čete umikajo v redu iz Orla, dočim Rusi trdijo, da se vrše po ulicah boji z nemško zadnjo stražo. Berlinski radio je poročal, da se je nemška armada umaknila natančno po določenem načrtu v nove pozicije, da bo tako skrajšala bojno linijo. Rusi so začeli z ofenzivo proti Orlu 12. julija. Najprej so začeli z ofenzivo Nemci in sicer 5. julija vzdolž vse fronte Kursk-Orel-Belgorod. Ko so Rusi to nemško ofenzivo štrli, so sami udarili naprej in v zmagoslavnem pohodu štrli eno najbolj utrjenih nemških postojank. Nemci so imeli Orel v rokah od oktobra 1941. Od tukaj so ogrožali Moskvo, ki je zdaj, ko so se morali Nemci umakniti, iz vsake nevarnosti. Nemci se bodo morali zdaj umakniti 80 milj za-padno do Brijanska. -o- V dveh kolonah se zgrinjajo Amerikanci na Mundo Naši vojaki padca Mussolinija New York. — Nedeljski "P M" piše, da večina Hrvatov smatra, da pomeni Mussolinijev padec začetek odrešenja. Zadnja tajna poročila iz Jugoslavije pravijo, da je Paveličeva vlada zdaj v velikih stiskah in kar vidno izgublja svojo oblast. Ista poročila govore tudi o naraščanju pritiska na italijanske okupacijske sile v Jugoslaviji, akoravno večji del jugoslovanskih gerilcev dozdaj še čaka na italijansko odločitev — ali se bodo poskusili umakniti iz Jugoslavije ali ne. Nekatere vesti trdijo, da so se Italijani začeli umikati, toda ta poročila so ostala nepotrjena. Pozor,Willard! Naše cenjene naročnike in prijatelje na Willardu, Wisconsin, opozarjamo, da je iz prijaznosti prevzel zastopstvo za Ameriško Domovino vsem poznani in spoštovani rojak g. Ludwig Peru-shek. Pooblaščen je sprejemati naročnino in dajati tozadevne pobotnice in sploh v vsakem ozi-ru zastopati naš list. Apeliramo na cenjene rojake, naj gredo g. Perušku v vseh.ozirih na roke, 011 bo pa skrbel, da bodo naši naročniki točno postrežem. Mr. Perušek je tudi obljubil, da bo od časa do časa poročal tudi razne zanimivosti iz slovenske naselbine na Willardu. — Uredništvo. * Joseph W. Klein, sin Mr. To je vse, kar pi- Afrika, 5. avg. — Ameriške Mrs. Joseph F. Klein iz 19407 čete, ki prodirajo po neprodirni Muskoka Ave. je odšel 5. julija v džungli proti japonski bazi'službo Strica Sama. želimo'mu Munda, si utrinjajo pot južno; vso sreče in pa zdravja. Naroča in vzhodno proti letališču pri | najlepše pozdrave vsem pri j ate-Mundi. Amerikanci so včeraj |ljem in znancem ter se jim pri-uničili močno japonsko obram- j poroča za kako kartico. Njegov bno linijo. Pot skozi džunglo je: naslov je: Pvt. Joseph W. Klein jako naporna in odpor Japoncev! Battery B. 125th AAA Gun Bn. je silovit, zato ameriški fantje le. Camp Haan, Calif, počasi napredujejo proti tej važni japonski bazi. Iz Nove Gvineje se pa poroča, da se ameriške čete vedno bolj Edward Kuhel iz 1373 E. 52. St. je odšel v Texas, da bo tam obiskal svojega brata Raymon- v . „ , • . . , .'da, ki služi v Camp Hood. Nje-bhuzajo močno utrjeni japonski p oHVTr,nT1r| let in tukaj zapušča moža in tn' postojanki Salamaua. Tukaj po-fvv naslov je. Pvt. Kaymond sinove, v Clevelandu, O., pa tri mHgaj0 Amerikancem tudi sestre. stralske čete. Armada vpraša za 6,000 Problem mleka bodo nesli dodatnih zdravnikov naravnost v kapitol Chicago. — Revija ameriške Ohijska mlekarska zveza bo zdravniške zveze poroča, da je poslala v Washington deputaci armada vprašala za nadaljnih 6,000 zdravnikov, ki naj bi se prostovoljno javili za službo. Ako se ne bo priglasilo dovolj prostoVpljcev-zdravnikov, jih jo in sicer dva zastopnika prodajalcev in dva zastopnika pro-ducentov. Deputacija bo skušala dokazati uradu za kontrolo cen, da je neobhodno potreb- bo armada rekrutirala in v ta-,no zvišati cene mleku in drugič, kem slučaju bodo dobili samo da se mora na vsak način pre-šaržo prvega poročnika. ' prečiti racioniranje mleka. „v_ Kuhel, U. S. Army, Ren. Co. 657 aV~ Tank Destroyer Bn. Camp Hood, Texas. » h » ! Mrs. John Prah iz 16123 I Huntmere Ave. .je dobila pismo . od sina Franka, ki se nahaja v ! japonskem vojnem ujetništvu. , Mati ni slišala od sina že od 1941. Frank piše: "Dragi starši! Dam vu|m vedeti, da sem zdrav in "safe" na Japonskem Od vas nisem dobil nobenih novic že od novembra 1941. Me prav skrbi, kako se vam godi. Sprejmite iskrene pozdrave od in sina Franka še. Mrs. Prah sporoča tudi naslov od sina Johna in sicer: Pvt. John Prah, 35066859 Co. C-l, A. R. T. C., Fort Knox, Kentucky. Ea Pa ft Pvt. Frank Godic, sin Mr. in Mrs. Frank Godic iz 1105 Norwood Rd. je prišel domov na dopust za 5 dni iz Ft. Eustis, Va. m s fe Korporal Jos. A. Žitnik, sin Mr. in Mrs. John Žitnik iz 6912 Bayliss Ave. se je oglasil iz Texasa. Piše, da bo prišel na 16. avgusta na dopust za 15 dni. Njegov naslov je: Cpl. Jos. A. Žitnik, 458 Bomb. Sqdn. Biggs Field, Texas. -o- Še na mnoga leta! Ameriški bombniki so včeraj napadali Francijo London. — Ameriški bombniki srednje velikosti so včeraj bombardirali ladjedelnice ob reki Seni, nekaj milj zapadno od Rouena. Angleška, kanadska in druga zavezniška bojna letala so spremljala bombnike. Toda sovražne zračne armade ni bilo na spregled in vsi bombniki so vrnili nepoškodovani. se Cene klobasam se bodo dvignile Washington.—Urad za kontrolo cen naznanja, da se bodo dvignile cene mesenim klobasam pri prodaji na debelo in sicer za $1 pri 100 funtih. Za prodajo na drobno pa ostanejo sedanje cene. Poloka Mr. in Mrs. Joseph F. Klein iz 19407 Muskoka Ave. naznanjata, da se bo poročila njiju hčer- V nedeljo je praznoval 60 letnico svojega rojstva poznani slo.jka Josephine Mary z Mr. Frank venski cvetličar, Jim Slapnik,! Vadnalom iz 15815 Arcade Ave. starejši, 6102 St. Clair Ave. Tem; Poroka bo v soboto 7. avgusta potom se želi kar najlepše zahva. liti vsem sorodnikom in prijateljem, ki so se ga spomnili ob tej priliki. Tudi mi se pridružujemo številnim čestitkam ter kličemo: še na mnoga leta! ob devetih dopoldne v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd. in 200. cesta. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni ma-mu ši. Vse najboljše želimo mlademu paru v novem stanu. AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 5, 1943 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMTS DEBEVEC. Editor S117 St. Clair Ave. HEndersou 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: £a Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Am o:-, o in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0C Ka Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznažalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: Cnited States and Canada «8.SO per year. Cleveland by mall $7.60 per year P. 8. and Canada $350 for 8 month«. Cleveland by mail $4.00 lor 6 month« U. S. and Canada $2.00 for S months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $650 per year, $350 for 6 months, $2 CC for $ months ________________Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 183 Thur., Aug. 5, 1943 Nekoč je bilo mesto Saj pravim, pa še rečem P. Bernard OFM. Da, nekoč je stalo mesto, kateremu je bilo ime Hamburg. Tako lahko rečemo danes in tako bomo lahko govorili še mnogo, mnogo let. Hamburga namreč ni več, vsaj ne tistega slavnega Hamburga, ki je bil cvet nemških mest in eno glavnih nemških pristanišč. Ameriške in angleške bombe so ga spravile s površja, zemlje, da skoro kamen na kame-nu ni ostal. Še nikdar v zgodovini sveta ni občutilo kako mesto takega razdejanja, kot ga je doživel zadnje dni Hamburg. Neko noč so ga napadli angleški avijatičarji, ki so zme-:a!i v mesto do .2,300 bomb. Drugi dan so prihrumeli ameriški bombniki in nadaljevali z razdejanjem. Prihodnjo noč zopet angleški bombniki in naslednji dan zopet ameriški. Tako je šlo naprej deset dni in deset no,či brez prestanka. Zdaj pa pomislimo, kaj se je zgodilo z mestom, na katerega pade vsako noč in vsak dan nad 2,000 ton bomb. Ali more ostati po takem strašnem bombardiranju še kaka stavba cela? Ne, ni ostala, vse je bilo zdrobljeno v prah in pepel in mesto je eno samo veliko pogorišče, en sam velik kup razvalin. Nemci priznavajo ogromno škodo in trdijo, da so bombe ubile nad 200,000 oseb v Hamburgu. To je najbrže pretirano število in Nemci hočejo s tem najbrže zajavkati v svet o '"grozodejstvih," ki jih uganjajo ameriški in angleški avijatičarji nad nemškimi mesti. Nemci zdaj vpijejo, da šo Amerikanci in Angleži v neusmiljenosti še hujši, kot so pa Rusi. Torej končno smo le dočakali dan plačila za nemška grozodejstva. Belgrad, maščevan si; Varšava maščevana si; maščevana so tisočera mesta, katera je nemška brutalna sila spreminjala v razvaline. Dan plačila za Belgrad je prišel. Saj nismo še pozabili dneva 6. aprila 1941, ko so prihrumeli na vsezgodaj zjutraj nemški bombniki na to lepo prestolico Jugoslavije in začeli vsipati nad mesto, ki je še spalo v zgodnjih jutranjih urah, smrt in razdejanje. Brez vsake napovedi vojne, brez vsakega vzroka, je poslal Hitler svoje jazbojnike nad nedolžne beograjske prebivalce in jim ukazal rušiti hiše in vodovode in postaje in palače in parke in vse druge lepe stavbe. En sam krik smrtne groze se je razlegal preko lepega Belgrada. En sam krik žrtev; jok in stok otrok, žena, starčkov in mater, ki so cepali kot muhe pod nemškimi bombami in strojnicami. V par minutah je bil Belgrad v razvalinah in pod njimi je ležalo do 30,000 nedolžnih žrtev, ki se niso mogle braniti z drugim kot z grenkimi solzami, edinim orožjem otrok. Nemci so uživali nad strašno usodo Belgrada, kroho-tali so se nad smrtnimi krči žena in otrok in starčkov. Prva slovenska žrtev takrat je bil slovenski duhovnik ^ranc Kulovec, ki je bil zgodaj zjutraj na potu v cerkev. Nemška bomba ga je raznesla. In zdaj je prišla ura osvete tudi nad Nemce. Isto, kar so zadajali drugim, se jim vrača z vsemi obrestmi. Zdaj vpijejo Nemci o krvoločnosti Amerikancev in Angležev, a svoje sadistične podivjanosti niso videli, ko so uničevali Belgrad in Varšavo in London in druga cvetoča mesta. Seveda, super-narodu je dovoljeno vse drugim nič! Le po njih, pasjeglavcih! Brez usmiljenja, brez priza-našanja! Naj oholi Nemec tudi na svoji koži občuti vso gro-zovitost vojne, ki so jo sami začeli. Sami so nas naučili, kako je treba razbijati mesta in bili smo zelo sprejemljivi učenci. V teh par letih smo se izvrstno učili od njih bojevanja in zdaj jim vračamo. Essen je domalega razdejan, Kolin isto in zdaj Hamburg. Tri največja nemška mesta so skoro izginila s površja zemlje. Pa ima Nemec še dosti lepih in cvetočih mest. Zdaj pa še na te, predvsem na Berlin, ki se že trese v pričakovanju plačila. Naj izgine s zemlje mesto, ki je rodilo že toliko gorja, k; je zakrivilo potoke krvi in pomorilo na milijone ljudi. Naj izgine s površja zemlje tisto gadje gnezdo, iz kojega je lii strup na vse strani sveta. Naj ne bo več tiste Wilhem-strasse, iz katere so šli ukazi v podjarmljene dežele, naj se zasužnjene narode pobesi in postreli. Naj se zgodi nad nemškimi mesti, da bomo govorili: "Nekoč je stalo mesto Hamburg . . . nekoč je stalo mesto Berlin . . . slavna je bila njih zgodovina, danes raste po ulicah, po katerih so se nekoč vile sijajne parade z godbami in slavoloki, trava in plevel. Naše bombe naj ne prenehajo deževati po Nemčiji. Naj požene hropenje in šumenje naših bombnikov in letal nemške roparje v mišje luknje. Naj nimajo miru pred našimi, jeklenimi pirhi noč in dan, dokler ne bodo začeli vpiti: "Hri-jbi se naslajale nad človeško kr-bi zagrnite nas ..." j vjo, kot se ne primer naslajata Ne, ni res, da smo krvoločni in da razbijamo tlemška j Hitler in Mussolini, ampak za-mesta !z same krviželjnosti. To delamo samo v lastno obram-1 to, ker potrebujejo človeško kri bo, da gadu izrujemo strupene zobe. da ne bo usekal po nas. j za vzgojo svojih jajčec, zakaj Kar vršimo, je samo v našo lastno obrambo in v obrambo I drugače bi ne bilo nič več ko-milijonov onih, ki danes potijo krvavi pot v nemški sužnosti. jmarskega naraščaja. Kar se pa tiče Fathra Aleksandra, lahko vse na široko povem. Prvič: Zakaj ni prišel na Willard tisto nedeljo, da bi potem z mano vred obtičal v po-vodnji in bi ne šel v Marquette? Zato ni prišel, ker ga novo-mašnikovi gostje v Chicagu niso pustili proč. Tako je vsaj on sam meni dejal. Prav verjetno pa je, da se je njemu samemu tako dopadlo na novi maši, da je ni hotel že ob dveh popoldne pobrisati stran. Naj že bo eno ali drugo, eno je gotovo in tako si jaz stvar razlagam: Njega je Baraga pač hotel imeti pri svoji proslavi, zato se je vse tako naredilo, kakor se je. Aleksandra imajo povsod radi, na novi maši, na stari maši, na ohceti ali na pikniku, nič ni čudno, da tudi Baraga ni hotel brez njega opraviti svoje stoletnice. No, potem sva se videla s P. Aleksandrom v Lemontu. Brž sem ga vprašal: Kako je bilo na proslavi v L'Ansu in Mar-quettu? Menda sem preveč ne-počakano in nestrpno vprašal, to pa veste, da je P. Aleksander preudaren človek in mirne narave. Z nestrpnostjo ne boste pri njem nič opravili. Tudi mene pogleda nekako od zgoraj doli in mi pravi.: Stopiva malo na sprehod gor k groti, če imaš malo časa, pa se bova pomenila. Imel sem čas, ker je bilo po večerji in se jve tudi meni zl j ubilo na sprehod. Stopava torej počasi gor po bregu in poskušam izdregati iz njega, kako je bilo v Marquet-tu. On pa pravi, da morava prej priti do jezera pred gro-to, tam na tisti poti se bo dalo tako lepo pripovedovati ... In tako sva med potjo govorila, kako je vroče, kako so komarji sitni in take reči. . .Mene je že res minevala potrpežljivost, ampak P. Aleksander je mož, ki zna človeka vzgajati, posebno če je preveč nepočakam. Prideva torej do grote in jaz se ustavim. No, kako je