19» * M pr« tjtf n t t* : ti :ert trot J'1 tori ant prS p> :KH ★ R3 PRIMORSKI DNEVNIK Ob dveh poizkusih mirne rešitve vojne na Koreji glasilo osvobodilne Leto VI - Štev 1^0 /1CC1\ Poitnina plačana v gotovini »ar Otti'/. j.ou Spedizione in abbon. post. r. gr. FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST. sobota 22. julija 1950 Cena 15 lir K DVELETNIC v KONGRESA KPJ Vant fc.0n9res Komunistične Jugoslavije je zasedal W0rn? usodnih dneh za na-' de. Toda ne samo za fon f-‘Ste dni ie vest člove-rtem Petola ob nezasliša-k ml ? -fn/or-mbiroja, ki Preprostim ljudem k J1 P°alede v prrihcdncst tem. 7>^'love uPe v sociali- . Za tjas, za naše narode pa le nnm ■ uaroae pa tiniat vekapebejevski .ul- parth n«J se odpovemo svoji iz mi ■ 7e trideset let rastla je nji *B Je det nas samih, ki naš b'~ let PpSumrlo vo.dila » kateri 2 Ijtidsj . stotisočev ' življenj. ■ate1 Za sre^no prihodnost, Umv sm° 5i odprli vrata vasico revolucijo, z žrtvo- IVoi! Jdali naj bi se sebi m Dod „ oyini' sklonili glavo TKlnm^ ž°re™, posuli se s pe-»!°!n h šli corezčolčeni v *f°*t>0, potre” bode člooeF- V ™vo Canosso- NnnJ» , dejstev». (Tito na S ■Pefi kongres je dal rm;Tne P°bude za naše de-. , tnttral na sprostitev novih .e ',l si!- ki so ležale naši h .TPone jn nerazvite v Imel oh T7~T:U~ .jfvirjalnih" SjEL yudeh. Velika vreiz-«0 dniJr,nas i>e nepričakova-SL je izzvala v na- štu,, jUdstvu množična ju na-pretetn >r°wi boja za plan. najo b dye leti sta izpričali filam [Obnosi, da z lastnimi lam i Zgradinio socializem. Jamo Predlanskim rmo ve Potepi; ,ni!i temveč celo tudi n? Ietni plan; pran tako VrS“n Prvega polletja, le-liraui!: “ve. fc; so 7,am jih prilito i, sovražniki, nam Soittij, 9ie ožeti poguma in Veliltu ^buarjalne oolje. Ob fon nrtnor-jh ;n žrtvah na-^senllCdnega ljudstva smo ^eiiij p0stavljene smotre. Ti 7 - neuničljiva dejstva ■ °be “sa resnica. Ob nu'k se rprajJjn.Pnah osi poskusi na-usoehi so naše JmiSNivo bojno orožje. »j ed°tAOgraditvijo pa je na-l1' linLtUdi zavest naših . , vrvsjrtdovaln naše celot-življem e. S no-Jrrj sašg zgodovinskih izku-tii°0*nit,*?artiie i” teoretič-{.“‘Vcii, l.lJo naše ljudske re-fflajoorh. dal peti kongres n ^^sttrop0 Za študij,usme- . frott. 0 Partije ksamostoj- t*ne ■\t hanij^k ^osifco' • hal.i« nnJi?. /enija « zakladnice Osred- 'inv. • ••'BartT- '‘•■•‘jd «Komu-w»)o n-, bliske reviji, ki iz-- koinL republiških central-Zga kii ■ So na teme'ju kongresa in repuhli-obravnavale e» t *e teorJtV socializma, k; ,P 2načii! ne Plodnosti, ti „ ”®še p„y..PraV za t< dve obj°beni ne najdemo bthiu. Knč1 PartW -v tem 7>oro^;l’ berfna so "a ti^mbiroj®5«« z druge se:e n; 1 Uradno * nai' bi bil — 8. ‘pUtn nefcak teoretič- IjSjSoake aoskena gibanja, plodili j? tMgbslaviji so st fanja k~.°o papeškega *°™JoTve:cev-J°- Siln ^ teoretične teoretično siro- Politično ' bik. u.sI«go ;Ja_ vBol ševiki), glasilo »eiiiir “•'|tUon t med- b^°dvZriji je Ku članka r ^a nanraotl z Wc>m Tlt^dvedeva, v “znanst*pSe£° so«ct-K ‘ “itafe iz nač nu 2 !>0s!ooansfc^* e'jH p!an- ižai’ obiavliiu izdajalcev, rs; »S?-1-0 °pravici’a. Sta-molk,** kratkim no Nu’ ^ sn\ ZV-et nnpisal b0-„ ~n,em 7ti 'otit JnSfjt, ,v?Jo za mir, zn so. SN deT',0'1 nt-d socl-li-S Sl, i ali d runih SMkotera iščejo da-"otu'5 , b -vire' Jur?* ?netu odnovora. Pisal — o jeziko-danes ni niče- &fydf Tts,0,!1' v,1;( sklican kov- lore’ ^'n;1? I«’ ga ni H rtih Kb||' a 1939, •„ rratr raz > br',t« n' bp- le.vitpju ali sklepov s sej Po- frl nJ, če so te sploh bi- Ar Tl« ki ri*Q?v, ‘L‘H zvemo za go- KShic?K VKpfb) ob 7 j. te„„° »lErirSi 20 kako nvtirita-tiitethli n„ 0)1 in o odstavitvi A' ln lg° Partijskega vo-Itloj? ie «se-C? C w° CK VKP(b) niee,„ a nJ v Sovjetski fcS« ce -wij ra?"c*el. objektivni tiu,i Vcliv., 2' ,je Lila srro- ii, r r««.. . t Pobuda zn raz- misli, v ne- S;*'"' i^h 'te*"Kd P r«ilnfhmič^ %n,'Jovoriir^PmV,a,l• člankih f r a?‘ "“‘ega V‘stco odkriva- vzroke in bogat prispevek k rešitvi dolgoletne krize V. delavskem gibanju, a za nas jasna smer socialistične graditve. Nedavno sprejeti zakon o upravljanju podjetij po delovnih kolektivih je najbolj vidni jz-raz praktičnega uresničevanja teh spoznanj. Naš boj poti kominformiz-mu je izraz novih zgodovinskih okoliščin, ki dajejo delavskemu gibanju nove možnosti za zmage, in odpirajo široka pota k socializmu, izraz revolucionarnega humanizma, ki je lasten borcem zg novo družbo. Stalinovo vedstvo VK P(b) je izmaličilo lik revolucionarja, člana Partije, ki je postal v Sovjetski zvezi državni uradnik, poteptalo temeljna človečanska načela, jih zavrglo v. prraksi in teoriji. Ne več koristi delavskega razreda, temveč koristi države — to je novo načelo sovjetske partij-nosti. Kot je skušal nekdaj Hegel ovekovečiti p/rusko državo. tako skušajo danes sovjetski birokrati prikazati sovjetsko državo kot najpopolnejšo družbeno ureditev, upirajo se njenemu odmiranju in se na vso mož trudv.o odložiti neizbežno zgodovinsko usodo državnega stroja, ki vedno bolj spada «v muzej starin, poleg kolovrata in bronaste sekiren (Engels). Nuš zgodovinski boj je u-kresal V. svetu nov revolucionarni plamen, ki se vedno bclj razširja. Navlic najbolj mračnjaškim informbirojevskim u-krenem in uporabi, srednjeveških načinov, vrednih samega Torquemade, nezadržno mste med naprednimi ljudmi v inozemstvu ugled naše dežele, ki si pridobiva vedno več prijateljev. V vseh deželah raste samozavest in pogum borcev za mir, svobodo in neodvisnost. Vse širšp, in "loblie spoznavajo na. lastnih ileh zle posledice krminformizma, ki nastajalo zaradi podrejenosti partijskih vršičkov v teh deželah sovjetski državn; politiki. politiki sovjetske birokracije. ki je poistovetila boi za socializem z bojem za razširitev vplivnega področja sovjetske države in spreminja vaditelj e komunističnih pari:j v svetu v. svoje uslužbence Vs^k dan močnejše so resnične sile napredka, kajti cvclje in gibanja zgodovine, volie in Gibanja narodov ne more zaustaviti nobena sila pa čeprav bi bila še tako surova, in nečloveški1» (Djilas). Jugoslavija je d.anes svetel lik iunaške dežele, ki se r\e. menito bori za neodvisnost in priiatelistvn med narodi, 'za enakopravnost velikih in malih narodov, za resnični mir. (Iz «Ljudske pravice«) IZJAVE DAVIDA DOMENICA IN ANGELA BELCARA NA BEOGRAJSKEM RADIU POZIV VSEM DELAVCEM SVETA naj obsodijo napadalno politiko Hniniiilonna proti URI Inozemski tisk še vedno poudarja važnost kongresa Nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo miru - Odgovor „Borbe" na nove klevete sovjetskega tiska - Izjave Mladena Ivekovica Diskriminacijske metode na Dunaju BEOGRAD, 21, — Inozemski tisk še nadalje objavlja na vid. nem mestu poročila o kongresu Nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo miru. Vsi listi v Qslu, razen skrajno reakcionarnega «Te Nazio-nala« jn glasila komunistične partije Norveške, so objavili na vidnem mestu v celoti ali pa v izvlečku resolucijo kongresa tega komiteja. Stokholm-ski tisk obširno piše o zasedanju kongresa in o sprejeti re. soluciji. Tisk še posebno poudarja poziv organizacijam za obrambo miru po vsem svetu, naj pošljejo svoje predstavnike v Jugoslavijo, ter državam Ko minforma. naj bi se na mestu prepričale, kdo se pripravlja na voino in kdo se dejansko bori za mir. Tudi bruseljski tisk objavlja poročila o zase^ danju tega kongresa ter navaja resolucijo, posebno pa oni del, kier se pozivajo delegati drugih držav, naj obiščejo Jugoslavijo. Prav tako je objavil tudi mehiški tisk poročila o delu kongresa. Jutri bo «Borba» objavila u-vodnik, v katerem odločno zavrača, kar je te dni pisala sovjetska revija «Novoje vremja«, ih sicer, da «se Jugoslavija mrzlično pripravlja na vojno po navodilih ameriških častnikov«. List poudarja, da predstavlja tak način pisanja sovjetske revije r.ovo kleveto v okviru vse kampanje proti Jugoslaviji. Nato navaja uBorba« nekatere sovjetske obtožbe glede »avtomobilske ceste Beograd-Trst«. glede »ameriških in francoskih častnikov« in glede «nem ških centrov za rekrutacijo bivših nacističnih letalcev za jugoslovansko letalstvo«, glede «mreže letališč in oporišč za spuščanje raketnih bomb, ki se gradijo pod nadzorstvom ameriških častnikov« in piše, da vse te nesmiselnosti niso nove; To ni ne prvič ne zadnjič, da kominformistična propaganda piše o prehodu Jugoslavije v imperialistični tabor, samo da je bila to pot dodana novost, in sicer navzočnost francoskih in ameriških častnikov. Sredstva, katerih se puslužu-je revija »Novoje vremja« v pro tijugoslovanski kampanji -— pi- Zvišanje davkov v ZDA za hrilje slroškou oboroževanja Zaskrbljenost prebivalstva zaradi zvišanja cen živilom - ZDA nameravajo obnoviti nekatere evropske demontirane tovarne WASHINGTON. 21. — Predsednik odbora za finančna vpra šanja Robert Dougton je dal nalogo za iskanje novih virov za dohodke za r.ovo oboroženje v smislu Trumanove poslanice Kongresu. Dejal je, da bo predsednik prihodnji teden poslal Kongresu seznam davčnih ukre pov za zvišanje dohodkov. Truman se je dar.es razgO' varjal s člani vlade o splošnem položaju. Tajnik za tisk je izjavil, da so razpravljali o dodatnih kreditih za vojsko ter o zvišanju davkov. V predsedniških krogih izjavljajo tudi, da namerava vlada zaradi zvišanja cen živil jutri objaviti poročilo. s katerim bo skušala prepričati prebivalstvo, naj se ne boji, da bo prišlo do pomanjkanja živil. Mešana gospodarska komisija zbornice in senata je sklenila, da zahteva takojšnjo zvišanje davkov «zaradi položaja, ki ga je povzročila vojna na Koreji«. Predsednik komisi ie je izrazil mnenje, da bi se morali davki zvišati za 10 odst. Ameriška vojska pa je že začela pogajanja z družbo ((General Motors« za množično izdelovanje tankov. Omenjer.a družba je že med drugo svetov-no vojno izdelovala veliko število tankov. Ameriški funkcionarji javljajo tudi, da ameriška vlada proučuje načrt za preureditev nekaterih evropskih tovarn za izdelovanje orož ja in vojr.ega materiala. Ameriški predstavnik v stalnem odboru atlantskega pakta Spof-ford se je že razgovarjgl glede tega s funkcionarji državnega departmana in bo v tem smislu predložil ameriški načrt na prihodnjem sestanku v Londonu med podpisniki atlantskega pakta. Ameriški načrt se baje nanaša tako na ponovno obnovitev demontiranih evropskih tovarn vojnega materiala, kakor tudi na preusmeritev ne. katerih ihdustrij v industrije za vojno proizvodnjo. Londonski tisk obširno piše o vprašanju povečanja oborožitve zahodnih držav. Nekateri komentatorji pravijo, da je to vprašanje nujno. Konservativni list «Daily Mail« se odloč-no Postavlja proti slehernemu sklicevanju na sedanji težki gospodarski položaj Velike Brita. r.ije in je mnenja, da je treba zato tudi v Veliki Britaniji pod-vzeti ukrepe za povečanje oborožitve. Y loild°nskih krogih izjavljajo, da angleška vlada pripravlja sedaj načrt za zviša- nje vojaških izdatkov. Verjetno bo Attlee sporočil tozadevne načrte vlade v sredo v spodnji zbornici. Isti krogi pravijo, da angleška vlada nima namena v taki meri zvišati vojaškega proračuna kakor ZDA, katerih predsednik je od Kongresa zahteval zvišanje sedanjega vojaškega proračuna za 75 odst. Prevladuje mnenje, da bo vlada predlagala znižanje programa javnih investicij, za katerega je določen znesek 500 milijonov funtov. Predvsem se bi znižal program gradnje stanovanj, šol, bolnišnic itd. Za letos je bilo določenih 781 milijonov šterlingov za vojaške izdatke in opazovalci so mnenja, da se bodo ti sedaj zvišali približno 20 odst. še «Borba» — kažejo, da se niti najmanj ne razlikujejo od namenov, katerim služijo, in ti nameni so taki, da vzbujajo u-temeljen sum ter so značilni u. nemiroljubno propagando. Nato piše «Borba», da Sovjetska zveza v veliki meri u-porablja razne metode živčne vojr.e, in poudarja: »Jugoslovansko ljudstvo nima šibkih živcev, ne pozna te bolezni. Ne želi pomagati ali kakor koli sodelovati pri poizkusih zastrupljanja mednarodnega položaja«. Nato kritizira list glasilo KP Italije «l’Unita», ki je označila predlog Nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo mi ru, naj bi se tuje delegacije r.-a mestu samem prepričale, ali v Jugoslaviji obstajajo vojaške ba ze in ali obstajajo take baze tudi na ozemljih jugoslovanskih vzhodnih sosedov, za neizvedljiv. AFP poroča, da je jugoslovanski minister v Rimu Mladen Ivekovič na tiskovni konferenci v zvezi s premikanjem čet ob jugoslovanskih mejah in preseljevanjem jugoslovanske narodne manjšine v Romuniji in na Madžarskem v notranjost izjavil, da ne verjame na priprave takojšnje vojne, pač Pa na nadaljevanje hladne vojne. Ivekovič je odločno zavrnil trditev, da so v Jugoslaviji a-meriški, britanski in francoski vojaški izvedenci. Očitno je, da je namen te propagande zakriti nemiroljubne namene tistih, ki delujejo po nalogu Moskve, je dejal Ivekovič. Nato je zavrnil obtožbe o »dvojni igri«, ki jih zahodni reakcionarni krogi postavljajo na račun Jugoslavije, ter j-e poudaril, da se stališče Jugoslavije, ki želi mirno rešitev mednarodnih sporov, ni spremenilo. Zaključil je rekoč: Jugoslavija bo vodila to politiko v svojih odnosih s sosedi, med katerimi je tudi Italija. _ Pripomnil je, da se tudi vprašanje Trsta lahko reši v tem duhu. Člana delegacije italijanskih kmetijskih delavcev, ki je na obisku v Jugoslaviji, David Do. mer.