Poštnina plačana v gotovini LETO XVII NOVEMBER 19 3 9 Angela Vode: November 1939 / Za našo besedo in pesem / Rasta Pleskovič: Nora Cila / Ema Maser: Za narodov blagor / Nina Korine-Novakova: Obup v začaranem kroga / Tudi me Čutimo odgovornost j^avni dogodki, ki morajo zanimati tudi žene / Umetnost: K. V.:Uprizoritve v ljubljanskem dramskem gledališču. Elpi: Naše slikarske razstave / Naše žene pri delu j Po ženskem svetu / Priloge: Naš dom. Modna priloga in krojna pola CeHjeMsn fta ^MiHje/ Javljamo cen j. gg. naročnicam, da smo preselili našo pisarno iz Tavčarjeve ulice na Aleksandrovo cesto 16 L nadstropje lUjiedmtifj> m uphop/i Ženski Svet izhaja vsai mesec v Ljiibljani. Letna naročnina xa list z gospodinjsko prilogo «Nai dom», modno prilogo in krojno polo z ročnimi deli znaša din 64'—, polletna din —, četrtletna din 17'—. Posamezna številka din 6'—. Sam list s prilogo «Naš dom» ali same priloge din 40'—, Za Italijo Lit 24'—, posamezna številka Lit 2'SO; za ostalo inozemstvo din 8S.—. Račun poštne hranilnice v Ljnbljani štev. 14.004. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Aleksandrova c. 16/1. Začasna telefonska štev. 35.91. Izdaja Konzorcij Ženski Svet v Ljubljani. Za konzorcij in uredništvo odgovorna Milia Martelanc. Tiika tiskarna Veit in drug, družba z o. z., Vir, poŠta Domžale. (Predstavnik Peter Veit, Vir.) E¥ LJUBLJANA • LETO XVII. • NOVEMBER 1939 November 1939 AiigelaVode Žene vsega sveta so po svetovni vojni posvetile tihi mesec november misli na večni mir med narodi: nikoli več ne'sme življenje, ki ga daje žena, ugasniti zadeto od rnorilnega orožja. Milijoni žena po vsem svetu udružuje jo od tedaj svoje želje in hrepenenje v skupno voljo: nikdar več vojne! Nikdar več naj človeška mati ne rodi sina za ubijanje, nikoli več naj ne postane delo človeških rok kup razvalin. A kakor v zasmeh temu hrepenenju, ki je nedvomno iskreno, je mir po zadnji vojni trajal le malo časa. Le malo časa je svet vriskal v veselju, ker ga je minila bojazen pred umiranjem in pred negotovo bodočnostjo. Kmalu SO se-pojavile zavojevalne skomine tistih, ki so svoje državne sisteme zgradili na imperializmu. Začeli so se osvajalni pohodi močnejših proti slabejšim. Zagrmeli so topovi in smrt je začela kositi j nedolžni ljudje so zopet umirati po bojnih poljanah. Orožje, ki jim je donašalo smrt, je biloi krutejše kakor v zadnji vojni in države so začele tekmovati v izumih sredstev, ki hi bolj nečloveško ubijali ljudi. Toda dokler so umirali ljudje daleč proč od nas — na Kitajskem, v Abesiniji — se nismo prav zavedli, da je mir V resnici že porušen, da so vse lepe besede o miru le votel zvok, ki ga spremlja podtalno bobnenje novega viharja, ki ograža že tudi našo bližino. Žene so po svojih kongresih in zborovanjih še dalje slavile idejo miru in poudarjale voljo, boriti se proti vojni, kajti povečini se niso zavedale, da grade svoja prizadevanja na peščena tla: za njihov ideal večnega miru med narodi ni bilo pravih^ temeljev. 7m trajen mir med twrod.i je brezpogojno potrebno, da je njihovo sožitje zgrajeno na trdnih osnovah pravičnosti — ne na pravici pesti močnejšega — marveč na enakopravnosti vseh narodov in vseh poedincev, kjer je izključeno' vsako izkoriščanje. Dokler narodi, zlasti pa oni, ki narode vodijo, ne bodo spoznali, da je ustvaritev trajnega miru mogoča samo tedaj, ko ne bo misel prave človečnosti zdela vklenjena v srcih zatiranih, marveč bodo zgradili na njej resnično bratstvo med narodi — vse dotlej ho še marsikateri novembrski mesec visela senca smrti nad trpečim človeštvom. V tem spoznanju se morajo združiti vsi, ki jim je mar resnične blaginje človeštva. Vsi moramo pomagati graditi novo, pravičnejše sožitje 225. ■ ,.med.poedina in.med narodr, m moranio zastaviti vhamea- »dleto, ki kle- še gt-amtm temelj novi zgradbi . « (han CarAai.) . : ■■ .1 a ^tadba pa mara biti taksna,.da.bo.V:n]e]p/-ostord'za vse, 'daie ne Mo.v nje.] nffpinh inogocniki, da se ne bodo. tiäpajali eni. U-kristalnih; čaš; ; adi u§L i? pr^tenili.lonpeVi T' -njej-ne . bodo iriiek prostoya-narodi, ki 'bi ho-teh biti .osvajači, sikkejsih. m »voditelji« trodo prenehali pošiljati v-imenu ..»ljubezni do dofnovirve<anm, ko pa^' - :da^o- takoßaljnosek7e.odloiMt, ::od -katerih le:Mvismt^tudi hJu^i^va alf ■: družine, pal m^dče preo-eti nujne-potrehp "da ■ t:Udi z^na soodloča o svojih življenj^äh {n£^eMi: Ta žnlMje hms-vo- ■ , me^bnejsa, a-tudibqlj lipi'alfičei^a kot,j<, bila kdajJkoK n jirfäekhstl- iato -na;z6ne-^stavijov.šesiJoje^ .•. ' Za naso besedo in pesem pogjedala.- Oci 50 se jimsu za nckaj treniitkoVLrprle v oči ' - ' . ■". ■' ' ^ie^upaS'^"'- K vprašala^ sköi-aj tife plaHo;--toliko-da: se' • : sleđ,^ đan jq. ^eäeba, ena'^Sama je -Vn^ćs, moral M se že. Wno .ođlo«ti- ..v ; , >>Itnk0 po-nftSe^Ä^je^ypVaSsü; .. - - ■. •■..■:.-.-■./,■; \ .' .\ ;. , \ .. .Vl'iik". s'avivis'KK.v ■ ^ ■ : 'I -. r.' -'ji.: \^ \ ■■■ ■ [ ' ■ .; ;:it.; i-pv.': ireniitAnv. ■ . 'V- -■■■ . ,izra,iiti. vKa-j-gövoiäjo pö >as;.?<< je vjjÄ'S.iI-.'■ ; ■ " ^ - . ■ . .■ ' ' »TakQ;g"o-Vorijo?« ■.. . . .■ •■".■ " " . "" • •■ . . • • "»Da.-« /• •... .... • .• • • • •• . '.'• • : ^^ u y/ycjo je ner^bzno-drobil'rdeče-'■ ogle, M so seisprttnmjal, v. pepel. mu'vaščani niso So-konca Verjeli Morda , so l,m medtem.prav na,,protni-.fflasovi-priŠli:.n^^^ ulio'. Ne ho', kpt je liito, ako mn nnd ' ■ đovpljenjav Ali'jim je m^f lagal? BrMiostno.se je nasmelmlr:.- , :)S:yino m ga^^n v da išČe 'v tem" neko-'x^i-'" ' tey.Zn(^.ge :je zagledaUA/^Kfltinfl še^riiddrijani pri Dtrocil, ^^ ■ ; iskali gdgoyorov ,ua'zamotana vprašanja; . ' ■ V " '■ .."■■■ ' " • *Špftal Pavle. Sednrnk. Izdala-Slovenska Ljubljahi^gSS; —-i^'' " stem •rezijanskem kaplanu. Ki se" bori; iH trpi zi^ pravico naŽe besede V cerkvi. odgrLja ■■ .pjsatel.} 7, izredno psiliplgžko natan&iost.jo. in'iVm{!tiiiäko. dövr&ndstjo vso 'bridko usodo - . slpvenske molitve ,in .pesmi;.pod^tlijo- političiib in. cerWeW oblasijo. Prigmjana nääa tćseda PretradjivQ .ječi.ne..-kot. prekršena,...mum.sko .ppstavH^ ...vei. kpj prirodna najnost in pi^'inska ■šeskvfna'^poetičae .itt -eb&stVene'narodne'duje • kaplan Martm Cederinac je-pretresljiva. knjiga: .ki Jma poleg- visöke' uhietftiäke vrednosti -. se poseben pomen kot, grozeče, opozorilo- za naäa bodoča pota.. , Zatd jo čitajmo i-n čitajmo! -. :■.:; -' ." .. ; .. . 22.7-, »Katina!« se je oglasil zamolklo. »Povej mi, ali si se kdaj zlagala?« Dekletu so zastale roke, preplašeno ga je pogledala. Saj Martinac dobro ve, da se je kdaj zlagala, vendar ji je bilo težko priznati. Vzelo ji je glas. »No, le povej! Saj te zaradi tega ne bom pojedel. Ali si se kdaj zlagalg.?« »Da.« »No, no! Saj si se tudi potem spovedala, kaj?« se je nasmehnil njeni prcpade-nosti. »Človek greši. Še pravičnik sedemkrat na dan greši. Zdaj mi povej, ali se duhovnik sme zlagati? Ali se sme zlagati, recimo, svojim duhovljanom?« Katini so znova zastale roke, bila je trda od začudenja. Prezgodaj se je veselila; brat je bil zopet tako čuden in nerazumljiv kot prejšnje dni. Ni si bila čisto na jasnem, kako naj mu odgovori. »N-ne«, je izjecljala. »Tudi v sili ne? Iz svoje šibkosti, ker ne more povedati nekaj zelo težkega?« Dekle je pomolčalo nekaj trenutkov. "Bog ve, kam merijo njegove besede. »Ne«, je reklo negotovo in ga plaho pogledalo. »Dobro«, je dejal čedermac. »Duhovnik ne sme lagati. Tudi v šili ne, iz svoje šibkosti. Ako duhovnik laže, imajo vsi pravico lagati. Če bi duhovnik klel, bi vas na vsa usta preklinjala . . .« Zagledal se je v plamenčke, ki so igravo švigali iz dogorevajočih polen, in se bridko nasmihal. Bilo je od sile enostavno, kot je rekel Sever, a vendar tako zamotano in zapleteno. Obhajala ga je drhtavica, a se je delal mirnega. Čemu se muči? Nič več ne bo razmišljal o tem. Zanj je samo ena pot. Samo ena pot! Raztresti se je hotel z drugimi stvarmi. »Katina! Katero pesem si prej pela?« Zdrznila se je in ga proseče pogledala. Ni mogla zatajiti, kakor bi bila rada, saj jo je slišal. »Tiho bod\ ljubica«, je povedala, se od zadrege spačila v usta in znova gledala v šivanje. »Saj sem vedel. Zapoj še enkrat!« Katina je položila roke v naročje, kakor da je brez moči. Z velikimi očmi mu je zastmiela v obraz. Kaj je z njim? Čemu jo muči? Pa so se mu oči smehljale. Povedala mu je. ker se je bala, da je ne najde na laži; a da bi pred njim zapela, ne, to je preveč. »Saj ne morem.« »Zakaj bi ne mogla?« »Lahko že«, je zategnila, ustnice so ji zatrepetale, a obraz ji je šel pol na smeh, a pol na jok. »Lahko že«, je ponovila skoraj tiho, »a ne pred teboj.« »Zakaj pa ne pred menoj? Ali je mar kaj tako pregrešnega? Pesmi so bile, pesmi bodo, ljubezen prav tako, vse je Bog dal. Rad bi slišal. . . Daj!