8534- AA 60100200 □SREDNJA KNJIŽNICA ....wrlSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovina i« Abb. postale I gruppo CeiM 400 Ilf Leto XXXVn. Št. 175 (10.997) TRST, sobota, 25. julija 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi LE DVANAJST UR PO OSVOBODITVI INŽENIRJA TOVARNE ALFA ROMEO RENZA SANDRUCCIJA Rdeče brigade izpustile tudi Čira Ciriila V rokah teroristov ostaja še Roberto Peci Deželni odbornik KD je zbegan in utrujen, vendar pa v glavnem zdrav - Nesoglasja o domnevni izplačitvi odkupnine Zadovoljstvo, a tudi zaskrbljenost zaradi popustljivosti nekaterih strank in časnikov - RB najavile izpustitev Pecija NEAPELJ — Rdeče brigade so ^Polnile tudi drugo obljubo. Vče-raJ zjutraj ob 6.15 so pred vhodom Pol porušenega poslopja v Pog-giorealu izpustile deželnega odbor-bika KD Čira Ciriila. Le dvanajst ? Po osvoboditvi inženirja Alfa -Kpnieo Sandruccija se je tako končala doslej najdaljša ugrabitev RB, kj je trajala celih 88 dni. Neapeljskega deželnega odbornika so s poljskim avtom nemudoma pospremi"*1 v domači Torre Del Grpco *'!er ga je kar na domu pregledal bjegov osebni zdravnik, kj je ugodil. da je Cirillo sicer zbegan ’n btnijen, vendar pa na splošno zdrav *b dokaj priseben. Tudi tokrat so za kraj izpustitve Drigadisti izbrali dokaj simbolično •besto. Ciriila so izpustili nasproti stavbe, ki se je 23. novembra ob Potresu popolnoma porušila in te-bfcla 50 oseb. Preiskava je tedaj u-gctovila, da je bilo visoko poslopje ^tabo zgrajeno. Stanovanjsko vprašaje je le eden izmed argumentov, j 80 ga RB ugorabile za samo-“benovano «kampanjo Cirillo*, ki je bivala toliko polemik prav zaradi ^btnih znakov popustljivosti ih nedoslednosti nekaterih političnih sil jb sredstev množičnega obvešča-d-a' ki so vsaj delno klonila zabavam RB. čeprav si marsikdo Prizadeva pojasnjevati, da je Ci-ulovo izpustitev dokaz nemoči in samljenosti RB, pa je po drugi strani nedvomno res, da so z obja-'0 dokumentov teroristov in naglo-s katero so sprejeli vrsto u-krepov v prid «potresencev* in brez-Poselnili — ukrepe, ki so jih »svetovale* Rg — dejansko utrdili po-*°žaj prevratniške organizacije in Postavili nevaren precedens za vse bodoče ugrabitve in izsiljevanja, komunistični senator Pecchioli je v jtjavi na primer dejal, da je ravna: nje nekaterih'strank ob priliki u-grabitve sodnika D’Ursa prepričajo brigadiste, da se jim splača Vztrajati pri tovrstnih podvigih, posledica tega prepričanja pa so šti-ri zaporedne ugrabitve, od katerih sta se dve srečni iztekli, ena je te-riala smrt inženirja Taliercia, ži- PSDI «L’Umanita» pa drevi poudarja potrebo po enotnem nastopu proti RB, ki »so se ponovno okre pile*. Socialdemokrati očitajo PSI, da je preko svojega glasila «Avan-ti» dal duška terorističnim proglasom in da je opravičilo o »humanitarnih vzrokih* povsem nesprejemljivo. Nasprotno pa je v imenu Democrazia proletaria Massimo Gorla dejal, da sta osvoboditvi Ciriila in Sandruccija zasluga vseh tistih, ki so zgolj iz humanitarnosti, ugodili zahtevam RB. Gorla je o-pozoril tudi na dejstvo, da se v imenu zaščite države in njenih inštitucij levica ne sme izneveriti boju za uveljavitev pravic proletariata in se mora z nezmanjšano ostrino postaviti po robu vsem poskusom, da bi zmanjšali vpliv delavstva. V Milanu pa si policija prizadeva. da bi odkrila ugrabitelje Renza Sandruccija, ki so ga teroristi izpustili predvčerajšnjim. Nadrobni pregled «giulie». v ka^ri je bil zaprt inženir Aifa-Romeo je pokazal, da so RB hotele dati njegovi izpustitvi poseben pečat. Ka že namreč, da so v vgradili magnetofonski avtomobil aparat z ojačevalcem, ki bi se moral samodejno sprožiti ob 17. uri in razglasiti Sandruccijevo izpustitev delavcem, ki so prav ob tisti uri odhajali iz tovarne Magneti Marel-li, pred katero je bil parkiran avtomobil. Zaradi okvare pa je »spektakularni* konec ugrabitve spodletel. Včeraj zjutraj je Sandrucci, ki se počuti odločno bol.ie, sprejel na svojem domu preiskovalce, ki so ga dalj časa zaslišali. Povedal jim je, da so ugrabitelji z njim ravnali človeško, da je bila hrana dobra. da pa je bil sicer dalj časa privezan in zaprt v zatemnjenem prostoru. V rokah RB ostaja sedaj samo še brat skesanega Patrizia Pecija, Roberto. Včeraj so v Rimu našli letak, s katerim »fronta zapornikov*. ki je imela nalogo, da se izreče o usodi Roberta Pecija. poziva RB, naj izpustijo ugrabljenca, češ. da .je priznal svojo krivdo — sodeloval naj bi s karabinjerji pri aretaciji njegovega brata — in si zato zaslužil pomilostitev. Ciro Cirillo, ki so ga teroristi izpustili včeraj v prvih jutranjih urah, je prve ure na svobodi preživel z družino (Telefoto AP) IlilliiilmmilimilliiiiiiiliiiiiiimitiiiiiiiiliilliHiiiiimimiimiimlMimiuiiimiiiuiimiiin iiiiiiiiiiiiiiiiuiiitmiiiiiiiniiiiiuiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiimiimttiiiiitMimiiiiitiiiiiiiuiin ZAČASEN USPEH HflBIBOVECfl POSLANSTVA Nfl BLIŽNJEM VZHODU Po razgovoru Reaganovega odposlanca z Beginom so Izraelci in Palestinci prekinili sovražnosti PLO je sprejela prekinitev ognja na poziv OZN jo poveljnika mirovnih sil OZN - Izrael sprejema sklep z nejevoljo, upa pa, da mu bodo ZDA v bodočnosti izročile bojna letala TEL A vrv*- Posebni odposlanec predsednika Reagana Philip Habib je' po pogovoru z izraelskim ministrskim predsednikom Beginom sporočil včeraj nekaj po poldnevu, da bodo vse sovražne operaci.je na področju Libanona in Izraela pre nehale ob 13.30 (po italijanskem času). Begin je izjavil, da Izrael podpisuje sporazum. Ameriški predsednik Reagan je izrazil svoje zadovoljstvo nad u-spehom Habibovega poslanstva, ki naj bi, po njegovem mnenju, prine- sel vsaj nekaj upanja za utrditev miru na tistem področju. Palestinska časopisna agencija Wafa je sporočila, da je predsednik PLO Jaser Arafat izjavil na nekem sestanku levičarskih naprednih sil, da palestinsko osvobodilno gibanje odobrava sporazum o prenehanju sovražnosti. Pri tem se je Arafat skliceval na posredniško vlogo OZN in poveljnika mirovnih sil OZN gen. Williama Callaghana. Palestinci so odobrili sporazum ob 17. uri. SPADOLINI JE IZPOLNIL PRVO OBLJUBO Vlada za razpust tajnih organizacij Na včerajšnji seji so sprejeli osnutek zakona o lem vprašanju - Razpust lože P2 u?* slika Renza Sandruccija po-u,/1 ko so ga rdeči brigadisti iz-usti|i (Telefoto AP) vJjen'e Roberta Pecija pa še dalje na nitki. h,. .. splošnem zadovoljstvu za iz-_ “tev odbornika Ciriila, katere-pr .n^Io morda že drevi obiskali ra,u .valei. pa je še vedno mnogo Iti Durjenja okrog izjave teroristov, Sposn v poslednjem, dvanajstem (Ji, °nilu napisale, da so za osvobo-odlt,V i3reje'e poldrugo milijardo lir CevUpnine °^a ®re za °^'tno provokacijo st- ^skus omadeževan ja njegove kn,., e. Tudi Cirillov sin je včeraj, kUh,..u P° izpustitvi, izjavil, da od-za(’ *,H‘ sploh ni bilo. Le nekaj ur bof ^Pa je član pokrajinskega od-chj0 nTl in dorotejeve struje Chiac-p,.j n? Posebni tiskovni konferenci te. j • da je bila odkupnina sicer tem lzp ačana, da pa KD ni pri W lmela nobene vloge. Gre vse-tia Hi.*? zel° lludo izjavo, saj je r>e da RB ponujeni denar le hiere* uporal}ile v dobrodelne na-fina ' .temveč ga bodo izrabile za J,,vnost|an^e svo-*e prevratniške de 0 m e nit- zanimive|šc komentarje gre klican tudi stališče »Voce Repub-strsiit,1**' odraža mnenje mmi-Stratl.Ka Predsednika Spadolinija. stVo a jSk° glasilo izraža zadovoljive „| srečnim iztekom ugrabi-teriH,1etlem 9» poudarja, da se, s j* ‘ ne sme pogajati in da tih stjo -e Premagati le ž enotno * nepopustljivoitjo.' Glasilo RIM — Vlada je na včerajšnjem sestanku pod predsedstvom ministrskega predsednika Spadolinija sprejela besedilo osnutka zakona za izvajanje 18. člena ustave. Gre za člen. ki prepoveduje državljanom združevanje v tajne organizacije in je torej tesno povezan s framason-sko ložo P2. To besedilo je ministrski predsednik Spadolini že pred časom napovedal in vlada ga je včeraj končno sprejela. Doslej so namreč obstajala določila, ki so prepovedala in kaznovala združevanje v pol vojaške tajne organizacije, v ostalem pa 18. člen ustave ni bil nikoli izvajan. Zakonski osnutek, ki ga je sprejela vlada v začetku navaja definicijo tajnih organizacij: Neka organizacija je tajna, če so njen sedež, namen in dejavnost nepoznani, če se člani med seboj ne poznajo in, če je njen namen, da vpliva na javne organe. Tako se določa načelo, da so tajne, po ustavi prepovedane organizacije samo tiste, ki tako ali drugače vplivajo na državni aparat. Kaznivi so samo pobudniki in voditelj organizacij, kar pomeni, da zakon priznava različne stopnje odgovornosti znotraj posamezne tajne organizacije. Oblast, ki odloča o tem, če je organizacija tajna ali ne, je samo sodstvo. Ker pa bi bil v nekaterih nujnih primerih lahko sodni postopek predolg, lahko sklep o razpustu sprejme predsednik vlade, potem ko je slišal za mnenje komisij za ustavna vprašanja poslanske zbornice in senata. Seveda bo dokončna sodba padla šele, kadar bo sodstvo izreklo razsodbo. Kar pa zadeva upravne odgovornosti državnih uslužbencev in u-službencev drugih javnih uprav predvideva osnutek ustanovitev e-notne komisije pri predsedstvu vlade, zato, da bi ne prišlo do razlik' v odločitvah posameznih organov. Vse to velja seveda za bodočnost. Kar zadeva ložo P2, o kateri se je posebna upravna komisija že izrekla in je ugotovila, da gre za tajno organizacijo, zakonski osnutek izrecno predvideva njen razpust. Vlada je, kot že rečeno sprejela samo zakonski osnutek, to pomeni, da bo moral o tem predlogu razpravljati parlament in zakon bo stopil v veljavo šele potem, ko ga bosta odobrila poslanska zbornica in senat. Iz sedeža OZN v New Yorku so potrdili, da je prenehanje sovražnosti začelo veljati na vsem prizadetem ozemlju. Dve uri po uradnem prenehanju sovražnosti so izraelski odgovorni krogi obtožili Palestince, da so prekršili dogovor (v resnici ga Palestinci tedaj še niso odobrili) s tem, da so bombardirali položaje majorja Haddada, ki s svojimi o-boroženimi silami nadzoru,je del libanonskega ozemlja na meji z Izraelom. Haddad je poglavar krščanske ločine, ki ne priznava su-verjetnosti Bejruta ter prejema o-bilno pomoč, tudi vojaško, od Izraela. Zdi se, da so pozneje tudi ti spopadi Drenehali. Tu se postavlja vprašanje: kakšna je formalna pomembnost tega prenehanja sovražnosti. Zdi se, da nihče noče sprejeti njegovega očetovstva. Sporazum je prišel na dan po Habibovem pogovoru z Beginom. Habib pa je prej obiskal Riad v Saudovi Arabiji in Bejrut. Izraelci so z nejevoljo sprejeli sporazum o prenehanju sovražnosti. Se prejšnjo noč so se skušali izkrcati na morski obali pri vasi Jiyeh, kakih 23 km južno od Bejruta. Pri desantu so uporabili baje eno vojno ladjo, osem torpednih čolnov in helikopterje. Palestinci trdijo, da so napad odbili. Izraelci pa pravijo, da so ubili nekaj gverilcev ter so na splošno prikazali operacijo kot skoraj nepomembno. Prenehanje sovražnosti ne gre v račun Tel Avivu, kjer so desničarski krogi prepričani, da so z napadi na libanonsko ozemlje zadali hude udarce Palestinskemu osvobodilnemu gibanju. Zavedli pa so se, da jim svetovna javnost ni naklo- MILAN — Tudi včeraj so na italijanskih borzah zabeležili velik padec. Od 165 delnic, kolikor jih kotirajo na milanski borzi, jih je včeraj 92 izgubilo na vrednosti in indeks je padel tako nizko, kot letos še nikoli. Nekdanji talci zahtevajo odškodnino WASHINGTON — Skupina nekdanjih talcev, ki so ostali v rokah iranskih muslimanskih skrajnežev kar 444 dni se je sestala na sedežu ameriškega zunanjega ministrstva in sklenila, da zahteva od a-meriške vlade tisoč dolarjev odškodnine za vsakega talca in za vsak dan, ki so ga preživeli v ujetništvu. Nekdanji ameriški talci morajo odškodnino terjati od Bele hiše, saj na podlagi pogodbe o njihovi izpustitvi nimajo pravice do kakršnekoli odškodnine s strani Irana. Svojo zahtevo so predložili posebni komisiji vidnih ameriških o-sebnosti, v kateri je med drugimi tudi nekdanji ameriški državni tajnik Cyrus Vanče, ki bo morala odločati o tem ali imajo nekdanji talci pravico do odškodnine njena in da .sp se .tudi* odnosi z Washingtonorn precej ohladili. Izraelski pomočnik zunanjega ministra Mordehaj Zippori meni, da prenehanje sovražnosti sloni, predvsem na vplivu ZDA na nekatere arabske države. »Libanonska vlada — je dejal Zippori — ima samo nekaj vpliva na palestinske organizacije, toda vlada Saudove Arabije je zelo bolj vplivna ter lahko vsili svojo voljo Siriji, Libanonu in drugim strankam. Izraelski vladni predstavnik upa, da bodo sedaj ZDA izročile Izraelu bojna letala. ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA PO GOSPODARSKEM VRHU V PHAM Zahodnonemška vlada pripravlja drastičen varčevalni program Finančni minister Matlhofer trdi, da mora Bonn prihranili 20 milijard mark (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BONN — Ko je kancler Helmut Schmidt na sklepni konferenci v Ottawi ugotovil, da sedmim najmočnejšim industrijskim državam ni u-spelo dogovoriti se o enotni kreditni politiki, je hkrati napovedal drastične varčevalne ukrepe s proračunskimi sredstvi. Finančni minister Matthoefer je načrt konkretiziral in dejal, da mora ZRN prihraniti okoli 20 milijard nemških mark, če naj uskladi negativno plačilno bilanco in zmanjša zadolžitev države. Takoj so se začeli širiti predlogi o tem, kje je mogoče kaj privarčevati in vsi se usmerjajo tja. kjer je sredstva najlaže zbrati, torej v velikcf množico majhnih ljudi, kot se je pred meseci izjasnil gospodarski minister Lambsdorff (dajatve v času brezposelnosti, otroški dodatki, nadomestila za čas bolezni). V Bonnu so se celo tako pognali v razprave o drastičnem varčevanju, da je predsednik komisije evropske gospodarske skupnosti Thorn včeraj štel za potrebno opozoriti zahodnonemške politike, naj ne bodo »preveč brutalni*, ker so od skladja v gospodarstvu zvezne republike odvisna gospodarska gibanja tudi v ostalih državah članicah. V političnem pogledu je čas za tako imenovane boleče posege zdaj bolj ugoden, kot pred nekaj meseci. Bonska vlada se je seveda že pred ottavvskim vrhom odločila za nekakšno vzporedno različico anglo-ameriški monetaristični poti premagovanja inflacijskih gibanj (s politiko dragih kreditov, ki vzdržujejo trdnost valute, toda zmanjšujejo investicije in povečujejo brezposelnost), toda objavo ukrepov je povezala z izidom sestanka sedmerice. Za nekakšno ravnotežje slabim novicam so včeraj poskrbele informacije iz »vladnih krogov* (to je formula za neuradno širjenje uradnega mnenja), da je »vlada zelo zadovoljna z izidi srečanja v Otta-wi». Zadovoljstvo naj bi povzročila jasna beseda ameriškega predsednika, ko je šlo za pogajanja o raketah srednjega dometa v Evropi. V pismu Helmutu Schmidtu je ameriška vlada zagotovila, da namerava spoštovati oba dela tako imenovanega dvojnega sklepa atlantske vojaške organizacije in še pred koncem leta začeti s pogajanji. V pismu je predsednik Reagan zagotovil, da določata zunanjo politiko on sam in zunanji minister Haig, bonski politiki naj se torej ne pustijo zmesti z občasnimi drugačnimi razlagami o namerah ameriške politike, ker gre že za »popolne špekulacije*. Pismo je Reagan o-premil s pokloni Schmidtu, ki naj bi se pogumno zavzel za dvojni sklep. Poudarjeno zadovoljstvo z enim delom srečanja je moralo skriti znamenja o bistvenih razlikah na drugih. Ko gre namreč za prihodnost trgovine med Vzhodom in Zahodom, so zahodnonemški interesi povsem drugje kot so ideološko obarvani strateški nameni ZDA. Zunaj uradnega optimizma in zadovoljstva je v tisku zato mogoče zaslediti tudi take komentarje, kot v Frankfurter Rundschau: »Vsi se lahko spoznajo v najmanjšem skupnem imenovalcu iz Ottawe. ZDA s svojo politiko visokih obresti in dragega denarja. Velika Britanija s svojo politiko širjenja ponudbe, Francija s politiko povečevanja, Japonska z izvozno politiko in Zvezna republika z mešanico od vsakega nekaj*. Najbrž ni samo omenjeni časopis opazil, da se je znotraj formule o usklajenosti dolgoročnih ciljev razvila tiha bitka med posameznimi koncepti. Tukaj ugotavljajo, da je poenostavljena podoba sveta, kakor jo je razložil predsednik Reagan, olajšala ostalim šestim državam (vključno s Kanado in celo z Veliko Britanijo) poenotenje sicer različnih stališč o vrsti spornih vpra- titiiniiiimiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiii šanj. Najmočneje naj bi dal francoski predsednik Mitterrand vedeti, da ni pripravljen čakati na boljše čase pod okriljem ukrepov ameriške gospodarske politike, toda odločen je bil v tem pogledu tudi bonski kancler. Problem je le v tem, da se zahodnonemška in francoska pot bistveno razlikujeta in da od uspeha francoskega poskusa premagati brezposelnost zavisi trdnost tako imenovanega evropskega denarnega sistema. Francoski načrt namreč predvideva povečanje izdatkov države, kaj naj poveča povpraševanje in poživi gospodarska gibanja, s tem pa po mnenju za-hodnonemških finančnih strokovnjakov nastaja nevarnost večje inflacije, ki zaradi povezanosti gospodarstev v evropskem denarnem sistemu vsaj posredno zadenejo tudi druge, na prvem mestu nemško marko. MOJCA DRČAR MURKO V Španiji so včeraj podražili bencin MADRID — Španska vlada je včeraj sklenila, da podraži petrolejske proizvode. Gre za drugo podražitev ir letošnjem letu. Super bencin se je podražil za 4,4 odst. Illlllllllilllllllllllllllllllllllllttlll OSTER KOMENTAR HAN0JSKEGA RADIA Vietnam napada Jugoslavijo zaradi stališča o Kampučiji Komentator napada jugoslovansko misijo v 0IN, češ da je potvorila deklaracijo neuvrščenih o Kampučiji mpgRtp' BANGKOK — Pod naslovom »Sovražno stališče Beograda do Vietnama in Kampučije* je uradni Vietnamski radio objavil včeraj obširen komentar, v katerem napada stališča Jugoslavije na nedavni mednarodni konferenci o Kampučiji v New Yorku. Več kot 90 držav je na tej konferenci sprejelo, med njimi tudi jugo-slavija deklaracijo, ki se zavzema za miroljubno politično rešitev kampučijskega konflikta na temelju u-mika vietnamskih okupacijskih čet. Radio je oporekal pravico Združenim narodom, da se ukvarjajo s problemom Kampučije in deklaraci- Posledice palestinskega obstreljevanja v Izraelskem mestecu Klrjat Šmona (Telefoto AP) ..................... PRED ZASEDANJEM VSEDRŽAVNEGA SVETA KD RIM — Niti teden dni ni več do zasedanja demokristjanskega vsedriavnega sveta in srečanje, za katero so napovedovali, da bo prelomnega značaja, ne bo nič drugega kot u-mirjeno zasedanje, na katerem bodo najbrž potrdili zaupanje sedanjemu tajniku Piccoliju. Včeraj je Arnaldo Forlani, nekdanji predsednik vlade in sedanji predsednik KD podprl Piccolija ter dejal v bistvu, da tajnik stranke sploh nima nobene odgovornosti za dejstvo, da je predsedstvo vlade pripadlo prvič v povojnem obdobju predstavniku neke laične stranke. Forlani je prevzel vso odgovornost nase, da bi še poudaril solidarnost s Piccoli-jcm pa je napovedal, da bosta skupaj s tajnikom stranke v prihodnjih dneh sprejela najvidnejše predstavnike KD. Pa poglejmo kakšna so stališča znotraj posameznih struj. Dorotejci so se sestali pred dvema dnevoma in sklenili, da bodo podprli tajnika do konca. Drugi vidni predstavnik struje, nekdanji minister Toni Bisaglia je bil videti v prejšnjih dneh dokaj nemiren, končno pa se je odločil za drugo taktiko. Zanaša se predvsem na dejstvo, da z lahkoto pogojuje Piccolija . Tudi nekateri drugi dorotejci, ki so se v prejšnjih dneh pritoževali, češ da je njihova struja slabo- zastopana t) vladi, so se nazadnje umirili. Pristaši fanfanija so se sestali prav včeraj, odsoten pa je bil prav njihov zgodovinski voditelj. Predsednik senata je vsekakor dal vedeti, da podpira Piccolijevo tajništvo vsaj do prihodnjega kongresa, ki bo najbrž februarja 1982 se pravi točno dve leti po kongresu v rimski športni palači, kot predvideva statut stranke. Fanfanijeva podpora Piccoliju najbrž izhaja iz dejstva, da ima predsednik senata v.roki močne adute, s katerimi lahko vpliva na politiko šibkega demokristjanskega tajnika. Pred dobrim tednom so se sestali pripadniki struje tforze nuove», ki jo vodi nekdanji namestnik tajnika Donat Cattin, ki je imel dolg govor, v katerem se je zavzel proti strujam in za okrepitev demokristjanskega vpliva v državi. Struja forze nuove je trenutno edina. ki uradno zahteva odstop Piccolija in vsega vsedržavnega vodstva. Zato bo na prihodnjem zasedanju vsedržavnega sveta sedanji namestnik Vittorino Colombo odstopil. Kaže, da ga bo nadomestil eden od pristašev Fan-fanija, morda pa ga ne bo nadomestil nihče in tako bo edini Piccolijev namestnik ostal De Mita. Andreotti in njegovi pristaši niso nikoli skriva K dejstva, da podpirajo sedanje taj- ništvo. Andreotti bi najbrž hotel skleniti železno zvezo s Piccolijem, v okviru katere (gre sicer za zelo drzne domneve) naj bi Forlani postal tajnik stranke, Andreotti najprej predsednik KD in potem predsednik republike, Piccoli pa predsednik vlade. Najhujša nasprotja pa so v vrstah Zacca-gninijeve struje. Z ene strani so zmerneži, ki menijo, da je boljše imeti skromnega tajnika, na katerega pa je mogoče vplivati, kot je Flaminio Piccoli kot pa uglednega in bolj samostojnega voditelja. To stališče zastopajo predvsem sedanji namestnik tajnika De Mita, Misasi in sedanji minister za šolstvo Bodra-to. Z druge strani pa so tjastrebb, ki zahtevajo poglobljeno in načelno razpravo ter takojšen odstop Piccolija. To so Granelli, Maria Eletta Martini in Mino Martinazzoli. Slednji uživajo podporo številnih deželnih predstavništev. Kakorkoli že največja moč sedanjega demokristjanskega tajništva je v dejstvu, da ima rasne alternative. Ni namreč ugledne osebnosti, ki bi povedel KD na novo pot po treh zaporednih porazih v zadnjih mesecih: na glasovanju za referendum o splavu, na upravnih volitvah 21. junija in končno glede dejstva, da je KD po tolikih letih moralo prepustiti predsedstvo vlade. R. G. jo označil kot neveljavno in nezakonito. Radio Hanoi obtožuje Jugoslavijo, da aktivno podpira tiste, ki si prizadevajo Združene narode izbrati kot orodje za teptanje svobode in sreče kampučijskega ljudstva in za ogrožanje miru, stabilnosti in varnosti držav jugovzhodne Azije. V nadaljevanju komentarja je rečeno. da Jugoslavija govori o miru, toda tisto kar dela samo povečuje napetost v jugovzhodni Aziji. Komentator zlasti napada voditelja jugoslovanske misije pri Združenih narodih Miljana Komatino zaradi »popačenja* tistega dela deklaracije, ki je bila sprejeta na lanski konferenci zunanjih ministrov neuvrščenih držav v Nevv Delhiju, ki se nanaša na Kampučijo. S tem v zvezi Radio Hanoi navaja, da je ministrska konferenca neuvrščenih v indijskem glavnem mestu zavzela stališče, da je kampučijski spor glavni vzrok za krizo v jugovzhodni Aziji ter da so na tej konferenci poudarili pravioo kampučijskega ljudstva, da samo odloča o svoji usodi brez tujega vmešavanja. Vietnamski radio trdi, da v New Delhiju takšnega stališča niso sprejeli in dodaja, da je bila konferenca uspeh miroljubnih in naprednih sil pri čemer očitno misli na Vietnam, ki je le «bratsko priskočil na pomoč* kampučijskemu ljudstvu. (dd) Šrilanski premier na obisku v Beogradu BEOGRAD — Na povabilo predsednika ZIS Veselina Djuranoviča je včeraj dopotoval na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo predsednik vlade Demokratične socialistične republike Šri Lanke Ranasin-ge Premadasa. Visokega gosta iz prijateljske države je sprejel in pozdravil njegov gostitelj predsednik ZIS Veselin Dju-ranovič. Včeraj popoldne so bili v palači federacije v Novem Beogradu že prvi uradni pogovori predsednikov vlad dveh držav in njunih sodelavcev, sinoči pa je predsednik ZIS priredil slovesno večerjo v čast premie ra Premadase. (dd) Tanassi in pajdaši ne bodo plačali odškodnine državi RIM — Mario Tanassi. Duilio Fa-nali in Bruno Palmiotti ne bodo, vsaj zaenkrat, izplačali državi odškodnine za škodo, ki so jo povzročili z afero Lockheed. Gre za nekaj več kot milijardo lir. Sklep, da trojica zaenkrat ne bo plačala odškodnine je sprejel računski dvor zato, ker je bilo premoženje vseh treh zaplenjeno in bo moralo ustavno sodišče najprej preklicati zaplembo. NA SINOČNJI REDNI SEJI Pokrajinski svet z večino glasov zavrnil proračun manjšinske uprave Liste za Trst Proti so glasovali K Pl, KD, PSI, SSk in PSDI, podprla pa sta ga le LpT in MSI Tržaški pokrajinski svet je na sinočnji seji malo pred polnočjo z večino glasov zavrnil finančni proračun za letošnje leto: proti politično - programskim predlogom manjšinskega odbora Liste za Trst so glasovali predstavniki KPI, KD, SSk, PSI in PSDI, torej skupno 16 svetovalcev (predstavnik KD Fusa-roli je bil odsoten), proračunski dokument pa sta poleg desetih predstavnikov liste (svetovalec Mayer je bil odsoten) podprla še oba mi sovca. Tako se je tudi na pokrajini ponovil položaj kot že pred nekaj tedni na tržaški občini: podobno kot na občini je zavrnitev proračuna tudi na pokrajini sprožila postopek o imenovanju komisarja, ki ga bodo imenovali pristojni deželni kontrolni organi. Kot znano, bo drevi, ob 24. uri, zapadel zadnji rok, ki ga je osrednji (deželni) nadzorni odbor določil za odobritev proračunskega dokumenta, sicer bo pred sednik tega organizma imenoval komisarja «ad actum*, ki bo imel edino nalogo odobriti proračun. Šele nato in v kolikor bi sedanji odnosi med strankami za dosego kakršne oblike sporazuma ostali nespremenjeni. bo prefekt imenoval komisarja, ki bo vodil pokrajinske posle in imel med nalogami razpust skupščine in razpis novih pred časnih volitev, o katerih se že govori, da naj bi bile spomladi prihodnjega leta. Sinočnja seja, ki je zaradi negativnega izida glasovanja o proračunu po vsej verjetnosti zadnja v tej mandatni dobi. se je začela z repliko predsednika Venture na posege iz splošne razprave, nakar so načelniki svetovalskih skupin podali glasovalne izjave: podali so jih svetovalci Harej (SSk), Martini (PSDI). Carbone (PSI), Segariol (MSI). Loechi (KD). Martone (KPI) ter odbornica Paludetto (LpT). Sledilo je glasovanje, s katerim je pokrajinski svet — kot že rečeno — s 16 glasovi proti 12 zavrnil proračun za letošnje finančno leto. Po glasovanju je predsednik Ventura dejal, da pokrajinski odbor ostaja na svojem mestu, ker mora ostati za vodenje rednih poslov vse do imenovanja prefektnega komisarja: v kolikor pa bi se pred razpustom skupščine izoblikovala kakršnakoli večina, ki bi prevzela pokrajinsko upravo v svoje roke — je še dejal — se odbor obvezuie, da bo v tistem trenutku odstopil. Mnenj« socialistov v UIL {lede zadeve Fabricci Socialistična komponenta v sindikalni organizaciji UIL za Furlanijo-Julijsko krajino je izdala tiskovno Otroci srečno prispeli v Savudrijo in Gorje Iz Savudrije so nam sinoči telefonsko sporočili, da je 33 dečkov in 19 deklic s Tržaškega in Goriškega srečno prispelo v obmorski letoviščarski kraj. Odpotovali so v četrtek in so — kot so nam povedali — dopotovali v Savudrijo o-krog 15. ure ter so se že takoj po kosilu in pospravljanju podali na plažo. Drevi je zanje pripravljen spoznavni večer. Otroci tudi sporočajo, da se bodo vrnili 6. avgusta. Starši naj jih pričakajo kot je bilo že domenjeno. Prav tako so nam telefonirali tudi iz Zgornjih Gorij pri Bledu, kamor je včera.i prispelo 56 otrok s Tržaškega. Upamo, da bo vreme vse dni razposajenega letovanja tudi njim naklon.jeno. sporočilo, v katerem izraža mnenje, da je z moralnega vidika nemogoče ne obsoditi sklepa vsedržavnega tajništva UIL, ki je brez podrobnejšega preverjanja rehabilitiralo tržaškega sindikalista Fabriccija, čigar ime je bilo na dolgem seznamu pripadnikov Gellijeve masonske lože P2. Socialisti v sindikatu UIL zato zahtevajo, da se vsa zadeva osvetli in razčisti. Polemična nota deželnih organov KPI Še ena polemična nota v zvezi s poročilom deželne uprave o dodatnih finančnih potrebah pri obnovi potresnih območij. Prihaja s strani svetovalske skupine in deželnega tajništva KPI. Komunisti izražajo začudenje nad nestrpnostjo deželne uprave, da bi čimprej seznanili vse pristojne dejavnike in širšo javnost z vsebino dokumenta. Toda v tem ni nič hudega, pripominjajo. Veliko huje je z vsebino dokumenta samega, oziroma s stališči, ki jih deželna uprava izraža glede problemov splošnega razvoja dežele. Z drugimi besedami povedano, deželni u-pravitelji so v omenjenem dokumentu dejansko zamolčali vrsto hudih problemov. Po mnenju KPI je zato naloga krajevnih ustanov, sindikalnih in podjetniških ter drugih organizacij, da o teh problemih spregovorijo in z njimi seznanijo širšo javnost. VČERAJ OmBIll TRI ZAKONSKE OSNUTKE Odmevi na dejavnost deželnega sveta F-JK Polemični stališči demoproletarcev in Furlanskega gibanja glede osnutka o razveja kulturnih dejavnosti Deželna skupščina je imela do kaj naporen teden. Vsakodnevne seje so se običajno zavlekle skoro do večera. Posebno ognjevita ie bila razprava o razvoju kulturnih dejavnosti v Furlaniji - Julijski krajini. ki je zahtevala kar dva dni. to je v sredo in četrtek. Ta razprava .je imela razne odmeve, ki se še niso polegli in se zlepa tudi ne bodo. Včerajšnja kronika deželnega življenja na primer beleži dve polemični stališči, in sicer stranke proletarske