-ico in Angelo Belcaro sta včeraj po radiu pozvala vse delavce sveta, naj nastopijo pro ti napadalni politiki Kominfor-ma, ki rovari proti Jugoslaviji. Poudarila sta, da so se jugoslovanski narodi borili za neodvisnost in dobrobit delavskega razreda ter za mir, pogosto-ma ogrožani ne samo od strani imperializma r.-ego tudi od onih, ki hočejo pod plaščem marksizma-leninizma podjarmiti narode, ki se borijo za dobrobit delovnega ljudstva. Vodja delegacije in bivši član biroja KPI za provinco Viter-bo, David Domer.ico je izjavil po beograjskem radiu: Začudili smo se in hkrati smo ogorčeni proti našemu tisku, vštevši tudi kominformistične liste, ki objavlja toliko neresnice o Jugoslaviji ter hoče zakriti resnico o njej, toda resnica je močnejša od laži. Rečeno je bilo, da je bila mladinska brigada iz Buj r.asilno odvedena v Jugoslavijo. Obiskali smo to brigado in mladi tovariši so nas prisrčno sprejeli ter so nas prosili samo to, naj sporočimo italijanskemu narodu, da je neresnično, kar se govori proti Jugoslaviji. Razgovarjali smo se s stotinami jugoslovanskih kmetov in delavcev ir.' pri vsakem od njih smo ugotovili isto željo: delati za svojo socialistično domovino. Tu vse pripada ljudstvu, je zaključil Domenico — to ljudstvo dela zase, zavedajoč se, da ima v svojih rokah svojo usodo. Angelo Belcaro pa je izjavil: ((Prepričali smo se, da se v Jugoslaviji gradi socializem, usta. navija se na tisoče kmetijskih obdelovalnih zadrug, daje se možnost kmetom, da neovirano obdelujejo svoja polja. Videli smo delavce v tovarnah, kako vodijo delo in skupno s kmeti upravljajo gospodarstvo države«. Tri leta plodnega dela ari LAKE SUCCESS. 21. — V treh letih obstoja in dela Mednarodnega otroškega fonda OZN (UNICEF) je bilo mate- ram in otrokom na vsem svetu "azdeljeno yeč kot 225 milijonov kg hrane, kakor sporoča tajništvo Mednarodnega otroškega fonda. Obleke in obutve je bilo razdeljen0 v vrednosti nad 6 milijonov dolarjev, sanitetnega materiala za 5 milijonov dolarjev in naprav za predelovanje mleka V- vrednosti nad milijon dolarjev. To blago je bilo razdeljeno med otroke v več kot 50 državah. Prispevalo pa ga je 35 držav. Nekatere države, med njimi tudi SZ, ni-, so sodelovale pri izvajanju programa Mednarodnega otroškega fonda. BEOGRAD, 21. — Madžarske oblasti so v času od 15. junija do 5. julija odselile vse člane jugoslovanske narodne manjšine iz vasi Fesneg ob jugoslovanski meji V vasi ni več nobenega Jugoslovana. DUNAJ, 21. — Na zasedanju zavezniškega sveta so razpravljali o vprašanju obveščevalne linije jugoslovanske agencije Tanjug, ki so jo sovjetske oblasti prekinile. Sovjetski predstavnik gen. Maslov je skušal opravičiti sovjetske u-krepe zatrjujoč, da je avstrijska poštna uprava, ko je dovolila to linijo, prekršila pravilnik medzavezniškega sveta.. Predsednik, francoski visoki komisar Betuar, je odgovoril, da je sovjetska misija dala dovoljenje za to linijo že leta 1946, ko so bili odnosi med SZ in Jugoslavijo normalni. Ameriški visoki komisar gen. Keys je poudaril, da imajo avstrijske oblasti vso pravico obnoviti linijo, britanski visoki komisar general Wilterton pa je dejal, da so sovjetske oblasti kršile svobodo tiska in izvršile politično diskriminacijo do uradne agencije države članice OZN. Zaradi vztrajanja sovjetskega predstavnika na njegovem stališču pa ni bilo mogoče priti do sporazuma. LONDON, 21. — Jugoslovanska folklorna skupina je med svojim potovanjem po Veliki Britaniji imela predstavo v Londonu. Predstava je imela velik uspeh. Vzporedno z vojnimi operacijami spremlja svetovna javnost z vedno večjim zanimanjem tudi diplomatično aktivnost, ki se razvija v zvezi z vojno na Koreji. Objava dopisovanja predsednika indijske vlade Pandit Nehruja s Stalinom in Achesonom spremlja zahodni tisk s številnimi komentarji. Angleški tisk je hotel najprej poudariti, da predsednik indijske vlade vodi to akcijo samostojno in da London ne more zanjo nositi odgovornosti. Smatra se, da je Indija s to akcijo, čeprav je sprejela resolucijo Varnostnega sveta, hotela pokazati, da ima v vprašanju vojne na Koreji svoje neodvisno stališče. Kakor je znano, je Nehru konec vojne na Koreji povezal s sprejemom predstavnika nove Kitajske v Varnostni svet. Poznavalcev prizadevanja indijske zunanje politike to ne preseneča, ker je ona stalno zastopala stališče Kitajske v Organizaciji združenih narodov. Indija je v Varnostnem svetu pomagala tudi prizadevanjem jugoslovanskega delegata, da se predstavniku vlade v Pekingu omogoči, da zavzame v Varnostnem svetu mesto, ki ga še vedno ima delegat kuomintanškega režima. Indija je prva država britanske skupnosti narodov, ki je priznala vlado Maocetunga. Ona je edina država izven sovjetskega bloka, ki ima svojega poslanika v Pekingu (britanski poslanik še ni imenovan, čeprav so vzpostavljeni diplomatski odnosi med Londonom in Pekingom). Indijska vlada je ob vsaki priliki hotela pokazati, da je branitelj interesov in pravic azijskih narodov. Nekateri Usti celo verjamejo, da je Nehru posredoval na pobudo pekinške vlade. Glede na to, da je bilo londonski vladi mnog0 na tem, da se izogne odprtemu nesporazumu z Indijo, se je britanski tisk LB ZANKA ORGANIZIRANJE mednarodne legije prostovoljca* in pravi, da se ne misli pridružiti Nehrujevim poskusom posredovanja, glede katerih izjavlja Acheson, da je vsaka izmenjava misli končana LAKE SUCCESS, 21. ■ Na (Indonezija ustanovljena prav običajni tedenski tiskovni konferenci je glavni tajnik Trygve Lie sporočil, da so Peru, Argentina, Švedska, Norveška Danska, Francija, Brazilija, Grčija in Filipini že odgovori, li na poslanico in ponudili vo. jaško ali materielno pomoč Južni Koreji. Nobena od teh držav pa ne misli poslati red. nih čet na koicrjjsko bojišče. Trygve Lie je zanikal, da skuša novačiti mednarodno le^ gijo prostovoljcev za korejsko bojišče. Trygve Lie je dodal, da mu ni nič znanega, da bi ZDA na. meravale kaj takega storiti. Izjavil je dalje, da se nadaljuje, jo pogajanja med glavnim tajništvom,! enotnim poveljstvom in članicami,OZN o učinkoviti pomoči Južni Koreji. Lie je odklonil izjave o uporabi atom. ske bombe y korejskem spopadu in je opozoril novinarje na svoje prejšnje izjave o poskusih posredovanja s strani OZN. Lie je nato dejal, da sicer občuduje napore indijskega ministrskega predsednika, vendar ie doda'1, da se ne misli pridružiti poskusom posredovanja Pandit Nehruja. Trygve Lie je izjavil, da ni imel nobenega sti. ka s sovjetsko delegacijo pri OZN, katere načelnik Jakob Malik bi moral prihodnji me-sec prevzeti predsedstvo Varnostnega sveta.Ta sebosestalna koncu tega meseca. Proučil bo korake, ki jih bo treba podvze. ti, da bi preprečili prekinitev dela v primeru, da Malik ne bi prevzel predsedstva Varnostnega sveta, kakor mu to po vrstnem redu pritiče. Glavni tajnik OZN je omenil, da so baje korejski dosod k c. zakasnili sprejem LR Kitajske v OZN. Moskovski radio ie javil, da je indonezijska vlada odkloni, la, da bi podprla ameriško in. tervencijo na Koreji. Radio poudarja v tej zvezi, da je bila VOJNI SPOPAD NA KOREJI Po padcu Taejona napredujela dve severnokorejski koloni južno in vzhodno od mesta - Angloameriški križarki bombardirali pristonišče Jongdog - Američani zavzeli mesto Ječon izkoristiti zavzetje PIONGIANG, 21. — Kakor poroča glavni štab severnokorejske vojske, so Severnokorejci včeraj 20. julija zasedli mesto Taiden (Taejon). Med boji za posest mesta je bilo zajetih mnogo sovražnih voiakov ter zaplenjenega veliko vojaškega materiala, v letalskih spopadih je severnokorejsko letalstvo se-trelilo 5 ameriških letal. Severnokorejske letalske sile so uspešno bombardirale sovražnika. Poročilo pravi, dalje, da severnokorejska vojska napreduje na vseh frontah posebno še na področju Taejona. Danes 21. julija je protiletalsko topništvo sestrelilo tri ameriška letala. Večerno poročilo pravi, da severnokorejske sile po zavzetju mesta Taejona naglo napredujejo za umikajočimi se Američani. Danes v soboto, so južnoko-rejske sile podprte z, Američani izvršile napad na osrednjem in vzhodnem področju korejskega bojišča. Poveljnik ameriških sil general Walton Walter je javil, da je 25. ameriška divizija začela napadati Severnokorejce. Po 16 urnih bojih so črnci v sklopu ameriških čet skupno z Južnokorejci zapodili severnokorejske čete iz mesta Ječona. Ponovno zavzetje tega mesta je prvi ameriški vojaški uspeh na Koreji, Ječon je železniško in cestno križišče 60 milj severno-vzhodno od Taejona in 55 milj severno od Taegu. Predstavnik ameriškega glavnega stana je popoldne sporočil, da so ameriške čete sprožile močan napad na področju Jongdoka ob vzhoanokorejski obali, ter da se napad uspešno razvija ob podpori ameriškega topništva in zavezniških vojnih ladij- Neko poročilo ameriškega glavnega stana je javilo, da je ameriško poveljstvo sprejelo odločne ukrepe proti partizanskemu delovanju na Koreji. Poročilo priznava namreč, da deluje precejšnje število partizanov, ki so pripomogli k uspehom severnokorejskih sil. Poročilo djjflaja, da s0 bili nekateri ukrepi že storjeni. Na zahodnem bojišču pa dve severnokorejski kolon! napre. dujeta južno in vzhodno od Taejona ter sta prisilili Arne. ričane k umiku. Očitno je, da skušajo Severnokorejci do skrajnosti Taejona. Kontraadmiral Charles 1C, Joy, poveljnik pomorskih sil na Daljnem vzhodu, je javil danes da so zavezniške pomorske sile uničile mesto Jongdog ob vzhodni obali. Mesto, katerega so zasedli Severnokorejci, sta zvečer in ponoči 19. julija bombardirali dve križarki, ameriška in angleška. Bombardiranje je bilo tako hudo, da se je dim valil iz mesta še 12 ur po bombardiranju. Uničena je bila neka radijska postaja 5 km južno od Jongdoga. Zadeti so bili tudi oddelki severnokorejske vojske, uničen; so bili trije obalni topovi, dalje 12 letal, mostovi jn cestna križišča. Glavni stan Mac Arthura ni izdal nobenega poročila o polnoči. Eksplozija v Bruslju BRUSELJ, 21. - V bližini palače, kjer se bo naselil bivši kralj Leopold III., je prišlo v torek zvečer do eksplozije. Policija je uvedla preiskavo. na željo Američanov in da so ji nudili finančno ter vojaško pomoč. Tudi vlada Južne Afrike je sklenila, da ne bi bilo «ne praktično ne umestno« nuditi vojaško pomoč Južni Koreji. To mnenje ie bilo na seji vlade, ki je bila sklicana na željo ministrskega predsednika Ma-lana. Uradno poročilo pravi kljub temu, da bo Južna Afri. ke spoštovala sklepe Varnostnega sveta glede vojaške pomoči Južni Koreji in da bo južnoafriška vlada zato v stal. nih stikih z vlado ZDA. Acheson je na tiskovni konferenci v Washingtonu izjavil, da je izmenjava misli med njim, indijskim ministrskim predsednikom in Stalinom končana. Državni tajnik je dodal: »Ni nobenih znakov, ki bi u-pravičili upanje v mir na Koreji«. Omenil je še, da bodo ZDA na drugi način obrazložile azijskim narodom svoje stališče. Državni tajnik je glede kitajskega vprašanja izjavil, da ne bi bilo priporočljivo za glavno skupščino OZN, če bi na prihodnjem zasedanju sklepala o sprejemu LR Kitajske v OZN. Dodal pa ie, da kljub temu ZDA še naprej menijo, da to vprašanje ne zadeva uporabe pravice veta. Acheson je dodal, da bodo ZDA odločno pospešile program vojaške utrditve držav atlantskega pakta. Na vprašanje nekega novinarja, ali bodo korejski dogodki pospešili vključitev Nemčije v evropsko skupnost, je državni tajnik odgovoril, da so že davno pred temi dogodki napravili za to potrebne korake in da je Schumanov predlog močno vplival v tem smislu. Acheson je v teji zvezi omenil, da državno tajništvo proučuje zahtevo kanclerja Adenauerja, da bi povečali nemško policijo. Kar Se tiče vpliva korejskih dogodkov na sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko, je državni I tajnik odgovoril, da je še prezgodaj govoriti o tej zadevi. I Glede izjav angleškega ministrskega predsednika o razgovorih med poslanikom Kellyjem in Gromikom je Acheson oda/ voril, da je Attlee že dovolj povedal o tem. Leopold se vrača v spremstvu žandarjev BRUSELJ, 21. — Danes so prišli v Pregny iskat kralja Leopolda ministrski predsednik Jean Duvieusart ter predsednika obeh belgijskih zbornic. Slednja sta kralju javila, da sta združeni zbornici izglasovali zakon, ki dovoljuje Leopoldu povratek v Belgijo. Zadnja poročila pravijo, da bo Leopold prispel zgodaj zjutraj na neko vojaško letališče blizu Bruslja. Ministrstvo za notranje zadeve je opozorilo, da ne bo dovolilo slikanja prizorov ob kraljevem povratku na letališče. Krogi okrog