« Katina je vedela, da ne bo odnehal; poznala je brata. Naslonila je roke na kolena, gledala v ogenj in pela. »Tiho bod', tiho bod' ljubica, da ne bo zvedela mali tvoja . . .« Glas ji je bil spočetka negotov, trepetal ji je od sramu, vsa je rdela od zadrege, bila je zmedena od začudenja, a to jo je kmalu minilo. Opogumila se je, pesem ji je ogrela srce, ni se več menila za vse okoli sebe, zaživela je samo napevu, glasovom, ki so ji vreli iz dna globokega, neutešenega hrepenenja, kakor voda iz globokega studenca. Gospod Martin je naslonil glavo na zid, zaprl veke in poslušal. Pesmi ni občutil tako kot Katina, dotaknila se je povsem drugih strun njegove duše. Trepetajoč napev, čar glasov mu je prebujal spomin na marsikaLeri trenutek. Skrivnostna lepota, čudovita sila, ki je v mesečnih nočeh hrepenenja priwela iz narodove duše. Pred davnimi leti ga je bil le Prešeren rešil bridkega občutka siromaštva in manj- 228. " Kati^trV;''' vilp'ia, (i{i;rn;)a s« jf i.vivctil;^; i.griiU, in^.puijlu^ala'fikur'' \ J^eftaflü^ s& iartaoll;: öte'äa^sfe^ie. Wbuäil i;; V: / Ml dobre- V^v^äftsq.?^ vpraššj^i^iv.. ■ . V V :'/.. r: ' ^■-»K.vi.V'ino.lio^iv. :r; že S«jiiti Iziirrj!« ' ' - T ' ^ - . " ■ v ^ V-^ , ; v:' v ^ r :, [ iAV: n.u-i^iir. K;:!-!} r-lnvi. nyiijaSo;«: ' ;■ o-, ; i'-: sute uštriics;iitCzapek.-i -' ,;; ^ ■ J -; : ft ■ ' 'f : ' - '{r'/'-i'/^'i-^ V ; i;';;•:■.;/-. - .■■^'iapelć^' z^naoa'.il i"; ■ '; : '-^iS.'.J.''-:. ; -.ie^p^rijBl ■ tuai;:<2eairm:aŠ;:vS: pbgieđr iätöpljeVifef ■ ; J^đa. o'-Manji; K je-^biK^ašp^^ ^paD^fei^oE^gdlf-todt'' '- oađrapetala- s^'eti^ : ■ ■ : ' ; ...[»irtft^ffi^;.pomešan^e^ ga bdiiäÄtiti-■ pililo, bi'^llo vš^. talčo:!-; -V" IVora Cila m-, te- asi; na liikem od /iMieigih.: stbpjiRĆ ali pa; tt totči Äegä :iiB5teöli?,:: ■ toctotfcoy.iiainjcj^ iäirasDiiü,: baini'm • «fžji^sljašiij^ie?^ cele.;u«ia\čaka;: kdaj', sfi.'^ i:" fl^ÄB .'Kko^ Bh«|>np. :i^leda; da^se .^^qvelrii' »želođet'pbMe^ đ-inai;, jfcs stoTiT ul-k-to. ^ ' r■ .o'dt'tegš; ;ka 229. malega dela in zashiži kak dinar. (Ravno te dni nii je pripovedovala, da je neki noseči gospe poribala kuhinjo in sobo, oprala in zlikala velik.o žeKlo in-za vse slai-paj dobila 4 banke (40 dinarjev) in da je vse porabila). Ob takiü prilikah se neredko zgodi, da Cila sredi dela preneha, obleče povrh svoje umazane obleke prvo -Stvar, ki ji pride pod roke, včasih tudi gospejin krznen, plašč, če se je slučajno zračil, in odide na promenado. Čez nekaj časa se vrne, položi izposojeno stvar na staro mesto in včasih konča prekinjeno delo. navadno pa kar odide, seveda z neizogibnim mačkom pod plaščem. Tega je med delom privezala in zaprla v klet. Navadno se zadržuje na sodišču. Na hodniku pred mojo pisarno se sprehaja vsak 'dan. Umazana je in nejjočesana, često vsa raztrgana. Včasih ima. kako luknjo na plašču-speto z belim sukancem in metrskimi šivi. Strašansko je suha, sama kost in koža je je.I.asje ji v dolgih, mastnih štrenah vise izpod nečesa, kar je nekoč bil morda relo klobuk, preko obraza in vrata na prsa.. Oblečena je obupno. Zdaj ima po dve obleki naenkrat, pa še plašč, čeprav je sredi največje -vročine, zdaj samo raztrgano domačo hnljo. Poleti snežke, v dežju in snegu pa često samo stare, izhojene in raztrgane škrpcte. Pri nas ima svoje stalne »mušterije«, ki jih po \Tsti obiskuje.- fiesto prosi,, a ne od vsakogar! Samo od onih, ki jih dobro pozna in ki imajo na sodišču »stalno službo«. Od drugih za vse na svetu ne bi vzela niti 25 par, čeprav je lačna. Videla sem nekoč, kako ji je reven kmet, kateremu se je zasmilila, ponudil dinar, pa je samo zamajala z glavo in rekla: »Ti si kmet, si sam revež in imaš še maiij od mene!« Če |>a o kom ve, da nima »stalne službe«, ali pa če koga ne pozna dobro, se-pa samo lepo zahvali: »Hvala lepa, ali ne morem vzeti!« Od nas »stalnih« jemlje rada in vsakega prvega hodi po pisarnah po svoj obolus. Od tega živi. Nikogar nima, ki .bi se res brigal zanjo ali pa jo vsaj spravil v kak zavod, da se ne bi potikala lačiia, raztrgana in bolna po cestah z onim strašnim mačkom pod plaščem, l^renočuje po ' drvarnicah, kleteh, kadar ji je dobro, po stopniščih poleg kakega radijatorja. Včasih se sredi noči pojavi pri kaki znanki iz sodišča, ki ji mora odpreti, speči kavo in jo pustiti, da prenoči pri njej. Samo — vsak se boji radi bohiega in umazanega mačka, od katerega se Cila za nobeno ceno noče ločiti. Drugače pa je vsa srečna, če ji na sodišču kdo pri sodnem kafedžiji plača kavo (pod kavo se pri nas razumeva vedno samo črna) ali pa pozimi vroč s al ep, da se vsaj malo ogreje. Mene je skoro dve leti gledala pp strani. Bila sem ji tuja, pa ni vedela; kaj bi z mano. Le počasi se je privadila name, nadela mi je tuje ime, zanjo sem »milo-' sliva Pokrovska« in se počasi udomačila. Prvo najino bližje srečanje je bilo, ko sem" ji prinesla na sodišče neko staro, ponošeno obleko. Oblekla jo je takoj in se prišla pokazat, kalto je lepa in kako ji je obleka »taman« (ravno prav), čeprav ji .je bila predolga in preširoka. Od takrat me ima rada in me večkrat obišče. Najmanj .vsak tretji dan pride po svoj dinar. Vedno tiho potrka, lepo pozdravi: »Ljubim ruke, milostiva Pokrovska, kako ste?« »Hvala lepa, Cila, kako Vi?« »Eto slabo, bez para sam, ima li možda nešto za mene?« Ko dobi svoj dinar, se lepo zahvali in gre. V daljše pogovore se navadno ne spušča, samo zadnjič se mi je opravičila: »Oprostiti3, milostiva Pokrovska, da vas vedno nadlegujem, pa res ne bo več dolgo, čim dobim svoj denar, in to bo danes, jutri, boste imeli mir pred mano.« Njen denar, to je njena fiksna ideja. Prepričana je, da ji je država dolžna večjo vsoLo denarja in da mora nakaznica za ta denar vsak hip priti. Tudi urgirala je že, pisala je kraljici, pok. Nikoli Pašiću, ki je zanjo še vedno živ, pa tudi drugim. »Kak denar, Cila?« »Pa odškodnina od države zato, ker nisem več v službi.« »Tako, pa bo tega mnogo, kaj mislite?« »Pa — ne ravno mnogo, največ 3,000.000.« »Za božjo voljo, Cila, kaj pa boste s tolikim denarjem?« .»Kupila bom sebi obleko, čevlje, plašč, klobuk, da bom tudi jaz Ićpa in elc- 230 . gantnain. đa me ne bo zeblo, pa Ciciki jetrc, da revež ne bo vedno laCen, kot je zdaj..«. . Cicika, to je njen maček. Hotela sem jo pregovorit), da spusti nesrečno žival, ki se sodeč po praskah na Cilinem obrazu in njenih koščenih prsih, pod njenim plaščem ne počuti ravno dobro. Pa je vse zastonj. Cicika je njen, Cicika je vse njeno bogastvo, nanj je prenesla vso svojo nežnost in ljubezen, ona na svetu nima prostorčka, kjer bi lahko brez skrbi pustila svojega Ciciko, in tako ga mora vedno nositi s seboj. Pripovedovala mi je, da so ljudje zelo grdi z n;o in njenim Cicikom! Da je šla zadnjič po cesti, pa so jo napadli paglavci, ki so začeli vleči Ciciko za ušesa in za brke. Maček, ki se stisnjen pod Cilinim plaščem ni mogel braniti, je pobesnel in razpraskal Cilo po obrazu, vratu in prsih, da je hodila več dni vsa krvava, okoli. In februarja, ko imaio tudi mačke svoj predpust, ji je Cicika, ki ga je ponoči dobro čuvala, ušel na sodišču. Cila je vsa divja tekala za njim po hodnikih in kričala; »Moj Cicika mi je ušel, moj Cicika mi jc ušel!« Če bi reva že ne bila blazna," bi človek dejal, da bo zblaznela od žajosti za pobeglim mačkom. Pa ga je le ujela in od takrat je Cicika na vrvici, s katere ga Cila nikdar ne odveze. Naravnost veličanstveno ponosno stopa z njim po sodnih hodnikih in potrpežljivo čaka celo ure p.oleg njega, kadar se mu zljubi leči na tla. Tudi to mi je pripovedovala nekoč, da so jo spet napadli na cesti, današnji otroci da so sploh strašno nevzgojeni, in da jo je nekdo pahnil, da je padla na obraz. Torbica ji je padla iz roke, Cicika-pa je udaril z glavo v kamen in ves divji od bolečine pobegnil v — Miljacko. Koliko truda jo imela, preden ga je ulovila! Skočiti je morala v reko, broditi po vodi do pasu in komaj je spet dobila svojega miljenca, ki bi bil sicer gotovo utonil. Potem pa je morala vsa premočena domov in še poli", caj jo je nahrulil, mefto da je polovil paglavce. In še to je dodala, da stanuje zdaj v napo] podrti drvarnici in da ima nečloveškega gospodarja in gospodinjo. Vsako noč prihajata k njej in ji z razbeljenimi kleščami trgata meso s kosti. .(Reva ima prav gotovo hudo reumo, pa ponoči od bolečin ne more spati.) To je naša Cila, nekak inventar pravosodno palačS. Navada sicer res ni, da se blazni ljudje sprehajajo z mački pod plašči po sodnih hodnikih, a ker je sodišče njeno edino pribežališče, smo se navadili nanjo. Vsem skoro se smili, ker vemo, da se.ona pozimi ogreje samo na naših hodnikih in da se pod milim Bogom nima kam dejati, ker so na vsem svetu nihče ne briga zanjo. Pa tudi mirna je in nikomur nič neče. Vedno vljudno pozdravi, sicer pa čepi mirno v kakern kolu in se tiho pogovarja z mačkom. Zadnjič sem jo zalotila, ko je, božajoč mačka, pela s tihim, tankiin ■glasom: »Živote moj, gorak li si — ni čemer ti ravan nije, . . svakog dana oko suze lije — moj živote, bolje da te nije . . .