Šolsko obzorje. Iz Šmarskega okraja. Znamenilo je za učiteljstvo šolsko leto 1871. Ono daje učiteljstvu novo podobo. Prevstvaiile so nam poslave, nadzorstvo, atatije in plača. Ker pa je plača povsod, v tem ali unein stanu naj imenitnejša beseda, torej (udi pri nas učiteljih, po klerej ne naj poprej popraša, naj tedaj o njej nekoliko spregovorim. Vsi učitelji so tožili, koliko težav jim prizadeva bernjn. Vsakemu je bil bernjski čas neljub, v kterem je utitelj mogel svojo pluco iskati, hoditi od hiše do hise, in se šaljivega in zgovornega delati. Tedaj je bil krnet gosport, učitelj berač. Še več; če pa mu ni vsako nedeljo ali praznik kako novo zapel ali ne okrogle zaorglal, ali če si je tnu nevedoma kdaj zameril, kazal je pri tej priložnosti svojo jezo v neotesanih besedah in učifelj je mngel s pobešeniini ušesmi oditi. Tudi marsikteri dajalec ni mislil, da daje zernje ali rnošt za zaslužek, ainpak kakor dar, zastonj. Ce je prižel nčitelj v hiio, je sedel, kakor Iesen z jezuim licem; treba g-a je še bilo omehčavati, <la si je prijazno besedo in lice od njega dobil. Ali niso bile (ake ure grenke? Res je, kedar je bilo vse skupaj, se je grenkont pozabila, če je bilo dovolj žita in vina. Naletele so se plače na dobrih farah z učnino in štolo blizn 7 do 800 gl. Vse to se je sedaj predrugačilo. Viša šolska oblast je že občinam napovedala, da bodo v prihodnjem letu učilelji svoje plače dnbivali samo v denarjih, kakor urariniki, da je vsaka benija za učitelja prepovedana, kakor vsa druga opiavila, raznn orglarije, pa še (isla v nčnem času; da učitelj dobi 400 ali 500 gl. in da učniua vsaki (eden desetko znese, kar je res za uboge starše in z otroci blagoslovljcne nemogoče. Gledali so in glave vkup tiščali Ijudje in nevedni občinski predniki in rekli: Kaj je pa to; kaj takega se ui bilo, svet se rneža, pa toljkn, bode oeilelj dobil! Na enem kraju so celii nčitelju žugali, da niu bodo vse izmetali, da naj gre, da bodo drngega dobili, kleri bode za bernjo učil, orglal in niežnaril; pa k temu je sim ter tje tudi podhuj.skoranje pripomoglo. Ljudje so terdili, da je ueitelj to sam naredil, da mu naj zdaj občina 500 gl. plača. Kinet pa se nič (ako ne bojf, kakor plačila in povišanega davka. To da Ijudstvu dosti govora; kleri imajo otroke, bi radi pri štibri učnino plačevali, kteri jih pa nimajo, nevoljno terdijo, naj (isti plačuje učnino, kteri ima otroke, poseliuo veliki posestniki se zoperstavljajn. Učitelji imajo po 400, po stranskih kiajih in tergih po 500, podučitelji pa 60^. Z novira letom dobimo že za mesec iiaprej plačilo. Naša velika odvisnost je proč, odklenkalo ji je; prisli smo v 6as, v kterem emo hlapčarije posebno ubogi podučitelji opiosteui, in se zamoremo proatejše gibati! *) Iz Radeč. (Učiteljski zbor.) 10. nov. 1870 smo učitelji kerškega okraja v Radeeah imeli v ondašnji šoli zbor, kierega je vodil preč. g. okr. nadzornik Fr. LeHJak. Pu kratkem pervosednikovem ogovoru smo pretresovali zaslavljena vprananja, in sicer: 1) zakaj in po kaketn načertu naj se deli kazavni poduk v nižjem raziedu, preden se pričenja pravi poduk? 2) s kakšnimi vajami v pismenem številjenji bi se dala učenceni dobro pojasuovati desetiška sostava? 