ministrstva za notranje zadeve pravijo, da bo 5 tisoč žgndarjev in vojakov ščitilo Leopolda, ki se vrača domov po šestletnem izgnanstvu. »Ljubezen« do tega kralja je tako velika, da še nikdar niso sprejeli takih varnostnih ukrepov za zaščito kraljeve osebe. Baje so bili ti ukrepi sprejeti prav na Leopoldovo željo. Letališče bo zastraženo In tako tudi ceste po katerih se bo vozil kralj, ki bo baje živel v dvorcu v Laekenu in ne v kraljevi palači. Bruselj je sicer odet v zastave in je mirno vendar pa ne zaradi kraljevega povratka. Praznujejo namreč 1201etnico neodvisnosti. Henry Spaak in drugi socialistični parlamentarci so danes s klici (»abdikacija« sprejeli Leo- poldovega predstavnika na današnji vojaški paradi ob obletnici neodvisnosti. Zjutraj je vdrlo v katedralo nekaj sto monarhistov, ki so med mašo začeli kričati ((Živel Leopold««. V cerkvi je bilo 50 'agentov oboroženih z brzostrelkami. Socialistično glasilo «Le Peuple« je danes izšlo s podnaslovom «Leopold-Saksonski-Kobur-Ški-Gotha je spet prevzel predpravice za svojo stranko. Izvršen je zločin nad Belgijo«. Itajijanska vojska številčno povečana RIM. 21. — Na koncu seje italijanske vlade je minister za državno obrambo Pacciardi danes izjavil, da bodo številčno stanje italijanskih oboroženih sil povišali od sedanjih 150 tisoč mož na 250 tisoč. Skratka s tem bodo italijanske sile do-segle najvišjo moč, ki iim jo dopušča mirovna pogodba. Tolpe v južnem Sečuanu likvidirane PEKING, 21. — (Agencija Nova Kitajska.) Kitajska narod noosvobodilna armada je uničila več sovr.ažnih skupin v Južnem Sečuanu, ki so štele nad 80.000 roparjev. Na tem ozem lju je zopet uveden suhozemni, telefonski in blagovni promet, ki je bil zaradi delovanja teh roparjev prekinjen. Kitajska narodnoosvobodilna armada je r.a področju Hu-nar.u tudi uničila veliko število podobnih sovražnih roparskih tolp, ki so štele okrog 68.000 članov. fronte« je vodstv0 oemokrščan-ske stranke sklenilo, da bodo o vprašanju borbe proti komunistom razpravljali na prvi seji vlade. Kratke vesti Beg državnega tožilca iz Vzhodne v Zahodno Nemčijo BERLIN, 21. — Državni tožilec iz Vzhodne Nemčije Per-scheid. ki mu je Politbiro enotne socialistične stranke Vzhodne Nemčije zaupal nalogo tožilca na bližnji razpravi zoper bivšega finančnega mini stra Turingije Leonharda Mog-ga in druge obtožence zaradi «gospodarske sabotaže«, je pobegnil v Zahodni Berlin in odnesel s seboj obtožnico. Reuter poroča, da je danes Perscheid na tiskovni konferen ci izjavil, da je pobegnil, ker «zakonski sistem v sovjetski coni ne služi več pravici, temveč samo smotrom enotne socialistične stranke.« LONDON, 21. — Nocoj je govoril Winston Churchill, ki je izjavil, da ne bo mogoče imeti združene Evrope brez Nemčije. Churchill je omenil pristop Za; hodne Nemčije v strasburški parlament in omenil, da upa, da bo »tudi Nemčija doprinesla svoj delež k novi Evropi«. Churchill je poudaril, da je treba ustvariti konfederacijo zahodnih držav Evrope, ki bi se poslužila ameriške sile. ° OTTAWA, 21. — Kanada predvideva zvišanje vojaške proizvodnje. Namestnik kanadskega mini-Etra za trgovino je poudaril sicer, da kanadski načrt, ne predvideva zgradnje novih tovarn. Nekateri funkcionarji pa pravuo, da bo Kanada povečala naročila v raznih tovarnah orožja. Prav tako bodo povečali proizvodnjo letal. LAKE SUCCESS 21. - AFP javlja, bo Turčija zahtevala pri prihodnjih volitvah v Varnostni svet mesto ;ase kot predstavnica Srednjega vzhoda. Turčija bo nadomestila Egipt, katerega mandat poteče 31. decembra 1950. O SAN FRANCISCO, 21. — Na konferenci adventistov so soglasno sprejeli resolucijo, ki zahteva, naj mesto Trumanovega osebnega predstavnika v Vatikanu, ki ga je prej zavzemal Myron Tay-lor, ostane stalno prazno. G HAAG. 21. — Iz merodajnih krogov poročajo, da holandska vlada ne misli poslati svojih čet na Korejo, in sicer »zaradi potrebe domače obrambe.« vzdržal kritiziranja Nehrujeve akcije. T.oda ta tisk vendar ne prikriva, da je ideja, ki 'je v osnovi tega posredovanja — t. J-ideja, da je sprejem kitajskega predstavnika v Varnostni svet pogoj za začetek pogajanj za mirno rešitev spora na Koreji — nesprejemljiva za Veliko Britanijo. Ravno zaradi tega, ker obstaja p tem vprašanju velika razlika med britanskim in ameriškim stališčem, je bilo britanskim uradnim krogom mnogo na tem, da se v Washingtonu ne dobi vtis, da stoji britanska vlada za Nehrujeva intervencijo v korist sprejema kitajskega predstavnika v Varnostni svet, Tako piše n. pr. «Observer», da obstaja v Londonu bojazen, da bi indijske note lahko izzvale v Washingtonu sum, da je Velika Britanija pripravljena na «Po-mirjenje» v času, ko se napad v vojaškem pogledu kaže uspešnega in ko se ZDA ne bojijo žrtev in napora, da se mu uprejo. Da bi razbili ta sum, vsi angleški listi izvzemsi c,Delili/ warkerja» popolnoma odobravajo stališče, ki ga je ameriška vlada zavzela v svojem odgovora na Nehrujev predlog. in ki je ta, da predstavlja prekinitev sovražnosti in umik severnokorejskih čet na 38. vzporednik prvi pogoj, da bi se sploh lahko razpravljala o korejskem vprašanju v varnostnem svetu. Čeprav ni ameriški odgovor še dobesedno objavljen, smatra «Reuters, da «.Wa-shingtcm ne samo, da ni voljan pogajati se o sprejemu pekinškega predstavnika v Varnostni svet, pač pa smatra, da vprašanje kitajskega predstavništva sploh nima zveze g korejskim sporomv. Medtem je britanska plada neodvisno od akcije predsednika indijske vlade in še preden se je ta akcija začela, po svojem •poslaniku v Moskvi začela diplomatske razgovore s sovjetsko vlado «z namenom, da se korejski spor mimo reši«. Britanski poslanik v Moskvi Kelly je imel več sestavkov z Gromi, kom, ki se zdi, da nadomešča odsotnega ministra za zunanje zadeve Višinskega. Po vsakem razgovoru Kellyja z Gromikom so bila v Londonu posvetovanja in seje ministrskega sveta. Neprestano pa se je medtem poudarjalo, da je britanska vlada v stalnem stisku z vladama v Washingtonu in Parizu in da je akcija, ki jo vodi, popolnoma v skladu s sklepi Varnostnega sveta. Čeprav je bil angleški tisk precej skeptičen glede izida teh razgovorov, je vendar odobraval akcijo britanske vlade in smatral, da so razgovori t> vsakem primeru koristni, ker veruje, da je nevarnost razširitve vojne zmanjšana, dokler trajajo razgovori. Glede teh razgovorov je časopis «News Stateman and Na-tions pisal; «Treba je napraviti vse mogoče napore, da bi se našla ter podlaga za sporazum. Ker niti ena od velikih držav ne želi izzvati svetovne vojne, ima posredovalec vsaj nekaj izgledov na uspeh. Prirodna baza za sporazum bi bil sporazum o ukinitvi sovražnosti, u-maknitev severnokorejskih čet na 38. vzporednik, razpis splošnih volitev na vsej Koreji in sprejem delegata pekinške vlade v Varnostni svet. V tem primeru bi se Sovjetska zveza verjetno vrnila v OZN in v obnovljenem Varnostnem svetu se bi lahko razpravljalo o korejskem vprašanju tudi v okviru splošne rešitve vprašanja Daljnega vz- , hoda, s čimer se bi izognili delikatnemu vprašanju prestiža. Ker ie Velika Britanija priznala Maocetunga, se ji nudi e-dinstvena prilika, da ravno o-na napravi tako potezos. Sovjetski tisk je brez komentarjev objavil besedilo Nehru-jovega rvročila Stalinu in Stalinov odgovor. O nadaljnji usodi obeh poskusov mirne rešitve kore ske. ga spiora pa govorijo včerajšnje in današnje vesti, ki v glavnem pravijo: 1. da angleška vlada smatra poročilo o sestankih Gromiko - Kellv za netočna in da bo odslej Kelly nr’da. tal Gromiku pismene predloge, kar pomeni, da poga anja med njima če vedno trajajo, čeprav so po mnenju zapadnih političnih opazovalcev v Moskvi «zašlu rw mrtvo točko«; 2. da smatra Acheson izmenjavo mi. sli glede posredovanja Nehru. Stalin - Acheson za končano. Po sinočnjih razgovorih Kelly-Gromiko Glavni pogoj uspeha pogajanj je sprejem LR Kitajske v VS MOSKVA 21. - Po sinočnjih f tožilep. Sedanjega ministra za De Gasperi snuje protikomunistično fronto RIM, 21. — Poziv predsednika italijanske vlade De Gasperija za ustanovitev »Nacionalne fronte za rešitev domovine« na pc-dlagi protikomunistične zveze ni naletel na dober sprejem italijanski javnosti. Kampanji deinokrščanske stranke je olajšano delo zaradi neprikrite informbirojevske podrejenosti KP Italije sovjetski zunanji politiki. Sedaj so se tej kampanji brez pridržkov pridružili samo monarhisti in fašisti. Republikanska stranka je postavila pogoj za pristop k tej kampanji izključitev monarhistov iz »Nacionalne fronte«. Enake pogoje je postavilo vodstvo Saragate-ve social-demokratske stranke ko je objavilo poročilo, da je kampanja proti komunistom «notranja stvar demokrščanske stranke«, «Enotna socialistična stranka«, ki jo vodita Romita in Silone, je tudi odbila De Gasperijev poziv. Liberalci pa niso še nič sklenili. Zaradi tež-koč za ustanovitev »Nacionalne razgovorih med angleškim poslanikom Kell.vjem in Gromikom so se razvila številna posvetovanja med diplomati, ki so akreditirani v Moskvi. Francoski poslanik je Kellyja obiskal popoldne. Druga poslaništva pa so prav tako bila obveščena s strani Kellyja o razgovorih z Gromikom. Tuji opazovalci v Moskvi me nijo, da so poskusi za’ mirno u-reditev korejskega konflikta zašli na mrtvo točko. Vprašanje bi bilo mogoče rešit! le, če bi sprejeli v OZN LR Kitajsko. Ti opazovalci pa poudarjajo zmernost odgovorov ki sta ju dala Stalin Fandit Nehruju in pa Gromiko Davidu Kellyju, angleškemu poslaniku. Gromiko je namreč samo formalno odklonil britanske predloge o umiku severnokorejskih čet ter v imenu sovjetske vlade podprl stališče, da rešitve vprašanja ni mogoče najti, ne da bi prej zaslišali predstavnike LR Kitajske in korejskega ljudstva. PreosiM »n M? LpND°N, 21. — Politični urednik ljudskega konserva-tivnega lista «Daily Graphic« meni, da bo Attlee baje med parlamentarnimi počitnicami izvršil preosnovo svoje vlade. Urednik piše, da bi baje Be-vina zamenjali 2 Hartley Shaw-crossom, ki je sedaj državni delo Isaacsa bi zamenjal minister za vojsko Strachey. Na drugi strani pa piše «Daily Graphics, da niso izključene splošne volitve v novembru, seveda pod pogojem, če se med. narodni položaj ne poslabša. v ZDA VVASHINGTON, 21. - Predstavniki ameriških oboroženih sil so danes pre-d kongresom sporočili da potrebujejo še 600 do 700 tisoč mož. Razni predstavniki niso hoteli dati točnih številk, vendar so poudarili, da bodo oborožene sile prekoračile zakonito mejo •> milijonov S00 tisoč mož, za kar pa potrebujejo še 550 tisoč mož. Senatna komisija za oborožene sue je nato soglasno odobrila celo vrsto zakonskih ukazov za povečanje oboroženih sil. Tako hn do podaljšali še za eno leto vo. jaški rok častnikom in voiakorr ki bi morali biti odpuščeni po oosluženem roku. Ameriška vojska začela vpo re^rv^ovVnvgar-de-,in dr^ da ^bodo^3nekateri°8od cehsoP zabeli tak, °Cea"' Vpokli' Kongres &J3? roženih sil 2a 600 do 7oS Silno navdušenje za «Mriinnrskc zdrahe» i/ Skednju Z velikem veseljem so tržaški Slovenci včeraj zvečer napolnili dvorano v Skednju, kajti bila. je primiera «Primorskih zdrah«. Pri tej priliki bi hoteli pripomniti, da se mora celo primiera italijanskega mojstra Goldonija, da se mora sam. mojster Goldoni skrivati in potikati po okoliških odrih, da še vedno kljub stalnim protestom nimajo tržaški Slovenci niti ene dvorane tega imena vredne. Lahkotno, veselo delo, ki oa je mojstrsko prevedel in pona-iil dr. Mirko Rupel, je Tržačanom izredno ljubo in pri srcu. Pa kaj jim. ne bi bilo, saj govori v njihovem narečju, o njihovih navadah in običajih. Občinstv0 se tudi tokrat ni razočaralo nad sijajno igro igralcev Slovenskega narodnega gledališča. Priznati je treba da človek ne ve, koga bi bolj pohvalil; veselo - temperamentno Pepko, ki se iz jeze in ženske histerije celo vrže na tla, jecljavca Lipeta, plašnn in po-hlevno (no ne vedno) Terezkn, Jožeta, Tineta, Vano. Urško in vse druge, ki so nam pokloniti štiri,ure prisrčnega smeha. Priznati je treba, da je celoten ansambel vložil v igro mnogo truda in da je režiser Modest Sancin postavil na oder sijajne «Zdrahes. Tudi občinstvo se strinja s to oceno, sai je ploskalo tako, da če bodo "Primorske zdrahe» že večkrat v Skednju, bo treba škedenisko dvorano popraviti, ker ne bo vzdržala takih aplavzov. Tokrat se občinstvo ni držalo običajnega pravila, da se ploska samo po koncu dejanja, temveč ga je veselje zaneslo, da je izražalo svoje navdušenje kar med dejanjem. S. B. L. PRIZOR IZ I. DEJANJA GOLDONIJEVIH ((PRIMORSKIH ZDRAH«, VČERAJŠNJE PREMIERE V SKEDNJU, KI JE TAKO NAVDUŠILA OBČINSTVO, DA JE PLOSKALO TUDI OB OE PRTI SCENI POČITNICE NA BLEDU Planinsko društvo v Trstu prireja tudi letos letovanja na Bledu za člane in prijatelje društva v tedenskih izmenah do IS- septembra t. 1. Ker je že precejšnje število vpisanih, Je priporočljivo, da vsak pohiti s prijavo tudi za poznejšo tedensko izmeno. Prijave sprejema in daje vsa potrebna pojasnila urad ZDTV, U. Machiavelli 13-II. dnevno od 9 - 12 in od 16 - 19. Danes izredna seja občinskega sveta na Repentaboru Danes ob 15. uri bo izredna seja občinskega sveta repenta-borske občine: Na dnevnem redu je: 1. Citanje zapisnika zadnje seje. 2. Nadomestitev umrlega občinskega svetovalca L. F. tov. Furlana. 