Slovenske zastave ob volitvah ne bo treba odstraniti Avstrijci se zanimajo za morje in Kras Nad »tihega ubijalca« s preventivo KUPON-30% popuitd n,H V£C storitve Primorski Št. 86 (20.714) leto LXIX. Pravica do groba nadškofa Rožmana Martin Brecelj Danes bodo v ljubljanski stolnici pokopali posmrtne ostanke nekdanjega ljubljanskega nadškofa Gregorija Rožmana, ki je pred 54 leti umrl kot politični emigrant v ZDA in je bil doslej pokopan v Lemontu v predmestju Chicaga. Pogreb bo ob 15. uri, od pokojnika pa se bo mogoče posloviti od 9. ure dalje. Mašo zadušnico bo vodil nadškof Anton Stres, politikov na slovesnost niso vabili. Sicer pa kljub različnosti mnenj o Rožmanovi vlogi med drugo svetovno vojno v slovenski javnosti ni zaznati nasprotovanja pogrebnemu obredu. Kot je znano, je pred prenosom posmrtnih ostankov v domovino Vatikan zahteval in dosegel preklic razsodbe, s katero je vojaško sodišče v Ljubljani leta 1946 Rožmana obsodilo na 18 let zapora zaradi sodelovanja z okupatorjem. Toda pokopa v domovini v resnici ne gre tolmačiti v smislu pravne ali politične rehabilitacije in še manj v smislu brisanja zgodovinskega spomina. Gre predvsem za dejanje spoštovanja temeljne civilizacijske norme, na katero se je ne nazadnje leta 2001 skliceval tedanji slovenski predsednik Milan Kučan, ko je vatikanskemu državnemu tajniku Angelu Sodanu predlagal, naj omogoči prenos Rožmanovih posmrtnih ostankov v domovino. Pravica do pokopa je poseben izraz pravice do človekovega dostojanstva, iz katere sicer izhajajo vse človekove svoboščine. Kadar nekoga pokopljemo, priznavamo, da ni sredstvo, ki bi ga smeli poljubno uporabljati, ampak je in mora biti vedno le cilj, absolutna vrednota, kot bi dejal Immanuel Kant. S spoštovanjem pravice do pokopa zatorej priznavamo, da je nekdo član človeške skupnosti, ne glede na njegovo početje. S spoštovanjem pravice do groba v domovini pa priznavamo, da je nekdo član posebne človeške skupnosti, kakršna je narod. V slovenski zgodovini smo v svoji sprtosti prišli tako daleč, da nismo bili v stanju niti udejanjati te temeljne civilizacijske norme, ki seveda ne zadeva le mrtvih, ampak tudi in predvsem žive. Prav zato ima današnji pokop posmrtnih ostankov nadškofa Gregorija Rožmana velik simbolni pomen, ki presega politične sodbe, pa tudi zgodovinske ocene. S tem se Slovenci dvigamo iz razčlovečeno-sti, v katero smo padli. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 fUl MviM--.', 0 ty< SlMlùrtï Drrtti Slud o Icpcit in iTlr.iVji DIVJCI w üo! —.JI Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SOBOTA, 13. APRILA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € 9 , , I I t, uuuuu , ITALIJA - Predsednik ob izteku mandata Napolitano pozval k oblikovanju vlade s predlogi »modrecev« 23. PRIMORSKI SLOVENISTICNI DNEVI Slovenisti zaskrbljeni za Primorski dnevnik TRST - Slovenisti, zbrani na 23. primorskih slovenističnih dnevih na Opčinah so včeraj na pobudo predsednice prof. Marije Pirjevec sprejeli izjavo, s katero sporočajo javnosti svojo globoko zaskrbljenost nad usodo Primorskega dnevnika. »Pomanjkanje sredstev ga je postavilo ob rob preživetja, zato državne in deželne oblasti pozivamo k odgovornemu ukrepanju. Časopis ni samo simbolni, temveč tudi stvarni in vsakdanji, nepogrešljivi pričevalec jezikovne, kulturne in politične prisotnosti Slovencev v Italiji. Dokler smo v evropski demokraciji, ni prav nobenega argumenta ali opravičila za njegovo ukinitev,« so zapisali. Včeraj so razpravljali o leposlovnih, jezikovnih in širših kulturnih vrednotah slovenskega jezika, popoldne pa so se osredotočili na sodobne slovenske tržaške romanopisce. Na 5. strani GORIŠKA - Mnogi ga ne iščejo več Deset odstotkov ljudi brez dela -r 1 - - 1 ZGONIK - Projekt Kras hoče svoj EZTS ZGONIK - Župani kraških in drugih bližnjih občin se zavzemajo za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) tudi na Krasu. Nekateri predlagajo celo vključitev občin slovenske in hrvaške Istre. O tem je bil govor na včerajšnjem srečanju Foruma županov kraških občin. V okviru projekta Kras-Carso je Univerza na Primorskem pripravila študijo o vzpostavitvi EZTS na Krasu. Na 4. strani TRST - Včeraj Deželne volitve: Bandelli gost našega uredništva RIM - Predsednik Giorgio Napolitano je včeraj pozval politične stranke, naj presežejo ideološke razlike ter z oblikovanjem velike koalicije zaključijo šest tednov trajajočo politično krizo. Napolitano, čigar mandat se izteče prihodnji mesec, je izpostavil »nujno potrebo« po oblikovanju nove vlade. Predsednik je izjavo podal, potem ko je prejel končni poročili desetih »modrecev«. Te je prosil za identifikacijo tistih gospodarskih in institucionalnih reform, na katerih bi lahko nova vlada, sestavljena iz desnosre-dinskih in levosredinskih strank, gradila skupno politično platformo. »Sedaj so na potezi politične sile," je poudaril Napolitano. »Naloga mojega naslednika bo potegniti zaključke,« je še dejal. Na 11. strani TRST - Prvi med predsedniškimi kandidati na prihodnjih deželnih volitvah, ki smo ga včeraj popoldne gostili v uredništvu Primorskega dnevnika, je bil predstavnik gibanja Druga dežela Franco Bandelli, ki opozarja, da je moč njegovega gibanja v raznolikosti pripadnikov in transverzalnosti. Bandelli meni, da bo Druga dežela odločilna za oblikovanje deželne vlade, saj so se pripravljeni pogovarjati z vsemi o programu, ki naj zagotovi vladanje. Na 3. strani Trst: manifest zveze Confcommercio za rast Na 5. strani Pričevanje o ropu v supermarketu v Trstu Na 5. strani Prestižna vitrina za gojence GM Na 10. strani Po pretepu zaprli bar Na 12. strani Kriza udarila tudi po ronški knjižnici Na 13. strani MARINI GH Nova kolekcija POMLAD/POLETJE G AISIT VVOOLR3CH jCHh P.K H a fl-FHJ-4. Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in F« 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 9771124666007 2 Četrtek, 11. aprila 2013 ALPE-JADRAN / evropski parlament - Po mnenju slovenskih evropskih poslancev Razprava o Sloveniji neizbežna Razlog za to je treba iskati v špekulacijah, da bo Slovenija naslednja država, ki bo zaprosila za evropsko pomoč BRUSELJ - Na dnevnem redu plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta prihodnji teden je med drugim razprava poslancev z evropskim komisarjem za monetarne zadeve Ollijem Reh-nom o finančni pomoči Cipru. Po mnenju evropskih poslancev iz Slovenije bo ob tem v Strasbourgu zagotovo slišati tudi ugibanja o tem, ali bo Slovenija naslednja, ki jo bo treba reševati. Špekulacije in »spin« na račun Slovenije, češ da utegne biti naslednja, ki bo zaprosila za evropsko finančno pomoč, v zadnjih dneh in tednih so bili preveliki, da bi se lahko izognili razpravi o tej temi prihodnji teden v Strasbourgu, so se na včerajšnji novinarski konferenci strinjali Mojca Kleva Kekuš in Tanja Fajon (S&D/SD), Jelko Kacin (Alde/LDS) in Romana Jordan (EPP/SDS). »Slovenija ni Ciper in kakršnakoli primerjava ni na mestu«, a v razpravi o Cipru se sigurno ne bomo mogli izogniti Sloveniji, je bila jasna Fajonova. Kacin je obenem napovedal, da bodo pri tem najglasnejši konservativni britanski poslanci, ki težave držav z evrom izkoriščajo za lastne politične potrebe - za prepričevanje bri- Slovenski evroposlanci pričakujejo razpravo o Sloveniji v Evropskem parlamentu tanske javnosti, da Velika Britanija z evrom nima kaj početi. V ozadju špekulacij glede Slovenije je napad na evro, ocenjuje Kacin. Evropska komisija je zato po njegovem naravna zaveznica Slovenije v naporih, da se dokaže, da se je špekulantom vendarle mogoče upreti in da jih ne- ka država s konkretnimi ukrepi lahko postavi na laž ter da EU ne bo več dovolila, da ji eno za drugo rušijo države". Kleva Kekuš je bila včeraj kritična do Evropske komisije oziroma do njene v sredo objavljene analize o makroekonomskih neravnovesjih v 13 državah čla- nicah EU, v kateri je Slovenijo skupaj s Španijo izpostavila kot najbolj problematično. Kot je opozorila poslanka, je bila politična ocena tega, kar piše v študiji, drugačna od tega, kar dejansko kažejo številke v njej. Če prebereš celotno, precej obsežno analizo, po besedah poslanke ugotoviš, da Slovenija sploh ni tako slabo stoječa, a v povzetkih na prvih straneh študije je komisija zapisala, da prav Sloveniji resno grozi zlom. Čeprav se vsi štirje strinjajo v oceni, da Sloveniji glede na dejanske številke ne kaže tako slabo, kot ji pripisujejo nekateri, pa obenem vsi opozarjajo, da imajo špekulacije in »spini« izredno moč in so jim doslej podlegle še vse države, ki so zapadle v njihovo spiralo. Fajonova je slovensko vlado in opozicijo ob tem pozvala predvsem, naj pozabita na pretekle spore, se zavesta ogromne odgovornosti in se nemudoma lotita nujnih ukrepov. Podobno je menila Jor-danova. Kot je opozorila, je govoriti o tem, da nismo Ciper in da se znamo iz situacije izvleči, »le tretjina stavka, naslednji dve tretjini, ki govorita o ukrepih, pa Sloveniji še v veliki meri manjkata«. (STA) SLOVENIJA - Petnajst let po rušilnem potresu v Posočju Obnova še ni v celoti končana Takrat je bilo poškodovanih kar 4055 zgradb, obnovili pa so jih 1829 - Veliko stavb so morali porušiti - Potres leta 2004 še zapletel zadevo Potres leta 2004, »dokončal delo« potresa leta 1998 arhiv BOVEC - Včeraj je minilo petnajst let, kar so se na velikonočno nedeljo, 12. aprila 1998, zatresla tla v Posočju. Država je obnovo, za katero je namenila 100 milijonov evrov, končala v desetih letih. Potres z magnitudo 5.6, intenzitete med sedmo in osmo stopnjo po evropski potresni lestvici je z prizadel naselja v šestnajstih občinah zahodne in severozahodne Slovenije. V potresu je bilo poškodovanih kar 4055 različnih objektov, kasneje obnovljenih pa 1829. Največji delež predstavljajo stanovanjski, poslovni in gospodarski objekti, iz posebnega programa »profanih in sakralnih kulturnih spomenikov« pod strokovnim vodstvom spomeniškovar-stvene službe pa je bilo v celoti obnovljenih 156 stavb, med temi 52 cerkva, 102 profani stavbi ter 61 zunanjščin trških jeder in štiri pašne planine. Izvedene so bi- le gradbene sanacije manjših poškodb na objektih, v primeru hujših poškodb so bile izvedene bolj in manj zahtevne rekonstrukcije, nepopravljivo oziroma prekomerno poškodovane objekte pa je bilo treba porušiti in zgraditi nadomestne objekte. Zelo težki so bili koreniti posegi, ki so se izvajali v notranjosti objektov, ker so motili bivanje ljudi ali celo zahtevali njihove preselitve. To je bilo zlasti hudo, ko je bila tovrstna obnova potrebna v objektih, kjer so bivali starejši ljudje. Žal je isto območje prizadel potres tudi julija 2004. Takrat je povzročil škodo na nekaterih že saniranih objektih, na objektih, ki še niso bili sanirani po potresu 1998, pa tudi na objektih, ki niso bili poškodovani leta 1998. Obnova po potresu 2004 še vedno poteka in bo predvidoma zaključena 2016. Na Krasu se je začel Mesec špargljev DUTOVLJE - Na Krasu se je včeraj začel Mesec špargljev. Trajal bo do 12. maja, v tem času pa bodo gostom v devetih gostilnah na voljo izbrani meniji z divjimi šparglji in drugimi kraškimi zelišči. Prireditev bodo pospremili pohodi, sejem zelišč in dobrot Krasa, kulturni in kulinarični dogodki. Danes bo v Pliskovici ex-tempore, v gostilni Kraljestvo pršuta v Kobjegla-vi pa prireditev Vino in šparglji z izbranimi vinarji. Izpostaviti velja še Dan odprtih borjačev v Pliskovici 27. aprila, ki bo postregel z obiski domačij, vodenim ogledom vasi in pohodom po učni poti, predstavitvijo kamnoseške obrti, čebelarjenja in kraškega medu. Za ljubitelje kolesarjenja bo 20. aprila organizirana prireditev S kolesom po Krasu. Pohod-niki pa bodo lahko 21. aprila že 18. leto zapored krenili na 11-kilometrski tradicionalni pohod ob ponoru reke Reke. Istega dne bo na Bunčetovi domačiji v Dutovljah sejem zelišč in dobrot Krasa, v Štanjelu pa tržnica starin, domače in umetnostne obrti. Zadnji aprilski dan se bo mogoče podati na krožno pot ob kalih, pastirskih hišah in kamnitih zidovih, poimenovano Marš na pohod, ki se bo zaključila s kresom. Spacalov pohod med Štanjelom in Škrbino pa bo na vrsti 5. maja. Prireditvi Mesec špargljev so se pridružile Gostilna Skok iz Štorij, turistična kmetija Ostrouška Pelicon iz Coljave, turistična kmetija Špacapa-nova hiša iz Komna, gostilna in domačija Šajna iz Šepulj, izletniška kmetija Bogdan Grča iz Hruševice, K'nti-na Čotar iz Gorjanskega, turistična kmetija Francinovi iz Avberja, gostilna Kraljestvo pršuta iz Kobjeglave in turistična kmetija Škerlj iz Tomaja. Hrvaška prvič voli svoje evropske poslance ZAGREB - Polnoletni hrvaški državljani se bodo jutri lahko udeležili prvih volitev hrvaških poslancev v Evropski parlament. Izbrali bodo 12 kandidatov, ki bodo poslanci v EP po načrtovanem vstopu Hrvaške v EU 1. julija. Dobre tri tedne trajajoča predvolilna politična kampanja je bila mlačna in medijsko precej neopazna, kar bi lahko vplivalo tudi na volilno udeležbo. Na volitvah bo sodelovalo 40 političnih strank, ki imajo 19 samostojnih in osem koalicijskih volilnih list. Na listah pa je 336 kandidatov, med njimi 129 žensk. ljubljana - Občni zbor Kluba tržaških Slovencev, ki letos praznuje desetletnico Ko Tržačan v Ljubljano gre • •• LJUBLJANA - V prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) je v četrtek potekal redni občni zbor članov Kluba tržaških Slovencev v Ljubljani. Udeležence je pozdravil dosedanji in tudi novi predsednik kluba dr. Stelio Rakar in v svojem nagovoru predstavil zgodovino društva, katerega namen je od same ustanovitve bil in ostaja okrepiti povezovanje tržaške in širše zamejske kulture ter družbene problematike z osrednjim slovenskim prostorom. Pri tem je predstavil zgodovino društva in izpostavil, da je ideja o ustanovitvi društva, ki bi povezovala tržaške Slovence živeče v Ljubljani zaživela 20. marca 2003, ko so se v Ljubljani poleg njega srečali še Tatjana Dolhar, Boris Gombač, Boris Kobal, Peter Malalan in Ana Martelanc. Sledila je podrobnejša predstavitev Ane Marte-lanc o delovanju kluba v obdobju zadnjih treh let. Omenila je, da je osnovna dejavnost kluba organizacija predavanj, okroglih miz, prestavitev knjig in publikacij, ki zadevajo skupni slovenski prostor med Trsom in Ljubljano. Med odmevnejšimi dogodki, ki jih je v tem času organiziral klub pa omenila že tradicionalno organizacijo obiskov predstav v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, poleg tega posebej izpostavila pomen ogleda slovenske predstave Nekropola v tržaškem Verdijevem gledališču, prireditev Okusi Kras - Kulinari- čna dediščina in kulturna identiteta Krasa, s katero so dobrote Krasa bile predstavljene tudi širši publiki v Ljubljani, dogodek »Ko študent v Ljubljano gre«, na katerem so v sproščenem vzdušju nekdanji študenti Ljubljanske univerze s Tržaškega in Goriškega obujali spomine na študentska leta in na Ljubljano tedanjega časa ter številne druge prireditve, s katerimi se je v minulih letih realiziralo poslanstvo kluba. Pod taktirko Andreja Furlana je sledila še ek-spresna izvolitev funkcionarjev kluba s predsednikom na čelu oziroma potrditev dosedanjih tudi v letošnjem letu in pregled finančnega stanja. Furlan je nanizal še pomembnejše dogodke, ki jih bo klub navkljub slabi finančni kondiciji organiziral v letošnjem letu. Opozoril je na obsežno razstavo del Maria Magajne v Ljubljani in izlet z ogledom (stare) Gorice in predelov, kjer so ali pa še živijo in ustvarjajo Slovenci. Boris Kobal je udeležence povabil na ogled cenzurirane predstave Srce v breznu, ki po številnih zapletih nastaja v sodelovanju Drame, Križank, festivala Ex Ponto ter gledališča iz Cetinj in naj bi premier-no predstavitev doživela v prihodnjih mesecih prav v Ljubljani. Kobal je še predlagal, da bi bilo potrebno v slovenski prestolnici organizirati odmevno in močno okroglo mize na perečo temo uplinjevalnika oziroma plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Prisotne je pozdravil stari in novi predsednik Stelio Rakar in spregovoril o zgodovini Kluba tržaških Slovencev v Ljubljani, ki letos praznuje desetletnico roša Ker klub v letošnjem letu praznuje deset let delovanja je formalnemu delu sledil družabni program, ki ga je odprl prav Boris Kobal z odlomki predstave po tekstu tudi tržaškega popevkarja in pisca tekstov slovenskih korenin Giorgia Gaberja, katerega je Kobal priredil za aktualne razmere v Sloveniji in s katerim se je »(pred)premierno« predstavil prav članom kluba. Dogodka v Ljubljani se je udeleži tudi dr. Boris Je-sih državni sekretar Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Janez Stergar iz Kluba koroških Slovencev. RoŠa / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 13. aprila 2013 3 deželne volitve - Kandidat Druge dežele gost v uredništvu Primorskega dnevnika Bandelli: O programu smo se pripravljeni pogovarjati z vsemi TRST - »Nisem slovenofob, moj izvor je zelo jasen in ga ne zavračam. Moj praded in moj ded sta se rodila v Komnu.« S tem uvodom se je včeraj popoldne v našem uredništvu začelo srečanje s prvim od štirih kandidatov za predsednika deželne vlade Furlanije Julijske krajine, ki se bodo čez dober teden pomerili na volitvah, Fran-com Bandellijem iz gibanja Druga dežela. Bandelli je začetek srečanja izkoristil za opravičilo za to, kar se je zgodilo pred nekaj leti na Baviseli, priljubljeni tržaški športni manifestaciji, ko so slovenski napis na majicah prekrili. Franco Bandelli je bil takrat predsednik Bavisele in prevzema vso odgovornost za dogodek, čeprav ga označuje kot nesporazum, vezan na sponzorstvo neke banke. Transverzalno gibanje Tako se je torej začelo včerajšnje srečanje s Francom Bandellijem v našem uredništvu, kjer so odgovorni urednik Dušan Udovič ter ostali uredniki in novinarji kandidatu Druge dežele, ki sta ga spremljala še član vodstva gibanja in kandidat za deželni svet Francesco Cervesi ter tiskovna predstavnica Sara Matijačič, postavili vrsto vprašanj, začenši s tistim, kako je krajevna lista Drugi Trst dobila deželno razsežnost. To je bilo za Bandellija še lažje od pričakovanega zaradi jeze ljudi na račun političnega razreda in predvsem tistih, ki so v zadnjih letih vladali deželi, začenši s predsednikom Renzom Tondom, ki, tako Bandelli, nosi odgovornost, da je deželi priskrbel druščino (uporabil je izraz »corte dei miracoli«) z osmimi zunanjimi odborniki od skupno desetih, obenem je odgovoren za zadolžitev, ki bo deželo pestila 25 let, pa tudi za blokiranje 150 milijonov evrov kot jamstvo za izgradnjo tretjega avtocestnega pasu. Bandellijevo gibanje je kot prvo zaznalo implozijo političnega sistema, ki se je začela leta 2009 in je prizadela najprej desno sredino, zdaj pa tudi levo sredino, pri čemer se je vprašalo, ali prepustiti deželo volilni neudeležbi ali protestnemu gibanju (pri tem je seveda mislil na Gibanje Petih zvezd Beppeja Grilla), ki je, tako Bandel-li, v parlament poslalo najslabše z govorjenjem o volitvah preko spleta in podobno, vendar politika je nekaj drugega. Franco Bandelli: V raznolikem izvoru predstavnikov je moč gibanja Druga dežela kroma Gibanje Druga dežela računa na šti-ri-pet svetnikov (kar naj bi znašalo kakih sedem-osem odstotkov), raznolik izvor predstavnikov pa je tudi njegova moč, saj je gibanje transverzalno, ker so prepričani, da je treba nazadovati za deset metrov na področju ideologije ter napredovati za kilometer na področju programa. Postavljajo se kot središčna, transverzalna in te-žiščna sila, pri čemer so prepričani, da bodo odločilni za oblikovanje nove deželne vlade, saj niti leva niti desna sredina ne bosta prejeli večinske nagrade in šestdeset odstotkov sedežev v deželnem parlamentu. Pripravljeni so se pogovarjati z vsemi o srednjeročnem in dolgoročnem programu, ki bi zagotovil vladanje. Denar je, vendar določimo prioritete Med najpomembnejšimi področji, ki jim je treba dati nov zagon, je po Bandel-lijevem prepričanju gradbeništvo, ki ga je kriza še posebej prizadela. Tu je treba od- praviti preveliko birokracijo, ovrednotiti posebnosti in oblikovati načrt del za mala podjetja ter predvsem načrt rednih vzdrževalnih posegov. Bandelli nasprotuje zamisli o makroregiji, ker noče, da postane FJK »majordom Piemonta, Lombardije in Veneta«, podpira pa evroregijo, ki po njegovem mnenju predstavlja edino možnost za ponoven gospodarski zagon. Glede slednjega je npr. za Trst in problematiko starega pristanišča edini resni ukrep ta, da se prostocarin-ska cona iz starega pristanišča - kjer vsekakor ne bi smeli graditi stanovanjskih objektov - preseli na območje, kjer zdaj deluje škedenjska železarna in kjer bi lahko razvili pristaniške dejavnosti in okolju prijazno industrijo. Vedno na področju gospodarstva bi morali malim in srednjim podjetjem pomagati z odpravo davka na nepremičnine IMU za proizvodne hale, dalje z oblikovanjem posebnega sklada, s katerim bi pomagali delavcem v dopolnilni blagajni oz. tistim, ki so izgubili službo, nova delovna mesta pa bi lahko ustvarili z uvedbo triletnega popusta pri plačevanju davka IRAP za tista podjetja, ki bi zaposlila mlade. Denar namreč obstaja, treba je samo določiti prioritete, je prepričan Bandelli. En odstotek iz proračuna tudi za slovensko kulturo V zvezi z zemljepisno lego dežele in njeno mednarodno vlogo je kandidat Druge dežele opozoril, da se ni poudarjalo in dajalo prednosti deželni posebnosti. Ban-delli se zavzema za sodelovanje s Slovenijo, v isti sapi pa opozarja, da se mora FJK tudi braniti na gospodarskem področju, saj je npr. na davčnem področju v primerjavi s Slovenijo v slabšem položaju, zato bi morala npr. znižati obdavčitev dela. Bandelli podpira tudi sodelovanje med pristanišči od Porta Nogara do Reke, katerim pa bi morala načelovati ena sama pristaniška oblast in to mora Italija razumeti. Na področju sožitja s slovensko narodno skupnostjo Bandellija, za katerega je treba vsekakor spoštovati zaščitni zakon, bolj kot postavitev dvojezičnih ta- bel zanima zaščita kultur in tradicij, pri čemer njegovo gibanje podpira zamisel, da se en odstotek deželnega proračuna nameni kulturi, kar bo nudilo gotovost tudi slovenski kulturi. Prav tako je, skupaj s Francescom Cervesijem, prepričan, da če država zamuja s plačevanjem prispevkov za slovenske ustanove in založništvo, bi morala dežela vnaprej dati denar iz svojega proračuna: »Zagotavljam, da se bom boril za to,« je dejal. Mestna občina: Strah je odveč Glede krčenja stroškov politike se Bandelli zavzema za znižanje plač deželnih svetnikov, ki bi morale biti enake tistim, ki jih prejemajo župani glavnih mest pokrajin, dalje za odpravo preživnin in povračil svetniškim skupinam, prav tako bo njegovo gibanje zahtevalo ukinitev upravnih svetov deželnih podjetij, kjer po Bandellijevih besedah zadostujeta le predsednik in generalni direktor, medtem ko je odhajajoča deželna vlada prav pred kratkim imenovala nove člane upravnih svetov (npr. Fulvia Slugo v upravni svet podjetja Ater). Prav tako Druga dežela nasprotuje najnovejši reformi deželnega zdravstva, saj kdor misli na enotno zdravstveno podjetje in krčenje števila porodnišnic dokazuje, da ni razumel ničesar, pravi Bandelli, ki opozarja, da so lani v katinarski bolnišnici morali preseliti kar dva oddelka zaradi burje, potem pa niso popravili ničesar, prav tako ne ve, kdo mu lahko zagotovi, da bo s selitvijo otroške bolnišnice Burlo Garofolo mogoče ohraniti znanstveno-raziskovalno središče. Glede upravljanja ozemlja se Druga dežela zavzema za dejansko odpravo pokrajin, katerih pristojnosti in osebje bi porazdelili med deželo in občinami. Ustanovili bi tudi t.i. vmesne ustanove, se pravi izvoljena telesa, kjer bi dve tretjini predstavnikov izvolile občine, tretjino pa dežela. To zato, ker želijo spodbujati in izboljšati kakovost storitev, pravi Bandelli, za katerega je strah ob predlogu o uvedbi tržaške mestne občine odveč, saj bi občine ohranile svoje pristojnosti, pridobile pa bi na osebju in sredstvih. (iž) sindikat - Cgil predstavil načrt za delo ob udeležbi Susanne Camusso /I •! V • gt • • Cgil noče privatizacij VIDEM - Reforma administrativnega aparata Dežele Furlanije-Julijske krajine in lokalnih uprav je nedvomno med ukrepi, ki o še najbolj potrebni za izhod iz krize. Toda to ne pomeni, da je treba sprožiti privatizacijo glede upravnih postopkov in nadzora, kot namerava to storiti deželni kandidat za predsednika Dežele FJK Renzo Tondo, ker bi to pomenilo dodaten napad na javne uslužbence in na vlogo javne uprave, ki jo med drugim jamči italijanska ustava. To je poudaril deželni tajnik sindikata Cgil Franco Belci včeraj v Vidmu, kjer se je odločno postavil proti privatizacijam, ki jih napoveduje Tondo. Belci je dopoldne na sejmišču v kraju Torreano di Marti-gnacco uvedel uradno predstavitev načrta za delo, ki ga je izdelal sindikat, zaključila pa ga je državna tajnica sindikata Cgil Susanna Camusso. V načrtu so predlogi za obnovo dežele FJK in za izhod iz krize, ki so predvsem namenjeni kandidatom za deželnega predsednika. Od teh se je srečanja udeležila le kandidatka leve sredine Debora Serracchiani. Predlogi so sestavni del t.i. načrta za delo 2013-2018, po mnenju sindikata pa bo morala nova deželna vlada nameniti pozornost predvsem delu oziroma zaposlovanju. Dalje je potreb- Susana Camusso med govorom v Vidmu na prava reforma javne uprave, ki bo omogočila učinkovito upravljanje in ki bo prispevala k razvoju v vseh sektorjih, začenši s šolstvom in lokalnimi upravami, ki jim je treba zagotoviti več pristojnosti, pravi sindikat. Glavne prednostne izbire morajo biti vsekakor namenjene pomoči malim in srednjim podjetjem, izdelavi deželnega energetskega načrta, ki bo omogočal smotrne odločitve in spodbujal okolju prijazne izbire, učinkoviti politiki dela in razvijanju uravnovešenega infrastrukturne-ga sistema za razvoj pristaniških, železniških in cestnih povezav. Deželna uprava bi obdržala svoje pristojnosti glede zakonodaje in bi skrbela za koordinacijo dela in pristojnosti lokalnih uprav. Camussova je govorila v glavnem o problemih na državni ravni in poudarila, da za državo ni bistveno sestaviti vlade »takoj in za vsak račun«, ampak kaj bo storila nova vlada. Poglavitni bodo pri tem programi in ukrepi, ki jih bodo sprejeli glede dramatičnega socialnega stanja oz. brezposelnosti. V zvezi z deželnimi volitvami včeraj ni podprla nobenega kandidata. Povedala je le, da je že prišlo do srečanja med sindikatom Cgil in deželnimi kandidati. Izbire Cgil, je dodala, so vezane na njihove takratne odgovore. uboj v vidmu - Preiskava se nadaljuje Dekleti nista več v Trstu, na delu znan nevrolog TRST - Petnajstletni dekleti, ki sta osumljeni, da sta v nedeljo v okolici Vidma ubili 66-letnega Mirca Sacherja, nista več v Trstu. Po nalogu sodnice za predhodne preiskave Laure Raddino so ju iz centra na Tržaškem preselili v drug center za mladoletne, ki se nahaja v neki drugi deželi. Dogodek je deležen velike medijske pozornosti, dekleti pa potrebujeta mirnejše okolje. Odvetnika enega od deklet pa sta vzpostavila stik z Giuseppejem Sartorijem, profesorjem kognitivnih nevroznanosti in klinične nevropatologije na Univerzi v Padovi. Odv. Federica Tosel in Luigi Francesco Rossi sta mu naročila, naj preveri, ali je mogoče »izluščiti spomine, ki ne bi bili pod vplivom sugestij«. Dekleti sta osumljeni uboja na mah. Preiskovalci so medtem prišli do mladega moškega, ki je z avtom pospremil dekleti iz kraja Limenella (pri Padovi) v Vicenzo, kjer sta sedli na vlak za Benetke. V zvezi z njunim begom je slika vse bolj izostrena, karabinjerji in tožilstvo medtem skušajo ugotoviti, kakšen je bil odnos med dekletoma in pokojnim Sacherjem. Pregledali bodo podatke o njegovem bančnem računu v zadnjih dveh letih, poštna policija pa se ukvarja z informacijami, ki sta jih dekleti vnesli v spletno skupnost Facebook. Dekleti sta zatrdili, da sta se v nedeljo usedli na Sacherjevi koleni, nakar naj bi on začel stegovati roke, po negativnem odzivu pa naj bi eno od dveh porinil v nek drog. Med pretepom naj bi eno od dveh ugriznil, zdravniški pregled v bolnišnici Burlo Garofolo pa naj bi tako ugriz kot udarec v glavo potrdil. V prometni nesreči ugasnilo mlado življenje VIDEM - Mlada Chiara Pellizzon iz kraja San Giorgio di Nogaro je včeraj zjutraj umrla v prometni nesreči na pokrajinski cesti pri Muzzani del Turgnano v videmski pokrajini. Stara je bila komaj 23 let. Njen avtomobil ford fiesta se je po čelnem trčenju s terenskim vozilom prevrnil in končal v obcestnem jarku, dekle pa je bilo na mestu mrtvo. 