3) v čem se loči absolulna deržava od ustavne, in kako je vravnana vladna vredba v Avstriji? — Na pervo vprasanje je poleg diugih učileljev obsirneje odgovarjal g. Pečar, kostanjeviski učitelj. Splošna niiscl o tej zadevi je bila nekako taka le: Kazavnemu poduka naj se brezdvoinnu odmeri prostor v nižjein razredu , ki nadaljnemu poduku iz drugih naukov odpira vrata , in daje dobro podlago. Perva učiteljeva naloga je, da otroke pripravlja za podučevanje, da jih šoli privadi, za njo oveseli iu oserči. Otroci, ki pridejo pervič v šolo, 80 plašui, boječi, posebno, ako so jih oplašili iiespametiii staiši, popi8ovaje iolo svojim otrokom kot kuznovalnico, mesto da bi jim bili izbujali veselje do šole. Previdni učitelj naj torej otruke pridobiva za hoIo 8 prijaziiiin vedenjem v besedi in dejanji, da se inu bodo vdajali, kakor svoji materi v spnšlovanji, Ijubeztii in zaupanji. V^ako priliko naj učitelj porabi, da vcepi učencem Ijubezen du šiile. Naj se torej v ta namen ž iijimi prijazno pomenkova, kazaje in razla^ovajc jim razne slvari, ki jih vidijo v šoli, za stvari, ktere jim so znane doma, ktere so videli v šulo grede. Kazaje jira Holske etvari naj jih napeljuje, da se bodo stvari vtisnili v sporain, ločevaje jih od drugih stvaii, razločevaje njih dele, bistvene in nebi«tvene. Naj jim rarAaga, čemu je ta ali oua šolska stvar. Šolsko sobo naj se piimerja doniači, in naj sc naštevajo enakosti in razločki. Učitelj naj se preseli z učenci v duhu in po priliki, v resnici v naravo, kjer naj se seznanijo z razniiiM stvarmi na zenilji in na nebu, v raznili letnih ča.sih. Naj jih izprašuje o živalih, kakmie m>, čemu so, ktere so domače, ktere divje, ktere eo koristne, ktere škodljive. Načert za kazavni poduk se nahaja v Hermanovi knjigi ^Unterklasse", glede vprašanja, koliko čana naj se odloči kazavnemu podaka, sklenilo Be je, da zadostujejo v ta naiiien pervi trije tedni šolskega leta. *"*) Za tem pride na verslo drugo vprašanje. G. nadzornik je omenil, da je hotel s tem vpraHanjem učitelje le opomniti na knjigo nMethodik des ZifferrechDens". Po kratki razpravi pride na versto tretje vprašanje. Ko gosp. nadzornik pnsluna nektera prebrana izdelovanja o (em vprašanji, pravi, da bi vtegnilo začudenje učiteljem zbuditi to, da je med peda^ogična vprašanja vveratil tudi politična. nMeue ni vodila rnisel", pravi g. nadzornik, V7, vami v zboru politikovati, spregovoriti čeino o tem le toliko, da bode sleherni izmed vas zvedel, kako je vravnana sedanja ustava v Avstriji. — Po končanem zborovanji poprime zopet besedo g. nadzornik, ter govori o Bvojem Holskem poslovanji med učitelji kerškega ukraja. ,,Spozrmvši vašo marljivost in gorečnost v spoluovanji učiteljskih dolžiiosti", pravi med dru- *) Vse naše slovenske brate učitelje na Štajerskena, Koroškem ia Primorskem lepo pro6i'mo, da bi ,,Tov." bolj pognsto kaj dopisovali. Vredn. ••) Kazavni poduk se ne more omejevati v kak določen čas, tiraveč se mora združevati z vsemi nauki — posebno pa s primerno tvarino, ki je je v Abecedniku skozi in skozi na knpe. Vredn. gim nhodil sem k vam vselej z veeeljeni. Očitno rečem, da sem popolno zadovoljen z vami; vaša dela rai pričajo, da živite v reanici za svoj važni poklic*. Priporoča nain enako marljivost za vprihodnje, ter nam predntavi novega, ali prav za prav etarega nasega okrajnega šolskega nadzoruika, preč. g. dekana leskovskega Edvarda Poljaka. iVavdušcna slava mu zadonf, in toliko iskrenejše ga sprejmejo učitelji, ker jim je sploh znano, kako zelo je g. dekan vnet za šolo in koliko ei je že piizadeval za njo. Zahvalivsi se g. Lesjaku za njegovo vljiidnost, zapustimo šolsko sobo, ter gremo v gostilnico, kjer nas je čakal skupni obed. Pri kosilu sta se nam pridru/.ila v součiteljski prijaznosti dva slajerska učitelja, namreč učitelj iz Loke in od Zidanega mosta. Da so se verstile pri obedu pesmi z napitnicami, ni treba omenjati. Občno