tedaj bilo, pravim in česnem Y desno roko po levem ramenu, kjer me je ravno vsekal en prav odličen komar. Slab strelec, se zasmeje P. Aleksander, zgrešil si ga. Potem pa globoko zamišljeno nadaljuje: Sploh pa, ali veš, da nisem prav rekel? Moral bi bil reči: Zgrešil si JO, pa sem rekel: Zgrešil si GA! Ali še ne veš, da nas ne pikajo komarji, ampak komarke? No, če tega ne veš, pa lepo poslušaj, da ti to stvar razložim. Jaz sem prebral debelo knjigo nekega zelo učenega profesorja o komarjih in komarkah, zato tudi vem, kaj govorim. Poslušaj. Ošvrknil sem ga kolikor mogoče z najbolj zelenim pogledom, pa nisem nič drugega dosegel ko to, da se je zadri nad menoj: Poslušaj, sem dejal . . . Tisti hip sem se vdal in potisnil nazaj v noge vso kri, ki mi je lezla v glavo. Poslušal sem z vso potrpežljivostjo predavanje o komarjih ter komarkah. Takole se je glasilo predavanje : Komarji, moškega in ženskega spola, se preživljajo s samo vodo. Pa ne z nemarno in umazano vodo, kot svet navadno misli, potrebna jim je čista in sveža voda. Komarjem moškega spola še na misel ne pride, da bi kdaj pikali človeško ali kako drugo kožo in iz nje srkali kri. To delajo samo komarke. Pa ti bom tudi povedal, zakaj morajo gospe komarke tako delati. Ne delajo tega zato, da Še je govoril in vedno bolj učeno razlagal komarske skrivnosti. Da po pravici povem, mene je začelo zanimati in nič več nisem bil nestrpen. Pa še nekaj drugega se je zgodilo. Postal sem raztresen in nisem preveč pazljivo poslušal predavanja, zato tudi ne morem o komarkah podati take razlage kot sem jo na svoja ušesa slišal tisti večer. Kdor jo hoče bolj natančno zvedeti, naj se obrne naravnost na P. Aleksandra. (Njegov naslov je v Koledarju Ave Maria.) Ko je končal pripovedovanje o komarjih in komarkah, je dejal: Ti, ali bi ne mogel počakati glede Marquetta na avgusto-vo umaro Ave Maria? Tam bom nekaj napisal, kako je bilo. Meni je bilo zdaj res že vse eno. Med tem sem namreč premišljeval, kako čuden je ta svet. Le pomisli, človek! Od pamtiveka smo bili vsi pametni ljudje prepričani, da so komarji tisti, ki koljejo ljudi in jih mrcvarijo. Na komarke še mislili nismo. Zdaj pa zveš kar takole na lepem, da to ni nič res! Niso komarji—komarke so! To odkritje je naredilo, da sem se poglobil v zelo koristno premišljevanje. Na primer : Ljudje tolikokrat naprtimo kakemu sočloveku eno ali drugo nagravžno reč in ga vlečemo skozi zobe, pa še ne pomislimo ne, če je vse tisto tudi res. Ne vzamemo si časa, da bi pogledali bolj globoko v stvar in jo skušali razumeti, samo površno pogledamo in druge poslušamo, pa ponavljamo za njimi in se pohujšujemo. Ce bi si vzeli toliko časa za študira-nje stvari kot si ga vzamemo za prenašanje čenč, bi morebiti dognali, da ni kriv komar, ampak komarka! Ker pa tega ne delamo, je razumljivo, da so ubogi komarji že toliko krivice požrli na tem svetu od začetka sveta do danes, mnogo mnogo več kot so komarke požrle človeške krvi! Res, kako čudno je na svetu! Tako je včasih tudi pri tiskani besedi. Bereš kak uvodnik v kakem časopisu, v katerem urednik bere na desno in levo hude levite. Tako ti pri vinta z živo, krepko in neustrašeno besedo, da drži na videz kot bi s stremi žeblji pribil. Poleg tega pa še pošteno ozmerja vse tiste strahopetce, ki si ne upajo, vsaj po njegovem mne nju se ne upajo, tako odločno povedati v javnost. In še to pove, zakaj si tega ne upajo. Zato ne, ker se boje za svoje služ-bice. Njemu, junaškemu uredniku, pa ni prav nič za službo in za groš, naravnost pove in udari, pa naj zaboli kjerkoli hoče. (Tudi kake so-urednice včasih kaj takega napišejo!) To so res junaki, da si toliko upajo, saj na tihem vedo, da se bo svet v splošnem presneto malo zmenil za vse tisto, kar so napisali. Eden ali drugi med bralci pa vendar malo bolj natančno prebere in na tihem ve, da si je urednik sam ustvaril v svoji živi domišljiji tisti in tak svet, kakoršnega potem "sfik sa" s svojim mogočnim kladivom. Pa če bi bila vedno tega kriva samo živa domišljija, recimo preveč živa domišljija, to bi že še bilo. Kadar je pa kriva zloba ali tudi samo lenoba, ker si urednik ni vzel časa, da bi stvari pogledal do dna — no, potem je seveda nekaj več, ko samo vprašanje, kdo kolje in mrcvari ljudi — komar ali komarka ! Pa to bi še tudi vse bilo, če bi te reči ostale vedno samo med ljudmi in med komarji. In zdaj se prične tretja točka premišljevanja! In tu pride zra ven — Bog! V verskih knjigah se bere, da nam Bog pošilja sitnosti in težave. Celo to se bere v neki zelo imenitni knjigi, da Bog tepe tistega, ki ga ljubi! Ta beseda je dala že premnogemu za-smehljivcu povod, da se je norčeval iz vere in iz ljudi, ki verujejo. To je spet vse skupaj samo zato mogoče, ker ljudje nismo vaj'eni, da bi pogledali stvarem do dna. To je vendar čisto razumljivo, da Bog ne vzame nikogar v nebesa, dokler ni dozorel za tja gor. In kogar hoče Bog nekoč imeti v nebesih bolj visoko, tisti mora za svoje visoko mesto v nebesih toliko bolj dozoreti. In kdor še ni dozorel, tistega Bog mehča in operira na njem, dokler ne d«ozori in ne ozdravi. In če pri tem človeka boli, hm, ali ne boli tudi takrat, ko zdravnik operira? Zdravnik ni kriv, če je potrebna dolga in težka operacija na tem ali onem bolniku. Zdravnik se trudi in trudi, povzroča velike bolečine, vse zato, da reši bolnika in ga spravi nazaj k zdravju. Če se morda ne bi prav verjetno slišalo, ako bi dejal: Zdravnik reže bolnika zato, ker ga ljubi ... no j a, vsaj to je gotovo, da ga ne reže zato, ker ga sovraži. Ce se pa zgodi, da je bolnik zdravnikov sin, bo pa prav gotovo veljalo: Zato ga reže, ker ga ljubi ! Zato ga operira, ker komaj čaka, da bi mu sin spet ozdravel ! Ce vse to premsilimo v zadtevi Boga in našega sinov-stva pred Bogom, potem na vse zadnje le ni tako neznanska tista beseda, da Bog tepe tistega, ki ga ljubi. Poglejte no, še celo do nebes nas je pripravilo tisto pripovedovanje o komarjih in komarkah. In tako spoznamo, da nam ni treba prav preveč žalovati radi krivice, ki se je od pamtiveka godila komarjem — saj celo sam Gospod Bog krivico trpi. Radi komarjev se nam ne bo treba poboljšati, kar se pa tiče krivice, ki se dela Bogu — kaj pravite? In zdaj mi je prišlo na misel, da se tudi P. Aleksandru ne sme krivica delati. Tisti, ki ste se pohujševali nad' njim, da mi ni telegrama poslal in povedal, da ne pride v nedeljo na Willard, naj vedo, da ga je res poslal. Bilo je na kratko povedano, pa dovolj razumljivo, zraven pa ekonomično: Will not come! Toda — zdaj pa vi premišljujte amerikansko hitrost in blitz-poslovanje! tisti telegram sem prejel šele v ponedeljek dopoldne po pošti! Ampak spet nikar kakšne prenagle sodbe! Ce vam je Willard količkaj znan, boste menda vedeli, da ne more biti tako napreden kot kak Cleveland ali