demokracije in Furlanskega gibanja. Demoproletar ska stranka je mnenja, da sprejeti zakonski osnutek ne izpričuje najmanjše volje, da bi dodelili tudi krajevnim skupnostim nekaj več dejanske oblasti v kulturni politiki. V ČETRTEK PONOČI MED TAJNO SEJO ZAVRNJEN PREDLOG LISTE ZA TRST 0 SUSPENZIJI FRANCA ROTELLIJA Za suspenzijo glasovali le listarji in misovci - Svet sprejel sklep, da se pokrajinska uprava prijavi kot civilna stranka Pokrajinski svet je v četrtek po noči z večino zavrnil predlog li-starskega manjšinskega odbora o suspenziji ravnatelja psihiatrične službe Rotellija in upravnika Orto-lanija, ki sta skupaj z bivšim komunističnim odbornikom Panizonom obtožena, da sta povzročila imo-vinsko škodo na račun pokrajinske uprave. V nadaljevanju seje pa je svet, z večino sprejel sklep, da se uprava prijavi kot civilna stranka v sodnem postopku, ki ga je proti omenjenim uvedlo sodstvo. Razprava o teh dveh predlogih je potekala za zaprtimi vrati, kot je predlagal glavni tajnik po posvetovanju z deželnim nadzornim sve tom. Glede na to, da je sklepa predložila LpT, je lahko ugotoviti, da so za suspenzijo glasovali poleg li-starjev še fašisti, ob glasovanju o drugem predlogu pa so se jim pridružili še dpmokristjanski svetovalci. Pred tem so v javnem delu seje * večino sprejeli reselu cijo, ki so jo predhodno podpisali vsi načelniki strank, razen misov-cev. V njej pokrajinski svet ugotavlja, da poteka '10 let odkar so pokojni Franco Basaglia in njegovi sodelavci začeli v Trstu z izkušnjo, ki je prerasla umobolnico in ki je postala državni zakon. Ker bodo z oktobrom pristojnosti za psihiatrično oskrbo prešle od pokrajine na krajevno zdravstveno enoto in ker je za to izkušnjo, ki je sprožila veliko zanimanja in odobravanja na mednarodni ravni (bila pa je tudi zgled za psihiatrično reformo v I-taliji) dala pobudo in jo vodila prav tržaška pokrajinska uprava, je u-mestno da se septembra priredi manifestacija, med katero naj bi potegnili določene zaključke o izkušnji, ki se mora še naprej razvijati v duhu novega zakona. Manifestacija bo tudi priložnost, da se pojasnijo morebitne nejasnosti in preveri delo prenovljene psihiatrične službe. V razpravo o resoluciji so posegli Martone (KPI), Locchi (KD), Carbone (PSI), Paludetto (LpT), Martini (PSDI), Segariol (MSI), Harej (SSk) ter predsednik Ventura. še posebno čudno je bilo ravnanje predstavnikov LpT, ki so predhodno podpisali resolucijo, med razpravo pa predlagali dva popravka, ki sta bila z večino zavrnjena. Namesto besede »odobravanja* so predlagali »debato*, manifestacijo pa naj bi priredili na Trgu Unitš, Martone je predlog o Trgu Unita ocenil za folklorističnega, Venturo •UllltfltlltlMIIIIIIHIItllllllllllliniltMIIHIItllUlinilllMMIIIHIIIMIIIIItinilltllllllllltMtlllltlMIIItllOTIIItMIIIM* S SEJE SVCTOIVANSKECA RAJONSKEGA SVITA AVTOBUSNO ČAKALNICO ZGRADITI TUDI NA LONJERSKEM PODROČJU V svetoivanskem rajonskem svetu so sinoči med drugim razpravljali tudi o avtobusnih čakalnicah, ki naj bi jih prevozno podjetje ACT začelo postavljati v tej mestni četrti prihodnjo jesen. Svetovalci so se po poročilu urbanistične komisije soglasno odločili, da predlog prevoznega podjetja v interesu prebivalcev deloma spremenijo, saj ACT ni smatralo za potrebno, da postavi čakalnico tudi v Lonjerju, kjer je zadnja postaja linijskega avtobusa št. 36. Sprva so svetovalci mislili predlagati postavitev še osme čakalnice, ko pa so jih seznanili, da je to dejansko nemogoče, so predlagali nekatere spremembe prvotnega osnutka. ACT predvideva nove čakalnice ob svetoivanski cerkvi, pri Bošketu. na začetku Lonjerske ceste na križišču pred slovenskimi višjimi šolami, nasproti Ul. Antoni na Lonjerski cesti, nadalje pri Priapvmjle za DIJAŠKI) MATICO Sanci in v Podlonjerju. Rajonski svpt je bil mnenja, da nova čakalnica pri svetoivanski cerkvi ni tako nujno potrebna, saj je tam že ena. To čakalnico naj bi torej ACT zgradilo v Lonjerju, kjer ni nobenega naravnega zatočišča pred vetrom in mrazom. Svet pa je tudi predlagal, da bi čakalnico, ki je predvidena pri Ul. Antoni, premestili v Ul, Levrier, kjer je sklop ljudskih stanovanj. Na koncu naj še pripomnimo, da mora novi predlog preučiti prevozno podjetje, nakar ga mora odobriti tržaška občina. Nad slednjo pa so se zgrnili temni oblaki komisarske uprave in vprašanje je, če bo odobritev stekla brez večjih zastojev. pa vprašal, če misli umakniti svoj podpis z resolucije. Iz povsem nelogičnih razlogov pa je slednji svoj podpis pustil, med glasovanjem pa se skupaj z drugimi listarji vzdržal. Proti resoluciji so volih misovci ter en predstavnik LpT. Kakšno mnenje imajo melonarji o psihiatrični reformi in pokojnem profesorju Basaglii je včeraj če je bilo sploh treba, še enkrat dokazala razprava o resoluciji. Basaglia je zanje predvsem politolog in ideolog, in zajema le »ideološke kategorije*. O «globalnem preučeva-valcu emarginacije*, kot ga je opredelil svetovalec SSk Harej, pa ni bilo s strani LpT slišati besede. Zatrjujejo, da so za psihiatrično reformo, v isti sapi pa ji skušajo na vsak način nadeti nagobčnik. Barnaba pozitivno ocenil odobritev zakona o kulturi Deželni odbornik za izobraževanje in kulturne dejavnosti Barnaba je z velikim zadovoljstvom ocenil o-dobritev zakonskega osnutka o kulturnih dejavnostih. Dejal je, da je bil zakonski osnutek v pripravljalni fazi predmet obširnih raziskav in posvetovanj, v katerih so sodelovale krajevne uprave, kulturni o-peraterji ter politične in družbene sile. Po odbornikovem mnenju zakonski osnutek valorizira vlogo pokrajin, katerim so poverjene točne naloge in neposredno finansiranje v podporo kulturnih dejavnosti ter pobude za ohranitev in valorizacijo krajevnih jezikov in kultur. V nekaterih sektorjih zakonski osnutek evidentira ustanove primarne deželne važnosti: na gledališkem področju so to Gledališče Verdi, Teatro stabi'e F—JK. Slovensko stalno gledališče in deželna gledališka ustanova. Poleg pokrajin imajo v tem zakonu pomembno vlogo tudi občine, predvsem pa glavna mesta pokrajin. Danes se v Repnu poročita SONJA LAZAR in MAURO KRALJ ‘ Vse najboljše v skupnem življenju jima želijo Darjo, Roberto, Marko in Sandra Vse ostaja še naprej v rokah velikih skupin, medtem ko so spet prezrli potrebe in pravice osnovnih kulturnih dejavnikov, ki delu.iejo tudi daleč od mestnih središč, da bi na nek način uveljavile svoja kulturna hotenja. Demoproletarci se tudi zgražajo nad dejstvom, da novi zakon ne omogoča razvoja furlanske in drugih kultur. Podobno stališče je zavzelo tudi Furlansko gibanje, ki v posebnem tiskovnem sporočilu ugotavlja da so se hotele s tem zakonskim ukrepom zadušiti zadnje možnosti za razvoj drugih jezikov in kultur v naši deželi. Deželna skupščina je svoje delo vsekakor zaključila včeraj z obravnavanjem treh drugih zakonskih osnutkov. Prvi zadeva pravilnik farmacevtske službe (pri glasovanju so se vzdržali PdUP. DP in MSI-DN), drugi predvideva izredni finančni poseg v podporo zasebnih ustanov, ki delujejo na področju oskrbe telesno in umsko prizadetih (vzdržani: KPI in PdUP). tretji pa dopolnjuje dosedanje zakone na področju obnove potresnih območij. Tudi ta zakonski osnutek je bil sprejet z večino glasov (vzdržali so se DP, PdUP, MF, in MSI-DN). Deželni svet se bo spet sestal v ponedeljek. 27. julija, ob 9.30. Vodstvo skupin« KD v deželnem svetu o bodočem delovanju Včeraj se je sestalo vodstvo svetovalske skupine KD v deželnem svetu in preučilo program dela in prioritetno lestvico zakonskih o-snutkov, ki jih je treba še odobriti pred koncem prvega dela zasedanj deželnega sveta. Vodstvo svetovalske skupine KD je ob tej priložnosti izrazilo zadovoljstvo nad o-dobritvijo zakonskega osnutka o kulturnih dejavnostih, ki daje v te namene na razpolago precejšnje vsote denarja in ki se loteva —■ po mnenju KD — na organski način problemov zaščite in valorizacije furlanske kulture in .jezika ter »kultur in jezikov izhajajočih iz slovenščine in nemščine prisotnih v naši deželi.* Vodstvo svetovalske skupine KD je med drugim tudi podčrtalo potrebo, da bi deželni svet pred koncem sedanjega dela zasedanj odobril zakonski osnutek, ki’ refinansira v višini 100 milijard lir, vrsto deželnih zakonov o obnovi Furlanije, • V torek, 28. julija, se na Proseš-ki ulici na Opčinah sestane rajonski svet za vzhodni Kras. Dnevni red: gradbeno dovoljenje, športni objekti in poletni centri. Kako prizadetim olajšati težave pri izkoriščanju javnih storitev V številnih mestih po Italiji so že začeli nameščati posebne javnostoritvene naprave v uporabo handikapiranim osebam. Mednje sodijo telefonske govorilnice, kakršno vidimo na sliki in ki se nahaja na Goldonijevem trgu. Žgoče vprašanje tako imenovanih drugorazrednih smo torej začeli reševati tudi pri nas, dasiravno z zamudo pa tudi ž nezadostnim občutkom za tovrstne probleme. Tako ali drugače fizično (ali tudi morda psihično) prizadeti so kajpada hvaležni onim. ki jim omogočajo, da brez posebnega natezanja nekam telefonirajo: vendar jim to ne more biti dovolj. Pogrešajo na primer možnost vstopil v avtobus, kakor tudi med drugim neproblematičen vstop v najrazličnejše javne ustanove, kot so šole itd. Glavna skupščina Kraške gorske skupnosti je sinoči z večino glasov odobrila finančni proračun za tekoče leto ter se tako izognila imenovanju komisarja. Obnovila je tudi manaat predsedniku skupščine Milošu Budinu in šestim članom u-pravnega sveta, medtem ko sta bila dva (Karlo Černič in Edvin Švab) imenovana na novo. Mandat je začasnega značajaVlsaj, bodo člani izvršilnih organov odstopili, brž ko bo dosežen sporazum med strankami glede razširitve sodelovanja pri upravljanju ustanove. To obvezo je izredno poudaril predsednik Miloš Budin ob prevzemu dolžnosti. S tem je bila kriza, ki se je razširila tudi v Kraško gorsko skup- •iiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiifiiiiimiiiiitiiiiiiiHimiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivumiiiiifMiiiimHiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiinimiiNiNiiiMniuuMHiimiiiiiiiiiifiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiini Slovo «Ostržka» Otroci Iz poletnega središča na Proseku | Poletna središča na Proseku, v Zgoniku in na Repentabru so vče-, raj zaključila svojo dejavnost. Samo na Proseku bo še ena izmena, in sicer od 10. do 28. avgusta. Organizatorji so poskrbeli, da so otroci preživeli lep dan. Tako na Proseku, kjer so med drugim uprizorili igro »Ostržek*, kot v Zagradcu, kjer sta zgoniški in repentabrski središči pripravili piknik, je kar vrelo od navdušenja malčkov, ki so končali del svojih počitnic. V osnovni šoli na Proseku je bilo že zjutraj vse živo. Razigrani o-troci so pod vodstvom animatorjev pripravili vse potrebno za zaključno slovesnost, ki je bila v zgodnjih popoldanskih urah. Po kosilu, ob pol dveh, ko so se skoro vsi starši otrok zbrali na dvorišču poletnego središča, je začelo uprizoritev «0-stržka*. Naj poudarimo dejstvo, da so otroci kljub temu, da je bil to njihov prvi konkreten stik z gledališko predstavo, dokazali svojo bistrost in naravno nastopili v svojih vlogah. Dialogi so bili prepuščeni improvizaciji otrok, ki jih številno občinstvo ni sploh zbegalo. Po zaključku prve točke programa je ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali nekateri otroci, dala mnenje o kuharski spretnosti svojih mam, ki so se res potrudile in prinesle obilo slaščic. Po nagraditvi zmagovalke, so mlajši in starejši skupno preživeli popoldanske ure. Na liceju France Prešeren so uspešno opravili maturo MOJCA ŠVAB KSENJA SLAVEC BORIS SALVI Svojim požrtvovalnim člani cam in odborniku prisrčno čestita KD Valentin Vodnik Skupni piknik otrok ii igonUkogft tu repontabrskega poletnega centra v Zagradcu nost, začasno in v zadnjem trenutku premoščena. Reči moramo, da zares v zadnjem trenutku, kajti danes zapade rok, ki ga je določil deželni nadzorni odbor za odobritev proračuna in ki je 7. t.m. poslal tudi že pismeni ultimat. Sicer pa je bila zadev? glede proračuna;in drugih sklepov precej nejasna še tik pred začetkom sinočnje seje. Od 49 članov glavne skupščine . je. bilo prisotnih samo^Kriin^j^-bflia^-tHkb komaj zagotovljena sklepčnost. Odsotnost tolikšnega števila, predstavnikov občin se je nato odrazila tako pri volitvi predsednika, saj je bil izvoljen šele ob drugem glasovanju kakor tudi pri volitvi osmih članov upravnega odbora, za kar so bila potrebna kar tri glasovanja. Budin je po drugem glasovanju prejel 26 glasov, trije člani glavne skupščine pa so oddali belo glasovnico. Upravni svet sestavljajo poleg predsednika Budina še Srečko Colja, Pavel Colja. Edvin Švab. Albin Škrk, Karlo Černič, Franco Visintin, Robert Pahor in Marino Pečenik. Nekoliko drugačen je bil izid glasovanja o proračunu, ker je medtem zapustil zasedanje predstavnik tržaške občine, radikalec Busdachin. Za dokument je glasovalo 25 članov glavne skupščine, trije pa so se vzdržali. Finančni dokument predvideva 746.421.709 lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Pri tem velja posebej poudariti, da so v omenjenem znesku vključeni tudi predvideni raz- Danes se poročita SONJA LAZAR t« MAURO KRALJ Mnogo sreče in zadovoljstva na skupni poti jima želi ŠD Primorec Danes stopita na skupno življenjsko pot SONJA LAZAR in MAURO KRALJ Mnogo skupne sreče in medsebojnega razumevanja jima želita Mladinski krožek in KD Kraški dom. MALA ČRNA KRONIKA Z gilero v zastavo S svojo gilero 125 je trčil včeraj 42 letni železničar Rolando Medici iz šempolaja v avto znamke zastava 101 z zagrebško registrsko tablico. Nesreča se je pripetila včeraj, okrog 12 ure pri nadvozu Sv. An-drea. Medicija so prepeljali na ortopedski oddelek glavne bolnice, kjer so zdravniki izrekli 20-dnevno prognozo okrevanja. Dad in vnuk sama ujela tatu Kar sama sta si pomagala 79-letni Giuseppe Laube (Ul. Resman 1/2) in njegov vnuk Livio Lenuzzi. Tatu, ki je priletnemu Laubeju pred pokrito tržnico v Ulici Carducci sunil denarnico, sta namreč zagrabila in ga zadržala, dokler jima niso agenti javne varnosti priskočili na pomoč. 