{'•itnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO  Krafž — piifafržfrpogameini številki Din 1-50.
TRGOVSKI LIST
Časopis asa trgovino, Industrijo in obrt.
— ■■■■■»■ji IHIIII IIIMIIIBI lllll II II ---------
„ .	T	,	..	.	.	tTin	18ft	nin	za	y leta 90 Din, za V4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: ‘210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
SrSolt—o je	wLi	ulici	£	23.	-	Dopisi se ne v^ajo. _ Stevfc psi poštui hcaui.nici v Lj„P,ja„i U.953.
. .	 -	  -.-	  HMHMPl	—v ~	I	-	»ajM—e«-.«« i .  w	MMBBi—a- >
LETO xin.
Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v četrtek, dne 14. avgusta 1930. Telefon št. 2552.
ŠTEV. 94.
Reforma zakona o davku na poslovni promet.
Nov zakon o skupnem davku na poslovni promet. — Omejitev števila davčnih obvezancev. — Enkratno davčno breme. — Izrecno dovoljena prevalitev skupnega davka. — Strokovne komisije z obširnimi pravicami za prilagoditev določil zakona.
Nj. Vel. kralj je podpisal 12. julija t. 1. zakon o skupnem davku na poslovni promet, s katerim se izpopolnjujejo in izpremi-njajo določbe zakona o davku na poslovni promet in njegove kasnejše izpremembe.
Sedanji davek na poslovni promet, ki se pobira že od srede 1921. leta, je bil predmet stalnih in pogosto prav upravičenih pritožb vseh gospodarskih krogov.
Promet dobrin je po sedanjem zakonu obremenjen vsakokrat, ko prehaja iz rok ene osebe v posest druge.
V	promet izročeno blago mora iti če-sto, preden pride do konzumenta, preko 5 do 6 posrednikov. Tako konstruirani davek je moral pri strogem izvajanju ogromno podražiti življenje, kajti pri vsakem prehodu blaga iz rok enega posrednika v roke drugega se je blago podražilo za 1 odst., kolikor znaša davek na poslovni promet.
Naša država ni edina, ki je uvedla tako konstruirani davek na poslovni promet. A;ko abstrahiramo od neznatnih nijans formalne strani, so ta davek in to obliko kljub za promet neugodnih sestavin uvedle mnoge druge -države, predvsem Francija, Nemčija, Belgija, Češkoslovaška, Madžarska in Italija.
Odkar je bila ta davčna oblika pri nas uvedena, so se začeli skoro dnevno oglašati glasovi o njenih škodljivih posledicah. Mi smo o tem neštetokrat pisali. Da se čim bolj ustreže tem •upravičenim pritožbam vsaj deloma in da se dosedanji zakon o davku na poslovni promet reformira po željah gospodarskih krogov, je bil sprejet gori navedeni zakon, ki naj tem pritožbam gospodarskih krogov v mno-gočem ugodi ter olajša to breme, ne da bi bili s tem fiskalni interesi države oškodovani.
Novi zakon je okvirni zakon, a g. ministru financ so dana pooblastila, da sme z naredbami z zakonsko močjo ta zakon izdelati ter ga v soglasju z gg. ministri in po predhodnem zaslišanju gospodarskih krogov uveljaviti. Osrednja misel davčnotehnične reforme te davčne oblike je v tem, da osredotočuje davčno obvezo na eno mesto in na eno osebo za vse prometne izpremembe, ki dolete v gospodarskem življenju posamezno blago v neizpreimenjeni obliki. To velja za ves promet, ki mu je podvrženo blago na polu od proizvodnika ali od uvoza do konzumenta.
Nadalje predvideva novi zakon enkratno davčno breme (pavšal!) in to na enem mestu in za eno prometno osnovo ne glede na to, ali je prometna pot daljša ali krajša od določene povprečne poti.
Iz te osrednje misli izhaja druga misel, ki naj omeji obseg davčnih obvezancev te davčne oblike na čim manjše število. Skupni davek naj obsega po možnosti s posebnim ozirom na davčno tehniko ne samo promet (nabavke) blaga v neizpremenjenem stanju od proizvodnika ali uvoza do konzumentov (takozv. trgovske faze), temveč tudi nabavke predproizvodov, ki so potrebni ali ki jih uporabljajo za izdelavo zadevnega blaga. Nadalje
spadajo semkaj nabavke kasnejših proizvodov, ki so sestavljene iz blaga, podvrženega skupnemu davku.
Čimbolj bodo gospodarski in tehnični pogoji tega kombiniranega skupnega davka izpopolnjeni, tem bolje bo rešena naloga, ki je bila postavljena v to reformo. Tako n. pr. more skupni davek na moko istočasno obsegati prometni davek na kruh; prometni davek od živine v klavnicah lahko vsebuje obenem tudi davek na kože, meso in klobase; skupni davek na nabavke surovin (volne in bombaža), kakor tudi davek za vse njihove izdelke do konfekcije; davek na strojeno kožo (usnje) sme obsegati i davek od vseh usnjatih izdelkov; skupni davek od papirja lahko krije davek od vsakovrstnih nabavk papirja do časopisnega papirja in izgotovljenega papirnatega blaga.
S tem se bo dosegla izredna poenostavitev davčne odmere, ki bo dobrodošla tako davčnim oblastvom kakor vsemu narodnemu gospodarstvu. Velik krog oseb bo ostal izven okvira davčnih obvezancev in ne bo dolžan prijavljati davka in voditi posebnih knjig o poslovnem prometu. Ako abstrahiramo od uvoza, bo to veljalo tudi za večino trgovcev. Nadalje bo to veljalo tudi za znaten krog obrtnikov-proizvodnikov, n. pr. za peke, čevljarje, krojače, proizvodnike papirnatega blaga itd.
Ako upoštevamo tudi to, da je med temi mnogo takih, ki ne vodijo knjig ali pa zelo nezadostno, lahko ocenimo, kakšna bo olajšava pri vseh teh poslih za trgovce in obrtnike s tem, da izpadejo iz kroga tovrstnih davčnih obvezancev. Davčna obveza po sistemu skupnega davka na poslovni promet ne bo nalagala vodstvu tovrstnih davčenh knjig in davčni kontroli posebnih težkoč in bo zato vodstvo takih knjig omejeno samo na številna večja in manjša industrijska podjetja. Kar se tiče manjpih proizvodnikov, ki jih kombinirani skupni davek iz gospodarskih ali davčnotehničnih razlogov ne bo mogel zajeti, ostane zanje dosedanji sistem vodstva davčnih knjig, ako njihov promet ne presega 360.000 Din.
Če se bo dovolj izkoristila elastič-j nost novega sistema, se bo mogla i davčna obremenitev lažje prilagoditi posameznim produktivnim panogam gospodarstva. Ta elastičnost skupnega davka bo omogočila, da se odrede različne davčne stopnje, ki bodo različne za podjetja, kjer je koncentrirano več ali manj faz produkcije, tako da bo isto končno blago vedno enako obremenjeno.
Izvoz naših proizvodov in pridelkov tudi v bodoče ne bo obremenjen s tem davkom. Skupni davek tudi ne bo tangiral prevoz blaga preko carinskih področij, ako blago med prevozom po državi ne izgine iz evidence carinskih oziroma železniških in brodarskih oblastev. Glede uvoza blaga iz inozemstva bodo izpremembe na-pram dosedanjemu davčnoformalnc-mu postopku v soglasju z bistvom skupnega davka. V tem mestu bo najlažje podvreči uvoženo na poslovni promet od uvoženega blaga v cari-
narnice in na uvoznike, s čimer bo i tudi vsaka nadaljna oseba v notranjo- ! sti do konzumenta oproščena nadalj- j nje davčne obveze.
Da se pa doseže enaka davčna obremenitev domačega in inozemskega blaga, predpostavlja sistem skupnega davka logično diferencijacijo davčne stopnje povsod, kjer obremenjujejo blago iste vrste poleg skupnega davka še bremena davka na potrebne si-rovine, polfabrikate in pomožni materija! za to blago, ki jih posebej udarja skupni davek. To predhodno obremenitev je treba določiti za vsako vrsto blaga posebej. Tako sledi iz domače stopnje v zvezi s to tako izračunano predhodno obremenitvijo domačega blaga diferencirana stopnja za uvoženo blago.