3. Diskusija q resolucijah glede uporabe slovenskega jezika (proti ukazu 183 in pismu predsednika cone Palutana). 4. Prečitanje dopisa št. 2139-1893 Qd predsednika cone glede raznih sklepov občinskega sveta. 5. Prečitanje dopisa št. 2138-10981 od predsedstva cone glede zaposlitve uradništva pri nadzorstvu za kmetijstvo. 6. Prečitanje dopisa št. 2139-11871 od predsednika cone glede sklepa, ki ga je zavzela ZVU o teh resolucijah, izglasovanih na občinski seji 27. maja t. 1. 7. Razno. Tržaški župan je 21. t. m. iz-1 Obenem Se ustanavlja urad, dal odlok, s katerim ukinja stanovanjski urad v Trstu. Odlok o ukinitvi je- izdal na tepielju predloga občinskega sveta z dne 24. januarja t- 1. in na podlag; dekreta predsednika cohe. ki bo reševal vse viseče zadeve v tem vprašanju. Ta urad seveda ne bo nakazoval novih stanovanj. Odlok je stopil v veljavo na dan podpisa. Zahtevamo slovensko šolo In vrtec v Zgornji Kolonji V Zgornji Kolonji gradijo šolo za italijanske otroke, čeprav živi v tem okraju mnogo slovenskih otrok, se seveda nihče izmed odgovornih činite-ljev ni »spomr.il«, da bi imeli tudi U pravico do svoje šole; kot vedno so odgovorne šolske oblasti v skrbi za italijanske «pozabile» na slovenske otroke. Starši slovenskih otrok so že pred časom predložili odgovornim oblastem zahtevo, da bi imeli tudi slovenski otroci v novem šolskem poslopju svoje prostore; v isti zgradbi naj bi bil prostor tudi za slovenski otroški vrtec, katerega starši že dolgo časa zaman zahtevajo. Na nekatere »pomisleke«, češ da bi bil obstoj obeh šol v istem šolskem poslopju «otež-kočen«, so starši mnenja, da bi to ne bil prvi primer, ko bi imeli v isti zgradbi svoje prostore i slovenska i italijanska šola. Prav ti primeri nam kažejo, da zaradi skupnega ((bivanja« ni prišlo do incidentov ter da bi bili torej vsaki izgovori glede tega privlečeni za OTVORITEV POLETNE OPERNE SEZONE Verdijev „0tello" na gradu Ob prisotnosti številne publike je tržaško občinsko gledališče v sredo zvečer uprizorilo na gradu Verdijevo opero sOtello«. Opera, ki jo deloma zaradi pevsko izredno zahtevnih vlog deloma zaradi težje dojemljive muzikalne vsebine redkeje zasledimo v gledaliških repertoarjih, je bila zelo dobro pripravljena. eOtello« zavzema skupn0 s eFalstaffom» posebno mesto v ustvarjanju slavnega mojstra. Verdi jo je napisal leta 1886, torej že v precejšnji starosti (rodil se je leta 1813) in po dolgem premoru, ki ni dal slutiti, da bo sivolasi skladatelj še sposoben ustvariti tako u-metnino. uOtello» pa ne zavzema posebnega mesta samo v Verdijevem ustvarjanju, marveč v italijanski operni umetnosti sploh. Nedvomno je na skladatelja vplivala tudi Wagner-jeva reforma opere, pa tud: vsi ostali novejši izsledki v glasbi sploh, kajti «Otellov se bistveno razlikuje od prejšnjih mojstrovih del. Tu r,e najdemo vec običajne razdelitve na zaključne forme (arija. duet. finale itd.), pač pa znatno večjo povezanost med glasbo in scenskim dogajanjem. Verdi je sicer še vedno ostal Italijan, ki mu je vokalni element v operi prvenstven, toda orkestru daje že povsem samostojno nalogo; orkester sum je tolmači dramatsko obeležje. Značilno je tudi, da se je Verdi v svoji poslednji najzrelejši dobi lotil Shakespearove umetnine, ki bi jD v svojem mladostnem ustvarjanju s sredstvi. ki jih je uporabljal, bržkone ne izrazil dostojno. Tako Pa je nastala umetnina, ki nam je globoko psihološko Shakespearovo dramo izredno posrečeno približala v glasbi. Kakor smo že omenili, je bila predstava zelo skrbno pri-pravljena in v glavnih vlogah dobro zasedena. Največ pozor nosti je vzbujal amenkanski tenorist Ramon Vi nag v vlogi protagonista, izkazal je pevsko in igralsko izvrstnega aOtella» in lahko rečemo, da je on danes eden najboljših (če ne najboljši sploh) interpretov te zahtevne pevske vloge. Dramatsko močne akcente je oblikoval prepričljivo, skoraj strastno. pa vendar ni nikdar pretiraval izrazna sredstva. Enakovreden vrstnik mu je bil, tržaški publiki priljubljeni baritonist Giuseppe Taddei, ki je mefistovsko perfidno osebnost Juga odlično prikazal. Kot Desdemona je nastopila sopranistka Mercedes Fortunati, ki kvalitetno sicer ne doseza obeh že imenovanih pevcev, vendar Pa svoj sonoren glas lepo izoblikuje v vseh registrih. V vlogi Cassija se je dobro uveljavil tenorist Vittorio Panda-no. Razen teh so nastopili še: Bruna Ronchini, Miro Lozzi, Silvio Maicmica in Vito Susca. Opero je dirigiral Oliviero de Fabritiis in z veščo roko obdržal pravo razmerje med solisti, orkestrom in zborom, katerega je uvežbal Adolf Fanfani. O kvalitetah tržaškega orkestra smo že večkrat govorili; tudi tokrat je verno sledil tudi najsubtilnejši dirigentovi gesti. Carlo Piccinato je oskrbel režijo in sceno, ki je bila zlasti v 1- dejanju izredno okusno prirejena in opremljena z raznovrstnimi efekti (bengalični ogenj itd.)). Scensko je odlično učinkovalo tudi celotno grajsko dvorišče, na katerem se je opera izvajala. lase. Starši poudarjajo, da imajo slovenski otroci vso pravico do svojih šol, saj je slovensko ljudstvo na našem ozemlju toliko žrtvovalo v zadnji vojni samo, da bi si zagotovilo najosnovnejše človečanske pravice, med katere spada tudi pravica do šol v materinem jeziku. Odgovorni činitelji so odgovorili, da bodo vprašanje proučili ter da se bodo za stvar zanimali. O vprašanju slovenske šole v Zgornji Kolonji so pisali tudi kominformistični pisuni glasil «Dela» in ((lTJr.ita«: javili so, da je odšla k odgovornim šolskim oblastem delegacija SHPZ (katero je vodil «slavni» Košuta in »referentka« Gerbec) Čeprav so se za t0 vprašanje ^ tako «resno» pozanimali, se ti «borci» za pravice slovenskega šolstva niso «pobrigali», da bi poizvedeli vsaj za točne podatke o številu otrok, ki bi bili pripravljeni obiskovati novo slovensko šolo. Bog ne daj, da bi napisali točno število — ved. no je bolje napisati jih nekoliko manj — če stvar ne uspe, bomo svojim pristašem lahko laže «dokazali», da šola v Zgor nji Kolonji ni bila tak« ((važna« (tako so modrovali vsevedni kominformisti). Da je otvoritev slovenske šole v Zgornji Kolonji res zelo važno vprašanje, nam kažejo spiski otrok, ki bi želeli hoditi v to šolo. Za slovensko osnov no šolo se je po točnih podatkih prijavilo 62 otrok, medtem ko je število otrok za slovenski vrtec do sedaj 27. Ce so odgovorne oblasti menile, da je potrebno ustanavljati v nekaterih krajih italijansko šolo za samo dva učenca, potem ne razumemo zakaj bi tolikšno število slovenskih otrok ne imelo pravice do svoje' šole. Pa ne da bi hotele odgovorne obla Trčenje dveh kolesarjev Okoli 8 zjutraj je bilo, ko se je včeraj 18-letni slaščičar En-nio Bacci iz Sv. Marije Magdalene spodnje 276 peljal s svojim kolesom po Ul. Gatteri. Ko je privozil do križišča z Ul. Crispi, v katero je hotel zaviti, se je zaletel v nekega kolesarja, ki je v istem trenutku privozil po Ul. Crispi. Po trčenju sta oba kolesarja padla po tleh in medtem, ko se enemu ni ničesar dogodilo, so morali Ennia uslužbenci Rdečega križa s svojim avtomobilom prepeljati na ortopedski oddelek glavne bolnišnice, kjer bo moral zaradi zloma desne ključ niče ostati od 30 do 40 dni. sti na ta način prisiliti slovenske otroke, da bi obiskovali italijansko šolo. S tem bi bil dosežen r.amen potujčevenja naših otrok, kateremu pa se bodo odločno uprli vsi pošteni slovenski starši. Naši slovenski otroci imajo pravico do svojih šol in od te pravice ne nameravamo odstopiti. Odgovorne šolske oblasti naj si zapomnijo, da se bo vse demokratično slovensko ljudstvo borilo za to, da dobi Zgornja Kolonjg svojo slovensko šolo in tudi otroški vrtec. Izviren predlog za gradnjo 4000 stanovanj KOLEDAR Qhdali'rZS: »V svilu Ann Sheridan. Penice. Zaprt. „ . - vrti Filodrammatico. 16.30: «Tajdt Margaret O’ Brien. O Alabarda. 16.00: »Na dnu S. FfJ Garibaidi.Hj i^3ofr »Guadalcad5'1 R. Conte. , , Ideale. 16.30: ((Zavojevalci«, u Andrevvs. Impero. 16.00: »Presneta d"" zen«, "Dolores del Rio. Italia. 16.00: «Južnjak seve Red Skelton. p Savona. 15.30: «Sin strele«, Foster. Viale. Zaprt. , Jr Vittorio Veneto. 16.30: hoda — Tokio«, G. Gram. Adua. zaprt. , Armonia. 14.30: ((Zarotniki 12 rovic«, Bob Hope. . Azzurro. 16.00: ((Čudežni Danny Kaye. Belvedere. Zaprt. »Ob morju«. Zaprt. Marconi. 16.30: na prostem % ((Plesalka iz Singapura«, Crosby. .ii Massimo. 16.00: »Zidanje R. Taylor. AŠ Novo Cine. 16.00: «Dve R. Colman. Odeon. 16.00: «Aloma morja«. . , i. Radio, 16.00: ((Gospa Z Lamaar. mji Savona. 15.30: »Zene«, Cravvford. j-jalt Venezia. »Nevarna vdova« ni in Pinotto. . „vri' Vittoria. 20.15: »Pašnik! f. f štva«, Errol Flynn, 01ivl Havilland. Kino na gradu. 21.00: «rm dana znamenja«, D. Kaf-jgJL Ljudski vrt na prostem. jjjS ((Ljubezen v deliriju«, Cravvford. ,i(0 Letni kino v Ul. F. Sever«. «Zvezda Middletona«, R>ta vvbrth. Skoljet. 21.00: «13 ne odgo'*" Annabella. ^ ju Letni kino Rojan. 20.45: delfin«, Lana Turner. :: X T Izleti adria-expre$ 6. AVGUSTA IZLST v Ajdovščino Kanal Sv. Lucij0 Vpisovanje do 22. t. vseh potovalnih urad ADRIA -EXPRESS T RiSTICNE IZLETE ‘ Dunaj 0 organizira TEPE^.fl POTOVALNI V E jj, «ADRIA . EXPl* r Odhodi vsak ponedel)e torek v mesecih jul«« gust in september. IZLETI NA |L Grossfllocknf, v sako soboto v nll5(ltjl| Odhod iz Trsta ’ ob s° ^ zjutraj in povratek 0 d el j ah zvečer. Izleti ADRIA-EXPRES5j 14 IN 15. AVGUSTA Vl‘ v Ljubljano 14. IN 15. AVGUSTA iZ na Bled Odhod 14. avgusta ob J®’ iz Trsta. Vpisovanje do 30, t. n1. Jfl kopališče Sv. NIKOLAJ r. - 0** JA**1 KOPANJE — PLAZA — PLES — IGRE — BIFE RESTAVRACIJA — KONCERT VVEEKEND HIŠICE Z DVEMA ALI TREMI POSTEL Zveza po morju ob delavnikih: ^ IZ TRSTA ob 9, 11 in 14.40 IZ SV. NIKOLAJA °b 13, 15.45, 19 OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ,t| IZ TRSTA ob 8.30, 9.30, 10.30 IZ SV. NIKOLAJA ob 9^ 11.30 14.00 10.30, 11.30, 12 30, 18, 2°’ AVTOBUSNA ZVEZA ob delavnikih in praznikih U bušne postaje (postajališči Sv. Ana in Zavije) Iz Trsta ob 8.30, 11.30, 14,30 Iz Sv. Nikolaja ob 10, 13, 21. Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico 1\11. nadst. - lelefon 11-32 PRAZNIK NAPREDNE MLADINE ofeir lanskoletni, bo tudi letošnji mladinski tabor zbral v Sovodnjah žico somišljenikov in ljubiteljev fizkulturnega udejstvovanja snn»,V S°tov° je še vsem v , nU lanskoletna velikcpo-fizkulturna manifesta-Da igrišču y Sovodnjah, Je zajela malone vso sionsko; fizkulturno mladež in • i*a V Sovodnje ogromno ^Ožico naših ljudi iz Gori-Brf ®*ovenske Benečije, iz pL’ S ^rasa In celo iz Trsta. i i ! ^alco kakor lani, bo tudi J*1?1 mladinski praznik avil na sovočenjsko igri-8ce Vse naie somišljenike in ostale ljubitelje fizkultur- !'*, sporedov, ki bodo mogli s Etičnim raZV0j mladih ^ lahko Paji brj. očesom presojati In dosežene uspehe izvajalcev. Marsikdo ugotovil med nasto- pajočinni nov prirastek in čo- , en napredek v izvedbi, a- oa^Vn° S0 ze x lanskem °Pu doseženi zadovoljivi UsPehi. ^°leg lahkoatletskega tek-a "na in telovadnih vaj so 3ia k° od lanskega programa sporedu v nedeljo tudi kolesarska krožna dirka skozi slovenske vasi na Goriškem in športna razstava. Izkušnje uče, da ravno kulturno in fizkulturno udejstvovanje najuspešneje druži mlade ljudi. In to se je v dobri meri pokazalo že pri pripravah za nedeljski mladinski tabor. Kljub pomanjkanju primernih prostorov in poletnemu delu, ki veže podeželsko mladino, se je ta navdušeno odzvala klicu ZSM ter požrtvovalno posečala dolgotrajne večerne vežbe ter že pri generalki preteklo nedeljo pokazala uspeh teh prizadevanj. In kaj drugega tudi ni bilo pričakovati od' mladine, ki je znala za časa osvobodilne borbe še v mnogo težavnejših o-koliščinah organizirati in dovesti do uspešnega zaključka marsikatero prireditev te vrste. Z gotovostjo torej lahko trdimo, da bo nedeljski mla- dinski praznik, ne le enačil z uspehi, doseženimi pri lanskem nastopu, marveč jih celo prekosil. ^vozi na mladinski praznik v Sovodnjah “dadinski praznik v Sovodnjah bodo vozili Ribijevi "““asi po sledečem urniku: 'GOHICA - SOVODNJE: odhodi s Travnika ob 14.00. 