Razgled po drugih državah. —td Slovanske šole v /Italiji. »Pplitika« je prinesla daljši članek pod naslovom »SIp* vanske šole v Italiji«, v katerem pravi med drugim: V vseh ppgodbah, ki gpvore o zaščiti manjšin in ki sp podpisane po vojni, je bila ppsvečena posebna pažnja onim predpisori, ki se tičejp špI in drugih sličnih stanov. Ita» lijanska vlada si je bila v svesti, kplikp vai» nost ima šolska vzgoja v ustvarjanju npvih generacij ter je rešila tp vprašanje ppp<>ino= ma isvojevrstnp. Npvembra leta 1918. je bilo na ozemlju bivše avstrp=ogrske monarhije, ki je pripadio Italiji, 531 psnovnih šol in 827 hrvatskih in slpvenskih učiteljev. iPoleg tega ^e družba sv. Cirila in Metoda za Istro vzdrževala mnpgpštevilna dečja zavetišča in osnpvne šole ter s tem še več doprinesla k vzbujanju slovanske narpdne zavesti. Od teh 531 šol, ki jih je posečalo nad 90.000 učencev, jih že 149 ni dobilo takpj prve dni pp italijanski okupaciji dpvoljenja za nadaljnji pbsfo*. Ostalih 382 šol bi mpralo predvideti izredne ure za učenje italijanskega jezika (tri ure na teden). Ta pouk je bil poverjen italijanskim učiteljem, ker večina jugoslovenskih učite« ljev ni pbvladala ali pa vsaj slabo pbvladala italijanski jezik. Za tem >sp šplska pblastva pd leta do leta povečavala številp ur za uče« nje italijanskega jezika. Smrtni udarec osnovnemu pouku slovanskega jezika pa je bil ppdan iz reformo leta 1923., ki je znana pod imenpm Gentilijeva Tefprma. Načelo, ki ga je postavil čl. 4. kr. dekreta št. 2185 pd 1. pktobra 1923., je bilp, da se mpra vršiti ppuk po vseh osnovnih šolah v italijanskem jeziku. Gentilijeva refprma je ukinila prpsto in jasnp osnpvni pouk v 'kateremkpli drugem jeziku razen v italijanskem. Kljub temu pa je zakpn, čeprav samo na papirju, predvidel fakultativni pouk slovenskega in hrvatskega jezika. Dp uporabljenja teh dplpčil pa mkuli ni prišlo, ker so odstavili vse slovenske in hrvatske učitelje in jih nadomestili z italijanskimi, ki sploh niso bili vešči drugega jezika. Ko je dr. Besednjak zaradi tega vlpžil v rim« skem parlamentu 13. maja 1926. interpelacijo na ministra" notranjih del g. Fedela, je ta od« gpvoril: »Naša dolžnpst je, da italijanske dr» žavljane italijanski vzgajamo« Gentilijeva refprma, izpppolnjena z zakonsko uredbo Fedele z dne 22. npvembra 1925., št. 8191 je imela za cilj popplnp ukinjenje javnega osnovnega ppuka v hrvatskem in slpven« skem jeziku- v Julijski Krajini, ozirpma v nemškem jeziku v tridentskem pkraju. Isti zakon je odredil, da lahkp dobijo pni učitelji, ki sp do tedaj poučevali v ne» italijanskem jeziku, pravico do ppučevanja v italijanščini, če polože z uspehpm izpit pb koncu leta pp instrukciji minisfra prpsvete. Neki nov zakon z dne 24. decembra 1925. je dal italijanskim pblastvom v roke orožje, ki je bilo naperjenp zlasti prPti uradnikpm, ki sp izpovedpvali politično mišljenje nasprotno fašizmu. Po tem zakonu je mogel biti pdpp« klican vsak uradnik*Slovan, če je bil psum« ljen, da je neprijateljsko razpoložen do Ita* lije in Irežima, zlasti pa se je to nanašalo na učitelje. Število slovanskih učiteljev v Julij« ski Krajini je padalo dan za dnem. Že v pri« četku italijanske okupacije so bili pdpuščeni vsi, ki so ppprej poučevali na šplah, ,ki nisp več dpbile dpvoljenja za ppnovnp otvpritev. Prav tako je v septembru leta 1927. padlp na izpitih 35 učiteljev iz italijanskega jezika ter so bili takoj pdpuščeni iz službe. V np« vembru leta 1927. znaša njihpvp število 60. Veliko številp učiteljev, ki sp položili z uspehpm te izpite, ni ostalo več v Julijski Krajini, temveč &o bili ppslani v stare itali^ janske province. Pričetkom šolskega leta 1927./28. je bilp 40 slovanskih učiteljev pp* slanih v italijanske province, ppčetkom leta 1928./29. 