celo New York. Bolje je, da delimo pravičnost po pravici in ne sodimo vsega sveta po enakem kopitu. Saj o pravičnosti velja isto kot o vseh drugih dobrih rečeh na tem puklastem svetu: Dosti jih je za vse, samo napačno so razdeljene! In pravijo, da mora samo ta vojna miniti, potem bo vse drugače na svetu. Well, bomo videli, če bomo živeli . , . Torej, kako je bilo v Mar-quettu, o tem še nismo nič zvedeli. To se pravi, jaz še nisem nič povedal, če sem kaj zvedel od P. Aleksandra ali ne. In prav to bi rad zdaj povedal, če boste še hoteli brati. Ko mi je rekel tisto reč, da naj čakam do avgustove Ave Marije, nisem bil preveč zadovoljen. Tole sem mu povedal: Vidiš, če nič ne zvem, tudi nič vedel ne bom. Potem me utegne kdo vprašati še pred izidom avgustove številke, jaz bom pa samo z glavo zmajal, češ: nič ne vem! No in potem se bo do-tični človek pohujšal, ker bo mislil, da se nič ne brigam. Prav tako kot se je pohujšala tista žena, ki me je nekoč vprašala, ko sem kolektal po zapa-du za list Ave Maria: Vi, sliši- te, koliko prešičkov pa imajo sestre na gričku Assisi? Jaz sem na to vprašanje prav natančno po pravici odgovoril, da ne vem, koliko prašičkov imajo sestre na gričku Assisi. Saj tudi res nisem vedel, pa naj me takoj koklja brcne. Ampak dobra žena ni bila zadovoljna mojim odgovorom. Rekla je: Ja, ali nič ne pogledate okoli sebe? Ali se nič ne zanimate za gospodarske reči? Nazadnje še tega ne boste vedeli, koliko čebel imajo Father John . . . Jaz sem bil tako osramočen, da se ji nisem upal priznati, da tudi tega ne vem. In sem dejal: Father John imajo pet milijonov čebel, devet in štirideset matic in dvestopet in šestdeset tisoč trotov. Zdaj je bila žena prav zadovoljna z menoj in se je zelo čudila, da to reč tako natančno vem. To lepo in vzpodbudno storijo sem torej povedal P. Aleksandru. Že zato sem mu jo povedal, da sem se mu nekoliko odškodoval za njegovo predavanje o komarjih. Hvaležno jo je sprejel in mi res začel pripovedovati, kako je bilo v Mar-quettu. Povedal mi je skoraj natančno tako, kot ste brali v dopisu Mr. Grdine. In sem zelo hvaležen Mr. Grdini, da je popisal tisto slavnost, zakaj zdaj mi ni treba nič pripovedovati, kako je bilo. Saj že vse veste. Kdor bi pa le rad še kaj več zvedel, naj z mano vred' čaka na avgustovo umaro lista Ave Maria in naj tam bere. Ni dvoma, da bo P. Aleksander s svojimi besedami pisal in ne bo šel krast iz Grdinovega dopisa v Ameriški Domovini. Tako bi morda ostalo samo še eno vprašanje: Kaj se mi zdi o novi jugoslovanski vladi? Na to najprej povem, da Fathra Gabrovška nisem videl in ne slišal o njem vse od tistega časa. To vem, da je V Mar-kuettu bil, potem je pa menda odrajžal nekam na West in potem se je izgubil ali kaj drugega takega. Ni o njem ne duha ne sluha. To je vse, kar jaz vem. Kar sem pa od drugih plati slišal ali bral o novi jugoslovanski vladi, bi menda bilo ja-ko ob kratkem povedano: Mize-rija! Ce je pa res mizerija ali ni — kako naj jaz to vem? Oh, saj pravim in še rečem! -o- Pomožni odbor št. 2 JPO-SS V zadnjem mojem poročilu sem omenil, da je odbora želja, da bi poslal na glavni stan še pred avgustom vsoto $1,000. Apel na nabiralce je zadel globoko v dušo teh Samarijanov, šli so in nabrali lepo vsoto in ti so: Janko N. Rogelj, ki je podpredsednik pri pomožnem odboru št. 2, on mi je prinesel lepo vsoto $520.00, katero so darovali sledeči: Mr. Peter Lu-strik, mož, ki je Slovenec prve vrste, človekoljub, da mu ga ni para. On, ki je prava gorenjska korenina, je mož, kateremu bije srce za slovensko zemljo in kateremu ravno isto srce krvavi, ko vid'i in sliši, da v stari domovini narod umira, umira od lakote in od težav, katere prejema sicer kot nedolžna žrtev. Ta mož je posegel globoko v žep in ni se mu tresla roka, ko je odšteb $500.00 (pet sto dolarjev). Zavednemu rojaku, kakor tudi njegovi miroljubni družinici gre prisrčna zahvala. O tem se bo poročalo in pisalo še več. V naselbini splošno priljubljeni Valentin Sever je daroval vsoto $15.00 in John Uj-čič vsoto $5.00. Obema prav lepa hvala. Drugi nabiralec je pa naš dobro poznani in agilen delavec na polju zavednega bratstva, Frank A. Turek, ki je tudi tajnik odbora št. 2. On je prinesel vsoto $60.00. Darovala sta društva Vodnikov Venec št. 147 SNPJ $25.00, društvo Napr«; ni Slovenci št. 5 SDZ $10.00 i Mr. in Mrs. Anton Lah, ki dita gostilno na 61. cesti ševe-no od St. Clair Ave. vsoto S Iskrena zahvala zavednemu f^ ru in tem naprednim društv«1^ ie Tretji nabiralec pa tudi1 kdar utrujeni Ludvik Medve? je pa prinesel prav lepo vs5! iVi ako bi sešteli skupaj, pa 4t cej dobro besedo ima vedno P! . pravljeno za to akcijo. Zadffl^ je nabral vsoto $11.00, ;a so prispevali sledeči: Mr;, 41j Mrs. Frank Cerkvenik, kiž;; ;la ta na 45. cesti in St. Clair ^ sta prispevala vsoto " 1 Ho :oč 'i J ^ ioš neimenovan en dolar. Za^' mu paru želimo vso sreč® hvala tudi neimenovanemu S temi darovi smo do* da imamo lep začetek za tisočak, ker tretji je že mal proti Chicagu (to je tisočak od marca me^jii Upajmo, da bodo ta P zbudila one, ki se pišejo Nedam. Kmalu bo čas,*0 mo lahko pomagali našen^! pečemu narodu v stari do"1 ni. Sedaj pa moram datiš{Jie2i kaj popravkov k zadnje®" nor^ it, M li fat I fal "rot n Z; bi ročilu, kjer se je urini!311 ^ičj " t :o]j Jc le ■Ce Pr i. ii 'Ta ba pomota. Tako bi se glasiti, da je podarila M^ toinette Simčič na mesto za pokojno Josephino vsoto $5.00 in ne društvj1 predne Slovenke št. l^JS in tudi številka društva W d'ne Slovenke št. 137 SM, ne 37 kot je bilo poročaj ti tudi to društvo je P^ vsoto $9.00 na mesto av^he, la za pogrebom pok. Jereb. Želim, da mi PriJ oseba in društvo ne šteje zlo. Ostajam udani za odb°rj Joseph Okorn, blaga-,!" Italijani imajo težke iz» na Balkan« Washington. — SeZ»° ki i gub za mesec maj, kate te'1 "apt! dalo italijansko vvhof veljstvo, so zopet P^ je Balkan fronta zel°) obsega — vsaj za ItaDJ' gube, katere Italij31" vajo za mesec maj, šp 394 mrtvih, ranjenih ^ šanih, ter so skoraj dVil , ko visoke kot katere*0-priznane izgube v teh od meseca junija 1941 poročajo vesti, katere Je„ OWI. Skozi zadnji dv vsak mesec vojna na zahtevala težkih in J žrtev od italijanske šine. -o--1 Ruski petrolej ski Kavkazu so pričeli 0 pred osemdesetimi )et1'- K, ! je. 'Ali ver, od svojega sinčka vzel Stric Sam za . y naposodo. Mati Je . _ jo je pa poslušal, kot ^ da pri naših družin**1' oče vedno poslušati-^ Sin je tako leP° pem vojaškem ž pp skrbnima staršema ^ skakovalo. Med dn» nal^JaSe, tudi zapisal: "Kar sem v arm » 3 ,11' za 60 funtov težji- pii "iz» ie Ml°sie, k ^ V Križ božji," Je , „u ti, "saj ga bo raznes'^ se je potolažila, ko J stavil." ... za težji jaz, 58 fu«^, puška in tornistra-* list" ne vedo, kaj je m'3 Citatelji nekega / lil >> S1 Jjt še v prav urednik, ko Je jem listu sledečo "j'1 J "Ko je prišla fS, ^ Mrs. N. N., je P«1^ pes in jo ugriznil porču." jut WIM" AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST, 5, 1943 rt Zlata krona Pravljica. Napisal Ivan Česnik 'Ne, milost! Lenčika me no- ! ubogati, Zalar pa tudi ne ilstane Mož-beseda. Pomenki so I »razdrli. Odkod pa je znano fasi milosti, da sem hotel dati 5v°jo hčer Zalarjevemu Francetu?" Oče Urban, moja navada ni, j Ja M govoril po dolgih ovinkih ^atn wo« ------v .. 