15.00, U' 17.00, 18.00, 19.30, 21.00 in 22.00. j, Odhodi iz Sovodenj ob 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.00, in po želii tudi ob 24. uri. Avt(fhTEVERJAN ■ SOVODNJE: odhod iz Steverjana ob 16.00. hus voz' skozi Oslavje in Hodgoro. Iz Sovodenj se avto-l*fJt ZiPe* vrne v StcvcrJan. Omenjene proge bo prevozil več-0 zadovolji vse one, ki se bodo udeležili mladin-Praznika. w D°BERDOB - SOVODNJE. Odhodi iz Doberdoba ob 4 po-hlis °e' Vozil 1,0 skozi Jamlje in Dol. Iz Sovodenj se avto-U^hfvrne zopet v Doberdob in bo pot ponovil po potrebi. '* se bo tudi v Poljanah in ia Vrhu. jBovratek iz Sovodenj v Steverjan, kakor tudi v Dober-ob 21. uri. Trgovci in počitnice Zveza trgovcev za goriškc pokrajino sporoča vsem trgov cem, ki nameravajo zapreti svojo trgovino za neko dobo poletnih počitnic, naj čimprej obvestijo Zvezo, kdaj in za koliko časa nameravajo prekiniti poslovanje. Iz Krmina Seja občinskega odbora Na svoji zadnji seji je občinski upravni odbor v Krminu odobril sledeče sklepe: Po poročilu o slabem delovanju občinskega vodovoda je odbor sklenil, da se odkrije ves vodovod in ugotovi, kje je cev počila in da se čimprej prepreči izguba vode; nadalje so na podlagi prefektove okrožnice št. 10880-11 z dne 2. t. m. sklenili, da bodo spremenili potrošek za poslovanje tajništva srednje šole in ea priključili proračunu. Nadalje so razpravljali o stanovanjski dokladi učiteljem o-troških vrtcev, toda sklep v tej zvezi so odiožili na prihodnjo sejo. Nato so zavrnili predlog notranje komisije občinskih uslužbencev, po katerem naj bi se v občinskih uradih uvedel in odredil za omenjene uslužbence sledeči urnik: od 8.30 do 12.30 in od' 16 do 18.30. Ob' zaključku so, še odobrili jpotrošek lir 5974 za vzpostavitev svetilke v Borgnanu ter 'razne potroške redne uprave. Zavrnili pa so potrošek za popravilo poda v telefonski govorilnici v Medeji. Čaka na povratek v domovino Varnostni organi iz Milana so včeraj pospremili y naše mesto jugoslovanskega državljana 27-letnega Lucijana Bla-zutiča in ga izročili tukajšnji kvesturi, ki bq poskrbela za njegov povratek v domovino. Verjetno bo Blazutič lahko stopil na jugoslovanska tla pri prihodnji izmenjavi državljanov. Nesreča v hlevu V goriško občinsko bolnišnico Brigata Pavia je včeraj rešilni voz Zelenega križa pripeljal 711etnega poljedelca Mihaela Blediča iz Lečnika. Ble-dič se je ponesrečil v hlevu, ko ie krmil živino. Spodrsnil je ha mokrem tlaku in si pri padcu zlomil rebro na desni strani. Ozdravel bo y tridesetih dneh. Matura na slovenskih šolah Pred dnevi so sg na slovenskih siednjih šolah v Gorici zaključili zrelostni izpiti. Število maturantov je bilo letos na liceju kakor na učiteljišču višje nego druga leta, -o jih je namreč skupno triintrideset. Na klasičnem liceju je od skupnega števila trinajstih maturantov uspešno izdelalo šest, popravne izpite imajo štirje, Odgovor šovinistu V slovenski vasi Trčmun morajo otroci za vsako slovensko besedo, ki jo spregovore v šoli, plačati liro kazni «PAVLIHA» odklonjeni pa so bili tpije. Maturirali so: Batič Alojz, Bednarik Tatjana, Eržen Marijan,1 Kacin Marija; Nemec Mi-rijan in Obrsnel Drago. Na učiteljišču pa je od dvajsetih maturantov prejelo diplomo šest, popravne izpite jih ima trinajst, ena kandidatinja Pa je bila odklonjena. Izdelali so; Borsini Romana, Erbežnik Elza, Jerkič Milena, Mahnič Ivica, Reja Silvestra in Žvanut Franc. Eri teh rezultatih' moramo pomisliti na-vse težkoče, ki so jih slovenski dijaki, ki so. leta 1945 prvič prestopili prag slovenske šole, srečali na poti svoje izobrazbe, od katerih je najhujše pomanjkanje slovenskih knjig in vsakršnih laboratorijev. Vsem onim, ki so izdelali voščimo vso srgčo na poti življenja, tistim, ki jih še čakajo popravni izpiti pa, da bi njih nadaljnji naperi rodili zaželene uspehe. lili P m 2}. 1950 ZJUTRAJ: Ob 7. uri: LAHKOATLETSKA TEKMA MED GORICO IN TRSTOM. Ob 8. uri: KROŽNA KOLESARSKA DIRKA PO GORIŠKEM (približno 100 km). Odhod iz Sovodenj ob 8. uri, prihod na cilj v Sovodnjah približno ob 11. uri. Ob 10. uri: OTVORITEV ŠPORTNE RAZSTAVE NA SEDEŽU PROSVETE V SOVODNJAH. POPOLDNE: Ob 18. uri: NASTOP MLADINE IZ GORICE IN TRSTA S PROSTIMI VAJAMI; ženska orodna telovadba; ženske vaje z obroči; ples pod mlaji. Ob 19. uri: ŠALJIVE TEKME (vlečenje vrvi, plezanje na mlaj, šaljiv tek z ovirami itd.). Vpisovanje za te tekme bo na igrišču. SLEDI PROSTA ZABAVA S PLESOM. Kr min Vprašanje poljskih čuvajev V nedeljo 23. t. m. vabi kr-minska občina vse kmetovalce na zborovanje v občinskem gledališču, na katerem se bo obravnavalo vprašanje poljskih Čuvaiev. V ta namen je občina razposlala vabila, ki jih bodo morali udeleženci pokazati ob vstopu v dvorano. Kdor bi sam ne mogel priti na zborovanje, lahko pooblasti tega ali onega udeleženca, ki pa lahko nastopi le z enim pooblastilom. Vesti za trgovce Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim trgovcem, da si na njenem sedežu v Ul. IX. avgusta 11-1 nadstr. lahko ogledajo sledeče okrožnice: Razne vesti o zunanji trgovini; prepoved odpusta vojnih povratnikov; ob-vezna zaposlitev vojnih invalidov. V ZVEZI Z JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKO II POGAJANJA V LJUBLJANI so dovedla do povoljnih zaključkov Goriška delegacija za trgovinska pogajanja z jugoslovanskimi predstavniki, ki se je nekaj dni mudila v Ljubljani, se je v četrtek vrnila v Gorico. Predmet razgovorov je bil predvsem trgovinski sporazum, sklenjen lansko leto in uspehi ter pomanjkljivosti tega po enoletnem izvajanju. Kakor smo že poročali, je bila kohtin-gentirana vsota 600 milijonov ih. ki jo je predvideval sporazum, le delno izčrpana in so šla pogajanja obojih, predstavnikov v glavnem za tem, da se ob obnovitvi pogodbe izločijo nekatere vrste blaga m nadomestijo z izdelki, na katerih sta ta in ona pogodbena stranka bdij interesirani. Kar zadeva popravila motor, ni h vozil, ki so iih v ta na-mc-n pošiljali iz Slovenije v Gorico, se je pokazala možnost pošiljati preko meje v popravila tudi drugačne manjše stroje, kar bi vsekakor poenostavilo nekatera določila pogodbe, ki je doslej predvidevala uvoz potrebnih nadomestnih delov v Jugoslavijo. Goriška trgovinska delegaci ja, ki so jo sestavljali direktor urada za trgovino in industrijo dr. Candutti, dr Verzegnas-s:, g. Braunizer in g. Bigot, se, ie izrekla zelo povoljno o poteku razgovorov in zlasti o sprejemu, ki so ji ga prirediš le jugoslovanske oblasti. Rezultati doseženih sporazumov so bili javljeni odločujočemu ministrstvu v Rimu. Nesrečen kolesar Včeraj popoldne se Je na poti domov prevrnil s kolesom D71etni delavec Alojz Pavletič iz Standreža. Pri padcu si je zlomil desno nogo in se ranil v roko. Tudi njemu je moral na pomoč rešilni avto Zelenega križa,, ki ga je odpeljal v bolnišnico Biigata Pavia. Zdraviti se bo moral štirideset dni. KINO VERDI, 17: »Glasbo, prosimo«, barvni film W. Disney in «Solza in smehljaji«, H. Muf-fet; VITTORIA, 17: «Proti Karaib-skim otokom«, E. Powell; CENTRALE, 17: «Sovraštvo»; D. Dick; MODERNO, 17: «Dezerter», Al Ladd; EDEN, 17: «Krvavi cirkus«, H. Bogart; ESTIVO, 17: »Poljubil sem zvez do«. er ^onfe je na prvi mestni \ „ nci tov. Colja pozdravil ''2»če, predvsem pa se-K? tov “krožnega komiteja k okra■' ^ltrama in sekretar-ia ■ knga komiteja KP STO. Vsetli t°v. Sokola ter se cžbo. valil za obilno ude- Ko' lr>lad'Kt°pila deleSaciia na-•tii narn-' Pionirčkov s polni-yzbudil0 ‘ 'vetja na oder, je **Vahnost tl'ed mno^ico veliko ■Skhja. j, vzklikanja in plo. Je Pozeb P izmed pionirjev r*nc0 2 uVil Partijsko konfe-'Pesta- €sedanii: «Mi pionirji bjetn v °£cr z velikim zaupa, ^estran-u tijo, ki nam daje tiU m-? Pbžnost razvoja v °bljubHa®rksizrha - leninizma. ?riPoiriQo|-0’ da bomo tudi m' J' POhlooli « "U k 2 vsemi svojimi h Pričan- ve'iki stvarnosti. Pravila- ^ smo. nnH Pl lnn»>. * '-um ju ui u' i- >-*• lovilnim’ !m°’ da bomo pod > z hitrl'‘dstv°nr naše Par-a8ostani .elanom zgtadili našemu ljudstvu«. ^odbora postnega ljudske-n •ra mestnega ;8 «De _ adiofonije, tovar 11 ribis: . anSlade», »Fiuctus« Sd6n . Kopra. je^m*!! deIe8acij(' Radio-Naiivse *im dejal, da naše stv. Za širjenje resni-, W arn°Sti v svet. °V' Mav"* da.Ie*acije ribičev !k,J v;?rel‘o Vascon je dejal: » ,wv rv. \ Partije, . -P*^^čani.cJa na^ vo- • ^ vi a u vascon liCo Prlvif1 ani'č "lt PUu! n-nrksizma- VM‘*y5r---lub,i?mo-da Jih k"“.* vse naloge, ki daja ia Partija), u u Zel a‘uja». lNlud'obširnem političnem p^ovinskih dogod-^lj!>tem d,!- ‘if.,ter P° orvani. ^ ln n-n^i 0 vseh USP< -sC se io1 ’n 0 bodočem 1 razvila živahna di- fc°VOrU je tov' sterft‘ revM,rn Podčrtal, da Je na-•Z 'iji-8 da*a velik deliž v m2a izgon okupatorja Mj, cčstoletij tlačene do ',*^J'ri obnovi naše poru šene domovine. Dala je tudi največji delež pri gradnji naših zadružnih domov in pri gradnjah drugih gospodarskih objektov. V mladinskih delov, nih brigadah je bilo veliko število udeležencev - - prvoborcev za gradnjo naše stvarnosti. Največjo revolucionarnost je pokazala,na gradnji novih objektov v Jugoslaviji, kjer je nudila bratsko pomoč jugoslovanski mladini. Naša mladina bo vedno v tesnem bratskem sodelovanju z jugoslovansko mladino, ki se s svojimi lastnim; silami bori za izvršitev petletnega plana, kar pomen; preobrazbo mesta in dežele z industrializacijo in elektrifikacijo svoje neodvisne sociali tič-he domovine. V razgovoru je tajnik SIAU za mesto Koper poudaril da je naša organizacija, ki pove. zuje vse ljudi našega okrožja. Italijane, Slovence in Hrvate, zrasla v težki revolucionarni borbi za svobodo. Nadaljevala je z gradnjo gospodarstva in vzgojo ljudi v novem duhu bratstva in, enakopravnosti. Tov. Sokol j,e poudaril, da bo treba. tesneje sodelovati z delovnim ljudstvom mesta in dežele. Po končani diskusiji so poslali pozdravne brzojavke Centralnemu komiteju KP Jugo. slavije in I

»ostro Partlto. phiembri e randidati del cittorti3 1 conferenza "'“nista* ddf‘ ,?arUt0 c°-CaDOrt, . di Capodistria ^ rla' >i 2» lugiio 1950. Ne daleč od križišča Sv. Pena iz dneva v dan raste novi socialistični kolektiv — opekarna. Prav tam kjer je bila do nekdaj puščava — samo grmovje, je danes opekarna »Ruda«, ki' daje ljudstvu v uporabo nad 22.000 komadov opek dnevno. V opekami so uvedli brigad-ni sistem dela, ker le tako dobro tekmujejo za večjo storilnost in za boljšo kakovost izdelkov. Zadnje dni so tudi vsa dela normirali, tako da sedaj dobi vsak delavec ali delavka plačilo po opravljenem delu. Delata dve izmeni. Ena zjutraj, druga popoldne. Vsaka izmena ima 4 brigade, ki med seboj tekmujejo. Kakor stopiš v tovarno, te preseneti grafikon z napisom «22.000 komadov dnevno«. To je število, ki ga sedaj ni dosegla nobena druga opekarna pri nas. Živahno je pri velikem stro-iu, kjer izdelujejo sveže opeke. Mladi 171etni Emil Marinac pravi: «Ce bi bilo dovolj zemlje. bi jih izdelali 36.000 komadov dnevno«. «Zakaj pa ni zenr lie?», Sem začudeno vprašal mladeniča. «Ker je pomanjkanje delavcev prav povsod, naj-' več pa pri izkopu zemlje«. Sel sem gledat, kako žgejo opeko. Poučili so me: »Sveže opeke se morajo posušiti na zraku in nato'jih nosijo v opekarsko peč, kjer jih zložijo do ,10.000 komadov naenkrat«. Neprestano, dan in .noč se vi- je čez dolino črni dim opekarskih peči. Delavec, ki je prekladal že izdelane opeke, mi je pravil: «Sest dni se morajo neprestano peči preden so za uporabo«. »Najboljša brigada, ki dnevno prekaša vse ostale brigade, je prva pri izkopu zemlje pod vodstvom tov. Antona Vuka iz Medošev«, je dejal tov. Mihael Spek. «Tudi tretja brigada noče zaostati pri vlaganju svežih opek v peči«. Tu pa dela vseh 5 delavcev, da je težko reči. kdo je najboljši. V tej opekarni je tudi precej deklet, ki opravljajo ista dela kakor moški. Nekatera dekleta vlagajo opeke, druga odmikajo opeke izpod strojev itd. Med' vsemi dekleti prednjači tov. Roža Pribac iz Nove vasi. Tudi Francka Bok ne zaostaja, vedno ji sledi v delu za petami. Sindikalna podružnica ne deluje pravilno. Ze dalj časa niso imeli sestankov, kar je krivda bivšega tajnika Giordana Berdasa. Te dni bod-o imeli volitve novega vodstva sindikalne podruž-nice. Ta delavski kolektiv ima tudi svojo ekonomijo, ki jo udarniško obdelujejo vsi delavci in delavke. Tu jim zraste dovolj zelenjave in povrtnin. Vsi člani naše brigade so porok, da bod0 te obveze dosežene. Mi vsi se zavedamo za kaj delamo, in ko se bomo vrnili domov, bomo pavedali kaj smo videli in koliko sm0 doprinesli pri gradnji Novega Beograda. Vsi člani naše brigade so zelo navdušeni, k0 vidijo, da se vse dela po planu in po normah. Vsi veliki objekti v novi Jugoslaviji ne bodo zgrajeni nekako neobčutno mehanično, ampak z življenjskim razumevanjem naše mladine. Premalo bomo imeli časa, da bi lahko izvršili vse zadane haloge. V brigadi imamo še -9 nepismenih, katere uči čitanja in pisanja učiteljica. Na razpolago imamo knjižnico, ki zadostuje za potrebe brigade. Vsak dan imamo kulturne sestanke, telovadbo pa vsako jutro m vsak večer po delu. V tretji dekadi se je najbolj izkazal tovariš Beltrame Ivan. Bil je najboljši pri delu in v disciplini. Z našim delom bomo pokazali narodom Jugoslavije, kakšna je zavest mladine bujskega okraja, pokazali bomo svojo voljo graditi skupno z njimi socializem, do katerega tudi nam kaže pot KPJ s tov. Titom na čelu. Naše gradbišče je kovačnica novih ljudi. Tu kujemo bratstvo med Hrvati in Italijani naše Bujščlne». HUBERT SAIN i Lmag