Poživitev - vendar ne za vsako ceno »Ml smo stara generaclja; od nekda/ živimo na območju krajevne skupnostl Trg osvobodltve In vemo, kako ta del stare Ljubljane dlha. Imamo pov-sem svoje gledanje na prostor, v katerem živimo. Težko nam nekdo od zuna/ narekuje, kakšno bodl naše ravnanje In kakšen naš razvoj. Ml saml smo tistl, kl moramo poživltl našo krajevno skupnost« Tako približno govorijo pre-bivalci krajevne skupnosti Trg osvoboditve, kadar nane-se beseda o dogajanjih, pro-blemih in zapletih na območ-• ju njihovega bivalnega okolja. To okolje pa obsega del stare-ga mestnega-jedra - nekoliko novejšega sicer od krajevne skupnosti Stara Ljubljana -vendar dovolj starega in zani-mivega, da se v ryem močno prepletajo interesi širše druž-bene skupnosti z neposredni-mi, vsakdanjimi interesi kra-janov. Prostor je lep in mikaven in že sam po sebi kliče po različ-nih dejavnostih od kulturnih in zabavnih manifestacy, do bolj umirjenih oblik ponudbe na področju kulture in gospo-darstva kot so razstavni pro-stori in galerije, koncerti, vi-soko kakovostne obrtniške delavnice, gostinstvo na ustrezni ravni, trgovina in po-dobno. Prav na tem področju pa prihaja do nesporazumov s krajani. Organizatoiji in po-nudniki te vrste turistične in-frastrukture prihajajo s kar najbolj hrupnimi veselicami, krajajii pa se pritožujejo, da jim kalijo mir in da vrhu vse-ga v to okolje ne sodijo neke vrste gasilske veselice in pi-janska vese^jačenja pač pa kvalitetna kulturna, gostin-ske in druga dejavnost. Prebivalci ne morejo poza-biti lanskoletnih večerov beo-grajske Skadarlije, ko so mo-rali skozi zvočnike z največjo jakostjo poslušati hrupne viže pozno v noč. Tudi nedavna noč na Ljubtfanici, ki so jo priredili ob letošryem vin-skem sejmu, se jim je močno zamerila. »Bila je vse prej kot kultuma prireditev,« pravijo. Na desettisoče ljudi se je zgrnilo na bregove Ljubjjani-ce, in tisti, ki so vztrajali do poznih nočnih ali bolje rečeno zgodnjih jutranjih ur so okrepljeni z maligani povz-ročali neznosen hrup. Najhuje pa je, da na tem območju ni javnega stranišča. Ljudje se zatekajo za različne vogale in v hišne veže in posledica take-ga početja je smrad, ki se ne poleže več dni. Krajevna skupnost Trg osvoboditve je najgosteje na-seljena krajevna skupnost v naši občini in prav gotovo med najbolj strryenimi v re-publiki. Na 17 hektarih živi nič manj kot 2150 prebival-cev; to pomeni več kot 12.500 prebivalcev na kvadratni kilo-meter. Iz take gostote izvira seveda vrsta značilnosti. Predvsem v krajevni skupnosti razen red-kih izjem ni parkov in rekrea-tivnih površin. Edino otroško igrišče so uredili za križevniš-kim zidom. Zdaj naj bi uredili še enega - za bivšo realko, tam kjer je bila nekoč tovarna Šumi. Edini vrtec je v Knaf-]jevem prehodu in je namen-jen otrokom poštnih delav- cev. Edina krajevna skupnost v občini je, ki nima osnovne šole, pa čeprav živi tukaj kar 227 predšolskih otrok. Par-kov, šol in vrtcev se seveda poslužujejo v sosedryih kra-jevnih skupnostih. Problem, ki ga označuje go-sta naseljenost pa tiči v stano-vanjih šeste in sedme katego-rye. Osvetli ga podatek, da so med 843 stanovanji najbolj za-stopane garsoryere in enosob- na stanovanja. Vendar v tem * primeru ne gre za sodobne garsoryere ampak povsem preprosto za navadne stare sobe, kjer so si Ijudje za silo uredili kot za kuhanje; kopal-nic ni, sanitarije pa so običaj-no skupne na hodniku. Kar 320 je stanovanj 6. in 7. kate-gorije in tu se porajajo številni socialni problemi, ki jih kra-jevna skupnost največkrat ne more razrešiti sama. Te pro-bleme še poveča dejstvo, da imajo v krajevni skupnosti tu- — di luksuzna stanovanja z veli-kimi površinami in z vsem udobjem. Tako se v krajevni skupno-sti srečujejo z vprašaryi, ki so povezana s povsem golo eksi-stenco posameznih prebival-cev. Po drugi strani pa deliye-jo na tem prostoru pomemb-ne inštitucije kot so univerza, Slovenska akademija znano-sti in umetnosti, filharmonija in druge. Veliko pričakujejo od pre-nove, ki bo sicer izbo^šala stanovanjski standard, ven-dar ne za vse. Marsikdo ne bo imel sredstev, da bi si pri-voščil biyaiye v prenov^jenem stanovanju v stari hiši. In še nekaj: prenova starih hiš po-meni, da bodo več enosobnih bivalnih. enot združili v eno. Izkušnje kažejo, da v prenov-Ijeni hiši lahko živi samo ena' treijina od tistega števila sta-novalcev, kolikor jih je v iyej prebivalo poprej. Krajani imajo radi ta pro-stor in zato jih boli vse, kar ga kvari: zanemarjene izložbe, nesnaga na ulicah in podob-no. Ni jim prav, če nekdo od zunaj odloča o njem, kot se je to zgodilo ob razglasitvi stare-ga dela Ljubljane za zgodo-vinski in kulturni spomenik. Predlog tega odloka je stro-kovno ocenila iyihova komi-sija za urejanje okolja. Na podlagi te ocene se je oprede-lila delegacija za zbor KS v občinski supščini. Na zase-danju zbora je imela tehtne predloge, vendar so jo drugi delegati preglasovali z enim samim glasom večine. »Mi smo tisti, ki živimo tukaj in najbolj smo prizadeti z odlo-čitvami, ki zadevajo naše okolje. Ne moremo se strinja-ti, da nekdo odloča mimo nas in ne upošteva naših predlo-gov,« pravijo v krajevni skup-nosti. Niko Isajevič KDO JE KDO V KS TRG OSVOBODITVE Predsednica skupščine KS - Marija Marodič Predsednik sveta KS -Milan Zonik Predsednik krajevne kon-ference SZDL - Sergej Om-Jadič Sekretar osnovne organi-zacije ZK - Nevenka Leban Predsednica sveta po-trošnikov - Elizabeta Hribar Predsednik poravnalnega sveta - Zoran Lapajne Predsednik KK ZB NOV - Peter Zlatner Predsednik KK ZRVS -Momčilo Pribakovič Vodja delegacije KS v zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine - Mar-tinaLeitgeb Krajevna skupnost Tr; osvoboditve meri 17 hekta-rov in v njej živi 2150 prebi-valcev. Od tega je 227 pred-šolskih otrok, medtem ko je 488 prebivalcev starejših nad 60 let. Od stalnih prebi-valcev jih je 898 aktivnih; med njimi jih je 498 zaposle-nih v občini Center. Na območju krajevne skupnosti je 120 organizacij združenega dela. V hišah na Trgu osvobo-ditve je 843 stanovanj; med njimi je 266 garsonjer in 68 posebnih sob..