Jasno je, da mora biti napetost, ki bo obstojala med domačo in uvozno stopnjo, identična s predhodno davčno obremenitvijo istovrstnega domačega blaga. Ta napetost pa ne predpostavlja specijalne uvozne dajatve. Ona samo izravnava domače blago z blagom iste vrste iz inozemstva.
Zakonski predlog o skupnem davku ostane ne samo na dosedanjem principu davčne prostosti izvoza, nego gre še dalj. Medtem, ko je bila namreč po dosedanjem zakonu o davku na poslovni promet prepovedana izrecna prevalitev davka, novi zakonski predlog (ako prevalitev izrecno dovoljuje osebi, ki ta davek plača. To sta-
lišče ni važno samo za točnost kal-kuliranja cene; mnogo večji pomen utegne imeti za financiranje izvoza glede davčne razbremenitve domače proizvodnje za izvoz. S prevalitvijo davka v fakturah bo trgovcem dana možnost povrnitve prej pavšalno plačanega davka na izvozno blago. Iz načela diferencijacij stopenj na uvozno blago logično rezultira tudi možnost, da se za blago izvozniku nadoknadi tudi oni del skupnega davka, ki je bil plačan v toku produkcije ekspertnega blaga. Izvozno povračilo te predhodne obremenitve ise more vendar gibati največ v višini razlike med domačo in diferencijalno vsoto skupnega davka.
V	ministrstvu financ so že zbrali podatke, na podlagi katerih se bo ravnalo pri izdelovanju naredb za skupni davek. V prvi vrsti bodo pozvane strokovne osebnosti, ki bodo podale svoje mišljenje o vseh fazah prometa, tako domačega, kakor tudi uvoženega blaga. Na podlagi tako zbranega materijala bodo sklicane strokovne komisije, ki bodo ugotovile višino stopnje za posamezne vrste Prometa. V te komisije bodo povabljene osebe tako iz strokovnih resorov posameznih ministrstev, kakor iz posameznih panog gospodarstva.
Delo strokovne komisije bo tako urejeno, da bodo omenjene naredbe dovršene še v toku tega leta, najkasneje pa do 1. januarja prihodnjega leta, ko bodo stopile tudi v veljavo.
Gozdarstvo.
Naši gozdovi so naše največje zakladnice, kjer so shranjeni ogromni zakladi, samo najti in dvigniti jih moramo. Denar prejemajo posestniki gozdov, delavci, ki sekajo les, vozniki, industrijalci, nadalje delavci na žagah, lesni trgovci in obrtniki. Dolga zlata veriga, ki se prične v gozdu, se vije preko samujočih žag, ob šumečih srebrnih potočkih, skozi vasice, tja do mesta.
Baš na naši letošnji šumarski in lovski razstavi na ljubljanskem velesejmu, ki se vrši od 31. avgusta do 15. septembra, bomo imeli priliko videti vsa bogastva gozda, kakor tudi način, kako se te zaklade dvigne, da ostanejo plodonosni še v naprej. Šu-marji bodo prikazali pravilno gojenje gozda. Vsak posestnik bo imel prili-
ko, videti suho' seme, seme kako vzka-li, rast mladega in starega drevja, les fn zopet cvet in sad. Poleg kakih 150 vrst lesa bodo prikazane zanimive igre prirode, ki se pojavijo večkrat na drevju prav tako, kakor na drugih bitjih in imajo pri človeku žal nepregledne zle posledice. Prikazano bo, kako se les spravlja in vsi najmodernejši pripomočki, ki bodo, če bo šlo tako dalje, kmalu izpodrinili staro orodje.
Iz rok šumarjev prevzemajo les industrijalci. Tudi pri teh bo po možnosti prikazan ves potek obrata. Na razstavi bodo razstavljeni tudi najrazličnejši produkti, o katerih le red-kokdo ve, da so iz lesa, da so bili zasnovani v gozdu. Največja atrakcija bodo gotovo nogavice iz svile, pridobljene iz lesa.
PODPORA ZA OBISK ŠOLE ZA PRECIZNO MEHANIKO NA DUNAJU.
Zavod za pospeševanje obrla Zbornice za TOI v Ljubljani hoče omogočiti dvem mladeničem s primerno podporo obisk strokovne šole za precizno mehaniko v Modlingu pri Dunaju. Šola traja tri leta. Pogoj za sprejem je dovršeno 14. leto starosti in uspešna do-vršitev ljudske šole. Potrebno je seveda znanje nemškega jezika. Šola nadomesti učno in dve leti pomočniške dobe. Interesenti, ki bi se zanimali za to šolo in ki bi mogli vsaj del študijskih stroškov pokrili sami, naj se nemudoma zglase pismeno ali osebno med uradnimi urami pri Zavodu PO Zbornice za TOI v Ljubljani, Beethovnova ul. 10/11.
Za hmeljarje. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je pozval interesente, ki se bavijo z izvozom hmelja, naj mu sporoče svoje naslove, da bi jih mogel dostaviti uvoznim tvrdkam v raznih državah. Naslovi z ostalimi podatki naj se pošiljajo in-formacijsko-komercijalnemu oddelku Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu.
TOČKE DOGOVORA V S1NAJL
Pogodbo, ki ureja vprašanja gospodarskega prometa med Jugoslavijo in Rumunijo, stopi v veljavo 1. septembra. Obsloji iz treh delov:
1. v prvem se ureja blagovni promet na podlagi medsebojnih ugodnosti;
2. v drugem se navajajo ugodnosti v veterinarskopolicijskem oziru;
5. v tretjem se naznanjajo dogovori o železniškem in rečnem prometu v svrho olajšanja v blagovni izmenjavi.
I.	DRŽAVNA RAZSTAVA LOVSKIH PSOV V LJUBLJANI.
Dno 31. avgusta 1930. se bo- vršila v Ljubljani I. državna razstava lovskih psov pod pokroviteljstvom N j. Vel. kralja. Razstavo priredi Jugoslovanski kinološki savez v okviru Prvo državne šumarsko - lovske razstave. Lastniki čistokrvnih lovskih psov naj takoj javijo svojo udeležbo na naslov ■ Razstava psov — Ljubljana — Velesejem«, da dobe potrebne tiskovine in navodila. Interniacijonalni sodniki. Vožnja polovična, brezplačen vstop na šumarsko - lovsko razstavo!
Afere radi nerednosti pri izdajanju zdravil za
delavce.
Okrožni urad je prišel na sled težkim nerednostim pri izdajanju zdravil zavarovanim članom. — Lekarnarji v preiskavi.
Izjava komisarja.
O nerednostih pri dobavljanju zdravil članom OUZD se širijo že dalj časa najrazličnejše vesti. Govorilo se je o raznih aferah, ne da bi se navajalo kaj konkretnega. Naravno, da se je s tem v prav nevarni meri izpodbijalo zaupanje do zdravil, ki so se izdajala na recepte OUZD in do urada samega. Zato je v interesu te socijalne institucije same, da se afere temeljito razčistijo. Prinašamo o tem članek, ki ga je priobčil »Slovenec« z izjavo, ki jo je dal listu komisar OUZD g. dr. Krek. Članek se glasi:
Med zavarovanci OUZD je že dolgo vladalo gotovo nerazpoloženje proti zdravilom, ki jih prejemajo na recepte zdravnikov Okrožnega urada za zavarovanje delavcev pri raznih lekarnah. Vzroka za to razpoloženje si vodstvo OUZD sprva ni znalo tolmačiti, dokler ni prišlo na sled številnim nerednostim, ki so se dogajale že skoro od začetka tega leta v gotovih lekarnah z recepisi, izdanimi oil zdravnikov OUZD. Te nerednosti so zakrivili gotovi lekarnarji, proti katerim je OUZD uvedel številne preiskave. Mnogo teh nerednosti je bilo prijavljenih državnemu tožilstvu in vršile so se že številne razprave. Nekateri podeželski lekarnarji so bili' tudi že kaznovani. Proti nekaterim pa preiskava še teče.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev je storil vse, da se je preiskava izvršila najvestnejše, analizo zdravil je izvrševal univerzitetni kemični institut profesorja Samca. Pri vsej preiskavi pa smo varovali z vso skrajno previdnostjo ugled lekarnar-narjev in zasledovali le en cilj: korist urada in njegovih članov.