4 Sobota, 13. aprila 2013 HRITrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu zgonik - Forum županov kraških občin o nadgradnji čezmejnega sodelovanja Župani hočejo vzpostaviti kraški (ali kraško-istrski) EZTS Župani kraških in drugih bližnjih občin hočejo ustanoviti Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS), ki bi institucionaliziralo ter nadgradilo čezmejne odnose. Najprej pa bo potrebno razumeti, do kod bo segalo zemljepisno območje sodelovanja (omenja se vključitev slovenskih obalnih občin in morda tudi dela hrvaške Istre) in na katerih področjih naj bi sodelovanje potekalo. To izhaja z včerajšnjega petega srečanja Foruma županov kraških občin v Zgoniku, kjer so se domenili, da bo delovna skupina izdelala predloge za snovanje EZTS. Vzporedno bodo o oblikah in obsegu sodelovanja razmišljali tudi župani. Pobuda spada v projekt Kras-Carso s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnimi sredstvi (Slovenija-Italija 2007-2013). Za zgoniškega župana Mirka Sardoča bi bil EZTS »naravna nadgradnja in funkcionalno zaokrožena enota, ki izhaja iz dejanskih potreb in interesov teritorija ter ga obravnava v vsej svoji celoti«. EZTS bi med drugim odpiral možnosti za črpanje finančnih sredstev iz raznih evropskih skladov. Področja, na katerih lahko kraške in druge občine v skupnem prostoru učinkovito sodelujejo, so številna: logistika (od povezav do gospodarske infrastrukture), zaščitena območja Natura 2000, turizem, kulturna krajina in dediščina, socialne storitve, priložnosti za mlade, zdravstvo. »To območje vse bolj diha skupaj, vendar moramo biti realisti. Schengenska evforija se je polegla in zdaj smo v post-evforični fazi,« je povedal sežanski župan Davorin Terčon. Lokalne skupnosti odlično sodelujejo, meje v glavah pa še obstajajo in višje institucije včasih zatajijo. Omenil je težave z območji iz programa Natura 2000 ter zatrdil, da je Kras eden in ga zatorej gre obravnavati enotno. V tem duhu bi nastal EZTS, postopek pa ni enostaven. Terčon in drugi župani so poudarili, da se sodelovanje obrestuje pri nasprotovanju nezaželenim načrtom, kot sta plinski terminal in hitra železnica. Fulvia Premolin in Nerio Ne-sladek sta poudarila, da imata Dolina in Milje dobre odnose z občinami slovenske in hrvaške Istre, ki se lahko priključijo v EZTS, re-pentabrski župan Marko Pisani pa je potrdil, da lahko župani oblikujejo na tem omizju skupne vizije. Devinsko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja je dejal, da so skupne pobude v kriznih časih dobrodošle, komenski občinski svetnik Damjan Grmek pa da mora biti Kras prepoznaven. Župani so govorili o političnih in upra-viteljskih vizijah, tehniki pa so orisali konkretne možnosti za vzpostavitev EZTS. Odskočna deska je projekt Kras-Carso, v okviru katerega nastajajo čezmejni dokumenti, ki so lahko podlaga za usklajen razvoj Krasa (tako je povedala vodja projekta Katja Fedrigo). Študijo o vzpostavitvi EZTS je pod vodstvom Rada Bohinca pripravila Univerza na Primorskem, predstavila sta jo Aleksander Panjek in Hrvoje Rat-kajec. Razložila sta, da je EZTS pravni osebek, ki lahko razpolaga z nepremičninami in osebjem ter sodeluje na razpisih, njegovo delovanje pa temelji na lastnem financiranju. Denar morajo zagotoviti članice EZTS, sredstva iz evropskih projektov so dopolnilo. Panjek je opozoril, da se nova faza evropskega projektiranja ne bo začela pred letom 2016, tako da na ta sredstva zaenkrat ne gre računati preveč. Strateški pristop mora biti dolgoročen, priporočljivo pa je vključiti višje institucije - pokrajine, dežele ali ministrstva. Področja sodelovanja so lahko številna ali maloštevilna, partnerji se lahko odločijo tudi za posamezen načrt, kot je lahko geopark. Najbolj ambiciozni cilji so namreč težje uresničljivi. Poleg tega pa je nujno vedeti, katere občine bodo sodelovale, saj se vsebine glede na obseg obravnavanega območja spreminjajo. (af) V zgoniški občinski sejni dvorani so bili navzoči predstavniki občin Zgonik in Sežana (nosilca projekta Kras-Carso), Dolina, Repentabor, Komen, Devin-Nabrežina in Milje; pobudo pa so po Sardočevih besedah podprle tudi odsotne občine Trst, Hrpelje-Kozina in Divača kroma volitve - Slovenska zastava na liceju Franceta Prešerna Zastava lahko plapola Občina in deželni uradi mnenja, da okrožnica notranjega ministrstva ne velja za deželne volitve Slovenska zastava bo skupaj z italijansko, evropsko in praporom dežele FJK lahko ostala izobešena na pročelju poslopja slovenskega liceja Franceta Prešerna tudi v dneh, ko bodo v nekaterih učilnicah delovala volišča letošnjih deželnih volitev. To je zaključek včerajšnjega razčiščevanja med občinsko upravo, funkcionarji občine in dežele, potem ko je, kot smo poročali včeraj, občinska funkcionarka v prejšnjih dneh telefonsko priporočila ravnateljici Loredani Guštin, naj ob volitvah s pročelja odstranijo slovensko zastavo. O zapletu se je občinski svetnik Igor Švab včeraj pogovarjal s podžu- panjo Fabiano Martini in načelnico občinskega volilnega urada Maricchiolo-vo, srečanju pa je nekaj časa prisostvoval tudi župan Roberto Cosolini. Predstavnika občinske uprave sta takoj pojasnila, da občina nikakor ne namerava omejevati pravice do izobešanje slovenske zastave. Izkazalo se je, da je okrožnica ministrstva za notranje zadeve že pred leti določila, naj bosta na sedežih volišč ob parlamentarnih volitvah izobešeni izključno italijanska in evropska zastava. To je spodbudilo občinsko funk-cionarko, ne iz volilnega urada temveč iz drugega oddelka občine, da je rav- nateljici priporočila odstranitev. Ob nedavnih parlamentarnih volitvah sicer nihče ni zahteval odstranitve zastave z liceja Prešeren, kar pa se je zgodilo na poslopju slovenskih šol v Ul. Caravaggio, kjer so na poziv nekega občana posegli možje javnega reda in umaknili slovensko zastavo. Tokrat pa bo drugače. Občinska uprava je namreč mnenja, da ministrska okrožnica ne velja za deželne volitve. Včeraj so to preverili tudi z deželnimi uradi, kjer so prav tako mnenja, da omejevalne okrožnice za parlamentarne volitve na deželnih ne bo treba upoštevati. Prometne omejitve med tekmo Inter-Cagliari Občinska uprava obvešča, da bodo jutri na območju nogometnega igrišča Nereo Rocco, kjer bo nogometna tekma med Interjem in Cagliarijem, veljale nekatere prometne omejitve. Že od 8. ure bo veljala prepoved parkiranja na parkirišču v Ul. dei Macelli, v Ul. Ercole Mian, na križišču med ulicama Miani in San Pantaleone, na Trgu Atleti Azzurri d'Italia (na odseku med Ul. Miani in podzemnih parkiriščem stadiona), v Ul. Giovanni Palatucci (na odseku med Ul. Valmaura in Trgu Martiri Del-la Risiera in v Ul. Valmaura na odseku med Ul. dei Macelli in Ul. Pa-latucci. Od 12. ure pa bo na omenjenih ulicah in območjih veljala tudi prepoved prometa. Razstava Tržaško slikarstvo med 19. in 20. stoletjem V občinskem muzeju Revoltella (Ul. Diaz št. 27) bo danes ob 16. uri vodeni obisk razstave slik z naslovom Tržaško slikarstvo med 19. in 20. stoletjem. Vodeni obisk, za katerega bo poskrbela Barbara Coslovich, je vključen v ceni vstopnice, in sicer 7 evrov za odrasle ter 5 evrov po znižani ceni. S skuterjem pod avtobus Včeraj dopoldne sta v Ulici De Amicis pri Sv. Vidu trčila avtobus podjetja Trieste Trasporti in sku-ter. Po navedbah tržaške občinske policije je do nesreče prišlo ob 10. uri. Voznica je s skuterjem končala pod avtobus v prednjem delu, ravno skuter pa je rešil voznico pred hujšimi posledicami. Lažje poškodovano voznico skuterja so reševalci vsekakor odpeljali v ka-tinarsko bolnišnico. Žalostno odkritje Karabinjerji s Škorklje so se v četrtek dopoldne odpravili v rojan-sko Ulico Moreri, kjer si je vzel življenje 86-letni C. B. Karabinjer-ji navajajo, da naj bi bil tragični dogodek povezan z dejstvom, da je priletnega moškega pestila neozdravljiva bolezen. turizem - Pozitiven obračun predstavitve Trsta na celovškem sejmu prostega časa Avstrijce zanimata morje in Kras Mnogi obiskovalci so se zanimali za kmečko-turistično ponudbo na Krasu - Obisk Avstrijcev je bil lani v Italiji večji za 11,5% Tržaška pokrajina je pri Avstrijcih še vedno priljubljena. Do tega zaključka je prišel konzorcij Promo-trieste, ki se je preteklo nedeljo udeležil celovškega sejma prostega časa Freizeit. V organizaciji Promotrieste so se tržaški pridelovalci olja, vina, sira predstavljali skupaj s podjetniki, ki obvladujejo tržaško lokalno ponudbo, turistični sejem v Celovcu pa naj bi v štirih dneh obiskalo kar 50 tisoč obiskovalcev. Pozitiven obračun o tej turistični misiji je na včerajšnji novinarski konferenci podal predsednik konzorcija Promotrieste Guerrino Lanci, ki je postregel z nekaterimi spodbudnimi podatki. Slišali smo, da so obiskovalci sejma lahko pri tržaški stojnici med drugim dobili tudi informativne brošure o celotni regiji, zanimale pa so jih predvsem prenočitve v Trstu in ponudba agriturizmov na Krasu. Kar le- Predsednik Promotrieste Lanci s Segantijevo in Dolencem kroma po število obiskovalcev je hotelo vedeti tudi, kaj ponujajo tržaške plaže, je dejal predsednik Lanci in dodal, da je bil celovški turistični sejem tudi odlična priložnost, da so prisluhnili avstrijskim turističnim podatkom. Statistični urad Statistik Austria je namreč pokazal, da je v Italiji iz leta v leto več avstrijskih turistov. Najnovejši podatki kažejo, da se je lani obisk Avstrijcev v Italiji (predvsem na severnem Jadranu in Gardskem jezeru) povečal za 11,5 odstotka; obisk se je povečal za 7 odstotkov, nočitve pa za 11,3 odstotka. S temi številkami je bila včeraj zadovoljna tudi deželna odbornica za turizem Federica Seganti, ki je izpostavila dejstvo, da Avstrije gospodarska kriza ni prizadela v tolikšni meri kot druge evropske države, saj je njihov BDP v letu 2012 zabeležil 0,8 odstotni porast. V tej državi je tudi brezposelnost veliko nižja kot drugod, so poudarili na včerajšnji predstavitvi, na kateri so tudi dodali, da bodo v isti smeri delali tudi v prihodnje. Ponudbo Trsta in dežele bomo še naprej promovirali preko različnih medijev, je obljubila Sagantijeva, ki jo je pohvalil tudi podpredsednik tržaške Pokrajine Igor Dolenc. Po njegovem mnenju bi obisk in nočitve turistov iz Avstrije lahko povečali še z nekaterimi drugimi zelo zanimivimi turističnimi ponudbami, ki bi iz naše pokrajine lahko naredile še bolj zanimivo turistično destinacijo. (sč) / TRST Nedelja, 14. aprila 2013 5 23. PRIMORSKI SLOVENISTIČNI DNEVI - Včeraj v dvorani ZKB na Opčinah V ospredju primorske kulturne in jezikovne teme Dopoldne pod drobnogledom lik Vincenca Franula in njegova slovnica iz začetka 19. stol. V dvorani ZKB na Opčinah so se včeraj nadaljevali 23. Primorski sloveni-stični dnevi, na katerih so slavisti in zgodovinarji govorili o leposlovnih, jezikovnih in širših kulturnih vrednotah slovenskega jezika. Drugi dan tridnevnega strokovnega srečanja je uvedla prof. Marija Pirjevec, dopoldanski del kongresa pa je povezovala Vera Tuta Ban. Jutranji del je minil v znamenju slovnice Vincenca Franula, ki je v začetku 19. stoletja v Trstu deloval kot odvetnik in notar, ponašal pa se je tudi s plemiškim nazivom. Franulovo slovnico s stališča slovensko-italijanskega kontra-stivnega jezikoslovja in gramatikografije je predstavila Martina Ožbot, ki je poudarila, da je ob pregledu Franulove slovnice bralcu jasno, da jo je napisal laik; Fra-nul namreč ni bil jezikoslovec, ampak pravnik. Govornica je v svojem posegu izpostavila, da je pri pisanju slovnice Fra-nul imel v mislih kultiviranega bralca, po njeni ugotovitvi pa je bil avtor italijansko-kranjske slovnice pogosto tudi nekonsistenten. Ob koncu svojega referata je prof. Ožbot ocenila, da je Franulovo delo danes premalo cenjeno in poznano, zaradi česar bi ga veljalo ponovno izdati. Z dopoldanskega zasedanja 23. Primorskih slovenističnih dnevov v dvorani ZKB na Opčinah kroma Primerjave med Franulovo, Vodnikovo in Kopitarjevo slovnico pa je iskala prof. Irena Orel, ki je na kratko predstavila tri različne slovnice z začetka 19. stoletja. Izvedeli smo, da se je Vincenc Franul držal Kopitarja, sicer pa so bile vse tri slovnice namenjene ra- zličnim naslovnikom. Medtem ko je bila Vodnikova slovnica namenjena populaciji, ki se šele začenja spoznavati z osnovami jezika, sta bili Kopitarjeva in Franulova slovnica namenjeni kultivi-ranim bralcem. V nadaljevanju je profesorica postregla z nekaterimi razlika- GOSPODARSTVO - Manifest zveze Confcommercio za izhod iz krize Zavihajmo si rokave... Vsi!!! Podjetja terciarnega sektorja bodo spodbujala javne institucije in politične sile, da ukrepajo Težave terciarnega sektorja in predlogi za izhod iz krize so bili v ospredju na srečanju na temo Zavihajmo si rokave... vsi!!!, ki je bilo včeraj na sedežu tržaške stanovske organizacije trgovcev Confcommercio. Na srečanju so predstavili pravcati »manifest«, na osnovi katerega naj bi podjetja terciarnega sektorja spodbudila javne institucije in politične sile, da ukrepajo za rešitev težav in za izhod iz krize, pri tem pa je lahko udeleženih več tisoč podjetij. Na srečanju so tudi predstavili podatke opazovalnice terciarnega sektorja glede podjetij v tržaški pokrajini v prvih štirih mesecih leta 2012 in glede številnih davkov, ki jih morajo letno plačevati. Confcommercio je v bistvu pripravil manifest, ki predstavlja »zadnji poziv« za stranke in za javne institucije, je povedal pokrajinski predsednik stanovske organizacije Antonio Paoletti. Confcommercio združuje več kot 3 tisoč članov iz več panog, od trgovine do turizma in storitev, je spomnil Paolet-ti, terciarni sektor pa predstavlja 65 odstotkov produktivne- ga tkiva in proizvaja 85,2 odstotka pokrajinskega BNP za letno dodano vrednost 5,658 milijarde evrov. Zaposlenih je več kot 70 tisoč ljudi, kar predstavlja več kot dve tretjini vseh zaposlenih (vir Unioncamere). Zato je nujno spodbujati ponovno rast, je povedal Pao-letti in navedel glavne točke dokumenta organizacije Conf-commercio. Prva točka predvideva »manj davkov, več porabe« in manj birokratskih obveznosti. Confcommercio ugotavlja, da so posredni in neposredni davki v višini 56%, kar med drugim hudo vpliva na konkurenčnost države (Italija je na 43. mestu v svetu, Nemčija pa je npr. na 6. mestu). Dalje se mora povečati notranja poraba, pravi Concommercio, ki obenem poudarja, da je treba omogočiti kredit za podjetja. Poleg tega je nujno staviti na turizem, ki predstavlja enega izmed temeljev italijanskega gospodarstva, nenazadnje pa morajo postati mestna središča privlačnejša, ker porabniki drugače raje izbirajo nakupovalne centre v periferiji. mi v slovnični sestavi, z razlikami v razporeditvi besednih vrst, s primerjavo glagolov... Prof. Orlova je prišla do zaključka, da je Franul svojo slovnico po Kopitarjevem zgledu prilagodil za italijanske naslovnike. Zivljenje in delo Franula je predstavil Samo Pahor, ki je uvodoma dejal, da ga je Franul zanimal predvsem iz političnih razlogov, v isti sapi pa se je govornik obregnil ob nekatere napake, na katere je naletel ob prebiranju biografskih podatkih o Vincencu Franulu. Napačen naj bi bil podatek, ki govori o letnici, ko je družina Franul dobila plemiški naziv, po Pahorjevih ugotovitvah ne drži niti, da je družina izvirala iz Albanije, napačna pa naj bi bila tudi letnica pridobitve notarske službe. Ob koncu svojega referata je Samo Pahor postregel še z razlago, kako je Vincenc Franul prišel do Valentina Vodnika. Dopoldanski del srečanja slovenistov je postregel še z drugimi referati, med predavatelji pa je bil tudi Milan Pahor, ki je občinstvu predstavil nastanek in delovanje Slavjanske čitalnice. Govornik je analiziral članstvo in karakteristike čitalnice, ki je bila odraz slovenskega meščanskega sloja v Trstu. Pester in izbran program se je nadaljeval tudi v popoldanskem času, ko so strokovnjaki debatirali o slovenski tržaški prozi. (sč) w h ■ ^ ■ m v ■ ■ ■ m v_v bi v. nv v ■ v v iiiui 111—, »Eden je vpil, drugi me je ranil« Pričevanje upravitelja prodajalne Danieleja lozze, kije končal v bolnici - Organi pregona svetujejo vlaganje v videonadzorne sisteme Pri blagajni mu je ropar grozil z manjšim nožem in ga na koncu tudi zabodel v hrbet - nad lopatico. Rana k sreči ni velika, v katinarski bolnišnici je dobil tri šive in desetdnevno prognozo. Grda izkušnja pa bo 33-letnega Danieleja Iozzo še dolgo spremljala. Upravitelj supermarketa verige Ins v Ul. Diaz je doma iz Gropade, v četrtek pa se je nenadoma znašel v središču kriminalnega dogodka. »Ob 19.30 smo zapirali prodajalno, pri blagajni so bile zadnje stranke. Vstopila sta moška in dejala, da bi kupila samo nekaj piv. Odšla sta po pivo, se predstavila na blagajni in plačala. Iznenada pa sta povlekla na dan dva nožka,« je včeraj pripovedoval Iozza. Na eni blagajni je bil on sam, hiat ÍTT? w p i _ Levo Daniele Iozza, zgoraj prodajalna In's v Ulici Diaz kroma na drugi stažist. Ko sta se jima roparja grozeče približala, je stažist zbežal. Skozi skladišče je stekel na ulico in poiskal pomoč. Medtem sta se roparja znesla nad upraviteljem. Iz njegove blagajne sta vzela kakih 500 evrov, nato sta zahtevala, naj od- pre še drugo: »Eden mi je grozil z nožkom, drugi je skočil s prve blagajne k drugi in vpil, naj jo odprem. Jaz pa je ne bi mogel odpreti, ker uporablja vsak uslužbenec svojo kodo. Edini, ki bi jo lahko v tistem trenutku odprl, je bil stažist, njima pa ni bilo nič jasno. Zelo sta se razjezila in še sreča, da sta bila nožka majhna ... « Ko je bil rop pri koncu, je en ropar odšel. Daniele Iozza se je obrnil, drugi moški pa ga je zabodel v ramo. Stažist je kmalu srečal patruljo karabinjerjev in jih napotil v prodajalno, zamudili so samo dve minuti. Za las niso prijeli storilcev. Iozzo so najprej prepeljali v bolnico, kjer so ga šivali, nato h karabinjerjem. Včeraj sta sledila nov zdravniški pregled in obisk kvesture, kjer si je ogledal portrete raznih prestopnikov. »Eden od dveh roparjev ni bil Italijan. Gotovo. Je zelo suh, visok od 180 do 190 centimetrov in temnejše polti. Po videzu sodeč je to moški, ki ima težave z drogami ali alkoholom. Drugi pa je nižji in bolj atletski,« je povedal upravitelj supermarketa. V supermarketu ni videonadzora: organi pregona ob takih priložnostih svetujejo trgovcem in gostincem, naj vlagajo v varnost - videokamere odženejo marsikaterega zlikovca. (af) Volitve Izredno odprtje tržaškega urada za stike z javnostjo Občina Trst obvešča, da bo ob priložnosti deželnih volitev občinski urad za stike z javnostjo v Ul. Procureria 2A odprt z izrednim urnikom: od ponedeljka do petka med 9. uro in 12.30 ter med 14. in 18. uro, v soboto in nedeljo pa med 9. in 13. ter med 14. in 18. uro. Peric (SEL): Prva obveza naj bo zaščita teritorija Prva obveza vsakega političnega predstavnika slovenske manjšine bi morala biti postaviti se v bran teritorija in ljudi, ki na njem živijo, meni kandidat Svobode, ekologije, levice Davide Peric, ki opozarja, da je z odpravo carin trgovina začela propadati in z njo tudi ekonomsko stanje naše manjšine in njenih institucij. Ostaja nam teritorij, katerega smo skoraj v celoti gospodarji, ni pa nam dovoljeno upravljati ga po naši meri, opozarja Peric, za katerega le ekonomsko močna slovenska manjšina lahko obdrži svoje institucije in organizacije pri življenju in dobro upravljanje lastne zemlje pomeni moč naše manjšine. Gabrovec (SSk) o protihrupnih pregradah Kandidat Slovenske skupnosti Igor Ga-brovec se zavzema za pokritje protihrupnih pregrad na avtocestnih odsekih in vzdolž železnice s fotovoltaičnimi panoji. To je Gabrovec dejal na srečanju z nekaterimi domačini na območju Vižo-velj in Sesljana, ki so obenem sami soglašali, da bi podobne protihrupne pregrade nastavili tudi ob železnici. Danes se bo Gabrovec s svojim volilnim avto-domom mudil na območju med Boljun-cem, Bazovico, Opčinami in Prosekom, ob 18. uri pa bo v SKD Igo Gruden v Na-brežini skupaj z Davidom Pericem (SEL) in Stefanom Ukmarjem (DS) sodeloval na okrogli mizi o vprašanju jusov in srenj. Galluccio (G5z): 35 evrov za kosilo z Grillom? Odlično! Za Saveria Galluccia, predsedniškega kandidata Gibanja Petih zvezd, je to, da bodo podjetniki iz FJK, ki se bodo nameravali v sredo srečati z Beppejem Gril-lom na kosilu, morali plačati 35 evrov, odlična novica. Gibanje Petih zvezd namreč ne prejema povračil, zato z omenjenim prispevkom želi kriti del živih stroškov, s tem pa tudi dokazuje jasnost in preglednost stroška in prostovoljnost prispevka. Srečanje med Grillom in podjetniki bodo tudi neposredno prenašali po spletu. SEL o zdravstvu in drugem Stranka Svoboda, ekologija, levica prireja danes na svojem pokrajinskem sedežu v Ul. Martiri della Liberta 18 ob 10.45 tiskovno konferenco o programskih točkah o zdravstvu. Prisotni bodo strankini kandidati na deželnih volitvah in sindikalni predstavniki Cgil, Cisl in Uil. Jutri pa bo na Trgu Cavana ob 11. uri javna pobuda, katere se bo udeležil načelnik skupine SEL v poslanski zbornici Gennaro Migliore. Tondo in Srbi Prisotnost srbske skupnosti v Trstu in deželi FJK predstavlja pomemben gospodarski prispevek: v to je prepričan poslanec srbske socialistične stranke Petar Skundric, ki se je včeraj srečal s kandidatom desne sredine Renzom Tondom na tiskovni konferenci, ki so jo v tržaškem hotelu Savoia priredili krajevni liberalni socialisti in reformisti, ki podpirajo Tonda. Srečanja se je udeležila tudi predsednica reformistov Stefania Craxi. 6 Sobota, 13. aprila 2013 KMEČKA ZVEZA - Srečanje z vodstvom ZKB Izpostavili potrebo po skrbi za teritorij Prejšnji petek so se po že ustaljeni tradiciji srečali predstavniki Zadružne kraške banke in Kmečke zveze. Za bančno ustanovo so bili prisotni predsednik Sergij Stančič in podpredsednik Adriano Kovačič, zvezo pa sta predstavljala predsednik Franc Fabec in tajnik Erik Masten (na sliki). Predsednik KZ Fabec se je zahvalil sogovornikom za tvorno sodelovanje in podporo, ki jo Zadružna banka namenja Kmečki zvezi in tržaškemu kmetijstvu. Na kmetijskem področju je bilo veliko doseženega, je poudaril, dalo pa bi se doseči še več. Že vrsto let pogreša večje zanimanje za probleme teritorija. Po njegovem mnenju je ta problematika premalo prisotna v naši zamejski skupnosti, čeprav gre za problem, ki je ključnega pomena za obstoj in razvoj naše skupnosti. Priznati pa je treba, da se v zadnjih letih nekaj le premika v tej smeri in je videti prve pozitivne znake zanimanja do te problematike, kar daje večje upanje za prihodnost. Predsednik Zadružne kraške banke je po priložnostnih zahvalnih besedah izpostavil vlogo Kmečke zveze, ki ne nudi le pomembno pomoč kmetijstvu temveč celotni zamejski slovenski narodni skupnosti, predvsem kot dosledna braniteljica teritorija, brez katerega bi skupnost izgubila svojo identiteto. Namen srečanja je bila tudi potrditev sodelovanja med ustanovama. Predstavnika Kmečke zveze sta predstavila delovanje svetovalne in strokovne službe, ki poteka s finančno podporo banke, za kar ji gre priznanje in zahvala tržaških kmetov, kajti strokovno svetovanje je odločilno pripomoglo h kakovostni rasti tržaškega kmetijstva. Le-ta se danes lahko ponaša z vrhunskimi pridelki in izdelki. Prisotni so ob koncu še pregledali možnosti večjega sodelovanja, predvsem kar se tiče nu-denja dodatnih storitev v korist članov obeh ustanov. / Skd Barkovlje, Skd X. Srbeč in Skd S. Skamperle v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev vabijo na ponovitve gledališke predstave v izvedbi gledali&ih skupin osnovnošolcev tržaških mestnih šol, SKOK V PRAVLJIČNI SVET .GROZNIM GAŠPERJEM v soboto, 13. aprila 2013, ob 17. uri v prostore SKD Barkovlje - ul. Bonafata 6 v nedeljo, 14. aprila 2013, ob 18. uri v prostore SKD S. Skamperle - Vrdelska cesta 7 v petek, 19. aprila 2013, ob 19.30 v prostore SKD I. Srbeč - Škedenjska ulica 124 Režija in mentorstvo Elena Husu, Boža Hrvatic in Patrizia Jurinčič Včeraj danes Danes, SOBOTA, 13. aprila 2013 IDA Sonce vzide ob 6.23 in zatone ob 19.49 - Dolžina dneva 13.26 - Luna vzide ob 7.54 in zatone ob 23.07 Jutri, NEDELJA, 14. aprila 2013 VALERIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 12 stopinj C, zračni tlak 1010 mb ustaljen, vlaga 85-odstotna, veter 5 km na uro, severo-vzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,2 stopinje C. [13 Lekarne Danes, 13. aprila 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 - 040 635264, Ul. Belpog-gio 4 - 040 306283, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Ferne-tiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ul. 33, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ul. 33 - 040 638454. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Mi Kino AMBASCIATORI - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Oblivion«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Tutto parla di te«. CINECITY - 15.00, 19.55 »Benvenuto presidente!«; 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »I Croods«; 15.30, 19.30 »Due agenti molto speciali«; 15.00, 17.20, 19.40, 22.00 »Il cacciatore di giganti 3D«; 17.10, 20.00 »Come un tuono«; 17.35 »Bianca come il latte, rossa come il sangue«; 15.05, 17.40 »Le avventure di Taddeo l'esploratore«; 15.00, 17.25, 19.50, 22.15 »L'ipnotista«; 15.10, 17.00, 19.40, 21.30, 22.10 »Oblivion«; 20.00, 22.15 »Ci vediamo domani«. FELLINI - 16.00, 20.00 »Il figlio dell'al- tra«; 17.45, 21.45 »Il lato positivo«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »L'ipnotista«; 16.00, 17.30, 19.00, 20.35, 22.15 »Il volto di un'altra«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 20.15 »Bianca come il latte, rossa come il sangue«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.20, 22.15 »Un giorno devi andare«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.15, 18.30 »Duša«; 18.45, 21.10, 23.25 »G.I. Joe 2«; 21.15, 23.15 »Hyde Park na reki Hudson«; 12.30, 15.05, 17.00, 19.10 »Krudovi«; 11.30, 13.50, 16.00, 18.05 »Krudovi 3D«; 13.00, 15.30, 18.00, 20.30, 23.00 »Padec olimpa«; 12.50, 15.35, 18.10, 20.50, 22.30 »Pozaba«; 21.05, 23.10 »Prvo leto po poroki«; 12.00, 14.15 »Razbijač Ralph 3D«; 12.05, 14.10 »Samova pustolovščina 2«; 16.30, 20.15 »Srečen za umret«. NAZIONALE - Dvorana 1: 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Benvenuto presidente!«; Dvorana 2: 15.30, 18.45, 20.30, 22.15 »Ci vediamo domani«; Dvorana 3: TRST 15.20, 16.45 »Taddeo l'esploratore«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Hitch-cock«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.20 »Come un tuono«; 15.20, 16.30 »I Croods«. SUPER - 16.15 »Il cacciatore di giganti«; 18.00 »I figli della mezzanotte«; 20.30 »Gli amanti passeggeri«; 22.00 »The Host«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »Oblivion«; Dvorana 2: 18.00, 20.00, 22.00 »Bianca come il latte, rossa come il sangue«; Dvorana 3: 17.15, 19.45, 22.10 »Come un tuono«; Dvorana 4: 16.15 »I Croods«; 18.10, 20.10, 22.10 »La madre«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.00 »Hitchcock«. H Šolske vesti OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da se bodo v ponedeljek, 15. aprila, začela vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Sesljanu za šolsko leto 2013/2014. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabrežini št.102. Prošnje morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol, Nabre-žina Kamnolomi 25, najkasneje do srede, 15. maja, do 17. ure. Za podrobnejše informacije se zainteresirani starši lahko obrnejo na Urad za šolstvo, tel. št. 040-2017375. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCE PREŠEREN sporoča staršem dijakov, da bodo skupne govorilne ure v ponedeljek, 15. aprila, od 17. do 19. ure za bienij in klasično smer, v torek, 16. aprila, od 17. do 19. ure pa za trienij znanstvene in jezikovne smeri. M Izleti SEKCIJA OPČINE, BANI, FERLUGI, PIŠČANCI: v nedeljo, 21. aprila, z odhodom ob 9. uri izpred Prosvetnega doma na Opčinah »Po poteh spomina« - ogled muzeja v Lipi, vasici na Hrvaškem, ki so jo nacifašisti 30. aprila 1944 požgali in umorili 269 prebivalcev. Popoldan posvečen odkrivanju Istre. Vpisovanje od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure v Knjižnici P. Tomažiča in tovarišev na Opčinah. Tel.: 040-213945. SKD SLOVENEC organizira v nedeljo, 21. aprila, ob priliki nastopa MePZ Slovenec-Slavec na reviji Primorska poje, avtobusni izlet v Posočje in dolino Trenta. Informacije na tel. št. 040228629 (Sonia). AKTIV KMEČKIH ŽENA vas vabi na potovanji: Balkanski krog (odhod letala 27. aprila) in Andaluzija (odhod letala 5. maja). Vse informacije in prijave sprejema Metka, tel. št. 00386-31372632. 13 Prireditve SKD F. PREŠEREN BOLJUNEC razstavlja v prostorih društvenega bara na G'rici fotografije Čistilnih akcij v Bregu. Vabljeni! ASD CHEERDANCE MILLENIUM vas ob priliki 10-letnice delovanja društva vabi na ogled razstave »10 Let Cheerdance Milleniuma« v dvorani SKD Skala v Gropadi danes, 13. aprila, 10.00-20.00 ter v nedeljo, 14. aprila, 10.00-13.00. KD KRAŠKI DOM prireja danes, 13. aprila, zborovsko srečanje »Pesem prijateljstva«. Program bosta oblikovala Mopz Tabor z Opčin ter Mepz I cantori del borgo iz Merana. Vabljeni v kulturni dom na Colu ob 20.00 uri. SKD BARKOVLJE, UL. Bonafata 6, v sodelovanju z ZSKD, KD Ivan Grbec iz Škednja in KD Škamperle od Sv. Ivana, vabi danes, 13. aprila, na ponovitev gledališke predstave »Skok v pravljični svet z groznim Gašperjem«. Izvajajo gledališke skupine osnovnošolcev tržaških mestnih šol. Začetek ob 17. uri. SKD SLOVENEC iz Boršta in Zabrež-ca in KD V. Vodnik iz Doline vabita danes, 13. aprila, ob 20.00 v občinsko gledališče F. Prešeren v Boljuncu na premiero otroške glasbene igre »Večerne pravljice Ole-Luk-Oiea« v izvedbi otroške dramske skupine Breg. Glasba Anastazija Purič, režija Boža Hrvatič. Gost večera: baletna skupina SKD F.Prešeren. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm vabi na 23. Primorske slove-nistične dneve: danes, 13. aprila, sprehod po slovenskem Trstu pod strokovnim vodstvom Erike Bezin. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na otroško prireditev s čarodejem Janijem in mednarodno otroško plesno skupino Alfa Dance v nedeljo, 14. aprila, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli, 29. Vabljeni otroci in odrasli! MLADINSKI KROŽEK DOLINA v sodelovanju z Malimi kitaristi iz Brega vabita na koncert »Vrača se pomlad« v nedeljo, 14. aprila, ob 17. uri v rekreacijskem centru »Ferruccio Penso« v Miljah (Trg Republike 7, nasproti ASS). Nastopajo: Mali kitaristi iz Brega, Alessio Buono, Andrea Bensi in Davide Spagnuolo, Rock na b'ndi-mi, Openska mularija in Giorgia Ria-viz. Toplo vabljeni. SDD JAKA ŠTOKA vabi na ogled igre »Burka o jezičnem dohtarju« (režija Sergej Verč) v izvedbi dramske skupine SKD Tabor z Opčin, ki bo na sporedu v nedeljo, 14. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu Prosek Kontovel. V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI je do 14. aprila na ogled tradicionalna razstava pirhov iz vsega sveta. Urnik: sobota 16.00-19.00; nedelja in prazniki 9.00-12.00 in 16.00-19.00. ZSKD - PRIMORSKA POJE 2013 V cerkvi Sv. Andreja v Trebčah v nedeljo, 14. aprila, ob 17. uri, v sodelovanju s SKD Primorec. V Cerkvi sv. Flo-rijana v Zavarhu v nedeljo, 28. aprila, ob 15.30, v soorganizaciji s Centrom za kulturne raziskave Bardo. V Cerkvi sv. Roka v Nabrežini v nedeljo, 28. aprila, ob 17. uri, v soorgani-zaciji SKD Igo Gruden. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, vabi na praznik »Pokušnje domačega kruha, vina in ekstradeviškega olja« v soboto, 20. aprila, od 20. ure dalje. V teku večera bodo vsi prisotni pokušali kruh, ki ga bodo spekle domačinke in prva štiri uvrščena vina domačih ustvarjalcev. Prvo uvrščena vina bodo prejela kolajno občinstva in pokal, olja pa kolajno. Vzorce vina in olja, ki jih bo strokovna komisija pregledala in ocenjevala, naj pridelovalci prinesejo v društvo v ponedeljek, 15. in v torek, 16. aprila, od 18. do 20. ure. Za prisotnost je nujna rezervacija: tel. št. 040-411635 ali 349-4599458. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo na Kavo s knjigo v sredo, 17. aprila, ob 10. uri. V sklopu 18. slovenskih dnevov knjige bosta naša gosta Matej Kranjc in Boštjan Narat. KD KRAŠKI DOM vabi v četrtek, 18. aprila, ob 20 uri, v dom A. Bubniča v Repnu na Večer ob knjigi. Prisotna bosta literarna ustvarjalca Vilma Purič in Marko Sosič. Pogovor z njima bo vodila radijska urednica Ines Škabar. GOSPODARSKO DRUŠTVO KONTO-VEL vabi v petek, 19. aprila, ob 20.30 v društveno gostilno na Kontovelu na predstavitev knjige zgodovinarja Ful-via Colomba »Prosecco perché? Le nobili origini di un vino triestino«. JAMAIKA ...ONE LOVE - Potopisno predavanje predsednice SKD Primorec Sabine in podpredsednice Sonie bo v petek, 19. aprila, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. KD SKALA organizira v petek, 19. apri- la, ob 20.30 v Gropadi celovečerni koncert harmonikarskega orkestra Synthesis 4 pod vodstvom Fulvija Jurinčič. Toplo vabljeni. KNJIŽNICA DIVAČA Vas v petek, 19. aprila, ob 18. uri vabi, da prisluhnete predavanju Marjete Marinčič z naslovom Medvedja zgodba - način življenja v naravi. Marjeta Marinčič je avtorica fotografij naključnih srečanj z največjo, v Sloveniji živečo zverjo, ki poslušalcu vzamejo sapo in vzbudijo spoštljivost do narave. Fotozgodba o rjavem kosmatincu izpod notranjskega Snežnika je znana v tujini in doma, med ljubitelji narave in strokovnjaki. Lepo vabljeni, da se nam pridružite. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 19. aprila, ob 20.00 v Kraško hišo v Repen na odprtje fotografske razstave »Krkavče - Istria.Terra« Branka Lenarta. O avtorju in delih bo spregovoril umetnostni zgodovinar Andrej Furlan. Glasbeno kuliso večera bo ustvaril trio AP Group: Andrej Pirje-vec - bass, Davide Tomasetig - kitara, Franko Reja - kitara. Postavitev bo na ogled do 18. maja ob urnikih odprtja Kraške hiše (nedelje in prazniki, 11.00-12.30 ter 15.00-17.00). ZSKD v sodelovanju z ARCI servizio civile (projekt Dialogarte), društvom Kons, Tržaško knjigarno in NŠK vabi na ogled razstave zamejskih študentk ljubljanske umetnostne akademije v Narodnem Domu v Trstu. Razstavljajo Taddea Druscovich, Elena Gugliel-motti, Sanja Mikac in Nikol Kerpan. Odprta bo vsak delavnik do 24. aprila, od 17. do 19. ure, z izjemo v petek, 19. aprila, ko bo odprta od 10. do 12. ure. KD IN MLVS ANAKROUSIS organizirata v dvorani KD Skala (Gropada 82) v soboto, 20. aprila, s pričetkom ob 20.30 celovečerni koncert »Pravzaprav ljubezen« MePZ Zborallica iz Stične pod vodstvom Janje Omejec. Vstop z prostovoljnimi prispevki, vljudno vabljeni vsi ljubitelji dobrega petja. V BARKOVLJAH bomo počastili padle na domačem pokopališču v sredo, 24. aprila, ob 15. uri. Na sporedu petje in recitacije učencev OŠ Finžgar in priložnostna misel Roberte Chissich, odbornice SKD Barkovlje. TPPZ PINKO TOMAŽIČ prireja koncert v soboto, 27. aprila, ob 18. uri v dvorani Stožice. Vstopnice dobite v Trstu: ZSKD, Ul. S. Francesco 20, od ponedeljka do petka 9.00-13.00. Organiziran je avtobusni prevoz iz Dom-ja, Trga Oberdan in Opčin. Informacije in rezervacije na info@zskd.org, tel. 040-635626; Adriatica, Ul. S. Laz-zaro 13, od ponedeljka do petka 9.0018.00, sobota 10.00-12.30. PRVOMAJSKI NOČNI POHOD NA KOKOŠ vaške organizacije iz Bazovice, vas vljudno vabimo na prvomajski nočni pohod na hrib Kokoš v torek, 30. aprila. Ob 20.30 poklon padlim partizanom pred vaškim spomenikom NOB s krajšim govorom in z zborovskim petjem. Ob 21.00 prižig tabornega ognja in zbiranje prijav na pohod. Vsak udeleženec/ka prejme novo priložnostno izkaznico, z žigom. Ob 21.30 je predviden start pohoda z vodičem (ura nezahtevne hoje). Priporočljiva je primerna obutev in obvezna svetilka! Na vrhu (n.v.670m) sledi dvig prvomajske zastave. Vsi pohod-niki so vabljeni v planinsko kočo (odprta bo za vse obiskovalce), kjer se bo odvijala prvomajska turbofolk fešta. / TRST Nedelja, 14. aprila 2013 7 m Zveza slovenskih kulturnih društev in SKD Primorec vabita na koncert v sklopu 44. revije Primorska poje v nedeljo, 14. aprila, ob 17. uri v cerkvi sv. Andreja v Trebčah U KULTURNO DRUŠTVO kraški dom prireja danes, 13. aprila, ob 20. uri zborovsko srečanje PESEM PRIJATELJSTVA Program bosta oblikovala Mopz Tabor z Opčin in Mepz I cantori del borgo izMerana. Vabljeni v kulturni doni na Colu Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček in Društvo slovenskih izobražencev vabita na večer z naslovom Pol stoletja samostojnega političnega nastopanja Slovencev v avtonomni deželi Fu r I a n i j i-J u I i jski krajini. Slavnostni gost večera pisatelj Boris Pahor Srečanje bo v ponedeljek, 15. aprila 2013, ob 20.00 v veliki dvorani Narodnega doma (Ul. Filzi) v Trstu 1 Turistične kmetije a obve$ti|a (TU Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico, Ul. San Sabba 6. Tel. št.: 335-1624285. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št.: 040-299985. SERGIO GIOVANINI je odprl osmico v Ul. Modiano 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. Tel. št.: 335-6045771 V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444. V PREBENEGU je odprl osmico Sergio Kraljič. Tel. št.: 040-232577. V SAMATORCI je odprla osmico družina Pipan. Tel. št.: 040-229261. V ZGONIKU je odprl osmico Miro Ži-gon. Tel. št.: 040-229198. S Poslovni oglasi 0 Mali oglasi BOX za avto dajem v najem v Škednju, Ul. Soncini 78: 17 kvadratnih metrov, opremljen z vodo in elektriko; 130,00 evrov mesečno. Tel. št.: 347-7334719. DAJEM V NAJEM komaj prenovljeno malo stanovanje na Kozini. Za informacije: 392-2225821. IZKUŠENA GOSPA išče delo. Nudi pomoč pri negi starejših oseb in gospodinjstvu. Poklicati po 14. uri na tel. št. 338-749701. NA AVTOBUSU 39/, v petek popoldne SKD SKD Slovenec in ValenttaVodnik vabita danes, 13. 4.2013, ob 20.00 v občinsko gledališče F. Prešeren v Boljuncu na premiera otroške glasbene Igre VEČERNE PRAVLJICE 0LE-LUK-0IEA v izvedbi otroške dramske skupine BREG Glasba ANASTAZIJA PURIČ Režija BOŽA HRVATIČ Sodeluje otroška baletna skupina SKD F. Prešeren med Bazovico in Opčinami, sem izgubila prenosni telefon alcatel one touch 995. Poštenemu najditelju nagrada. Tel. št.: 040-2171198. PODARIM zelo lepe tigraste mucke. Tel. št.: 337-1017758 (Mojca). PODARIMO mlade mucke. Pokličite ob popoldanskih urah tel. št.: 040-213996. PRODAM 750-litrski sod iz inoxa. Tel. št.: 333-4251151 (ob uri obedov). PRODAM avto seat ibiza, po zelo ugodni ceni. Tel. 040-44631. SOCIALNA DELAVKA z večletno izkušnjo kot vzgojiteljica nudi pomoč pri učenju in pri varstvu otrok. Poklicati tel. št.: 348-2591457. STARO 250kg težko peč iz litega železa prodam najboljšemu ponudniku. Tel. št.: 040-361286 (v večernih urah). ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi za likanje) ali kot negovalka starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. 347-8601614. ZEMLJIŠČE 5.179 kv.m, primerno za sečnjo drvi in pašnik, v bližini Zgo-nika, dostopno po gozdni cesti, prodam za 6.000 evrov. Tel. 340-2857674. VZS-CEO MITJA ČUK ONLUS vabi na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 22. aprila, ob 18.00 v prvem in ob 18.30 v drugem sklicanju. PIKAPOLONICA: ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 3. do 10. leta starosti, odvijal od 1. julija do 6. septembra. Vse informacije na spletni strani www.melanieklein.org. JUS NABREŽINA vabi na srečanje »Skupna lastnina: kakšna je bodočnost srenj in jusov v tržaški pokrajini« danes, 13. aprila, ob 18. uri v dvorani SKD Igo Gruden, Nabrežina 89. Gostje srečanja: Igor Gabrovec, David Peric in Štefan Ukmar. KRU.T obvešča dedke, babice in vnuke, da bo 3. srečanje v sklopu projekta »Obiščimo Kru.t« danes, 13. aprila, ob 10. uri v društvenih prostorih. Pod mentorstvom igralke in animatorke Irene Zubalič bomo spoznavali lutkovni svet. Informacije in prijave na sedežu ali na tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SLAŠČIČARSKI TEČAJ SKD TABOR: znova nas bo francoski šef slaščičarstva Naser Gashi, ki je opravil visoko akademijo za slaščičarstvo v Parizu, učil pripravljati najbolj znane francoske sladice (macarons in jagodno torto). Tečaj bo danes, 13. aprila, od 8.30 do 14.00 v prostorih VZS Mitja Čuk na Kontovelu št. 255. Prijave po tel. št.: 040-211997 (Olga) in 328-361723 (Silva). SOCIALNA SLUŽBA občin Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia organizirata za predšolske in osnovnošolske otroke bivajoče v treh občinah danes, 13. aprila, od 15.00 do 18.00 dve delavnici: »Pisane majčke« (otroci naj prinesejo s seboj majčko brez napisov) v Bri-ščikih, št.77 (Občina Zgonik), v prostorih Krd Doma Briščiki, ter »Ptičja krmilnica« v Naselju Sv. Mavra, 124, v Sesljanu. Prost vstop. SRENJA BOLJUNEC vabi svoje člane in vaščane, da se udeležijo skupne čistilne akcije v Bregu danes, 13. aprila. Sre-njaši se bomo zbrali ob 8. uri pri Ka-lu (pred tovarno Velikih motorjev). STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE, Krožek 1. Maj, vabi danes, 13. apri- la, v ljudski dom v Podlonjer na praznik včlanjevanja. SK DEVIN v sodelovanju z ZSŠDI-jem prireja v nedeljo, 14. aprila, 26. Pohod Mirko Škabar - Pohod po kraških poteh vzdolž slovensko-italijanske meje. Start je v Praprotu in cilj v Repnu po približno 4-5 urah hoje. Zbirališče od 8.30 do 10.00 v Praprotu. Informacije: in-fo@skdevin.it ali 040-200782 (Frančko). AMATERSKI ŠPORTNI KROŽEK KRAS sklicuje v ponedeljek, 15. aprila, 51. redni občni zbor, ki se bo vršil v Športno-kulturnem centru v Zgoniku ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. Ferluga vabi na redni občni zbor, ki bo potekal v ponedeljek, 15. aprila, na sedežu društva, Ul. Roma 22 v Miljah, ob 8.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. FOTOVIDEO TRST 80 obvešča, da je na ogled do ponedeljka, 15. aprila, v pice-riji na Opčinah, Proseška ul. 35, razstava Extempore Kraškega pusta. Vabljeni! SKD F. PREŠEREN BOLJUNEC obvešča vse odbornike in člane, da bo redni občni zbor potekal v drugem sklicanju v ponedeljek, 15. aprila, ob 20.30 v društvenih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu. SKD TABOR - KLEKLJARSKI KROŽEK: naše babice so klekljale tudi na Krasu - zbiramo kakršnokoli gradivo (fotografije, vzorce, ...) naših babic, ob četrtkih od 16. do 19. ure v knjižnici P. Tomažič in tovariši v Prosvetnem domu na Opčinah. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ obvešča, da bo redni občni zbor društva v torek, 16. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju v prostorih Marijinega doma pri Sv. Ivanu v Trstu. FOTOVIDEO TRST80 sklicuje občni zbor članov v torek, 16. aprila, v prvem sklicanju ob 8.00 v Ul. S. Giorgio, v drugem v sredo, 17. aprila, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. S. Francesco 20, II. KRD DOM BRIŠČIKI sklicuje redni občni zbor v torek, 16. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: poročila, razprava, volitve, razno. Vabljeni! TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 16. aprila, ob 20.30 v bivšem ljudskem domu v Križu skupna vaja s Taborniki in ansambli. JUS PRAPROT - TRNOVCA vabi člane na občni zbor v sredo, 17. aprila, ob 20. uri v gostilni v Trnovci. MAJENCA 2013 vabi na izredno sejo z vaščani ter fantovsko in dekliško v sredo, 17. aprila, ob 20.30 v prostorih kulturnega društva V. Vodnik. MLADINSKI TREBENSKI KROŽEK vabi vse člane, prijatelje in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo v sredo, 17. aprila, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v ljudskem domu v Trebčah. Ob tej priliki sprejemamo tudi nove člane. PODROČNI SVET SLOVENSKIH VERNI KOV s Trsta in Milj vabi v sredo, 17. aprila, ob 20. uri, v Šentjakobski dom, Ul. Concordia 8, na tretje srečanje z mag. Janezom Ferkoljem, župnikom na Bledu, na temo Hierarhija, oblast, služenje. SKD VIGRED vabi v sredo, 17. aprila, ob 18. uri na predavanje strokovnjakinje za zdravo prehrano Marije Merljak na temo: »Kako s prehrano lahko ublažimo težave pri alergijah in astmi«. SZSO - Tržaški skavti in skavtinje obveščajo, da si člani lahko nabavijo skavtske kroje v sredo, 17., in četrtek, 18. aprila, od 17. do 19. ure na Ul. Risorta 3 v Trstu. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 47. redni občni zbor v sredo, 17. aprila, ob 8.00 v prvem in v četrtek, 18. aprila, ob 19.30 v drugem sklicu na sedežu Inštituta za slovensko kulturo - Slovenski kulturni center, Ul. Alpe Adria 67/b - Špe-ter. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, predsedniško in blagajniško poročilo ter predstavitev finančnega obračuna in predračuna, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc, razno. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na predzadnje predavanje iz niza o »kakovostnih odnosih v družini in družbi«. Priznani terapevt, vodja ambulante za bolezni odvisnosti, Miha Kramli bo osvetlil vprašanje: omrežja-smrt pristne komunikacije?« Predavanje bo v Finžgarjevem domu v četrtek, 18. aprila, ob 20. uri. Vabljeni vsi! MFU - Magna Fraternitas Universalis vabi ob 17.30 v knjigarno Borsatti-Li-breria del Centro, Ul. Ponchielli 3, na konferenco dr. Guida Marotta in Ser-gia Musuruana v četrtek, 18. aprila »Regenerativna moč narave«. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 18. aprila, ob 18.30 uri v župnijski dvorani Sv. Quirico in Giulitta, Križ št. 557, za obravnavo sledečih točk: informativno srečanje namenjeno občanom na temo kritja z eternitom v bližini vrtcev in osnovne šole v Križu. Sodelujejo predstavniki Z.S. št. 1 Tržaška in pokrajine; sporočila; vprašanja in interpelacije; prošnja za gradbeno dovoljenje za rušenje obstoječih stavb in gradnja novih z obrtniško in trgovsko namembnostjo, Prosek št. 546; nakup treh vencev - 25 april - obveza stroškov. SLOVIK - Predstavitev spletnih priročnikov za slovenski jezik: v četrtek, 18. aprila, bo ob 18.30 v dvorani ZKB na Opčinah pri Trstu. Predavateljica dr. Polona Gantar, ZRC SAZU. Vstop prost. Več informacij: www.slovik.org; info@slovik.org. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje »Pomoč družinam pri pristopu k podpiranju težkega bolnika« v četrtek, 18. aprila, ob 17.30 v dvorano Baroncini, Ul. Trento 8 v Trstu. Predaval bo onkolog dr. Simon Spazza-pan, zdravniški koordinator v skupini klinično-terapevtski raziskavi v CRO-ju iz Aviana. ZSKD obvešča, da se bomo delegati tržaških društev zbrali ob 18.15 na Kržadi na Proseku za skupni odhod na deželni občni zbor, ki bo v Špetru v četrtek, 18. aprila, ob 19.30. Kdor želi, se nam lahko pridruži! OBČINA DOLINA odborništvo za proizvodne dejavnosti, vabi vse, ki bi se želeli udeležiti občinske razstave domačega vina v sklopu Majence, da prinesejo na županstvo vzorce (7 steklenic »bordolese«) najkasneje do ponedeljka, 29. aprila. Za občinsko razstavo oljčnega olja, pa se vzorce olja (1 steklenica 500 ml in 1 250 ml) izroči najkasneje do petka, 19. aprila. SKD RDEČA ZVEZDA vabi vse članice, člane in simpatizerje na redni letni občni zbor, ki bo v društvenih prostorih v Saležu v petek, 19. aprila, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Večer bosta popestrila MoPZ Rdeča zvezda in MePZ Rdeča zvezda. Ob tej priliki bo mogoče poravnati članarino za letošnje leto. Za zaključek bo tako kot običajno družabno srečanje članov društva ob pogostitvi. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut sklicuje 37. občni zbor, ki bo v petek, 19. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju v Konferenčni in razstavni dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14. KD SLOVAN IN JUS PADRIČE vabita vaščane, da se v nedeljo, 21. aprila, udeležijo čistilne akcije »Zad za ka-lom« in po vasi. Zbor prostovoljcev bo ob 8.30 Zad za kalom. S seboj prinesite delovno orodje in dobro voljo! GLASBENA MATICA vabi svoje članice in člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 22. aprila, ob 8. uri v prvem in v torek, 23. aprila, ob 19.00 v drugem sklicanju, na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2. KRU.T IN NŠK v sklopu Vseživljenjskih aktivnosti - bralni krožek »Skupaj ob knjigi«, vabita na voden ogled tržaške sinagoge, ki bo v ponedeljek, 22. aprila, ob 16.30. Prijave in informacije na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it ali pri NŠK v Ul. S. Francesco 20, tel. 040-635629, trst@knjiznica.it. SKLAD MITJA ČUK vabi na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 22. aprila, ob 16.30 v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju. 50-LETNIKI POZOR, POZOR! 1. junija ste vabljeni na izlet v neznano. Informacije in vpis (do 30. aprila): Ren-zo Tavčar 338-3916147 ali 040-327135. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Delavnice v aprilu: Spomladansko kolo in Velikonočne košarice. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure. Prispevki V spomin na Angela Carlija daruje Maja Možina 50,00 evrov za godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč. V spomin na Stanka Grgiča, Alojzija Kal-ca in Milko Žagar daruje Mira Pernar-čič (Mavhinje) z družino 20,00evrov za KD Slovan. Namesto cvetja na grob Angela Carli-ja darujejo Marjan, Sonia in Ivo 30,00 evrov za godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč. V spomin na dragega prijatelja in kolega Učija Dolenca daruje družina Ko-cijan 50,00 evrov Openskemu volon-tarjatu VOLOP ONLUS. Namesto cvetja na grob Bianche Čok daruje Maria Škabar 20,00 evrov za krožek Krut. V spomin na soseda Angela daruje Bruno Kralj 20,00 evrov za godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč. Namesto cvetja na grob Bianke Čok daruje Duilia 20,00 evrov za Cerkveni pevski zbor Katinara. V spomin na drago mamo Marijo daruje hči Nadja 50,00 evrov za cerkvene pevke iz Nabrežine. V spomin na drago Marijo daruje Vida Devetak 25,00 evrov za cerkvene pevke iz Nabrežine. V spomin na drago Marijo darujeta sestri Pavla in Milka 50,00 evrov za Dom za ostarele Stuparich v Sesljanu. V spomin na drago Marijo daruje Vilma Kocman z družino 30,00 evrov za Dom za ostarele Stuparich v Sesljanu. V spomin na drago učiteljico Vilmo darujejo bivše kolegice 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Bianko Čok daruje Doro Ciacchi 30,00 evrov za ŠD Zarja iz Bazovice. V spomin na drago Nadjo daruje Stanislav 50,00 evrov za cerkev v Borštu in 50,00 evrov za PD Slovenec. 8 Sobota, 13. aprila 2013 SVET / SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO - Na Proseku 12. redni občni zbor Pozornost namenjajo izobraževanju Rafko Dolhar po 31 letih predsedovanja poslej »častni predsednik« - Vabilo mlajšim kolegom, naj pristopijo v društvo Člani zamejskega Slovenskega zdravniškega društva za Trst in Gorico so se v prejšnjih dneh zbrali v prostorih društvene gostilne na Proseku 12. rednem občnem zboru. Društvo je nastalo pred 31 leti (točneje 23. aprila 1982) na pobudo skupine navdušencev, ki so želeli tedaj že obstoječa in občasna druženja slovenskih zamejskih zdravnikov spremeniti v organizirano društvo, ki naj bi združevalo pod isto streho vse zdravstvene delavce z univerzitetno izobrazbo in skrbelo za strokovno izobraževanje v slovenskem jeziku, obenem pa nudilo vsem članom možnost medsebojnega spoznavanja in druženja tako na raznih strokovnih srečanjih kot tudi na raznih družabnostih in izletih, ki jih društvo že več kot 30 let redno organizira. Uvodno poročilo je podal dolgoletni (oziroma do danes še edini) predsednik Rafko Dolhar, ki je v svojem posegu poudaril pomen nastanka in dolgoletnega delovanja društva med zamejskimi slovenskimi zdravniki, zobozdravniki oziroma stomatologi, živinozdravniki in farmacevti, s posebnim zadovoljstvom pa je pozdravil lansko razširitev članstva tudi na psihologe, psihoterapevte in podobne operaterje, ki se ukvarjajo s nevropsiho-motoriko, logopedijo in podobno. Poudaril pa je tudi nujno potrebo po čim-večjem angažiranju predvsem mladih, saj je v pomladitvi društva edino upanje za njegovo bodoče delovanje. Blagajničarka Erika Fonda je članom predstavila finančno stanje društva, ki še kako občuti že peveč trajajočo ekonomsko krizo, tako da je bil odbor primoran skrčiti marsikatere usluge članstvu in, s soglasno odobritvijo občnega zbora, tudi nekoliko prilagoditi letno članarino. Marijan Spetič je navzočim podal izčrpno poročilo o opravljenem delu od zadnjega občnega zbora do danes. V malo več kot treh letih je društvo izpeljalo 31 različnih pobud (strokovnih predavanj iz različnih zdravstvenih strok, skupinske dvodnevne izlete na Koroško z obiskom pri koroških kolegih in s spoznavanjem raznih posebnosti koroške dežele, dru- žabne izlete na Martinovo ter predboži-čne družabnosti), med katerimi prav gotovo še posebno izstopa lanska slavnostna proslava 30. obletnice delovanja. Po krajši diskusiji, ki je doprinesla nekaj idej za bodoče in boljše delovanje društva je občni zbor potrdil dosedanji odbor in novo odbornico z goriškega far-macevtko Marilko Korsič in soglasno odobril predlog, da dosedanji dolgoletni predsednik Rafko Dolhar prejme naziv »častnega predsednika.