30-letnega alžirskega državljana Mohameda Bendjadbouja so prepe- ljali na kvesturo, kjer so pripravili zapisnik. Prijavili ga bodo zaradi tatvine. Slon cirkusa Orfel ranil čistilca Potem ko sta predvčerajšnjim zbežala iz kletke šimpanca cirkusa Or-fei (njun beg je bil le kratkotrajen), se je včeraj popoldan uprl jet-niškim okovom tudi cirkuški slon. Osemletna Safana je z rilcem za grabila mladega, temnopoltega čistilca, ki se je pravkar mudil ob njej in ga je treščila v tla. 19 let nega Paramamathama Sithambara-mathama so seveda takoj pospremili v bolnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Mladi delavec, ki je doma na otoku Šri Lanka. na srečo ni utrpel hujših poškodb. Zdravniki so ugotovili udarec v glavo, zaradi česar se bo moral čistilec zdraviti 10 dni. Frslival komunističnega tiska v Trebčah Kot vsako leto organizira tudi tos sekcija KPI »Zorko Kralj* ni vrtu Ljudskega doma v Trebčah festival komunističnega tiska. Praznik se bo pričel danes ob 17. uri,-Jutri bosta nastopili mlajša folklorna skupina Tabor z Opčin in vaška godba na pihala. Federacijski pozdrav bo prinesel občinski svetovalec tov. Fausto Monfalcon. Zdravstveni urad sporoča, da v dneh od 13. do 19. julija zabeležili naslednje primere nalezljivih bolezni: ‘2 primera škrlatinke, 25 primerov ošpic, 4 primere noric, 1® primerov vnetja priušesne slinavke in en primer nalezljivega vnetja jeter (izven občine). ZAČASNO PREPREČENA KRIZA V KRAŠKI GORSKI SKUPNOSTI Obnovitev mandata izvršilnima organoma in odobritev proračuna lične prispevki v okviru triletnega načrta (436 milijonov lir). Zaradi pomanjkanja prostora >n ker se je zasedanje zaključilo razmeroma pozno, danes ne bi navajal* posameznih posegov, pač pa sam® nekaj splošnih , ugotovitev, oz. predlogov, id so jih izrazili . socialist D'Amore, radikalec Busdachin *** tudi predstavnika krščanske demokracije in Jo glede nujnosti fijjf širšega dogovarjanja in sodelovanja pri upravljanju ustanove, ki šest lej po svoji ustanovitvi še nima odobrenega statuta. OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Sindikat slovenske šole obvešča asistentke državnih otroških vrtcev, da morajo predložiti do 10. avgusta prošnjo za potrdite*' mesta za šolsko leto 1981/82. Zainteresirane morajo napisat* prošnjo na nekolkovan* i papirju >° nasloviti na šolsko s>bništvo po brazcu D, ki je priložen ministrski okrožnici štev. 173 z dne 26. 5. 1981* ki obravnava namestitve asistentk -a šolsko leto 1981/82. Prošnjo mora overoviti s podpisom ali žigom didaktični ravnatelj-Seznam asistentk, ki so potrjene z* šolsko leto 1981/82, bo razobešen na oglasni deski šolskega skrbništva 20. avgusta. iifl 1T»T?W Namesto cvetja na grob Roman® Dreconia darujeta za spomenik P8®' lim v NOB iz Boršta Olga Detn**"’ 10.000 ter družina Petaros (Bor** 89) 5.000 lir. V spomin na očeta Grazielle Fljjj lan daruje profesorski zbor 41-0®° lir za šolsko blagajno srednje šol® S. Gregorčič v Dolini. V spomin na pok. Čili Bitežnik darujeta Vesela in Pepi Starc 20.00® lir za ŠD Kontovel. Za Društvo slovenskih upokojen' cev darujeta Mihael Štok 10.000 ** Helena Rupena vd. Scaffini 2.000 lij- Namesto cvetja na grob Aurel*® Granduč daruje družina Zore Pet*' ros (Trst) 10.000 lir za Center za r*" kasta obolenja. Ob 21-letnici smrti dr. Josipa Agn*' letta daruje družina 30.000 lir za Sl®1 vensko dobrodelno društvo. Trije nudisti prebili noč na kvesturi S prijavo sodnim oblastem žarenj opolzkih dejanj v javnosti se je ko®' čalo nočno kopanje treh mladih težaških nudistov. Brata ClaudioJ® Roberto D. (24 let oziroma 22 1«*'| ki sta doma v Miljah ter njun J®” letni prijatelj Ulisse F. so se —, P* hudi četrtkovi soparici — hladil* ®” krog 2. ure v noči med četrtkom 1 petkom na obrežju pri kopališču T® polino, nasproti javnega lokala Ben. Vse skupaj bi se morebiti ne ko® čalo prav v uradih kvesture, so mladeniči prebili noč, če bi Roberto D. in Ulisse F. ne pod®! čez cesto popolnoma gola. Tako J je opazil agent javne varnosti i® * opozoril policijsko izvidnico. Roberto in Ulisse se bosta mo*'* la zagovarjati pred sodiščem. KPI SEKCIJA DEVIN - NABREŽINA prireja na igrišču Sokola v Nabrežini FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA DANES, 25. julija ob 15. uri odprtje kioskov tekmovanje v briškoli — 1. nagrada: dva televizorja ob 19. uri koncert nabrežinske godbe ob 20.30 ples z ansamblom »L. Furlan* JUTRI, 26. julija ob 10. uri tekmovanje v »plošah* ob 19.30 koncert kantavtorja Alfreda Lacosegliaza ob 20.30 govor od 21. ure dalje ples z ansamblom »The Devils* PONEDELJEK, 27. julija ob 17. uri odprtje kioskov od 20. ure dalje ples z ansamblom »Veseli planšarji* KD PRIMORSKO MAČKOLJE vabi na SAG RO ki bo 25. in 26. juliia 1981 v gozdiču v Mačkoljah Program: Danes, 25. julija, ob 10. uri odprtje kioskov, ob 20.30 ples z ansamblom «Pomlad» Jutri, 26. julija, ob 10. uri odprtje kioskov, ob 18. uri kulturni program ob 20.30 ples z ansamblom «Pomlad» Kioski bodo dobro založeni z domačimi jedmi in pristnim mačkoljanskim vinom Vabljeni Razna obvestila NŠK ubvešča, da bo knjižnica zaprta od jutri, 25. julija, do 2. septembra 1981. Gobarska družina Bresadola obve šča svoje člane, da bo sedež v ulici Giustinelli 7 odprt vsak ponede ljek od 9. do 21. ure za klasifici ranje nabranih gob. Razstave Slikarski amater Viktor Cesar razstavlja v Društveni gostilni v Gabrovcu od 26. julija do 10. avgusta (razen ob torkih). V umetnostni galeriji Rettori Trib- bio 2 (Piazza Vecchia 6) razstavljajo dela slikarjev Brumattija, Cor-bidgea Devette, Rughija. Rosignana in Sormanija. Ogled: 17.30 - 19.30 (samo ob delavnikih). Razstava bo odprta do 6. avgusta! V galeriji Barbacan na istoimenskem trgu št. 4 razstavlja dela o znanstvenofantastični tematiki Serse Roma iz Trevisa. Ogled: 10. - 13. in 17 - 20. ure. SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT obvešča, da bodo URADI ZAPRTI od 27. julija do 17. avgusta 1981. V OBČINSKEM SVETU V ŠTEVERJANU Soglasno odobrena 3. varianta občinskega zazidalnega načrta Župan Klanjšček poročal o prizadevanjih za dograditev novega vodovoda • Obljuba o dodatnem deželnem prispevku Mali oglasi telefon (040) 7946 72 SEKCIJA KPI ZORKO KRALJ - TREBČE organizira 25. in 26. julija 1981 PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA V TREBČAH Danes, 25. julija ob 17. uri otvoritev praznika. Jutri. 26. julija ob 14. uri odprtje kioskov ob 18. uri nastop folklorne skupine »Tabor* z Opčin ob 19. uri nastop godbe na pihala iz Trebč ob 20. uri govor tov. Monfalcona Oba večera ples Vabljeni Izleti SK Devin prireja v nedeljo, 2. avgusta avtobusni izlet na Višarje in Lovce. Za vpis in informacije; Bru-Škrk tel. 200-236 ter Lucijan So-s>č tel. 208-551. Sekcija PSI Prosek Kontovel vabi ‘ avgusta na avtobusni izlet na Bled, v Bohinj in na Vogel Odhod s Proška ob 6.30. Gledališča f Čestitke^ Danes praznuje rojstni dan LJUD . 1LA RADET1C. Iskreno ji čestitajo in želijo še na mnoga zdrava le-J* v krogu svojih dragih mož Vlk-'or in hčeri Severina ter Nadja z “fužinama. Danes praznuje 10. rojstni dan ‘"ARKO ŠKABAR (Col 18). Ohilo ««e, zdravja in veselja v krogu svo-jjh najdražjih mu iz srca želijo ma-««. tata, sestra Elena in nona. Danes praznuje rojstni dan TATJANA TAUČER iz Skednja. Še mno , lakih obletnic v sreči in zdrav-v krogu svojih dragih ji želita “»•»a in oče. Danes praznuje MARJAN iz Ric ■®*uj rojstni dan. Da hi ga sreča kramljala na življenjski poti. mu * *rca želijo vsi njegovi, ki ga i-"»Jo radi. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 25. julija r JAKOB ??nce vz:de ob 5.40 in zatone ob VERDI Danes in. jutri ob 18. uri v okviru Operetnega festivala v* Verdiju četrta oz. pete predstava Kalmannove o-perete »Grofica Marica*. Orkester gledališča Verdi bo vodil Oskar Da-nor). zbor Verdijevega gledališča Andrea Giorgi, režija Beppe De Tomasi, scenograf Uberto Bertacca, kostumi Sebastiano Soldati, koreogra fija Gino Landi. Med pevci gre zlasti omeniti naslednje: Elena Zilio, Gaetano Scano, Aurora Banfi, Gi no Pernice, Riccardo Peroni, Orazio Bobbio, Gianna Jenco in Giorgio Valletta. Med debitanti na operetnem torišču pa velja navesti Liano Rotter, Umberta Raha in Franca Jesuruma. 20-42 ___ Dolžina dneva 15 02 Ba vzide ob 1.00 in zatone ob 14.48. Jutri, NEDET.JA, 26. julija ANA Vr včeraj: najvišja temperatu ur;2?;2 stopinje, najnižja 21, ob 18. 26,2 stopinje, zračni tlak 1011.3 . Pada, veter 4 km na uro zahod s. vlaga 65-odstotna, nebo oblač ra’ m°r-ie skoraj mirno, temperatu morja 23,5 stopinje. ROJSTVA in smrti tv^DIU SO SE: Pamela Corso, Rek0 Dollinar, Martin Strani, hit« ta Giostra, Alessandro Ger j3 Daniela Cenda, Salvatore l8'1" Vapnar. Me. , 1 SO: 26-letna I,oredana ri/^tti por. Dollinar, 73-letni l*1 Knabe, 74 letni Vladimiro 81 ,®re 17-lelna Carmela Damiatli. rieffn ^mi'io Vuch. 81 letni Fede 0 Penzo. Kino Aristun 21.30 (na prostem) «11 dottar Stranamore, ovvero come ho im-parato a non preuccuparmi e ad amare la bomba*. Režija: S. Ku-brick. P. Sellers, S. Hayden. Eden 17.00 «11 furore della Cina col-pisce ancora*. B. Lee. Ritz 17.00 «L'uomo del confine*. C. Bronson. Grattacielo 16.30-22.15 »Serafino*. Režija P. Germi. A. Celentano. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 «Countdown ditnensione zero*. Cii pilul 17.30 »I seduttori della dome-nica*. Moderno Dane: zaprto. Lumiere 16.45 »Bruce Lee il domi-natore*. Mignon 16.00 »La časa sperduta nel parco* Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 15.00 »La porno ade scatrice*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 18.00 »Florence*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 16.00 »Porno holiday». Prepovedan mladini pod 18. letom. Vlttorio Venelo 16.30 «Amityville Horror*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ljudski vrt (poletni kino) 21.15 «L’impero colpisce ancora*. Valmaura (poletni kino) 21.15 »Spar-tacus*. PRODAM čoln Elan z motorjem 10 ks. po ugodni ceni. Telefonirati na 0481 - 882209. PRODAJAM pitke jajčerice čiste pasme. Tomšič - Sovodnje, Ulica Brenner št. 7. Telefon M81 - 882064. JAKOB Renko inštruira klasične predmete. Telefon 040/811645. DNE 22. julija se je v okolici Bo-ljunca izgubila psička z belo dolgo dlako, ki sliši na ime Riki. Kdo bi kaj vedel o njej, naj telefonira na št. 040/228338 po 20. uri. PRODAM 14 kv. m opek za betoniranje plošč (pignate). Opčine - telefon 040/212145. NUDIM kraško kamenje za zidavo kraškega zidu. Telefonirati od 8. do 10. m od 20. do 22. ure na št. 040/22565< SLOVENSKO stalno gledališče v Trstu zaposli mizarja in vratarja Kulturnega doma. Pogoji: italijansko državljanstvo, obvladanje slovenščine, končana obvezna šola, odslužen vojaški rok. Pismene prošnje sprejema uprava SSG, Trst, Ul. Petronio 4 (Kulturni dom), do 15. avgusta 1981. NA PEČI prodajamo hišo (jedilnica, sprejemnica, tri spalnice, kopalnica in shramba) z vrtom 650 kv. metrov. Interesenti naj v večernih urah pokličejo po telefonu (0481) 882-247 AGRARIA MOČILNIK, Trst. Ulica Udine 18, telefon 418878. nudi po zelo ugodnih cenah motorne žage partner, alpina, homelite in oleo mac. PRODAM avto simca 1301 v odlič nem stanju iz leta 1973. Telefonirati po L3 uri na štev. (040) 228-723 MODE VALENTINA Domjo vam nudi po znižanih cenah najrazličnejša oblačila. OSM1CO je odprl Ivan Terčon v Mav htojah. Toči belo in črno domače vino PRODAM gliser trimarano fiart 3.8«) m motor crysler 20 LS — Cena 1.700.000 lir Telefonirati na štev (040) 743-071. DAJEM privatne lekcije iz anglešči ne, italijanščine in latinščine. Telefon 040/774964. JADRNICO flying junior odlično o-hranjeno ugodno prodam Telefon (040) 52 277 ob uri kosila. PRODAM motor zr kros znamke SWM Rotax cc 2.60 Informacije na PD v Gorici. TROSOBNO stanovanje s kuhinjo, kopalnico, dvema balkonoma ter garažo prodamo na Kolonji. Razgled na morje Telefon 040/417402 • po 20 uri, Ozbič. V kratkem naj bi dežela nakazala nadaljnjih 300 milijonov lir za izgradnjo novega števerjanskega vodovoda. S prvim nakazilom (285 milijonov) bi omenjena vsota zadostovala za napeljavo vode iz Grojne do hranilnika v števerjanu, medtem ko bi z rekonstrukcijo vodovodnega omrežja nadaljevali v prihodnjih letih. Tako je na četrtkovi seji občinskega sveta v Števerjanu poročal župan Klanjšček, ki je dejal, da je od deželnega odbornika prejel zagotovilo, da bo dežela pri razdeljevanju sredstev za posege na področju javnih del, vsekakor upoštevala potrebe števerjanske občine. Pri tem naj navedemo, da bo rekonstrukcija celotnega vodovodnega omrežja v občini, na podlagi sedanjih izračunov, stala okrog 1200 milijonov lir. Zadevni načrt je bil soglasno odobren na skupščini konzorcija Cafo, 16. junija letos. Župan Klanjšček je na seji, zadnji pred krajšim poletnim počitkom, poročal da so se pričela dela za razširitev mosta v Grojni, na meji z goriško občino. Sredstva je zgo-tovila Briška gorska skupnost, dela pa bodo predvidoma veljala o-krog 46 milijonov. Načrt predvideva ohranitev obstoječe železobeton-ske konstrukcije ter zgraditev dodatnega kraka mosta, na desni strani. S tem bo odpravljeno ozko grlo in zagotovljen normalen potek prometa. V zvezi s tem so nekateri ~,veto-valci opozorili na potrebo, da občina poskrbi tudi za razširitev mosta v ščednem. V nadaljevanju seje je občinski svet, skorajda brez diskusije, ratificiral osem sklepov ožjega odbora ter odobril sklep o uporabi deželnega prispevka (13,9 milijona lir) v smislu čl. št. 54 deželnega statute. Od omenjene »šote bodo manjši del porabili za popravilo šolskih avtobusov, preostali del pa za ureditev in asfaltiranje približno 200 metrov dolgega odseka ceste med Valeriščem in Moc-verjem. Na četrtkovi seji je občinski svet tudi odobril končni obračun stroškov za ureditev županstva. V te namen je bilo porabljenih 109 milijonov lir. Sredstva je občinska uprava skoraj v celoti črpala iz deželnega prispevka. Od vprašanj, ki so bila na dnevnem redu četrtkove seje, velja posebej Taitneniti,.predlog o 3. varianti občinskega zazidalnega načrta, ki .jo je pripravila arh. Codellia. Urbanistični dokument vsebuje, v pri merjavi s prejšnjim, le nekaj manjših sprememb, kakor je pojasnil župan. Občinska uprava je skušala v največji možni meri upoštevati potrebe in želje domačinov, da z r -:zširitvijo hiš ali novo gradnjo rešijo stanovanjski problem. Prvič pa je bilo vključno v urbanistični dokument tudi področje predvideno za športne in druge objekte. V ta namen so določili večjo površino na Poberajišču. Pred glasovanjem o tako pomembnem vprašanju, bi bilo pričakovati, da se bo v občinskem svetu razvila razprava, da boe1 > svetovalci zahtevali razna pojasnila. Vsega tega ni bilo, in občinski svet je po hitrem postopku soglasno odobril 3. varianto zazidalnega načrta, o kateri se mora zdaj izreči še dežela. Spominska slovesnost pred ladjedelnico V Tržiču, pred spomenikom v odporniškem gibanju padlih delavcev ladjedelnice, je bila včeraj opoldne spominska slovensnost ob 38-letnici padca fašizma. Na manifestaciji, ki so se je u-deležili delavci Italcantierija ter de-legacijs drugih tržiških industrijskih obratov, ste govorila predstavnik tovarniškega sveta ladjedelnice I- leos