Neka sodnijska razprava proti ovadenemu lekarnarju je n. pr. ugotovila, da je v zdravilu manjkalo 0-71 kalijevega joda. V drugem slučaju je zdravnik predpisal 3 grame kodeina, v zdravilu pa je bilo le 175 gr kodeina. Zgodilo se je, da so dobili bolniki v lekarni manjšo količino zdravil, kakor jo je zdravnik Okrožnega urada predpisal. N. pr. je dobil član OUZD samo 8 Burro-tablet, Okrožnemu uradu pa je lekarnar zaračunal
32	tablet. Nekje drugje je Okrožni urad ugotovil, da je lekarna izdala mesto dragih Ikodeinskih tablet cenejše morfijeve tablete. Več slučajev je tudi, da so bolniki dobili v lekarni mesto predpisane 10% jodove tinkture le 7%, 6% ali 5% tinkturo. Ker je občinstvo o teh aferah začelo vse mogoče govoriti, smo se obrnili na komisarja OUZD, g.
dr. Miho Kreka,
ki nam je izjavil sledeče: »OUZD izdaja letno vež milijonov za zdravila. Zavarovanci prejemajo ta zdravila tako, da jih predpisujejo uradovi zdravniki in na recepte zdravnikov okrožnega urada dobi član v vsaki lekarni predpisano zdravilo. Recept se pridrži in OUZD ga plača. Proti zdravilom okrožnega urada pa so nastali med člani večkratni ugovori, češ, da so ta zdravila manj vredna kot druga, ki jih predpisujejo privatni zdravniki. V javnosti vlada mišljenje, da Okrožni urad pri zdravilih preveč varčuje in da zato uradovi zdravniki predpisujejo cenejša in manj vredna zdravila. To mnenje je napačno. Res je le, da OUZD ne sme razmetavati z zdravili. Vendar pa zdravilo, ki more koristiti članovemu zdravju, član Okrožnega urada mora dobiti, naj bo zdravilo še tako drago. Tega ne narekujejo samo naloga, služba in namen Okrožnega urada, ampak čisto enostaven račun. Poleg zdravil daje namreč OUZD dela nezmožnim članom tudi hranarino. Čim dlje je bolan član, tem dlje ima pravico do hranarine. Če dobi slabo ali manj vredno zdravilo, je več dni
bolan in dlje prejema hranarino. Manj vredno zdravilo je vzrok, da se bolezen podaljša na tedne in mesece in ves ta čas mora OUZO izplačevati hranarino. Nasprotno pa član z dobrim zdravilom postane hitro dela-zmožen in prejema urad zanj prispevke. OUZD mora torej stremeti za tem, da člani dobivajo tista zdravila, ki so za konkretno bolezen, najučinkovitejša.
OUZD je vedno zasledoval tako postopanje z zdravili. Pritožbe pa niso prenehale in je zato začel temeljito raziskovati vzroke teh pritožb. — Preiskali smo vso našo zdravstveno službo in en del v verigi teh preiskav je bilo tudi ekspediranje zdravil. V našem uradu posluje poseben oddelek, ki ima posla zgolj z recepti in s kontrolo zdravil. Nekateri, slučaji so nam dali povod, da smo začeli pregledovati ekspedicijo zdravil od lekarne do lekarne. Žalibog smo morali več slučajev prijaviti državnemu tožilstvu. Tako je prišla ta zadeva v javnost, ne po krivdi OUZD.
Ugotovili so se namreč slučaji, žal le prepogosti, da na recepte Okrožnega urada ni bilo ekspedirano to, kar je zdravnik na recepte' zapisal in kar je lekarnar Okrožnemu uradu zaračunal. Član torej ni dobil predpisanega zdravila, dasi je bilo zdravilo uradno z?fračunano.
Pri tem ne gre za to, kolika je razlika v vrednosti med ekspedirani-mi zdravili, ampak gre za velik interes našega članstva in končno vse javnosti, da dobim za zdravilo to, kai mi zdravnik predpiše. Tukaj, kjer se mora laik absolutno zanesti na strokovno usposobljenost in vestnost lekarnarja, ni nobena, še tako stroga kontrola odveč.
Kakor čujomo, je imela energična intervencija Okrožnega urada že delen uspeh, zakaj zadnje preiskave ugotavljajo povečini, da lekarne izdajajo na predpisane recepte Okrožnega urada zdravila v redu. Seveda pa še tečejo preiskave proti prejšnjim nerednostim.
DELNIŠKA DRUŽBA ZA PRIREJANJE RAZSTAV IN SEJMOV.
Poljedelsko ministrstvo je dovolilo ustanovitev delniške družbe v Donavski banovini, ki se bo pečala z organiziranjem razstav in sejmov. Družba bo •podpirana od ministrstva in od banske uprave^ Podobne družbe hočejo ustanoviti v vseh gospodarskih središčih Jugoslavije.
*	* *
TRGOVSKE ŠOLE IN TEČAJI V OKVIRJU TRGOVSKEGA GREMIJA NA DUNAJU.
Gremij trgovcev na Dunaju ima sedaj pod lastnim vodstvom vse dunajske trgovske akademije ter na teh akademijah organizirane eno- in dveletne tečaje, kakor tudi večerne tečaje in druge prireditve. Tako je na Dunaju mogoče, da se vodi komercijelni poduk
v	najtesnejši zvezi s prakso, kar tudi cmogoča, da se ga prilagodi potrebam in željam trgovskega stanu in vzgoji v resni trgovski naraščaj. Gremij organizira več abiturijentskih tečajev, ki so pri trgovskih akademijah in trajajo, kakor običajno v vseh državah abituri-jentski tečaji, po eno leto. Trgovske akademije imajo 4 letnike in so v rangu višjih srednjih šol. Absolventi morejo napraviti maturo in preiti kot redni slušatelji na visoko šolo za svetovno trgovino, odnosno po dopolnilnem izpitu tudi na univerzo. Pri gremiju je tudi dvo-razredna trgovska šola, maturitetni tečaj, enoletni strokovni tečaj za deklice in več komercijelnih strokovnih tečajev, ki trajajo eno leto in so dostopni brez izjeme vsakemu, ki je dovršil 17. leto starosti.
FOSFORITNA NAJDIŠČA V DALMACIJI.
Skupina dalmatinskih rudniških podjetnikov se je obrnila na ministra za šume in rude s prošnjo, naj odpošlje strokovno komisijo za proučevanje fos-foritnih najdišč v žcželju. Najdišča so cenjena na 10 milijonov ton. Za razvoj poljedelstva v Dalmaciji bi bilo izkoriščanje teh najdišč velikega pomena. Tudi Dalmacija odkriva polagoma svoja bogaslva.
* * *
POSOJILO BEOGRAJSKE MESTNE OBČINE.
Beograjski bančni zavodi so ponudili beograjski mestni občini posojilo v znesku 75 mil. Din z 9-odstotnim obresto-vanjem. V Zagrebu primerjajo ponudbo z zagrebškim občinskim posojilom, o katerem smo nedavno pisali in jo različno komentirajo. Banke, ki so ponudbo stavile, so sledeče: Jadransko-podunav-ska banka 15 milijonov, Izvozna banka 10, Beograjska zadružna banka 10, Prva hrvatska štediona 10, Jugoslov. llnionbanka 5, Splošna Jugoslov. bančna družba 5, Beograjska podružnica Praške Kreditne banke 5, Beograjski Kreditni zavod 3, Zastavna banka 3, Tehniška banka 1. Seštevanje nam da samo 67 milijonov; morda so še drugi manjši zavodi z manjšimi zneski vmes, ki pa v dopisu niso navedeni.