« Operativne funkcije pa si bodo odborniki porazdelili na prvi seji odbora, ki ga tako sestavljajo Rafko Dolhar, Živko Lupinc, Erika Fonda, Marijan Spetič, Elvira Kalc-Feri, Oskar Volpi in Marilka Korsič, nadzorni odbor pa Miran Dolhar in Pavel Pavlica. Mlajšim kolegom dobre volje pa ostajajo vrata aktivnega sodelovanja v odboru vedno odprta, saj je vsaka pomoč odboru in društvenem delovanju še kako dobrodošla. (M.S.) OBČINA TRST - Projekt Homa Care Premium S pomočjo zavoda INPS nudijo nove oblike pomoči na domu Pomoč na domu posameznikom, ki so nesamostojni oziroma odvisni od druge pomoči, je nova storitev občinskega socialnega servisa, ki je vključena v projekt Home Care Premium 2012. Gre za projekt, ki je nastal v sodelovanju med Občino in pokojninskim zavodom INPS - oddelek za javne uslužbence, namenjen pa je tistim javnim uslužbencem ali upokojencem, ki so vpisani v ta zavod. O novih oblikah pomoči sta na predstavitvi spregovorili občinska odbornica za socialne zadeve Laura Fa-mulari in funkcionarka pokojninskega zavoda Mara Nobile, ki sta povedali, da želijo s tem projektom spodbujati življenje v domačem okolju, v katerem bi prosilci lahko dobivali pomoč. Slišali smo, da financira storitve novega servisa Kreditni in socialni sklad, v sklopu projekta pa so predvidene inovativne in eksperimentalne oblike pomoči na domu. Do te bodo upravičeni vsi, ki so vpisani v sekcijo javnih uslužbencev zavoda INPS, njihovi življenjski sopotniki in svojci v prvem kolenu, ki pa morajo izpolnjevati dva pogoja: morajo imeti stalno bivališče v tržaški občini in mo- rajo biti "neavtonomni'. Te storitve se lahko poslužijo tudi mladoletni in odrasli, ki imajo različne stopnje invalidnosti. Omenjeni občinski ukrep se odbornici Famularijevi zdi pozitiven, saj bodo s to pomočjo mnogi občani lahko ostali doma, kjer živijo lepše in bolj kakovostno, s tem pa ostanejo tudi aktivnejši. Nov socialni servis predvideva dva tipa pomoči: v obliki prispevkov in v obliki integrativne pomoči (prevoz do dnevnih centrov subvencioniranih s strani Zdravstvenega podjetja, prinašanje obrokov na dom, čiščenje prostorov, avtomatizacija doma ...). Pokojninski zavod INPS je tak model socialnega servisa v nekaterih deželah že uspešno izpeljal, podoben odziv s strani prosilcev pomoči pa pričakujejo tudi v Trstu. Zainteresirani se lahko obrnejo na socialni urad Občine Trst v Ul. Mazzini 25, kjer bodo uradniki na vprašanja odgovarjali ob četrtkih med 10. in 12. uro. S prihodnjim mesecem pa bodo info točke na razpolago tudi ob torkih od 10. do 12. ure. Prošnjo za pomoč pa je mogoče izpolniti tudi v elektronski obliki. (sč) PREFEKTURA - Predstavitev Program za usklajeno iskanje pogrešanih Pokrajinski program za iskanje pogrešanih oseb je naslov programa, ki so ga podrobneje predstavili na tržaški prefekturi, kjer so se zbrali predstavniki različnih poklicev, ki se v svojem vsakdanu ukvarjajo tudi s pogrešanimi osebami. Tržaška prefektura je vzpostavila pokrajinski program pogrešanih oseb, ker število razpisov iskanj v preteklih letih kaže, da število pogrešanih ni zanemarljivo, to pa je bil tudi eden od vzrokov za vzpostavitev sistema, v sklopu katerega bi pogrešano osebo koordinirano in usklajeno iskali različni organi. Več o tem pokrajinskem načrtu je na predstavitvi povedala izredna vladna komisarka za iskanje pogrešanih oseb, sicer tudi prefektka, Paola Basilone, ki je poudarila, da je na vsedržavni ravni problem pogrešanih oseb kar velik. Ob tem je gostja postregla z nekaj statističnimi podatki, ki govorijo v prid tezi, da je naša regija z vidika pogrešanih oseb na dobrem glasu. Od leta 1974, odkar beležijo število pogrešanih oseb, je pri nas izginilo 537 ljudi, od teh je 106 Italijanov in 431 tujcev. Večino pogrešanih so varno pripeljali nazaj domov. Vaša regija k sreči ne predstavlja problema, je dejala Basilonejeva, težave pa so povezane z bližino Slovenije, saj se veliko pogrešanih zateče tja, kar terja sodelovanje s slovenskimi organi. Posebno pozornost je govornica namenila tudi pomenu medijev, ki pri iskanju pogrešanih lahko aktivno sodelujejo. Vsebino pokrajinskega načrta za iskanje pogrešanih oseb je v nadaljeva- nju predstavila Beatrice Musolino, ki je poudarila, da je osnovni namen tega programa sodelovanje na organizacijski in upravni ravni. Želijo namreč optimizirati sodelovanje in koordinacijo z drugimi organi oblasti, v operativni fazi pa želijo skupaj načrtovati enotno posredovanje, ki bi akcijo iskanja naredilo učinkovitejšo in hitrejšo. Slišali smo, da je predvsem pomembno, da se sporočijo osebni podatki pogrešane osebe, natančen opis, zdravstveno stanje itd. Za iskanje za vsako področje posebej (naseljena območja, gozdovi ali težko dostopni gorati predeli) prefektura pooblasti ustrezni organ. Po tem pokrajinskem programu bi po zaključku iskalne akcije prefektura poskrbela za stike z javnostjo, pomoč svojcem pa bi ponujal župan oz. usposobljeno osebje, na katerega se župan v določenem primeru obrne. Vlogo skupnega pokrajinskega programa za iskanje pogrešanih oseb je pohvalila tržaška prefektka Francesca Ga-rufi, ki je izpostavila pomen lepo porazdeljenih vlog, njihovi akterji pa morajo biti disciplinirani in učinkoviti, je menila gostiteljica srečanja. Po njenem mnenju je uspeh operacije odvisen od dobre organizacije in racionalizacije akcije. Svoja stališča in ocene pokrajinskega programa za iskanje pogrešanih oseb so na koncu ocenili še predstavniki karabi-njerjev, gasilcev policije, gorskih reševalcev ... Vsem je bilo skupno, da je enotna strategija pri tovrstnih občutljivih družbenih problemih dobrodošla in hvale vredna. (sč) SPDT - Jutri v jamah nabrežinskega Krasa Pohod po poteh Ludwiga Karla Moserja Slovensko Planinsko Društvo Trst in ŠD Grmada Mavhinje prirejata jutri v sodelovanju s Komisijo za topografijo pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu pohod po poteh Ludwig Karla Moserja v jamah Nabrežinskega krasa. Odhod bo ob 8.30 s parkirišča pri nabrežinskem pokopališču, povra-tek pa bo okrog 13.30. Pohod bo potekal po naslednji poti: nabrežinsko pokopališče-Pejca v Lašci-Pečina pod Kalom-Katra pe-čina-Leša pečina-Stenašca-Pejca v Gorenjih Rujah-Pečina na Leskovcu-Pečina na Doleh-Siršca jama-Nabrežina postaja-Nabrežina pokopališče. Raziskovalec L. K. Moser (1845-1918), profesor naravoslovnih ved na tržaškem nemškem liceju v letih 1876-1904, je največ svojega raziskovalnega dela posvetil arheološkim izkopavanjem jam Tržaškega krasa. Leta 2008 je Komisija za topografijo pri NŠK v sodelovanju s tržaškimi občinskimi muzeji priredila študijski dan, posvečen Moserju, na katerem so sodelovali slovenski, italijanski, hrvaški in avstrijski raziskovalci. Posvetu je sledila objava Zbornika, ki so ga predstavili novembra leta 2012 v Trstu in Nabrežini in ki ga bo možno kupiti s posebnim popustom na začetku ali koncu pohoda. Kot sklepni del proučevanja Moserje-vega raziskovalnega dela na Krasu so priredili pohod po jamah, ki jih je Moser raziskal v okolici Nabrežine, saj je tu največja koncentracija njegov jamskih najdbišč. Pohod po nabrežinskem Krasu v nekem idealnem krožnem itinerariju od zahoda proti vzhodu povezuje 9 pomebnejših jamskih najdišč. Med jamami, ki jih bodo obiskali, velja omeniti Pejco v Lašci, ki je dala ime posebni varianti srednjega neolita, znani z imenom Vla-ška kultura. Mali kitaristi iz Brega jutri nastopajo v Miljah Jutri popoldne bo Mladinski krožek Dolina skupaj z Malimi kitaristi iz Brega priredil koncert posvečen pomladi z naslovom Vrača se pomlad. Ta bo za Male kitariste iz Brega zares enkraten koncert, saj se bodo prvič predstavili pred miljsko publiko. Koncert bo namreč v rekreacijskem centru Ferruccio Penso v Miljah (trg Republike, 7 - nasproti AS S št.1) s pričetkom ob 17. uri. Koncert bo popestril nastop skupin Rock na bndimi in Openske mularije, solistov Alessia Buona, Giorgie Riaviz ter dua Andrea Bensi in Davide Spagnuolo iz skupine The ScrewdriverS. To bo tudi zaključni koncert pestre sezone Malih kitaristov iz Brega, ki so v letošnji sezoni nastopili ob raznih prireditvah in vedno poželi velik uspeh. Finančni prispevki Občine Repentabor Občina Repentabor sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine v repenta-brski občini in so dali v najem manj premožnim osebam stanovanje (ki je bilo pred tem neodda-no), da lahko prosijo za zakonsko predvideni prispevek. V ta namen morajo predstaviti prošnjo izključno na ustreznem obrazcu, ki je na razpolago na občinski spletni strani www.monrupino-repentabor.it in v tajništvu Občine Repentabor od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 15. do 17. ure. Rok za vložitev prošenj bo zapadel 3. maja ob 12. uri. Isti pogoji za vložitev prošenj veljajo za družine z bivališčem v občini, ki imajo pravico do finančne podpore pri plačevanju najemnin za stanovanja v javni ali zasebni lasti (z izjemo subvencioniranih stanovanj) za leto 2012. Fotografska razstava na tržaški kvesturi Na tržaški kvesturi bodo danes ob 11. uri odprli fotografsko razstavo tržaške fotografinje Rite Badaluc-co. Razstava z naslovom »Cavalli specchio dell'anima« bo odprta do 28. aprila vsak dan od 9. do 19. ure. Nova knjiga Pierluigija Porazzija V knjigarni Lovat na Drevoredu XX. septembra bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Pierluigija Porazzija »Nemmeno il tempo di sognare«. Z avtorjem se bo pogovarjala Maria Stella Malafronte. Vstop je prost. »Mare Nordest« Danes in jutri bo v Trstu potekala druga izvedba pobude »Mare Nordest«, ki jo bo priredilo tržaško športno združenje Trieste Sommersa Diving na območju med Pomorsko postajo, Pontero-šom in starim jezom. Prireditev je namenjena za potapljače in ljubitelje morja iz dežele FJK, Slovenije, Avstrije in Hrvaške. V tem okviru bo konec tedna vrsta prireditev, tudi za otroke tržaških osnovnih šol, ki bodo obiskali akvarij in sodelovali pri natečaju glede čiščenja morja. Zmagovalce bo jutri nagradila Patrizia Maiorca. Med glavnimi pobudami bosta tudi čiščenje kanala pri Ponterošu, za kar bodo poskrbeli nekateri potapljači danes ob 10.30, in natečaj za najlepšo podmorsko sliko. / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 13. aprila 2013 9 SLOVENIJA TA TEDEN Navidezna enotnost Darja Kocbek i Zgolj navidezno enotnost je pokazala slovenska politika, ko je državni zbor v četrtek prekinil sejo, na kateri naj bi poslanci odločali o vpisu zlatega fiskalnega pravila v ustavo. Nadaljevanje seje je predvideno 7. maja. Do takrat bo vlada na podlagi spremenjenih makroekonomskih izhodišč pripravila nove izračune. Politika se ni mogla poenotiti pri vprašanju, ali poslabšane makroekonomske okoliščine dovoljujejo uveljavitev zlatega fiskalnega pravila že z letom 2015. Neenotnost je slovenska politična elita spet pokazala v kočljivem času, saj se obrestna mera za obveznice, s katerimi se zadolžuje slovenska država, spet nevarno približuje stopnji 7 odstotkov, ki pomeni mejo, ko je država dolg še sposobna vrniti in ji ni potrebno zaprositi za pomoč iz evropskega reševalnega sklada. V sredo, dan pred odločanjem državnega zbora o zlatem fiskalnem pravilu in samo en dan po uradnem obisku predsednice vlade Alenke Bratušek v Bruslju, pa je evropska komisija poslala v Ljubljano novo ostro opozorilo. Zlato fiskalno pravilo, ki ga morajo države z evrom prenesti v ustavo ali drug ustrezen zakon, zahteva, da morajo biti prejemki in izdatki proračunov uravnoteženi brez zadolževanja. Slovenska politična elita se ne more poenotiti, v katerem letu bo Slovenija to zahtevo sposobna izpolniti. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je poslance spomnila, da se zaradi občutno slabših makroekonomskih okoliščin postavlja vprašanje, ali bi brez dodatnih negativnih posledic na rast in druge makroekonomske kazalnike zlato fiskalno pravilo lahko uveljavili že z letom 2015. Vodja poslanske skupine največje vladne stranke levosredinske Pozitivne Slovenije Jani Moderndorfer je dejal, da se v tej stranki strinjajo, da bi zlato fiskalno pravilo napisali v ustavo, a mora biti pravilno napisano, saj to pravilo ni nikakršen ukrep za spodbujanje gospodarstva in izhod iz krize. Matjaž Han, vodja druge največje koalicijske stranke socialdemokratov, je povedal, da je treba odločitve sprejemati na podlagi diagnoze, v kakšnem stanju so in bodo slovenske javne finance. V obeh strankah so lani, ko sta bili v opoziciji, vpisu zlatega pravila v ustavo še nasprotovali. Vpis zlatega fiskalnega pravila v ustavo že ves čas podpira desnosre-dinska stranka SDS, ki je po oblikovanju nove levosredinske vlade največja opozicijska stranka. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je v četrtek v državnem zboru dejal, da je vpis zlatega fiskalnega pravila v ustavo ob trenutnem povečanem pritisku na Slovenijo edino dovolj močno sporočilo, ki ga država še lahko pošlje budnim in kritičnim finančnim trgom, in edino udarno orodje, da se spremenijo trenutni negativni trendi. Kljub temu so poslanci SDS podprli predlog za preložitev glasovanja na 7. maj. V vladni stranki DeSUS zlato fiskalno pravilo podpirajo, a tudi menijo, da je treba upoštevati spremenjene okoliščine, saj mora biti eden njegovih glavnih ciljev dolgoročna blaginja. Poslanci vladne Državljanske liste in opozicijskih strank SLS in Nova Slovenija bi spremembo ustave podprli že v četrtek, če bi bilo za to dovolj glasov. Zato je namreč potrebno zbrati ustavno dvotretjinsko večino glasov. Predsednica nove levosredinske vlade Alenka Bratušek pravi, da bi po sedanjih ocenah morali rok za njegovo uveljavitev prestaviti z leta 2015 na 2017. To je povedala v torek Bruslju po srečanju s predsednikom evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom. Tam je evropske funkcionarje skušala prepričati, da je Slovenija svoje probleme sposobna rešiti sama. Evropska komisija je kljub temu samo dan po njenem obisku v Bruslju v Ljubljano poslala opozorilo, da se Slovenija sooča s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji, ki jih lahko odpravi le s hitrimi in konkretnimi ukrepi. Vlada mora načrt, kaj bo naredila, poslati v Bruselj v začetku maja, evropska komisija pa bo svoje zahteve v obliki priporočil objavila konec maja. Evropska komisija opozarja predvsem na velika tveganja v finančnem sektorju, ki izvirajo iz prezadolženo-sti podjetij. Kot problem izpostavlja tudi državno lastništvo bank in podjetij, zaradi česar Sloveniji ni uspelo pritegniti pomembnejših tujih investicij. Zdaj je padel še izvoz, ki je motor gospodarstva, in je šibkejši kot v primerljivih državah. Na evropski komisiji prav tako niso pozabili opozoriti, da je zamuda pri izvajanju reform in izvedbi ukrepov tudi posledica politične nestabilnosti. Te pa očitno tudi z novimi politiki ne bo mogoče odpraviti. V Mariboru, drugem največjem mestu v Sloveniji, je v tem tednu posle prevzel Andrej Fištravec, prvi župan iz vrst vstajnikov, ki od lanske jeseni organizirajo proteste zoper skorumpirane in nesposobne politike. Še preden se je dejansko vselil v pisarno, so mu nekateri podporniki že odrekli podporo. Sociologinja Vesna Vuk Godina, ki je bila ena njegovih najbolj glasnih podpornic, mu očita politično kadrovanje, čeprav naj bi v predvolilni tekmi zagotavljal, da bo kadroval po strokovni plati. LJUBLJANA - V torek v okviru festivala Pravljice danes v ZRC SAZU Razstava in predstavitev bogatega ljudskega izročila Beneških Slovencev V torek, 16. aprila, ob 18. uri se bodo v atriju Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti predstavili Slovenci z Videmskega, ki bodo spregovorili o pripovedovalnem ljudskem izročilu Beneških Slovencev. Predstavitev sodi v okvir Pripovedoval-skega festivala - Pravljice danes, ki bo v teh dneh potekal v Ljubljani. V slovenski prestolnici bodo tako odprli razstavo z naslovom »Pravce za te male an te velike«. Beneško folklorno izročilo je bogato in še vedno vitalno. Prisotni ga bodo spoznali s pomočjo knjige Od Idrije do Na-diže, ki jo je pripravila dolgoletna zbiral-ka beneškega izročila Ada Tomasetig. Na razstavi bodo prikazali vse dosedanje knjižne objave beneških pripovedi, ki so izšle med Benečani. Razstavo sta pripravi- la Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra in Kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada oz. v njunem imenu Marina Cernetig in Lucia Trusgnach. Na odprtju razstave bo o vsem tem spregovorila Živa Gruden. O pomenu beneškega pripovednega izročila za slovensko slovstveno folkloro bosta razmišljali dr. Marija Stanonik in dr. Barbara Ivančič Kutin, sodelavki Inštituta za slovensko narodopisje. Beneške pravljice bodo pripovedo- PISMA UREDNIŠTVU »Srenjani razočarani nad občino« Spoštovano uredništvo, v zvezi z vašim člankom »Srenjani razočarani nad občino«, ki je bil objavljen v Primorskem dnevniku v sredo, 10. aprila 2013, bi rada odgovorila na cenjeno ugotovitev tega uredništva, da naj bi bili »srenjani« razočarani nad občino, samo z enim čisto enostavnim vprašanjem: katera občina na Tržaškem ali Goriškem je v zadnjih letih podpisala transakcijo iste vrednosti, kot jo je podpisala občina Dolina, s katero od srenj? Istočasno se pa želim opravičiti Dolinčanom, ker so imeli naši funkcionarji še veliko drugih dodatnih obveznosti in se niso uspeli v celoti posvetiti zaključku transakcijske pogodbe. Obenem se obvežem, da bom vali Ada Tomasetig, Giovanni Coren, Eleonora Comugnaro. Gostovanja Benečanov v Ljubljani niso pogosta, zato bo torkovo srečanje tudi ena od redkih priložnosti, da v Ljubljani prisluhnejo beneškim folklornim pripovedovalcem in njihovi pojoči narečni besedi. Predstavitev in razstavo v Ljubljani organizirajo Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Inštitut za slovensko kulturo in Pripovedovalski inštitut. čimprej vse skupaj poslala v pregled (omologa) komisarju za likvidacijo ju-sarskih pravic (comissario per la li-quidazione degli usi civici) na deželo FJk, zato da izstavi svoje mnenje in potrdi naše izvajanje, kot je predvideno po zadevnem sklepu občinskega sveta št. 27/c/2009 z dne, ki je tudi predpogoj za dokončen podpis pogodbe. Ostajam na razpolago. Županja Fulvia Premolin SKLAD MITJA ČUK SVETUJE Slabo sporazumevanje Znanka, ki se strokovno ukvarja s problematiko govornih motenj, mi je v pogovoru zaupala, da je tudi pri nas čedalje več otrok, ki imajo težave s pravilno artikulacijo glasov in zaradi tega tudi s komunikacijo. Statistika na Slovenskem kaže, da je v predšolskem obdobju približno 20-25 odstotkov govorno motenih otrok. Nekaj podobnega sem prebrala tudi v poročilu za leto 2012 znane nemške državne bolniške blagajne, po katerem naj bi v Nemčiji 10,3 odstotka otrok do 14. leta starosti odstopalo od normalnega govornega razvoja. Do šestega leta pa je nemških otrok z govorno-jezikov-nimi motnjami veliko več, kar 38 odstotkov med dečki in 30 odstotkov med deklicami. Od tega je približno 20 odstotkov dečkov in približno 14 odstotkov deklic v logopedski obravnavi. Kaj je pravzaprav pomembno za pravilen govorni razvoj? Strokovnjaki uvrščajo med pomembne dejavnike: zdrave govorne organe, (ki jih ni prizadela poškodba, bolezen ali dednost), razvita čutila, dober in pravilen razvoj duševnih funkcij kot so zaznavanje, pozornost, pomnjenje, razmišljanje ter zdrav živčni sistem v spodbudnem govornem okolju, kjer lahko otrok jemlje govor za zgled, kjer je govor z otrokom preprost in dovolj pogost. Govorni razvoj je od otroka do otroka različen in odvisen tudi od posameznikovega temperamenta, zato strokovnjaki trdijo, da je govorni razvoj pri otrocih individualen. Strokovnjaki označujejo kot govorno motnjo vsako odstopanje od povprečja govora okolice, ki hkrati moti govor-no-jezikovno komunikacijo. Motnja lahko nastane torej zaradi težav organskega, funkcionalnega ali senzo-ričnega značaja. Govorno jezikovnih motenj je veliko in so najrazličnejše vrste: od najpreprostejše (otrok ne zna pravilno izgovoriti posameznega glasu) - lahke motnje do zelo zapletenih govorno-jezikovnih motenj, ki otroka ovirajo pri izražanju in je zaradi tega okolici njegov govor nerazumljiv. Lahko pa so te motnje med seboj kombinirane in skupno te pomanjkljivosti šibijo celotno otrokovo komunikacijo z okoljem. Ko gre za moteno izreko posameznih glasov govora, je to označeno kot slaba artikulacija, podobno, ko gre za izpuščanje glasov, njihovo zamenjavo ali popačenje. Motnje govora se izražajo tudi pri neprimernem ritmu govora ali njegove hitrosti. Ena izmed pogostih motenj je nezmožnost izgovora črke R (rotacizem). Pri vsaki jezikovni motnji gre tudi za otrokovo okrnjeno razumevanje simbolnega sistema tako pri govoru kot pri pisanju itd. To se pravi, da ima otrok težave pri razumevanju govora, pri branju, pisanju in poimenovanju predmetov. Odrasli naj bi pazili, kako govorijo, ko se pogovarjajo z otrokom, kako z njim komunicirajo (saj jih otrok jemlje za vzor) in naj bi se z njim pogosto pogovarjali. Pomembno je tudi, da otrokov govor odrasli potrpežljivo poslušajo. Strokovnjaki svetujejo, naj v pogovoru z otrokom odrasli uporabljajo čim bolj vsakdanje besede in naj se izogibajo pomanjševalnicam. Otrok se uči tako, da posnema, torej je pomembno, da je govor odraslih razumljiv, preprost in dovolj počasen. Pomembno je tudi, da uporabljajo odrasli tak besedni zaklad, ki si ga bo otrok lahko postopoma zapomnil. Z malčkom moramo veliko govoriti in mu pripovedovati o vsem, kar se dogaja ali kar opazimo okoli sebe. Počakajmo, da otrok izrazi na svoj način svojo željo, preden mu jo izpolnimo. Ne prehite-vajmo! Zelo pomembno je tudi pripovedovanje pravljic ali drugih zgodbic, njihovo večkratno obnavljanje z vnašanjem novih besed. Ko si z otrokom ogledujemo slikanico ali ilustrirano zgodbo, se pogovarjajmo o tem, kar vidimo. Ko bomo pripovedovali, naj nas otrok dopolnjuje, saj je dokazano, da neposredno učenje besed oziroma govora ni učinkovito. Če bi pri sporazumevanju opazili, da je otrokov govor moten, je najbolje, da se o tem čim prej posvetujemo s strokovnjakom. On bo najbolje ugotovil, ali gre res za pravo motnjo, kot so, denimo, nosljanje ali napačna izreka glasov, slabo razvit govor, jecljanje, hripavost in druge motnje glasu ali motnje branja in pisanja, h katerim pripisujejo disleksijo, legasteni-jo, diskalkulijo itd. Izvedenci zatrjujejo, da imajo otroci z govorno jezikovno motnjo težave na vseh psihofizičnih področjih. Tako so opazne motnje zaznavanja, čeprav so njegova čutila zdrava, odstopa od povprečja na področju razvoja grobe in fine motorike, ima slabšo koncentracijo, nastopijo tudi težave s spominom in uporabo pridobljenega znanja, hkrati pa se tudi otrokov govor slabo razvija. Prizadet je tudi jezikovni sistem in otrok ne razume, kaj od njega drugi želijo, čeprav so njegov sluh in njegove intelektualne sposobnosti normalne. Hkrati pa tudi sam ne more pravilno drugim izraziti svojih želja in potreb in se ne more ustrezno odzivati na zahteve okolice. Pojavijo se lahko še čustvene težave in težave na področju socializacije. Otrok je intelektualno sicer normalno sposoben, svojih težav se zaveda, vendar jih sam ne more odpraviti. V skupini drugih otrok se začenja zavedati svoje drugačnosti, postane ga sram, ne sodeluje in je zadržan. Če ni prizadetosti ali kakšnih okvar, se pri predšolskih otrocih govor razvije spontano. V navzočnosti okvar pa razvoj ni spontan oziroma so nekatere govorne sposobnosti pomanjkljive ali se sploh ne razvijejo. Zgodnja ustrezna logopedska obravnava takih otrok lahko motnjo odpravi in omogoči primerno otrokovo komunikacijo z okolico. Logoped namreč poleg tega, da z ustreznimi vajami in programom preprečuje in odpravlja motnje v govorno-jezikovni komunikaciji, nudi hkrati staršem tudi specifično svetovanje in njih aktivno vključi v proces pomoči otroku. Pri tem se je treba zavedati, da otrok z govorno-je-zikovno motnjo potrebuje več časa za sprejemanje, predelovanje in razumevanje informacij. Potrebuje tudi čas za svoj odziv na sprejeto informacijo. Za pogovor s takim otrokom si morajo odrasli vzeti dovolj časa in govoriti počasi in razločno. Sporočilo naj večkrat ponovijo na različne načine. Počakajo naj na otrokov odgovor. Preverijo naj njegovo razumevanje sporočila na osnovi njegovih verbalnih in never-balnih reakcij. Če je vzgojitelj dovolj potrpežljiv, bodo tudi otrokovi vrstniki znali potrpeti ob počasnejšem govornem ritmu odgovorov svojega sošolca. Temu pa se ne bo zdelo, da je drugačen, pač pa bo dobil občutek, da je sprejet in da je okolje do njega razumevajoče. Ne bo se izogibal sporazumevanju in v njem bo rasla pozitivna samopodoba. Otroka naj bi torej odrasli ne učili govoriti in naj bi ne popravljali njegovih napak, pač pa naj ga na najboljši način spodbujajo pri razvoju govora, tudi tako, da je njihova govorica preprosta in nazorna in da vnašajo vanjo tudi primerno razlago o dogajanju. Veliko govornih motenj lahko odpravimo s preventivo. Če čim bolj zgodaj ugotovimo, kaj je vzrok govorni motnji, oviro lahko odstranimo, tako da je otrokov jezikovni razvoj čim manj moten. (jec) 10 Sobota, 13. aprila 2013 KULTURA SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Evangelij po Čušinu Resno neresno o Jezusu in njegovem delu Gregor Čušin s svojim avtorskim projektom že leta uspešno nastopa Prisrčno in humorno: to je glaven vtis po ogledu 50-mi-nutne monokomedije, ki jo je avtor-izvajalec v četrtek zvečer predstavil tudi v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma. S svojim avtorskim projektom, ki nadaljuje posrečen «verski» niz, Gregor Čušin že leta uspešno nastopa. Kot je izjavil v intervjuju, ko se je Evangelij po Čušinu šele začel pojavljati na slovenskih odrih, je v tem delu «želel kot katoličan spregovoriti katoličanom, Jezusu zastaviti par vprašanj, ki morda mučijo še koga». In Čušin mu v uprizoritvi zastavlja vprašanja kot eden izmed njegovih spremljevalcev, saj se pridruži njegovim učencem in apostolom ter prisostvuje številnim znanim dogodkom. Pripoveduje jih seveda po svoje, kot tudi tolmači besede in dejanja Jezusa in posameznih apostolov z veliko prostodušnostjo, kar daje pripovedi humorni prizvok. K vsem likom pristopa s primerno dozo človečnosti, tako da so Peter, Matej, Filip, Tomaž, Janeza, Judež, Marija, Marta, Magdalena ... veliko bolj ljudje z vsemi slabostmi kot pa svetniki. Med najbolj zabavnimi prizori je nedvomno Lazarjevo vstajenje z Lazarjem, ki opisuje svoje neverjetno doživetje ali pa Jezusov obisk v Petrovi družinski hiši s pogostitvijo. Ob lastnih pogledih in humornih prebliskih Čušin vpleta v svojo «evangelijsko» pripoved tudi namige na sodobnost oziroma na mislece, ki so stoletja kasneje pisali o Jezusu oziroma o katoliški veri. Tako med drugimi nastopajo Nietzsche, Freud in pa Dan Brown z Da Vincijevo šifro s svojo hipotezo o udeležencih zadnje večerje, o kateri se je veliko govorilo. Če je bil glavni Čušinov namen približati Jezusove besede in dejanja današnjemu slovenskemu človeku, je v tem nedvomno uspel. Pri tem zna tudi pozabavati vernika in ne-vernika, saj je pri obravnavanju izbrane teme izredno spoštljiv in povsem nekritičen. Preden je besedilo postavil na oder se je - kot je večkrat izjavil - posvetoval z duhovnikom, profe- sorjem na teološki fakulteti, ki mu je kot napotnico dal pojasnilo, da «je evangelij med drugim tudi literarna, književna zvrst: pripoved o besedah in dejanjih Jezusa Kristusa». H kateri se lahko pristopi na različne načine: Gregor (Grega) Čušin je izbral lahkoten, prisrčen način. Na tej osnovi je zastavil predstavo, v kateri je «bolj ostro in odločno zarezal tako v humornost kot tudi v resnost», kot je sam ocenil Evangelij glede na prejšnjo (prav tako uspešno) Hagado. In nastala je predstava, s katero lahko Čušin nastopa po župnijah in gledališčih. (bip) GLASBENA MATICA - V kavarni degli Specchi v Trstu Prestižen aperitiv Predstavilo se je pet mladih Sprehod po tržaškem mestnem središču je bil v četrtek nekoliko drugačen: čez «kratki» most, ki je izzval veliko -tudi zabavnih-komentarjev, do prenovljene pasaže Tergesteo, kjer je družba Enel postavila tudi slovenske napise, nato pa v Caffe' degli Specchi, kavarno, ki je zaradi svoje lege nedvomno ena najlepših. Tam je Glasbena matica organizirala Glasbeni aperitiv z nastopom petih gojencev, ki so že večkrat dokazali svoje odlike na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Ravnatelj talentiranih gojencev, trije pianisti in dve harfistki prvi pogled zazna tudi nestrokovnjak, pomeni, da imajo mladi talenti vse pogoje za krasen razvoj, pri tem pa lahko računajo na pomoč in podporo odličnih pedagogov, ki so jih že pripeljali do pomembnih dosežkov. V kotičku elegantne kavarne sta stala klavir in harfa: če je slednjo lahko lepo uglasila prof. Tatiana Donis, bi tudi klavir potreboval uglaševalca, ki bi učencem prof. Tamare Ražem Lo-catelli pripravil profesionalno ubran instrument. Pianisti se pač morajo pri- Bogdan Kralj je nagovoril zelo številno občinstvo, ki se je odzvalo vabilu; podobno pobudo je GM že izpeljala v kavarnah San Marco in Tommaseo, naslednja pa bo v Grljanu. Poslušalce je pozdravil tudi upravnik kavarne kap. Enzo Friolo, ki je mladim glasbenikom namenil res lepe besede, ko je med vajami videl njihovo navdušenje, resnost in zagnanost. Če lahko te vrline že na lagajati, v tem primeru tudi občasnemu ropotu in klepetu, ki pa nista spodkopala poustvarjalnega veselja. Julija Kralj je dokazala svojo predanost klavirju z dvema skladbama iz ruske literature: November iz zbirke Letnih časov Petra Iljiča Čajkovskega ter Pre-ludij op.3 št.2 Sergeja Rachmaninova sta bila kar lep izziv za dvanajstletno pianistko, ki se je odrezala z muzikal- no in čustveno doživeto igro. Dekliška nežnost je zaznamovala nastop har-fistke Martine Carecci: najprej Gode-froidova priredba znamenite Schu-bertove Ständchen, nato klasična simetrija Parryjeve Sonate v D-Duru, nazadnje pa Hasselmansova La Source so postopoma navdali harfistko s samozavestjo, ki je dosegla višek v prepričljivi izvedbi poslednje skladbe. V šopku odličnih pianistov, ki cvetijo na vrtu prof.Ražmove, ima tudi Simon Kravos dokaj pomembno mesto: trinajstletni talent ob vsakem nastopu kaže svojo tankočutnost in izpiljen okus, ki bo z zorenjem lahko dobil še globlje razsežnosti: nekoliko osladna Bortkiewiczeva Consolation op.17 ne dopušča globljih razmišljanj, Hačaturjanova Toccata pa je sprožila virtuozno žilico pianista, ki ob tehničnih izzivih nikoli ne zanemari inter-pretacijske plati. Druga harfistka je bila Paola Gre-goric, ki je pred kratkim obogatila svoj palmares z novo nagrado: nič čudnega, kajti deklica vzporedno razvija odlično tehniko ter muzikalnost, s katero oblikuje svoje izvedbe. Ortizova Noche de fiesta, Tournierjeva Au matin in Go-defroidova Koncertna etuda so zazve-nele ljubko in prepričljivo, peterico talentov pa je zaokrožil pianist Max Zu-liani. Rahločutna izvedba Debussyjeve Danseuses de Delphes, briljanten Chopinov Preludij op.28 št.22, nazadnje pa dva odlomka iz Suite Romeo in Julija, ki ju je Prokofjev čudovito priredil tudi za klavir, so osvetlili razveseljiv in glede na mladost tudi presenetljiv napredek nadarjenega glasbenika, ki je požel navdušene aplavze. Aplavzi so povsem zasluženo nagradili vse nastopajoče, ki so imeli res lepo priložnost za dokazati visok nivo naše glasbene šole. Katja Kralj TOMIZZEV DUH Kultura je software razvoja Milan Rakovac_ »Kultura kot posel« je v Istri, regiji, ki za kulturo namenja 4% proračuna (EU 1,7%, Hrvaška 0,7%!), postal dežurni slogan. Istra je regija kulture, to s ponosom poudarjajo lokalni politiki, posebej pokrajinski načelnik za kulturo Vladimir Torbica, ki je pred dnevi organiziral že četrti Kulturni zbor v zadnjih desetih letih. Gre za svojevrsten kulturni parlament, ki naj (re)organizira in profesionalizira kulturo, jo prekvasi v način in vir življenja in jo iz porabnika sredstev (kot to razume Država, vsaka država) preobrazi v proizvajalca. Kar tudi je, podobno kot turizem, izobraževanje ali znanost. Rezultat je to, da ima Istra danes edina v Hrvaški izdelano kulturno strategijo za naslednje srednjeročno obdobje. V okviru IKS (Istrska kulturna strategija) deluje IKA (Istrska kulturna agencija), ki služi kot servis kulturnikom in umetnikom, posebej v pomembnem komuniciranju z EU in njenimi fondi. Tem se sicer prav ta čas ne piše dobro, saj Evropska komisija napoveduje zmanjšanje sredstev za programe Kreativna Evropa 2014 -2020 in zato CAE (Culture Action Europe) pravkar zbira podpise umetnikov, da bi do teh rezov ne prišlo. Kultura je pač vselej bila na repu proračunov, v vseh sistemih in kaže, da bo tako tudi sedaj. Racionalizacija je bila vidna tudi v Pulju 5. aprila: zasedanje in razprava sta bila opravljena v enem dnevu. Naj spomnim: kulturna strategija je bila začrtana v Poreču leta 2009, v prelepi baročni dvorani nekdanje cerkve iz 13. stoletja, spremenjeni in bogato poslikani v 18. stoletju, v kateri je v 19. stoletju v živahnih polemikah med ire-dentisti in narodnjaki zasedal Istrski zbor ... Program kulturne strategije je bil elegantno, profesionalno, parlamentarno in slovesno predstavljen, strategija naj bi se uresničila v petletnem obdobju, že evalvacija 2011 pa je pokazala, da precejšnjega dela zaradi finančnega stanja ne bo moč uresničiti. Toda smernice so utirjene, načrti ostajajo, le realizacija se bo nekoliko oddaljila. Mreženje, institucionaliza-cija, podpora institucionalni in neodvisni umetniški produkciji, valorizacija kulture ostajajo glavni cilji. Nekateri segmenti IKS-a so bili izjemno uspešno realizirani, predvsem skrb za nematerialno kulturno dediščino in varovanje materialne dediščine. Komunikacija med akterji in lokalno oblastjo je na višji ravni, skromnejša je podpora avtorski produkciji, je pa spodbujanje in sensibiliziranje publike obrodilo dobre rezultate. Dve tretjini začrtanih ciljev je strategija uresničila, preostalo tretjino je pojedla prvenstveno finančna kriza. Da se ne zabi, EU je Istru tratala za »europski eksperimentalni dar-din«, još tamo od 1990, kad je eksplodira južnoslavinski nacionalizam. Zato ča je Istra znala čuvati suoje ljude i delo i kulturu. Tako da su uvi kulturalni IKSi jur kontinuitet i tradicija, i tako ce Istra i u EU biti još kreativnija baza no-vog evropeizma. »Kultura kot posel, kajti tudi umetnik mora preživeti v času drastično zmanjšanih subvencij. Kultura kot proizvod, kako organizirati produkcijo, distribucijo, plasman. Kako ustanoviti umetniško zadrugo, kako z inovativnimi programi programi prodreti v šolski sistem, kako bolje komunicirati s sosedi v EU. Pomembnost svetovnega spleta, hitrih in poceni interaktivnih medijev (glej portal Kul-turistra). Kultura je »in«, pomen kulturnega turizma. Kultura ni strošek, temveč dobiček, ki ga ni moč meriti zgolj v denarni vrednosti, rešitev leži v sensibiliziranju javnosti, gospodarstva, pokroviteljev ...