« pa "se .menda niti sama ni zavedala, kako strašno gorko (grenko) je njeno ubogo življenje. . Tu pa tam se kak sodnik razburja radi nje. Tako je zadnjič eden od njih kri-čal nanjo, naj izgine, naj pusti mačka, ker mu postane slabo, če jo ladi tako uma-•zano in zanemarjeno pa še z mačkom pod plaščem. Tudi par psovk je padlo in Cila, ki'misli, da ima pri nas nekako domovinsko pravico, mu seveda ni ostala dolžna.. Bilo je naravnost ogabno videti, kako se je »inteligenten« človek prostaško drl na revo, ki ni sama kriva, če ni pametna ko drugi. Takoj nato je vsa razburjena prišla k meni in mi položila, kaka krivica se ji godi: ».Pomislite, milostiva. Pokrovska, vpil je name, pa sem bila jaz pred njim na sodišču. Takrat se od stroja še ganiti nisem smela, takoj so mi dali pismen ukor, "zdaj pa me on, ki je šele prišel, podi od tod in še kriči name.« Cila je ,bila namreč nekoč sodna uradnica. Baje je bila lepa in do skrajnosti, natančna. Samo nervozna je bila in često bolehala na živcih. Tudi svojega »dečka« je imela in ni bila srečna. Pa je prišla velika redukcija in njo, ki je imela šele devet 231. ■fe'.j.e'-lbt),:; ' tej priljlu,'potazalo,-.'da tudi njen de^kö-, styari: rii- j eiaal- t^ako .restiQ ;ltot- onaV.- k^F. jp: j'e ■ V'pesreci zapustil. Täkrat je Gila öd- zalösL'i in skrbi žblaz-nela:.' . ^ ■ i . y ;začetfcu je , delala po tišali in-še pošte-no . preživljala,'"potem-pa se':je/CiIiiia . tolezpn ,poslabšala in zdaj so. dnevi, kb.lalAo dela, že zelo, zgle-redid, s^o iia:'£fö-.\ 'dišće'pohaja. Zj.utraj; ko.-.se odpro vrata, je prva v poslopju in popoldne .;pošieđ'nj".a-. ./odbaja." V^ piSaniah ne nadleguje mnogo, le po liodnikiU se.spreliaja svo.ji]p.'.macr:.. itom;.Ce pa najde y kaki"pisarni slučajno kak .prost stroj, Vzame kos papirja .iii pišij;" y -Piie ^se. Vedno '.dokaj pravilno, 'saino vsebinsko, seveda brez vsalt.e z.vez,e; Piše pa 'i^aj;: ■ .■ kraljiqi, naj jo zaščiti pred preganjale;;, zdaj spet pok. Pašiču/ naj -ji:'nakaže .denar zajlnjič,pa je vsa obupana pisala svojeniu nekdanjemu Acj;.' : .:: .';• . ■..■■■■■ ■.V,-',;..- »Dragi moj Aco! • ' . ' . I^osim te, piši.mi.takoj in.pridi. Pridi takoj,- ker te zares ne tiiorem .več-čakati.-'. '-Xežko te čakam in Vedno mislim nate, zdaj pa ne moreni več. in.če najkasneje -«.'.-14. -; .dneli ne boš prišel, bom prisiljena poiskati si drugega, ker sama ne rriorem^vep.'b'itj':« . .Naslov'je bil pravilen-. Ko sem jo kasneje v-pra^ala, kdo: j6 ta Aco,"m-i je'--šepefaj:o',.-: .'■' zaupala,'-da je bila nekoč velika ljubezen med njima, da pa zdaj no&.nič-.vež^-ed-eti '' '-. zanjo, da ji nič ne piše iii da je njej ^iieznosno -tako sami; Dolgo je. čakala,. ictaj':|ia;:"; >'ne iriöre .več in zato mu. je pisala', da se stvar nekako o.dloči; Misli, da-'b"o'-V.'-kr.atkem'-.■ .'dobila denar in pil tem bo gotovotudjAčo .bolji ž njo. Za narodov blagor ;■-.' '. '.-- Erna Muser ■-.. -■-.- .- '-'.;.'■-"■--7."■ ... . V dneh, ko si nekaterniki prizadevajo dokazati Ijiidem, da bi nad ysč radd dfflali .. lil .delovali za blagor .tega ali onega sloja, če ne.celo za blagor nas-ySeh;-jil: Se-'.y.'--. ..-dneh, kd'bo del teh nekaternikov dubil potrdilo in izkaznico Selavca ža;narođov;Illa-r'.^ gor,: bi-hotela-na.kratko spregovoriti o nekaterih stvareh; ne drznem, se.sicer ttditi,;. ' --'o-jijih, da bi bile popolnoma neznane ljudem, ki. bi radi bili in bodo.prejl.šfca^'^n'iki■ .- jDredätavnikov — -takim namreč, ki jini ni zadnji smoLer predstavnikovjmja.-dz-dijaV'--''-. ;.. Ij^n-je osebnih raž-drapanih denarnili.razm-er ali pa zadovoljerij'ö hotenja.po. uVelj^VT, Ijaiijti — tako zeTo polrebnega.slovenskega.naroda. Verjetno pa jć, da-'Ventlä'rle.-^a.div .gozabljanja sicer ne bi bilo potrebno pisati o njih ljudem, kot. so Vinko.'Mpderh^,./-.. ddrfer, Slobodan Vid'aković, M. Petrovič in drugi. In ne bi bilo treba opozärj.ätl ..- n.ajjje nam, ki nam zakon toliko đa ne-zapoveduje, da se ne brigajmo za, zrä'k, ji ^gäo-..'•'ydihavamov, in ki bo prav zato popolnoma čist šele tedaj, ko bomo niogle-ja-vtio- iij ;.-...®?--'0.dg.ovomih mestih skrbeti za dovoljno množino kisika ih za odstranjevanje.: ; .'p.rekonjernega-dušika v njem. :" . . . , ' ..■::.-.-.-Vsepovsod'ap se lani in-letos" ob dvajsetletnici novega življenja v.novi-, .dir^ayi'.'.'-; ozira.li nazaj.,: rešelali delo ia nedelo in ^lepo bi bilo, da bi .tudi-gospp'đje predstav-^.;': -..'.mk-i,.'-lco se bodo znova sestali na važnih skupiščinah, napravili ve]iki.-.obračiiri'in;..si.';.. .;;dgledali svoje in .sVojih prednikov dvajsetletno delo .tra primerjali prilike izpre-d i-' :dv:äjsetih let z današnjimi prilikami. Lepo bi bilo dalje, da bi si prikl-ieali .V Sjidinih', ': n^ayno umrlega turškega državnika Kemala Atatürka in v priznanje, ki--i7iu. gr.e,-.;. • ■ pyjüierjali'so.dobno Turčijo z našini muslimanskim življerijem. In če'bi bilo-'sdiBo'i ^ - ■■takOTO primerjanje iskreno in če bi z-besedami prešel tudi .globlji smisel takega-pri:-. .,\ inerj5i;iija, potem bi. morali verjetno z greiilco za-vestjo izgubljenih in -žapray-='..; --'■"ljeiiili.'le-t'-S:r';'..zastaviti,;z delöni,-.kjer in - kakor bi bih - linirali -zjstiviti' tišti,;.ki'.-so'-se.;!': -.•pr>äA:''^hrali,.da'.'zaitop.aip Sloy'encei.;.IIrvate -n Srbe^ v':iioyi';:.skupni'-đržayiV--r-;-. -■.■.'.■. 232 q.v^jllvuv'gp'öpp^d.arsMk lö^ .liGfezril .V^ ' /. kateri •gpxori ppIog'ifeyilK-iri^ijisaW^ -isto'l-trđo. gpvorite " ■ ■ Goyöricö; 't pisAiie'-cuijie zavitega,-'na lešeiieni predpražniku pred zäprtimi;,vrati'; -";JtzeSega'-d.tfotičlva. Drobiia-pest rhale^a rtebogljeDfa-.kot da Mie.po'-z'aprtili vratiliV.' ■^k^ ,p ji-bst'ajajb,.žaprta -in- se "bodo odprla, kdo ye kdaj 'in kdo ye;, če še, ot praveni-: časTlV" v^n-dar ponazarui:e--inali usodo yeiike. večine -naših otrok, ki se morajo roditi-, be l . - 'illi :je;;slnp'aj.7,e%'spo£el, pa čepra-y se, rodijo v. lakoto in umazanijo. PO' naših'Vaseli in.'-: . ;iii;i6sfex;ili-liti štiri-in. ošei^^^ odstotkov vsega našega prebivEÜstva in o. .s]torp;-j:. lö-1'i^ii odsLtjtkih bi mogli reči, da si morajo.od ust .bdtrga-ti vse ono, kar vzdrziije laž ' ■-dflias ,ko-t bogati poljedelski in živinorejski izvozni .državi. Dejstvo je, da smo n. p^:. -' Teta 1933.. pridelali samo pšenice 245.000. ton manj, kot bi jo- bili potrebovali, da bi ' ■ se -ogi^ili-ji-adomeščariju plenice in. drngili zit s koruzo, ki ni primerno ži-vilo -za"; ; ljudi ;, in. vse te. je..v. škodo predvsem onih; ki .komaj' doraščajo in Id zato v velikem,' ■ ■ prevelikem števihi. umirajo, ne morda zaradi premajhne življen-jsk» sile-, ki-.so' jtf-dobili od'.svojih mater, in očetov kot dediščino na pot, ampak zaradi gospodarskih in " . zd.tjiybtyqaih-.prilik-,, v"ia^^ in ki.jim krojijo nsodo, usodo nezadostno in. ■ .'n.ep'iSäerlio-.hranjenih otrok. Kajti ne samo kruha, tudi besede, kako naj bi .si..kruh. ■ ;pripr'ayljaii,..potr.ebujejo naši ljudje. Z gospodarskim dvigom bi bila dana možnost - . Isulturnega. dviga, sa-nid-kulturn delo brez ozira na gospodarsko stanje lie ■bc!'-'dvig-..: ... n;jip. našega.člo-feka; in sama od sebe kultura ne bo prišla, vsaj ne z dovolj urnimi ;. ■'k'dr-'aK.: .Medtem ko se-nahajajo v naši državi' pokrajine, kjer je le-27,4%. ljudi;pis-'..-.; ; meiiih,'ostajajo mlade učiteljsko moči brez posla, medtem ko umirajo mlade matere':-. : y .nevednosti in zajjuščehosti, je toliko brezdelnih rok, ki "bi jihmogli usposobiti z^'.. ^■jiompč. njim in -vsem, ki so pomoči potrebni. Samo. babic bi potrebovali še 12.000/; .-■ da.-lji imoli';po eno na 50 porodov, kot bi bilo po izsledkih prof. Zalokarja.nujnp. . . dočim. iihajo sedaj v najboljem shičaju po eno iia.51 in v najslabšem rla-1474--^ .■|or.bđp;y! O materinstvu toliko govore in pišejo, a ob vseh lepih'besedah puščamo .. ':na^e matere leto ža Igtorn umirati v vedno večjem-šte\dlu. In nič drugega .bi rie'bilo'! ..-treba,-.kot dä'jim zgradimo potrebne zdravstvene domove in jim pošiljamo zadostilo ... it^ilo. zdravnikov, babic in. zaščitnih sester. Nič drugega — kajti ne samo onim, .ki si. iiiflrejo vs.e to plačali, teihveč šleherni ženi smo dolžni nego in skrb, ki jo nujno-žžih.leva rojstva novega človeka,'in slehernemu novemu človeku smo dolžni vse on6,-: .lia'r ;danes. še- hudi-iho samo nekaternikom. Vinko Mdderndorfer pripoveduje, da je ..liekj.šolafček-ob sliki, ki je prikazovala otroka v čisti postelji, vzkliknil: «To. je pa '. ' špitallb En .sain tak vzklik pove prav toliko kot številčno gradivo, ki so ga o tem, ^e - ili kako prenočuje naš. kmečki šolski otrOk, zbirali naši učitelji in učiteljice in. ga . . .. objavljali v «.Prosveti», prilogi Učiteljskega tovariša, kjer so s številkami ponazorUi;.