* * *
UVOZ STROJEV IN ELEKTROTEHNIŠKIH PREDMETOV V JUGOSLAVIJO.
Za presojanje razvoja domače industrije nam nudi uvoz strojev, aparatov in elektrotehniških izdelkov gotove oporne točke. Iz sedaj priobčenih podatkov o uvozu v prvem letošnjem polletju posnamemo, da je bil uvoz strojev in aparatov letos znatno manjši kot v isti dobi lanskega leta; njegova vrednost je znašala 220’9 mil. Din. Iz tega je razvidno, (la so bile investicije industrije letos vsled slabe konjunkture manjše kot lani oziroma v prejšnjih letih. Obratno pa kaže uvoz elektrotehniških predmetov napram prejšnjim letom naraščanje; znašal je v prvem letošnjem polletju 90,200.000 Din. To nam je dokaz, da je elektrifikacija Jugoslavije nadalje napredovala. Kakor vse kaže, bo ta številka v tekočem polletju in v bodočem letu znatno večja.
* • * POGOZDOVANJE.
Gozdarsko ministrstvo je naročilo v inozemstvu večje množine mladih sadik in jih je s potrebnimi navodili za pogozdovanje izročilo posameznim gozdarskim upravam. Glavni del so določili za Južno Srbijo in za Hercegovino. Letos bodo zasadili skupaj dva milijona sadik. Dalje so izšle stroge določbe glede sekanja gozdov itd. Za pogozdovanje so bili dovoljeni veliki krediti.
*	* *
DRUŽBA ZA JAVNA DELA
V	NEMČIJI.
Ta pred par dnevi ustanovljena družba ima namen, da nadaljuje delo Nemške države na polju skrbstva za brezposelne, s tem da skrbi za vrednote ustvarjajoča dela. Upravni svet bo zelo raznoličen; v njem bodo zastopniki vlade, gospodarstva, delodajalcev in delojemalcev in morda tudi zastopniki parlamenta in državnega sveta. Družba bo pričela delovati že v kratkem času in bo najprvo izvedla program zasilnih del za bodoče mesece, za kar bo treba ca. 50 milijonov mark. Skušala bo dobiti tudi inozemska denarna sredstva in računi v bližnjih dveh do treh letih na 180 do 200 mil. mark teh sredstev. Pridejo k temu njena lastna sredstva, tako da bo mogla uspešno vršiti svojo nalogo: preskrbeti brezposelnim zaposlenost z zasilnimi, vrednoti ustvarjajočimi deli.
Tvrdka: David I. Magriso, Salonique,
želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi tvrdkami, ki pridejo v poštev za izvoz železniških pragov.
Tvrdka Jefim Garbung, Breslau, Wall-strasse 11, bi rada prevzela zastopstvo in razpečavanje na borzi v Breslavi vseh predmetov za krmljenje živine.
&4>vetu
Jugoslavija bo pričela v kratkem s trgovinskimi pogajanji s Poljsko, Tur-čijo in Albanijo, morda tudi z Bolgarijo.
V Jugoslaviji je bilo bankovcev v obtoku na koncu julija za 5317 milijonov dinarjev.
V Nišu bodo zgradili naprave za kon-serviranje sadja vseh vrst; sadja ne bodo dobavili samo iz okolice Niša, temveč tudi iz drugih sadnih okrajev.
Zl dela na progi Mataruge—Raška — Kos. Mitroviča so dovoljeni potrebni krediti. Proga Mataruge—Raška bo dograjena po načrtih v poletju I. 1931.
V Moravski banovini je število zadrug sledeče: 320 nabavnih zadrug, 3218 kreditnih zadrug in 241 produktnih zadrug.
Svojo jugoslovansko tovamo čevljev hoče zgraditi Bata ali v Apatinu ali v Bezdanu; to pa zato, ker ležita oba kraja ob Donavi in je odpošiljanje blaga lahko.
Okolico Dojranskega jezera bodo kolonizirali in so potrebni krediti že dovoljeni. Kolonisti bodo dobili hiše in potrebna obratovalna sredstva, tudi živino.
Pogajanja o ustanovitvi mednarodnega kartela vagonov so tako daleč uspela, da se bo sklenil sedaj provizorij, v seplembru pa kartel sam. Pripadale mu bodo Francija, Belgija, Nemčija, Švica in avstrijske nasledstvene države.
Borzni krediti v NewYorku so znašali na koncu prvega letošnjega polletja 3230 milijonov dolarjev, lani ob islem času pa 5980 milijonov, torej skoraj še enkrat toliko.
V Angliji gradijo dva parnika velikana, ki bosta še dosti večja kot največja sedanja prekomorska ladja »Majestic«. Vsaka ladja bo vsebovala 75.000 reg. ton, bo dolga nad 300 m in bo stala 6 milijonov funtov; hitrost na uro bo 30 milj ali nad 55 km.
Obrestna mera v državi Peru ie zvišana na 9 odstotkov. Tam imajo pa še zmeraj visoke obrestne mere.
Izvoz koštunov iz Jugoslavije v Francijo je vsled visoke cene padel; tako poroča jugoslovanski generalni konzulat v Bordeauxu. Pri primernih cenah bi se dalo prodati v južni Franciji 500 kosov na teden.
Insolvence v lesni trgovini in predelavi v češkoslovaški se množijo v zadnjem času v presenetljivem številu. Tako je bilo te dni n. pr. otvorjeno poravnalno postopanje proti stari tvrdki Ignac Schmelc v Tešinu. Tvrdka ponuja 100 odstotkov, kar je isto kot prošnja za moratorij. Druge insolventne tvrdke pa ne morejo tega napraviti.
Predpisi za zavijanje in sortiranje mesnih produktov, zlasti šunk in salam, so izšli. Pri eksportu se zavojnina in sortiranje strokovno pregleda. Upajo, da bodo na ta način placiranje mesnih izdelkov v inozemstvu olajšali.
Letina v Nemčiji bo po vsestranskih izjavah letos precej slabša od lanske.
Dnevni nakupi zlata po Francoski banki nimajo po izjavi francoskega finančnega ministra nobenega zlobnega namena; dotok zlata v Pariz je neizogibna konsekvenca gospodarske krize v inozemstvu, napram kateri se mora videti Francija kot obljubljena dežela.
Prodajni uradi Mednarodne zveze surovega jekla (za polfabrikate in nosilce! so v nasprotju z drugimi poročili pričeli delovati 1. t. m.
Nemška bombaževa industrija govori
o	kritičnem položaju; »v nobeni panogi tekstilne industrije se sedanja gospodarska depresija ne izraža tako močno kot v bombaževi industriji.«
Tudi nemška avtomobilna industrija omejuje obratovanje in odpušča delavce (Daimler-Benz, Adler i. dr.).
Velika Britanija in Rumunija sta podpisali trgovsko pogodbo, ki naj okrepi trgovske stike med obema državama (izvoz rumunskih agrarnih in angleških industrijskih produktov).
Insolveneni val v češkoslovaški je od lesne industrije prešel na tekstilno 'in* dustrijo.
švedski vžigalični trust v Stockholma
je vsled majhne prodaje v Ameriki/- v Turčiji in v Indiji svoje delovanje omejil.
Boj na tržišču
Sklep delniške družbe J. P. Bem-berg, da zniža znatno cene svojim izdelkom, nas spravlja v dvom, tako da ne moremo zaupati vestem holandskega časopisja, ki je baš v zadnjem času pogosto pisalo, da se industrija umetne svile polagoma zopet konsolidira. Baš Bemberg je nasproti cenejšim kvalitetam Viscose trdno vztrajala pri svojih cenah. V teku zadnjih mesecev pa je boj za cene na mednarodnem tržišču umetne svile in pa dejstvo, da se je vsepovsod dajalo prednost cenejšim kvalitetam, privedel do tega, da se je razlika v ceni med izdelki družbe Bemberg in Vis-cosa kvalitetami še bolj poostrila.