«. To so bili predlogi in zamisli, ki jih je bilo na Zboru slišati od večinoma mladih, energičnih delavcev v kulturi. Zahvaljujoč takemu načrtovanju, predvsem pa seveda na osnovi usklajenega finančnega sodelovanja Ministrstev za kulturo in znanost, regionalnega proračuna in lokalnih sredstev, se lahko danes Istra postavi z vrsto kvalitetnih umetniških atrakcij: Knjižni sejem v Pulju, Labin Art Express (Mesto pod zemljo v bivših labinskih rudnikih premoga), Čakavski sabor (Zminj, Poreč, Opatija, Labin...), Pot v središče Evrope (mednarodna srečanja založnikov v Pazinu), Motovun Film Festival, Filmski festival v Pulju, Festival plesa v Savičenti, Istra etno-jazz v Pulj, Forum Tomizza (Trst, Koper, Umag), Festival zgodnje glasbe v arheološkem Dvigradu, Puljski dnevi eseja, gledališki festival Zlati lev Umag, Mednarodni zgodovinski bienale v Poreču, Forum Tomizza (Trst, Koper Umag) Festival dell'Istroveneto v Bujah, gledališče Ulysses na Brionih.. Pasane dane klatin po Istri, ciacola qua, ciacola la, Sabor u Puli, poeti e partigiani a Rovigno i u Rovinj-sken sielu di su štampali cilu malu an-tologiju dijalektalnu istarsku, primor-sku i dalmatinsku, pak zguor Lima lipe bankarele di moreš kupiti bibite do-mace all'artigiana ma anche all'artisti-ca impacade... Kultura kod dejavnik razvoja, kot način življenja? In danas, ko nas preplavljata »art«-kič in banalnost, odlično povezana z Denarjem: kaj danes je oziroma mora postati kultura? Izbrskal sem zelo natančno oceno indijskega visokošolskega profesorja M. S. Srinavasana: »Poduk, ki bi ga bilo dobro povzeti od moderne Japonske je, da je 'hardware' razvoja za povečanje produktivnosti in učinkovitosti socio-ekonomska mašinerija uvožena iz drugih kultur. In da 'software' razvoja za motiviranje, inspiriranje in razvoj naroda, ali »človeških virov«, mora črpati iz korenin naše lastne kulture. Kultura ni le stvar umetnosti, estetike, dediščine, običajev in vrednot. Kultura je vir idej. Ideje in vrednote nacionalne kulture so izhodišče discipline, motivacije in enovitosti namena. Nacionalne vlade morajo zato pri načrtovanju nacionalne razvojne strategije temeljito premisliti te kulturološke dejavnike«. Ma ča ga ima Istra z Indijon i Ja-panon? A ma, mentalno smo bliži Ja-panu nego Balkanu, me par, ma ekonomski me strah da smo blizu Indije, perche' a noi altri (e tutta la ex-Yu) ne manca un pel-de-m... per divnetar el Terzo Mondo. I alora propio šerijo valja proštiti uvega profešora, čovik piše preciznu formulu sociološku, eko-nomsku, antropološku, i u srcu formule, modela, matrice, je KULTURA KAO SOFTWARE. Bistvo leži v tem - kako proizvesti drugačen in boljši izdelek; skulpturo ali ladjo, poezijo ali vrhunsko vino, gledališko predstavo ali suhozid all' antica, ki ga že dolga leta obnavljajo učenci iz Tinjana... Pomembno je najti kar je najlepšega v dediščini, to spariti z vrhunsko tehnologijo in odpluti na valovih Mreže, da bo tvojo ladjo lahko kupil nekdo tam v Goi, Punti Arenas ali Murmansku. Istrski kulturni zbor in njegova strategija v tej smeri delata odločne korake, prvi in najvažnejši pa je postaviti družbeno ekonomsko mrežo organizacije na kateri počiva prihodnost. / ITALIJA Sobota, 13. aprila 2013 1 1 politika - Potem ko je prejel končno poročilo desetih »modrecev« Napolitano stranke pozval k veliki koaliciji RIM - Predsednik Giorgio Napolitano je včeraj pozval politične stranke, naj presežejo ideološke razlike ter z oblikovanjem velike koalicije zaključijo šest tednov trajajočo politično krizo. Napolitano, čigar mandat se izteče prihodnji mesec, je izpostavil »nujno potrebo« po oblikovanju nove vlade. Predsednik je izjavo podal, potem ko je prejel končni poročili desetih »modrecev«. Te je prosil za identifikacijo tistih gospodarskih in institucionalnih reform, na katerih bi lahko nova vlada, sestavljena iz desnosredinskih in levosredinskih strank, gradila skupno politično platformo. Strokovnjaki so podali številne predloge, vključno s spremembo volilne zakonodaje, omejevanjem financiranja strank, poenostavljanjem parlamentarnih postopkov, reformo sodstva ter spodbujanjem gospodarske rasti. Italija, tretje največje gospodarstvo v območju evra, je od sredine leta 2011 v recesiji, od februarskih volitev pa v političnem pat položaju. »Sedaj so na potezi politične sile," je poudaril Napolitano. »Naloga mojega naslednika bo potegniti zaključke,« je še dejal. Mandat Napolitana se izteče 15. Predsednik Giorgio Napolitano v pogovoru z »modreci«, ki so mu včeraj izročili zaključno poročilo ansa maja in odhajajoči predsednik zato, čeprav v italijanskem parlamentu ne morejo doseči dogovora o vladi, ne more razpisati novih predčasnih volitev. Parlament bo formalno volitve njegovega naslednika začel prihodnji četrtek. Novi predsednik - če bo izvoljen -bo lahko politični pat položaj v parlamentu, ko nobena politična opcija ne more sestaviti vlade, presekal z razpustitvijo parlamenta in razpisom novih predčasnih volitev. Če bo do teh prišlo, pa za zdaj najbolje kaže Berlusconijevemu Ljudstvu svobode. Kot je pokazala včeraj objavljena javnomnenjska raziskava instituta SWG, bi Ljudstvo svobode dobilo 26,9 odstotka glasov, Bersanijeva Demokratska stranka pa 0,1 odstotne točke manj - 26,8 odstotka. Berlusconiju je na primer v zadnjem tednu podpora zrasla za 1,9 odstotka, Bersaniju pa padla za 1,3 odstotka. Tudi Grillovo Gibanje petih zvezd je izgubilo 1,4 odstotka. Vseeno pa bi to gibanje na predčasnih volitvah še vedno prejelo 24 odstotkov glasov podpore in bi ostalo tretja najmočnejša sila v parlamentu v Rimu. Veliko koalicijo, v kateri bi bila tako Berlusconi kot Bersani, podpira 45 odstotkov vprašanih. 37 odstotkov pa bi jih raje šlo na nove volitve, s tem da bi prej reformirali volilni zakon. 55 odstotkov pa jih zahteva zamenjavo voditelja na levici - Bersanija, ki mu ni uspelo sestaviti vladne koalicije, naj bi tako zamenjal tekmec v stranki, 37-letni župan Firenc Matteo Renzi, še kaže anketa. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Reuters: Stopnja zaposlenosti v Italiji celo nižja kot v ostalih državah evropskega juga Bližajo se deželne volitve, spet smo sredi vroče volilne kampanje, za katero pa so nam »naši« politični predstavniki dali nekaj pomembnih napotkov. Naj omenim samo dva: z ene strani smo izvedeli, da se pravzaprav ne mudi za prenovitev stranke, ki ni zmagala na volitvah in je izgubila polovico svojih nekdanjih volivcev, z druge pa so nam povedali, da se lahko glasuje za kandidata, ki ga sploh ni na glasovnicah. Glede na tako izbrane ocene, mi ne preostaja drugega, kot da se izognem novicam, ki zadevajo politično kroniko. Res škoda, ker te dni res ne manjka prispevkov, v katerih tuji mediji ocenjujejo stanje in perspektive Italije. In ocene nihajo med začudenjem zaradi zadržanja italijanske politike in javnosti nasploh, ter zaskrbljenosti zaradi vedno bolj nevzdržnega stanja italijanskega gospodarstva, ki nevarno polzi proti robu prepada. Vedno več italijanskih brezposelnih je izgubilo vsako upanje, tako da sploh ne iščejo več službe, in zato niso niti všteti v uradno število brezposelnih. Posledica je, da uradne statistike podcenjujejo pojav brezposelnosti v Italiji, poroča agencija Reuters. Uradnih 11 odstotkov brezposelnih je v evropskem povprečju in kaže na manjšo stopnjo brezposelnosti kot v Španiji, Grčiji in na Portugalskem. Dvema milijonoma in 700 tisoč uradnim brezposelnim pa je treba prišteti vsaj tri milijone takih, ki so izgubili vsako upanje, da bi dobili službo, kar pa je več kot v kateri koli drugi državi EU. To pomeni, da je realna brezposelnost v Italiji krepko nad 20 procentov. Nadalje, ugotavlja britanska tiskovna agencija, je v Italiji splošna stopnja zaposlenosti izredno nizka, saj znaša samo 57 odstotkov dela sposobnega prebivalstva, kar je celo manj kot v ostalih državah evropskega juga. Italijanska nizka zaposlitvena raven je zato celo pomembnejša od sorazmerno visoke brezposelnosti, piše Reuters. Tudi v času krize, brezposelnosti in vedno večjih gospodarskih težav, se nekaterim ne piše slabo. Pred dnevi sem bral, da so vodilnemu pri energetskem podjetju ENI povišali letni prejemek na več kot 6 milijonov evrov, to se pravi več kot pol milijona evrov mesečno. Pred časom so mediji objavili, da je (danes že pokojni) šef italijanske policije prejemal 650 tisoč evrov letno, kar je skoraj trikrat več od britanskega kolege. Da niti ne omenim plač italijanskih predstavnikov v evropskem parlamentu, ki so zdaleč najvišje med vsemi zastopniki 27 držav EU. In nivo davčne utaje je naravnost pošasten, da mu ni para med civiliziranimi državami. Tako se dogaja, da je v New Yor-ku strmo naraslo povpraševanje italijanskih investitorjev po prestižnih apartmajih. Kot je povedala nepremičninska posrednica, je vedno več italijanskih kupcev, ki kupujejo stanovanja v vrednosti več milijonov dolarjev, in to tako, da plačujejo kar v gotovini. Ne zanima jih niti ogled stanovanja, pač pa samo njegova tržna vrednost, pravi izvedenka. Očitno gre za ljudi, ki morajo na hitro investirati velikanske vsote, za katerimi mora izginiti vsaka sled. Britanski mediji so pretekli teden obširno poročali o smrti nekdanje pre-mierke Thatcherjeve. Pokojnice so se spomnili tudi liderji po vsem svetu, med temi tudi italijanski bivši premier Berlusconi, ki je izjavil, da Thatcher-jeva spada med najpomembnejše voditelje 20. stoletja. Britanci pa niso tako pozabljivi kot Italijani in Berlusco-nijeva ocena Thatcherjeve iz leta 2007 ni šla v pozabo. Takrat je namreč v njemu značilnem slogu izjavil, da se nekdanje premierke pravzaprav niti ne spominja, ker ni lepa ženska. Italijanski original je seveda sočnejši: »Se fosse stata una bella gnocca me ne ricor-derei.« The Independent je zapisal, da »vulgarni Berlusconi« uporablja standardni izraz zidarjev, voznikov tovornjakov in dolgoletnih premierov za pri-kupnejšo žensko. »Thatcherjeva je imela oči kot Kligula in usta kot Marilyn Monroe, je dejal francoski predsednik Mitterand. Očitno je Berlus-conijeva pozornost usmerjena drugam,« je jedki pripis Independenta na račun takratnega italijanskega premiera, ki ni zamudil priložnosti, da bi dokazal svoj visoki državniški čut. Britanski mediji poročajo o izrednem uspehu razstave eksponatov iz Pompejev v londonskem British Museum. Istočasno so mediji poročali, da so se uslužbenci pompejskega muzeja, največjega muzeja na odprtem na svetu, zbrali na sindikalni skupščini. Seveda je skupščina upravičena, in še kako, saj je organizacija Pompejev na psu in manjkajo sredstva za najosnovnejše vzdrževanje izkopanin. Nepojmljivo pa je, da je skupščina bila prav v dneh okrog Velike noči, ko je obisk turistov najvišji in da so zaradi tega enostavno zaprli vstop, tako da se je na stotine turistov znašlo pred zaprtimi vrati. Kaj takega se ne bi moglo zgoditi nikjer drugje na svetu. O svojstveni italijanski umetnini piše The Guardian, in sicer skrajno kritično. »Kip, ki ponazarja bitko s preteklostjo« je naslov londonskega dnevnika, ki objavlja arhivsko sliko Trga Zmage v Brescii, sredi katerega je stal velikanski kip golega moškega, ki je ponazarjal fašistično moškost. Problem je v tem, da so po padcu faš- izma kip odstranili, sedaj pa je tamkajšnja občinska uprava odredila, naj ga spet postavijo sredi enega od glavnih mestnih trgov. Radikalni britanski dnevnik navaja županovo izjavo, češ da ne gre za nobeno obujanje preteklosti, kot tudi protest predsednika združenja partizanov ANPI in direktorja rimskega muzeja judovskega holokavsta. Slednji pravi, da se nemški kolegi čudijo, saj se kaj takega ne bi moglo zgoditi v Nemčiji in da se v Italiji vračajo simboli temne preteklosti. »Dogajanje v Brescii dokazuje, da je Italija deljena glede Mussolini-ja«, piše The Guardian, ki meni tudi, da je »berlusconizem 'normaliziral' fašizem in 'počistil' podobo fašizma.« Ekonomski servis Wall Street Journala Marketwatch poroča o novem proizvodu Nespressa, vrhunski kavi Limited Edition, katere »navdi-hovalca« sta Trst in Neapelj. Gre za centra, kjer se je uveljavila kultura najkakovostnejše kave. »To sta edinstveni italijanski mesti, ki sta enako strastni ljubiteljici kave in ki sta bistveno prispevali k svetovni kulturi kave«, piše newyorški Marketwatch. Nespres-so's Trieste Limited Edition je poklon Trstu, mestu na stičišču italijanske, germanske in slovanske kulture, kjer še vztraja duh habsburških časov, ko je to bilo središče, skozi katerega so uvažali vso kavo za takrat mogočno srednjeevropsko cesarstvo. Še posebej značilna za Trst je vrsta različic kave, ki jo servirajo v kavarnah in za katere se je uveljavilo edinstveno poimenovanje, kot n.pr. preprost »bi« za kavo v steklenem kozarcu. V tržaških elegantnih kavarnah se je nekoč zbiral, skupaj z uglednim plemstvom, pomemben intelektualni svet, piše Marketwatch, in nekdanji tržaški sloves se obnavlja v novi ponudbi Nespressove kave. Ali Bossi ustanavlja novo politično stranko? MILAN - V vrstah Severne lige in tudi v ostali javnosti je včeraj završalo: Umberto Bossi je namreč v spremstvu žene pri notarju vložil dokumentacijo za ustanovitev subjekta, za katerega se je začelo govoriti, da bo nova politična stranka. Bossi je zanikal te trditve, rekoč, da je šlo le za ustanovitev kulturnega združenja na pobudo poslanca Giuseppeja Leonija. Za nekatere je ustanovitev novega subjekta, ki naj bi predstavljal novo stranko, dejansko odziv na disciplinsko ukrepanje, vštevši z izključitvijo, proti nekaterim zvestim Bossijevim privržencem, ki ga je napovedal novi voditelj Severne lige Roberto Maroni, ki vztraja na tem. Hekerji onemogočili spletno glasovanje G5z RIM - Spletno glasovanje za določitev izbora kandidatov Gibanja petih zvezd za predsednika republike (t.i. »quirinarie«) je bilo treba včeraj ponoviti zaradi hekerskega napada na spletno stran gibanja. Tako je ugotovila družba DNV, ki preverja potek postopka glasovanja in katere predstavniki so opazili, da se je glasovanja udeležilo več ljudi, kot je tistih, ki so uradno registrirani in imajo zato volilno pravico. Hekerji so jo gibanju zagodli že ob priložnosti izbire kandidatov na parlamentarnih volitvah, po včerajšnji ponovitvi glasovanja pa bodo upravičenci v ponedeljek dokončno izbrali kandidata, ki bo izraz Gibanja petih zvezd. Banka Intesa Sanpaolo bo odpustila 600 zaposlenih MILAN - Banka Intesa Sanpaolo bo odpustila 600 zaposlenih, o čemer je že dosegla dogovor s sindikati. Odpuščali bodo na mehak način, predvsem preko zgodnjega upokojevanja. Po drugi strani načrtujejo 70 novih zaposlitev, so sporočili iz banke. Od leta 2014 nameravajo stroške dela skrčiti še za 300 milijonov evrov. V minulih desetih letih so število zaposlenih zmanjšali že za 13.000. Sindikati so kritični, ker banke zaradi finančnih in gospodarskih težav krčijo število zaposlenih, namesto da bi iskale rešitve za povečanje prihodkov. V italijanskem bančnem sistemu je po navedbah sindikatov od leta 2007 brez dela ostalo že 50.000 zaposlenih. ZLATO (999,99 %%) za kg 36.497,00 € -1805,96 SOD NAFTE (159 litrov) 104,27 $ +0,12 EVRO 1,3052 $ -0,50 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 12. aprila 2013 valute evro (povprečni tečaj) 12.4 11.4 ameriški dolar 1,3052 1,3119 japonski jen 129,54 130,39 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,871 25,942 danska krona 7,4552 7,4563 britanski funt 0,84970 0,85200 madžarski forint 294,55 297,79 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7006 0,7009 poljski zlot 4,1040 4,1124 romunski lev 4,3890 4,3940 švedska krona 8,3373 8,3138 švicarski frank 1,2167 1,2187 norveška krona 7,4820 7,4770 hrvaška kuna 7,6125 7,6203 ruski rubel 40,4950 40,4260 turška lira 2,3353 2,3464 avstralski dolar 1,2396 1,2411 braziljski real 2,5827 2,5876 kanadski dolar 1,3207 1,3242 kitajski juan 8,0819 8,1288 indijska rupija 71,7440 71,5310 južnoafriški rand 11,6565 11,6910 1 2 Sobota, 13. aprila 2013 OW APrimorski r dnevnik n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - Realni podatki se razlikujejo od uradnih Brez dela je deset odstotkov ■ • ■• • • V v • v ljudi, mnogi ga ne iscejo vec Kriza se kaže tudi v znižanju kupne moči prebivalcev goriške pokrajine bonaventura Po uradnih podatkih je stopnja brezposelnosti v goriški pokrajini 6,4 odstotna, po mnenju sindikalistov iz vrst CGIL pa že presega 10 odstotkov. »V zadnjih časih je tako težko najti novo zaposlitev, da so številni brezposelni delavci obupali in dela enostavno ne iščejo več. Zaradi tega je stopnja brezposelnosti poskočila, še največ težav pa imajo manj kvalificirani delavci in delavke, ki so v prejšnjih letih lahko upali vsaj v zaposlitev v storitvenem sektorju, v katerem pa danes zaradi nasičenosti nimajo več kaj iskati,« pravi Luciano Sartori iz pokrajinskega tajništva CGIL. Leta 2007 je bila v goriški pokrajini stopnja brezposelnosti 3,2 odstotna, do leta 2011 se je podvojila in presegla 6,4 odstotke, v zadnjem letu pa je še narasla. Po Sartorijevih besedah tudi za prihodnje mesece ni pričakovati dobrih novic, saj je goriško gospodarstvo v primežu krize, iz katere še ni videti izhoda. »Poleti se bo zaključilo obdobje dopolnilne blagajne v številnih industrijskih obratih, ki še vedno nimajo novih naročil. Edino podjetje, ki kolikor toliko uspešno kljubuje krizi, je ladjedelnica Fincantieri. Sama je odgovorna za polovico bruto domačega proizvoda iz goriške pokrajine, zato pa je njena uspešnost še kako pomembna za gospodarstvo iz vse goriške pokrajine,« pravi Sartori in pojasnjuje, da so pa številne druge tovarne še vedno v krizi. Obseg dela se je znižal za kakih dvajset odstotkov, kar je posledično občutiti tudi v kupni moči delavcev. Sartori je še zlasti zaskrbljen za tržiško pristanišče, ki že leta čaka na poglobitev kanala, po drugi strani pa nima velikih pričakovanj za odprtje novega trgovskega središča ob veleblagovnici IKEA v Vilešu, ki naj bi ga dogradili in odprli septembra. »Predvidevamo, da bo v novem trgovskem središču med 300 in 400 delovnih mest; nedvomno bodo zaposlili več novih uslužbencev, vseeno pa to ni dovolj za rešitev zaposlitvenih težav goriške pokrajine,« pravi Sartori. Do kakšnih premikov v zaposlitveni dinamiki je prišlo na Goriškem, bo vsekakor znano v ponedeljek, ko bo pokrajinska odbornica Bianca Della Pie-tra predstavila podatke o delovnem trgu za prvo trimesečje letošnjega leta. Decembra so bili gospodarski kazalci negativni, takrat pa so na deželni agenciji za delo tudi za začetek letošnjega leta predvidevali dodaten padec zaposlenosti, povpraševanja in proizvodnje. GORIŠKA - Nekatera trgovska središča bodo odprta prvega maja Praznik dela na delu Sindikalisti opozarjajo, da imajo ljudje zaradi krize vedno manj denarja za nakupe Praznik dela bodo preživeli ... na delu. Letos bodo 1. maja nekatera trgovska središča iz goriške pokrajine odprta, saj jim to omogoča odlok o liberalizaciji urnikov trgovin, ki ga je pred časom odobrila vlada Maria Montija. Nekatera trgovska središča so svoje izdelke ponujala kupcem že na velikonočni ponedeljek, zdaj pa se že pripravljajo na druga dva praznična dneva, 25. april in 1. maj. Iz sindikata CGIL pojasnjujejo, da so med prvimi uvedli praznično odprtje trgovin v veleblagovnici Bennet v Ronkah, takoj zatem so se za podoben korak odločili v trgovskem središču Emisfero. V kratkem naj bi bila po pričakovanju sindikalistov od- prta večina trgovin, čeprav imajo ljudje zaradi krize vedno manj denarja za svoje nakupe. »Povečanje števila ur odprtja ne bo povečalo prihodkov velikih trgovskih središč; mogoče bo prvič nekaj več obiskovalcev, s časom pa med prazničnimi odprtji ne bo nikakršnega navala,« napovedujejo iz sindikata CGIL, ki nasprotujejo prazničnim odprtjem trgovin, saj povzročajo delavcem in njihovim družinam celo vrsto težav. »Zaposleni imajo možnost, da na praznični dan ostanejo doma; v resnici se jih tako odloči zelo malo, saj nočejo imeti težav s svojimi delodajalci in se tako odpravijo na delo, čeprav bi seveda raje praznik preživeli v družbi svojih družin,« razlagajo sindikalisti. (dr) Blagajna veleblagovnice bumbaca TRŽIČ - Med prejemniki prispevka iz sklada Pisus ni tržiške občine »Zakaj mi ne?