'ato |Ali vas vprašam naravnost: vam ni prav nič znan moj Ali še niste videli nikoli "^ga obraza?" Ne spominjam se, milost." dkril je čepico, prijel kro-10 m • postavil na mizo, re- iošt°e Urban> Jaz sem Pastir ^n. Prišel sem vas opom- ®Wjube.' Tu na mizi je zla- ia in tu je rešena kra- tit kron iičina." "v J4r ' da bi bili Boštjan! Ne *cU]te se!" Boštjan je! Je on, je. iwClno Je rešil, v svilo in ® Se Je napravil. Nič več zai'a zame. Daleč pojd'e in jiii e J[r)Usti ter vzame njo, ki jo 1 L'Osvobodil," je zaplakala 3 in kleknila na stol. ako govoriš, dekle moje' ko »t on4 e še ie rS'lolj t. -----> — 3 vi! rej Z ''I1131111 k°t kedaj po-ji a :'Kraljičino sem pripeljal, 30 Pokažem očetu, sicer bi > * bl ®e še kaj ljubil, bi •Prišel k IZ URADA Slovenskega ameriškega narodnega sveta 3935 West 26th Street, Chicago, Illinois ti^r1"" -i6 prisedla k Len- :aliičina Ibotf laseji°t0lažila'ji Sladila zla" ^ o zel0 n PriPovedovala, ka- , \4 je pa zašla luna in so jele ugašati zvezde na nebu, se je poslovila kraljičina. "Kraljičina, jaz te spremim. Ne pustim te rad brez varnega spremstva na daljno pot," je menil vrli Boštjan. V naglici se je preoblekel zopet v žamet in svilo ter odšel. "Vrni se skoro, dragec!" "Kmalu, kmalu, dekle moje." Odhajaje je še vedno mahal z roko v pozdrav, kraljičina se je smehljala, oče Urban je stal na pragu in mrmral: "Ni napačen fant. Kdo bi bil mislil!" "I, seveda ni napačen. Sto mojih Francetov odvaga," je trdil Zalar. "Oče, že zopet me devate v nič. Ni prav tako!" Zalar je pogledal v dolino, kjer so se vlačile rosnate megle, pogledal na gore, katerih vrhovi so se zlatili od jutranje zarje in se je smehljal. Kaj naj vam še povem Ali naj govorim o veselju, ki je zavladalo na kraljevem dvoru, ko se je vrnila kraljičina z rešiteljem? Moje pero ni zmožno opisati srčne radosti, sijajnih pojedin in svečanosti, ki so se vršile na čast Boštjanu in rešeni devici. Zato rajši molčim o tem in pripovedujem o svatbi Lenčikini in Boštjanovi. To ni bila svatba, kakor so običajne svatbe v zagorskih vaseh. Oče Urban je hotel pokajo nevesto!"stori mi i zati, da se moži njegova hči, hči tfP'vili"^1 ^ nieni v žametu in „0, 11,'' V Pastirski obleki bi pri- isf "Tak0; 0 ioje J1 se Preoblečeni, dekle )Sepi >lažj aijičina, ti jo tolaži;, ^ Rub® "I k i D0tJ° ijubi Boštjan Jnilevani kralj se je v nag-in se vrnil kot li^kel el ■d je Pastir s palico. Obleke zašivane hlače, »k.^ifi in široki klo je, ,P °m za trakom. Vrnil r 2 v'f J 1 Vrfi-pi eško obleko v roki in ^skrinjo. ,i f deki Veruješ> da te lj'u" Vse in storim 'Vje :te i'1 Vi/ f-"Ula , mi' da sem za hiP Nika -lad teboj," je šepetala %atm Sa vsa vesela hitela r#i eP , voj^ en 1 obf i 0 °dPustim' Boštjan- OProsti >ar mi se gledal oče Urban, jev" Je smehljal, France / talJičin" Zamaknjen opazoval °te, ta,0. Ni §e videi take le-'^iij lePega obraza, tako \ C1 in malih ustnic. VžtaW2ahvali. Urban, da do- Je,;'' Je goVoril Zalar. %u'n Se je obrnil k očetu K: 111 ga ostro pogledal, zeta. Poglej ga, kak- ef - lj. 0? Sem obljubo, oče. turli vi, ostanite af iT" 6Ja * mi daj te Lenči- V A bf* :n t® ha H d» a kS* moram ostati mož-: ^ač Moli^ , me bo zaničevala t* Prav. lar K Urban!" je Dano mi je He,!0; ali ostanem v tem ^'ko^H ali P°Pel-iem sv0" eH^'A^'ika č v tu.iino- kJer Jesta> bogastvo in ^ovic^amčina mi ponu-rtnoi!, "aljestva- Govori, Gledal biraj- Lenčika!" ® ga je dekle, objelo, najbogatejšega kmeta v vasi. Povabil je na pojedino polovico vaščanov in gospoda župnika, povabil vso žlahto do šestega kolena. Svatba je bila nad vse sijajna, kakor je niso pomnili starci po desetih župnijah. Ambrož je bil starešina, tako je želel Boštjan. In skrbel je za zabavo in smeh, skrbel za polne mize in majolike, skrbel za godbo in napitnice. Med svati sta sedela Boštjan in Lenčika, zarečih, radostnih lic. Nevesta je imela na glavi venec iz belih, modrih in rdečih rož, ki so ga spletle vile, in ženin je imel za klobukom šopek gorskih cvetk, ki so mu jih poklonile bele žene. Od stropa je visel bujno zelen in duhteč venec, v sredi pa je blestela zlata krona. Pogosto so se ozrle nanjo oči. Pač mnogo navzoče dekle je iz dna srca zahrepene-lo ob tej priliki po ženinu, ki bi jo ljubil z enako močno ljubeznijo kakor ljubi pastir Boštjan svojo dobljeno družico življenja. In zabobnel je bas, zadonel klarinet, zapele so cimbale. Mladina je zaplesala, še starim so se vzdigovale pete in spomin jim je potekel v stare lepe čase, ko so bili še sami mladi, čili in polni življenja. Plamtela so lica, noge so bile ob. pod, frfra-la so pisana krila, vrteli so se klobuki z zavihanim krivci. Odplesali so mladi pari, vrnili so se za mize in krepčali z jedjo in pijačo. Tedaj je vstal starec Ambrož, si pogladil sivo brad'o in vzdignil maj oliko v znamenje, da hoče govoriti. In izpregovoril je resno in dostojanstveno : (Dalje prihodnjič) o Čez osemdeset, podružnic Približno šest mesecev je zdaj že za nami, odkar so se začele ustanavljati in prijavljati v ta urad podružnice Slovenskega ameriškega narodnega sveta. Spočetka je šlo to nekam počasi — rekli bi skoro strahoma, po polževo — potem pa v čimdalje hitrejšem tempu, s čimdalje večjim zamahom in navdušenjem tako, da jih je sedaj nad osemdeset v krogu tega prepotrebne-ga in pomembnega gibanja. Nekatere naše podružnice so velike, nekatere majhne, a vse pa brez izjeme na vso moč delavne in pridne. Nekaj jih je, ki uključujejo domala vse slovenske ustanove v naselbinah, nekaj pa jih je nastalo iz posameznih društev in drugih krajevnih organizacij. Posejane so domala vsepovsod, koderkoli živijo naši ljudje. Najti jih je v Calforniji, Coloradu, Illinoisu, Indif.ni, Michiganu, Missouri ju. New Yorku, Ohiju; Pennsylvani-ji, Wisconsinu in Wyomingu. Zanimanje raste za naše gibanje, ki bo, kakor vse kaže, naposled zajelo ves slovenski živel j v Ameriki. Naše podružnice nudijo našemu narodnemu svetu moralno in gmotno pomoč, brez katere bi ta organizacija ne mogla obstajati, niti ne vršiti svojih težkih nalog. V moralnem oziru širijo ideje našega gibanja s svojimi shodi, sejami, sestanki in raznimi prireditvami ter predstavljajo V; čimdalje večjem številu silo, kij bo z ozirom na težnje naših pri-j zadevanj lahko silno vplivala na, javno mnenje v tej deželi in drugod ; v kmotnem pa so doslej pri- j spevale v