Pri Viscosa-svilah opažamo vedno večje koncesije v cenah, kar je oči-vidno oviralo uspešno prodajo izdelkov družbe Bemberg. Mogoče je, da je družba Bemberg znižala cene tudi radi tega, ker ji je v zadnjem času radi racijonalizacije uspelo znižati produkcijske stroške. Toda generalno znižanje cen pri izdelkih družbe Bemberg vendar dokazuje, kako resna je situacija industrije umetne svile. Sicer se je v vseh državah radi znižanih cen doseglo, da so se zaloge pri tvomicah umetne svile zmanjšale, toda še vedno se ni posrečilo prilagoditi produkcijo resnični potrebi, ki je ra-
Splošna gospodarska depresija je močno pritisnila tudi na razvoj ogrskih bank v prvem letošnjem polletju. V pr-
vi	vrsti so se morali vsled poostrene krize zaupanja krediti precej omejiti, kar se pozna v znižanih obrestnih dohodkih. Kljub vobče nekoliko počasnejši tvorbi kapitala so mogli zavodi svoje vloge povprečno pomnožiti, s čimer se je zboljšavala tudi njih mobilnost, zlasti še, ker so vsled denarno-tržnega položaja nazadovali tudi kre-ditorji. Znižanje kreditorne svoie je viden znak odplačila inozemskega denarja vsled zmanjšane kreditne potrebe ogrskega gospodarskega življenja. Promet v devizah in valutah je vsled zmanjšane zunanje trgovine padel. Hipotekama kupčija je bila neizenačena; nekateri zavodi so prav dobro placirali, dočim je pri drugih ta panoga popolnoma zaostala. Čisti dobički se giblje-
jlivstauc.^dniž
Zagrebški sejem priredi od 13. do 22. septembra t. 1. posebno razstavo: Hotel —hiša —kuhinja, nadalje gradbeno razstavo in razstavo prehranjevalne industrije.
Orijentalski semenj v Lvvovvu. — V
Lwowu se bo vršil od 2. do 16. septembra t. 1. X. mednarodni orijentalski se-menj.	"C
Razstava za radio in aerohemijo v Bukarešti. Meseca septembra t. 1. se bo vršila v Bukarešti v parku Karol mednarodna razstava radia in aerohemije. Posetnikom in razstavljalcem bodo izdajali romunski konzulati vizume na potne liste brezplačno. Tudi so že do-.voljeni popusti na romunskih železnicah.
£EHI KUPUJEJO SLADKORNE TOVARNE V NEMČIJI.
češkoslovaški, ki je eden prvih sladkornih producentov v Evropi, je prav posebno na tem, da se razmere na sladkornem trgu uredijo. Kakor vemo, so ostali doslej vsi tozadevni sestanki in razgovori brez uspeha. Sedaj je pa pričela Češkoslovaška nakupovati sladkorne tovarne v inozemstvu in upa, da bo s tem pridobila svoji besedi večjo veljavo in moč. Tvrdka Janotta je v ta namen s pomočjo češke Union banke nakupila nič manj kot osem sladkornih tovarn v nemški Sležiji, ki jih bo odslej ona kontrolirala. V nemških gospodarskih krogih je povzročil ta nakup neprijetno presenečenje, ker vidijo v njem ne majhen odtok nemških dohodkov. — Največ sladkorne industrije v Nemčiji ima šlezija in pa okolica mesta Magdeburga.
z umetno svilo.
di svetovne gospodarske krize jako nazadovala.
Ostro konkurenco umetni svili povzroča močno padanje cen naravne svile. V očigled takih razmer so iz-gledi za mednarodni sporazum v industriji umetne svile dokaj majhni. To nam dokazuje tudi dejstvo, da tvomice umetne svile v vseh državah omejujejo svojo produkcijo, hoteč s tem zmanjšati svoje zaloge, medtem ko se sicer pri uspešnih pogajanjih vsako podjetje trudi, da poveča svojo produkcijo in tako doseže čim večjo kvoto.
Pripomba v zadnjem poslovnem poročilu nemško - holandskega koncerna umetne svile (AKu), češ da je že doseženo ravnotežje med produkcijo in konsumom, je radi znižanja cen družbe Bemberg postavljena v čudno luč. Uprava AKu-koncerna je cenila svetovno produkcijo v 1. 1929. na okroglo 199 milijonov kg proti 178 milijonom kg v letu 1928, konsum v letu 1929. pa na 190 milijonov kg proti 140 milijonom kg v letu 1928. Kljub obsežnim omejitvam produkcije pa se zdi, da produkcija še vedno znatno presega konsum v vseh državah, dočim konsum navzlic močnemu nazadovanju cen ni pomembno naraste!.
jo vobče na isti višini kol lani. Od posameznih zaključkov je omeniti (lanski zaključki v oklepajih, številke v milijonih pengo): Ogrska Splošna kreditna banka debilorji 2089 (199-1), hranilne vloge 56'1 (55 3), kreditorji 128-4 (145), čisti dobiček 3'47	(3-48); Britansko-
Ogrska banka 727 (687), hranilne vloge niso navedene, 35-7 (389),	179
(153),• Ogrska Eskomptna in Menična banka 46 3 (56-1), 40 2 (38 3), 30-2 (40-5),
1-22 (1-22); Prva Peštanska deželna hranilnica 702 (63-5), 96-4 (93), 26-5 (367), 26 (27). — »A Rcggel« poroča, da bodo izvedle ogrske banke v jeseni obširne varčevalne odredbe. Prizadeli ne bodo samo mali in srednji nastav-ljenci, temveč tudi vodilne osebnosti bank. Deloma bodo nastavljence ti. dr. odslovili, deloma pa njih plače in tantieme občutno skrčili. To imenujejo racionalizacijo.
SVETOVNA SLADKORNA PRODUKCIJA.
Prve letošnje cenitve so navajale sladkorno produkcijo z dosti manjšimi številkami kot lani. Sedaj se vidi, da te številke niso bile pravilne. Dr. Mikusch ceni svetovno produkcijo sedaj na 28-82 milijonov ton, kar je le za malenkost manj kot lanska številka 28-88 milijonov ton; trstni sladkor je cenjen na 1922 mil. ton (lani 19 29), pesni na 9*6 (9-59). Razmerje med trstnim in pesnim sladkorjem je še zmeraj 2 : l.O. Licht poroča, da se njegova zadnja cenitev o evropski produkciji ni nič spremenila. Obenem ugotavlja, da se je stanje slad-karne pese v zadnjem času zboljšalo.
BANKOVCI NAMESTO ZLATA.
Avstralska vlada, ki hoče preprečiti finančno katastrofo v Avstraliji, se peča sedaj z načrtom, da odstrani zlalo rezervo, na kateri sloni kritje bankovcev. Rezervo, ki znaša okoli 25 milijonov funtov, hoče prodati Avstralija Angleški banki ter kupiti za skupiček na londonskem trgu britanske državne papirje; te bi rabila nato za kritje bankovcev namesto »mrtvega denarja«. Povzročitelji načrta argumentirajo, da bi na ta način sicer mrtvo kritje bankovcev dalo na leto 800.000 do 850.000 funtov na obrestih, s čimer bi bilo Avstraliji zelo pomagano.
Izvoz vodenih dinj (melon) iz Vuko-vara je v zadnjem času prav močno padel, še pred vojsko so izvozili vagone vodenih dinj na Dunaj, v Budimpešto, Prago, Dresden, Berlin itd., danes se omeji eksport dinj na majhne kraje, n. pr. Sl. Brod, VirovitiCtt itd.1 Eksport v inozemstvo je padel v prvi vrsti vsled poslabšane kvalitete; prej so tehtale vukovarske vodene dinje po 20, 30 in tudi po 40 kg, danes dosežejo kvečjemu težo 20 kg:
TKimiH 1BI
-»  JcKtelmrtm m jfinr
Devizno tržišče.
Kot na vseh ostalih tržiščih je opažati tudi v deviznih kupčijah nekak zastoj in je bil v očigled temu tekom prošlega tedna devizni promet na Ljubljanski borzi precej šibak, kajti presegel je komaj 14 milijonov dinarjev, od čegar pa je bilo s posredovanjem Narodne banke zaključenega le 1-630 milj. dinarjev dočim je vse ostalo dala na razpolago privatna ponudba.