« Med prejemniki prispevkov iz evropskega sklada Pisus (Integrirani načrti za trajnostni razvoj urbanega okolja) ni občin Tržič, Ronke, Gradišče in Milje, zaradi česar so njihovi župani izredno razočarani. Na sredstva iz sklada Pisus so namreč računali za celo serijo posegov za ovrednotenje svojih občin in njihove arhitektonske dediščine. »Če sta bili občini Videm in Maniago vključeni med prejemnike, čeprav sta prošnji vložili po predvidenem roku, pomeni, da je sredstev še na razpolago in torej bomo dvignili glas tudi mi,« napoveduje tržiška županja Silvia Altran, ki skupaj z župani iz Ronk, Gradišča in Milj zahteva dodatna pojasnila glede porazdelitve sredstev. Altranova razlaga, da so osemnajst milijonov evrov porazdelili med same štiri občine - Gorico, Trbiž, Pordenon in Trst, čeprav je pravilniku odgovarjalo skupno petnajst prošenj. Altranova se poleg tega čudi, da so na deželi dobili sredstva tudi za občini Videm in Maniago, potem ko sta njuna župana ostro protestirala. Zaradi tega tržiška županja ostro poziva deželo, naj čim prej najde sredstva tudi za Tržič in ostale občine, ki so bile doslej izključene iz seznama prejemnikov. Z odločitvijo dežele se ne strinja niti ronški župan Roberto Fontanot. »Očitno na deželi razlikuje občine po tem, kdo jih vodi - leva sredina ali desna sredina, čeprav imajo vsi državljani enake pravice,« poudarja župan, ki je prepričan, da bi moral denar, namenjen Gorici, porazdeliti še med občine Tržič, Ronke in Štarancan. »Mi smo pripravili ravno tako dober projekt kot Gorica,« poudarja Roberto Fontanot. Po pretepu zaprli tržiški bar Goriška prefektura je odredila zaprtje novega bara Bir na Trgu Unita v Tržiču (na fotografiji, Bonaventura), kjer je v noči s sobote na nedeljo prišlo do pretepa. Zaprt bo do 16. aprila. V pretep so bili vpleteni priseljenci iz Bangladeša in Vzhodne Evrope, ki so očitno pregloboko pogledali v kozarec, pod vplivom alkohola pa je prerekanje kmalu preraslo v fizično obračunavanje. Policisti so že ugotovili identiteto nekaterih pretepačev, druge pa še iščejo - tudi s pomočjo posnetkov varnostnih kamer. Volitve 3< ITALIJA VREDNOT Di Pietro odločno podprl Serracchianijevo Vodja Italije vrednot Antonio Di Pietro je včeraj prišel tudi na Goriško, da bi podprl kandidaturo Debore Serracchiani za predsednika dežele. »V Furlaniji-Julijski krajini s ponosom ponovno predstavljamo levosredinsko zavezništvo, kakršna je bila ovekovečena na fotografiji v Vastu pred dvema letoma,« je včeraj poudaril Di Pietro na sedežu Italije vrednot v Gorici in pojasnil, da mora leva sredina ponovno pridobiti glasove razočaranih volivcev, ki so na državnih volitvah iz protesta glasovali za Beppeja Grilla. Po Di Pietrovem mnenju je Serracchianijeva zelo dobra kandidatka, ker je sposobna in ker bi s svojo mladostjo vnesla v politiko prepotrebne svežine. O dogajanju na državni ravni pa je dejal, da si na Kvi-rinalu želi osebnosti, ki bi bila izraz civilne družbe, hkrati je poudaril, da je treba pred morebitnimi novimi parlamentarnimi volitvami spremeniti volilni zakon. LEVICA, EKOLOGIJA IN SVOBODA Kandidati jutri na Gradini Stranka Levica, ekologija in svoboda (SEL) prireja jutri, 14. aprila, ob 14.30 v sprejemnem centru Gradina predstavitev kandidatov za deželni svet, med katerimi je tudi do-berdobski župan Paolo Vizintin. Prisoten bo tudi načelnik skupine SEL v poslanski zbornici Gennaro Migliore. DEMOKRATSKA STRANKA Greco soglaša s policisti Kandidat Demokratske stranke za deželni svet Omar Greco soglaša s policisti iz sindikata SIULP, ki si prizadevajo za povečanje sredstev za zagotavljanje varnosti v goriški pokrajini, kjer zahteva posebno pozornost prisotnost centra za priseljence CIE iz Gradišča. Greco podpira tudi zahtevo po imenovanju Alessandra Marangonija, Go-ričana in nekdanjega goriškega kvestorja, na čelo italijanske policije. ZELENI O sebi in drugih Pokrajinska federacija Zelenih v sodelovanju z odbori iz južnega dela Furlanije prireja danes ob 11. uri javno srečanje v kavarni Garibaldi v Gorici. Govor bo o krajevni politični situaciji in o vlogi Zelenih. DEMOKRATSKA STRANKA Za ovrednotenje športa Kandidatka Demokratske stranke za deželni svet Sara Vito se bo v ponedeljek, 15. aprila, ob 18.30 v gostilni Al Mulin Vecio iz Gradišča srečala s predstavniki športnih društev iz pokrajine. Prepričana je, da je treba več vlagati v šport; med prioritete postavlja pripravo novega pokrajinskega načrta za prenovo športnih objektov, snovanje projektov gibalne vzgoje za otroke in ovrednotenje dela športnih delavcev, ki razdajajo svoj prosti čas za mlade. LJUDSTVO SVOBODE Velika vojna je priložnost »Velika vojna je izredna razvojna priložnost za goriško pokrajino,« je prepričan kandidat Ljudstva svobode za deželni svet Rodolfo Ziberna, po katerem bi treba v Gorici prirediti sejem vojaških starin, ki bi priklical zbiralce tudi iz sosednjih držav. DEMOKRATSKA STRANKA S Cassonom o azbestu V tržiški občinski knjižnici bo danes ob 17.30 javno srečanje o azbestu, ki ga prireja Demokratska stranka. Glavni gost in govornik bo senator Felice Casson, ki je prvi podpisnik osnutka zakona za zaščito delavcev in ljudi pred azbestom. / GORIŠKI PROSTOR_Sobota, 13. aprila 2013 1 3 ronke - Začasni ukrep zaradi finančne stiske Knjižnica odprta le tri dni na teden, slovenska ponudba ni okrnjena Ronška občina je skrčila urnik delovanja knjižnice Sandro Pertini, ki bo odslej namesto petih odprta le tri dni na teden. Ljubitelji branja si bodo knjige lahko izposojali ob ponedeljkih med 15.30 in 19.30, ob sredah in četrtkih pa med 9.30 in 12. uro ter med 15.30 in 19. uro. Knjižnica bo po novem zaprta ob torkih in petkih. Za ta ukrep so se na ronški občini odločili, ker jim je dežela FJK znižala prispevke za kulturne dejavnosti, hkrati pa nad odločitvijo »bdi« pakt stabilnosti, ki ogroža še številne druge občinske storitve. Zaradi krčenja deželnih prispevkov ronška občina ni obnovila kon- vencije z zadrugo, na podlagi katere sta v knjižnici delali dve osebi, obenem v knjižnici ne bo več mladih, ki opravljajo civilno službo. Ukrep ni prizadel ponudbe v slovenskem jeziku, saj knjižničarka z znanjem slovenščine ostaja v knjižici skupaj z drugima dvema uslužbencema. »Krčenje urnika odprtja je le začasno,« pravi ronški župan Roberto Fontanot in pojasnjuje, da so se zanj odločili, ker nimajo nobene gotovosti glede finančnih sredstev, ki jih bodo prejeli od dežele FJK. Zaradi tega še ne morejo pripraviti svojega proračuna in zato niti vedeti, kako bo s knjižnico in z drugimi občinskimi storitvami v prihodnjih mesecih. Občinska knjižnica Sandro Per-tini je pomembno kulturno središče. Odprli so jo 26. januarja 1991, od takrat pa je knjižnica stalno rasla. V palači iz osemnajstega stoletja tik ob ron-škem županstvu imajo na treh nadstropjih 80.000 knjig in drugih dokumentov, fond pa se vsako leto poveča za približno 3.000 enot. Ob časopisih, med katerimi je tudi naš dnevnik, ter 6.000 DVD-jih in glasbenih zgoščenkah razpolaga knjižnica tudi z bogatim fondom slovenskih knjig: imajo jih približno 5.000. Kljub številnim obiskovalcem je delovanje knjižnice okrnjeno Bonaventura gorica - Krstna izvedba opere »Dido in Enej« Uglasbeni mit Uprizoritev opere britanskega Or-feja Henryja Purcella je redkost, njegova uglasbitev tragične ljubezni med karta-žansko kraljico Didono in trojanskim junakom Enejem pa je srečna izjema iz preprostega razloga, da je trajanje te opere omejeno tako kot obseg velike večine solističnih vlog in da je njeno dogajanje v glavnem statično, torej primerno tudi za koncertno izvedbo. Slovenska publika je pred nedavnim lahko prisluhnila operi »Dido in Enej« v dobri koncertni izvedbi pod vodstvom Stojana Kureta, goriško združenje Artisti Associati in pevski zbor Furlanije-Julijske krajine pa sta se odločila za uprizoritev, ki je doživela državno krstno izvedbo v četrtek v Verdijevem gledališču v Gorici. Enkratna predstava je imela že v osnovi dve spodbudni lastnosti, in sicer, da so prireditelji investirali v nekomercialno kulturno dejanje in da so uresničili ta projekt z deželnim umetniškim potencialom. Zbor Furlanije-Julijske krajine in deželni orkester Mitteleuropa je vodil Cristiano Dell'Oste, v vlogah protagonistke in njene zaupnice Belinde sta peli mednarodno priznani solistki, goriška mez-zosopranistka Romina Basso in videm-ska sopranistka Annamaria Dell'Oste, v stranskih vlogah so nastopili pevci iz naše dežele, režijo pa je podpisal Walter Mramor, sicer umetniški vodja goriškega mestnega gledališča, ki se je tokrat, prvič preizkusil na opernem področju. Opera »Dido in Enej« ponuja kot rečeno nekaj »organizacijskih« olajšav, a ne popušča pri izvajalskih zahtevah in-tonacijske, stilne in interpretacijske narave. Pevski zbor se je zelo potrudil za suvereno izvedbo svoje pomembne in obširne vloge, ki jo je izvedel s prepričanim sodelovanjem pri dogajanju kot tudi z bolj statičnim komentiranjem izza prozorne zavese. Pevci so pristopili k odgovornosti zelo zagnano, kar pa je predvsem v prvem delu opere vplivalo na zvočno ravnovesje in na uglajenost podajanja. Romina Basso nima velike afinite-te z vlogo Didone predvsem zaradi barve glasu, a se je znala kot vedno vživeti v plemeniti lik z ekspresivnim oblikovanjem fraziranja in poudarjanjem besedila. Postaven Enej je bil baritonist Mauro Borgioni. Neprozoren glas Annamarie Dell'Oste ni zvenel s potrebnim leskom in na splošno so tudi ostali pevski solisti prišli premalo do izraza. Alessandro Carmignani pa je v vlogi čarovnice pokazal tudi očitne tehnične in vokalne pomanjkljivosti, ki so vplivale na učinek ča-rovniških prizorov. Orkester v komorni zasedbi se je soočil z izvajanjem na stara glasbila s potrebnim upoštevanjem stilnih značilnosti glasbe. Režiser Walter Mramor je sledil sugestijam slikarske narave: baročno opero je interpretiral z neoklasicistično estetiko in jo postavil v abstraktno, sublimi-rano dimenzijo z vratmi, ki se odpirajo sredi sinjega neba. Purcellov čas pa so prikazali kostumi prestižnega beneškega ateljeja Nicolao, ki so izpostavljali osrednjo vlogo kraljice in njeno izstopajočo veličino. Iz skrinje zgodnjebaročnih citatov so prihajale v kontekstu estetsko oporečne srajce, ki so jih plesalci uporabljali, ko so pričarali simbolične dvorne pantomime. Koreografije Mattea Levaggija za člane ansambla Balletto Teatro di Torino so imele v tej uprizoritvi (pre)veliko vlogo, saj so vseskozi spremljale in komentirale dogajanje s stalnim, po večini bolj gim-nastičnim kot izvirnim nadgrajevanjem tudi pevskih izvedb. Glasba je primerno ostala edina protagonistka prizorišča na koncu, od najbolj znane, kraljičine poslovilne arije, po kateri je režiser interpretiral samomor zapuščene kraljice z njeno preobrazbo v kronano ikono antičnega mita in večne ljubezni. ROP Krstna postavitev na goriškem odru bumbaca štandrež - Ciklus Pirjevčevih predavanj Tudi od teže Slovenije je odvisna usoda zamejcev Tudi zadnji dogodek iz niza »Zgodovina Slovencev«, ki je ponudil tri predavanja tržaškega zgodovinarja Jožeta Pirjevca, je v dom Andreja Budala v Štandrežu priklical veliko ljudi. Tokratna tema je bilo povojno obdobje v Jugoslaviji, njeni odnosi s tujimi državami ter pogledi na zamejstvo in zdom-stvo. Večer je uvedla predsednica kulturnega društva Oton Župančič, Nataša Paulin; prisotne je najprej pozdravila, nakar se je zahvalila vsem, ki so se množično odzvali na povabilo organizatorjev iz Zveze slovenskih kulturnih društev in vaškega združenja. ključno vlogo pri tkanju političnih in gospodarskih vezi s svetom. Izrazil je zadovoljstvo, da se Svobodno tržaško ozemlje ni ohranilo, kajti v tem primeru bi Slovenija ostala brez morja. V nadaljevanju štandreškega večera se je po-mudil pri obmejnih odnosih, ki so iz leta v leto postajali prijaznejši, z uvedbo prepustnic leta 1955 pa je strogo zaprta meja začela postajati prepustnejša. Z razliko od drugih socialističnih držav je bila Jugoslavija odprta do zahoda in uveljavljala je socialistični režim »s človeškim obrazom«. Kljub svojim zunanjepolitičnim uspehom pa je bila država razde- Zgodovinar Jože Pirjevec je tudi tokrat predaval pred polno dvorano doma Andreja Budala v Štandrežu foto vip Pirjevec je svoje poldrugo uro dolgo podajanje zgodovinskih dogodkov začel s pripovedjo o prvih povojnih letih, ko je Jugoslavija izšla iz vojne kot ena izmed zmagovalk in si je s Titom na čelu priborila meje, ki veljajo še danes. Predavatelj je poseben poudarek namenil ravno Titu, ki je v tedanjem svetu užival velik ugled, njegova Jugoslavija pa je bila upoštevana tako na Vzhodu kokor tudi na Zahodu. Kljub kompleksnim časom, ki sta jih dodatno zapletla zaostritev hladne vojne in resolucija Informbiroja z razkolom med Stalinovo Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, je Tito znal obdržati odnose z obema stranema. Bil je hkrati pomemben vezni člen med afriškimi in azijskimi državami ter med voditelji gibanja neuvrščenih, ki je predstavljalo tretji pol ob velesilah. Predavatelj je izpostavil tudi Slovenijo in njene politike, ki so odigravali ljena na sever in jug. Slovenija in Hrvaška sta veljali za razvitejši del Jugoslavije, južne republike pa so bile ukleščene v stare kalupe, ki so bili ponekod malo-dane srednjeveški. Dokler je bil Tito živ, je takšen položaj obvladoval, čim je umrl, pa so izbruhnili notranji spori, ki so po desetih letih privedli do razpada skupne države. Pirjevec se je zaustavil tudi pri osamosvojitvenih prizadevanjih Slovencev, ki so po eni strani prinesli demokracijo, po drugi strani pa tudi korupcijo, gospodarski kriminal, tajkunstvo ... V svojo pripoved je zaobjel tudi zamejstvo in zdomstvo, ki sta prispevala in še prispevata k uveljavljanju Slovenije in Slovencev. Od matične države, od njene moči, prizadevanj in vplivnosti v mednarodnih sredinah pa sta odvisna rast in razvoj skupnosti Slovencev, ki živijo onkraj njenih meja, je še poudaril tržaški zgodovinar. (vip) 1 4 Nedelja, 14. aprila 2013 GORIŠKI PROSTOR / GORIŠKA - Vsak tretji odrasli ima povišan krvni tlak Nad »tihega ubijalca« predvsem s preventivo Vsaka tretja pregledana oseba v okviru slovenskega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni v Goriški regiji ima povišan krvni tlak. Prav povišan krvni tlak, za katerega zdravniki rečejo, da je »tihi ubijalec«, je še vedno velik javno-zdravstveni problem tudi na Goriškem. Med dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni je v Goriški regiji zvišan holesterol na prvem mestu, sledijo pa zvišan krvni tlak, kajenje, prekomerna telesna teža, telesna nedejavnost, zvišan sladkor v krvi in tvegano pitje alkohola. »Prva med zapleti zaradi zvišanega krvnega tlaka je možganska kap,« svari Zlatko Fras, strokovni direktor interne klinike UKC Ljubljana. »Resnica o visokem krvnem tlaku je tragična, povzroča veliko smrti in invalidnosti. V Goriški regiji imate sicer boljšo situacijo, kot je slovensko povprečje. Pa tudi veliko ljudi je v tej regiji postalo zmerno telesno aktivnih. v tem je Goriška svetilnik.« Pravilna prehrana in ustrezna telesna dejavnost sta ključni pri preprečevanju srčno-žilnih bolezni. Za to, da bi o tem ozavestili čim več ljudi, je bila v Novi Gorici leta 2001 ustanovljena podružnica Društva za zdravje srca in ožilja za severno Primorsko. Konec lanskega leta so šteli 475 članov. Zdravnica Cvetka Melihen Barto-lič, ki je predsednica društva pravi, da so letošnje delovanje usmerili k preventivi kar-diovaskularnih bolezni pri ženskah in otrocih: »Le zdravi otroci odrastejo v zdrave odrasle in zdravi odrasli ustvarijo zdrave družine in zdravo družbo.« Pomen preventive zgovorno osvetljuje naslednji podatek: v Sloveniji se je število smrti zaradi bolezni srca in ožilja v zadnjih dvajsetih letih prepolovilo, vseeno pa te bolezni predstavljajo vzrok za skoraj 40 odstotkov vseh smrti. Veliko več bi bilo mogoče narediti tudi s pomočjo t.i. referenčnih ambulant. Nastale so kot projekt ministrstva za zdravje na predlog specialistov družinske medicine, da bi izboljšali obravnavo bolnikov v ambulantah družinske medicine in razbremenili družinske zdravnike. »V Novi Gorici jih je 10, v Ajdovščini 4 in v Tolminu 6,« našteva zdravnica Damijana Šini-goj, specialistka družinske medicine v Novi Gorici. V referenčni ambulanti je poleg zdravnika družinske medicine in srednje medicinske sestre dodatno za štiri ure zaposlena diplomirana medicinska sestra. Njeno delo je usmerjeno v preventivno pre-sejanje, vodenje pacientov z urejeno kronično boleznijo, vodenje registrov kroničnih pacientov, katerim svetuje, spodbuja k spremembi življenjskega sloga, po potrebi jih usmerjajo v zdravstvenovzgojne delavnice. »Želimo si, da bi postopno vse ambulante družinske medicine postale referenčne ambulante,« dodaja Šinigojeva. (km) GORICA V pričakovanju na pravilnik samo senčniki Na goriškem županstvu pripravljajo urbanistični pravilnik, ki bo določil, kakšni so lahko fiksni kioski na javnih površinah pred bari in javnimi lokali. V pričakovanju na pravilnik je včeraj občinski odbor izglasoval sklep, v katerem piše, da lahko lastniki javnih lokalov za nove strukture uporabijo le senčnike, ne pa drugih fiksnih senčil ali stojnic. »Novost je tudi v tem, da bodo po novem dovoljenja veljala tri leta, ne pa le eno,« pravi občinski odbornik Francesco Del Sordi in pojasnjuje, da za lastnike že obstoječih fiksnih kioskov ni nobenih novosti. Njihovi kioski bodo ostali na svojem mestu vsaj, dokler ne bodo na občini izglasovali novega pravilnika. V sklepu občinskega odbora je tudi določeno, da morajo lastniki fiksnih kioskov na leto plačevati 5 evrov za vsaki kvadratni meter javne površine, ki jo zasedajo. Del Sordi pojasnjuje, da sklep zadeva v glavnem bare in javne lokale ob kor-zih Verdi in Italia, kjer je največ fiksnih kioskov v mestu. Merjenje krvnega tlaka GORICA Rdeči križ išče nove prostovoljce Goriški Rdeči križ išče nove prostovoljce. Poziv naslavljajo na vse občane, tudi na tuje državljane, ki so dopolnili štirinajsto leto starosti. Novi prostovoljci bodo opravili tečaj na sedežu Rdečega križa v Ulici Codelli v Gorici, ki se bo začel 16. aprila ob 20. uri. Udeleženci bodo spoznali zgodovino Rdečega križa in njegove dejavnosti, izvedeli pa bodo tudi marsikaj o humanitarnem mednarodnem pravu, civilni zaščiti in prvi pomoči. Za dodatne informacije lahko zainteresirani pokličejo na tel. 0481-531819 ali 335-6916505 (ob ponedeljkih in sredah med 10. in 12. uro ter ob četrtkih med 16. in 18. uro) ali pa pišejo na naslov elektronske pošte cl.gorizia@cri.it. foto k.m. Znova zapore na avtocesti S ponedeljkom se bo na avtocesti A4 začelo čiščenje vzdolž odbojnih ograj in obcestnih jarkov. Del, ki bodo trajala do petka, se bodo najprej lotili na odseku med Redipuljo in Sesljanom v obeh smereh, zaradi česar bodo veljale izmenične zapore cestnih pasov. Obenem bodo potekala dela za polaganje nove asfaltne prevleke, in sicer na različnih mestih odseka Vileš-Moščeni-ce: na območju gradbišča bo zapora veljala med 21. in 6. uro od ponedeljka, 15. aprila, do sobote, 20. aprila, ko bodo promet sprostili šele ob 12. uri. Jutri shod starodobnikov Jutri bo deveti shod starodobnikov »Col-li Goriziani Historic«; ob 9.30 bo z goriškega Travnika startal prvi izmed 45 prijavljenih avtomobilov, velika večina le-teh ima izjemno zbirateljsko vrednost. Udeležencev iz različnih krajev severne Italije bo okrog sto. Pot bo dolga sto kilometrov in jih bo popeljala čez Kalvarijo do Sovodenj in Doberdoba, kjer bo v bližini jezera postanek. Zaradi mimohoda starodobnikov bo za promet zaprta cesta med križiščem na Palkišču do pokrajinske ceste 15 (Ulica Fratelli Cervi) med 10. in 12. uro, v Sovodnjah pa od križišča s pokrajinsko cesto št. 9 do križišča v Cotičih na Vrhu med 11.30 in 13.30. Goričanka na čelu podjetnic Cinzia Lorenzon, predstavnica goriške zveze Confindustria, je nova deželna ko-ordinatorka odborov za žensko podjetništvo, ki delujejo v okviru trgovinskih zbornic v deželi FJK. Nasledila je Trža-čanko Eleno Pelaschier, ki je na tem mestu bila od leta 2010. V deželni koordinaciji so še Etta Carignani iz Trsta, En-rica Gallo iz Vidma in Rosella Simon iz Pordenona. Cinzia Lorenzon je podjetnica v sektorju komunikacij in odnosov z javnostmi na področju vinogradništva. VRH - Ladija Devetaka ni več med nami V vasi boleče odjeknila vest o smrti 46-letnega domačina Na Vrhu in v okoliških krajih je boleče odjeknila vest o smrti Ladija Deve-taka, ki se je od dragih za vedno poslovil včeraj navsezgodaj v goriški bolnišnici. Star je bil komaj 46 let. Usodna mu je bila multipla skleroza, za katero je zbolel pred šestimi leti in proti kateri se je boril, a bila je nazadnje neizprosna. Rojen je bil 24. junija 1966 v Gorici. Osnovno šolo je obiskoval na Vrhu, nakar je šolanje nadaljeval na goriški nižji srednji šoli Ivan Trinko, ki je tedaj še bila v Ulici Randaccio, in nato na trgovskem poklicnem zavodu Ivan Cankar. Po zaključku višješolskega študija je delal v raznih uvozno-izvoznih podjetjih, nato pa se je zaposlil v papirnici v Štivanu, kjer je delal zadnjih trinajst let. Leta 2007 je zbolel za multiplo sklerozo; prvi dve leti je še Ladi Devetak ostal na svojem delovnem mestu v papirnici, potem pa je bila bolezen že tako huda, da se je marca leta 2009 upokojil. Zadnji dve leti je preživel na postelji, januarja letos pa se je njegovo zdravstveno stanje močno poslabšalo; umrl je včeraj zgodaj zjutraj v sobi goriške bolnišnice. Ladi Devetak je bil predvsem v svojih mladih letih zelo dejaven v športu. Kolesaril je in igral tenis, v telovadnici na goriških Rojcah je treniral karate in dosegel rjavi pas. Preden je zbolel, je bil vključen v kulturno društvo Danica na Vrhu. V devetdesetih letih minulega stoletja je bil aktiven tudi v krajevni politiki in za obdobje enega mandata član sovodenjske-ga občinskega sveta. Ladi Devetak zapušča mater Angelo Juren, sestro Rosanno in enajstletnega sina; njegov oče Ladislav je umrl leta 2006. Na zadnjo pot bodo Ladija pospremili v ponedeljek, 15. aprila; žalni sprevod bo ob 13.30 krenil iz goriške bolnišnice, pogrebna maša bo ob 14. uri v cerkvi na Vrhu, sledil bo pokop na vaškem pokopališču. GORIŠKA - Opozorilo gozdne straže Pobiramo lahko 19 vrst užitnih rastlin S pomladjo se bo vse več ljudi odpravilo na sprehod v naravo, marsikoga bo zato zamikalo, da bi pobral kako užitno rastlino in jo uporabil v kuhinji. Zaradi tega gozdni stražarji opozarjajo, da so nekatere rastline zaščitene, zato je njihovo pobiranje prepovedano. V prvi vrsti to velja za večji del cvetlic, še zlasti se jih je treba izogibati, če so redke, barvane in dišeče. Na podlagi deželnega zakona št. 9 iz leta 2007 je na Goriškem dovoljeno pobirati devetnajst vrst rastlin, ki rastejo v Furlaniji-Ju-lijski krajini. Na dan je mogoče pobrati po en kilogram hmelja, divjih špargljev, lobodik in bljušča. Za nekatere rastline velja dnevna omejitev treh kilogramov, in sicer za koprive, bez-go in regrat. Gozdni stražarji opozarjajo obiskovalce gozdov in travnikov tudi na nevarnost klopov. Proti klopom se zaščitimo tako, da se primerno oblečemo; pokriti moramo čim več delov telesa. Uporabiti moramo tudi primerno zaščitno sredstvo, ki ga napršimo po vseh površinah, ki se jih klop lahko oprime, še posebej po nogavicah in hlačah. Ob vrnitvi domov moramo preiskati kožo po vsem telesu, se stuši-rati in oprati oblačila; dodatne informacije nudi gozdna straža iz Tržiča (tel. 0481-960709). GORICA - »Dianet« Mladi raziskovalci bodo ob Podonavju preučili tudi Posočje Tržaška univerza bo v okviru projekta »Dianet - International School of Gorizia« ponujala izobraževalne priložnosti mladim raziskovalcem iz Italije in tujine. Projekt sodi v okvir institucionalnega sodelovanja med 85 univerzami s področja Alpe-Jadran in Podonavja (severna Italija, Albanija, Avstrija, Bolgarija, Bosna-Hercegovina, Češka republika, Hrvaška, Madžarska, južna Nemčija, Srbija, Slovaška, Slovenija in Ukrajina). Desetdnevnega izobraževalnega programa v režiji univerz iz Trsta, Celovca in z Dunaja se bo udeležilo 40 mladih raziskovalcev. Projekt bo potekal na temo trajnostnega razvoja v Podonavju (www.danubefuture.eu) kot izziv za humanistične študije; predmet raziskav bodo porečja, med njimi tudi Posočje. Svečani začetek bo danes ob 16.30 v konferenčnem centru ob goriškem sedežu Tržaške univerze v Ulici Alviano v Gorici; uradni jezik dogodka bo angleščina. MARTINŠČINA - Vodeni obiski Naravne znamenitosti in pomniki prve vojne Krstno bodo prikazali film o Ungarettiju na Krasu Danes in jutri bodo na območju Martinščine ponujali vodene obiske kraškega okolja in ostalin prve svetovne vojne. Obiskovalcem bo omogočen ogled vojnih jarkov, kavern in stez ter drugih znamenitosti. Med cilji bo tudi park Giuseppeja Ungarettija. Njegov obisk bo potekal danes ob 10. uri; zbirališče bo ob 10. uri na parkirišču kmetijskega podjetja Castelvecchio v Zagraju. Ob 15. uri bo obisk muzeja na Debeli griži in razstave na sedežu jamarskega krožka v Martin-ščini, kjer je na ogled t.i. doberdobsko oz. osamljeno drevo; sledila bo predstavitev pokrajinskega projekta Kras 2014+. Ob 19.30 bodo v občinskem središču v Martinščini premierno odvrteli dokumentarni film »Ungaretti sul Carso«. Na tamkajšnjem sedežu jamarjev se bo jutri ob 10. uri začel obisk razstave, nakar bodo pohodnike pospremili do Debele griže; vodiči bodo pobudnik Ungarettijevega parka, Gianfranco Trombetta, zgodovinar Lucio Fabi in naravoslovec Luca Miglia. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 13. aprila 2013 15 Zapela bodo Zlata grla Trinajsta zborovska revija Zlata grla v organizaciji Prosvetnega društva Vrh Sv. Mihaela, ki poteka s sodelovanjem Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica, se začenja danes ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, kjer se bo jutri nadaljevala z začetkom ob 16. uri. Za pevsko dobrodošlico bo oba dneva poskrbel otroški zbor Vrh sv. Mihaela. Danes bo revijski del, po nagovoru predsednice društva Karen Ulian pa bo nastopilo sedem zborov. Jutri bo na vrsti tekmovalni del s petimi zbori, sledilo bo nagrajevanje. Zelo zelo črna komedija Kulturno društvo Sovodnje prireja nocoj ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah gledališko predstavo »Mama je umrla dvakrat - Zelo zelo črna komedija« Vinka Moderndorferja v režiji Ane Facchini. Nastopili bodo člani Igralskega društva amaterske skupine iz Nebla IDAS. Koncert za papeža V župnijski cerkvi v Štandrežu bo nocoj ob 21. uri koncert v počastitev papeža Frančiška; s sakralnimi skladbami iz velikonočnega časa bo nastopil komorni zbor Ipavska pod taktirko Matjaža Ščeka. Roman Stefana Casa »D'amore non si muore« je naslov romana - prvenca Stefana Casa, ki vodi tiskovni urad goriške pokrajine. Izšel je pri ugledni italijanski založbi Rusconi, krstno pa bo predstavljen danes ob 16.30 v knjigarni Ubik na goriškem Korzu. Bodeča neža v Tržiču V galeriji sodobne umetnosti v Tržiču, na Trgu Cavour 44, bosta jutri z začetkom ob 11. uri nastopila mladinski zbor Audite Juvenes iz Šta-rancana in dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha; dogodek prirejata tržiška občina in pokrajinska sekcija zborovske zveze USCI. Spomin na Mateja Bora Goriški literarni klub Govorica se bo jutri ob 14. uri poklonil spominu na Mateja Bora - Vladimirja Pavšiča s polaganjem venca in poezijo ob 100-le-tnici njegovega rojstva in 20-letnici smrti. Počastili ga bodo ob njegovem spomeniku v Grgarju. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. Razstave NOVA GORICA Razrešeni Hitov vrh se ni vdal Nadzorniki novogoriškega Hita so se včeraj seznanili s prispelimi prijavami za novega predsednika uprave, a se postopek lahko zavleče. Odvetnik Stojan Zdolšek je v imenu treh članov razrešene uprave na no-vogoriški okrožno in delovno sodišče namreč vložil štiri tožbe. V imenu razrešenih predsednika uprave Draga Podobnika ter članov uprave Uroša Kravosa in Stojana Pliberška, je Zdolšek vložil tožbo za ugotovitev ničnosti sklepa nadzornega sveta, s katerim so bili omenjeni odpoklicani, prav tako zahteva ničnost imenovanja novega predsednika uprave Dimitrija Picige. Ta je bil pred mesecem dni za predsednika uprave imenovan za obdobje pol leta. Kot je včeraj poročal Radio Koper, je Zdolšek predlagal tudi začasno uredbo, s katero bi zadržali izvršitev sklepa o imenovanju Picige. Na novogoriškem delovnem sodišču pa bodo ugotavljali, ali je bila odpoved pogodb članom uprave nezakonita in bi jih zato razveljavili. Po odvetnikovem mnenju je bil sklep o razrešitvi ničen, saj se je član nadzornega sveta, ki je tega dne prvič sodeloval na seji, Boris Tomašič pod sklep podpisal kot predsedujoči na seji, to pa bi lahko storil le predsednik nadzornega sveta Andrej Cetinski. Slednji je zaradi nestrinjanja z dogajanjem na seji to zapustil in v času sklepanja o razrešitvi ni bil več navzoč. O vloženih tožbah so spregovorili tudi na včerajšnji seji nadzornega sveta, seznanili pa so se tudi s prispelimi prijavami na razpis za predsednika uprave. V postavljenem roku jih je prispelo deset, med njimi je tudi ženska. Nekatere prijave niso popolne, manjkajo določene overitve, vendar bodo verjetno dali kandidatom možnost, da jih dopolnijo. Še pomembnejši pa je bil predlog pogodbe, ki naj bi ga prihodnji teden podpisali s švicarsko družbo Sophos za upravljanje Hit Alpinee. Predsednik uprave Dimitrij Piciga je včeraj povedal, da so nadzorniki ocenili, da predlagana pogodba pomeni dobro osnovo za nadaljnje pogajanje z bankami. Dodal je, da bosta Hit Alpinea in Sophos pogodbo predvidoma podpisala že 18. aprila, veljati pa naj bi začela prvega junija. 9 Šolske vesti SREČANJE ZA STARŠE z naslovom »Kako razvijati svet vrednot pri otrocih in mladostnikih« bo potekal v Dijaškem domu v ponedeljek, 15. aprila, ob 17.30. Predavala bo Zdenka Za-lokar Divjak, psihologinja, univerzitetna docentka, avtorica številnih knjig in priročnikov za starše s področja vzgoje in psihologije. Poskrbljeno bo za varstvo otrok, po predhodni najavi; informacije po tel. 0481533495. Organizatorji vabijo starše in nasploh vse, ki se tudi poklicno ukvarjajo z vzgojo. Koncerti SEKCIJA VZPI DOL-JAMLJE prireja razstavo svojega arhiva in delovanja na sedežu sekcije v Jamljah v četrtek, 25. aprila. Tisti, ki hranijo na domu material, ki bi lahko bil zanimiv za razstavo, naj se zglasijo pri odbornikih sekcije ali po tel. 3385755060 (Bruna Visintin) v večernih urah. ČEZMEJNO RAZSTAVO »SOČA BREZ MEJA« bodo odprli danes ob 18. uri v galeriji Dore Bassi v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ bo nastopil 27. aprila ob 18. uri v dvorani Stoži-ce v Ljubljani ob Dnevu upora in ob 72. obletnici ustanovitve OF. Pred-prodaja vstopnic poteka na sedežih Zveze slovenskih kulturnih društev: v goriškem uradu na korzu Verdi 51 od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Organiziran bo tudi avtobusni prevoz z odhodom ob 16. uri s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici; informacije na gorica@zskd.org ali po tel. 0481-531495. H Čestitke Janina Cotič iz Sovodenj je povila Eriku Petejanu prvorojenko ČARNO ZVEZD ANO. Srečnima staršema (in nonotom) iskreno čestitata Kulturni dom v Gorici in SKGZ. Mali Čarni Zvezdani pa zaželimo srečno in zdravo. 4u Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Oblivion«. Dvorana 2: 17.00 »I Croods«; 19.50 -22.10 »Come un tuono«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »L'ip-notista«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Oblivion«. Dvorana 2: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Bianca come il latte, rossa come il sangue«. Dvorana 3: 17.15 - 19.45 - 22.10 »Co-me un tuono«. Dvorana 4: 16.15 »I Croods«; 18.10 -20.10 - 22.10 »La madre« (prepovedan mladim pod 14. letom starosti). Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Hitchcock«. Gledališče FESTIVAL KOMIGO 2013 v Kulturnem domu v Gorici: v torek, 16. aprila, ob 20.30 »Moped show v živo«; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu (tel. 0481-33288). »UN CASTELLO DI ... MUSICAL & RI-SATE!