-. tudi ;dejstyb, -da je naš kmečki otrok že od zgodnjih let delovna sila, ki se izrablja'., pr.eko; zmagljivosti, zlasti še preko zmagljivosti preslabo hranjenega, skoraj n.epre-..rtaiiir. gladujočega telesca. : ■■: -.....- Vs?.to sb stvari; ki. jih na ni-žji ali -višji stopnji «razvoja» nahajamo po vsej... -državi,, z-razliko da po ponekod ostale'kot dediščina starih, predvojnih razmer,, kar.; -se . 6«y?đa ne more smatrati kot olajševalna okolnost, dnigod: pa pomenijo; pot-;; .Ttar-š^dal. ■■ • ' ' ■ 233. Obup T začaranem krogu Sodna reportaža Nina Korene-Novakova Včasih, ko se v enem dnevu odkrije tolika zla in gorja, da se ga ne morem zlahka otresti, si pravim, da tega ne bi smelo biti in Če je. bi ga ne smeli dopustiti. Takrat si tudi pravim: Kje neki so tisti ljudje, ki v žarki luči javnosti pravijo, koliko zla in gorja so že odpravili? Ne vidim j ill. Saj pred sodniki smo vajeni vsega. Tam si ljudje dan za dnem razgaljajo duše Sami ali pa jim jo razgaljajo drugi. Medtem pa izgubljenci z razgaljenimi dušami tavajo ob prepadih in si sami ne morejo pomagati, da bi ne padli vanje. Kljub pravici, ki jim jo delimo v obliki kazni. Toda z njo varujemo le sebe in svoje dobrine! Pa še to v klavrni obliki, s še bolj klavrnim uspehom. Glejte! Zakon in rodbino, odnose med starši in potomci smo si s sLrogimi zakoni zazidali pred oskrumbo. Prav I Pojma oče in hči in odnos med njima sta varovana pred primesmi, ki bi hotele dodati kaj več.' Tudi prav! Toda kaj, če življenje sklene in ukrene drugače in se mu ljudje ne morejo upreti? Ne morejo, ker so Lako strašno prepuščeni šamim sebi, svoji pameti in nagnjenju . . . Nagnjenju, ki ne pozna ne meja, ne postav in ne predpisov nravnosti, skratila — ne pozna in ne prizna ne hudiča ne boga. In kaj storimo mi, čuvarji reda in postave? Razgalimo jih, kaznujemo in potem spet prepustimo njih usodi. Pa bi jih prav takrat ne smeli;'ko so prepuščeni sami sebi, svoji pameti in nagnjenju, bi jim morali ponuditi roko. Vodila naj bi jih do boljših spoznanj, pomagala • obvladovati krivn nagnjenja, podrejati se dobrim postavam. Toda ne: mi, ki bdimo nad redom in postavo, .jih prepuščamo lastni usodi. Kajpak'— do drugič. Le do drugič! Tako smo že pred leti razgalili, kaznovali in prepustili lastni usodi Kristino in njenega očeta. Do trenutka, ko sta nam bila spet irn v peti. Potem smo ju spet razgalili, kaznovali, a tudi spet pozabili, da ju ne smemo znova prepustiti njuni \isodi. Tisti usodi, ki nam je vedno znova trn v peti, a se iz nje nista mogla sama izviti. In proti kateri mi nismo nič ukrenili, čeprav bi bili mogli. Čeprav bi mogli in tudi morali. Saj od njiju vendar zahtevamo, naj bo ta usoda drugačna. Pa natanko vemo — po izkustvu — da njuni hrbtenici tega ne zmoreta. Vzdušje v bajti in njenih prebivalcili tega ne dopušča. A tudi postava ne dopušča, da bi si oče in hči bila mož in žena. .Postava in vse,, kar jo je rodilo, ne dopušča krvoskrunstva. In prav iina, vemo! A Kristina in oče sta se pregrešila proti njej. Kako in zakaj — napisati bi se dal roman, socialni, psihološki, erotični roman. Prelistajmo ga v grobih obrisih: V rodbini — osnovni socialni celici Pet mesecev po poroki staršev je Kristina prišla na svet. Oče je mater vzel — kakor pravi — ker ni kazalo drugače. Vzel je to -nase, ker je veljal za njenega fanta.. Toda trdno ni bil prepričan, da je mati samo • njemu bila dekle. Pripoveduje, da jo je nekoč, ko se je ženil pri njej, našel ob zidu sloneče z drugim. Ta je potem odšel na vojsko in padel. Kristina, hči njegove žerte, je doraščala, vpisana v krstnih knjigah kot zakonska rodna hči moža svoje matere. Bil ji je oče. T.e oče. dokler za Kristino ni prišlo .še enajst otrok. Mati je morala znpored roditi — morda zato ni utegnila, da bi možu bila tudi žena. In tako je prišlo.,da je Kristina, najstarejša hči, tu pa tam očetu nadomeščala ženo. Ko je mati spravila na svot dvanajst otrok in jih še niti ni dobro spravila na noge, je umrla. In. Kristina, najstarejša, je za njo v vsem stopila na njeno mesto. Saj ko je doraščala, se je oče ob dejstvu, da mu je vedno manj podobna, oklepal bo]j in bolj domneve, da itak ni njegova hČi. Tem rajši, da bi pomiril svojo • vesl. In leta so tekla. V očetovi bajti je .bila samo ena postelja. Kristina in oče sta si jo delila. V isti izbi je prihajala na svet, ži-vela in odraščala tudi četica otrok; dvanajst •je bilo že materinih, Kristina je prispevala štiri — dva je oče odkrito priznal za svoja — in da je bila mera bolj 'polna, je tudi ' 234 Kristiriina mlajša sestra poskrbela za dva. Očetje so jim bili rlelavci. aeznanih bivališč. Mimogrede so se oglasili v bajti. V tej pa je oslalp osemnajst drobnih, glav: pet jili je pobralo, preden so dosegli leto starosti. Ostalih trinajst tudi beda ni mogla streti. Oče, ki nosi na hrbtu gest križcv, živi trinajst oLrok s priložnostnim delom. Kristina, ki bi edina še mogla pomagati, gospodinji nad beračijo in služi očetu za ženo. Najstarejši sin se je vi-nil od vojakov — invalid, a druga hči skrbi za hišo prav toliko, da je v njoj već drobnih glav in več lačnih Idjunov. To je vsa skromna bilanca kočarjevega gospodinjstva in gospodarstva. Nad vsem pa neomejeno vlada očetovo neusahljivo hotenje. Hotenje, ki uničuje slehrno iskrico česa drugega. .Obvladuje odrasle, vzgaja . najmlajše v hribovski grapi. V grapi, kjer košček neba zaključuje svet in z njim obzorje, pretrgano le takrat, ko si postava pride iskat'zadosČenja. Ko je treba odložiti priznanje. Takrat pravi oče pred čuvarji reda in poslave: »Pa če me spet in spet obsodite, Kristina bo še vedno moja! Ni moja hči, saj mi ni podobna. In rad jo imam in poročil jo bom!« Ko ga vprašujejo, zakaj ni odklonil, ko so jo v knjigo zapisali za njegovo, pravi trmoglava: »Bom že na- kak način od cerkvc dosegel poroko, da me ne boste več preganjali!« Priduša se, da prej ne bo odnehal. Še da\Tio ni dosegel tega. a s Kristino sta bila že dvakrat pred sodniki, obakrat sta vse priznala, obakrat sta bila kaznovana. "V drugo ponavljata tisto, kar sta pravila prvič. A medtem sta imela dvoje otrok. Hčeri ni prav . . , Kristina, tridesetletna, sredi pestovanja dfice, službe očetu, gospodinjskega bremena sedemnajstčlanske družine niti ni utegnila toliko pohiteti v šolo, da bi za najhujšo silo obvladala podpis. Kadar je treba, pritisne na uradni spis svoj palec kakor njen šestdesetletni oče. Sredi vsega tega je postala topa. Nič več ji ni mar ,kar se godi okrog nje. Postarala se je. Postala je ravnodušna. T^e toliko še ve, da postane oče od Časa do časa nevoljen, če se ga ogiblje. In odklanja še jedi, da bi jo omečil. Da ji ni izhoda, če se v tej svoji nevolji opije. Da je. takrat še celo stiska, ko si deli ležišče z nezadovoljnim pijancem. In da navsezadnje oče itak doseže, kar hoče. »Ne, ni mi prav tako!« odgovarja na vprašanje. .»Toda kaj, ko se ga ne morem ubraniti?!« »Ne, nikdar me ni pri.'?ilil, ampak ker vem, da se ga ne morem ubraniti . . . Tn da je potem mir v hiši!« Da je mir v hiši in da je nemir v celi okolici. Zgražanje in razburjanje. Da večkrat pride žandar, ki njo in očeta odžene s seboj, k sodbi in obsodbi. Potem pa jo pošljejo nazaj, odkoder je prišla, z njim vred in v njegovo oblast. V oblast očetovih nagnjenj. Ravnodušna je do vsega in vseh. Po svojem poreklu komaj da se vprašuje. Sama je pomagala na svet štirim otrokom in le dvema pozna očeta. To je njen oče in oče ter ded njenih otrok v isti osebi. Drugima dvema skoro da ne pozna očeta. Kako bi tudi? Saj je vseno, je sodila: očetu nič ne zaleže, zakaj bi se branila drugim? Oglasili so se spotom, silili so vanjo, zakaj bi ne privolila? Potem bo vsaj mir! Tako je mislila: mir bo. To je tisto, česar si Kristina želi, pa ga prav zaradi tega nima. Ne pri očetu, ne pri drugih ki silijo vanjo: Zaradi miru in ker tako hoče, bi se z očetom še poročila, če bi .šlo. Sestra-ji sicer pravi, da ji je pokojna mati zaupala, da ona ni očetova. Toda za življenja je mati vselej in povsod to zanikala. In tudi oče ni zanikal in ni ugovarjal, ko so jo v knjigo zapisali nn njegovo ime. Pa kakor koli: Kristina o vsem tem nima svojega nmenja. Sledila bo očetu in njegovi volji, kakor doslej vse dotlej, dokler na njeno mesto ne bo stopila druga volja. Volja, izdatnejša od očetove, ki bo nekaj ukrenila. Izdatnega. Zapusti ga . . . Ta volja se je pojavljala, toda kako rahlo! Kako neizdatno! »Hodiš kaj k spovedi?« so Kristino vpra-.sali sodniki. »O, hodim, ^gospodje!« je odgovorila. »Pa si se tudi tega izpovedala?« »Tudi!« »Tu kaj so ti rekli?« »Rekli so mi, naj zapustim očeta in molim zanj.« 235. - V '.iiiQlj- V?