Več kot tretjino celotedenskega prometa izkazuje pondeljkov borzni sestanek, ker se je zaključil z največjim v minulem tednu doseženim dnevnim prometom od 5-013 milj. Din, medtem ko je bil v petek 8. t. m. najmanjši dnevni promet — približno 1-911 milj. Din. Ostali borzni sestanki so dosegli povprečni promet od 2 do 2% milj. Din.
Največ zaključkov je bilo perfektu-iranih v devizah Curih (4-907) in London (4-253), ker tvorijo skupno skoro dve tretjini celotedenskega prometa ter so bili dokaj manjši zaključki v devizah Trst (1814), New York (1105), Berlin (1-021), Dunaj (9606) in končno Amsterdam (0261). Poleg tega je bila malenkost zaključena v devizi Praga, Budimpešta, Bruselj in Pariz.
Na razvoj devizne kupčije v pretečenem tednu je znatno vplivala tudi očitna baissa vseh tečajev na tukajšnji borzi beleženih deviz, izvzemši Curiha, ki je dosledno notiral na bazi 1095-90, ter Bruslja, ki je od pondeljka (7-8860) na torek (7-8905) sicer okrepil svoj tečaj, toda na sredo popustil na 7-8872 in ostal na tej višini do konca tedna.
Izmed ostalih deviz zaznamujejo večje oziroma manjše oscilacije naslednji tečaji: (citiramo tečaje z dne 4. in 8. t. rn.): Amsterdam od 22-715 na 22 77, Berlin od 13-4825 na 13 465, Budimpešta od 9-8916 na 9 8850, Dunaj 7-9743-
7-9672, London je utrpel znaten tečajni padec od 2-3 poena (274-70—274 47), prav tako New Vork od 56 28 na 56-245, Trst od 295-35 na 295-10, Pariz od 221 87 na 221-73 in Praga od 167-18 na 167-13.
Notic ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče.
Na efektnem tržišču vlada še vedno neizpremenjen položaj tako v pogledu tečajev posameznih papirjev, kakor tudi glede kupčije same. Edino po delnicah Prve hrvatske štedionice je bilo povpraševanje nekaj močneje in se je tečaj dvignil za 4 točke, torej na 909.
Zaključena je pa bila v minolem tednu (7. t. m.) samo Kranjska industrijska družba in sicer po tečaju Din 296-—.
V Blairovih posojilih ni prišlo na borzi do zaključkov — notiralo pa je 8% v pondeljek 98-—, od torka dalje pa 97 50, 1% pa v pondeljek in torek 87-50, v sredo 87-— in od četrtka dalje zopet 87-50.
Tendenca in zanimanje neizpreme-njeno slaba.
Lesno tržišče.
V splošnem se situacija ni dosti spremenila. Pogodba Rusije z Italijo je položaj na lesnem tržišču zopet spravila v nekako nejasnost. V tramariji se iščejo dimenzije za zgradbe in sicer so iskane posebne dimenzije 7/4, 5 in 6 m. Ostali rezan les deske-smreka, jelka je še na starem mestu. Povprašuje pa se po remeljnih v raznih dolžinah. Drva pridejo v poštev večinoma le rezane 25,
33	in 50 cm in to bukova kakor hrastova.
Z ozirom na bližnjo jesensko izvozno sezono je opažati' veliko povpraševanje za prage, hrastove in bukove. Italija išče samo hrastove, medlem ko je Francija tudi interesentinja za bukove.
Zaključilo se je la leden: 3 vagone hrastovih pragov, 2 vagona tramov, 2 vagona neobrobljenih hrastovih plohov,
3	vagone drv bukovih in 1 vagon oglja.
POVPRAŠEVANJA:
Za jamske srvrhe: 300 km. bor. drogov
2-00 ali 2-10 m od 17 do 22 cm v sredini, 300 kom. bor. drogov 2-50 m od 18 do 22 cm v sredini, 1000 kom. bor. neobrobljenih plohov 2-00 ali 1-60, 1-80, 2-00 m dolžine, od 35 mm (kub. za 32 mm) od 18 cm naprej,
*
1., II., III. monte sveže blago. Franko vagon nakladalna postaja.
Lipovi plohi I., II. od 40 do 100 mm, od
2 m naprej, od 18 cm naprej. Cena franko vagon nakladalna postaja.
Rezani trami na živ rob: 4 komade 18/18 cm od 4-00ni, 7 komadov 18/25 cm od 7-00 m, 2 komada 24/30 cm od 6'50 m, 4 komade 24/30 cm od 7-00 m, 4 komade 30/30 cm od 8'00 m, vagon bi se kompletiral z deskami ali s trami. Cena franko vagon nakladalna postaja.
lvagon neobrobljene bukovine v sledečih dimenzijah: Debelina ca. 5 m3 27 mm, 5 m3 <>0 mm, 5 m3 70 mm, dolžine od 3 m naprej, širine od 20 cm naprej z malo 19/19 cin,
1., II. in III., dobava naj bi se vršila v roku dvajsetih dni od dneva zaključka. Cena franko vagon Sušak. Plačljivo proti akreditivu.
Večja množina hrastovih cepanic in okroglic, izključene so drobne pa tudi predebele klade. Cena naj se glasi franko vagon Sušak pristanišče, ker je roba namenjena za prekoniorja.
1 vagon smrekovih desk III., 4 m dolžine, 35 111111 debeline, širina od 25 do 40 cm.
1 vagon III., 4 m dolžine, 15 mm debeline, širina od 25 do 40 cm, po možnosti naj bodo debeline reducirane, k enemu vagonu bi se doložilo 50 moralov 78/78 in 50 komadov 98/98 mm, dobava 'takojšnja.
Smrekove deske: 10 m’ 24 mm žir. 25, 28, 30,	33, 30,	38,	40 z malo	19 in 22 cm;
16 m’	18 mm	25,	28, 30, 33,	36, 38, 40 z
malo 19 in 22	cm;	14 m3 12 mm 19, 22, 25,
28, 30,	33 cm,	po	mogočnosti	vsake širine
enaka količina, forsiranje 36 cm blago I/II z 10/15 % jelke. Cena naj ee glasi franko vagon Sušak pristanišče. Vezava 24 mm po
3 kom., 18 mm po 4 kom., 12 mm po 5 kom., roba paralelna, dobro oštucana, rezana na živ rob. Plačljivo potoni akreditiva.
Bukove sveže hlode, ravne rasti, s srednjim premerom 15 cm naprej, dolžina od 1 m naprej. Cena franko vagon meja Postojna itr.
Bukovi remeljčki, brez napak in razpok, v sledečih dimenzijah: 70 cm ali večkrat (multipli) 7X7 cm. Cena franko vagon meja Postojna.
1 vagon lepih hrvatskih neobrobljenih hrastovih plohov, kot sledi: 5 m3, 60 mm, dolžina 3-50 in naprej; 4 m3 40 mm, dolžina 350 m naprej; 5 m9, 27 ali 30 mm, dolžina
3-50 m naprej, vse la brez grč in suha roba. Blago bi se odpremilo do 15. prihodnjega meseca. Cena naj se navede franko vagon meja Postojna tranzit.
Več vagonov tramov, uso Trst, blago zdravo in suho, dimenzije 5/6, od 4 do 12 m dolžine, dolžinska medija 7 m. — Cena franko vagon nakladalna postaja.
Večja množina hrastovih drv, rezana na 30 cm dolžine. — Cena franko vagon meja via Postojna tranzit.
25 m3 tise v normalnih dolžinah, 38 mm debeline, od 25 cm širine naprej. Cena naj se glasi franko vagon Sušak (pristanišče.
Trami: 15 m3 tesanih tramov: 13/16, 5 m dolžine; 13/16, 6 m dolžine; 13/16, 7 m dolžine; 13/16, 8 m dolžine; 20 m® tesanih tramov: 16/21, 5 m dolžine; 16/21, 6 m dolžine;
15 m3 tesanih tramov: 19/24, 5 m dolžine; 19/24, 6 m dolžine.