okroglih številkah ne-j kaj nad $8,000, med tem ko so; darovale centralizirane organi-] zacije $3,900, posamezna dru- štva in posamezniki skupaj prav toliko, a na lanskem narodnem kongresu pa se je nabralo nekaj čez $1,300. Med našimi podružnicami je nekaj takih, ki so nastale iz angleško poslujočih društev. To je jako razveseljivo znamenje. Ali gledati moramo na to, da jih pri. vabimo še več v krog tega zgodovinskega gibanja. Izvrševalni odbor Slovenskega ameriškega narodnega sveta, ki se mora opirati na uspešnost svojih podružnic, se v polni meri zaveda svojih dolžnosti, pa si s svojim neumornim delom ustvarja čimdalje več zaupanja med narodom. Storil je že dosti dobrega in koristnega v dosego svojih ciljev. Poslal je n. pr. de-putacijo v Washington do našega državnega vladnega oddelka, kjer je po njej razložil pomen in namen svojega delovanja ter povedal želje tistih, ki jih zastopa v naši javnosti; stopil je v stik s številnimi činitelji, ki bodo vplivali posredno ali nepo-sredo na odločitve za zeleno mizo mirovne konference; pomagal je k razpustitvi tako zvane-ga 'avstrijskega bataljona' in s tem je razočaral Otona Habs-burga v njegovem upanju na obnovitev habsburške monarhije, ki bi pomenila narodno smrt za i slovenski narod v stari domovini; v pismu je opomnil angleškega zunanjega ministra Edena in ministrskega predsednika Churchilla na to, da se bojuje proti fašističnim silam slovenski narod, ki mu gre že samo za-stran tega pravica do narodnega obstanka in svobodnega kulturnega življenja; pisal je čehoslo-vaškemu predsedniku Benešu, naj se s svojim velikim vplivom potegne za pravice našega naroda; izdal in založil je Čokovo brošuro, ki je velikega pomena za pravično rešitev primorskega in tržaškega vprašanja; dal je pobudo k ustanovitvi Združenega jugoslovanskega odbora, kateremu je izvoljen naš odlični pisatelj Louis Adamič za predsednika; vsa njegova prizadevanja gredo za tem, da se Slovenci rešijo narodnega pogina ter zavzamejo kot del demokratične, federativne Jugoslavije enakopravno mesto v krogu svobodnih in demokratičnih narodov sveta. Vse to delovanje in pa vzdrževanje glavnega urada terjata seveda veliko izdatkov, vsled česar so potrebni kajpak tudi primerni dohodki. Za te imajo skrbeti naše podružnice,' ki jih je, kakor smo že povedali, že kaj lepo število. Toda biti jih mora še več, če hočemo, da se bo delo za rešitev in osvoboditev slovenskega naroda onkraj morja še bolj razmahnilo. Mesec avgust je vroč. Toda vročina naj ne ovira našega dela. Glejmo, da bo v začetku septembra naša organizacija štela najmanj 100 podružnic! Zadeva slovenskih vojnih ujetnikov Ko se je razvedeio, da so med vojnimi ujetniki, ki so jih poslali semkaj iz Afrike po strahovitem porazu osiščne vojske v Tuniziji, tudi vojaki slovenske krvi, se je naravno pojavilo med slovenskimi Amerikanci veliko sočutje do njih. Mnogi naši ljudje so že obrnili do nas z vprašanjem, če je Slovenski ameriški narodni svet že kaj storil, da se slovenskim ujetnikom, ki so morali proti svoji volji v laško vojsko, olajša ujetniško stanje. Izvrševalni odbor te organizacije se je obrnil do raznih članov ameriške vlade ter jih prosil, naj izposlujejo, da se bi laški ujetniki slovenske krvi ali pridelili ameriški, oziroma zavezniški vojni sili, ali pa poslali na svobodno delo v tej deželi. Ko dobimo odgovor, ga bomo objavili v slovenskih listih. Naše gibanje Od 14. do 22. julija sta se temu uradu prijavili dve podruž-J niči: štev. 81 SANS, Sheboygan,! Wis., nastala iz dr. štev. 157 KSKJ; štev. 82 SANS, Slovan, Pa., nastala iz dr. štev. 241 S. N. P. J. V istem razdobju so prispevale sledeče podružnice: štev. 17 SANS, Uniontown, Pa., $132.30; štev. 25 SANS, Chicago, 111., $12.00; štev. 26 SANS, Salem, O., $13.75; štev. 31 SANS, Pueblo, Colo., $15.00; št. 33 SANS, Bridgeport, O., $20.00; št. 42 SANS, Haclcett, Pa., $10.00; št. 51 SANS, Barberton, O., $250.50; štev. 54 SANS, Chicago, 111., $8.62; štev. 59 SANS, Brooklyn, N. Y„ $16.00; štev. 81 SANS, Sheboygan, Wis., $51.75; štev. 82 SANS, Slovan, Pa., $5.00. Shodi, seje, setanki in prireditve Kakor nam poroča tajnica podružnice št. 56 SANS, okrožje Milwaukee, Wis., Mrs. Mary Musich, mislijo imeti Slovenski dan tamkaj ter povabiti našega predsednika Etbina Kristana za govornika ob tisti priliki, čim si bodo dobili dvorano za tisto zborovanje. -o- Hrvati so zopet ustanovili viteški red Washington. — Glasom neke nedavne oddaje radio Rakovi-ca, katero je slišala OWI, je bil hrvaški viteški red zopet ustanovljen v Karlovcu. Ta red je pod vodstvom dr. Fran j a Dojac, župana tega mesta; članstvo v tem redu je očividno vaba za ljudi, ki naj skrbe za ceste, tlakovanje in druga mestna dela v Karlovcu, ki so bila dozdaj močno zanemarjena. Stanovanje iščem Mlad zakonski par išče stanovanje 4 sob in kopališče, najraje v okolici E. 65. St. do 79. St. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (185) Hiša naprodaj Na Linwood Ave. med E. 71. St. in E. 79. St. Jako široka cesta. Hiša je v 3 nadstropja, ima 3 kopalnice, 3 garaže. Zelo ugoden kup. Napravite mi ponudbo. J. P. Flynn 3250 Euclid Ave. HEnderson 1622 (183) Soba se odda V najem se odda opremljena soba moškemu. Najemnina $2.50 na teden. Zglasite se na 996 E. 64. St. zgorej po 5 uri zvečer. (184) DELO DOBIJO "Trubel" za osišče. — Na sliki je videti težke bombe, katere bodo skoro ponesle naše zračne trdnjave iz Anglije nad Nemčijo. Fantje, ki nalagajo bombe v bombnike, jih je prej malo nališpajo z raznimi okraski, kot vidimo vojaka na sliki, ki barva na svoj način nekaj teh bomb. •II '"k HllSe m zavP' v tZ*u Je prikipel klic J .of J.1110' Boštjan! Doma je tf l uj ma je cvetela , lihima ^ Se nama je rodil 1 Ai , tud^136 ^ukim. očeta 191,1 J r. tis 10^'jto Vil. *'YL0Vanu po kra- Wilj T" S° ga P°slušali ic"; 'k vu(ll. 7. i " & av i„ . ^to ostanem.'1 ^ ^ tako, Lenčika!" 4rizi .in kraijičina 1 u Bosr n pili ter se ie« Jan je pripovedo- N vii \potovanju po kra- let«1 0 njegovemu juna-80 bili skupaj. Ko V Grand Rapids, Mich., je šola za vojaške vremenske preroke, kajti poznaj e vremena in pravilna napoved istega igra velikansko vlogo v modernem bojevanju. Za te vremenske preroke bo tudi po vojni dovolj prostora v civilnem življenju. V tej šoli je sedaj nad 900 fantov, ki se uče umetnosti vremenske napovedi. MALI OGLASfi Stanovanje v najem V najem se oddajo 3 sobe. Zglasite se na 6912 Bayliss Ave. (185) MEN AND WOMEN needed for General Factory Work 6 days week 48 hours per week Starting rates: Men 77V2C per hour; Women 62y>c per hour ' - f <•> š Must have citizenship papers, and be able to pass physical examination. Apply, Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (188) ŽENSKE za Perilo Perilo Vzamem na dom; pošte. 