^ v JttoffUl^, ,.iQ jq- stqpila liz' /sgaye^Eice.' ,f lid'i' so/.ji Otam ■. krenila, äe -ne; v. rojstno.vKiäp,- v iiko .'.iiediio Eajto v KriboVski ^rapi, kjer je do-' ■ maval .oSicr? 'Tjar je krenila,. saj. .to je bil ves hjbn swet. Žalosten svet, sVot , brez raclosti, töda' njen. Ju nibče ji'ni'pokazal ..drugega. ■;te. l:ožčefc ga je še poznala: to je. bila sod-. '.'nija in lo je iila kaznilnica. Res, skoro nič . ■^oliši-:švet od njenega. Odločila 'se', je .za -; tistega", ki ga je bolj poznala in se ji je .■za:to..zdel bolj prijazen. In vrbu vsoga so v " tejn präv. "za prav trepetali za njo, in pričakovali sq jo, ■ ker jim je', bila potrebna-. .'■Ysej btročađi. je.itak bila" miafi, rodna ali -ki-iišna. . . A- niso je "pričaioTnli samo otroci.in brat---invalid: Tuđi občina je po.šiljala oblastvom vljiidne -proänje, naj Kristino .vrnejo. .Doma da jo .toKko .otroi'in če Kristine ne bo, ' bodo". občini padli . v breme. Vaška občirja pa j.e tako revna, da bi tega ne zmogla! In .vljudno prosijo, da če "že morajo Kristino kaznovati: — kar prav-gotovo za.služi! riaj.. je nikakor ne vtaknejo v zapori Samo .' -tega -ne! - ■ '- , ■ - - : • . Dajatev ' za- terjatev '■ '-..'IVeltli. smo, da: s kaznijo varujemo ;sebe .in., svoje dobrinfe.. Tudi sino rekli, da jih .; varujerao •-v .klavi-ni- .obliki,- s šo- lio'lj kla-■■■vrnim ."uspeliom, Ali nista Kristina in njen -'oče,"-pa/še kopica,: otrok,, ialostna-.-slika kla-'■v;rnega uspeha? ■ -Zapusti ga in'moli iž.anj! kliče eden. ..'Nikar je ne' zaprite., vrnite jo! kliče ':drugi.. - ■ - - '. ■ 'In ■ tretji narekuje pristojnemu oblastvu, naj ukrene vse potrebno,, "da se prepreči ■ 'b5i.-:se:'.m'u',r'aynö'dumö';yd^^ ." - Prvi: .narekuje/molite, .-.di-'ugi .Ise 'ötepai u'švšočni.h lačnih- kljunov,'-:tt-etji\;ši: zanjišlj.a : ri^kaj, .kai.bp. gotovo-.mietejo/'na-stor,in sto predsodkov,, :ršt'ey8i predsodek o '- đsria.i'pili-.. sredstvih, s, katerimi bi .Spravili stvai-.''v - .tek. -Pristojno oblastvo za ta: sred'sVva:-"jeytii^a -revna -občina, ki sodišče, prosi; naj. žK^stme- -nikar ne: zapro, sicer:-se bodo - kljuni::-pdpi-:;' r-aU- .pred občinskimi: dčeliv.-.Pred: tnstiriji, .ki'-že zdaj pravijo, da zanje- h,i: 'sredstev-.' -Kii^r .bi. šele rekli,: če: bi. bili postavljeni-pred-nujnost. »Kaj vas je-bilo-tröbaj- .sVojatj^.-;-. . ...' - Pri tem bo. menda le' ostalo,-' dokler',.ie ■;0če in -Kristina- ne-vrneta :iz -zaporo^;.--iit-':. ' potem" bodo rekli';,,"»lNa}. ostaii.eta,: da, Bpip.O"": breme\spet zvalili nanjn.!"-:t Pa-',-bo speliv .mirno, še .kar zadovoljno. Dokler :"':se '^iz : bajte v hribovski ^api ne bd 'Qglasü":.lio.v-. Zemljan, sad nečist'pTanja. -' ■'"■'■ .' v. ; In krpg:se bo začel znova-:'."-zäpusti-ga'.iii"-nioli zanj! bo klical eden.-''Nikar;j-e:'li-e-'žai""--prite, vrnite jor. W .klical drugi-'.-"in.;-ti;:etjf.''.---narekova-] tisto; .Jdrmulo,- ki '.zaradi/Jj^alelinG :'-"občinske blagajne nebo izpol-n.jenh:'"(^e"'"i"ii "" hči pa se, bosta znova zavrtela v krogli-":':. .: -Dom, sodnijä, kaznilnica,. " po' : moževem odhodu ali po njegovi smrti ! Šte li že kdaj slišali^ da je naša mati žapraVila"" otrokom premoženje? " ■.■.-:■ Kako so .so izkazale žene pri. poklicnenV,'; delu? Znana, je ugotovite-v, da so'poštne'.'.in '. druge blagajne veliko bolj. varne v žerisfcih.\. rokah kot v mošlcih. Pray ;takd:so žene po- . ; kazale smisel .za " narodnoobrainb]:ie';.potl^'e-.. ■ in kulturne dobrine. .:Mea naročniki ■ŽaSo ;'" ' 237. pisov. in knjižnili izdaj, med obiskovalci gledališča in koncertov so v veliki če ne pretežni večini žene. In končno — ali ne kaže danes sleherna žena prav toliko smisla, zanimanja in zaskrbljenosti spričo političnega položaj kakor moški! Kako je z izgovorom, da se v teh kritičnih časih ne morejo delati poizkusi s -političnim nastopom žene? Ali ne čitamo dan na dan opominov in pozivov, naj se žene pripravljajo in priglašajo za sodelovanje in pomoč v primeru vojne? Crno na belem smo čitali v uradnem glasilu, da je vsaka zdrava žena od 17. do 40. leta zavezanka pasivne obrambe. Tako nas je država postavila na skrajno točko državljanske enakopravnosti v izvrševanju dolžnosti. AU ni popolnoma naravno, da izenači žene z moškimi tiidi v izvrševanju pravic? Naša žena ni ^e nikoli v zgodovini in osebnem življenju čutila toliko potrebe po političnih pravicah kakor danes. Ta potreba izvira iz njene državljanske, narodne, socialne in družinske zavesti, in zaskrbljenost za bodočnost svoje zemlje in naroda. Današiaja žena shili težke čase, zato so smatra odgovorno za usodo domovine in hoče sodelovati pri njeni vsestranski obrambi in zgradbi. Javni dogodki, ki morajo zanimati hidi žene Doma: Jugoslavija si slej ko prej prizadeva, da bi ostala v sedanjem metežu strogo nevtralna ter odbija snubljenje raznih front za vojaško sodelovanje. Medtem pa je sklenila gospodarsko sodelovanje z raznimi državami, med temi zlasti z Nemčijo in Anglijo. Vkljub vsej dobri volji, da bi ohranila nevtralnost, je pa vendarle napravila nekatere varnostne ukrepe, podobne kakor druge nevtralno države. Med drugim so dobila inesta nalog za izgraditev zavetišč pred zračnimi napadi, ureditev podstrešij za odstranitev posledic vžigalnili bomb; zaščitni uradi pa se bavijo z morebitno evakuacijo civilnega prebivalstva, zlasti otrok. 7xa ohranitev ne.vtralnosti je izdal ban dravske banovine naredbo, s katero prepoveduje v javnih prostorih sprejemanje glasnih radijskih poročil, daljo prepoveduje nositi kroje, znake in zastave, ki bi pomenile propagando za katerokoli vojskujočo se državo. Strogo je prepovedano dvigati roko tako, kakor bi hotel s tem kdo pokazati, s katero vojskujočo se državo simpatizira. Prav tako je prepovedano prepevati pesmi, ki so značilne za eno ali drugo vojskujočih se držav, ter izobešati propagandne slike in časopise, ki bi imeli namen eni ali drugi državi koristiti ali škodovati. Zaščita otrok za primer vojne je posebno važna. Tudi pri nas so z ozirom na to storili nekatere varnostne ukrepe. Jugoslovanska unija za varstvo otrok je izdelala in predložila ministrstvu vojske in mornarice celoten načrt za varstvo otrok v primeru vojne. Inspekcija državne obrambe" je načrt priznala in izdala poseben pravilnik o zaščiti pred napadi iz zraka, ki podrobno določa postopek za zaščito otrok v vojni. Ta pravilnik ministrstva vojske predpisuje obvezno in neposredno sodelovanje osrednje-uprave Unije za zaščito otrok s pristojnimi ministrstvi vojske, socialne politike, notranjih zadev, prosvele, prometa in obvezno sodelovanje banovinskih in krajevnih odbo^ rov Unije ter državnih, banovinskih in krajevnih odborov za zaščito pred napadi iz zraka ter naposled mestnih občin. Na osnovi teh zakonskih predpisov se je ustanovil komite državnih zastopnikov in Unije za zaščito otrok-, ki ga osebno vodi kraljica Marija. Za izselitev v primeru vojne bi prišli v poštev vsi oni otroci, ki jih roditelji sami ne bi mogli izseliti ali preskrbeti. To otroke bodo izselili iz ogroženih ki-ajev ter naselili v varnih krajih v otroška zavetišča, . kolonije in podobno. Ta prevažna naloga pade v pretežni večini v breme občin s sodelovanjem socialnih, dobrodelnih, strokovnih ter raznih ženskih društev, ki so člani Unije, ter predstavnikov državnih oblasti. Snujejo se posebni odbori, ki bodo zbirali otroke ter jih vodili v pripravljena otroška zavetišča. Zato se mora izvršiti tudi poseben popis vseh otrok, ki bodo v slučaju vojske padli v breme javnega skrbstva. Odbon pa morajo tudi poučevali po-edine družine glede zadržanja. v primeru vojne: pravočasno je treba poskrbeti pro- 238. stor, kamor iodo otroke oddali (6'e ne bodo šli s skupno kolonijo), prav tako jih je treba poučiti o tem, Icako naj otroke opremijo in drugo. Denarna sredstva za stroške izselitve otrok so predvidena z Uredbo o zaščiti pred napadi iz zraka. V kolikor pa ta uredba no daje zadovoljivega odgovora v pogledu finančnih sredstev, bodo stroške nosile občine. Gibanje raznih političnih skupin postaja po sporazumu tudi pri nas nekoliko živah-neje — kolikor je mogoče spričo obstoječih zakonov o zborovanjih. Listi poročajo o zahtevali slovenskih demokratičnih skupin, ki se vse zavzemajo za to; da se tudi za Slovenijo uveljavijo isti zakoni kot za Hrvatsko ter da se z novimi zakoni' zagotovi pojMlna-svoboda tiska, zborovanja, sestajanja in združevanja ter da se omogoči vsem političnim strankam svoboda delovanja in propagande. Prav tako naj so takoj razpišejo volitve v narodno skiiščino po demokratičnem vplivnem zakonu z enako, tajno in, proporcionalno aktivno iu pasivno vo-livno pravico vseh polnoletnih državljanov in državljank. — Kadar se bodo uresničile te zahteve, tedaj bomo nedvomno prišle tudi žene do svojih pravic. Vrhovno sodišče v Ljubljani. S 1. novembrom se preseli iz Zagreba v' Ljubljano sedež stola sedmorice, oddelek B, ki pa bo dobil drug naslov, V Zagrebu in na deželi se je začela akcija za ustanovitev gospodarskega sveta za bnnovino Hrvatsko. Ta ustanova se bo bavila z vsemi gospodarskimi vprašanji, v prvi vrsti pa z vpra.