« v Kulturnem domu v Gorici: danes, 13. aprila, ob 20.30 muzikal »Pirati e pirati« v izvedbi gledališke skupine STEP iz Ancone; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 13. aprila, ob 16. uri »Muca copatarica« (Ela Peroci, Desa Muck) in ob 20. uri »Zabe« (Gregor Strniša); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. S Izleti KROŽEK KRUT organizira: skupinska bivanja - Talaso Strunjan (od 12. do 22. maja in od 13. do 23. oktobra), Terme Radenci (od 9. do 19. junija), Terme Šmarješke Toplice (od 25. avgusta do 4. septembra); letovanja -Mali Lošinj (od 20. do 30. junija in od 7. do 14. septembra); izleti - v nedeljo, 5. maja, na Brione in v petek, 31. maja, v osrčje Istre; spomladanski ciklus vodene vadbe in plavanja v termalnem bazenu v Gradežu poteka ob torkih do 28. maja; prijave in informacije v goriški pisarni po tel. 0481530927 ob torkih od 9. do 12. ure ali v Trstu po tel. 040-360072 vsak dan. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča člane in prijatelje, da je za izlet v Pariz od 18. do 24. maja prostih še nekaj mest. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na Korzu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu, na račun 300 evrov; informacije po tel. 0481-532092 (Emil D.). Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino. IZLET V BUDIMPEŠTO - KD Sovodnje prireja od 17. do 19. maja izlet v Budimpešto. Ogledali si bodo glavno mesto Madžarske in okolico, predvidena je večerna plovba po Donavi, ogled zanimivega konjskega programa v madžarski pusti in postanek ob Blatnem jezeru; informacije in vpisovanje do 14. aprila po tel. 349-3666161 (Erik). DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV prireja dva enodnevna avtobusna izleta: 5. maja v Padovo, v sklopu kongresa krvodajalcev, ter 22. junija v Gardaland. Informacije in vpis v sedežu društva v Gabrjah ob ponedeljkih, od 17.00 do 18.00. □ Obvestila 60 LET SOVODENJSKEGA VRTCA: občina in učno osebje vrtca naprošata vse, ki bi imeli zanimive podatke, dokumente, fotografije in osebna pričevanja, predvsem o prvih desetletjih delovanja, da se obrnejo na urade županstva in posodijo gradivo, ki bo fotokopirano in takoj vrnjeno lastniku. Na osnovi zbranega gradiva želijo zasnovati priložnostno razstavo. PRI ZVEZI DELOVNIH INVALIDOV ANMIL v Ulici Cantore v Gorici (tel. 0481-531953), ki je odprt ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih dopoldne, in v ulici Leopardi v Tržiču, ki je odprt ob torkih in sobotah dopoldne, je mogoče dobiti obrazce CUD 2012, INPS in INPDAP brezplačno. TRŽNICA V KANALU poteka vsako 2. in 4. soboto v mesecu med 8. in 12. uro. Lokalni ponudniki prodajajo zelenjave, moke, čaje, med, mleko in mlečne izdelke, izdelke iz gline, lesa in tekstila, naravne kozmetike; informacije in prijave po tel. 003865-3981213. »ZUMBA WITH SAŠA«: vsako sredo od 19. do 20. ure sprostilna plesna-fitness vadba za vse v kulturnem domu na Bukovju v Števerjanu. Zumbo prirejata KD Briški grič in KD Paglavec; informacije: tel. 334-2294517. TRŽNICA ČEZMEJNEGA SREČANJA v organizaciji združenja Tutti insieme bo potekala na Trgu Evrope - Transalpini v nedeljo, 14. aprila. Ob tržnici bodo organizatorji priredili ob 11. uri stalni laboratorij miru; več na www.tuttinsiemegorizia.it. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE ASS 2 obvešča, da bodo s 15. aprilom delovale nove telefonske številke za zdravniško dežurstvo (»guardia medica«): za Gorico tel. 0481-547209, 0481-538457; za Tržič tel. 0481791981; za Gradež tel. 0431-878154. SKRD JADRO organizira začetni tečaj alternativne, bioenergetske metode Reiki na sedežu društva v Romjanu, Ul. Monte 6 busi 2. Uvodno srečanje bo v ponedeljek, 15. aprila, ob 20. uri; informacije po tel. 0481-778779 (Liliana). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO Gorica obvešča, da bo letni redni občni zbor v sredo, 17. aprila, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Drugi sklic bo ob 20.30. Na spletni strani www.spdg.eu sta objavljena osnutka obračuna 2012 in proračuna 2013. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 47. redni občni zbor v sredo, 17. aprila, ob 8. uri v prvem sklicu in v četrtek, 18. aprila, ob 19.30 v drugem sklicu na sedežu Inštituta za slovensko kulturo - Slovenski kulturni center, Ul. Alpe Adria 67/b v Špetru. Občni zbor bo potekal po naslednjem dnevnem redu: otvoritev občnega zbora, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo ter predstavitev finančnega obračuna in predračuna, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc, razno. KD BRIŠKI GRIČ priredi ob 300-letni-ci Tolminskega punta pohod Tolmin - Števerjan. Pohod bo 1. maja, od zgodnjih jutranjih ur. Z ozirom, da gre za zahtevno pobudo, udeležencem priporočajo ustrezno telesno pripravo. Predvidene hoje okrog 11 ur. IS Prireditve V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v nedeljo, 14. aprila, ob 11. uri laboratorij za otroke od 5. leta starosti z naslovom »Le mani in arte« in v nedeljo, 12. maja, ob 11. uri z naslovom »Ti voglio bene mamma!«; zaželjena je prijava. V DVORANI JEHOVIH PRIČ v Ul. padlih borcev 2A v Šempetru bo predavanje z naslovom »Ali je s smrtjo vsega konec?« danes, 13. aprila, ob 18. uri v slovenščini. V KNJIGARNI LEG (Libreria Editrice Goriziana) na Korzu Verdi 67 v Gorici bo danes, 13. aprila, ob 18. uri Guido Mattioni predstavil svojo knjigo »Ascoltavo le maree«; več na www.leg.it. PD VRH SV. MIHAELA v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov Gorica srečanje slovenskih otroških in mladinskih zborov v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici REVIJSKI DEL: danes, 13. aprila, ob 18.00 TEKMOVALNI DEL: Tekmovalni koncert jutri, 14. aprila, ob 16.00 vdfcl jEM l V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo 15. aprila, med 16.30 in 18. uro srečanje v sklopu niza »Linea di sconfine« z z branjem odlomkov iz publikacije »Profumo di brodo«. Vodila bo Ernestina Cariello; vstop prost. FOTOKLUB SKUPINA75 vabi na fotografski večer z avtorjem v Galeriji 75 na Bukovju v Števerjanu v torek, 16. aprila, od 20.30. Gost večera bo mednarodno priznani fotograf - reporter Pierpaolo Mittica, ki bo prikazal s pomočjo videopreojekcije tri svoja dela: »Fukushima. No-Go Zone« (Japonska 2011-2012), repotaža s prepovedanega radioaktivnega območja po tsuna-miju in okvari nuklearke; »Černobil skrita dediščina« (2002-2007), kaj nam je po 20 letih zapustila strahotna katastrofa černobilskih reaktorjev; »Kawah Ijen - Pekel« (Indonezija 2009), peklensko življenje ljudi, ki se za peščico riža spuščajo v žrelo vulkana na Javi po žveplo; več o avtorju in njegovih delih na spletni strani www.pierpaolomittica.com. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice vabi na predstavitev knjige Branka Marušiča »Sosed o sosedu« v občinski knjižnici v Sovod-njah v torek, 16. aprila, ob 18. uri. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v torek, 16. aprila, ob 18. uri večer z legendo zimskih olimpijskih iger v Sarajevu - 1984, veleslalomistom Juretom Frankom. Večer sodi v niz »Srečanj s slovenskimi olimpijci«, ki ga prirejajo ŠZ Dom Gorica, Kulturni dom, ZSŠDI, SPDG in Krajevna skupnost Solkan. KATOLIŠKA KNJIGARNA v sodelovanju z Založbo Mladika, ZTT in GMD vabi v četrtek, 18. aprila, ob 10. uri »Na kavo s knjigo«. Majda Artač Stur-man bo predstavila svojo knjigo »Mozaik v kovčku«. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ, Združenje cerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenske katoliške prosve-te vabijo na slovesnost podelitve 9. priznanja Kazimir humar vzgojiteljici, pisateljici in kulturni delavki Ma-rizi Perat v petek, 19. aprila, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Na slovesnosti bodo učenci OŠ Josip Abram iz Pevme udeležence popeljali v svet pravljic Marize Pe-rat. Majda Zavadlav bo temeljila priznanje. Pogrebi DANES V SOVODNJAH: 10.00, Mario Visintin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V RONKAH: 12.00, Giancarlo Multineddu s pokopališča v cerkev Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 10.00, Armida Za-mar vd. Gregorin, blagoslov v kapeli bolnišnice, sledila bo upepelitev; 11.50, Marco Ragone iz bolnišnice v cerkvi Sv. Nikolaja, sledila bo upepe-litev. 1 6 Sobota, 13. aprila 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Lance Armstrong še naprej v težavah AUSTIN - Osramočeni ameriški kolesar Lance Armstrong, osrednja osebnost največjega dopinškega škandala v zgodovini športa, ima po doživljenjskem suspenzu zaradi dolgoletne sistematične zlorabe dopinga in izbrisu vseh dosežkov še naprej velike težave. Proti njemu na ameriških sodiščih teče več sodnih procesov. Zdaj je prodal veliko posestvo v Teksasu. Armstrong, ki je letos v televizijskem pogovoru z Oprah Winfrey priznal sistematično zlorabo dopinga in tako ostal brez vseh dosežkov, tudi sedmih zmag na dirki Tour de France, je prodal 0,8 hektarja veliko luksuzno posestvo v Austinu, zgrajeno v španskem kolonialnem slogu, ki ga je kupil leta 2004. VN Kitajske: prosta treninga Massi in Rosbergu ŠANGHAJ - Brazilec Felipe Massa (Ferrari, na sliki ANSA) je bil najhitrejši na drugem prostem treningu pred jutrišnjo tretjo dirko svetovnega prvenstva v formuli 1 (start ob 9. uri), veliko nagrado Kitajske v Šanghaju. Drugi čas je dosegel finski dirkač Ki-mi Raikkonen (Lotus), zmagovalec VN Avstralije, tretjega pa Španec Fernando Alonso (Ferrari). Massa je bil nekaj več kot dve tisočinki sekunde hitrejši od Nemca Nica Rosberga (Mercedes), ki je bil najboljši na prvem jutranjem treningu. Vodilni v skupnem seštevku za svetovno prvenstva in aktualni svetovni prvak Nemec Sebastian Vettel (Red Bull) je bil na prvem treningu četrti, na drugem pa deseti. NOGOMET - Žreb polfinalnih parov lige prvakov in evropske lige Brez derbijev NYON - Oči ljubiteljev nogometa so bile včeraj točno opoldne usmerjene na sedež Evropske nogometne zveze v Nyonu, kjer je potekal žreb polfinalnih parov v ligi prvakov in evropski ligi. Ples kroglic ni hotel, da bi se že v polfinalu elitnega klubskega tekmovanja pomerile ekipe iz istih držav. V ligi prvakov sta se do polfinala prebili dve španski ekipi - Barcelona in Real Madrid - ter dve nemški - Bayern München in Borussia Dortmund. Ruud van Nistelrooy, ki je ob navzočnosti generalnega sekretarja Ue-fe Giannija Infantina opravil žreb, je najprej potegnil kroglici z imenoma Bayern München in Barcelona, nato pa še Borussia Dortmund ter Real Madrid. Domačina prvih tekem, ki sta na sporedu 23. in 24. aprila (povratni 30. 4. in 1. 5.), sta prvoizžrebani ekipi, torej Bayern in Borussia. Finale bo 25. maja na londonskem Wembleyju. Real Madrid in Borussia sta v tej sezoni igrala v isti predtekmovalni skupini, hkrati pa se bosta že drugič pomerila v polfinalu lige prvakov. Prvič je bilo to v sezoni 1997/98, ko je ekipo belih iz Madrida vodil Jupp Heynckes in jo po zmagi v finalu proti Ju-ventusu pripeljal do sedmega naslova prvaka Evrope. Real Madrid je na prvi tekmi, ki se je ljubitelji nogometa verjetno spominjajo po nevsakdanjem incidentu z okvirjem vrat, ki se je med ogrevanjem zlomil in so ga morali zamenjati, doma zmagal z 2:0, na povratni pa iztržil 0:0. V predtekmovanju te sezone je Borussia na svojem stadionu Westfalen slavila z 2:1, na Santiago Bernabeu pa se je tekma končala brez zmagovalca (2:2). V skupno šestih medsebojnih tekmah je izkupiček: dve zmagi Reala, ena Borussie in trije neodločeni izidi, ob gol razliki 8:6 v korist Špancev. Barca in Bayern sta se v tekmah na izločanje v ligi prvakov srečala dvakrat. Leta 1996 so polfinale dobili Nemci, ki so na prvi tekmi remizirali (2:2), na stadionu Camp Nou pa zmagali z 2:1. Bolj svež je spomin na obračuna v sezoni 2008/09, ko je Barcelona večino dela opravila že na prvi tekmi, ki jo je doma dobila s 4:0. Uefa je opravila tudi žreb polfinalov v evropski ligi. V dveh tekmah - 25. aprila in 2. maja - se bodo pomerili Fenerbahče - Benfica in Chelsea - Basel. Finale evropske lige bo 15. maja v Amsterdamu. (STA) INTERVJU - Predsednik tržaškega rokometnega kluba Pallamano Trieste Giuseppe Lo Duca Mladi so največji kapital Uvrstitev v končnico za naslov je v letošnji sezoni tržaškim rokometašem spodletela zaradi res spornega sistema, ki je hudo oškodoval ekipe iz severne skupine, najbolj kakovostne od treh skupin. Predsednik Pallamano Trieste, starosta tržaškega rokometa Giuseppe Lo Duca, se sicer s spodletelim naska-kovanjem končnice ni preveč obremenjeval, saj gre letošnjo sezono kljub vsemu oceniti dokaj pozitivno, ker so številni mladi nabirali še kako pomembne izkušnje, ki bodo koristile v naslednjih letih. Upokojeni profesor telesne vzgoje Lo Duca se vsako leto bori za to, da bi ustvaril čim bolj kakovostno ekipo, čeprav so ekonomske težave zanj vsakodnevni kruh. S tega vidika je tržaški rokomet krepko prehiteval težke čase ekonomske krize, ki je zajela Apeninski polotok, saj je pomanjkanje primernega budžeta že večletna težava najbolj uspešnega italijanskega rokometnega društva. Pogovor z Lo Duco smo začeli pri analizi komaj zaključene sezone: »Mislim, da smo dosegli zastavljeni cilj, to se pravi omogočiti generaciji mladih, ki je lani postala italijanski prvak do 20 let, da se uveljavi in nabira dodatne izkušnje. Oveglia, Anici, Pernich, Postogna in Dapiran so ogromno igrali. Žal mi je za Di Narda, ki je moral večji del sezone mirovati zaradi poškodbe rame. Zdaj že lahko računamo na šest naših igralcev, ki so dokazali, da so zmožni igrati v A1-ligi. To je baza za prihodnjo sezono. Prepričan sem, da se lahko še veliko izboljšajo. Gotovo je zaradi sistema igranja padla kakovost prvenstva, vendar severna skupina je bila najzahtevnejša od treh, kar je bil tudi razlog za izločitev iz boja za naslov. Ob res ponesrečenem pravilu, da se je uvrstila najboljša tretja, ne da bi prišlo do dodatne tekme med tretjeuvrščenima ekipama, tako da bi se v končnico uvrstila boljša, ne pa Pri tržaškem rokometnem A1-ligašu so mladi odigrali pomembno vlogo. Na sliki zgoraj predsednik in duša kluba Giuseppe Lo Duca kroma tista, ki je igrala v lažji skupini. Pohvaliti moram tudi vse starejše igralce, ki so na najboljši način sprejeli mlade in jim s stalnimi nasveti omogočili, da so se dobro vključili v prvo ekipo. Gotovo je uveljavitev mladih nadvse pomembna za bodočnost in sam obstoj kluba. Ni dvomov. Vse naše mladinske ekipe, do 20, do 16 in do 14 let, so se uvrstile v državni finale. Poudariti je treba, da imamo preko 120 mladih ro-kometašev, ob tem jih je približno 600 do 700, ki rokomet spoznavajo v šolah. 30. aprila bomo priredili na Čarboli praznik šolskega rokometa, ki bo priložnost, da vse te otroke vidimo na delu. Veliko šol nas prosi, da bi še okrepili svojo prisotnost po šolah, vendar za to nimamo dovolj trenerjev. Upam si trditi, da brez mladih, ki smo jih sami ustvarili, verjetno ne bi imeli ekipe v A1-ligi, saj bi nas to pre- več stalo. Enostavno ne bi mogli kriti stroškov ekipe, sestavljene s »tujci«. Klubi, ki se niso trudili z mladinskim sektorjem, so še na slabšem kot mi. Je prihodnja sezona z ekonomskega vidika že na varnem? Ni še. Vsak dan obiščem različna podjetja. Še ne vem, ali bomo lahko pokrili vse stroške. Ne izključujem na primer, da bi kakega pokrovitelja dobili tudi čez mejo. Od razpoložljivosti sredstev je odvisna tudi moč ekipe. Na srečo imamo mlade, ki tvorijo temelj ekipe. Šestim prej omenjenim igralcem lahko dodamo Radojkoviča in Zara, ki imata 23 let. Z izkušenima Vi-sintinom in Carpanesejem smo že pri desetih igralcih. Iz seznama je izostal Nadoh... Nadoh ima precej težav s križnimi vezmi na kolenu, ki si ga je že operiral. Zaradi tega je bil njegov dopri- nos v tej sezoni skromnejši. Ne vem, ali ga bomo potrdili. S trenerjem Ove-glio smo se o tem že večkrat pogovarjali. Zanimamo se za krožnega napadalca Andreo Bašica iz Pulja, ki je igral tudi v Katarju. Upali smo, da bo igral že letos z nami, a nismo pravočasno prejeli celotne dokumentacije. Seveda čas teče in treba čim je prej podpisati pogodbo, a prej moram vedeti, da denar bo. Se v novi sezoni obeta nova sprememba pravilnika? Dokončna odločitev bo padla prihodnji mesec na seji rokometne zveze. Če bo nastopalo največ trideset ekip, bosta le dve skupini, če pa bo 36 ekip, bodo potrdili letošnji sistem s tremi skupinami s po dvanajstimi ekipami v vsaki. Po rednem delu bi prvih šest ekip igralo za naslov, slabših šest za obstanek; nov dvokrožni sistem in nazadnje še končnica za naslov. (I.F.) NOGOMET - A-liga Cagliari jutri na Roccu Udinese v Parmi TRST/VIDEM - V 32. krogu nogometne A-lige bosta nocoj dve tekmi. Ob 18. uri bo na sporedu najprej dvoboj za obstanek med Pescaro in Sieno, ob 20.45 pa se bosta pomerili še Atalanta in Fiorentina. Juventus bo proti Laziu igral šele v ponedeljek ob 20.45. Jutri v Trstu bo Cagliari gostil Handa-novičev Inter. Vstopnice za tekmo so na razpolago v trgovini Ticket Point na korzu Italija (od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.00) ter po spletu (informacije www.cagliaricalcio.it). Videmski Udinese pa bo gostoval v Parmi. Danes: 18.00 Pescara - Siena, 20.45 Atalanta - Fiorentina; jutri: 12.30 Palermo - Bologna, 15.00 Cagliari - Inter, Chievo - Catania, Genoa - Sampdoria, Parma - Udinese, Torino - Roma, 20.45 Milan - Napoli; v ponedeljek: 20.45 Lazio - Juventus. IGRALI BODO AVGUSTA - Mednarodna nogometna zveza (Fifa) je določila nov termin kvalifikacijske tekme za svetovno prvenstvo 2014 Severna Irska - Rusija, ki jo je prejšnji mesec preprečilo slabo vreme in velike količine snega na nogometni zelenici v Belfastu. Po novem jo bodo igrali 14. avgusta. Tekmo so po odpovedi 22. marca skušali odigrati dan pozneje, a tudi ta poskus ni bil uspešen, tokrat zaradi poledenelega terena. PLAVANJE - Na državnem prvenstvu v Riccioneju je Federica Pellegrini v prostem slogu (200 m) slavila zmago z odličnim časom 1:56,51. Dober čas je dosegel tudi Federico Turrini na 200 m mešano. EVROLIGA - Četrtfinale, druga tekma: CSKA Moskva - Caja Laboral 90:68, Plympiacos - Efes 71:53, Real Madrid - Maccabi 75:63. PORAZ KOPRČANK - Odbojkari-ce Alianse so v prvi tekmi boja za 3. mestu v 1. DOL Radenska Naturelle doma premagale Luko Koper (vodi jih tržaški trener Marko Kalc) s 3:0 (21, 20, 15). / ŠPORT Sobota, 13. aprila 2013 1 7 košarka - Jadran Franco v državni diviziji C v Krminu Pričakujejo reakcijo nogomet Juventina in Vesna že danes Današnji dan je rezerviran za skupino B promocijske lige. Juventina bo tako v Štandrežu gostila Isonzo, ki se z 28 točkami bori za obstanek v ligi. Rdeče-beli imajo povsem druge ambicije, saj želijo redni del prvenstva zaključiti vsaj na 4. mestu (play-off). Kriška Vesna bo prav tako igrala na Goriškem. Gostovala bo v Romansu pri združeni ekipi Pro Romans Medea, ki ima 27 točk na lestvici in se bo skušala izogniti play-outu. »Če bomo zmagali, potem se bomo dokončno oddaljili od spodnjega dela lestvice,« razmišlja športni vodja Paolo Soavi. Pri Vesni bosta odsotna Pipan in Mercandel. V D-ligi bo Kras jutri v Rep-nu (ob 15.00) gostil Pordenone, ki se bori za napredovanje v višjo ligo. Pri Krasu bosta jutri odsotna kaznovana Giordano in Periccioli. V 1. AL bo Sovodnje gostilo Mariano, ki se bori za obstanek v ligi. Sovodenjci morajo zmagati, če se želijo do konca sezone še potegovati za play-off. Primorec bo igral pri Domju. Domača ekipa ima tri točke več na lestvici. Trebenski rdeče-beli bi jih z zmago dohiteli in še dodatno popravili položaj na lestvici. V 2. AL bo osrednja tekma na proseški Rouni, kjer bo domače Primorje gostilo vodilni Breg, ki bi lahko v najboljšem primeru že jutri praznoval napredovanje v 1. AL (izgubiti pa mora drugouvrš-čeni Turriaco Fogliano, ki igra proti zadnjemu na lestvici). Pomembna tekma v boju za play-off čaka tudi Zarjo, ki bo gost tržiške Romane. V 3. AL bo Mladost v Doberdobu gostila tržaški CGS, Gaja pa bo odpotovala na gostovanje v Strassoldo. Jadranovec Matteo Marusič kroma Jadranovci bodo v nocojšnjem krogu državne divizije C gostovali v Krminu. »Krminska telovadnica in nasprotnik sta vsakič zelo neugodna,« je sprva povedal trener združene ekipe Andrea Mura, ki si srčno želi, da bi njegovi varovanci po porazu pred tednom dni proti Padovi znova prišli do zmage. »V letošnji sezoni smo po vsakem porazu odločilno reagirali. Upam, da bo tudi tokrat tako. Ta teden smo trenirali dobro in fantje so se potrudili. Jutri (danes op. av.) ne bo nihče odsoten,« je dodal Mura, ki je takole ocenil današnjega nasprotnika: »Alba se bori za uvrstitev v playoff. Krminci še niso odpisani, tako da se bodo borili za zmago. Odlikujejo se bo dobri skupinski igri. Doma so še posebno nevarni. Najboljši posamezniki so play-maker Franz, center Raccaro in krilni igralec Moretti, ki je tudi najboljši strelec ekipe. PROMOCIJSKA LIGA: ZMAGA SOKOLA - Play-off za napredovanje, prva polfinalna tekma: Sokol - Libertas B 60:50. košarka - C-liga Breg za 2. mesto, težka naloga za Bor V 12. krogu povratnega dela deželne C-lige bosta Bor Radenska (22 točk na lestvici) in Breg spet igrala na domačih tleh. Borovci se bodo danes ob 18.30 na Stadionu 1. maja spoprijeli z močnim Romansom (32), Breg pa bo v športnem centru Klabian igral proti tržiškemu Fal-constarju, ki ima na lestvici dve točki prednosti. »V prvem delu smo jih že premagali. Skušali jih bomo še drugič. Trener Kladnik bo imel na razpolago vse košarkarje. Pod vprašajem je le Robba, ki je lažje poškodovan,« je dejal Bregov spremljevalec Walter Mocor. Borovi nasprotniki so si že zagotovili mesto v play-offu, v katerem pa odkrito ciljajo na boj za napredovanje. Moštvo z Goriškega je zelo dobro pokrito v vseh vlogah, na prvi tekmi je Popovičeve fante premagalo z izidom 76:66. Bor bi moral nastopiti v kompletni postavi, četudi sta imela Babich in Fumarola med tednom manjše težave s poškodbami. V sredo so borovci igrali prijateljsko tekmo proti četrtoligašu San Vitu. KONTOVEL - V četrtfinalu play-offa D-lige bo skušal Kontovel danes v telovadnici Ervatti pri Bri-ščikih proti Buttriu izsiliti tretjo tekmo. Na prvi tekmi je namreč slavil zmago nasprotnik (68:45). Domači šport Danes Sobota, 13. aprila 2013 KOŠARKA DRŽAVNA DIVIZIJA C - 20.00 v Krminu: Alba -Jadran DEŽELNA C-LIGA - 18.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Romans; 20.30 v Dolini: Breg -Falconstar DEŽELNA D-LIGA - 18.00 pri Briščikih: Kontovel - Buttrio (play-off) NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Štandrežu: Juventina - Isonzo; 16.00 v Romansu: Pro Romans Medea - Vesna ODBOJKA ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Repnu: Zalet C -Lauzacco ŽENSKA D-LIGA - 20.30 v Sovodnjah: Govolley -PAV Udine; 20.30 pri Briščikih: Zalet D -Martignacco 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 16.00 v Trstu, Galieli: Ricreatori - Zalet Kmečka banka; 20.30 v Pierisu: Pieris - Val 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 15.00 v Repnu: Zalet Dvigala Barich - Prevenire UNDER 14 ŽENSKE - 16.00 v Dolini: breg -Cubomusica Jutri V deželnih ligah danes le odbojkarice ... Deželne odbojkarske lige bodo obarvane rožnato. Tekem v moških ligah ta teden ne bo, zaposlene bodo le tri naše ženske ekipe. Članska ekipa Zaleta bi morala v Repnu proti Lauzac-cu vknjižiti zadnje potrebne točke za obstanek, ki že zdavnaj ni sporen, saj igrajo v tej fazi tako uspešno, da se jim zdaj v skupini za obstanek nasmiha tudi končno prvo mesto. Bolj zapleteno je v D-ligi. Direktni obstanek je za Zalet D že nedosegljiv, gre pa za to, da ne bi bile zadnje, zato si morajo danes prizadevati, da premagajo Martignacco in ga do konca sezone tudi prehitijo na lestvici. Srdit boj za obstanek pa čaka Govolley. Danes bo v Sovodnjah (spet bo na klopi Andrej Vogrič) gostil praktično že rešeni videmski PAV. Čeprav ima PAV deset točk več, ga mora premagati, da obdrži vsaj zdajšnje 4. mesto, ki ga zasledovalci ogrožajo. Nedelja, 14. aprila 2013 NOGOMET D-LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Repen - Pordenone 1. AMATERSKA LIGA - 16.00 pri Domju: Domio -Primorec; 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Mariano 2. AMATERSKA LIGA - 16.00 na Proseku: Primorje - Breg; 16.00 v Tržiču: Romana - Zarja 3. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Strassoldu: Strassoldo - Gaja; 16.00 v Doberdobu: Mladost -Cgs NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Dolini: Kras - Esperia; 10.30 v Rudi: Villa - Juventina NAJMLAJŠI - 10.30 na Proseku: Kras - Ponziana; 10.30 v Viscu: San Vito al Torre - Sovodnje; 10.30 v Podgori: Juventina - Fiumicello ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Prata 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Roiano - Zalet oranžne UNDER 18 ŽENSKE - 10.30 v Fium Venetu: Zalet - PAV Udine (deželni polfinale, finale od 15.30 v Chionsu) UNDER 17 MOŠKI - 10.30 v Pasian di Pratu: Olympia - Ausa Pav Červinjan (deželni polfinale finale od 15.30) UNDER 14 ŽENSKE - 10.30 v Gradišču: Torriana -Olympia; 11.00 na Proseku: Kontovel - Azzurra KOŠARKA UNDER 17 DRŽAVNI - 11.00 v Vidmu: CBU - Breg; 11.30 v Codroipu: Codroipese - Jadran UNDER 15 DRŽAVNI - 18.00 v Foljanu: Ronchi -Jadran TENIS MOŠKA C-LIGA - 9.00 na Padričah: Gaja - Atoma Videm intervju - Trener Sovodenj Enrico Coceani Nekateri igralci so ga razočarali Enrico Coceani, nekdanji trener Mosse in Fincantierija, že drugo leto sedi na klopi članske ekipe Sovodenj. Lani se je njegovo moštvo uvrstilo v playoff, a ni napredovalo. Letos pa ekipi ne gre od nog, saj imajo belo-modri veliko težav. Ni pa še vse izgubljeno. Zakaj se je ekipa oddaljila od zgornjega dela lestvice? Glavni razlog je bil v tem, da so nekateri igralci zapustili ekipo. K temu so se pridružile poškodbe in prepovedi igranja, kar je negativno vplivalo na igro moštva. Zakaj so nekateri igralci zapustili ekipo? Obnašanje teh igralcev ni bilo zgledno, saj so obvestili društvo o odhodu po končani jesenski kupoprodajni borzi. Kljub izgubi je društvo reševalo problem na najboljši način. Pohvala gre tudi drugim igralcem, ki so se do sedaj odlično odrezali. Vsekakor imamo težave zaradi kratke klopi. Kaj se je pripetilo z Alanom Re-ščičem? Oktobra se je poškodoval in od takrat se ni več vrnil na igrišče. Ekipa je dosegla samo 22 golov. Trener Sovodenj Enrico Coceani Zakaj ste tako neučinkoviti v napadu? Na žalost imamo to leto najslabši napad. Tudi v nedeljo smo ustvarili sedem, osem čistih priložnosti, a ni bilo igralca, ki bi zaključil akcijo z golom. Če bi imeli napadalca, ki bi zabil 10-12 golov, bi se mogoče lahko še potegovali za play-off. Po vašem mnenju lahko ekipa še doseže play-off? Od play-offa nas loči pet točk in nadoknaditi tako razliko v zadnjih petih krogih bo težko. Lahko pa še presenetimo. (m.f.) 120 osnovnošolcev na Žogariji V openskem športnem centru ŠD Polet na Pikelcu je bilo včeraj živahno. Na kotalkališču se je v organizaciji Zavoda MEDIASPORT v sodelovanju z ZSŠDI in pod pokroviteljstvom Občine Trst, drugič v Italiji, odvijala zanimiva športno vzgojna prireditev Žogarija. Na prireditvi so sodelovale šole F. Bevka z Opčin, A. Černigoja s Proseka, M. Sam-sa / I. Trinka iz Ricmanj in od Domja ter P. Tomažiča iz Trebč. Skupno je na športnem dogodku sodelovalo približno 120 otrok. Preizkusili so se v spretnostnih igrah, nogometu 3x3 in tekmovanju v znanju. Po seštevku točk po prvem delu sta se šoli Tomažič in Samsa /Trinko uvrstili v finale za 3. mesto, Bevk in Černigoj pa za 1. mesto. Ob športnih nastopih sta potekali še delavnica o zdravi prehrani, ki jo je pripravila šola Samsa/Trinko in likovna delavnica o iznajdljivi žogi, ki jo je pripravila šola Černigoj. Nastopila sta tudi šolska pevska zbora OŠ Samsa / Trin-ko in OŠ Černigoj. OŠ P. Tomažiča pa se je predstavila s šolsko plesno skupino. Pred finalnim delom se je odvijal tudi protokol o fair playu in udeležence sta pozdravila ravnateljica večstopenjske šole Marina Castellani in predstavnik ZSŠDI Igor Tomasetig. Končno prvo mesto na skupni razpredelnici in uvrstitev v finale, ki bo potekal 7. junija v Trstu (Trg Sv. Antona), je osvojila s 13 točkami pro-seška šola Černigoj. drugo mesto je pripadalo openski šoli Bevk z 12 točkami, 8 točk je zbrala šola Tomažič, 2 pa Sam-sa / Trinko, ki pa je prejela tudi nagrado za fair play. Prireditev bo predvajala tudi državna televizija RTV Slovenija v sklopu nedeljskih jutranjih oddaj za otroke (predvidoma v maju 2013). več fotografij na WWW.primorski.eu simona slokar Za sprostitev in pravilno dihanje Tudi za glasbenike je šport še kako pomemben. Simona Slokar, ki igra violončelo v orkestru tržaškega gledališča Verdi, se v prostem času rada ukvarja z jogo in nordijsko hojo. »S tem skrbim za svoje dobro počutje, osebno ravnovesje in boljšo gibčnost,« pravi 46-letna Barko-vljanka, ki pa stanuje na Proseku. Kolikokrat tedensko se ukvarjate s športom? Trikrat tedensko. Zakaj ste se odločili za jogo? Jogi sem se približala čisto slučajno pred okrog desetimi leti. Ko nekdo sliši za jogo, sprva misli, da gre zgolj za sedenje in meditacijo. Ampak ni tako, saj se pri jogi aktivirajo vse mišice in kar je najbolj pomembno, človek se nauči pravilno dihati. Odločila sem se, da postanem učiteljica joge. Že drugo leto obiskujem tečaj in prihodnje leto bom diplomirala. Letos pa že vodim prve tečaje. Kaj pa nordijska hoja? Tudi ta šport postaja vse bolj razširjen in priljubljen. To ni navadna hoja, saj zahteva delovanje vseh mišic. Treba je biti zbrani in pozorni tudi na dihanje. Kaj pa se odpravite na pohode? Ali v Bazovico ali pa kar v okolico Proseka. Ali ste se ukvarjali tudi z drugimi športi? Pred leti sem pretekla tudi tri polmaratone: tržaškega, nabrežin-skega in goriško-novogoriškega. Nisem pa nikoli bila pozorna na čas. Tekla sem zase, za dobro počutje. Nato pa sem zaradi težav s hrbtom opustila tek. Vsekakor ko imam čas, grem rada v gore in pozimi rada smučam. Ali ste pozorni tudi na prehrano? Skušam jesti čim bolj zdravo, čeprav nisem kaka ekstremna vegetarijanka ali kaj podobnega. Srednja pot je najboljša. Ali obstajajo v nordijski hoji tekmovanja? Gotovo. Ne bo pa se jih udeležila, saj nerada tekmujem. Jaz in štoparica sva skregani. □ Obvestila ŠD SOKOL vabi vse člane in navijače, da se udeležijo delovne akcije na društvenem igrišču v Nabrežini, danes, 13. aprila, od 9.30 dalje. ŠK KRAS sklicuje v ponedeljek, 15. aprila, redni občni zbor, ki bo v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. 