110 in zanesljivo delo. Kdor želi. naj pokliče ENdicott 3595. (183) ženitbena ponudba V svrho ženitve se želim seznaniti z žensko, vdovo ali samsko, v starosti do 60 let, ki je pri dobrem zdravju. Star sem 62 let. Katero veseli, naj piše na naslov: "Srečna bodočnost," c/o Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. (183) čiščenje uradov Kratke ure, plača od ure. Euclid-Green Road okraj. Zglasite se pri Aetna Window Cleaning Co 1430 E. 27. St. Pohištvo naprodaj Proda se moderno pohištvo za jedilnico, v jako dobrem stanju. Cena je $100. Pokličite POtomac 3971. (184) FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9359 6% pivo, vino, žganje ti dober prigrl' zek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj Vogal Superior (183) East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 __ Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. _____ RE NU AUTO BODY CO. 982 East. 152nd St. popravimo važ avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in lenderje. Welding I J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL NIČA NAGROBNIH SPOMENIKOV SHOOT STRAIGHT WHO* loytl WY WAR BOMM Za pomoč v kuhinji za delo v industrijski kafeteriji; tudi KUHARICA ki bi prevzela delo ponoči. Dobra plača. THE 0SB0RN MFG. COMPANY 5401 Hamilton Ave. ali 5500 Superior Ave. _(183) TOVARNIŠKO DELO 100% OBRAMBNO DELO predznanje ni potrebo Plača od ure in overtime Ako ste zdaj zaposleni v važni industriji, morate dobiti izpust-nico, da ste na razpoloženju. THE DRAPER MFG. CO. E. 91. St. and Crane 1 blok južno od Union Ave, . _(183) Delo dobijo PUNCH & SHEAR OPERATORJI. Za učenje pri are varenju. Pomagač pri nalaganju. Plača od ure. Delo 65 ur na teden. Nič nočnega ali nedeljskega dela. THE EUCLID CRANE & HOIST CO. 1365 Chardon Rd. I AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 5, 1943 Palomita Zgodovinski roman Ob blagodejnem božanju toplejših pomladanskih solnčnih žarkov so vzklili kmalu ob razmočenih pobočjih ljubki in dra-žestno upognjeni beli zvončki kakor tucfi drobcene, pritlikave trobentice v svojih živo žoltih prazničnih oblačilcih. Gorkejši veter, ki je zavel od juga, je prinašal s sabo vsaki dan večje in številneje roje br-zokrilih lastovk, ki so švigale bliskovito po zraku, pozdravljajoč veselo znane jim in poznane domačinske kraje, male, drobne in lične hišice ter vabeča bela sela, raztresena na goste? ob strmi primorski obali od ustja Soče pa dalje nad Devinom, Trstom, Koprom, Novim gradom in drugimi primorskimi mesti vse tja do puljske-ga zaliva na skrajnem jugu istrskega polotoka. Vsak večer pa je odmevalo visoko gori iz zračnih visočin zateglo in dol gočasno kvakanje divjih rac, gosi, žerjavov, labodov, flamin-gov in vsakovrstnih drugih vodnih ptic selivk, ki so se vračale trumoma iz toplejših afriških prezimovališč nazaj proti svojim starim letnim bivališčem ob hladnejših velikih jezerih ali morskih obalah gori na daljnem severu in vzhodu. . . . Nevzdržni klic pomladi, ki je budila naravo iz njenega dose- ti zagonetnemu, kakor sirena vabečemu jugozapadu . . . Ptice proti severu in vzhodu — mladi fantje in možje proti jugu in zapadu —! Pomlad—! Pomlad —! Daleč tam nekje v novem svetu, v deželi, kjer je drzna noga velikega Odkrivalca prvič prestopila tajinstveno ozemlje bakrenokožega domačina, je besnela skoraj nepretrgoma že dolgo vrsto let ljuta in krvava državljanska vojna, čije vzroki, namen in smisel so bili povprečnemu tedanjemu Evrop-cu, da še celo onim više izobraženim in o splošnem svetovnem položaju boljše poučenim prava, malo manj ko nerazrešljiva uganka. Leta miru in sloge, reda, gradnje in napredka, ki jih je prebila Mehika od časa svoje osvoboditve izpod težkega španskega jarma leta 1821 pa do časa te povesti, bi boljši poznavalec njene zgodovine najbrž brez težav naštel na prstih svojih rok. — Katoliška cerkev, politično udejstvujoča se pod krinko tako zvane "konservativne stranke," ki je gospodovala nad deželo skoraj nemoteno nad tri sto let, se nikakor ni mogla spo-prijazniti z mislijo, da bi se jim nakrat odrekla docela kar danjega zimskega mrtvila k na- samo tako na ljubo novim in novo se prebujajočemu življenju, pa se je začel tedaj oglašati z enako silo najbrž tudi v človeku, v katerem je začel vznemirjajoči nagon pomladanskega sel j en j a že trkati zmagoslavno, četudi spočetka le še nekako bolj skrivnostno in podzavedno na njegova zagonetna, dosorej na videz mirno dremajoča notranja čutila. V prvih dneh pomladi 1864. leta se je bil namreč nenadoma raznesel po vsej Evropi glas, da se zbira v Trstu številna in pisana vojska vsakovrstnih prostovoljcev, tako zvanih "Me-hikanov," samih krepkih, drznih in junaških mladih fantov iz cele Evrope kakor tudi dru gih delov sveta, ki bodo spremili mladega avstrijskega nadvojvodo Maksimilijana ter njegovo soprogo Karloto daleč tja onstran oceana v tajinstveno in bajno, dotlej dobremu delu sveta komaj malo manj ko nepoznano Mehiko, kjer so ju baje izvolili domačini za vladarja. Nenavadna vest se je širila s čudovito naglico po vseh deželah, še prav posebno pa po kro-novinah, ki so sestavljale tedaj še veliko in mogočno avstro-ogersko monarhijo, domovino pogumnega, že tedaj po celem svetu znanega in povsod priljubljenega nadvojvode, puščajoč skoraj povsod za sabo enak učinek: že naravno bolj ali manj pustolovski, sveta željni, trših vezi prosti pa nevzdržno ognjeviti mladi fantje so se začeli kar v naglici poslavljati od svojjh osuplih ljubic, šele pred kratkim poročeni, •pa vendar zakonskih naslad že preobjedeni možje, ki pa bi se raje zopet znova počutili fante, pa od svojih milo jokajočih ženk, nato pa hitro na najbližjo železniško postajo, od koder jih je odpeljal prvi vlak med radostnim ukanjem in glasnim prepevanjem proti veselo razigranemu, mladostnega življenja bolj ko kdaj poprej prekipevajočemu jadranskemu pristanu, ki je bil določen za glavno zbirališče, od kjer se je imel izvršiti v kratkem oni zadnji veliki polet čez morje tja pro- brezverskim, za tiste čase naravnost prekucuškim ii neznosnim evropskega liberalizma, ki so jih bili zanesli zadnje čase razni "krivi preroki" iz Anglije. Francije in drugih naprednih zapadnoevropskih dežela na razmeroma še mlado, od neizčr-panih sil že itak vedno samo zase prekipevajoče ameriško ozemlje. Dasi je bila pristrižena na zunaj sicer že dobrega dela svojih nekdanjih predpravic, ki so ji bile odvzete v znatni meri z liberalno republičansko ustavo izza leta 1857, so se imeli pridružiti sovražnim jej deželnim zakonom in posebnim vladnim obredbam v kratkem še številni novi in dokaj strožji, ko je za-dobila naslednjega leta liberalna stranka ne le samo pretežno večino in odločujočo premoč v postavodajni zbornici, temveč se obenem tudi drzno polastila deželnega predsedstva. Vodilna duša in srce tega velikega pokreta, ki