šanjem načrtnega gospodarstva. A^a Hrvatskem so začasno prepovedani vsi shodi na prostem in v zaprtih prostorih. S to uredbo hočejo preprečiti rovarjenje proti ureditvi novih razmer ter osebna obračunavanja, ki zavzemajo posebno za prizadete nerazveseljiv obseg, >^Hrvatski junak^Po:. dVch: ictili ha's/Jagjjhei '.Svarim ,pa- Väs pi-cd-.ftjiho-rj.vimi .napadalnimi iiai'nejii., . CiJ] Japoncev .;".^e.;zagospödarjen;je .v Aziji., lia . iztrebljeivje - vSeli inbženaskiii interesov na Vzhodu; Prvi -korak ^za dosego tega cilja je Ijila zasedba ipokrajine Manžukuo pred" 8 leti. Sedaj •. "skulajb 'uveljaviti svojo mo'Č.nad "nami, a d.emokratske' države lahko preprečite to z • .hojkötom.«;. Ameriške' ž?ne so 'ustanovile . .'posebno skupino; za organizacijo bojkota in .•..•■so .spotočjle kitajskim ženam,, da so sim-■ '.patije^Eneriške^a ljudstva na njihovi 'strani ■ .'in -da bodo tudi ameriške žene storile-zanje. . V^e/.kar bo t' njihovih močeh. ; . '•.• Koroški Slovenec^' pišeV nas • se :- .'v7.b'Tlja^silna.'želja po narddni' samoohi-a-' ■ nitvi. ."Hočemo, da bi .še naprej ostala zem-Ijaj Itälero posedujemo, slovenska iii.da hi • š^- še-, naprej glasila slovenska beseda po ;.Vaseh in v naših dolinah..:se še častila ; zgodovina tisočletnega rodu pred namij da ,. bi nas'Še vedrili slovenska pesem in slo- venska^ igra ter učila slovenska knjiga.« -Slovenski gospodinjski-i^čaj na Koroškem. - • S.-l. novembrom se otvorita v Št; Jakobu y' -. R0ŽU gospodinjska tečaja, kjer «e gojenkam -nudi. vsestranska gospodinjska izobrazba, na -'željo'-pa tudi'pouk v glasbi in. petjti. ■ . Osrednja-, kidtnrnu 'organizacija; gradi-{[Jčjmsldli Ih-vatox: ]e morala odpovedati «"vo-;j6'-glavno skupščino zaradi, izrednih prilih ..•.•v-;'?S^€mčiji- (vojne); Skupščina, je hotela biti. ' riian^estacija hrvatstva, izraz volje hrvat-"skega naroda v tujini, da hoče svoj jezik ■ ter fivojo samon-iičlo kulturo dalje gojiti. Zashiga tega društva je, da se je zadnji čas .'•jnarodna zavest gradiščanskih Hrvatov močno •dvignila.' : Po svetu: y ospredju svetovnih političnih dogod-kov; staje dplomatske akcije sovjetske Jlu-.sr/č',, ki .je postala važen" činitelj v evropski politiki. Razne države pošiljajo svoje* odpo-;.šlarice. sklepat pogodbe.s sovjetsko velesilo. •-•Tako "je" bil "zadnji niesec nemški zunanji J.minister 'Ribbentrpp: ie drugič v Moskvi, -.da -uredi razna vprašanja; ki zadevajo Nem-Či.jo.; iii Rusijo. Treba je bilo določiti dokončno mejo" med obema državama po delitvi' . Poljske^ Poleg tega.. sta obe-.: vladi ; •---"sldeiii.liv'.da ; •• b"ö' • Rušija-.izvažaia-. v --Nem-čijo-s'yöje' ©(Ivilnić ••: . ' stirö vinO; ■"• N emČij 'a. • j i' b.q |ja ".= döb a vi jäla.' ''in-' v . -' dustrijskp izdelke: ■'•. .vX-"' ' ".' -.•.-. •■•."••''.'••••.-.•. '; •■ Istočasno, kći se-j^e'- mudii ri^mškv'-zuriatiji ,•"■ • minister ..v' • IVIpskVi, je-. .pa pogodbo tudi. z Estpnsko, ki ;oiTipgoča-"Ru''';" siji, da postavi na'estonski obaH'syqja"'yajiia:;'. pristanišča ih- si. "utrdi- dva -, estonska .otoka. v. Tudi estonske železnice sQ--ji- V.\primei;ni.-vojne na .razpolago.: Podobiio . pcig.odb-p .- j'e • sklenila. Rusija tudi, z; ^L'ituo-"in Letsnšiifj.,-' prav-.tako pa.se žc-'vrša pogajanj'a'ifrFin^feö;'.'. ki pa se tVpira ruskcm\i vpli'vü.;-Za'jfin^kö.. se -, za vzema j o- vse . t r i.. skan diira^ke"" .drža ve (Švedska^ Norveška, -Danska) ki • ..söV-imele;-", ■ konferenco v-.'SLockholm.u. F.ins'ka';'U5a_,'.:.da bo Rusija spoštovala njeno neodvisnost-.. ;5v temi pogodbami .postaja-'- Rüs-Ljä . 'odločilna . ' sila " v", prej. izključnem, neinSke.m /jBaltifcu,-..'-', . • Prav tako je. skušala Rusi'j'ä- .nalpiraviti-daljhosežn'e pogodbe tudi;_s "k^f tero .so. bili pa razogavori 171..oktobra--"her'V nadoma prekinjeni in; je tu-r^ki-"žunailji-' ■ minister- Saradzoglu odpotoval iz. Mosij-Ve:.' v Ankaro. Turško iiradno pofasriilp' prajd^^^ da zalo ni moglo-pritr do pogodbe; k'ej^'Je-.-Rusija stavila, take predloge Turčij.i,'.,-ki-''jih-'•.-ni .mogla sprejGti,""rie da b"i-kršila-öbveziiö-•".•-; "sti" svojih pogodb, z Anglijo-; in Francijo; •-Ruske.zaliteve. da tildi ;niso- v "skla'du";zu"- - -nanjo politiko, ki jo hoč'e" Tui'čij'avüVÖ'j'a-:'::"" viti v . bodočnosti, -.kakor tudi • .s ."položa-- . • . jem, ki" ga ' ima Turčija v. Darda-iielaib-'.;-' Turški ■odnoša;ji z Rusijo, pa ostanejd'-še iiä- / dalje prijateljski. Po prekinitvi turŠkorruškiU. pogajanj' je/turška- vlada .odločila, da takoj.-jDodpiSe-'-.'. pakt o medsebojni pomoči:- z - 'Angiijp. -,in ■ ■ Francijo. Ta pogodba določa- medsebojno .'; pomoč .-y .vojaškem, • gc^podapškem----'in..!ii- ".. nančnem oziru. V primertv" kakršnega^ k'oli napada bo ; sledila . avtomatična medsebojna pomoč, dalje je obvezana, Turčija: priskp^ti; . . na pomoč. Angliji, če bi moräl;ä. . izpolniti-obveznosti, ki jih .je.dala-Rumuniji in-.^Gr?, ' čiji. Končno vsebuje pogodba tiidi. dipla-matski posvet o .vseh vprašanjih, ki se.tičejo Balkana. '.'•"'•.-- .;•-•.-••.-,•.. .» V'si N'enici morajo biti združeni'-v netil-) ški. državi.<< Med pogoji r'uskp-henl&egti,.\.., sporazuma je bila tudi üre_dite.vjndnjUiiskih .' vprašanj - nä evropskem jiigb^ 240. ixfw'du,,^^ jođlagi izseljšvaiiji. Kbođj^gV V. -i^ga; ; še'. bpdć; izselüi :iz ;sQvJetšl;e Su.-; ■ . -;5ijfi; ; ßTemJgp'ii-'" so,- ^WIL; tam'-: :-.našelicni. Präy ■ isko inoriijo: y ' kolonisti-:.'ii fsei balt^ ";.,skill' držav.in so .&e'povečini vselili v de- ■ svojih-.pčctm^ 'Ko bo ižvršeHa- izselitev ševernili. eyrdp^ d,ržay- ^'priijejd . nä Nžnjci./iz MiK^arske,' .Tiigoslavije, Ru-'" .■ lnU■n;>f^.;'-^n^■ostalill balkaiiskih- držav." IzseUt-i-, -.■-ss-Jljćjiio-'morđi-' ysi' pripadniki .nemške na-■■■rudnbstii\ Tisti,! ki ■ bi izselitev . odklonili;, . -bottoi.ižgubili pravico do', manjšinske zašSte,.' \ -..še ■ odpovedali 'iiemäki narodnosti' v'.f-y; Iug05layiji priđe'y-poStev 6.ÖO.OOO Ncm-■;Cey' ^ä- izselitey,. ki- pa ne. kažejo' posebnega ■.-naviliVšeii'ja'»Ileimkchr«:} ■O: iikrokih-'za -izselitev ^nejnških manjim iz' ' .;poročajo .listi...pp informacijah. : -iz'.;N.emčije: IN^ern^ija,-smatra svoje meje y -đokonfaiie., zato hoče reäiti tndi ; .n^.rtjšinsko-. vpražanje, kajti, ni mogoče , do-. '-Ppstiti,- da.-bi Nemci: kjer koli ostali ža vselej., narodna-: manjšina. Važnejši pa je go-•spWäW.?^ namroć sn- .'-royiile pldČCTati'v Jevižah, to jo v gotovini, nov.na^in in v.tem.je globlji vzrok izselitye.': lie^škili -iiarodiiih manj4in'':iz' . prizadetih -. držav, Njihova posestva, .podjetja iri' dobrot',, imetja v-..bankah "se bodo -zamenjala ,ža " yize, š katerimi bo -N-em'öija jnogla plačev-ati-dobave iz teh držav. Premoženje" Nemcey. v ■ Madžarski, Jugoslaviji in Rumjmiji.je pre- ■ raŽunano na ve£'inilijard mark in. s "teüv ßö Nemčija za .daljšo .dobo popolnoma pre"-"■ sk-rbljena -Z dobavami življenjskih" p6ti-eb-■ ščine, ker tudi te države same. ne m,crrejö;:-, plačati vse: iiem^e posesti v gotovini; Izseljenci "pa hodp" dobili v Nemčiji "odškoditino za vse, kar so pustili v "stari domovini.': -■ A'd zahodni fronti se vejyta^~nada.lju.je:'^i;i " zasedbi Poljske je Hitler v. svojem govgni" ■ponudil zapadninii velesilama mir, ki - sta", ga brez oklevanja odbili, ker ne nioreta^več'--verjeti mirovnim zagotovilom Nem.čije.in ■ tudi .ker sedanjega stanja :v Evropi (Paljšlcd,":.' Češka!) ne moreta priznati. Zato se vojiia , .na kopnem, v zraku in na morju nadaljuje. -"' Nemci so prvič poskusili oh Mpzeli in Sari:. .večji frontalni napad na francoske • paisto- . janke, a so bili: pdbiti z znatnimi izgul)a:mi,:. ■ Umetnost UprlzyrUve v ljubljanskem dramstem gledališču o':""--' ';"'" "r- "•,;Pr¥9 iBtdšiija^ naši drami je .'bila ;^iilpigi:a ::^Kacijanar«. Napi:sal: jo. je naš talentirani-; ; 'žo:::skoraj, pozabljeni dramatik 'Ajitp^ '&Ićđvcd. Mnogo bolj kot »Kacijanar«, "."si'vj^i": utrla-pot pri nas" Medvedova drama ■'',tlidi'-y. yerzih.")>Za pravdo in srce-x", ki je še . .:da:üe.s":stal.np iiä programu slovenskih ■ podeželskih .vpdrpv. : Medvedov '»Kacijanar« je ,Gi.ĐŽiyeT; "Ifrslng. predstavo pred dvajsetimi .leti,.;v- ljubljanski- drami, in je, nedvomno .■;-p"om.enil ■ 'velik, "moralni uspeh. Slovenccm, -zavediii ljubljanski'publild pa ,je. bil v toplo ;narbd.no pobudo. . . '. . . .örarnska -kronika »Kacijanar« prikazuje ^.-'.y-e.i-rih zgodbo junaka Kacijanarja v od-:.Wl?sburžkini oblastnikom" ,i"n, v:,b,qrbi za osebno srečo v ljubljeni. 4i;u:žin-i",: ,obpje' .