Kantinele lin morali (remeljni): 8 m* 38/78, 5 m* 24/48, 5 m3 34/(59, 5 m8 28/48,
8 m3 28/58, 6 m3 78/78, 6 ni3 68/68, 3 m* 58/58. — Cena naj se glasi franko vagon nakladalna postaja.
400 komadov škuret 12 min, fiksne širine 18 cm; 1100 kom. škuret 12 mm, fiksne širine 25Yt cm; 50% smreke, kompletirati z deskami 24 mm, od 16 cm šir. naprej. Franko vagon meja Postojna.
1 vagon desk, 24 mm, lepe, I., II., III., od
16 do 21 cm z 80% smreke paralelno dobava 10 dni.
Bukovina parjena: v debelinah 50, 60, 70, 80 in 90 mm, od 2 m naprej, s 15% kratke robe in sicer: 10 m3 I. in 10 m3 II. — Cena franko vagon Sušak pristanišče, plačljivo ' .potom akreditiva.
1220 komadov smrekovih hlodov: 300 kom. premer 22, 23 lin 25 cm, 6 m dolžine; 200 komadov premer 22, 23 in 25 cm, 5 m dolžine; 360—400 komadov premer 25 cm,
5	m dolžine 360 komadov ipremer 18 do 20 cm, 6 m dolžine. — Cena franko vagon nakladalna postaja.
Rezana jelovina, tombamte (I./IV.): 2500 komadov 18 mm X 19—30 cm, 4 m dolžine.
Rezan rdeči bor: 200 komadov 58 mm X 25 cm, 6 m dolžine; 400—500 kom. 48 mm X 25 cm, 48 mm X 28 cm, 6 m dolžine; 25 cm X 25 cm, 22 cm X 22 cm, 20 cm X 20 cm, 8 m dolžine; 68 mm X 19 cm, 68 mm X 22 cm, 4 m dolžine. Cene naj se glase foo vagon meja Djevdjelije.
Rabi se vsako množino bukovtih metlišč, ca. 25 do 30 vagonov, v uzuelnih dimenzijah. Cena franko vag. meja via Postojna tranzit.
Borovi brzojavni drogovi, dolžina 6 50 m, premer v vrhu 10/11 cm, dobava takojšnja.
— Cena franko vagon meja. Plačljivo potom akreditiva.
100 do 120 m3 desk, 20 mm, smreka, jelka,
4 m, tombante, prizmiranih na 23, 29, 33 cm.
— Cena naj se glasi franloo vagon meja Postojna tranzit.
PONUDBE:
Trami ca. 1000 m3, cena franko vagon meja Postojna tranzit. Hrastovi nežamani plohi ca. 30 m5 od 50 do 100 mm debeline, 2—4 m dolžine, blago suho, zdravo. — Cena franko vagon nakladalna postaja.
Polletne bilance ogrskih velebank.
6	vagonov jelovine, same lepe III., 4 m, od 15 cm naprej, s sledečimi debelinami: 12, 18, 24, 28, 38, 45, 48 in 58 mm. — Franko vagon nakladalna postaja.
Trami: 55 m3 5/6, 6/7, 6/8, 7/8, 4, 5, 6, 7, 8 m. Suho, teža m8 500 kg. Franko vagon nakladalna postaja pri Boh. Bistrici.
40 m3 jelovih metlišč 27/27 mm, 1 m — ostrorobo, lepo izdelano in suho.
Borovi pragovi francoskega tipa 14.000 komadov.
5	vagonov orehovih hlodov od 40do34cm, od 35 do 39 cm, od 40 do 45 cm, od 46 do 49 cm in od 50 cm naprej, od 2 m naprej eventuelno 15% od 1-50 do 1-90 m. Franko meja.
10 m3 desk jelovih 12 mm 8 do 12 cm; 10 m3 desk jelovih 24 mm 8 do 12 cm konično.
Bukove dilce: 120—150 m3 38 mm I., II.; 100 do 120 ni3 38 mm III. lin kratko; 20 do 30 m3 27 mm III. in kratko; 8—10m3 27 mm
I.,	II.; 25—30 m3 50—100 mm III. in kratko.
Žitni trg.
Kupčija s pšenico je v minulem tednu nekoliko popustila, ker je konzum preskrbljen za nekaj časa in upa, da bo nakupil pšenico iz druge roke cenejše, če se bolj rezervirano zadrži. — Tendenca na inozemskih borzah je tudi slaba in čeprav producent ne nudi svojega blaga in so dovozi pšenice prva slabi, izgleda, da bo druga roba morala ceneje oddati blago, če bo hotela robo sedaj placirati.
Situacija je Irenoino precej nejasna.
V splošnem je v Evropi pridelek pšenice veliko manjši od lanskoletnega in bo prekooceanski uvoz pšenice vsekakor potreben. Kakšen vpliv bo imela v splošnem slaba lelina koruze na razvoj cene pšenice, bo pokazala bližnja bodočnost. Za krmila je že sedaj veliko večji interes kot v minulem letu v tem času. Zanimivo je tudi, da se krušne pšenične moke in pa krmilne moke sedaj veliko lažje oddajo, kot v mesecih pred žetvijo. Vsekakor bo pšenica v poznejših mesecih na ceni pridobila, če se izkaže izpadek letine pri koruzi za tako visok, kakor je danes ocenjuje. —
V splošnem prevladuje mnenje, da bo koruze 40 do 50% manj od lanskega pridelka, pri čemur je stanje v Slavoniji slabo, v Sremu dobro, v bački srednje dobro in v banatu srednje.
Zanimanje za pivovarski ječmen je v poslednjem tednu nekoliko popustilo. Tudi za oves ni več toliko povpraševanja. Koruza se pa še vedno išče in je reden izvoz v Avstrijo in Češko.
V	minulem tednu je bilo zaključeno na Ljubljanski borzi: 7 vagonov pšenice in 4 in pol vagona koruze.
Cene so bile sledeče:
Bačka nova pšenica: 80/81 kg, 1% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 242-50 do 245-50.
Bačka nova pšenica: 79/80 kg 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 237-50 do 240-—.
Bačka nova pšenica: 78/79 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh. Din 232-50 do 235-—.
Nova bačka rž: 72 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 170 do 172-50.
Novi spomladanski ječmen, pivovarski: 69/70 kg, promptna dobava, plačilo v 30 dneh, Din 220 do 222-50.
Novi ozimni ječmen: 66/67 kg promptna
dobava, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, Din 185/187-50.
Novi oves baranjske provenience: slovenska postaja, dobava v prvi polovici avgusta, plačilo v 30 dneh, Din 210 do 215.
Bačka koruza: suha, zdrava, rešetana, promptna dobava, plačilo v 30 dneh, Din 185 do 187-50.
Bačka nularica iz stare pšenice: slov. postaja,^ plačilo v 30 dneh, Din 405 do 410.
Bačka nularica iz nove pšenice: slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 395 do 400.
Tečaj 13. avgusta 1S30	CO*|JIO- še?en|e Din	Ponudb D!
MVU».		
Ameterdam 1 h. foki. . .		■		2271
Berlin IM		13-445	13-475
Bruaalj 1 belga		—•—	7-880G
Budimpešta 1 penfS . .	—■—	98840
Burih 100 tr		1094--	1097-40
Dunaj 1 MBu* ......	—•—	7-9639
London 1 funt		— .—	27442
*«wyork 1 dolar		— •—	56-23
Pairia 100 tr		— •—	221-65
Praga 10« kron		—•—	167 07
Tret 100 lir			295-08
cVeletrgwfina „
Č7L. (Šarabon
v Ljubljani
priporoča	'J
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno
# rudninsko vodo.
JCastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago. ‘Cele/on it. 2666..
i ti
KRIZA V ŠVICARSKI INDUSTRIJI UR.
rudi tej industriji svetovna gospodarska kriza ni prizanesla. Njena kriza je splošna in je dovedla do skrčenja normalnega delovnega časa do 30 odstotkov. Vrednost eksporta ur in sestavnih delov v prvem lanskem polletju je znašala 131 milijonov frankov, letos v istih mesecih pa 112-2 milijona. Diferenca je 188 mil. frankov ali nad 14 odstotkov.