je naznanjal novo dobo, vroč up na eni, a silen strah na drugi strani, je bil licenciad'o Benito Juarez. Po svojem rodu je bil sin sila ubožnih indijanskih staršev za-poteškega plemena, ki je mogel dovršiti svoje srednje kakor tudi visoke šole edinole spričo svoje izredne naravne nadarjenosti, velike marljivosti in jeklenotrdne volje. Dasi je bil prvotno namenjen v semenišče, se je posvetil že v svoji najraneji mladosti z veliko vnemo javnemu življenju v upanju, da mu bo tako morda kdaj v moči pomagati neukim, revnim in nad vse zatiranim domačinskim indijanskim slojem do boljšega življenskega obstanka. Pot ga je vodila navzgor neobičajno naglo in tako je upravljal zapored'oma razne visoke javne službe: postal je najprej poslanec in kmalu zatem governer svoje rojstne države Oaxace, nato justični minister v začasni liberalni vladi generala Juana Alvareza, končno pa predsednik najvišjega zveznega sodišča in kot tak obenem tudi podpredsednik mehiške republike. Neznosne politične razmere ter notranji zapletljaji so prisilili leta 1858 takratnega omahljivega deželnega predsednika generala Ignacija Co-monforta, da se je odpovedal predsedniškemu stolcu, zapustil Mehijto pa pobegnil v Združene severnoameriške dTžave, nakar je proglasila začasno zopet zmagujoča posebna voja-ško-konservativna "junta" ali zbor generala Feliksa Zuloago novim začasnim predsednikom republike. Liberalni člani poslanske zbornice in senata, ka-| kor tudi razni drugi višji uradniki liberalne vlade so zapustili skrivoma glavno mesto in pobegnili proti severu v mesto Guanajuato, kjer je Juarez takoj izdal proglas na narod, naznanjajoč, da prevzema z ozi-rom na dejstvo, da je general Comonfort, edino pravi in ustavni predsednik, ostavil deželo, v soglasju z obstoječo ustavo od sedaj naprej on sam kot ustavni podpredsednik vrhovno oblast v deželi. Ljuti boj mecl liberalno in DEKLETA IN ŽENE Ali veste, da si boste prihranili precej denarja, če si naročite fini FUR-COAT ali STERLING suknjo iz čisto volnenega blaga, naravnost iz tovarne SEDAJ NA WILL-CALL Ne odlašajte, samo me Pokličite, da vas peljem v TOVARNO na mojo odgovornost, če kupite ali ne. Vam se priporočam: Benno B. Leustig 1034 Addison Rd. ENdicott 3426 (June 24; July 1, 8, 15, 22, 29; (Aug. 5. 12, 19, 26) j klerikalno stranko se je to-i rej na ta način obnovil ali pravilneje rečeno nadaljeval z nenavadno besno silo, obenem pa z neprestano izpreminjajočim se uspehom. Glavno sporno ja-bolko^v vseh teh bojih je bila seve ustava iz leta 1857 ter razne to izpopolnjujoče naredbe liberalne vlade, tako imenovani "zakoni reforme," katerih bistvo bi se dalo izraziti na kratko v sledečem: popolna ločitev cerkve in države — neomejena svoboda vesti—postav-nost civilnega braka — enakopravnost za vse pred postavo — razpust vseh verskih redov in drugih cerkvenih organizacij— podržavljenje samostanov, cerkva, pokopališč, zemlje, gospodarskih poslopij in ostale cerkvene lastnine. Odpor, ki so ga izzvale omenjene odredbe v vrstah številnih denarno in vojaško še vedno silno močnih mehiških konservativcev, si je lahko predstavljati. V začetku tri leta trajajoče "reformne vojne" se je nagibala bojna sreča odločno na stran konservativcev in tako je bil Juarez prisiljen begati in se skrivati s svojo vlado po vsej deželi iz države v državo, dokler se ni končno vstavil v Vera-cruzu, glavnem in največjem mehiškem pristanišču ob Atlantiku, kjer je šele našel malo varneje zavetje. Tu pa so se liberalci založili v neverjetni naglici nanovo z vsem potrebnim, preustrojili za silo v neverjetni naglici nanovo z vsem potrebnim, preustrojili za silo ter hipnim potrebam odgovarjajoče svojo vlado in armado, odbili z dobrim uspehom več napadov močnih konservativnih čet, ki so jih prišle med tem oblegat, nazadnje pa začeli nanovo prodirati zmagoslavno gori proti severu, najprej seveda proti deželnemu glavnemu mestu, ki so ga v začetku leta 1861 končno tudi res ponovno zavzeli. Ali vprav tu, na kraju velike zmage, pa so se pojavile mladim, od veselja in navdušenja nad ravnokar doseženimi vojnimi uspehi vsem razpaljenim zmagovalcem docela nove ne-prilike in nič kaj pričakovane potežkoče. Dolgotrajna, vse uničujoča civilna vojna je bila namreč prignala deželo prav na rob gospodarskega propada. Poljedelstvo in trgovina, nekdaj obe cvetoči, sta bili od neprestanega vrvenja in pohodov vojaških čet kakor tudi od številnih roparskih tolp, kakršne se vedno pojavljajo ob sličnih prilikah, uničeni do kraja; industrija sploh še nikdar ni imela prave prilike, da bi se bila mogla razviti do kake večje mere; carinski uradi, ki so tvori- "ODKRITE" NOVO LEPOTO Poskusite to frizuro in vse bo gledalo za vami. Izgledali boste tako mladi in sveži. Jean's /šeaui\j £lte]> 15706 Holmes Ave. GLenville 8139 li nekoč poleg rednih davkov glavni vir vladinih dohodkov, skoraj vsi zastavljeni tujim vladam kot poroštvo za njihova posojila; stroški za vzdrževanje armad in civilnega vladnega osobja kakor tudi za kritje tisočerih drugih nujnih potreb pa vedno večji, a na drugi strani dohodki čimdalje pičlej- ši in bolj in bolj nezanesljiv vse to je končno prisililo11 ralno vlado, da je progi* dne 17. julija 1861. leta penzijo ali prekinjenje izP1' vanja narodnega dolga za""; dveh let tako tujim kakor-domačim, vladnim ali nim upnikom. (Dalje prihodnjič) Dajte mu priliko! Vabilo na ples! Prvi letni ples, katerega priredi Fisher Body Local 45, U. A. W.-C. 1.0. V NEDELJO 8. AVGUSTA ob 8:00 uri zvečer V VELIKI MESTNI DVORANI ★ * ★ ★ ★ GLAVNI GOVORNIK ŽUPAN FRANK J. LAVSC& Navzoč bo eden filmskih igralcev, čigar ime še naznanjeno. Godba Austin Wylie, pevka Lilian Sherman, ( bro poznana radio pevka. UMETNI PLES IN PETJE It, Preostanek tega plesa je namenjen za vežb®11^ mladeničev in mož, ki bodo v bližnji bodočnosti P0^ ^ cani v vojaško službo. Vstopnice se prodajajo na Union uradu i" zastopnikih unije v tovarni; prodajalo se jih bo v mestni dvorani. NA TEM PLESU SE BO DAROVALO $1,000 BO** nila Pope 8:30 galj I* r0 milj kilo letals kj ;0zi Osi avti 8t°Jar sr Si je. ,»„ lk< '1 o? % HlO; Si itiej 'lis, 'em H pl kn s s. K ^mniiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUH111^ Jos. Zele in t.-ljo Se X POGREBNI ZAVOD "^uj Avtomobili ln bolnlSkl voz redno in ob vsaki url na rftfP01 pdj Ml smo vedno pripravljeni b najboljio postrežbo 6502 ST. CLAIB AVENUE XeL: ENdlC®" COLLIN WOODSKI DK AD: = 452 E. 152D STBEET Tel.: KEma®* ^ TuiliniillltlllllllllllllMllllllllllllllllllllHlltllllllllMUIIIIHIIIIIilMIIIJI^1'1^ THE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY u™ Nad cn milijon dolarjev vrednosti vojnega »l(l. V je bilo pripeljano iz Afrike, potem ko je bilo 1 osiški armadi. Na sliki vidimo del tega tovora, kt pripeljali v neko pristanišče ob naši vzhodni obalu