Zanzariello ter beneški župan Mario Rigo. Zanzariello je predvsem opozoril na razredno osveščenost ladjedelniš-kih delavcev, na njihov najprej tihi odpor proti fašizmu in nato na množično vključevanje v oboroženi boj, na velik krvni davek, ki so prispevali za zrušitev in dokončno zmago nad fašizmom. Beneški župan Rigo pa je podal zgodovinski oris osveščanja delavskih množic ter opozoril nad nevarnostjo oživljanja različnih oblik fašizma in terorizma. ČE BO VREME UGODNO Danes tekmovanje kotalkarjev v Štandrežu V štandrežu bo danes, v slučaju slabega vremena pa jutri, tekmovanje v kotalkanju za 3. trofejo društva Oton Župančič. Prireditev, na kateri bodo nastopili tekmovalci številnih društev iz naše dežele ter gostje iz Nove Gorice, Velenja in Ljubljane, bo potekala ves dan, zvečer, približno ob 21. uri pa bo še kotalkarska revija. Prireditelji so se na sprejem tekmovalcev in gostov še posebej pripravili in poskrbeli da se bodo prijetno počutili. V KONGRESNI DVORANI TRIENALE JEDKANIC V NEDELJO V GRADEŽU Razstavljalo bo 92 umetnikov iz 24 držav . Pričakujejo veliko odmevnost V nedeljo ob 11. uri bodo v kongresni paiači v Gradezu odprli prvi trienale jedkanic. Na njej bo sodelovalo 92 umetnikov iz 24 evropskih držav, kar pomeni, da bodo na tej veliki kulturni prireditvi sodelovali grafičarji (razen Liechtensteina) vseh držav stare celine. Jugoslavijo bodo zastopali Janez Bernik, Nikolov Dimče, Dado Miograd Djurič, Sonja Lamut, Adriana Ma raž in Branko Suhy. Povabila na razstavo je razpo muiiiiiimmiiiitniiiiHiutiiitittiiiHmitmiimiiiimiiiiiuimiitiiiiiMMiiiiittiiitifitiiiittiiitiniiimiiiiiiiiMiimmuitiitmiiiniMiiimiiimitiiiiMiMiiiiniiiimiMiiitt ČUDNO POLITIČNO RAVNANJE Predsednik KZ E o sebi pravi da je bil nenormalno izvoljen Toda ta predsednik - pravijo komunisti * je v takšnem svojstvu že podpisal konvencijo o blagajni s hranilnico »Kakšen je ta predsednik krajevne zdravstvene enote, ki pravi o sebi, da je »nenormalen* predsednik. Kako more biti »nenormalen* predsednik, če je bil z večino glasov povsem zakonito izvoljen za predsednika KZE in če je kot svoje prvo dejanje podpisal konvencijo z goriško hranilnico, da bo vodila njene blagajniške posle*. Fulvio Bergomas, član izvršnega odbora KZE, se čudi takšnemu govorjenju in ob upoštevanju vseh intrig, ki se pletejo okoli. KZE in krajevnih ustanov, ugotavlja, da je petstrankarska koalicija KZE POMEMBNO PRIZNANJE ZA KAKOVOST Zadružni kleti iz Krmina prva nagrada za kabernet Tako naj bi odločila žirija Mednarodnega vinskega sejma v Ljubljani, ki je te dni končala z delom Novica sicer še ni uradno potrjena dnevna služra lekarn r ("d 8.3« do 20.30) i rt«®0 llalia 11 ul- Giulia 14' Er' Sja Anna 10, Lonjerska ce- (°?„8,3u do 13. in od 16. do 20.30) j*? Sonnino 4. Trg Libertk 6. 'i,)CN\ SLUŽBA LEKARN L(«d 20.30 dalje) r8o Sonnino 4, Trg Libertk 6. LEKARNE v okolici tei wle<' Lel 22« 124. Bazovica: pPn. , 6 l J. T.: Čeprav uveljavljate pokojninsko dobo pri treh različnih zavarovalnih zavodih, je vaš položaj povsem jasen in zato točno napovemo vse etape uveljavljanja vaših pokojninskih pravic. Ob dopolnitvi 60. leta starosti boste pri zavarovalnem zavodu INPS prejeli vsaj minimalno starostno pokojnino saj ste si pri tem skladu zagotovili nad petnajst let pokojninske dobe. Jugoslovanski sorazmerni del pokojnine, ki ga običajno lahko zavarovanec uveljavi ob dopolnitvi 60. leta, pa vam ne bo pri-tikal do 65. leta starosti, ker boste do tedaj še bili v rednem delovnem odnosu in po jugoslovanski zakonodaji nista združljivi pokojnina in redna zaposlitev. Ob priznanju državne., pokojnine pa vam bo INPS v pripaeru, da bo vaša starostna pokojnina minimalna, znižal to pokojnino na efektivni znesek, od tedaj dalje pa vam bo tudi Jugoslavija pričela nakazovati svoj sorazmerni del. To jp možno le zato. ker niste prenesli vseh prispevkov kov INPS na državno zavarovanje. Konvencija na področju socialnega varstva in skrbstva velja namreč le med INPS in jugoslovanskim zavodom: kdor ima vse prispevke pri državnem skladu, se ne more poslužiti konvencije in ne more tako uveljaviti jugoslovanskega sorazmernega dela. * • * POVRNITEV SPECIALISTIČNIH ZDRAVNIŠKIH STROŠKOV VPR.: «Moj sin se je moral nujno zdraviti pri nekem zobozdravniku in na koncu smo tudi poravnali račun. Je tudi zame, ki imam kmečko zavarovanje, predvidena povrnitev stroškov?» A. D.: Normalna pot bi bila, da pristojna zdravstvena enota napoti zavarovanca h konvencio-niranemu specialistu. Ker pa je šlo za nujen primer, naslovite na teritorialno najbližji sedež SAUB prošnjo za povrnitev stroškov in predložite seveda potrdilo, da ste stroške sami poravnali. MARJAN TOMŠIČ: ir 0ŠTRIGETA Prinašala je Mariniču na svojih krhkih krilih ukradeno srce. «Ko boš baburi Štafuri odgriznil rep, pa mi boš prinesel par njenih dlak. Z njimi si bom dimnik omel, da se ne bo več kadilo. To naj bo tvoje plačilo!« Tako je rekel kmet Macuri, ko se je Marinič poslavljal od njega po dolgem, tri tedne trajajočem zdravljenju. In to je bilo takrat, ko ga je babura Štafura zaštrigala, da je noči in dneve taval izgubljen po grmovju in gozdu. Zdaj se je Marinič spomnil svojega dolga in se je odločil, da ga izplača. Gledal je štrigin rep. ki se je ves lop. dolg, vitek in rdečkast lesketal na tleh. Zvijal se je okoli kupov sivega kamenja, se vijugal sem in tja in se razkazoval v vsej svoji moči. . . . -Le kje ga je imela, da ga nikoli nisem videl?« se je čudil. Počasi in zamišljeno ga je obhodil, nato pa obstal prav na koncu, kjer so bile dlake najdaljše in so se tudi najbolj svetile. •Tele vzamem in jih podarim Macuri,« se je odločil'in je izpulil tri. Bile so dolge od prstov do komolca, tanke in mehke, vendar trše od ženskih las. Ogledoval si jih je šo nekaj časa, potlej pa jih je zataknil za ovratni zavitek. Za je hotel oditi, ko mu je padlo na pamet: »Kaj pa naj z repom?« se je vprašal in obstal. «Kar tako ga ne morem pustiti, da tu leži, gnije in razpada. Jo vendar prelep! Toda, kam ga naj denem?« Zadrega se je obesila nanj in ga ni pustila dalje. Marinič je poskusil rep povleči, pa je bil pretežak, niti za malo ga ni premaknil. Rešila ga je Leda, ki mu je šepnila v uho: •Nič ne maraj, saj bo skopnel, vsak dan ga bo manj, kajti rastel je iz njene hudobije in več kot je te bilo, daljši je postajal. Zdaj, ko nima več iz česa piti, se bo začel manjšati in se bo nekega dne spremenil v nič.« »Vidi vidi,« si je mislil Marinič, »saj je res tako. Kako da nisem že prej ugotovil!« In je pustil rep tam, kjer je pač obležal, on sam pa je krenil nizdol in je kmalu pustil vrh hriba za sabo. K Macuri je prišel drugega dne in ga je zagledal že od daleč; špičil je kole za vinograd. Veselo ga je kmet sprejel in je kričal na ves glas: »O, Marinič! Oštrigeta, vidi ga vidi, ki pride ko ga nihče ne kliče. Pa menda nisi prišel plačat, kot sva se zmenila?« »Macura! Tu ti prinašam, kar si hotel. Na!« je rekel Marinič, ko se mu je dovolj približal. In mu je položil na raz-kavo dlan dlake iz repa babure štafure. »Glej no glej!« se je silno začudil kmet in je buljil v dlake. Ni in ni mogel verjeti, da so ta prave. Nejeverno je kimal in odkimaval. »Pa iih preizkusi,* mu je svetoval Marinič. »Kar ovij si eno okoli vratu, in boš čutil.« »Da si jih naj ovijem okoli vratu?« je vprašal Macura in je v dvomu gledal Boškarina. »Okoli vratu, ja, tako storil« je ta potrdil svoje navodilo. Macura je položil dlaki na ošiljen kol, eno pa si je počasi in v strahu ovil okoli vratu. Komaj pa je to storil, že ga je začela daviti in mu povzročati hude bolečine. Po-sinel je v obraz, vrat mu je nabreknil in postal vijoličast. V hudem strahu je začel mahati okoli sebe, golčati in prositi z gibi Mariniča, naj mu pomaga. Ta pa ga je pustil *3 malo, da se je zvijal in grabil za dlako, potem pa se je dotaknil kocine in smrtonosen objem je popustil. »No, zdaj verjameš, da je prava?« Macura je samo kimal. Ves solzen si je drgnil otekli vrat in je strahoma pogledoval dlake, ki so zdaj visele s kola. »Kdo bi si mislil,« je izdavil, «da ima ena sama takšno moč! Kako silen je bil šele njen rep!« In je gledal Mariniča kot kakšnega boga. »Ampak dimnika si le ne bom mogel z njima omesti,« se je spomnil. »Kako da ne! Vtakneš dlago v luknjo in rečeš: 'Teci sem in tja, luknjo vso pometi, iz črnih saj pulover spleti!’ Tako moraš zapeti in se bo zgodilo.« »Pa tudi pulover bo spletla?« »Tudi, in čisto črn bo. Ko ga oblečeš, postaneš neviden « Macura je kimal; zdaj je verjel čisto vse. Ko sta šla proti hiši, je tiho ponavljal pesmico, da je ne bi pozabil. Vmes pa govoril: • Pridi, boš kaj popil in pojedel. Malo pršuta mi je še ostalo, anka malo belega ti bom dal. Refoška ni več, smo ga popili pred dobrim tednom.« Tako sta izginila drug za drugim v črno luknjo črnoga, zadimljenega vhoda. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Koncert za jutrišnji dan 13.30 DNEVNIK 17.00 Vesolje 1999: Pazite na Zemljane - 2. del 17.50 Sliirab, deček iz Bagdada : Sheilina skrivnost 18.10 Izžrebanje loterije 18.15 Nabožna oddaja 18.25 Posebna oddaja iz parlamenta 18.50 Zakaj nosiš prstan na nosu? 19.20 Mazinga «Z», risani film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Bil je nekoč Hollywood, 1. del Ponovno bodo predvajali v dveh nadaljevanjih film, ki ga je ameriška filmska družba MGM izdelala pred šestimi leti, da bi z njim proslavila 50-letnico svoje ustanovitve oziroma 50 let uspehov na filmskem področju. Protagonisti izrednega filmskega podviga, ki so ga ob tej priložnosti posneli, so Fred Astaire, Gene Kelly, Bing Crosby, Frank Sinatra, Mickey Rooney, James Ste-wart, Elizabeth Taylor, Liza Minelli in drugi. Pravzaprav gre za nekakšno lepljenko, ki so ji dali v izvirniku naslov «That's Entertainment* 21.50 Potovanje v noč, drugi in zadnji del Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 Lažnjivi Billy - TV film 17.00 I Bonanza di Altman Upanje za Annie - TV film Proram za mladino: 17.50 Balanelove dogodivščine, risanke 18.05 Rdeča rokavica - TV film 18.25 Izžrebanje loterije 18.30 DNEVNIK 2 - Šport 18.50 SWAT - Posebni protikrirai-nalni oddelek Vremenske napovedi 19.45 DNEVNIK 2 - Poročila 20.40 Nicholas Nickelby, po romanu C. Dickensa, zadnje nadaljevanje Nocoj se konča s 6. nadaljevanjem TV priredba Dickensovega dela «Nichotas Nic-kleby». Ralph Nickleby na moč sovraži Nicholasa in ga skuša preganjati ter mu škodovati na vse načine. Najprej mu skuša odvzeti prijatelja Smikeja in sicer s potvorjenim rojstnim listom, nato skuša uničiti oporoko, ki je bila napisana v prid njegovega deklet-. Maddeli-ne. In da bi se odnosi med njim in stricem še bolj skvarili, pripomore nenadna smrt lepega 'dttkletaIJarui‘:- :: 21.?5 Praznik filma, ob priliki mednarodne kinematografije 22.15 Strah ob nepredvidenem -TV film Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.20 Programi tretje TV mreže 19.50 Vsi na oder, tedenska rubrika 20.40 Peppino Girella, TV priredba. 3. nadaljevanje 21.40 DNEVNIK 3 22.05 Beseda in slika JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 17.00 Poročila 17.05 Hodil je Des po klavirju, mladinski film Hodil je pes po klavirju je naslov filma, ki ga mirno lahko uvrstimo med tista i-menitna dela sovjetske kinematografije, ki preprosto in neposredno, brez vsake patetike govori o mladih, o njihovih prvih korakih v svet odraslih. Zgodba nam predstavlja romantično ljubezensko zgodbico med Tanjko. še napol otrokom in mladim pilotom helikopterja Koma-revim. Vmes je pa še Miška, fant iz hiše onstran ceste, ki ga dekle tudi rada vidi... 18.10 Naš kraj V današnji oddaji vam bomo predstavili KS Dobovec, ki se razprostira pod Kumom na višini od 600 do tisoč metrov. Kraju daje u-trip 508 prebivalcev, ki žive v petih zaselkih. Prebivalci so v glavnem zaposleni v trboveljskih delovnih organizacijah, dopolnilno P* se ukvarjajo s kmetijstvom, ki pa na tej višini ni preveč donosno, še zlasti ne, ker se je kraj do postavitve najvišjega dimnika v Evropi pri trboveljski termoelektrarni — vsak dan dušil s strupenimi plini, ki so uničeVali pridelek in gozd ter na nekaterih mestih povzročili erozijo. Položaj se je po letu 1976 izboljšal, tako da zasavska kmetijska zadruga že snuje v tem srednjeročnem obdobju podvojitev števila goveje živine v tej krajevni skupnosti. Za to pa bo potrebno predvsem napeljati vodovod. Krajani so zagreti za napredek Dobovca. kar dokazujejo napeljave z nenehnim prostovoljnim delom bodisi pri urejanju cest, telefonske napeljave ali pa javne razsvetljave. Lani so na Dobovcu odprli novo štiri razredno osnovno šolo, v niej pa je tudi vrtec. Kljub pestri in obsežni dejavnosti pa v kraievni skupnosti nimajo zaposlenega profesionalnega delavca, kar tudi govori o prizadevnosti Dobovčanov 18.25 Jugoslovansko prvenstvo * nogometu 20.10 Zlata ptica 20.15 Risanka 20.24 TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 DNEVNIK in Vreme 21.00 Policist, ameriški film 22 35 TV kažipot 23.00 Festival dalmatinskih klap - Omiš 81 Koper 17.30 Ponovitev filma 1,9,00, Odprta meja 19.30 Rock koncert: Electric Liglit Orchestra 20.00 Risanke 20.15 Stičišče - Dve minuti 20.30 Kriminalni advokati, film 21.40 Dnevnik danes 21.50 Dekleta iz San Frediana, film Zagreb 19.15 Namesto top-liste 19.45 Poezija 21.00 Vodič za poročene ženske, film 23.00 V soboto zvečer ŠVICA 18.10 Najbogatejši človek - TV film 19.55 Deželni programi 20.40 Prekleto močvirje, film TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 8.10 Radijski mozaik : Danes bomo govorili o . . ., Glasbene spremljave, Iz arhiva; 10.10 Koncert s posnetki na trakovih in ploščah; 11.30 Poldnevniški razgledi: Kulturne aktualnosti doma in v svetu. Izseljenski trenutek, Kratek skeč; 13.20 Poštni predal: Glasba po željah: 14.10 Popoldanski program: Sobotno srečanje: 14.30 Otroški kotiček: 16.00 Portreti; 16.15 Zimzelene melodije; 17.10 Razširjeni obzornik: Poslušali boste, Letošnja revija «I’ri-morska poje*; 18.00 «Gora. imenovana Sin*. Radrska drama; 18.45 Vera in naš čas. KOPER (Slovenski program) 7.30. 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Kinospored; 8.15 Najava sporeda; 14,00 Najava sporeda, preled dogodkov; 14.05 Med rojaki v zamejstvu; 14.40 Zapojmo in zaigrajmo, spored domačih viž in napevov; 15 00 Moja generacija; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Sobotni piknik: 17.15 Jugoton: 17.30 Primorski dnevnik: 17.45 Zabavna glasba. KOPER (Italilanski program) 7.30, 8.30, 9.30. 10.30, 11.30, 12.30. 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro: 8.15 Horoskop; 9.32 Luciano-vi dopisniki; 10 00 Z nami je .. 