navdušenje je izbudila napitnica, ki jo je napil g. nadzornik Njih veličanstvu cesarju, okrajneinu glavarju in štajerskim učiteljem. Razšli smo se z novimi sklepi, ki nam jih je vterdil spodbujajoči duh bratovske sloge predragih součiteljev, kljub vsem ovirain, z novo gorečnostjo nadaljevati svoje inicnitno opravilo. Blaga podporna roka za šolstvo iskrenovnetega obče ljubljenega novega preč. g. nadzornika narn pa daje poroštvo in nas navdaja s sladko nado na bogati sad. F. F. ui. Iz Notranjskega. [Kaj je z nedeljsko šolo vsled novih šolskih postav?^ Ker nove solske ponlave (postava o ljudski šoli od 14. maja 1869, učni in solski red od 20. avg. 1870) nič ne omenjajo nedeljske ali ponavljavne šole, očitelji ne vedo, kaj je s to .šolo, ali naj še dalje odiaslo mladino ub nedeljah in praznikih podučujejo, ali ne. Da je nedeljska šnla koristna in potrebna, zlasti pa na kmetih, kjer je mladež še naj več malo izobražena, tega nikdo ne taji, in to dukazovati ni moj namen. Hočern le razvozlati to vprašanje: Ali je učitelj tudi vsled novih šolskih postav in ukazov dolžan nedcljsko šolo irneli, in ali se morajo kteri dečki in deklice postavno v nedeljsko šolo priganjati ? l)a spregovorim o tej stvari, napeljal me je k temu dopis iz Cernomlja v zadnjem ;;Tov." Tii se v poslednjem odstavku bere, da po §. 21. Ijudske šolske postave se ima nedeljska šola odpraviti. A temu ni tako. §. 21. omenjene postave ne govori kratko malo nič o nedeljski šoli. Le v nWinterpergers Ausgabe des Volksschulgesetzes" se bere pri razj asn e va u j i, a ne v določbah nove šolske postave od 14. m. 1869: ^Die Sonntagsschule ist einzustellen". Poglejmo na ukaz g. ministra za nauk in bogočastje od 12. julija 1869., št. 6299, ki govori o izpeljavi ljudske šolske postave od 14. m. 1869., in ki je edini novejših Holskih akazov, ki omeiija nedeljske ali ponavljavne šole. Tii se bere pod oddclkom: ,,V. Ponavljarne šole: §.32. Ponavljavne sole naj povsod, kjer eo dosedaj vpeljane, ostanejo do konec šolskega leta 1871/72, in dečki in deklice, ki so šolo (vsakdanjo) zapustili ali ki izoetanejo konec tekočega šolskega leta, dolžni so do 15. oziroma do 14. leta svoje starosti v to šolo hoditi". §. 33. Dosedaj vcljavnc določbe zastran oproščenja nedeljske solo stanejo še dalje po.stavne. §. 34. Uolžnost učitelja na Ijudski šoli je, da podučuje v tej šoli. Kjer je pri šoli več učiteljev, tam določi okrajni solski svet, kteri naj to nalogo prevzamejo. Ako ima učitelj vsled podučevanja v nedeljski šoli več kakor 30 učnih ur na teden, mora se niu to delo posebej plačali". Vsled teh paragrafov bodemo irneli nedeljsko šolo le do konca šolskega leta 1871/72. Res, ako bi omenjena postava bila veljavna tudi za Kranj.sko, a Kiaiijsko in še 5 drugih dežel je izvzetih iz one določbe naučtiega ininisda. Uruzega vladinega ukaza pa niinamo, da bi kranjskim učiteljern v tej stvari bil vodilo. Od novejših šolskih postav, veljavnih tudi za Kranjsko, imamo dvoje: 1) o šolskem nadzoiništva, in 2. o učnem in šolskem redu; a niti ena ninia besedice, ki bi nam razjasiiila, koliko let naj še obstane nedeljska šola, kdo in kaj naj se podučuje v njej. Potern takeni bi se lahko mislilo, da se siuc nedeljska šola na KranjHkein kar opustiti. Toda kdor bi tako mislil ali delal, zelo bi se prenaglil. iVedeljska šola moia pri nas ostati iz sledečih razlogov: 1. Nimamo nobenega ukaza, ki bi veleval, da naj se ta šola odpravi; tedaj imajo še stare določbe o zaduvi nedeljske šole še vedno veljavo. 