18 Sobota, 13. aprila 2013 SVET / JUŽNA KOREJA - Ameriški obrambni minister na obisku Kerry: Svet ne bo sprejel Severne Koreje kot jedrske sile Bela hiša sicer zatrjuje, da Pjongjang še ne razpolaga z jedrskimi izstrelki SEJONG - Ameriški državni sekretar John Kerry je včeraj v Seulu dejal, da mednarodna skupnost ne bo sprejela Severne Koreje kot jedrske sile in da bodo ZDA branile svoje azijske zaveznice v primeru napada. Dodal je, da se je Washington pripravljen pogajati, vendar le pod pogojem, če se Severna Koreja odpove jedrskemu programu. "Ne ZDA ne Južna Koreja ne mednarodna skupnost, vsi smo enotni v tem, da Severna Koreja ne bo sprejeta kot jedrska sila," je izjavil Kerry v izjavi za medije po srečanju z južnokorejskim zunanjim ministrom Yun Byung Sejem. "Govorica, ki jo slišimo iz Severne Koreje, je preprosto nesprejemljiva," je poudaril Kerry. Ob tem je zagotovil, da bodo "ZDA, če bo potrebno, branile naše zaveznike in branile sebe". Kerry je dejal, da bo severnokorejski voditelj Kim Jong Un naredil veliko napako, če bo v teh napetih časih uresničil napovedi o izstrelitvi rakete. "Če se bo Kim Jong Un odločil izstreliti raketo, bodisi preko Japonskega morja ali v kakšno drugo smer, bo zavestno ignoriral mednarodno skupnost. To bo velika napaka, ker bo dodatno osamil svojo državo," je opozoril. Dejal je še, da Se- vernokorejci potrebujejo hrano, ne pa voditelja, ki "razkazuje mišice". Ameriški državni sekretar je pozval Kitajsko, naj izkoristi svoj vpliv na Pjongjang, da bo začel izpolnjevati svoje mednarodne obveznosti. "Kitajska ima velikansko zmožnost spremeniti stvari," je dejal. V Seulu se je včeraj mudil tudi generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen, ki je Severno Korejo pozval, naj takoj preneha groziti, in pohvalil prizadevanja Južne Koreje za zmanjšanje napetosti na polotoku. Severna Koreja je medtem opozorila Japonsko, da tvega napad z jedrskim orožjem, če bi se vmešala v vojno, ki bi morebiti izbruhnila na Korejskem polotoku. V Tokiu so se že odzvali, da bodo odgovorili "na vsak scenarij". Tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney pa je včeraj zanikal poročilo obrambne obveščevalne agencije Dia o tem, da naj bi bila Severna Koreja sposobna izstreliti jedrsko raketo. Carney je zatrdil, da Pjongjang doslej še ni dokazal, da je sposoben izstreliti z jedrsko konico opremljeno raketo. "To ni enostavna zadeva," je dejal Carney, vendar pa je dodal, da so ZDA še naprej zaskrbljene, ker Severna Koreja še naprej izraža željo, da bi ji kaj takšnega uspelo. (STA) Ameriški državni sekretar John Kerry v Seulu ansa EVROPSKA UNIJA - Britanski premier z družino gost nemške kanclerke Merklova in Cameron v Berlinu tudi o reformi EU Angela Merkel in David Cameron (v sredini) med pogovorom v parku dvorca Meseberg; skupaj z njima je še kanclerkin mož Joachim Sauer ansa EVROOBMOČJE Irski in Portugalski sedem let več za odplačilo posojil DUBLIN - Finančni ministri držav v območju evra so se včeraj v Dublinu zavzeli za to, da dobita Irska in Portugalska sedem let več za odplačilo posojil v okviru programa pomoči. Nato so vsi finančni ministri EU dosegli načelni dogovor o podaljšanju ročnosti, ki pa ga morajo nekatere članice potrditi še doma. Članice območja evra "želijo dokončno in pozitivno" odločitev o podaljšanju ročnosti posojil, ki bi olajšala vrnitev Irske in Portugalske na finančne trge, je povedal šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem. O podaljšanju ročnosti sicer odločajo vsi finančni ministri EU, vendar ni bilo pričakovati, da ministri držav brez evra ne bi sledili mnenju kolegov v območju evra. Na koncu je bil dosežen "načelni dogovor". Temeljni pogoj za izvedbo podaljšanja ročnosti je seveda dosledno spoštovanje pogojev za pomoč. Medtem ko je Dijsselbloem Irsko vnovič opisal kot "živ zgled", da program pomoči deluje, pa se na Portugalskem zapleta. Februarja v EU višja industrijska proizvodnja LUXEMBOURG - Po januarskem padcu se je obseg industrijske proizvodnje v območju evra in v celotni EU februarja v mesečni primerjavi povečal, je včeraj sporočil evropski statistični urad Eurostat. Najbolj se je glede na januar obseg industrijske proizvodnje povečal na Nizozemskem in v Sloveniji, za 3,4 odstotka. Proizvodnja energentov se je februarja glede na januar povečala za 2,6 odstotka v območju evra in za 1,8 odstotka v celotni sedemindvajsete-rici. Trajne potrošne dobrine so se v območju evra povečale za 1,3 odstotka, v celotni EU pa ostale nespremenjene. Proizvodnja netrajnih potrošnih dobrin se je zmanjšala za 1,5 odstotka v evrskem območju in za 1,3 odstotka v EU. Nizozemska vlada odlaga varčevanje in podpira rast HAAG - Nizozemska vlada je včeraj napovedala, da bo odložila nekatere varčevalne ukrepe in bo namesto tega poskusila spodbuditi gospodarsko rast. Ob tem pa se je zavezala, da bo spoštovala svoje obveznosti do EU. "Gre za dogovor, ki bo pomagal znova vzpostaviti zaupanje v naše gospodarstvo," je novinarjem po seji vlade dejal nizozemski premier Mark Rut-te. A kljub vsemu po njegovih besedah prioriteta ostaja ureditev javnih financ. Nizozemska vlada je v četrtek zvečer dogovor o vsaj začasni opustitvi nekaterih varčevalnih ukrepov dosegla s socialnimi partnerji. Novi načrt, ki ga mora sicer potrditi še parlament, na primer odlaga načrtovano zmanjšanje obsega in trajanja nadomestil za brezposelne do leta 2016. Barroso Madžarski zaradi ustave grozi s postopkom BRUSELJ - Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je Madžarski v zvezi z marca sprejetimi ustavnimi spremembami oziroma t. i. četrtim amandmajem zagrozil s postopkom, ki doleti kršiteljice evropske zakonodaje. V pismu madžarskemu premieru Viktorju Orbanu je Barroso poudaril, da je komisija zaradi sprememb "resno zaskrbljena". Glede na predhodno pravno analizo ima komisija, kot navaja sporočilo za javnost, resne pomisleke glede kom-patibilnosti četrtega amandmaja k madžarski ustavi z evropsko zakonodajo in z načelom vladavine prava. Komisija bo, ko bo zaključila še drugo analizo, proti Madžarski po potrebi sprožila postopke zaradi kršitev evropske zakonodaje. (STA) BERLIN - Britanski premier David Cameron je skupaj z družino pripotoval v Nemčijo, kjer se je včeraj zvečer in se bo še danes dopoldne z nemško kanc-lerko Angelo Merkel pogovarjal za zaprtimi vrati. Med drugim naj bi nemško kanclerko pozval k reformam, ki bi vodile do bolj prilagodljive EU. Merklova je Camerona, njegovo ženo Samantho in njune tri otroke povabila v dvorec Me-seberg, ki je kakšnih 70 kilometrov oddaljen od Berlina. Voditelja sicer zaenkrat ne načrtujeta novinarske konference, na kateri bi z vsebino pogovorov seznanila javnost. »Velika Britanija je za nas pomembna in nepogrešljiva partnerka,« je pred začetkom obiska poudaril tiskovni predstavnik nemške kanclerke Steffen Seibert. Cameron, katerega konservativna stranka ima močno evroskeptično krilo, obiskuje evropske voditelje z namenom doseči spremembe ustroja EU. Med drugim si Velika Britanija želi zagotoviti možnost biti izvzeta iz nekaterih evropskih zakonov. Britanski premier je ta teden sicer skrajšal obisk v Španiji in prestavil načrtovane pogovore s francoskim pred- sednikom Francoisom Hollandom, da se je lahko vrnil na Otok po smrti nekdanje premierke Margaret Thatcher. Cameronova napoved z začetka leta, da bo poskušal Veliki Britaniji izpo-gajati nov položaj v EU, nakar bodo državljani najkasneje leta 2017 znova odločali o članstvu v EU, je naletela na ostre kritike iz Francije in Nemčije. Britanski premier je ta teden poudaril, da bo EU uspešnejša, če bo imela moč fleksibilnosti. Kot najboljši možen izid za Veliko Britanijo je ocenil »članstvo v reformirani EU«. Merklova in Cameron naj bi se sicer posvetila tudi vprašanju iranskega jedrskega programa, pa vojni v Siriji in junijskemu vrhu skupine G8. Nemčija naj bi Britance pozvala tudi k sodelovanju pri boju proti davčnim oazam po vsem svetu. Pri obisku je morda najbolj nenavadno dejstvo, da Merklova britanskega kolega gosti v elegantnem dvorcu iz 18. stoletja, in to z njegovo celotno družino. Seibert je to ocenil kot znak, da obisk »morda ni le gola rutina«. Da se je nemška voditeljica tokrat res potrudila, kaže tudi dejstvo, da se ji je pri včerajšnji večerji s Ca-meronovimi pridružil tudi njen mož Joachim Sauer. (STA) PARIZ - Pred dokončno potrditvijo še v narodno skupščino Francoski senat potrdil zakon o istospolnih porokah in posvojitvah PARIZ - Francoski senat je včeraj potrdil zakon, ki odpira pot istospolnim porokam in posvojitvam otrok s strani istospolnih parov. Pred dokončno potrditvijo bo o njem vnovič glasovala narodna skupščina, kjer pa je kljub množičnim protestom v zadnjih mesecih pričakovati vnovično podporo. Glasovanje z dvigom rok je v senatu sledilo dober teden dni po začetku burne razprave. Zakon je bil sprejet v enaki obliki, kot ga je spodnji dom parlamenta, narodna skupščina, potrdil 12. februarja. Novi zakon predstavlja prvo družbeno reformo, ki se je je ob prihodu na oblast lotila socialistična vlada predsednika Francoisa Hollanda. Ministrica za pravosodje Christiane Tau-bira se je po glasovanju zahvalila vsem, ki so glasovali za novo ureditev in poudarila, da je namen zakona enaka obravnava vseh državljanov. Predlog pa je v Franciji naletel tudi na močno nasprotovanje. V zadnjih tednih in mesecih je proti njemu na francoskih ulicah protestiralo več sto tisoč Francozov. K novemu množičnemu zborovanju so nasprotniki zakona pozvali za 26. maj. Ministrica za pravosodje Christiane Taubira ansa Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah, ki jih navaja nemška tiskovna agencija dpa, istospolne poroke podpira 53 odstotkov Francozov, medtem ko jih 56 odstotkov nasprotuje pravici istospolnih parov do posvojitev nasprotuje. (STA) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 13. aprila 2013 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledita Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due 6.30 II Divertinglese 7.00 Risanke 7.30 Pit Lane Rai Tre Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik 9.20 Belli dentro 9.50 Melaverde 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Cougar Town 14.10 Film: Inga Lindstrom - Innamorarsi ancora 16.00 Aktualno: Verissimo (v. M. De Fi-lippi) 18.50 Kviz: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greg-gio, M. Hunziker) 21.10 Amici - Prime time 0.30 Mai dire provini 7.00 Risanke 11.00 Nad.: Robin Hood 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Simpsonovi 14.35 19.00 Nan.: Life bites 6.30 Variete: Unomattina in famiglia 10.05 Parlamento Setteregioni 10.55 ApriRai 11.10 Q - Verso il Quirinale 12.00 Variete: La pro-va del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Easy Driver 14.30 Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A sua im-magine 17.45 Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L' Eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Športni dnevnik 20.35 Igra: Afíari tuoi (v. M. Giu-sti) 21.10 Altrimenti ci arrabbiamo 0.10 Dok.: La Storia siamo noi 14.45 Svetovno prvenstvo Superbike 2013 16.00 Film: La leggenda del tesoro scomparso 17.50 Magazine Champions League 18.30 Dnevnik 19.15 Film: Sky High - Scuola di superpoteri 21.10 Film: Spy Kids - All the time in the world in 4D 22.50 Film: Factor 8 - Pericolo ad alta quota La 7 7.00 7.50 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.05 L'aria che tira 12.00 Aktualno: Bookstore 12.40 Nad.: Le strade di San Francisco 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Film: Colline blu (ve-stern) 16.15 Nan.: The District 17.55 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 In Onda 22.30 Le inchieste di Gianluigi Nuzzi ^ Tele 4 7.55 Avtomobilizem: Formula 1, VN Kitajske (Shanghai), prenos kvalifi- kacij9.40 Voyager Factory 10.25 ApriRai 10.40 Sulla Via di Damasco 11.10 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Dribbling 14.00 Nad.: Omicidi nell'al-ta societa 15.40 Nan.: Squadra Speciale Lip-sia 16.25 Nan.: Sea Patrol 17.10 Sereno va-riabile 18.05 90° minuto 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 1120.30 22.35 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 22.50 Sabato Sprint 23.45 Rubrike 7.00 La grande vallata 7.50 Film: Il lupo del-la Sila 9.10 Paese Reale 10.10 Nan.: L'ispet-tore Derrick 11.00 Aktualno: Tgr Bellitalia, sledi Tgr Prodotto Italia 12.00 Dnevnik in šport 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale, sledi Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 14.55 Tv Talk 17.00 Dok.: Timbuctu - I viaggi di Davide 17.20 Film: Anche se volessi lavorare, che faccio? 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 21.10 Che tempo che fa 21.30 Ulisse: Il pia-cere della scoperta 23.35 Dnevnik in deželni dnevnik 23.55 Un giorno in pretura u Rete 4 8.30 Nad.: Il ritorno di Sandokan 10.25 Nan.: Carabinieri 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.30 Nan.: Monk 16.35 Nad.: Zorro 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Tempesta d'amore 20.40 Nan.: Walker Texas Ranger 21.30 Film: The patriot (pust., ZDA, '98) 23.25 Film: Walking Tall 2 - La rivincita (akc.) 7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Rotocalco Adn-kronos 7.40 Dok.: Italia da scoprire 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 13.00 Le ricette di Giorgia 13.2017.00, 19.30, 20.30, 23.02 Dnevnik 13.45 Variete: Voci in piazza 17.30 Aktualno: Happy Hour 18.00 20.00, 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Confartigianato 23.30 Trieste in diretta Jf* Slovenija 1 7.00 Zgodbe iz školjke 7.30 Otroške oddaje in risane nanizanke 9.30 Kviz: Male sive celice 10.15 Infodrom 10.20 Nan.: Hiša eksperimentov 10.45 Nad.: V boju s časom 11.20 Film: Lovci na pošasti 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik 14.25 Prava ideja! 14.55 Na lepše 15.15 Slovenski magazin 15.50 Dok. serija: Drevesa pripovedujejo 16.20 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na vrtu 17.40 Dok. serija: Z Bruceem Parry-jem po Arktiki 18.30 Ozare 18.40 Risanke 18.55 0.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Kviz: Moja Slovenija 21.40 Film: Babilon 6.00 Sporočamo 6.30 Primorska kronika 7.40 Slovenska kronika 9.45 21.30 Žarišče 12.25 23.10 Satirično oko 13.30 Dnevnik 14.10 18.10 Tedenski pregled 16.15 22.05 Na tretjem... 17.30 Poročila 17.50 21.50 Kronika 19.00 Dnevnik 19.30 Sadovi Evrope 20.00 Satirično oko 20.15 Politik, to sem jaz! 20.55 0.00 Svet v besedi in sliki 21.15 Utrip Koper 14.00 Čezmejna Tv 14.20 Euronews 14.30 Boben 15.20 Dok.: K2 15.50 Ciak Junior 16.20 Arhivski posnetki 17.15 23.30 Vse-danes - Aktualnost 18.00 Na vrtu 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.40 Tednik 20.10 Koncert 21.00 Baladoor Jazz Festival 21.40 Avtomobilizem 22.15 Back stage live 22.45 „Q" Tv Primorka 11.00 Dnevnik, Tv Primorka, vreme, Kultura, Napovedujemo... 11.30 Tv prodajno okno 12.00 Videostrani 16.30 Tv prodajno okno 17.00 ŠKL 18.00 Kmetijska oddaja 19.00 Pravljica 19.25 Duhovna misel 19.30 Tedenski pregled, sledi Napovedujemo 20.00 Zgodbe o glasbi z Jožico Svete 21.40 Besede miru 22.10 Tedenski pregled, sledi Tv Prodajno okno 22.40 Glasbeni večer pop Pop TV 7.05 Risane in otr. Serije 10.10 Serija: Igra laži 11.05 Dok. serija: Kuharski dvoboj tor-tic 12.05 Dok. serija: Opremljevalci vrtov v zasedi 12.35 Dok. serija: Zvezda dizajna 13.40 Film: Ženske v akciji 15.25 Serija: Castle 16.15 Film: Nova družina 18.10 Pozor, priden pes! 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 19.55 Vid in Pero šov 21.00 Film: Draga, počakaj, sem na poti (kom., ZDA, '10, i. R. Downey Jr.) 22.45 Film: Nekoč v aprilu (dram., ZDA, '05) Kanal A 8.00 Naj-reklame 8.30 Film: Supermanov zadnji dan 9.55 Risanka: Živalski svet 10.55 Astro Tv 12.25 Naj posnetki z interneta 12.55 Nan.: Nove pustolovščine stare Christine 13.25 Film: Policijska akademija 2 15.05 Film: Z odliko 17.00 Dok. serija: Zakladi s podstrešja 18.00 Svet 18.30 Serija: Semafor 19.00 ŠKL, športni magazin 20.00 Film: Nebeško kraljestvo 22.35 Film: Devica v New Orleansu 0.35 Nan.: Sinovi anarhije (t Slovenija 2 7.55 Avtomobilizem: Formula 1, VN Kitajske (Šanghaj), prenos kvalifikacij 9.25 Posebna ponudba 9.50 Pogledi Slovenije 11.10 Slovenci v Italiji 11.45 Opus 12.15 Osmi dan 12.50 XIX. Generacije znanosti ZRC SAZU 13.15 Nogomet - evropska liga, četrtfinale: Basel : Tottenham, posnetek iz Basla 15.20 Športni izziv 15.55 Dok.: V dolini tihi 16.55 Košarka - državno prvenstvo (M): Tajfun : Union Olim-pija, prenos 18.45 Nogomet: vrhunci evropske lige 19.55 Nogomet - prva liga Telekom: Domžale : Olimpija, prenos 21.50 Koncert ob svetovnem dnevu Romov 23.35 Bleščica 0.05 Na lepše RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Prva izmena: dobro jutro; Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.15 Malo za štalo, malo za hec; 11.15 Studio D - Tedenski intervju; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.40 18.45 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Ivanka Hergold: Paracels - radijska igra, režija Marko So-sič, 1.del; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 11.00 Osebnost Primorske; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.16 Svežemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Cal- _ S b 13 il VREDNO OGLEDA ■H Sobota, 13. aprila - La 7d, ob 21.10 lo e annie ZDA 1977 Režija: Woody Allen Igrajo: Woody Allen, Diane Keaton in Tony Roberts in Sigourney Weaver Komik Alvy Singer se je ločil od An-ny. Njuna zveza je trajala približno leto dni. Zdaj pripoveduje o neuspelem razmerju. Spominja se lepih časov, jih natančno analizira, a največja težava je v tem, da dekle še vedno ljubi. Alvy skuša razumeti kaj je pravzaprav botrovalo temu, da sta se razšla in pri tem išče razloge v otroštvu. Io e Annie, al v originalu Annie Hall je močno avtobiografski film, lahko bi rekli, da Allen, njegova nekdanja ljubimka Diane Keaton in njegov najboljši prijatelj Tony Roberts igrajo verzije samih sebe. Film je prejel štiri oskarje (za igralko, scenarij, režijo in film), a zdi se, da to dejstvo Allena ni preveč osrečilo - noč podelitve nagrad je preživel v lokalu v New Yorku, kjer je pihal v svoj klarinet. Film je tudi prva tovrstna preizkušnja za še zelo mlado Sigourney Weaver. le degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 12.01, 13.35 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Istra - Evropa; 14.00 Slot Para-de/Anteprima classifica; 14.35 The chillout zone; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Po-meriggio ore quattro; 18.00-19.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik - Šport: Rosso di sera; 20.00 Prosa; 20.30 Nel paese delle donne; 21.00 Radio Indie music like; 22.00 Glasbena lestvica; 22.30 Sonorica-mente Puglia; 23.00 Etnobazar; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Dobro vprašanje; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Noetova banda; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 18.05 Proti etru; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Na ljudsko temo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 22.40 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). /•'Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sobota, 13. aprila 2013_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad zahodno in srednjo Evropo je ciklonsko območje, hladna fronta je zajela zahodne Alpe in bo ponoči prešla naše kraje. Z jugozahodnim vetrom priteka k nam topel in precej vlažen zrak. V nižinskem pasu in ob morju bo zmerno oblačno vreme. V hribovitem svetu bo več spremenljivosti in čez dan bo lahko nastala kakšna krajevna ploha, ki bo bolj verjetna v predalpskem pasu. Pihali bodo krajevni vetrovi. Danes zjutraj in dopoldne bodo padavine od severa ponehale, delno se bo zjasnilo. Prehodno bo zapihala šibka burja. Popoldne bodo predvsem v hribovitem svetu nastale krajevne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, v alpskih dolinah okoli 0, na Primorskem okoli 9, najvišje dnevne od 14 do 20 stopinj C. Povsod po deželi bo jasno do pretežno jasno vreme. Pihali bodo krajevni vetrovi, ponekod tudi okrepljeni. V popoldanskem času bo v hribovitem svetu nekaj več spremenljive oblačnosti. Jutri bo povečini jasno in toplo. -3 -5 -7 UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 5 in v gorah 6. HORTITERGESTINI Park pri Svetem Ivanu, Trst sobota, 13. in nedelja, 14. aprila - od 9h do mraka razstavno-prodajni sejem rastlin in vrtne opreme prost vstop promovirata in organizirata AcegasAps la Collin ° r cooperattva sociale Society del Gruppo Hera sodelujejo 5 m Pftv/^iiA universitA ww degu studi di trieste www.hortitergestini.it VESOLJE - Napoved predsednika Vladimira Putina Rusija bo za svoj vesoljski program namenila 39 milijard KULTURNA DEDIŠČINA - Picassova slika Deklica z golobom evrov ni več britanska MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je napovedal, da bo Rusija v prihodnjih sedmih letih namenila 39 milijard evrov za razvoj svojega vesoljskega programa, s čimer želi ohraniti status vesoljske velesile. Projekt bo vključeval tudi izgradnjo kozmodroma Vostočni v ruski regiji Amur, od koder naj bi v vesolje pošiljali plovila s človeško posadko. Rusija prve izstrelitve z kozm-odroma načrtuje za leto 2015, prva posadka naj bi v vesolje poletela leta 2018, Vostočni pa naj bi leta 2020 začel delovati v popolnem pogonu. Okoli kozm-odroma bodo zgradili tudi mesto, v katerem bodo živeli inženirji in njihove družine. Mesto bo poimenovano po ruskem znanstveniku Konstantinu Ciol-kovskem, ki je bil pionir načrtovanja raket, je dejal Putin. Rusija je zaradi prioritete projektov glede poletov človeških posadk v vesolje, za katerega namenja 58 odstotkov vesoljskega proračuna, zaostala za drugimi državami, še posebej glede raziskovanja globin vesolja, je dejal Putin. "Ohraniti moramo, kar smo dosegli glede poletov človeških posadk, vendar moramo napredovati tudi na drugih področjih," je še dejal ruski predsednik, ki ni izključil možnosti ustanovitve vesoljskega ministrstva. Ruski vesoljski program je sicer v zadnjih letih prizadelo več neuspešnih izstrelitev satelitov, kljub temu pa ruska vlada nadaljuje s obsežnim financiranjem vesoljskih projektov. Eden največjih ruskih neuspehov je bila izguba sonde Phobos-Grunt leta 2012, s katero so Rusi želeli raziskati eno izmed lun Marsa, a je sonda treščila na Zemljo. Nesreča je le poudarila rusko šibkost v primerjavi z ameriško vesoljsko agencijo Nasa. (STA) Novi album Carle Bruni PARIZ - Četrti studijski album z naslovom Little French Songs nekdanje francoske prve dame Carle Bruni-Sar-kozy se je teden dni po izidu uvrstil na drugo mesto francoskih glasbenih lestvic. V manj kot tednu dni od izida so prodali skoraj 19.000 izvodov, beležijo pa tudi 3800 prenosov albuma s svetovnega spleta. Album Little French Songs med drugim vsebuje pesem "Chez Keith et Anita", ki tematizira buren življenjski slog kitarista zasedbe Rolling Stones Keitha Richardsa in njegove partnerke Anite Pallenberg. Veliko pozornosti je vzbudila tudi pesem "The Penguin", ki naj bi govorila o francoskem predsedniku Francoisu Hollandu. Tretji studijski album z naslovom Comme si de rien n'etait je Brunijeva izdala leta 2008. Istega leta se je nekdanja italijanska manekenka poročila s tedanjim francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem. (STA) LONDON - Poskusi britanske vlade, da bi slika Pabla Picassa "Nina con paloma" (Deklica z golobom) ostala v lasti državi, so spodleteli. Delo je lani kupil tujec za 50 milijonov britanskih funtov, britanska vlada pa je bila v času prepovedi izvoza dela neuspešna pri zbiranju sredstev za njen odkup. Lord Inglewood, predsednik odbora, ki v Veliki Britaniji bdi nad prodajo umetnin, je za sramotno označil dejstvo, da britanskim institucijam ni uspelo zbrati 50 milijonov britanskih funtov (slabih 63,7 milijona evrov) "za odkup tega prekrasnega umetniškega dela". "Deklica z golobom je ikonično Picassovo delo, ki je že dolga leta del britanskih umetnostnih zbirk. Gre za eno ključnih umetnikovih zgodnjih del, hkrati pa zaznamuje prelomen trenutek v njegovem ustvarjanju, pre- Raper Psy izdal novo pesem SEUL - Južnokorejski raper Psy, ki je z videouspešnico "Gangnam Style" obnorel svet, je včeraj na spletu v 119 državah po svetu izdal novo pesem "Gentleman". Južnokorej-ski zvezdnik bo videospot predstavil danes na posebnem promocijskem dogodku v Seulu, ki ga bodo v živo prenašali tudi na spletnem portalu Youtube. Skladba govori o samooklicanem kavalirju, ki na zabavi dvori ženskam, vključuje pa več angleškega besedila kot "Gangnam Style", s katero je Psy zaslovel. 35-letni Psy je sicer obljubil, da bo "Gentleman" ponudil "Psy Style" (Psy slog), osnovan na podlagi tradicionalnega korejskega plesa. "Gangnam Style", ki je satira luksuznega življenjskega sloga v premožnem seulskem predelu, je sicer na Youtubeu je doživel izreden uspeh - ogledalo si ga je 1,5 milijarde obiskovalcev portala - in s tem podrla vse rekorde gledanosti. Psy jo je pospremil s plesom, ki spominja na ježo konja. (STA) mik v modro obdobje," je Inglewoo-dove besede povzel britanski BBC. Picasso je sliko Deklica z golobom naslikal v Parizu leta 1901. Del britanske zbirke umetnin je umetnina postala leta 1924, ko jo je odkupila R. A. Workman. Kasneje je Work-manova sliko predala priznanemu zbiratelju umetnin Samuelu Cour-tauldu, ki jo je po smrti leta 1947 zapustil družini Aberconway. Leta 1970 je valižanska družina Aberconway sliko posodila za razstavo britanski Narodni galeriji, lani pa je bila na ogled v galeriji Courtauld. Stvari so se začele zapletati, ko so Aberconwayjevi sliko ponudil na dražbo avkcijske hiše Christies, ki je delo na začetku lanskega leta prodala neznanemu tujemu kupcu. (STA)