Prispevek frontovcev pri prostovoljnem delu Za pospešitev gradenj v bujskem okraju dovažajo parniki dnevno velike količine lesa in drugega gradbenega materiala. Ker je tudi tu pomanjkanje delovne sile, so prišli na pomoč prostovoljci, da bi raztovarjanje tega gradiva šlo hitreje od rok. Tako je v nedeljo 50 frontovcev opravilo okoli 200 prostovoljnih ur pri razkladanju lesa za gradnjo. Na tem sektorju so začeli tudi s tekmovanjem na čast okrajne partijske konference. Pri Kmetih in v Sv. Mariji na Krasu so žene v tem tekmovanju napravile že 960 prostovoljnih ur. Med terni sta pokazali visoko zavednost tovarišici Pavletič Angelina in Lubiana Roža, ki sta do sedaj napravili vsaka po 65 prostovoljnih ur. V MATERADl so v mesecu juniju tekmovali frontovci skupno s člani kmečke delovne zadruge «Novo življenje« na čast okrajni partijski konferenci. Tovariša Vižintin in Ju-riševič sta se najbolj izkazala. Skupno je bilo tu opravljenih 330 prostovoljnih ur. Za zgled vsem ostalim moramo postaviti poslovodje krajevne nabavno - prodajne zadruge, ki so opravili pet dni prostovoljnega dela pri žetvi tistim tovarišem, ki sQ odšli z brigado «25. maj« na gradnjo Novega Beograda. Tudi v BUZINIJJ so tekmovali za okrajno partijsko konferenco. Skupina 50 frontovcev je prj pogozdovalnih delih napravila 147 ur. Pri gradnji zadružnega doma pa so napravili še drugih 425 prostovoljnih ur. Kai smo napravili za izboljšanje kmetijstva v koprskem okraju Večina prebivalstva koprskega okraja se bavi s kmetijstvom, zato je razumljivo, da vprašanju kmetijstva posveča ljudska oblast največjo skrb. Naravno je, da v zvezi s tem nastaja cela vrsta vprašanj, ki jih je treba dnevno reševati. V tem članku bomo na hitro pregledali uspehe, ki so bili doseženi v prvih šestih mesecih tekočega leta. Upamo, da se bo za strokovna navodila in kritiko pomanjkljivosti oglasil kdo izmed naših strokovnjakov. To bi bilo nujno in potrebno. V koprskem okraju je vinogradništvo na prvem mestu. Vemo, da je vojna tudi na tem polju zapustila škodljive sledove. Bilo je potrebno začeti z obnovo starih in opešanih vinogradov in tudi za napravo novih. Naše zadruge s° v tem že precej napravile. Povečale so površino za 24,5 odst. z nasa-ditvijo novih trt. Manj je v tem napravil privatni sektor. Na kmetijski šol; v Skocija-nu pr; Kopru so že lani začeli z izbiranjem (selekcijo) cepičev, s katerimi se bo izvedla obnova vinogradov. To izbiranje bodo letos uvedle tudi naše kmečke delovne zadruge. Za zatiranje bolezni in živalskih škodljivcev so bile dane kmečkim delovnim zadrugam in tudi privatnikom velike količine modre galice, žvepla, su-likola, škropilnic in žveplalni-kov, in to v prosti prodaji. Naš enoletni gospodarski plan predvideva večja izboljša- Stevilke o slovanskih dijakih, ki jih ie navajalo ravnateljstvo italijanske gimnazije, so bile pogostoma navadna šovinistična potvorba. Ce je bilo le mogoče, so Slovenca ali Hrvata proglasili za Italijana (prof. Ferlan iz Trsta bi lahko o tem marsikaj povedal). V iz-vestju iz leta 1900-1901 najdemo sledeče: »Italijanščina je jezik, v katerem se vrši ves pouk in obenem obvezen predmet za vse dijake, nemščina ter slovenščina (lo slavo) pa obvezen predmet za vse rojene Nemce ali pa Slovence« (str 29). To pravilo naj bi bilo u-zakonjeno z zakonom iz leta 1867. V vseh izvestjih pa se pouk hrvaščine navaja med predmeti, ki niso obvezni (pod rubriko oggetti liberi, materia faooltativa, materia libera). To Po sledovih italijanskega iredentizma neovržno dokazuje, da ie avstrijsko šolsko nadzorstvo zatiskalo oči in dopuščalo, da so iredentistični prolesorji pritiskali na Slovence in Hrvate, kakor so ie hoteli. Sistematsko so delali na tem, da bi Hrvati in Slovenci zatajili svoj materin jezik ter se odrekli poseča-nju neobveznega študija hrvaščine. Višek potvarjanja naletimo v izvestju iz leta 1884-1885. O dikdatičnem planu za hrvaščino, *i se navaja skoraj v vseh številkah izvestja, sploh ni govora. Navaja se le, da je vseh italijanskih dijakov 176, da je od teh 11 Slovanov, in da je posečalo tečaj za hrvaščino 71 dijakov. Trditev, da je bilo le 11 Slovanov, je v očitnem protislovju z 71 tečajniki za hrvaščino. Na eni strani ge Ugotavlja, da je bila hrvaščina kot predmet obvezna za vse Slovane, da Je bilo precej dijakov, ki so posečali tečaj za hrvaščino, na drugi pa statistiko o minimalnem številu slovenskih in hrvaških dijakov. Med profesorji za hrvaščino navajajo izvestja naslednja imena; Della Marina, Matejčič, Milohovič in Krištofič. Dolgoletni profesor na gimnaziji Matejčič (poučeval je grščino, nemščino, latinščino ter hrvaščino) je deloval v okolišu, ki je bil popolnoma zastrupljen z italijanskim iredentizmom. Iz vsake številke izvestja veje mržnja proti Slovanom. Najlepše se to vidi iz podatkov, ki smo jih že navedli. Profesorsko študijsko knjižnico so polnili la z nemškimi ter italijanskimi knjigami. (Pazili so še posebno, da so bili dobro zastopani vsi italijanski iredentistični zgodovinarji, isto velja tudi za dijaško knjižnico na gimnaziji. Čeprav je bilo mnogo slovenskih in hrvaških dijakov, ni bilo vendarle v tej knjižnici niti ene hrvaške ali pa slovenske knjige. Italijanski profesorji na gimnaziji niso pokazali niti najmanjše solidarnosti do slovanskih dijakov, ki so pripadali zatiranemu narodu, pač pa obratno, namreč mržnjo do Slovanov ter naklonjenost do avstrijske reakcije. Zaradi tega se pač ne smemo čuditi, da je postal ravno Koper s svojo italijansko gimnazijo »Carlo Combi’ (tako se je imenovala po Italijanski imperialistični okupacij; leta 1918) leglo fašizma in center, iz katerega se je širila divja gonja proti Slovanom v Istri. Kjer je bil nekoč kolegij, pozneje nemška ter italijanska gimnazija, je še danes italijanska gimnazija. Ljudska oblast skrbi, da se italijanski dijaki vzgajajo v duhu bratstva in enakopravnosti med narodi, («Istrskj tednik«) j nja tudi v sadjarstvu, ki je v koprskem okraju druga najvažnejša kultura. Kmečke delovne zadruge so to razumele in so v letošnj-i pomladi povečale površine sadovnjakov za 26 odst.. Privatni sektor pa je povečal le za 1 odst.. Lahko bi biii nasadili v.eč, če ne bi bilo pomanjkanja sadik, katere smo morali uvoziti iz Slovenije. Tu bo treba misliti na ureditev drevesnic doma. Kmečke delovne zadruge in Kmetijska šola v Skocijanu naj bi to vprašanje rešile. Prvi korak za to je bil že napravljen. Na Kmetijski šoli v Skocijanu so letos nasejali toliko pešk divjakov, da bodo lahko dali nad 120.000 sadnih podlag. Za zbiranje pešk so bile podvzete široke akcije, ki so imele dober uspeh. Tako bomo imeli v bližnji bodočnosti sami dovolj mladih sadnih drevesc in lahko začeli z načrtno obnovo naših sadovnjakov. Za izboljšanje že obstoječih sadovnjakov je bilo na zadružnem in tudi privatnem sektorju izvršeno precepi j en j e slabih in nerodovitnih sort, ki je dobro uspelo. Dobro bi bilo, če bi se delovne zadruge čimprej oskrbele s prevoznimi ročnimi in tudi motornimi škropilnicami. Sadni škodljivci se letos niso pojavili v veliki meri. Le v Sečjolshi dolini je bil v manjšem obsegu pojav jabolčnega molja. Vrtnarstvo je poleg vinogradništva in sadjarstva najbolj donosna kmetijska panoga v našem okraju. Naravnost i-dealne pogoje za gojitev povrtnin iina ves obmorski pas, od Ankarana so Sečjolske doline. V Ankaranu, Bertokih in Seč-jolski dolini so dani še posebni pogoji, ker sg lahko poslužijo namakanja. V zvezi s povečanjem površine namenjene za paradižnik jo je zadružni sektor povečal za 22 odst. Bilo so razdeljene veliko količine semen za izboljšanje kvalitete povrtnin in prav tako velike množine zaščitnih sredstev. V poljedelstvu je bilo predvideno, da bodo nasejali in na sadili večje površine s prosom, ki služi za napravo metel in posebne trave, ki daje korenine za izdelavo krtač. Suša v maju je delno zavirala izvedbo tega načrta. Na krompirjevih nasadih je bilo ugotovljeno polno bolezni, ki povzročajo degeneracijo krompirja. Tu bo potrebno že sedaj poskrbeti za dobro šeme za prihodnje leto. Prav bi bilo, če bi se odgovorni pozanimali, da bi ta semena dobili iz raznih krajev Slovenije, ki pridelujejo res prvovrstna in zdrava semena. Paziti bi morali, da ne bi bilo seme okuženo od koloradskega hrošča. Bila je razdeljena velika količina dušičnatih, kalijevih in fosfornih gnojil. Ni pa bilo še dovolj, zlasti je bilo pomanj kanje hitro raztopnih dušičnatih gnojil. Stanje živinoreje se je v primeri z lanskim letom precej izboljšalo, ker imamo več krme. Za izboljšanje je bilo uvoženih več plemenskih bikov, za dvig kokošjereje pa veliko število piščancev, Uvedena je bila selekcija živine. Na zadružnem V i/ilite in citaite fhimobbhi dimmikl sektorju je bila uvedena kontrola mleka, da bodo tako ugotovili mlečno produkcijo krav. Na Kmetijski šoli v Skocijanu in v kmečkih delovnih zadrugah bodo uvedli rodovnike za živino. Za zaščito proti raznim nalezljivim boleznim je bilo napravljeno vse potrebno. Proti rdečici je bilo cepljenih nad 30Q0 prašičev. 2ivinozdrayniki so zdravili govejo živino v največ primerih na prebavnih organih. Zdravil in potrebnih instrumentov je bilo dovolj na razpolago. , Prvič So letos v tem okraju začeli večje pogozdoval-ne akcije. Te akcije so povsod dobro uspele. Na Debelem rtiču je bilo zasajenih 5 in pol ha površine z borom, v Valma-rinu 6.3 ha, v Dekanih 11 ha, v Semedeli pa so zasadili 4 ha površine z akcijo. Tudi gozdne sadike smo dobili iz Slovenije. Za naprej bo treba poskrbeti, da bomo imeli vzgajališče doma. Drevesnica ki obstaja v Dekanih, se je letos slabo obnesla. Vse posejano seme je izkalilo komaj 5 od 100. Vzroki niso znani zato bo treba mogoče bolj paziti na svežost semena in na zemljo, da bo čista vsakržnih' škodljivcev. IZ DOKUMENTOV OSVOBODILNE BORBE - OB OSMI OBLETNICI USTANOVITVE TOMŠIČEVE BRIGADE DR. STANKO KOVAČIČ: Gospodarski “Povej jim, da ni lahko umreti mlad, todazatako veliko Dolina reke Dragonje (Rokave) stvar, kot je naša, to ni težko in za njo rad umrem,, Tri dni po svoji smrtni obsodbi in dan prej, preden Se je smrtno zadet zgrudil v gramozni jami za Sv, Križem, je Tone Tomšič napisal ter v svojem in v imenu vseh svojih jetniških tovarišev poslal slovenskim partizanom naslednje sporočilo: «... NAŠIM HRABRIM PARTIZANOM' Tudi do nas, ki sedimo za rešetkami okupatorskih ječ, je prispel glas o vaših velikih nalogah. Nezlomljiva vera naših tovarišev in tovarišic po jaši-stičnih ječah v. veliko stvar o svoboditve slovenskega naroda in delovnega ljudstva se je zaradi teh vesti ie bolj okrepila in naši fantje, katerih življenja hočejo imeti fašistični okupatorji, zro z nasmehom in s prezirom smrti v oči v zavesti, da bodo tudi te njihove žrtve položile temelj svobodni bodočnosti slovenskega naroda in delovnega ljudstva! Tovariši partizani! .Ne bom vam govoril spodbujajočih besed! Vemo, hrabrosti Vam ne. manjka. Le to, tovariši, nas duh vas spremlja vsepovsod, p vseh vaših bojih smo z vami, z vami trpimo, z vami bijemo sovražnika in še naši grobovi vas bodo podpirali v velikem boju, ki ga bijete in ki se ne more končati drugače kakor s popolno zmago! Prejmite plamteče pozdrave nas jetnikov za rešetkami okupatorskih ječi Pismo Vide Tomšičeve borcem brigade Toneta Tomšiča Dragi tovariši! Pošiljam plamteče pozdrave Vam, mojim dragim tovarišem, junaškim borcem brigade Toneta Tomšiča. V najtežjih dneh, ko me je dušila bolest in nemočen gnev med zidovi italijanskih ječ, mi je bil spomin na vas, na vaše junaške boje najsvetlejša misel-Nisem vedela mnogo o vas — veliko je bilo med vami in menoj debelih zidoy in zamreženih vrat — toda vedela sem da ste prezirali in prav tako prezirate smrt, kakor jo je preziral Tone. »Izroči pozdrave našemu Centralnemu komiteju in vsem našim borcem!