10.15 Igrajo tThe Crucaders*; 10.32 Odmor; 10.45 Mozaik: 11.00 Vsi jili poslušamo; 11.32 Kitu; 12.00 Na prvi strani: 12.05 Glasba po željah; 14.33 Srečanje s ...; 15.33 LP tedna; 16 00 Veliki orkestri lahke glasbe; 16.15 Plošče; 16.45 Orkester Borghesi: 17.00 Zvezdni prah; 17.32 Glasbeni wec-kend; 17.55 Dismo iz ..19.45 Nasvidenje jutri. RADIO 1 7.00. 8 00, 10.00, 12.00. 13.00. 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 6.00, 7.15 in 8.40 Glasbena kombinacija; 6.44 Včeraj v parlamentu; 9.00 in 10 03 Weekend; 10.20 Glasbeno sreča-nie z Mino; 11.30 Dogodki in osebnosti: 12.30 človeško življenje; 13 20 Svet motorjev; 13.30 Na pomoč. policija!; 14.03 Koncert za orkester in humorista; 15.00 Ra-diota.ri; 16.00 Zgodbe: Italijanska družba od 1914. do 1945. leta; 16.25 Mi kakor vi; 17.03 Avtoradio, aktualnosti, vesti in glasba: 17.30 Globetrotter; 18.30 Evropski objektiv; 19.15 Jazzovska srečanja: 19.40 V dveh na odru; 20.10 Cu-pidova puščica; 20 25 Odprti oder; 21.00 Danes bomo večerjah zunaj; 21.30 Dragi Sigmund: 22.00 Ostržek danes in včeraj; 22.30 0 človeku in za človeka; 23.03 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30. 8.30. 9.30, 12.30, 13.30, 15 30. 16.30. 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Jutro je zlata vredno: 9.05 Zločin in kazen. E-Dostojevskega, 12. nadalj.; 9.32 i" 10.12 Družina leta; 11.00 Long Playing Hit; 12.30 in 14.00 Deželni programi; 12.45 Prizori današnjega življenja; 13 41 Sound-Track. glasba in kino; 15.00 Kitara n teni sorodniki: 15.42 Hit Parade: 16.32 Izžrebanje loterije: 16 3" Glasbeni almanahi: 1960-1960: 19.00, 19.50 in 22.40 Napravimo korak nazai; 20.10 Pantagruele, povest; sledi 21. Simf. koncert. LJUBLJANA 7.00. 7 30, 9 00. 10.00. 11.00, 12.00- 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.1® Prometne informacije; 7.20 K*: kreacija: 7.35 Vremensko poroči1 lo za pomorščake; 8.30 Iz naših siioredov; 8.45 Dobro jutro, otroci!; 9.08 Pionirski tednik; 9.3® Počitniško popotovanje; 10.05 radiom na poti; 10 40 Turistični napotki: 11.05 Pojo amatersk* zbori; 11.30 Sobotna matineja: 12 ®® Zanoimo pesem; 12.20 Po republikah in pokra linah; 12.40 Zapojte * nami: 13.10 Godala v ritmu: 13-«® Kmetijski nasveti; 13.40 Vese® domači nanevi; 14.00 Iz naših kr®' jev, Iz naših sporedov: 14.30 Pri" poročajo vam . . .; 15.05 G'8sW na panorama: 16.00 Dogodki odmevi; 16.30 Zabavna glasb®; 16.50 Radio danes, radio jutri*' 17.00 Vrtiljak; 18.00 Z.inaniepo" lični magazin; 19.00 Škatlica 1 godbo; 19 30 Zborovska pese®? mladih; 20 35 Mladi mostovi: 21®" Sobotni zabavni večer; 22.00 prijetno razvedrilo; 22 30 Oddaj® za naše izseljence. ŠPORT ŠPORT ŠPORT V 5. DNEVU 11. SVETOVNIH ŠTUDENTSKIH IGER V BUKAREŠTI ZLATA KOLAJNA ZA ITALIJO TUDI V EKIPNEM FLORETU V moškem finalu je premagala SZ - Dančetovičeva in Životič KOŠARKA Na turnirju v Miljah finalu . BUKAREŠTA — Včerajšnji dan j« Italiji prinesel še eno sabljaško kolajno in to zlato, po zaslugi nje-Oe moške ekipe v floretu. Odličen ** na 3000 m z zaprekami je oprali tudi Scartezzini, ki je osvojil onon, le malo pa je za njim zaostal Gerbi. Med Jugoslovani sta se včeraj najbolje odrezala Dančetovičeva v da-W in životič na 800 m, ki sta napredovala v višji del tekmovanja, v» ostali jugoslovanski atleti (Hu-!tlaU Zarič in Ištvanovideva) pa so 'zpadli iz nadaljnjega tekmovanja: Rezultati v posameznih panogah »o bili taki: Atletika (finali) MOŠKI 3000 m zapreke :• Gregorex (ZDA) Ekblom (Fin.) “■ Scartezzini (It.) Gerbi (It.). 5. Griaznov 6- Danu (SZ) daljina , Szaima (Mad.) Liu (Kit.) “■ Duany (Kuba) Sabonis (SZ), 5. 6- Lina (Rom.) Deseteroboj J- čablenko (SZ) f- ^elanov (SZ) Verthner (Av.) ŽENSKE disk :■ Craciunescu (Rom.) ;■ Sziegaud (NDR) “• Ionescu (Rom.) Rekeschat (NDR), (Bol.), 6. Lisivaja (SZ), 11. Ba-no (It.) 48.60 tr Plavanje (Finali) MOŠKI . 100 m metuljček Paulus , in Placak (oba ZDA) 55"41 J Kiselev (SZ) 56”29 Isumi (Jap.), S. Magnusson (Sve.), 6. Mattioli (Bra.) 200 m prsno J- Miškarov (SZ) 2T9”42 “• Nevid (ZDA) 2’21”47 3- Pedorovski (SZ) 2’23”67 8’21”26 8’21”93 8’28"03 (SZ), 8,23 m 8,11 m 8,10 m Anikin (SZ), 8.055 8.013 7.825 67,48 m 64,14 m 61,84 m Hristova Danes bodo tekmovali ZA ITALIJO MOŠKI — kladivo: Bianchini. 400 ?•' Malinverni, 4X400 m. 800 m; ltpchini in Ferrero, ‘JENSKE - 400 m ovire: Cirulli, lKl°0 m, 200 m Mamilo, 800 m: Dorio. ROKOBORBA " ‘ ” kg: Riente, . SABLJANJE rZENSKI ekipni floret: Busacca, a0(ioni, Ciccinetti, Mochi. Meč posamezno: Andreoli, Bello-"*• Manzi. TENIS t.Moške dvojice: Ricci Bitti iti e‘naghi. ZA JUGOSLAVIJO „ ATLETIKA MOšKI — 800 m: Životič, ZENSKE — daljina: Dančetovič, , VATERPOLO mposlavia - ZDA KOŠARKA MOški — Jugoslavija - Brazilija ZENSKE — Jugoslavija - Maorska. 1 Lin (Kit.), 5. Aoki (Jap.), 6. yeilleux (Kan.) . Jx200 m prosto i' SZ 3 nDA • B>-azilija ŽENSKE , «00 m prsno i Rušite (SZ) s iieissnerova (ČSSR) i St 7'33”96 7'34’Tl 7'38”32 2’35”85 2'38”64 2'41”66 . -son (ZDA), 5. Prass (Rom.), :• Chevalier (Kan.) 1 i®® m metuljček 2 terkel (ZDA) 3' "orgmann (ZDA) i Pnnaciu (Rom.) odhouse (Avstral.), ... w tAvstral.), 6. Whyte (Kan.) Odbojka Ja. , MOŠKI RomSnr8 ' I,alija mun>ja - ZDA Skoki v vodo (Finale) j. . MOŠKI 1'01”91 1’02"43 1’02”98 Burnes 3:1 3:0 Današnji spored ATLETIKA: (finali) kladivo, 400 m ovire, 200 m, 400 m, 4x100 m za moške ter daljina, 200 m in krogla za ženske PLAVANJE: (finali) 200 m mešano ženske ter 200 m mešano in 1500 m prosto moški SABLJANJE: floret ekipno ženske KOŠARKA: Jugoslavija - Brazilija (moški) in Jugoslavija - Madžarska (ženske) ROKOBORBA: (prosti slog) 48 kg, 57 kg, 68 kg, 82 kg in 100 kg VATERPOLO: zadnje izločilno kolo SKOKI V VODO: stolp ženske TENIS: nadaljevanje nastopov posameznikov in dvojic 4. Abelman (ZDA), 5. Snode (VB), 6. Pedraguera (Kuba) Košarka MOŠKI Jugoslavija - Romunija 102:87 Belgija - Somalija 88:48 Grčija - Egipt 104:61 Irak - Sudan 133:54 Senegal - Nigerija 96:68 ŽENSKE SZ - Jugoslavija 83:53 ZDA - ČSSR 86:67 Kitajska - Kanada 80:75 Francija - Mehika 72:69 Finska - Senegal 76:44 KOLESARSTVO FOLLIGNO (Perugia) — V 2. etapi amaterske kolesarske dirke po Umbriji je prišlo do presenetljivih sprememb na skupni lestvici. V včerajšnji zelo zahtevni gorski etapi, so namreč povsem prevladovali poljski kolesarji, ki so z izrednim tempom popolnoma onesposobili italijanske kolesarje, ki so doslej veljali za favorite. Včerajšnjo etapo je osvojil Poljak Roman Cieslak, ki tudi vodi na skupni lestvici pred Habjanom Angellucijem in svojim rojakom Brzezojem. PLAVANJE V Ljubljani je v teku jugoslovansko državno plavalno prvenstvo za posameznike. Nastopa 130 plavalcev iz vseh jugoslovanskih klubov. Jedinstvo v finalu Igralke iz Ogulina so prepričljivo premagale SGT Damilano je lajno Italiji v hoji na 20. km priboril v Bukarešti zlato ko- (Telefoto AP) Jedinstvo Ogulin - SGT 73:60 (39:30) JEDINSTVO: Perič 12. Kurelac 14, Trdovič R. 6, Trdovič V., Pavlica 6, Jelovac. Kojčin, Puskarič 13, Nikšič, Župan 16. SGT: Klobas 4, Cerni, Comelli 10. Peinkhofer, Mayer, Tognon 6, Di-viacco 12, Massa, Trampuš 24, Arnež. SODNIKA: Strissia in Lenardon iz Trsta. V prvi tekmi mednarodnega turnirja »Mesta Miljo je Jedinstvo iz Ogubna premagalo tržaško Ginnasti-co in si tako zagotovilo nastop v finalu za prvo mesto. Ogulinke so bile vseskozi v vodstvu in niso nikoli dovoble, da se jim Tržačanke približajo. Najboljši na igrišču sta bili Županova in Trampusova. Naj povemo, da so zadnji dve minuti srečanja o-digrale v hudem nalivu. Pagnossin Treviso — Inter-club Milje 81:63 (41:31) PAGNOSSIN: Caldato La., Baruz-zo 6, Aghaloro 6, Caldato Lu. 10, Munaretto 17, Bontempi 12, Grosso 4, Rossi 8, Premier 10, Fantin 8. INTERCLUB: Bessi 6, Delise, Dambrosio 6, Milocco 10, Stocco 6, Donadel 13, Cassano 2, Crevatin 2, Pelbson, Di Giorgio, Franceschini 4, Riccardi 14. SODNIKA: Fegac in Minissini iz Trsta. V drugi tekmi mednarodnega ženskega košarkarskega turnirja «Cit-tk di Muggia*, je Pagnossin iz Tre-visa, ki je letos osvojil naslov državnega prvaka, premagal dokaj prepričljivo domači Interclub. Povedati moramo, da so bile domačinke trd oreh za prvakinje, in da so v prvih 12 minutah celo vodile. Daleč najboljša na igrišču je bila mlada Donadelova, ki se je sicer resneje poškodovala v 13. minuti prvega polčasa in ki je do tedaj zhrala že kar 13 pik. Današnji spored: 20.00: finale za tretje mesto SGT - Interclub 21.30: finale za prvo mesto Pagnossin - Jedinstvo Max 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 2 1 2 X 1 1 1 X 2 1 1 2 NOGOMET PRED ZAČETKOM 1. JUGOSLOVANSKE LIGE MNOŽIČNA IN RAZVEJANA REKREACIJA PRI TVR PARTIZAN HAJDUK IN CRVENA ZVEZDA VODITA V Kopru so približali šport NA SEZNAMU LETOŠNJIH FAVORITOV zelo velikemu številu občanov V Sloveniji veliko pričakovanje za nastope ljubljanske Olimpije Jugoslovanski ljubitelji nogometa že kar nestrpno pričakujejo začetek prvoligaškega prvenstva, ki bo verjetno tudi letos zelo zanimivo. Že od samega začetka so predvidevanja nogometnih strokovnjakov naklonjena spbtskemu Hajduku in Crveni zvezdi, ki sta se med poletjem znatno okrepila in tako postala glavna favorita za osvojitev naslova državnega prvaka. Hajduk iz Splita je še posebno dobro izkoristil, letošnjo,;: nogometno borzo; od mostarskega Veleža je namreč odkupil reprezentanta Blaža Sliškaviča..ki je, prav...gotovo eden najboljših jugoslovanskih nogometašev zadnje generacije. Pri tem pa je treba reči to: če se je - ■ f ■’ i vr >" r %: • Halihodžič bo tudi letos igral pri Veležu Hajduk po eni strani okrepil, se je moral tudi odpovedati Ivici Šurjaku, ki .je odšel v tujino. Poleg Sbškoviča je v vrste splitskega kluba prestopil tudi Petrov, ki je sicer igral za makedonski Teteks. Letošnji državni prvak, beograjska Crvena zvezda, se je že pred začetkom prvenstva predstavila kot zelo močna ekipa. Poleg že poznanih asov Petroviča, Krmpotiča in Šestiča, bo beograjski klub razpolagal z mladim Djordjičem. iz Čelika in s SavidlRi^ ki je letos odslužil vojaščino. Poleg Crvene zvezde in Hajduka, so še drugi klubi, ki bi lahko poskrbeb za presenečenje. Igralci Partizana so se temeljito pripravib za letošnje prvenstvo. Trenirali so kar trikrat dnevno in odigrali mnogo prijateljskih tekem. Trifunovič in tovariši bodo v letošnjem prvenstvu odigrali vidno vlogo in ni izključeno, da lahko prekrižajo račune Spbčanom in »bratrancem* od Crvene zvezde. Zagrebški Dinamo je na letošnjem mednarodnem turnirju »Marjan* premagal domačega Hajduka in s tem dokazal, da se ne boji nikogar. Vse kaže, da bo v Zagrebu letos res težko zmagati. Radnički Iz Niša spada tudi med »outsiderje*, čeprav je letos odšlo veliko število igralcev, mpd katerimi tudi Pantebč. Nogometni klub Rijeka je letos ostal brez svojega »goleadorja* Radoviča. Rečani pa vseeno računajo na uvrstitev v eno izmed pokalnih tekmovanj. V Sloveniji so vsi radovedni, če bo Olimpija le zaigrala tako, kot pričakujejo navijači ljubljanskega kluba. Lani so Ljubljančani začeli zelo lepo in so bili v jesenskem delu prvenstva na tretjem delu. V nadaljevanju pa se jim je zataknilo, tako da so v povratnem delu povsem odpovedali. V vrste Obmpije je letos iz Niša prišel mladi Martinovih, ki se je pri Radničkem izkazal tudi kot stre- lec. V vratih bo igral Slobodan Januš, ki je drugi vratar jugoslovan ske reprezentance. Obmpija razpolaga tudi letos z vebkim številom veznih igralcev, nima pa pravih branilcev v ožjem pomenu besede. Ljubljanski nogometaši so že o-digrali vrsto prijateljskih tekem, na katerih pa so zapustili vtis še zmedene in neuigrane ekipe. ATLETIKA MraifhlkVBAl v Bolgariji V Plevenu v Bolgariji se danes začenjajo letošnje mladinske balkanske atletske igre, ki se bodo zaključile jutri. Tekmovanje bo le v posamičnih konkurencah. Za svojo bogato dejavnost je koprski Partizan prejo! letos pomembno priznanje ■ Načrti za razširitev aktivnosti KOPER — Med Partizanovimi telovadnimi društvi, ki so letos dobili diplomo Zveze za športno rekreacijo in telesno vzgojo Partizana Jugoslavije, .je tudi koprski Partizan, ki letos slavi 30-letnico svojega obstoja. To je obdobje, v katerem so člani tega koprskega telovadnega društva naredib vse, da bi telovadbo, in šport na sploh približali navadnemu občanu, delavcu in kar se da večjemu številu lju-| di. Če pregledajo svoje delo, lahko potrdijo, da so v tem času pridobili ogromno izkušenj, ki so jih s pridom uporabili, zato .ie priznanje prav gotovo prišlo v prave roke. V okviru Partizana delujejo trije uitiiiiiiinHaMtiiMfiiiiiiMitiMimmiftHiiiiitMiHimiiMtiiiinamuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiMiMitiniititiin BALINANJE V ORGANIZACIJI ZSS0I V sredo so zaključili balinarsko prvenstvo Openci so (brez poraza) osvojili končno prvo mesto Po treh mesecih in pol neprekinjenega igranja se je v sredo s 14. kolom končalo prvo zamejsko balinarsko prvenstvo, ki ga je priredilo združenje slovenskih športnih društev v Itabji. V. zadnjem kolu ni prišlo do nobenih sprememb na skupni lestvici. Sokol je suvereno odpravil Zarjo, Kraški dom pa je na gostovanju po zagrizeni borbi ugnal Polet. Gradina je z dobro igro spravila v težave Opčine in zasluženo remizirala, z delitvijo točk pa sta se razšla tudi Gaja in Kras. Na končni lestvici so brez poraza zasluženo osvojile prvo mesto 2 jasmin 1 Sss, (SZ) (SZ) (Kit) 648,45 646,68 613,64 kolajne ^Munija 2Da »Rajska !SiUs Zrn boljskaSKA Jnglu* §85» i^GOsLA Jugoslavija Sija *»nska teCUA j&UttJA *48KuorA 20 18 13 7 4 2 1 1 1 1 1 1 0 0 0 A 0 0 0 0 0 0 0 • 12 19 8 S 1 3 1 1 0 0 0 • 2 1 1 1 1 0 0 0 o o « o 9 18 2 5 2 1 1 0 3 2 1 0 0 2 1 0 0 3 3 2 1 I 1 1 ATLETIKA NA TEKMOVANJU V TRSTU Zelo dober skok Naturalove Borova naraščajnica je preskočila mejo petih metrov Kraljeva dosegla nov društveni rekord Bera v kopju Kot je že običaj, je tudi tretje atletsko mini tekmovanje Bora na Kolonji včeraj popoldan dalo nekaj odličnih rezultatov. V prvi vrsti je naraščajnica Tiziana Natural prvič preskočila 5 metrov v daljino in dosegla točno 5,09 m. Osebni rekord je dosegla v zadnjem skoku, več od stare znamke pr je skočila tudi v četrtem. ... Poleg nje je nov društveni rekord Bora v metu kopja dosegla Loreda-na Kralj s sobdno znamko 33,10 m. S strani Bora je bilo še nekaj dobrih rezultatov. Tavčarjeva je s kroglo letos prvič presegla 13 m, naraščajnika Marko Umari in David Inamo pa sta bila res dobra v skoku v daljino z rezultati 5,24 m, oz, 5,41 m. Metalce kopja je ob koncu neka Uko motil veter, član CUS Martini pa je vseeno presegel 61 metrov. Borovec Gabrijel Sedmak je po komai opravljeni maturi pokazal nezanesljivo formo in je dosegel samo 50,60 m. V metu kladiva za