32 učiteljev, za njimi pa znatnp šte* vilo ob ppsameznih premestitvah. Tako ni v Julijski Krajini niti več 30 jugoslovenskih učiteljev. Razumljivo je, da je bila tudi mpč= na zveza učiteljskih društev razpuščena ta= koj po prihpdu Italijanpv v te kraje. S tem sta prenehala tudi »Učiteljski list« in pa »Npvi rod«, ki je bil namenjen deci. Tako je bil osnovni ppuk v slovanskem jeziku docela ukinjen, tako da obstoja danes na vsem območju Julijske Krajine izvzemši mesto Reko, ki živi pod posebnim režimpm, vsega skupaj ena šola, kjer se ppučuje slo< venski jezik. Toda vsemu temu se ne ismemo čuditi, saj je dejal italijanski minister prp« svete jasno, da je cilj, za katerim gre šplska reforma ta4e: Npve reforme zasledujejo po» polnoma dolpčen politični cilj, tp je dena= cipnalizacijo H:ujerodnih manjšin. Očividnp je nempgpče iskrenejše in jasnejše izraziti šplsko pplitiko italijanske vlade napram na= cipnalnim manjšinam. Po besedah gospoda Fedela v senatu 6. junija 1927. znači uspeh te refprme afirmacijo italijanstva na meji. Reforma Gentile je uničila tudi višje jugo= slpvenske šole v Julijski Krajini, ki jih je bilp pod avstro^Pgrskp monarhijo 7, dve slo* venski gimnaziji, ena v Gorici, druga v Idriji, dve hrvatski gimnaziji (v Pazinu in Voloski) ter trpje učiteljišč (v Tolminu, v Gorici in Pazinu). Tudi poslppje, ki ga je pričelo gra^ diti v Pazinu dijaško ppdporno društvp za hrvatski . internat, je prešlo (.z dekretpm štev. 1881 z dne 16. novembra 1927. v roke »Congregatipne di 'Harica«. Tu so otvprili italijansko gimnazijp in takp gpvori g. Fe» dele po pravici, da je v praksi pppplnpma prenehal slovanski ppuk v Italiji. —td Bilanca Bolgarske uOiteljske zveze. V šolskem letu 1929./30. je imel Bolg. učit. sejuz organiziranih 93 društev z 11.042 člani. Od teh članov je kolegpv 5701, kplegic pa 5341. Pprpčenih jih je 6892, a nepprpčenih 4150. IPp mestih jih služi *^559, pp vaseh pa 8483. V izvenšplskem delu za prpsvetnp in gospodarsko povzdigo ljudstva so člani v tem letu priredili 1548 predstav, 52 tečajev, 341 Ijudskih zbprpvanj. Vodili so 417 večernih in nedeljskih šol. 1037 čitalnic in 577 gpspodar« skih zadrug. {Tp so številke, ki mnogo po» vedo!) Tudi finančne številke so nadvse pre« senetljive. Vseh isejuznih dohodkov je bilp 2, 481.851 levpv. Izdatkpv je bilo za admini* strativp in pstale društvene izdatke 785.963 levpv, za društvena glasila in knjižnicp 1 milu. jpn 143.805 levpv, za ppmpč članpm 389.836 levov. Tprej vseh izdatkov 2,319.604 levpv. Kapital, ki ga ima sejuz v društvenih treh zgradbah, v sanatpriju, knjižnici, raznih fpn* dih in v bankah nalpženem denarju znaša 22,202.995 levov. Iz teh bilančnih podatkpv prav lahko razberemo mpč prganizacije, ki je kakor v materijalnem, tako tudi v mpralnem pziru na višku. Organizacija ne vodi samp bpj za stanpvske pravice, ampak v isti meri tudi delo za ljudstvo in zraven ne pozablja gmotno podpirati svojih bolnih, pdpuščenih in sorpdnikov umrlih članov. Svpjim bratskim kolegpm želimo tudi v tem letu obilo uspeha. —zič. —td Mednarodna učiteljska federacija. V tej Prganizaciji je bilo v špiskem ktu 1929./30. včlanjenih 16 držav s 25 .zvezami in s 600.000 člani. Med temi je tudi naša organizacija UJU. Letas sp vstopili v federacijo avstrijski, ma» džarski in šptlandski učit. savez. Pristppiti pa nameravajo v najkrajšem času tudi učitelji iz Španije, Portugalske in Grčije. Čudnp pa je, da so članice federacije le društva evrpp« skih držav. Pogajanja z ameriškimi in azijs skimi učit. zvezami so ostala dp sedaj pppol« noma brez uspeha. Centrala je v Parizu. V prošlem ktu je imela 176.758*24 franc. frankpv dohodkpv in le 71.23562 franc. frankov iz= datkov. Vsekakor dpbri gpspodarji! — zič. —td Koliko slovenskih šol !so zairli Ita« lijani? »Vreme« piše med drugim: i»V času okupacije naših primprskih ppkrajin pp Ita» liji je bilo tamkaj 530 šol z našim učnim ^jezi* kpm. Posečalo jih je 90.000 učencev naše na» rodnosti ter je poučevalo na njih 827 jugp« slovenskih učiteljev. Težak udarec je utrpelp naše šolstvo leta 1923. s takp zvanp Gentilit jevo reformp, ki je uvedla italijanski jezik za vse šple v Italiji in dpvolila manjšinski je> zik le ikot predmet. Smrtni udarec pa |je bil prizadet jugoslovenskim šplam po ministru Fedeliju 22. npvembra leta 1925. Z naredbo je bila ukinjena vsaka mpžnost predavanja slovanskih jezikov v osnovnih šolah. Na to* zadevno interpelacijo slovenskega poslanca v Rimu je odgovoril minister Fedele: »Naša dolžnost je, da vzgajamo italijanske držav* ljane v italijanskem jeziku!« iS tem dekretom je bilo odpuščenih mnogo naših učiteljev. Še bolj pa jih je udaril zakon z dne 24. decembra 1925. o italijanskih uradnikih, po katerem sme vlada prestavljati, upokojiti in odpuŠLa* ti iz službe uradnike, nezanesljive režimu. Danes ni ostalo od vseh naših 827 učiteljev v Julijski Krajini več kot 10, kakih 50 do 60 pa jih je bilo prestavljenih v stare italijan* ske pokrajine. Stoteri in stoteri ostali so ali zapustili službo ali pa pobegnili v Jugosla* vijo.«