« mi je rekel tisto majsko jutro, tisto kratko zadnjo minuto, ki so jo nama dovolili, preden so ga odvlekli v gramozno jam«. «Povej jim, da ni lahko umreti mlad, poln sil in poleta, toda za tako veliko stvar, kot je naša, to ni težko in za njk) rad umrem». Pri Tonetovi smrti so si podati roke gestapovci, italijanski fašistj in domači izdajalci. Izdan od belogardističnih hlapcev, mučen od gestapovskih in fašističnih krvnikov, je padel prerešetan od krogel iz strahopetnih italijanskih fašističnih pušk. In tako so padli vsi, cvet naših borcev. Strohopetne italijanske fašistične puške so utihnile, gesta, povci in domači izdajalci, pobesneli v svoji onemoglosti, pa so se iz strahu pred svojim narodom le bolj udinjali nacističnemu okupatorju. Oblačijo se v razne barve, a srce jim je eno samo, ena sama misel jih vodi: uničiti vsg Tonete Tomšiče, Slavke Šlandre, vse, ki si upajo upirati se fašističnemu zverinskemu pohledu, vse, ki si upajo dvigniti uporno pest za pravice svojega naroda. Toda njihov račun je bil napačen. Vsak dan več jih je, ki so pripravljeni dati svoje mlado življenje, dati vse za našo svobodo. Vsak dan več jih je, ki vedo, da je bolje stoje umreti, ka- TONE TOMSIC. kor živeti kleče pod fašističnim bičem in lizati noge, ki gazijo naše glave. In namesto ustreljenih in pobitih Tonetov Tomšičev in drugih je stopalo stotine in tisoče naših borcev. Tone Tomšič je dobil y vas tisoč rok, ki neusmiljeno vračajo udarce in gonijo fašistične pse iz naše zemlje. Tudi v ječah so hoteli, da bi delali za fašiste, zato da bodo še krepkeje vihteli svoj bič, da bodo lahkb izdelovali še ostrejše krogle za naša telesa. Nismo jim hotele delati in niso nas uklonili niti glad niti mraz niti samota celic. V dolgih urah, ki so se leno pretakale v mračnih celicah, ko se je dvignilo iz mraka predme vse, kar so nam naredili, ko sem gledala v mislih vse, ki so nam jih pobili, takrat sem pohitela k vam in hodila z vami po naših slovenskih ho-stah: vidi« fašista! — bij! glej izdajalca! — bij, kolji; nemška kolona! — bij, kolji! dokler ne bomo uredili svoj dom sami po svoji volji, za boljše življenje naših otrok. Srečna sem, da lahko v tem boju in v tej veličastni gradnji naše nove svobode sedaj zopet in neposredno pomagam tudi jaz. Temelji naše stavbe niso običajni.— to je, kri. naših najboljših, zato tudi naša stavba ne bo običajna — to bo svoboda, ki že vstaja pred nami. tako, da je vidna in otipljiva tudi za tiste, ki prej vanjo niso verovali. Danes imamo našo vojsko, naše osvobojeno ozemlje, našo ljudsko oblast in zgradili smo in s krvjo zapečatili bratstvo vseh južnoslovanskih narodov, bratstvo vseh slovanskih narodov, bratstvo vseh narodov sveta. Tako se uresničuje tisto, kar je kazala naša Partija, za kar so Tone in njegovi tovariši živeli in delali leta in leta in za kar so dalj svoje življenje. Pred nami je še borba in delo, pred nami je še najostrejša zadnja bitka. Gestapovski krvniki so postali besnejši, zahrbt-nejši, drznejši kot kdaj koli prej. Poiskali so si svojih zločinskih pajdašev med našim narodom in z besnostjo potapljajočega bijejo' okrog sebe in uničujejo vse. Nas pa njihovo divjanje ne more ustaviti. Uničili, so r.arn mnogo — .enega ne morejo: naše volje, da osvobodimo svoj narod, da maščujemo žlocine. Pod vodstvom naše Komunistične partije se bomo borili naprej, neizprosno in dosledno, in brez usmiljenja do sebe in brez usmiljenja do tistih, ki bi se nam upirali na naši poti. Delala bom in vsi bomo delali tako, kot si delal Ti, Tone, sem mu odgovorila tisto majsko jutro. Vsak dan in danes to ponavljam. In ponavljam, ko vam preko naše uporne domovine prožim in krepko stiskam roko. moji dragi tovariši! Smrt fašizmu — svobodo narodu! Februarja 1944. Vida Tomšič, 1. r. Obrnili smo se na gospodarskega strokovnjaka dr. Stanka Kovačiča, ki že dalj časa dela v Istrskem okrožju, da bi napisal od časa do časa za naše bralce kak članek o gospodarskih problemih Istrskega okrožja. Tov. dr. Kovačič je obljubil, da nam pošlje več člankov in sicer vsak teden po enega. Današnji je prvi v tej seriji. Dolina reke Dragonje se razteza od Sečjol proti notranjosti. Obsega brez solin približno 500 ha zemlje. Je majhna dolinica, ki jo povrh vsega večkrat na leto preplavi reka Dragonja, katera teče po dolini ter se tu tudi Izliva v morje/ Ta dolina je danes majhna kotlini-ca, kjer se vrstijo vinogradi z njivami s koruzo brez sledu intenzivnega poljedelstva, ki je teko značilno za koprski okraj. Toda že do sedaj je bila dolina Rokave važna za gospodarstvo Istrskega okrožja in to zaradi solin, ki imajo okoli 6 milijonov kvadratnih metrov bazenov ter proizvajajo do 2 tisoč vagonov soli na leto. Maja je bila odprta opekarna, ki ima že sedaj proizvajalno zmogljivost 3 milijone opek na leto* In v najkrajšem času bo odprt sečjolski premogovnik, ki bo najpomembnejše gospodarsko pcd.ietje v dolini Rokave. Najvažnejše pg je to, da lahko do neke mere povežemo produkcijo nekaterih zgoraj nave- ELEKTRIFIKACIJA JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIC Pitni Ite el železnica lelitriticirnnn ajeve - Kard Dolina Neretve, od Konjiča do morja je leto$ eno samo veliko gradbišče. Ne mislimo pri tem samo na gradbišča največje hidrocentrale Jablanica-Ra-ma, ki se raztezajo več desetin kilometrov v. dolžino, s središčem v Jablanici, kjer gradijo temelje 70 m visoke dolinske pregrade. V neposredni bližini gradi železniško gradbeno podjetje številka 1. iz Sarajeva prve velike objekte bodoče nor-malnotirne železniške proge Sarajevo - Kardeljevo, s katero bo podaljšana mladinska proga Samac-Sarajevo do morja. V Kardeljevem (prej Pio-Če) gradijo novo vzliko pomorsko luko za največje ladje in novo luško mesto. V Čapljini severno od Metkoviča se je nedavno začela gradnja bombažne predilnice, ki bo s 40 tisoč vreteni največja v FLRJ in bo predelovala predvsem hercegovski bombaž. Tudi v mostarskem premogovnacu so velika investicijska dela za razširitev ruamKa, v otizini Mostarja pa bodo V. kratkem začeli graditi drugo veliko tovarno aluminija, ki bo predelovala prvostni hercegovski boksit. Razen tega izvršujejo melioracijska dela za izsušitev zamočvirjenega področja ob izlivu Neretve, kjer sijajno uspevajo razne subtropske rastline. Zlasti bombaž. Tako se naglo spreminja lice nekdaj siromašne Hercegovine, ki ima sijajne perspektive ža razvoj gospodarstva. Pogoj za ves nadaljnji ekonomski razvoj Hercegovine pa je zgraditev noi malnotirne železnice od Sarajeva do morja. Ta železnica ne bo služila samo Bosni in Hercegovini, marveč bo hkrati ena izmed najvažnejših prometnih žil Jugoslavije, saj bo omogočila tudi Srbiji. Vojvodini in Slavoniji najkrajšo zvezo z morje.m. Na trasi nove proge, ki bo zamenjala staro ozkotirno, so se začela gradbena dela že lani v jeseni, in sicer na najtežjem odseku od Konjiča do Jablanice. Tu so začeli graditi skoraj 2 km dolg predor skozi granitni masiv Prenja. Z gradnjo tega predora se bistveno skrajša trasa nove proge. Sedanja ozkotirna železnica poteka od Konjiča ob severnem bregu Neretve do Rame in prehaja šele južno od Jablanice čez Neretvo na levi breg. Razen tega predora pa je treba na vsej trasi rroge zgradit' se okrog 30 manjših, pa tudi večjih predorov ter vrsto veluvtn mostov in viaduktov. Predor pri Jablanici je vsekakor največji in najtežji grad- beni objekt nop.e železnice. Samo v tem predoru dela. 13 minerskih brigad, med katerimi sta najboljši brigadi Mile Serti-ča in Selbe Kraša, ki visoko presegata norme. Z obeh strani so doslej prebili skoraj polovico predora, ki bo dolg 1950 m in je šg za pol kilometra daljši od predora Vrad.uk na mladinski progi. Hkrati s prebijanjem predora izvršujejo brigade betonerjev tudi že be- JC- FraiOt •Zv*« Ram* Jablanica C« Drebuu Mostar J •Neveimi* Gab«U Dubrovn normplnofi ozkotirna ie! tonska delo v predoru. Pri teh delih pa pomagajo betonerjem tudi 3 ženslze brigade, ki pripravljajo gramoz in skrbe za aovoz oetonske mešanice, te ženske brigade so Se prav dobro obnesle, saj vse presegajo dnevno normo. Betonerske brigade Pa izpolnjujejo svoje delovne; naloge povprečno s 140 odstotki. Graditelji jablaniške-ga predora so se zavezali, da bodo vsa dela v. predoru dovršili do 29. novembra, če bodo le dobili potrebno mehanizacijo Tik pri vhodu v predor na konjiški strani so nedavno začeli graditi 20 m dolg most, zraven pa prebija skupina minerjev iz Banje Luke drug predor ki bo dolg SO m. Tuti v nadaljevanju trase proti Konjiču so se že začela obsežna dela, zlasti za gradnjo velikega viadukta Čez področje, ki ga bo poplavilo umetno jezero hidrocentrale v Jablanici. To jezero bo segalo od Jablanice vse db Konjiča, to jg 35 km daleč. Pri Konjiču je treba zgraditi še 2 predora, ki bo vsak dolg po 500 m. Tu so pripravili že material in zgradili barake za delavce, ki se bodo v kratkem lotili gradnje teh dveh predorov. V Ribičih pri Konjiču pa pripimvljajo gradnjo drugega velikega predora, ki bo dolg 1250 m. Razen tega je treba na tem najtežjem odseku proge zgraditi še vrsto manjših mostov in vsekov. Železnica Sarajevo—Karde. Ijevo bo prva velika elektrificirana proga p Jugoslaviji. E-lektncni pogon na tej progi narekuje gorski značaj železnice, hkrati pa okolnost, da bodo iz velike hidrocentrale Jabla-nica-Rama imeli ng, razpolago velikanske koti cine električne energije. Vse. Predore že gradijo s takim profilom, ki je potreben za elektrificirano železnico, se pravi v taki višini, da bo mogoče namestiti električno napeljavo. Železnica Sarajevo-Kardeljevo mora biti dograjena do konca prihodnjega leta v. vsej dolžini 190 km. Verjetno bodo že prve vlake na tej progi vozile električne lokomotive. ,Gazon , > «1 Savudrijski. rtič Pirun Srnja/, ■Vf/ Porto Padena benipetep Zambraltj Sv."eler •'Krkavče, Sv.Ma.rycb tinsce. Wne.fi * Marušič Vodnjojv mi&eih Mnnzan Sinajje ■JHlu \ponyan \ J 'j 1 - •+ LYova,Vr; . ^štabt/na ■ : ^f 'OB?# ' J\ ) ^ m*’'' \ \ -Ž / ' ift t J /1 BretJ/ **' Ummela rtič Brje 'onusLCtP-'*±, .. // _ /e i'- . Brda .. ^0fd/arb S**' / -r Merilo 1 : 200.000 ** . *Labor . . Topolova r V-. denih podjetij, predvsem pri izkoriščanju odpadkov in pri izkoriščanju vode iz rudnika in deloma tudi iz opekarne v poljedelstvu. V naslednjem bomo obravnavali posamezne produkcije in njihov pomen, da bomo lahko sproti ali pozneje napravili potrebne zaključke, kako bi jih medsebojno čim bolj povezali ter kako bi obstoj enega podjetja maksimalno izkoristili v korist drugega in obratno. Soline O solinah ne bomo veliko govorili, ker se je že veliko o njih pisalo v naših časopisih. Kvečjemu naj pripomnimo to, da se da povečati njihova produkcija s primerno ureditvijo njihovih bazenov, tako da ne bi prepuščali vode. Poleg soli bi lahko kot stranski produkt pridobivali magnezijev klorit (MgCl 2) in magnezijev sulfat (Mg S04) v prvi vrsti za gradbeni material ksi-lonit in heraklit. Naš institut za gospodarsko raziskovanje je že napravil nekaj poizkusov, ki so prav dobro uspeli. Sedaj gre za to, da bi te stranske produkte tudi praktično gospodarsko izkoriščali. Rudnik v Sečjolah Sečjolski premogovnik je važen zaradi tega, ker ima visoko kaloričen premog (7.000-8.000 kalorij) z dosti manjšim odstotkom žvepla kot raški premog. Po kvaliteti premoga spada med najboljše premoge Srednje Evrope. Ima veliko prednost cenenega transporta, ker leži lik ob morju. V notranjosti ima velike zaloge premoga. Zaposlenih bo do 1.500 delavcev in uradnikov. Odpadke bomo lahko izkoristili v opekarni za kurjenje peči. Kamenje, katero bi prihajalo iz rudnika, bi lahko na mestu samem žgali v apno, v kolikor bi za to odgovarjalo. Lahko bi ga tudi mleli v gramoz in pesek, katerega bi uporabljali pri gradnji delavskih stanovanj. Vsekakor bo treba na mestu samem rešiti vprašanje gradbenega materiala za gradnjo delavskih stanovanj, cest itd. Velika prednost pri tem je, da je v bližini tudi opekarna. Popolnoma bi lahko gospodarsko izkoristili vodo iz rudnika. Rudnik namreč zaliva talna voda, ki priteka izpod okoliških hribov v dolino Rokave. V rudnik pritečejo velike količine vode na minuto. Voda je sladka. Kako bi to vodo, ki jo bodo črpali iz rudnika, gospodarsko izkoristili, p.a pozneje. Opekarna Opekarna ie začela obratovali pred dvema mesecema. Ima pa vse možnosti za razvoj, tako da bo lahko postala eno najvažnejših produkcijskih podjetij Istrskega okrožja- V prvi vrsti ima na razpolago odlične surovine, ki so skoraj neizčrpne. Ilovica je zlasti prikladna za izdelavo strešnikov, ker je zelo čista. Apnenčeva zrnca se namreč spremene pri žganju opeke v žgano apno. Pri dotiku z vodo nastanejo v opeki luknjice in strešniki puščajo vodo. Druga prednost je ta, da bo opekarna lahk0 uporabljala pri žganju opeke za kurjavo odpadni premog, kar bo zelo pocenilo proizvodnjo. Tudi vpra- idar veli ne poMem iz Jugoslavije Med optanti, ki so 1943. leta odšli v Italijo, je bil tudi Josip Mijaton iz Labina, dotlej skladiščnik v mehanični delavnici. Qva meseca prej so odšli njegovi starši z mlajšim bratom. Letos sredi junija so se vsi Mijatoni, razen starega očeta, ki je umrl v Italiji, vrnili brez vsega, toda polni grenkih izkušenj. Po prihodu v Trst je bil Josip Mijaton, kakor pripoveduje, skupaj z ženo in enoletnim otrokom nastanjen z drugimi cptanti v nekakšnem silosu. Potem so dobili po 1000 lir in so jih poslali v Videm. «Morda bo vendarle dobro«, se je tolažil Josip Mijaton, neprijetno presenečen nad sprejemom in nad tem, kar je slišal od prej od vseh postelj. Mijaton je pro- prišlih optantov. Upal je, da bo našel zaposlitev, toda v Vidmu je ni dobil, pa tudi ne v Mestre, kamor so jih poslali iz Vidma. V Mestre je preživel štiri mesece. Tamkaj so optante nastanili y neki vojašnici. V velikih sobanah je stanovalo na deset in deset družin, ki so bile ločene med seboj samo s platnenimi zastori. Postelje so bile druga nad drugo v treh nadstropjih, hrano pa so prejemali samo p0 enkrat na dan. Tedaj je že izgubil vsako upanje, ker je zvedel, da optanti tudi v drugih krajih ne žive v boljših