naraščajnice je zmagal član CUS Sodomaco z odhčnim rezultatom 45,98 metra. Tavčarjeva in Kraljeva sta opra- vili v disku običajni dvoboj na dobri tehnični ravni. Z 44,68 m proti 42,10 m je bila tudi tokrat boljša naša deželna rekorderka. K. B. V hoji In teku pri Sv. Jakobu Gregori in Zudek med najboljšimi Ta teden se pri Sv. Jakobu odvijajo razna tekmovanja, ki jih prireja tamkajšnji klub S. Giacomo ob priliki praznovanj krajevnega pa-trona. Tako se je v sredo odvijal po mestnih ulicah 9 km dolg tek imenovan «Giro dei tre colli*, katerega se je udeležilo čez 200 tekmovalcev. Na startu je bilo tudi pet članov Adrie, med katerimi se je najboljše odrezal David Gregori, ki je zasedel presenetljivo dobro 16. mesto, v konkurenci res najboljših tržaških in goriških dolgoprogašev. Za njim se je na 37. mesto uvrstil njegov trener Fabio Ruzzier, medtem ko sta se Adriina trener-najmlajših Flavio Milano ter irolamo Bonanno uvrstila na 47., g oziroma 65. mesto. Končno se je na 87. mesto uvrstil še naraščajnik David Kosmač. V četrtek pa je bilo na vrsti spet drugo tekmovanje, namenjeno le dečkom A in B kategorije, kjer sta na 2,100 m dolgi progi adrievca Daniele Giacomini ter Maks Viller skončala na 13., oziroma 14. mestu. Za njimi je startal v hoji na 3.500 m Alfred Zudek, ki je po ostri borbi le strl odpor žilavega nasprotnika, ki tekmuje za društvo S. Giacomo in mu edini v dežeb lahko nudi resnejšo konkurenco. Na ciljni črti se je tako predstavil sam in tekmo skončal v zelo dobrem času 17'22”7. Končno je prvič v svoji dolgoletni karieri startal v hoji na 4.200 m še Fabio Ruzzier, ki je tekmoval bolj iz radovednosti. Kmalu pa bi prav ta atlet poskrbel za presenečenje, saj je v ostri konkurenci najboljših deželnih atletov zaključil tekmovanje na odličnem tretjem mestu, v času 21’54"8 toda celo uro po objavi rezultatov so sodniki nerazumljivo odločili, da ga izključijo, kar je dvignilo precej polemik R. F. Opčine, ki so tudi veljale za prvega favorita. Velika izkušenost, predvsem pa učinkovitost mladih openskih tolkačev, je bila nerešljiva uganka za ostalo konkurenco. Prijetno pa je presenetil nabre-žinski Sokol, ki je zaključil prvenstvo neporažen in je z osmimi zmagami ter šestimi remiji pristal na odličnem drugem mestu. Tudi v vrstah Nabrežincev so odločilno vlogo igrali spretni mladi tolkači. Po zelo slabem startu si je do-berdobska Gradina opomogla in je prepričljivo zasedla tretje mesto. Precej zanesljivo so skozi vso prvenstvo igrali tudi balinarji Krasa iz zgoniške občine in Zarja iz Bazovice, ki so osvojili četrto, oziroma peto mesto. Na lestvici sledijo še padriškagro-pajska Gaja, ki je v drugem delu nekoliko popustila, repentabrski Kraški dom, ki je v zadnjih kolih bistveno izboljšal svojo formo, in pa openski Polet, ki je po slabem prvem delu prvenstva šele v zaključnih nastopih osvojil nekaj točk. Kot je bilo že prej dogovorjeno bo drevi ob 20. uri v Zgoniku nagrajevanje osmih ekip in pa družabno srečanje s piknikom Izidi zadnjega kola: Gaja - Kras (1:1) (7:13 in 13:4); Sokol - Zarja 2:0 (13:5, 13:3); Gradina - Opčine 1:1 (11:13, 13:4); Polet - Kraški dom 0:2 (11:13, 9:13). KONČNA LESTVICA: 1. Opčine (342:168) 24 točk; 2. Sokol (327:208) 22 ; 3. Gradina (279 proti 269) 15 ; 4. Kras (259:280) 14; 5. Zarja (231:283) 12 : 6. Gaja (255 proti 273) 11; 7. Kraški dom (260 proti 313) 10; 8. Polet (178:341) 4 4 I SZ Bor iskreno čestita vsem svojim članom, ki so letos u-spešno opravili zrelostni izpit. Uspešno sta opravili maturitetni izpit odbojkarici Sloge ANDRA GULIČ in MAKRI MILIČ K uspehu jima Čestitajo soigralke, trenerji in odbor SZ Sloga. odbori (za gimnastiko, rekreacijo in gospodarska vprašanja) Vsak odbor ima svojo komisijo in predsednika. deluje pa samostojno po programu, ki si ga zadajo vsako leto sproti. Tokrat smo se pogovarjali s Dred sednikom odbora za rekreacijo Jo-vom Vidakovičem, ki je z dušo in telesom predan športu in mu bo prav gotovo vse življenje Odbor za rekreacijo je svojo dejavnost u-smeril v tri večje dejavnosti — trim tekmovanja, organizacijo mno žičnih športnih akcij in večerno rekreacijo. Na to slednjo dejavnost so prav gotovo najbolj ponosni. Lahko je namreč s športom poskrbeti za šolarje, študente ali pa tiste, ki se tako ali drugače ukvarjajo s športom. Kako pa pritegniti tudi vse ostale, ki sicer delajo po osem ur na dan, ali pa se počutijo prestare za rekreacijo? V Kopru so v večernih urah rezervirali šest telovadnic srednjih ter osnovnih šol in za večerno rekreacijo se je prija vilo več kot 200 občanov, ki so si enkrat ali dvakrat tedensko zaželeli »razmigati* svoje otrdelo sklepe in zaspane ude. Še več bi jih lahko prišlo, če bi to dovoljevale prostorske možnosti Telovadnice so vseskozi zasedene, tako da so pri TVD Partizan v Kopru komaj našli »luknje* v večernih urah, ko pride teh 200 občanov na rekreacijo. Zanje skrbijo nosebej usposobljeni vaditelji. Rekreacija pa je sestavljena iz dveh delov. Ogrevanja, lažje vaje in razgibavanje — to je prvi del. kdor pa hoče. lahko drugi del nadaljuje z nabiranjem kondicije, z igrami z žogo (košarka, odbojka) ali pa (če ne zmore več) gre lahko tudi domov. Na rekreacijo hodijo nekateri točneje kot na delo. Vemo, da bi lahko poskrbeli še za stotine drugih v Kopru, ki bi radi prišli k večerni rekreaciji, pa ni prostora. Pravzaprav bi morali zdravniki (in tudi v delovnih organizacijah) re- kreacijo predpisati kot obvezen del zdravljenja ali razvijanja delovnih sposobnosti. Marsikdo je že prišel in tožil, da ima te ali one težave, da ga boli glava, da ne more spati, da ima slabo prebavo itd. S pravo mero rekreacije so težave kmalu pošle. še bolj pomembna .je druga plat te rekreacije: ustvarjanje prijateljskih vezi, družabnega živl.jenja, vsega tistega, na kar sodobni življenjski ritem močno pozablja. V Kopru .je to še kako uomembno. Ljudje se priselijo od drugod in o-stanejo dolga leta tujci. Če pa se znajdejo v okolju, čenajdejo stia z ljudmi, je velik del težav kmalu mimo in tudi tega .je pri našem športu veliko,* pripoveduje Jovo Vidakovič. Poleg teh dveh oblik rekreacije z občani pa nastopa okoli 500 Koprčanov v najrazličnejših tekmovanjih. Jovo Vidakovič kar raste, ko našteva, koliko športnih trim ekip so uspeli organizirati v občinsko trim ligo: »Dvajset ženskih odbojkarskih, 30 moških odbojkarskih e-kip, 50 ekip kegljačev in kar 60 v malem nogometu, da ekip v streljanju in namiznem tenisu ne štejemo. Letos pa bomo priključili še košarko in po vsej verjetnosti še rokometno trim ligo.* V teh trim tekmovanjih nastopajo občani najrazličnejših starosti in poklicev. Vse stroške trim tekmovalci sami. Niso visoki, vendar morajo plačati tudi stroške telovadnic. V dveh poletnih mesecih večji del javnosti zamre. Prevroče je, da bi izvajali tak program kot pozimi. Vedo sicer, da se skorajda vsakdo od članov Partizana vsaj enkrat ali dvakrat na teden sprosti in razgiba v morju, ob tem pa vseeno razmišljajo, da bi organizirali nekaj oblik rekreacije tudi na morju. Prav tako razmišljajo, kako bi prišli do čisto svo.je telovadnice, s katero bi bistveno obogatili in rešili svojo dejavnost. BORIS ŠULIGOJ LETOS V KALU KORITNICI Šport na taboru Rodu Modrega vala Kot smo v našem dnevniku že poročali slovenski taborniki Rodu modrega vala s Tržaškega in Goriškega letos taborijo v Koritnici pri Bovcu. Prostora, kjer so postavili šotore, je več kot dovolj za športno udejstvovanje. Toda pripomniti moramo, da ne glede na obširen prostor, s katerim so lahko razpolagali na raznih poletnih taborjenjih, so taborniki RMV vedno polagali veliko pozornost ravno telesni kulturi in jo tudi znali neposredno vključiti i samo taborniško življenje. Glede samega taborniškega življenja naj omenimo, da je takoj po vstajanju na vrsti jutranja telovadba. V okviru taborjenja pa je določen tudi referent za športne in rekreacijske dejavnosti. Program komisije ki jo vodi. je precej pester in prilagojen možnostim, ki jih nudi okolje, v katerem taborijo. Letos se torej taborniki resnično ne morejo pritoževati, saj so dane možnosti idealne za marsikateri šport. Na samem taboru so že od vsega začetka nastavili odbojkarsko mrežo in zarisali začasno igrišče (ne da bi kvarili naravo). V popoldanskih urah, ko je na sporedu tele-snokulturna dejavnost, za nteresira-ni lahko redno vadijo odbojko ter prirejajo tekmovanja med raznimi vodi, na katere so taborniki razdeljeni. Poleg tega taborniki vadijo še lokostrelstyo, badminton itd. V programu pa ‘je tudi tekmovanje v peteroboju, ki je v okviru športnega dne taborjenja, na katerem nastopajo vsi taborniki in se pomerijo med seboj razdeljeni na razne starostne kategorije. Na sporedu taborjenja so tudi izleti v naravo, pohodi v hribe, kar omogoča tabornikom. da spoznajo okolje v katerem živijo, na drugi strani pa, da vzljubijo naravo in spoznajo vse njene lepote. Če je na eni strani težnja tabornikov torej v gore, tudi vodnim športom posvetijo primerno pozornost. Kopanje in plavanje sodita v program športnega in rekreacijskega dela. Doslej pa so nam sami taborniki priznali, da tega je bolj malo, ker je bližnja Soča v tem predelu zelo mrzla in tudi vreme še ni povsem naklonjeno kopanju. Toda večina je k temu še dodala: »Kopali se pa bomo...» Naj k temu še dodamo, c’.a na prejšnjih taborjenjih je marsikdo ravno na teh «počitnicah» tudi splaval, saj polagajo precejšnjo skrb tudi neplavalcem. Za zaključek smo namenoma pustili eno izmed najbolj popularnih športnih panog: nogomet. Taborniki RMV so letos navezali odlične stike z mladinci iz vasi Kal Koritnica. V popoldanskih urah se zbere v taboru veliko mladih domačinov in že ne veš kdo je tabornik in kdo ne. Lahko rečemo, da so vsakodnevno na sporedu nogometna srečanja in ostale športne tekme, v katerih nastopajo vsi prisotni v taboru. Večkrat po športnih srečanjih pa domačini sodelujejo in prisostvujejo tudi pri tabornem ognju in programu. Pred časom so se taborniki RMV uradno spoprijeli v nogometnem srečanju z reprezentanco »nogometašev* iz Koritnice. Srečanje je bilo lepo in zabavno, zlasti pa tovariško in je potekalo v resničnem prijateljskem vzdušju. Na igrišču se je izkazala boljša uigranost domačinov, saj se je takoj poznalo, da so nekateri že pravi «nogometni asi*. Vse to smo lahko brez težav izvedeli od tabornikov, a končnega rezultata srečanja ni nihče izmed njih znal povedati. Končno se je eden izmed igralcev opogumil in na tihem dejal, da je enajsterica tabornikov RMV izgubila kar s 6:1. Toda k temu je dodal, da bo drugič prav gotovo drugače. Toda ne glede na to moramo priznati, da taka srečanja popestrijo taborniško življenje in pripomorejo, da se telesnokulturna dejavnost na samem taborjenju uveljavi in za-dobi svoje pravo mesto. —i.k,— NOGOMET Angleška nogometna enajsterica Crystal Palače je ponudila ljubljanski Olimpiji, da bi 13. avgusta gostovala pri njej in odigrala prijateljsko tekmo. Vodstvo Olimpije na ponudbo še ni odgovorilo. Novo italijansko nogometno prvenstvo se vse bolj bliža in tudi igralci Fiorentine se nanj pripravljajo (AP) Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. tft Montecchi 8, PP 559 Tel. (040) 79 48 72 (4 ||n!|e) Podružnico Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnino Mesečno 7.000 lir — celoletna 84.000 V SFRJ številko 5.50 din. ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00. letno 800.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11*5374 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 L|ubl|an« Gradišče 10/II. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šlr. 1 st., viš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800. osmrtnice 300, sožoljd 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlani|e-Juli|ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, Iz vseh drugih dežel V Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdata in ti*ka H zrr Trst £lar» Italijanska1 zveze časopisnih založnikov FIEG illSIPiiti! : -i ki ... ■illlllSillilB MmŠM V OKVIRU URESNIČEVANJA ZAKONA MERLI0 VARSTVU VODNEGA BOGASTVA Dežela pripravila strokovni posvet o sanaciji sladkih in morskih voda Deželni odbornik Biasutti je predstavil zakonski predlog o teh vprašanjih - Strokovnjaki so podrobno poročali o stopnji onesnaženosti voda v Furianiji-Julijski krajini GRADEŽ — čista voda postaja vedno večje bogastvo, ohranitev njene čistosti pa vedno večji problem. To je bilo razvidno tudi iz referatov in zaključne razprave na včerajšnjem posvetu o splošnem načrtu za sanacijo voda v kongresni dvorani v Gradežu, ki ga je pripravilo deželno ravnateljstvo za javna dela. Po pozdravnem govoru gradeške-ga župana Marocca je deželni odbornik za javna dela Adriano Biasutti prebral uvodno poročilo. Najprej je orisal potek dosedanje razprave o teh problemih v okviru deželnih in drugih pristojnih ustanov. V načrtovanju urejanja vprašanj povezanih z oskrbovanjem s pitno vedo ter onesnaževanjem vseh vodnih virov in morja je imel osrednje mesto zakon št. 319, z dne 10.5.1976, bolj poznan kot zakon Merli. V naslednjih letih so parlamentarci ta zakon še dopolnili, da sedaj organsko zajema vse aspekte te problematike. Deželno ravnateljstvo je v okviru teh prizadevanj lani novembra organiziralo v Vidmu okroglo mizo in pripravilo prvi načrt za uresničevanje zakona Merli. S tem načrtom je dežela seznanila vse občine, nekatere od teh so nato prispevale k njegovi dopolnitvi. Ravnateljstvo je na podlagi teh pripomb izdelalo nov predlog načrta, ki ga je 10. junija letos odobril deželni svet. Vendar tudi ta zakonski predlog še ni dokončen in občine bodo lahko še vedno posredovale svoja stališča. Sicer pa ta načrt ne zajema vseh občin iz naše dežele ampak le nekatere, ki jim dežela namerava dati prednost zaradi večje ogroženosti. Občine v katerih nameravajo graditi ali dopolniti kanalizacijske in čistjlne naprave so razdelili na •itiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiniiiiiimiififiinMiMihiiiiiiHiiiiiiiMiiimiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiin Kolumbijska policija je po naključju odkrila sramotno prekupčevanje z dojenčki, ki so jih potem prodajali evropskim staršem. Dojenčki, katerih slike je objavila policija, so iz neke klinike zglnjali v Evropo. Spodnja slika kaže mater z otrokom, ki v omenjeni kliniki čaka na pregled (Telefoto AP) štiri kategorije. Prvi dve zajemata obmorske občine. V tretjo kategorijo so vključena najbolj gosto naseljena območja. Zadnja kategorija pa zajema občine, ki so povezane s konzorcijskimi strukturami. Dežela je lani izračunala, da bodo predvidena dela stala približno 127 milijard lir. Rimska vlada