IZREDNO NARAŠČANJE DEVIZ PRI AVSTRIJSKI NARODNI BANKI.
V	zadnjih treti mesecih je mogla Avstrijska Narodna banka zaznamovati tako izreden prirastek v inozemskih plačilnih sredstvih, da je njena devizna lastnina narasla na 912 milijonov šilingov. To pomeni napram isti dobi lanskega leta prirastek 30 odstotkov. V
lanski jeseni je padla devizna zaloga včasih pod 700 mil. šil.; šele v decembru se je pojavil zopet večji dotok. Tujska sezija je letos posebno dobro učinkovala. Vrhutega je ponudba na kratkoročnih kreditih v zadnjem časn še nadalje zelo velika. Skupiček iz posameznih tranš zveznega posojila v gornji svoti 912 mil. šil. ni vsebovan. Razmerje kritja pri Narodni banki se drži nad 80 odstotkov; že v mesecu juniju je naraslo kritje na 83 odstotkov in se bo v avgustu brez dvoma še zboljšalo.
Tryu poročila
LJUBLJANSKI ŽIVILSKI TRG dne 13. avgusta 1930.
Kljub dežju je bil dovoz blaga na živilski trg zelo velik, zlasli mnogo so pripeljali zelenjave in sočivja, dočim sadja ni bilo posebno mnogo. Gob je še vedno dovolj, zlasti jurčkov, ki pa imajo kar stalno ceno. Prodajali so merico jurčkov za vlaganje po 6 Din, jurčke za kuho po 5—6 Din merico, lisičke, mavrohe in krempeljce pa po
2—3 Din liter. Malin je še vedno dosti, za robide se je sezona pričela, za borovnice je pa že skoro končana. Prodajali so maline po 6 Din kg, robide po
2,	borovnice pa po 3 Din liter. Domača jabolka so bila po 4—6, domače hruške tudi po 4—6 Din. Banačani so imeli davi na trgu predvsem sočivje, od sadja pa samo slive, ki so jih prodajali po
4	Din kg. Bizeljsko grozdje so prodajali po 10, črno dalmatinsko pa po 7 dinarjev kg. Domačih breskev še ni, inozemske so prodajali od 16—28 Din Kg po kakovosti. Precej se je pocenilo sočivje. Banaški fižol v stročju so prodajali po 2 Din kg, domačega pa po 3 do 4 Din, kifeljčarja 4—5, krompir po T25 Din kg, paradižnike po 4 Din kg, papriko 3 — 4 komade za 1 Din itd. Na trgu so se tudi pojavile brusnice, ki jih prodajajo od 10-12 Din kg. Salata ie razmeroma poceni. Jajca prodajajo po
0 75	1*25 Din komad po kakovost', vendar je opažati tendenco naraščanja cen. Domač sir so prodajali na trgu po 24—28 Din kg. Kupčija je bila zelo živahna.
MARIBORSKO SEJMSKO POROČILO.
Na svinjski sejem dne 8. avgusta 1930 je bilo pripeljanih 335 svinj in 2 kozi; cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 5 do 6 tednov stari, komad 135 do 159,
7-9 tednov 200 do 250, 3 — 4 mesece 300 do 350, 5—7 mesecev 450 do 500,
8-10 mesecev 650 do 850, 1 leto 900 do 1000 Din. 1 kg žive teže 11-13 Din,
1 kg mrtve teže 15 do 17 Din. Prodanih je bilo 86 svinj.
Ponudbena licitacija za zgradbo na reki Muri. Ker prva licitacija za oddajo gradbenih del na reki Muri, razpisana od Terenske tehnične sekcije za regula-
cijo Mure v Mariboru po nalogu kr. banske uprave Dravske banovine št. 209/51 ni uspela, razpisuje ista na podstavi čl. 86—98 zakona o državnem računovodstvu z due 6. marca 1930 in njegovih izpremembah odnosno dopolnitev za prevzem in izvršitev zgradb na reki Muri v skrajšanem roku 10 dni, drugo javno pismeno ofertalno licitacijo na dan 22. avgusta 1930 ob 11. v pisarni Terenske tehnične sekcije za regulacijo Mure v Mariboru. Istotam se lahko vpogledajo med uradnimi urami potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki.
Razpis. Z odobritvijo kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne o* julija 1930, VI. st. 13.292, razpisuje uprava banovinske Splošne bolnišnice v Ljubljani po zakonu o drž. računovodstvu (člen 86—105, oddelek »B Pogodbe in nabave«) v skrajšanem roku 15 dni prvo pismeno ofertalno licitacijo, in sicer: na dan 21. avgusta 1930 ob 11. dopoldne za: 1. dobavo 25 štedilnikov-pregrevalnikov (16 večjih in 9 manjših tip) za pregrevanje posode s plinsko kurjavo; 2. dobavo 25 umivalnikov za posodo (16 večjih in 9 manjših tip); 3. popravo starega parnega kotla (zamenjava kotlovnih cevi, varjenje, opilje-nje, preizkušnje in montaža); 4. dobava aluminijaste transportne posode za jedila (iz kuhinje na oddelke); 5. dobava 40 posteljnih omaric in 40 ročnih dvigal za bolnike v posteljah (>Bettgalgen«); na dan 22. avgusta 1930 ob 11. dopoldne pa za: 6. dobavo mostne tehtnice; 7. podaljšanje obstoječe kanalizacije do Ljubljanice; 8. popravo ravne lesenocement-ne strehe nad šivalnico, kotlarno in skladiščem premoga v bolnici; 9. popravila in pleskanje strešnih žlebov na vseh poslopjih bolnice.
Dobave: Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 19. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo raznih desk, furnirjev in ročajev ter za dobavo vreč iz jute za cement. Pri Direkciji državnih železnic v Subotici se vrši dne 2. septembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave mate-rijala za gornji ustroj. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do
3.	septembra t. 1. ponudbe za dobavo dvigala za premog. Pri direkciji državnih železnic v Zagrebu se ho vršila dne
3.	septembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave signalnega materijala. — Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Prodaja odpadkov od železa, gumija itd. se bo vršila potom ustmene licitacije dne 2. septembra t. L pri Avto-komandi IV. armijske oblasti v Zagrebu. Predmetni oglas je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Oddaja popravil pri poslopjih stalne vojne bolnice v Ljubljani. Dne 25. avgusta t. 1. se bo vršila v pisarni referenta inženerije Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija za oddajo popravil na poslopjih stalne vojne bolnice v Ljubljani. — Predmetni oglas je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
VELETRGOVINA kolonija!e in špecerijske robe
IVAN JELAČIN
L|!1BL)ANA
Zaloga svaže pražene kave, emetifo dišav in rudnirctke vode.
Tožna in solidna postrežba!
Zahtevajte cenik!
Račune, memorandume, cenike, naročilnice v blokih a poljubnim številom listov, kuverte, etikete in vee druge komercijelne tiskovino dobavlja hitro po zmernih cenah
TISKARNA HERKUR
LJUBLJANA, GregorČiee-va ulica 23
TELEFON 3592 ~ Za večja naročila zahtevajte proračunol
Ur. Krek Miha
I
javlja da je odprl
ADVOKATSKO
PISAR!©
v Ljubljani
Miklošičeva cesta 21
W----------------
nova hiša Vzajemne za-varovalnice - - Telefon 2912
»TOBSBB
aaBBBBaB
- KNJIGOVEZNICA -K. T. D.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
IL NAD STR. HUDI PO IZREDNO NIZKIH CRN AH:
SALDA-KONTE			n			ODJEMALKE
STRACE						KNJIŽICE
JOURNALB						RISALNE
ŠOLSKE						BLOKE
ZVEZKE-MAPE						L t. a
Trgovci! Naro-in širite
Trgovski list
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovako - industrijako d. d. »MERKUR« kot izdajatelja In tiakarja: O. MICHALEK, Ljubljana.