okoliščinah. Doživljali so neprestano poniževanja iu žalitve. Tako je nekega dne taboriščna uprava iz neznanih razlogov odstranila pregrade — Italijan Fiorenzo Magni zmagovalec 8. etape „Tour de France" NIORT, ?l. julija — Fiorenzo Magni je zmagovalec 8. etape kolesarske dirke okrog Francije — «Tour de France«. S tem so italijanski tekmovalci zmagali že štiri od osmih dosedanjih etap. Vrstni red prihoda v 8. etapi je naslednji: 1. Magni (Italija) v 4 urah 38 min. in 30 sek.; 2. Ockers (Belgija) in 3. Meunier (Francija) v istem času; 4. Bo-bet (Francija) v 4 urah, 36 minutah in 34 sek.; 5. Blusson (Pariz) v 4 urah, 37 min. in 15 sek.; 6. Forlini (Pariz); 7) Pas-setti (Italija); 8. Baldassari (Pariz); 9. Blomme (Belgija) in 10. Bonini (Italija); vsi v i-stem času iz enako močne skupine, v kateri sta med drugimi Francoza Robič in Gauthier, I-talijan Bartall, Švicar Kubier, Belgijec Lambrecht in Luksemburžan Gol dschmidt. Rumeno majico pa je zadržal ie vedno Bernard Gauthier. Mednarodna Klasifikacija po 8. etapi «Tour de Francev je naslednja; 1. Francija (jugovzhod) s 164 urami, 10 min. in 14 sek.; 2. Francija (lle de France) s 164 urami, 11 min. in 13 sek.; 3, Belgija s 164 urami, U min in 17 sek.; 4. Italija s 164 urami, 15 min. in 56 sek.; 5. Francija s 164 urami, 18 min. in 32 sek.; 6. Luksemburg s 164 urami, 20 min. in 0 sek. Splošna klasifikacija tekmovalcev pa je po 8. etapi naslednja: 1. Gauthier (Francija); 2. Redolfi (Pariz); 3. Goldschmidt (Luksemburg), 4. Brtfmbilla (francija), 5. Kuble.r (Švica), 6. Magni (Italija) 7. Couvreure (Belgija), 8. Lambrecht (Belgija), 9. Ockers (Belgija), 10. Ba-uvin (lle :le France). Bartali je komaj na 17. mestu. Colju, Foiilunoi, vok in Sclaiuero danrs v Avstriji V sredo popoldne so odpotova li štirje tržaški kolesarji, ki se bodo danes udeležili kolesarske tekme okrog Avstrije za diletante. Ti štirje Tržačani so: Cok, Fontanot, Colja in Sclau-zero. Izjavili so. da bodo storili vse, kar bo v njihovi moči, da bodo častno zastopali tržaški šport. Največje upanje se polaga v Coljo in v Fontanota, toda tudi Cok in Sclauzero se bosta lahko dobro obnesla. Šahovska olimpiada v Dubrovniku bo imela vso pomoč Sve V Kodanju se ie končal letošnji kongres Svetovne šahov, ske zveze — FIDE. Na kongresu so razpravljali o mnogih važnih problemih na področju šahovske organizacije ter izdali več pomembnih odlokov za nadaljnji razvoj šaha in šahovskih tekmovanj na svetu. P.rj delu kongresa je sodelovalo 26 delegatov z vsega svela Jugoslavijo sta zastopala podpred-sednik Šahovske zveze Jugoslavije Ljuban Jakše in naš državni prvak Svetozar Gligorič Me 1 važnimi odloki kongresa je treba omeniti proporcije za svzt prvem posameznikov po sistemu conskih tekmovanj. Določene so 4 cone: Amerika, Evropa A. Evropa B in ZSSR Jugoslavija j(> dodeljena v cono A in bo dala tri igralce od vsega skupaj 21 udeležencev v tej skupini. Turnir te cone bo leta 1951 v Baden Badenu Iz vsake od teh skupin bo prvih pet igralcev kvalificiranih za medeonski turnir, ki bo leta 1952. V letu 1953 bo turnir kan. didatov na katerem bo sodelovala prva petorica s tega med-conskega turnirja in prva petorica z letošnjega turnirja kandidatov v Budimpešti kakor, tudi neposredna udeležen, ca Reshevsky in Euwe. Zmagovalec tega tekmovanja bo nato igral match za naslov svetovnega prvaka s sedanjim prva kom. Na kongresu so razpravljali tudi o organizaciji prve povojne šahovske olimpiade, ki bo v avgustu in septembru 1950 v Dubrovniku. O poteku priprav je v imenu Šahovske zveze Jugoslavije poročal Svetozar Gii-gorič. Proti temu, da b; bila olimpiada v Jugoslaviji, iz govoril delegat ZSSR in Vzhodne Nemčije sovjetski velemojster Kotov. Kongres je sklenil dati Šahovski zvezi Jugoslavije vso podporo FIDE za organizacijo tega važnega tekmovanja. Za udeležbo na tem moštvenem prvenstvu se je prijavilo 15 ditfav, računajo pa, da b0 so. delovalo še 5 do 6 držav. Kongres je predpisal sistem drugega tekmovanja za žensko svetovno prvenstvo in odredil, da se bo pričelo s prihodnjim le tom tudi mladinsko svetovno prvenstvo. Prvo tako tekmova. nje bo V Birminghamu v Angliji, kjer je že bilo doslej več mednarodnih mladinskih tekmovanj. Udeleženci na teh tekmovanjih ne smejo biti starejši od 20 let. Glede podeljevanja mednarodnih šahovskih naslovov na temelju doseženih uspehov na mednarodnih turnirjih, je kongres razširil prejšnji seznam velemojstrov ter med drugimi podelil ta naslov tudi jugoslovanskemu velemojstru Bori Kostiču za njegove predvojne uspehe. Sedaj je na svetu 27 mednarodnih velemojstrov. Naslov mednarodnega mojstra je dobilo 22 igralcev z vsega sveta. Moštvo ZDA pride na olimpiado v Dubrovniku Po vesti «New York 7imesa» je ameriška šahovska zveza sklenila, da se bo prijavila za šahovsko olimpiado, ki bo avgusta in septembra v Dubrovniku. Američani bodo poslali 6 najboljših igralcev, od katerih bosta dva rezervi. Na čelu ame. riških šahistov bo znani mojster Samučl Reshevsky. il, naj puste pregrado vsaj ob otroški postelji, da bi otrok ne padel na tla. Prošnje nis(, pomagale, ko pa se je odločno uprl takemu postopku, so za kazen odrekli njemu,' ženi in otroku hrano, edini bedni ob-.rok na dan. Naslednjega dne se je žena onesvestila zaradi lakote. Med mnogimi težkočami se je Josipu Mijatonu posrečilo priti V Gaeto, kjer so živeli njegovi starši in brat. Tudi v Gaeti je bil0 taborišče, brezposelnost in beda. Niti njegov brat ni mogel dobiti zaposlitve. Tedaj je Josip Mijaton s svojimi odločno sklenil, da se vrne v Jugoslavijo in da v ta namen ukrene vse, kar more. Da bi prišlo do uresničenja tega sklepa, je moral napraviti nešteto prošenj, prehoditi mnoge ustanove in urade ter potrošil mnogo denarja, ki ga je bilo čedalje manj. V dveh letih bivanja v Italiji so bili Mi-jatonovi prisiljeni prodati skoraj vse, kar so prinesli s seboj, od pohištva do obleke, samo da bi se ohranili pri življenju. Veliko število optantov’ prodaja prav tako vse, da se prežive, ker begajo brezposelni od' taborišča do taborišča. * * * Sestradan in utrujen, neprestano v iskanju dela je Josip Mijaton videl v Milanu in drugih mestih Italije bleščečč izložbe, polne vsakovrstnega blaga. Majhno je število onih, ki morejo to blago kupovati. V «maršalizirani» Italiji se armada brezposelnih stalno povečuje. Ker se ne morejo nastaniti v izredno dragih stanovanjih, stanujejo delovni ljudje v taboriščih, kasarnah, pod šotori jn v razvalinah. Nekateri so Mijatonu svetovali, ngj odide v Belgijo, kjer živi njegova poročena sestra, toda vrniti se je hotel nazaj, v deželo socializma — v Jugoslavijo. In ko se je vrnil v Labin, so ga sprejeli stari tovariši in že tu je občutil pravo skrb za človeka. «Nikdar več ne pojdem iz Jugoslavije«, pravi da-pes, ko gleda z zaupanjem v bodočnost. šanje transporta premoga y opekarno je lahko rešljivo zaradi male razdalje, da se »pa tudi kombinirati s prevozom opeke do morske obalg na ladje. Velika prednost sečjolske opekarne je tudi v tem, da je blizu morja. Vsa Istra, Dalmacija in tudi Tržaško ozemlje uvažajo opeko. Znano je, da je morski transport zelo poceni. To daje sečjolski opekarni veliko konkurenčno možnost. Sečjolska opekarna ima prav vse možnosti za vglik razvoj. Njena proizvodnja bi se lahko v naslednjih letih podesetorila. V poljedelstvu bi izkoristili vodo iz rudnika in opekarne Predno bomo obravnavali možnosti novega razvoja poljedelstva v dolini Rokave, bo potrebno, da spregovorimo nekaj besed o poljedelstvu v Istrskem okrožju. Glavna panoga gospodarstva Istrskega okrožja je še vedno poljedelstvo. V koprskem okraju prevladuje, kot znano, vrtnarski način obdelovanja zemlje. Kmetijstvo je iu visoko Intenzivno ter usmerjeno v pridelovanje povrtnin. Izvoz doseže v dobrih letih daleč nad 1.000 vagonov. Zgodnja pomlad in pa to, da so naši ljudje strokovnjaki v pridelovanju povrt-nin, daje našim pridelkom možnost, da se uveljavijo na bližnjih in daljnih trgih. Največji probleun za kmetijstvo v Istrskem okrožju pa je pomanjkanje vode. Na leto pa-d0 okoli LOGO mm padavin in to predvsem v zgodnji pomladi in v jeseni. Poleti včasih tudi po nekaj mesecev ni dežja. Stalna suša v pozni pomladi in poleti je največja ovira za razvoj povrtnin. Voda je daleč najvažnejši problem istrskega kmetijstva. Drugi problem jc problem humusa, pziroma hlevskega gnuja. Zaradi stalne suše je tudi majhen pridelek krme za živino. Živinoreja pa bo slej ko prej ostala baza za produkcijo humusa. Eo pripovedovanju starih ljudi so v prejšnjih ča-sflj dovažali v Istrsko okrožje po morju iz Trsta veliko gnola. To je bilo v časih, ko v Trstu še ni bilo povsod kanalizacije in ko s0 vozili še na konjsko vprego Intenzivno kmetijstvo potrebuje tudi veliko delovne sile, ki jo lahko le deloma nado- mogli izkoristiti vsega zeml!‘ šča za vrtnarstvo, bi ga I*® izkoristili za sejanje tcrn>» rastlin. S tem bi dobili bazo za rejo molzne živine. ko bi prišli do gnoja, ki ga ™ no potrebujemo za pridelava®* povrtnin. Mleko bi pciabill a prehrano delavstva. Problemi delovne sil* Seveda bi bilo treba zgrJ^ celo vrsto gospodarskih IB dobiti delovno silo, ki W * spoznala na gojenje povrt®JJ S pridelki bi lahko lokalno potrošnjo kljub veliš mu številu delavstva. Vprašanje regulacije reli« Rokave pa se že rešuje. bod0 odpadle stalne popIaVe njeni dolini. A V perspektivi bi potrebova vsa proizvodnja podjetja lini Rokave do 2.300 delavk (rudnik 1.500, soline 60®> ' vštdi d0 re- kama 200). Nismo tu v 300 oseb pomožnega osebja menzah, trgovinah itd. ter oseb, ki bi bile zaposlene^ poljskih delih. Pri teh " lahko deloma zaposlili žene ' darjev in ostalih delavcev.^ Qd kod bi dobili poh R delavstvo? Mislimo, d'a W J večji dei prebivalcev hr-1-., skih vasi, ki se skoraj 7**^ : leto bore s sušo (poleti m°r7, hoditi po vodo do dve ur'Jv leč) ter s hribovitim teren0', rade volje poiskali delo y u! niku a]i kje drugod! y ^ Rokave. Nastane tudi vprašanje ditve stanovanj za vse te y lavce. Opeka bo pri roki tak0 bo treba organ izit*** *Le. izvodnjo peska in apna wL,i. stu samem iz odpadkov 1 na, ka. Za gradnjo delavski jj, selhin bi bilo treba Pr J,tai' rati najbolj ekonomski 11,0 Jlt Clgfniv, aK molreimnlUl 7 ni sistem ob maksimalni rabi domačega material8’ u Vsekakor bi nov gospo®8 ^ • * • - — - ^0 OSP* razvoj v dolini Rokave meljev spremenil način S. ^ darjenja ne. sam0 v d°linJ ,jjjj kave, temveč tudi v hrib0^! predelih našega okrožja, ^ bi zaradi odhoda ljudi na ^ v dolino Rokave morali n , preiti od kmetijstva vse P°^ živinoreji s pašniki za 118 živino in s travniki. Zaključek JV V socialističnem gospod*^ ^ ni nič slučajnega, nič, nastalo samo po sebi. Za'° jj. ramo vse probleme dolin* mm SEČJOLAH. SOLINE Blestimo s stroji. O vzem tem umio govorili obširneje kdaj pozneje. Vse te probleme bi bilo treba rešiti V dolini Rokave, ko bi začeli s pridelovanjem povrtnin. Kajti za to so dani pogoji, ker se »a rešiti daleč najvažnejši problem, to je problem vode. Ce kopljemo v dolini Rokave eden do dva metra globoko, naletimo povsod na talno vodo. Ta voda je artezijskega izvora in se izliva v rudnik. Mnogo sitnosti dela tudi opekarni, ker jo rnorajb črpati iz jame, kjer kopljejo ilovico. Črpanje vode bo povzročalo visoke stroške upravi rudnika zaradi velike uporabe električne energije. Ker je voda sladka, bi se odlično dala izkoristiti *v poljedelstvu. Z vodo iz rudnika in iz opekarne kot tudi z vodo iz vodnjakov b[ namakali zemljo v dolini Rokave. V kolikor ne bi kave in njenega gosP0?3^ natančno proučiti ter 3w>jd' vati vse skupaj, v »ne^fo V«Č povezavi, izdelati bo treba jg. letni načrt, ki bo rešil nje postopnega razvijanja proizvodnih sredstev doli kave. -)0e Raziskovalno delo bo opraviti tu Inštitut za barsko raziskovanje okrožja z znanstvenim vanjem materiala in '. jtfJ ter problemov. Seveda bo .mjl ral biti povezan s P° , fK I inštituti v Jugoslaviji, « der bi dobival tudi P _: strokovnjakih. v*8 Vsekakor pa ie re,8*t^ v*'i-, !j} l vprašanj doline Koka V ko delo, ki bo prineslo sk darske koristi vsemu 11 mu okrožju. to Misli, ki so navedene Jg $f članku, tvorijo za 8cdajnaj predlog, o katerem P/ jrf S* razmišljali naši gospoda tivistl. UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI, št. 6, III. nad. - Telefon štev. »3- 808. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska St. 73-38 OGLASI: od 8.30-12 ln od 15-18 • Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Strini l stolpca: trgovski 60, finančno-upravnt 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. ... „ , m , Odg. urednik STANISLAV RENKO, ei Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, Ul, S. Pelllco 1-1L, Tel. »1-33 - Koper, Ul. Battlstt 301a-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založntši>o tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račum pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. Ni Vei s N %!,