še- mu pa skrha ob nestal; S-Osti" žčlb.veškft .;jjubezhi_,. in .' .ydaiiosti. Meč--..fii^"atičiie'ga" -■moi'ilpa . Häjzitäa^" ki ; mu "vodi roko Katarina Frankopanka, mu . prekine," načrte prav v trenutku, ko hoče odpötÄ-ati; v Carigmd, da - se tam v nekaki krčeviti"-onenioglosti in zapuščenosti zveze s,-Turki' proti skupneinu sovražniku- -— Osebe,-, ki . nastopajo v drami, so nam skoraj vse Znane--, iz zgodovine. Medvedovo delo prešinja topla ; misel', p ; narodovi svobodi, bogato je prepleteno - 's '":" shakespearskimi izreki in zHačilnimi -misli- : mi o človežicem življenju, o odnosih, iti, jih ; ustvarja med ljudmi. In nedvomno je-v pif.'' satelju , živelo, močtio hotenje, prik^ti! svojemu narodu kos njegove-slavne, lepe:in'■ . tragično preteklosti. Ob" vsem tem gledalee.'/, skoraj pozabi na strogo literarno; plat dela; na tu in tam nekoliko'nabrekisl dialog, ne .' moti ga , toliko nekam ppvršna psihologija,;', s katero so .orisani predvsem ženski 'liki., Ob togem, skoraj praznično svečanem do-, ugajanju na o^ru bbčijdujemp veliki" ,taleii.t', "-ki je, vodil Medvedovo- delo ih ga usrsti-i;/" , 'V ^ü'omnp galenjo,-naših' dramatikovi, .;: ^ " 241. »Kacijanar« ni nažel polnega odziva med našim oLčinstyqm, le dijaško .stojišče jo stalno nabito kar je naši mladini, nesporno v globoko priznanje, nam pa v prisrčno veselje. In vendar, je naše občinstvo presenetljivo hvaležno in'vzgojljivo; prav gotovo jc začutilo vse kvalitete in odlike Medvedovega dela, in zna ceniti vso togo lepoto preproste človeške zgodbe junaka Kacija-narja, občuduje prepričevalno igro našega igralskega zbora, ki zasluži toplo občudovanje in priznanje. »Ivacijanar« bi moral biti stalen program našit" dajaškili predstav, pri katerili bi moglo dijaštvo zasesti tudi parter. Le da bi bilo treba naši bodoči gledališki publiki tudi v šoli posvetiti nekaj misli o tej slovenski dramski kroniki. Morda vsaj tiste misli, ki jili je ob »Kacijanarju« tako lepo napisal dramaturg .1. Vidmar v »Gledališkem listu« št. 1. Nedvomno bi se taka skromna pozornost naših profesorjev slovenskega jezika na vseh šolah napram slovenskim dramskim prireditvam bogato obrestovala. Na drugi strani pa bi pomnoženo zanimanje mladega občinstva in pravilno usmerjeni vidiki, za njeno dojemanje naše dramske literature ustvarilo potrebna tla in dvignilo pogum naši drami, da Jji svojemu občinstvu doprinesla čim več vpogleda v domačo dramsko tvornost. In še nekaj je, mimo česar ne morem: 10 je veliko priznanje našemu draipskemu zboru. S koliko pozornosti, napora, vztrajne ambicije vzdrže raven naših dramskih pred-.stiav na svetovni višini vkljub mnogim zakulisnim težavam in bridkostim. Morda je malokje- tako kot vprav v naši drami res na mestu prisrčna hvaležnost občinstva ' igralcem za ves njihov trud in za njili ljubezen do dela, ki je mnogokrat tako nehvaležno in ki tako naglo zapade pozabljeni. preteklosti kot skoraj v nobeni drugi umetnosti. »Kacijanar« bo ostal stalno na. programu našga narodnega gledališča in bo ena tistih predstav, ki jo bo moral videti vsak naš človek; njegov že skoraj legendarni lik naj bi živel med našim ljudstvom v ljubezen, opomin in pogum. * Langerjeva »Štetnika dvainsedemdeseta« je žena-kaznjenka, ki je do dne, ko se drama prične, preživela 18 let nedolžna v ječi. O te^h preteklih letih ve gledalec le to, da se je Marta spočetka upirala, povdarjala svojo nedolžnost,- potem pa se je umirila, postala ona izmed mnogih in v zadnjem času spisala igro, ki prikazuje tisto zgodbo, ki jo je pripeljala v ječo. Ob tej igri, ki jo prikazujejo sami jetniki, se razvija nadaljni potek dejanja, in prinese številki dvainse-demdeset zadnje zadoščenje v spoznanju, do jo le ljubi človek, ki mu je darovala dve desetletji svojega življenja. Literarna plat Langer j evaga dela priča o silno spretnem odrskem poznavalcu, ki si je zagotovil jjri občinstvu uspeh. Vendar, • če bi si kdo želel v rasti te zgodbe' čiste linearne zgradbe, bo razočaran. Neenakomerno se prepletajo v igri močni poudarki s prozaičnim pripovedovanjem, pisatelj peha gledalca po čudnih ovinkih logične doslednosti razbolelega čustvovanja do zadnje scene, kjer Marta in Melihar tiho slonita drug ob drugem za zadnje slovo, predno se bosta čez tri leta srečala svobodna pred. vrati jetnišnice. Igra pa ima nekaj ^ čudovitih dragocenih momentov, kjer je avlor zmogel v najpriprostejši človeški misli nakazati vso lepoto in bolečino človeškega življenja. Skoraj vso težo predstavo je nosila gospa Mira Danilova, ki je za svojo realistično, prepričevalno igro žela zasluženo priznanje. Za njen igralski razvoj pomenja kreacija Številke dvainsedemdeset trden mejnik. Ves ostali igralski zbor pa se je skladno prepletal z njeno igro. Občinstvu pa je igra na svojski način približala življenje ljudi, predvsem žena za zamreženimi okni, ki tako malokdaj mislimo nanje, ki pa predstavljajo precejšen del žive družbe, v kateri živimo. In mogoče nas je tiho opomnila na žgočo dolžnost vprav žena, ki nam raste do . tistih mladih, katere kandidirajo za to izgubljeno življenje. ♦ Shawov »Hudičev učenec« je žel pri našem občinstvu velik uspeh. Za. duhoviti dialog aktualne politične zabavljice smo pisatelju vedno hvaležni. Nekoliko v ozadju pa je stala pri »Hudičevem učencu« osnovna avtorjeva misel o hudiču — očetu vsega zla. ki ga pa njegov učenec —, izobraženec iz človeške' družbe, spozna za edinega pra- 242. vičnega, kajti većina tistih, ki " služijo oblastveno priznanemu bogu, so hinavci, sebičneži, ki se love za visoko besedo, pa ji s' svojim, delom in življenjem ne zmorejo dati vsebine, ker bi- terjala od njih žrtev na račun iidobja in koristi. Najlepša postava v tej komediji je nedvomno mlada, lepa pastor jeva žena, ki med verniki edina začuti resnico tudi na drugi strani, in ki si, iijeta v dvojno zanko, ne ve pomoči. Vsa splašena. pohia bridkega iskanja svoje prave ljubezni, ubira notranjo p6t med klicem v sebi in med trdnimi nauki, ki jih ji je dala tradicionalna vzgoja. Tako trdno veže oba človeška pola dogajanja v komediji in riše s svojo igro- nežno 'skico vsakega človeškega življenja. V razumsko zgrajeno igro angleškega klasika jc vnesla ga. Šaričeva sladek čar poezije s svojo skladno, harmonično igro, i2i. skoraj si iipam trditi, da je bila najlepša, najgloblja, in najbolj do dna izpeta nema scena njenega zadnjega odhoda z odra: izpod vešal .rešenega moža, ki ga je ljubila, • med glasno množico, ki se ji z instinktivnim spoštovanjem umika, v varen dom svojega zakonskega moža. V utesnjeno di"žo in tiho, omahujočo hojo je igralka vložila z občutjem dovršene plesne umetnice vso negotovost,. razbičanost in dragocen ponos razumne, notranje bogate žene, ki pa ji je vprav v zadnjem trenutku pošla moč, da bi ravnala proti družbi. Gospa Šaričeva je z Judito doprinesla novo umetnino v dolgo galerijo svojih odraslih likov, nam v plemenit užitek in lepoti v navidez minljivo žrtev. * Četrta predstava v letošnji sezoni je bila »Kozarec .vode« francoskega komediografa Scribeja. Vzorna ,blesteča komedija je pripravila občinstvu dve uri lepe, prijetne zabave in je s tem svoj namen dosegla prav-tako kot pred slo leti pri francoskem občinstvu. Naše slikarske razstave V Jakopičevem paviljonu je zopet živahno. Četudi so burni dogoki onkraj oddaljenih meja pretresovali celi svet ter so se zbirale tudi pri nas množice za slučaj bojne vihre, so se po počitniškem oddihu odprla vrata ljubiteljem umetnosti. Prvi je razstavil Stvplovseh veliko kolektivno zbir-, ko del; kakršne še nismo imeli priliko' videti v skupnosti. Razstavljal je navadno manjše število del. Odlikuje se po svojevrstni in mirni tehniki. Poleg oljnatih del je razstavil tudi mnogo lesorezov in risb. Čeprav bi pričakovali, da bi "resnost časa ovirala zanimanje in obisk, je bila razstava prav dobro obiskana in iipamo, da se bodo • njegove razstave zopet kmalu vrstile. V tesnem Jakopičevem paviljonu je v nedeljo 8. oktobra otvorila svojo V. umetnostno razstavo skupina neodvisnih umetnikov: Didek, Kalin Boris, Kalin Zdenko, Kregar, MiheliS, Mušič, Ornersa, Pirnat, Pregelj, Piitrih, Sajovic^ Sedej. Najmlajši' član, Evgen Sajovic je prvič razstavil dolgo vrsto slik v svežih in prijetnih barvah. Dela neodvisnih so napolnila vse štiri prostore paviljona. Marsikdo žc povprašuje • umetnike: koliko klubov obstoja že? Dejstvo je, da nastopajo v razstavah zaporedoma druge skupine, "VTnes pa posamezni umetniki s kolektivno zbirko umotvorov. Včasih se pa domenita dva ali trije, ki razstavljajo neglede na-skupine ali klub. Kdor poseča razstave, bo opazil, da so dela umetnikov glede stremljenja ali smeri skrbno izbrana ter dokazujejo svojevrstni način upodabljanja. Pri mlajših umetnikih se pa često dogodi, da opuščajo značaj slikarstva, ki jim ga je nudila akademija, ter prihajajo na druga izvirna pota. Zato jo mogoče, da se skupine razstavljalcev izpreminjajo: tu izgine klub, tam nastaja nova skupina, ali pa se celo obnavlja obstoječa iz prejšnjih let. Vobče pa so klubi in posamezni umetniki včlanjeni v društvu likovnih umetnikov. Označitev umetnin z raznimi slogi ali izmi kakor: kubizem, surrealizem, ekspresionizem, impresionizem i. dr. je danes skoro že odpadla. Ako gledamo umotvore v razstavi neodvisnih, najdemo sledove navedenih izmov v vseh delih. Saj so ravno izmi pridobitev modeme umetnosti in. ji dajejo lice sodobnosti. V tem sodobnem umetnostnem upodabljanju igra torej neka druga važnost višjo vlogo: kako pojmuje in izrazi umetnik svojo umetnost danes na podlagi vseh pridobitev zadnjih časov, na podlagi obiskov svetovnih razstav, na podlagi temeljitega Šolanja na odličnih umetonstnih akademijah in lastnega 243. ;.; . tako .močD bj; .dij,' Sf?