naj bi prispevala 26 milijard lir, ostalo pa bi morale zbrati dežela in druge krajevne ustanove. Poleg tega zakon Merli zahteva od dežel, da sprejmejo prvi načrt najkasneje do 1. septembra 1981. Za Biasuttijem je prevzel besedo funkcionar deželne vodne službe Gastone Novelli, ki je na kratko predstavil probleme, s katerimi se srečuje ta ustanova. Več o delu te ustanove je povedal Giorgio Verri. Na celotnem ozemlju naše dežele je ta služba vzpostavila mrežo opazovalnih postaj, ki beležijo vse pomembnejše podatke povezane z vprašanjem vode. Osrednji računalniški sistem, ki so ga nakrmili tudi z vsemi razpoložljivimi podatki, zbranimi že od začetka tega stoletja, je tako v stanju, da posreduje podrobno sliko o položaju na tem področju v naši deželi. Zanimiva sta bila tudi predavanja tržaških univerzitetnih profesorjev Antonia Brfambatija in Rafaella Olivottija, ki sta prikazala težave povezane z določanjem stopnje onesnaženosti voda. Olivotti je med drugim poudaril, da smo doslej večkrat ocenjevali zmanjševanje gostote planktona kot otipljiv znak onesnaženosti, vendar je sedaj dokazano, da je tudi prehitro razmnoževanje planktona lahko posledica prisotnosti škodljivih snovi. O onesnaženosti voda v Furlaniji - Julijski krajini sta podrobno poročala direktor kemijskega oddelka videmskega pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso, Gastone Valentinis iz raziskovalec tržaškega laboratorija, Manlio Princi. Prvi je prikazal stanje površinskih in podtalnih voda v naši deželi, ki je po njegovi oceni zadovoljivo. Nekaj skrbi povzročata le spodnja toka Soče in Tilmenta. Pitne vode naj bi bilo za sedaj dovolj, vendar bo treba zelo paziti, da si ne zapravimo tega bogastva. Princi je prav tako ocenil za ne zaskrbljujočo sedanjo stopnjo o-nesnaženosti morja. Obstaja sicer nekaj predelov, v katerih so v zadnjih letih našteli več kot sto koli-bakterij na 100 mililitrov vode. V tržaški pokrajini je najbolj onesnažen Miljski zaliv, v katerega se steka kanalizacija iz miliske občine in vzhodnega predmestja Trsta. Povsod protesti proti izraelski agresivni politiki Še nerazkrita skrivnost argentinskega letala MOSKVA — še vedno ni rešena skrivnost argentinskega letala, ki naj bi pred sedmimi dnevi strmoglavilo na ozemlje Sovjetske zveze baje po trčenju s sovjetskim lovcem. Uradni koraki argentinskih diplomatskih predstavnikov pri moskovskih oblasteh niso obrodili zaželenih sadov, saj predstavnik sovjetskega zunanjega ministrstva ni povedal nič več kot je objavila tiskovna agencija TASS. V Argentini krožijo medtem številne neuradne in poluradne vesti o usodi štirimotarnega tovornega letala, ki naj bi po nekaterih glasovih prevažalo zdravila s Cipra v Teheran, po drugih vesteh pa naj bi prevažalo ameriško orožje za I-ran. Letalo naj bi ne strmoglavilo, temveč iz še nepojasnjenih razlogov pristalo nekje na sovjetskem ozemlju, kjer sedaj baje zaslišujejo posadko, ki naj bi štela štiri osebe. Ob vedno bolj pogostih napadih izraelskega letalstva na palestinske postojanke in na civilne objekte v Libanona je vedno več protestnih manifestacij, ki obsojajo izraelsko napadalno politiko. Na levi sliki je manifestacija v solidarnost s palestinskim ljudstvom pred Izraelskim konzulatom v New Yorku, na desni pa sprevod po pariških ulicah. Med tem časom pa Izraelci mirno razkazujejo svoje lovce: na sliki je F-16, najsodobnejše ameriško lovsko letalo, kakršnega so se Izraelci poslužili pri napadu na iraški jedrski reaktor pri Bagdadu. Trenutno ima Tel Ayiv 53 tovrstnih lovcev, od ZDA Da iih Dričakuie še 22. (Telefoto AP) BURNE VOLITVE BANiSADROVEGA NASLEDNIKA ATENTATI V IRANU SPOPADI V TUJINI Homeinijevi pristaši m njihovi nasprotnici so se spopadli na veleposlaništvih v Ankari in na Dunaju TEHERAN — Milijoni Irancev so glasovali včeraj na volitvah za novega predsednika Islamske republike. V glavnem iranskem mestu je bila udeležba volivcev najbolj množična v južnih «ljudskih» četrtih mesta, kjer je bila propaganda za izvolitev sedanjega predsednika vlade Ali Redžaja najbolj prodorna. Redžaja podpirajo šiitska duhovščina in vse islamske organizacije v državi. Njegova izvolitev je gotova ker je praktično edini kandidat za predsedniško mesto v Islamski republiki. Za Redžajevo izvolitev pa je i>o-mentbSh tudi rezultat, se pravi, koliko glasov bo prejel. Na volitvah pred letom in pol dni je Abolhasan Banisadr prejel več kot 11 milijonov glasov. Ker je bivši predsednik sedaj proglašen za političnega zločinca ter ga iščejo po vspj državi, so oblastniki skušali sedaj priboriti za Redžaja še večje število glasov. Znižali so med drugim starostno mejo volilne pravice od 16 let na 15, poleg tega pa so postavili volišča tudi v neposredni bližini vojne fronte z Irakom, (starostna meja se pa ni znižala na volitve 54 kandidatov za poslance v iranskem parlamentu - medžlis), cd katerih jih bo 28 zamenjalo poslance, ki so bili ubiti ob atentatu na sedež islamske stranjce. Sam ajatolah Homeini in vsa duhovščina so stalno poudarjali med volilno kampanjo, da je glasovanje za stoodstotnega islamskega kandidata »verska dolžnost vsakega pobožnega muslimana*. Volitve novega predsednika in poslancev pa so potekale v Iranu v ozračju napetosti. Radio Teheran je sporočil da je včeraj izgubilo življenje zaradi raznih atentatov pet ljudi. Dva »čuvaja revolucije* sta padla pod streli iz brzostrelk, enega je ubila bomba na sedežu nekega revolucionarnega odbora, dva civilista pa sta bila žrtvi bombe v pokrajini Šahr Rpy, južno od Teherana. Radio Teheran je sporočil včeraj, da je odstavljeni predsednik republike Banisadr imenoval li- Včasih tudi turisti oberejo natakarje PORTOROŽ — Ponavadi benti-mo in se hudujemo na natakarje, kako nam znajo zaračunati in kako se račun izide vedno njim v prid. Med počitnicami pa skorajda ni dneva, da ne bi z natakarji doživeli česa »nezaslišanega*, ali nadvse »graje vrednega*. Vendar znajo natakarji tudi veliko povedati na račun gostov. V portoroškem bistroju hotela »Riviera* sta dve turistki (govorili sta angleško) naročili pijačo in večerjo z žara, se najedli in napili in jo jadrno pobrisali. Natakar bi si še s spominom elektronskega računalnika težko pomagal. Ušlo mu je 420 dinarjev. Potem so nam natakarji tega najbolj znanega portoroškega bistroja zaupali, da v teh dneh skorajda ne mine dan. ko mora kateri od njih iz svojega žepa poravnati račun zastonjkarjev. (bš) Meduz« v Portorožu PORTOROŽ — Presenečeni so bili včeraj kopalci v Portoroškem zalivu — v morju jih je nekaj prav rado speklo. Meduze menda niso, so modrovali kopalci, saj so o tem veliko pisali in govorili... pa so bile — meduze. Ob normalnih vre tnenskih pogojih jih je res bolj težko opaziti, ali pa naleteti nanje. DRZNA ROPARSKA AKCIJA VČERAJ OB ZORI PRI PALERMU NAPADLI IN IZROPALI POŠTNI VLAK: 700 MILIJONOV PLENA Včeraj zjutraj je skupina 8 ali 9 roparjev pričakala vlak na postaji Ficarazzelii in ga napadla, takoj ko so odprli vrata poštna-ga vagona, da raztovorijo pošto * Postajenačeinik težko ranjen PALERMO — Osem ali devet roparjev je včeraj zjutraj na postaji Ficarazzelii osem kilometrov od Palerma napadlo vlak in ukradlo šest poštnih vreč, v katerih je bilo preko 790 milijonov lir. Med ropom je bil ranjen postajenačeinik, 46-letni Gaetano Palmeri. Do ropa je prišlo nekaj minut po šesti uri. Roparji so napadli krajevni vlak Palermo - Cefalu, ki je prispel na postajo Ficarazzelii ob 6.04. Takoj ko se je vlak ustavil, so roparji napadli postajenačelnika, štiri potnike, ki so čakali na peronu, vlakovodjo in železniška uslužbenca, ki sta bila v poštnem vagonu. Pod grožnjo orožja so jih prisilili, da so stopili v majhno sobico na postaji in legli na tla. Postajenačeinik Palmeri je hotel reagirati in je začel govoriti z enim izmed ropar'je v, ki pa je, verjetno nehote ustrelil in zadel Palmerija v bok. Banditi so nato končali s svojo akcijo: iz poštnega vagona so ukradli 6 vreč in se nato oddaljili z avtomobili in motorji. V vrečah je bilo 565 milijonov lir v gotovini in čekih ter 170 milijonov v raznih vrednostnih papirjih. Z denarjem bi morali plačati uslužbence 13 krajevnih poštnih uradov in izplačati številne pokojnine. Vagon, v katerem je bil spravljen denar, je blindiran, vendar so »a na postaji Ficarazzelii odprli, da raztovorijo pošto za krajevni urad. V istem trenutku so roparji začeli s svojo akcijo. Policija, ki je uvedla preiskavo, je doslej našla enega od avtomobilov, s katerimi so se oddaljili roparji. Gre za neki fiat 124, ki je bil seveda ukraden. Policija je zaslišala vse očividce, vendar je prejela le malo podatkov, saj ne vedo niti, koliko je bilo roparjev. Ranjenega postajenačelnika so najprej prepeljali v krajevno ambulanto, nat« pa v palermsko bolnišnico. Na srečo ni utrpel notranjih poškodb, vendar je izgubil mnogo krvi in je njegovo zdravstveno stanje resno. BUENOS AIRES — Argentina, ena največjih proizvajalk mesa na svetu, ima čedalje manj goveje živine. Predvidevajo, da se bo v letošnjem letu število goved zmanjšalo za poldrugi do dva milijona glav, v zadnjih štirih letih pa je število goveje živine v Argentini padlo od 60-61 milijonov glav na 54 milijo-, nov. Zmanjšanje; števila goved sodi, po izjavah argentinske vlade v okvir borbe proti inflaciji. derja, levičarske organizacije «Mi-džahadin Halk* Masuda IJadžavija za predsednika vlade v begunstvu. V Ankari je prišlo na iranskem veleposlaništvu do - spopadov med Homeinijevimi pristaši in poiitiCni-nimi nasprotniki; ki so pršili na volitve, Turška policija je pridržala 49 Irancev. * , .■■■*> Nekajpt podobnega ’ še je zgodilo tudi na-iranskem veleposlaništvu na Dunaju. BENEŠKI DNEVNIK ZANIMIVA RAZISKAVA SKUPINE ŠTUDENTOV IZ ČEDADA Odkrivanje naravnih, družbeno-gospodarskih in kulturnih značilnosti Nadiških dolin Dijaki tehnično-agrarnega inštituta proučujejo zlasti naravno okolje - Srečanje s krajevnimi upravitelji ČEDAD — Skupina kakih dvajsetih dijakov čedadskega tehnično-agrarnega irištituta .je ob pomoči svojih profesorjev začela zanimiv didaktični poskus, na Matajurju in v Nadiških dolinah. IJijaki tretjih in četrtih razredov* inš^uta so se namreč odločili, da v treh ločenih izmenah žrtvujejo po en teden svojih poletnih počitnic za izvedbo poglobljene raziskave na temo »Preiskava o bogastvih, teritorija: naravno okolje*. Pobuda, katero so podprli gorska skupnost Nadiških dolin, videmska pokrajinska uprava, čedadski alpinistični krožek in seveda šolski organi, je zaenkrat zelo lepo uspela. Dijaki so priredili vrsto pohodov po naravnih poteh in se seznanili s stvarnostjo v številnih vaseh in zaselkih ter s problemi krajevnega prebivalstva. Zbrali so tudi veliko količino primerkov krajevnega rastlinstva in jih klasificirali za kasnejšo preučitev. Mladi raziskovalci so se sestali tudi z upravitelji Nadiških dolin, katerim so, z zanimanjem in resnostjo, postavili vprašanja zlasti o vzrokih, ki so povzročili sedanji očitni razkroj območja m o perspektivah mladih iz Nadiških dolin ter o raznih pobudah, ki neposredno zadevajo ta vprašanja. Sledila je izredno zanimiva raz prava, ki je postavila v ospredje kulturno in družbeno - ekonomsko stanje, Ki .je povzročilo odhod in emigracijo prebivalstva v bolj razvita območja in težave, ki še pogojujejo razvoj hribovitih predelov, pri čemer je prvenstvene važnosti zagotovitev minimalnih življenjskih razmer, obenem pa tudi najmanjšo možno škodo za naravo. Med razpravo so tudi omenili načrt za razvoj Matajurja, nadiški rečni park in druge pobude. Srečanja so se med drugimi udeležili tudi pokrajinski odbornik Pe lizzo, predsednik gorske skupnosti Ciuch, odgovorni za tehnični urad, predstavniki CAI, raznatelj inštituta Albini, župani Cudrig. Simaz, Bonini in Marinig, pokrajinski svetovalec Petricig in špetrski odbornik Oualizza. Gneča na jugoslovanskih mejnih prehodih BEOGRAD — Zaradi večjega pri-liva tujih motoriziranih turistov, je promet na mejnih, prelrodih gostejši zlasti iz avstrijske smeri. Na' Koren- skem sedlu so včeraj vstopila vo žila v treh kolonah, čakati pa ie bilo treba do dve uri. Izstop iz Jugoslavije pa je bil normalen Gostejši promet je tudi na jadranski magistrali in v smeri proti Beogradu. V jadranskih pristaniščih . tudi vse več vozil čaka na trajekte za prevoz na otoke. Tam. kjer je na j več ja gneča, so uvedli tudi dodatne trajekte. Pridite na Mlado briezo ČEDAD — Kot znano, letošnja tMlada brieza», kulturno-rekreativ; na letovanje, ki je namenjeno beneškim otrokom, vsebuje nekatere novosti, ki terjajo precej novih naporov od strani operaterjev študijskega centra Nediža. Pripomniti je treba namreč, da bo letovanje letos potekalo v različnih krajih in sicer v špetru Slovenov (občinski prostori), Blodiva (osnovna šola), Dolenjim Tarbiju (v vasi) ter . . . v hribih, pod šotori v čneboli (Fojda). Občine Srednje, špeter in Hlodič so že zagotovile vso možno podporo. Organizacijski del «Mlade Briezes> je že v polnem teku: sto otrokom je treba zagotoviti ležišča, hrano in higijenske prostore. V prvi vrsti pa so seveda problemi pedagoško-didaktičnega značaja. Razprava j* v tem smislu zelo živahna, saj imajo organizatorji posluh za vse P°' bude staršev, učiteljev in sploh vseh, ki želijo sodelovati, da bi le' tavanje čim bolje uspelo. Pripraviti je treba 25-dnevni (od 13. avgusta do 5. septembra, ker je desetim dnevom v Benečiji potrebno dodati še 15 dni počitnic ob morju) kulturni, rekreativni in telovadni spored, ki naj bi vseboval raziskavo, petje, risanje, tečaje slovenščine, igre. m izlete, za ponovno odkritje kulturnih vrednot naše skupnosti. Gre torej za izredno pomembno priložnost, da se ob sodelovanju mladih animatorjev vzgajajo otroc i in usmerja njihova dejavnost,, "e cia bi bilo pri tem letovanje nič manj zabavno. Skratka neke vrst* delovnih ..'. počitnic, ki sodijo prav gotovo med najbolj ambicioznimi, propagirati tako učinkovito kot nji- težavnimi in odgovornimi programi kulturnih organizacij, ki delujejo hovi nasprotniki. v Nediških dolinah. V Teksasu vsadili umetno srce MOSKVA — Moskovska Pravda se pritožuje v eni svojih zadnjih številk, da ZDA potrošijo vsako leto dve milijardi in pol dolarjev za propagiranje »meščanskih idej* po radiu in drugih sredstvih množičnega obveščanja ter tako včasih vplivajo tudi na delavske množice, ki se odločajo za dejanja, ki jim samo škodijo. Vzhodne države imajo sicer neizmeren zaklad, resnico, pravi Pravda, vendar je ne znajo Kirurška ekipa pod vodstvom znanega bardioklrnrga dr. Dentona Cooleja je 36 letnemu moškemu vsadila umetno srce, katerega levi In desni prekat vidimo na sliki (Telefoto AP).