2. Ponovljanje šole bodo trajale do konec šolskega leta 1871/72. še po vseh onih deželah, ki imajo že novo šolsko postavo, in po kterih se bode strogo na to delalo, da bodo otioci do 14. leta svoje starosti v vsakdanjo aolo hodili. Ce bodo torej dežele, ki imajo že dobro vsakdanjo šolstvo in ki so sploh z Ijudstveno omiko na boljsem od nas, še imele nedeljsko šolo, koliko bolj je polrebuje naša vsakdanji Aoli odiasla inladina! 3. Nedeljska iula je že sarna na scbi koristna . in potrebna. Xe kaže nam torej to vprašanje se daljc pretresovali; bolje bode morda, ako se tudi nedeljske šole z eriako Ijnbeznijo, kakor vsakdanje poprimemo. *) Iz Poloma na Kočevskem, novega leta dan. (Srečno in blagonosno novo leto ^Tovaršu" in njegovim zvcHtini gg. tovaršem.) Ljubi ,,Tovarš"! K tvojemu 11. godu ti priserrjiio čestitam, ter ti iz dna serca voščim vse, kar bi te veselilo in okrepčalo na tvojein trudapolnem potu po slovenskita livadah! Brojno število verlih in zvestih naročnikov, polno torbo podučljivih in mikaluih spisev, sreča in blagostanje o vsakem oziru, — pripravno obutalo, di> bi te ne žulilo na težavnem polu, — orožje zoper hudobne Ijudi na potovanju, to so moja kratka pa serčna voščila, ljubi ^Tovars*, k tvojemu 11. rojntnemu dnevu! — Sicer bi tudi želel, kakor sera lani pisal, da bi se bil ,,Tovarš" z 11. tečajem inalo pomnožil, pa žali Bog, da on tega Hedaj, zarad prepičlega števila naročnikov, še ue more storitil Upajmo pa (udi o tem boljših časov! **) — Vam pa prediagi sobralje in delalci na šolskem polju, vain pa želim tako novo leto , ktero naj bi vgodilo vsem va(Sim željam! Primeruo zboljšana plača, knjiga vseh potrebnih vednost, metodična žlica. s ktere bi dajali jesli ukalačni mladini, zlato oralo za šolsko polje, ktero ne orje samo po dobri rahli zeinlji, ampak tndi po terdi ledini in puičavi; — sejavnica, ki ue seje samo v glavo, ampak tudi v serce, in iz ktere ne pada seme na terdo skalo; dragi kamen terdnega značaja, ki ne odjenja nobeni viharni sili, lepa obleka neomadežauega obnašanja v šoli in znnaj šole, čiste očnice, ki kažejo naj žlahtnej.še spoznanje eamega sebe, hranilček za vse bridke ure, križe in težave. To, dragi bratje, bila bi moja darila, s kterimi naj vas obdari in osreči danes piičeto novo leto 1871. *) Naše vsakdanje ljodske iole so se naj več ustvarile !z nedcljskih šol, in še sedaj so tako imenovane rsole za silo" po večem !e nedeljske šole; v nedeljskih šolah se je do sedaj posebno po kmetih fglej ,.l)]uže in Ncžica v nedeljski šoli"!) z naj večim vspehom podučevalo. Dobre nedeljske šole so še dan danes prave izobraževalnice za večjo mladino pa tudi za odraščene. Vredn. **) Ueitelj naše korenine piše nam in pravi: nKedar bode učitelj bolje shajal, pri Djem tudi nTovaršu ne bode stradalu! Vredn. Želim pa dalje še vsem tudi pravo bratovako ljubezen in vzajemnost, želim vam bratje dragi pravo slogo, vez, ki vas naj bi vezala na dušnem polju. Ta vez pa je naš podagogičen list ,,UeiteIjski Tovarš". Zberimo se torej, mili bratje , o novein letu okoli svojega edino s 1 ovenskega šolskega lista, kot se zbirajo pridne čebele okoli svoje kraIjice — ,,matice"! Ne zubirno nikdar verli tovarši, da ,,v združbi je moč, in v slogi napredek"! Sebi pa želiin, da bi mi ljubi Bog tudi v nuvem letu nhranil ljubo zdravje ; želim si marljivosti, s ktero bi natanko spolnoval dolžnosti svojega težavnega stanii. Želini si kujigo, ki bi me natanko podučila o mojih lepih dolžnostih; želim si slednjič ogledalo, ki bi ini natanko kazalo napake in pogreške pri izrejevanju in odgnjevanju nježne mladeži! Te