=ÖÜdinjo,.. ■■ " je . .p^odVi^iJiv,. ini4. lu-di- .:iuiiölvQV;e_" • .irimetjiikoy --ž- •i&ra: ; -Žpm-l-pošainezjuk^^ Kaj -yeže vseh/dvanajst.. . U-^'eLnikov'/: y.'.-peloiof." kluL;ä..' -na:^;' /poycl": -njegö-^ v.- d'tu^-i- jih*, slog, unietriisko ' T.öda- med-tem- -• •/.•šrle,^rabr 'iišodna'.^smrt sV;0]iE' zalit^yalt:: j^ViüIad.Vuni^fn Košir v .(jobl - • jlivljerijA,/Icb. s •• •V j)j^ii»;iižeVale ••.^ušKt;;" "V: ideilgi'iežki-^'IkiU^ r Vic^val •pKjiiič 'fta^rit^-j^^jioVp/^'dGl'Oi^^^ v,' bilü-'^^a'-.'I^Eöj, .da'-.-bi.-.-.ga-. biri -utesHiiii:'';!^}'^::-- ' .• podpbub^ 'svetpčuV- -fji; .l'epö;'; • ii^cofjoioškili • liribov;:. poktajin ; >ij£|S" -talili" • je-- 'tako- :r£('4:-'iEi:' i-äko; ■ -'.•■iij:azitenkalni.'; . ' '.' . '. ' ' ■ Njeköjiko. vpogleda y. dosedanje-delo .srb---. .Skih - in '.-h^at^kih- tovariše . sem' döbila ^na " 'sestanku, -ki -so, ga '..sklidale "učiteljice ^^ članice- Ženskih -pökr'etbv. 'Njihöv'o .delö 'v : ■.teh -društ-vih je zelo obsežno.- .Ne streme ■samo-za izbol)šan.)em položaja:" "učiteljic in dntgili poklicnih žena. -ampak se "zanimajo-za- položaj v^eli nažih žena. se bore za .izr . boI"jsan.je njihovih -razmer, za njihova -iz- ■ -obrazboj ter jih .žele "vžgojitr-v zavedne- in . soodgo^^-rae-državljanke. "Vso: pozornost fö--sveöap - socialnim vprašatijem.- ki zadevajo ■ v prvi vrsti žene. ,kakor ■ tudi skrbi za narodno .-obrambo; ."Vojvodinka . Miličevieeva ■ Vržca je pcir.očaU; da'So v Vršcu'.v zad^: . njib 6 mesecih priredi-Ie gospodinjski tecaj in tecaj-za. nego dojenčka, ustanovile, telovadni Hub kjer ^o po v Iki tilovadni uri krajši referati m debate v narodno obramb^ nem smislu. Prirejajo tudi debatne -večere, " katerih- -se udeležujejo žene iz "vseh slojev. ■Učiteljica iž Banjfe ..T.uke,je. prečitala.feljton, v katerem. Je prikazala-vso trdoto administrativnega poslovanja ob- sprejemu boU . nika v bolnižnico. ko" lahko bolnik že -umira^ pa ..je^ "važnejši od njega,;.—". srpejomni-1-i'st. ■ JMeka mlada učit.oljic^a iz Bosne.-je'p.OTOČal'a' o -Salostnem položaju bošaiiske žene. Ideal . sredine-., ■■fr. kateri živi- je..!po-besedah; nekega ; .'öjjEoyega; pisatelj^; žžna"!. ki .raste.'.v kletki;'.' - obvarovana" .prpd: .sončjiirn.i. žarki',, .v svitu mesečine, ..-kakor vila.. Vendar jih je čim-dalje manji" Iti-"ži^^'e.^ tako ".vilin-sko življenje.' Gospodarske- razinere s.o" prisilile tudi nje, da .gredo -za" kruhom v tovarne, kjer jih ' ■ siln'6 izkoriščajo.' Prti'h-' žtirinaist, dni" mo-' ■rajo." ..delati br'ezplačiio,--češ; .da 'Se - priuče. .'"delu,-čeprav"ga .pozna;jB že-v-'dveK-dneh! Eo .'. ct^i -Treižkušijje .-p_a dobe' plačo';5—a--.;đTn ,na daii 'in .so zelo "potrte, ko - mnoge "niso;' sjJT.ejete, kajti ' pqdjetja- !šprej;oraajp.-.^zOpet . .drage "na " pr.eizkitänjo,' to'^se ,.p.i-avi v-;bi-ez-. ' plačno .delb.' Kot-.zako'hske' žene so-'brez 'za--;ffite. Mož' jili.:lahkd-:'spod;:- z' najlWanjäini--■'.vzrokom,. Največja ;'njiho-va ne-sreča - jej'da - so--- neuke,;.,nimajo 'n^psno.-vijcj.še'-^-pödla-gE-:'".. .- izqirazb'if' t'ćr .V.s'o jie Upirajb'"- triidfciji,''' tiči-" t.eljicB"se"^žaved.ijo.,- dä heftiogoče i"tairiah' .-izpremen"il:i teae;ražjnefe.. Z,ata šo-sklenile,-.■:da- ^pr'edv&em- ;ii"a'!povedo,"- boj " nepismenosti ,.ined "■ž.enaini';.^-\jMa^ašale. .so h. Žen am je"-potrebna "--iiKili'razbä kälror"-" vsakdanji' khth".,.'da^. se: b"odo . 'za"TCaić -.svojih' najosnovnejših' čl.o-' .-vežliiK pijavic ter,, se.-.borile; zanje". "Ro .pa, jitS-bodo dosegle,: jih bod'6 motile- znati'.-ö.hi-j-'; ■ niti;, "ker. bü'do- s" . t'em'" pomagale o.hranjsti . 'doletnost"' in.'--đii'žei-hb;.;zrolost 'vsega'-.ijaroda,; -.ki-mu ni potreben.rskak vodja:- .■ ,,'.■■ - ; O- uspehih svojega- bodočega dela' 'ilas ' bodo bosanske učiteljice :o'bvßäJale: - Ž.ele-pa. -51 seveda tudT:poročil o.na.šem'delu." - . " ■"■"■' -■"";. - ■"■ -.'-: K: UMSeva..-'.- -" Nase babjce. ki-so zdnlzene .v,>>Društvu.-; "diplomifan-Lh -babic«,^ .se -ze -.dolgo-bore , -izboljšanje gmotn-ega polc«£ajA : in -ZA.^-dvig: ' vojega t-mn 'Vložilo o ze več-vlpl,.;!!!!};'-;" ■bi sedanje-ojičinske babice.prevzela bäiiska". upriiva v SVOJ proračun m , jih .pl.-ičevala_' tako, da^ bo njih ■ obstanek -zagotovljen. Pre--iired-iti bt se. nioial tudi daifCnl-predpis." saj plačujejo^ babice: -šredaj - - teč.-. .davkQ.v'"k6t . obrtniki, kr Zaposlujejo pomočnika in-va-:.. jence, ..ludi za-:babTce ■bi ^e.. moral določiti.-' pavšalni davek.^^kakor-velja-za- one obrtiiiltc, ■ki nimajo pomočnikov -in-.v^ijencev. B^ibiče : . zahtevajo tudi" zakonito . zatiranje babiškega . ■mttzaštva.-^ki je pogiibno-z:a :žavlqenje mate-r ^ in otrok. Odkar so pn nas ..razne boljiiške: ' blagajiie- omo'gočile ženam brezplačni- porod '-"v pnrodnišnicob, rmajo babice manj-zaslužr ■"" -ka.-Prav tako-rode ".po ženskih;'bolnišnicah " tudi. imovitejše;-; žene,;; babipe .-pa . so , bre? .. po^sla. Zato "."naj bi" porodnišnice, sprejemale .'. premoge porodnice" le " v primeru' težkega",.:. re.šnično nujnega poroda':. "Taki .zavodi, šo. -. nameiljeni^ v. pr\d..■vrsti jiörödoni s liompll-' kapijaiiii iü ;Eironiäsiiim nlä-teram; ki riimäfü doma primerne, postrežbo. ' 246. ■ Za Vse oüe'.iabiee, Ki .izvršujejo "svoj " po-,v .lfIie'':^priYa.t,n.o: inl njmajo/ "•inia.,, .naj"^ se, -.üved-e -obvezna.' sta-roStno..";'žava-rovanje-. "Ne -glejie^n^- premözenj'skö stanje -•. bi dobivale babiöe-.',brezjplä^no- zdrav- l'jenjTi V'-y^eh .jaynik fbolnišni.čah/in-pri ■ • _ ■•' m>T3ru§tvp- diplQinirahih-baJjic; ža"-dravsko • JjanoVino<je'-bil-o del'o tistiii' s'kr.om"ni;H;';.tihlli^;- -istfi'^iijp os^re'djb; svojo; osebo... Kot. jaViao delavko- 7'0 \j&'krasila, tista lepa lastnost, ki -j.e täkb-' pbtyebna' ^.^a-komur:- • ki:- se "'posvecA ... ■s-e- ta.kQ' r'ädo ižpr.evrže; ..bT 'hro.- . V. .rida; i.ay W ■ lo^ii; strSlitlj^nj^-^po^^a^ kultü," po V. ošebiiilii. ttipelji^-; In/-prav • tä n&sinijjfitiČiia.' -. .^pžk'ijni ;;he: n>ed'. ženskami; — • toliko' "polteriih ^Ij.üdi^; ki-bi 'bili pi-iprävl-jfeiii - -sađeto V^i,- odbi|a;--,-^atö- -pi Js bila" jj^e'pr.p&ta' . skroinnost'.Olge "Bälb^ 'delavkc: •tista -yez;- kj;..jo .je :4ryžila z .nj.enitm.■šode-. .laykaini. ter;-"z njeniMi sosedi , v prisrčnem ' •prijateljstvu,- kj-er: Itoli • je. •živela^ J' ; , ;-' Olga, Bal.qnöva-je'^bila:- pred'-vsem" iiacid--rialna.-delavka.' To delo .je bilo'-:t'ako .rekoö . njeni'dediščina .pD..njeTii. rodbini,'. üaj' je • iž-h-ajala . iz rodu. Lripaldov, .ki'^ po" lepi • Saviiijški .dölini -v.rliajtežjih dneK"•■ našega-. •obs.tänka visoko .di^igali'prapor- slovenska'- in . J-ugolslov^iržke'rhisli. Olga'..je sledila, vzoröiü _sypje'ga.-d?feta- jn' d^a ter ^'Svojib.,sprödnikpv.-' "ICjer se-je_ bilo'''.treba postaviti-'.odlo'č.no. .ob "strnil načipnalne niisli,"-.iii-pna .'okl&v^la iiiti._ -.'.treniatekj'vedno ;je; bila-, v. .pryib^ -vrštab,•••'č^ . : j;e. biTo^-ti-e^a mpralhe'yzp'odbüd.e ali inate-'-' rialne .žrtye. ;l?e}i- prilik" je bilo -nelteta, li^r ' . $leU).,-je' .bilo 'k-öra^^ kr";ih -je zahtevalo täko podrö'bno delpj-ki-pi^čVstp.-ni "pokaralo/ npbppLega ißpelia, -a je; žato ;.pptrebn^ teni večja ■ poartybväjnost-"; Pray, zatö-,j e - L-ala/deJp'' ; tako.;. m.a:lo;" vi.dnb,-_.praVža-to". je - tudi :-:it"ak'fl; težko,■"'.pök-äzäti'-- pi;äyo'. .'.^do^böV-take^Virst-e / • Ril viden •. sppiiTenik - b o " p a- 'r^-pn^ a fl e Jved - •; /.nö '.pričal.''o--'ftjefti.'pozrty in';nj'enih-'.sposobnosti}!-:;--fo, ,je:'.P'pSitniški-''d^ ••za--Qtrb-- •■• •ke :na - .Bol^rju,\.Q'nä ni'•sa^^ vitelji-- tega'-' prfepo^fćbncga "'zäyoda-, ■mar\'eČ" -je. tu .pokčizala 'tudi >v<>je izredne ^«špodaK--.ške, spdsobn'osti.: ..Ža ureditev ;gospo.dar?-tva . -te^J.-donia-'pai -.ni žrvo.v,žila' Samb'- iiešEeto -u-r,' dni iri ;iii'ese"G'e^'- svojega čas^l skozi; vsa leta,.: _ ' -todk^i"-! d'pirii •• ttiarve'č: sfe, ni -'-u§t'tÄavni't'i : .materiale ŽFt-ve;. T ni «ämo ž". .• nasveti iri,.š:r>>kbin'?ndiiranjem<