in enake darove naj nam bi novo leto poklonilo v dar. Pa že ne bo drugače, da si tudi v novem letu vrečo naj pred sanii vetvarimo po prislovici: ,,človek komari, in Bog ti bo pomagal" ! Ti pa, Ijubi ,,Učiteljski Tovarš"! bodi si zvest, da, kakor v starem, tako ti bom tudi v novem letu hitil, kedar kolj kaj mikalnega za te pozvein, to kuj nazuaniti; bodi si zvest, da te bom po svoji slabi rnoči vedno s peresora podpiral. *) Vsem skupaj pa nam Bog daj srečo in blagonosno novo leto ! Vendar pa bratje!, boljše čase stvarimo si naj pred s pravim značajeininsslogobratovsko! I. Z. Iz Ljllbljane. V 4. odborovi seji učifeljskega društva, pri kteri je bilo nazočih 6 udov, je bilo sklenjeno, naročiti časnike za I. 1871. Časniki so ti-le: ,,Besednik", ,,Gospodar", ,,Tovarš", ,,Vertec", dalje v neiiiškcni jeziku ^Verordnungsblatt", nSpitzers Schulzeitung", ,,Volksschule", nInnerosterreichische Schulzeitnng" in dva politična lista, BSlov. Narod", ker prinaša dostikrat šolske zadeve, za pol leta in ,,Siidslavi8che Zeitung" za četert leta. Dalje sa sklene slavn. c. k. ministerstvu za uk in bognčastje na oglas dne 30. nov. 1. 1870., št. 8863 po slavni c. k. vladi razložiti stan in namere društva. — Oglas šolskim možem. Tretji tečaj ministerskega lista , kteri pod nasluvoin ,,Verordnungsbla(t fiir den Dienstbereich des Miuisteriums fiir Cultus und Unterricht" ru/.^laša vhc šolske postave in ukaze, oznaaila in osebne zadeve, razpise služeb, odlučbe zarad šolskih knjig in učnih pripomočkov, začne izbujati 1. januarja 1871. leta. Za gosposke in učitelje onih šol, ktere se zderžujejo iz deržavnih ali javnih zakladuv, velja vsaka postava, koj ko se razglasi po tera listu, tako, kakor da bi jiin bila osebno naznanjena. Kdor inia pri šolah kaj opraviti, potreben mu je ta list. S poštninn vred je cena celemu tečaju le 2 gold. Naročila prejeraa ^Espedit des Ministeriums fiir Cultus und Unterricht* na Dnnaji, kamor se naročnina v frankiranih lintih ali pa po poštnih nakaznicah pošilja. — ^Učiteljaka beseda" v Pragi je imenovala dr. Jan. Bieivveisa za častnega uda iu mu poslala lično diplomo, ter ob enem željo izrekla po vzajemnosti našega učiteljskega diuštva, ki bode gotovo rado stopilo v ožjo zvezo s slavnim društvom v Pragi. nNov." — Iinenik (glej Tov. I. 22. p. 1.) utcgne gotov biti do konca januarja; brezplačno ga dobe vsi udje učiteljskega društva, ki plačajo do konca ja- ») Prosimo! Vredn. nuarja zaostalo letnino vsaj za I. 1870, novi udje ga dobe tudt brezplačno, dokler ga bo kaj. Cena ,,Imenika", ki se bo terdo vezan prodajal kakor I. I., se določi puzneje. — Vsako sredo zimskega časa bo v sobi ueiteljskega društva ,,Pred mostoin" zabavni večer, kjer se bo pelo, deklamovalo, učne tvarine razkladale. Ravnatelj večera se vselej sproli določi. — Pri udovskemu društvu sta plačala g. g.: Janez Brezic iz Leskovice na Doleiiskem in Jože Cerin iz Žir za 1. 1871. po 6 Łold. — Pri učiteljskemu društvu so plačali g. g.: Janez Pokorn iz Horjula za I. 1870. — 1 gold. Janez Brezic iz Leskoviee za 1. 1871. — 1 gold. France Germ iz Siednje vasi v Bobinju za 1. 1869. — 1 gold. Jože Kavšek iz Vinice za 1. 1870. — 1 gold. Janez Tomsič iz Ljubljane za I. 1870. — 2 gold. Leopold Belar iz Ljubljane, vstnpnine 1 gnld. in za I. 1870. — 2 gold. — 3 gold. Leopold Zupin iz Nadanjega Sela za I. 1870. — 1 gold. — K učiteljskemu društvu na Kranjskem je pristopil g. France Spendal, katehct in vodja štirirazredne ljudske sole v Teržiču (plač. 2 gl. 50 kr.), 1 gold. vstop. in 1 g\. za I. 1871., tedaj 50 kr. več.